¥ Llnbljani, v sredo, dne 7. julija 1909.
Velja po pošti: ==
n celo leio naprej .	K 261—
n pol lota » .	» 13*—
.sa četrt » » .	» 6-50
za en mosoo » .	» 2'20
sa Nemčijo celoletno	» 29*—
za ostalo Inozemstvo	» 35-—
'ss Vupravništvu: s
Za oelo leto napre] . K 22-40
za pol leta » .	» 11-20
za četrt » . » .	» 5-60
za en meseo » .	* 1'90
Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
Enostolpna petltmta (73 srn):
sa takrat......po 1B v
sa dvakrat...... 13 »
sa trikrat.....» 10 »
sa več ko trikrat . . » • »
T raklaauih noticah stane enostolpna aaraoadvraia 30 vinarjev. Trt večkratnem objavljanju primeren popist.
Izhaja:
vank dan, lzvzemil nedelje !■
praznike, ob S. ari popaldia.
w Uredništvo Je v Kopitarjevih olioah štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne bs	— Vrtiniiiana talolona. štev. 74. c=
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je t Kopitarjevih olioah štev. «. -mm s* Sprejema naročnino, inaerate in raklaaaoija. * ' ■ ■ UpravnUiega telefon štev. m.	-
>J**'<Daliftšnja številka obsega 6 strani.
Pred odločitvijo.
D u n a i, 6. julija.
' V nekaj urah se bo odločilo, ali bo zbornica se zborovala, ter sklenila poobla-stilni zakon in trgovuis.ro pogodbo z Ru-munijo, ali pa poide na počitnice . . Sedaj pa še nihče ne \e ničesar. Zato tista ugibanja v časopisih in negotovost v izjavah politikov. Poslanci se razgovarjajo po hodnikih, v zbornici, v peristylu in kjerkoli hodiš, naletiš gruče poslancev, ki se živahno razgovarjajo. Vse išče izhoda iz situacije, ki jo je ustvarila odločnost »Slovenskega kluba« s pomočjo čeških agrar-cev. Časopisje doslej ni hotelo — vladno pa ni smelo, — polagati važnost na obstrukcijo Slovencev ampak so postavljali v ospredje obstrukcijo Čeških agrarcev, a sedaj, ko i:e mcre.io stvari več prikrivati, že pišejo, da sc brez Slovencev no bo :i»o odločilo, binočna »Zeit« piše: »Odločimo besedo bosta imela dr. Šusteršič in njegov adlat.us dr. Krek.« Seveda bije vse m ■ •d-strukcionistih. Togotč se socialni demo-kratje, krščanski socialci, Italijani in sploh vse, kar ie odvisnega od vlade in od dijet. Prijetno s,e čiia današnja pridiga v :>Ar-beiter-Zeitungi«. krščanskim socialcem in drugim vladnim strankam, ki so odklonili podporo social. demokratov, ki so se ponudili streti obstrukcijo, kako lepo bi bilo, ko bi ljudstvo videlo, da se poslanci tudi obstrukcije ne ustrašijo, da vstrajajo tudi mesece če treba in navsezadnje, četudi bi v resnici opozicije ne mogli streti, bi vsaj zmagali moralično. 2e to bi bilo dovolj lepo. Drugi pa vzbujajo smeh in krohot, ker se boje priti v dotiko z obstrukcijoni-sti, da bi pač najmanjša senca kake ne-volje z višjega mesta ne padla nanje. Nocojšnja »Preša« prinaša odprto pismo poslanca dr. Ivčeviča, kjer se opravičuje: V današnjem Vašem jutranjem listu se spravljajo dalmatinski poslanci v stik z obstrukcionističnimi Slovenci1 iz skupine dr. Susteršiča. V svojem in v imenu svojih navzočih poslancev iz Dalmacije izjavljam, da smo proti obstrukciji, da jo najodločneje obžalujemo, zlasti ker je naperjena proti trgovinski pogodbi z Rumunijo in proti pooblastilnemu zakonu, kateri se mora iz političnih in gospodarskih razlogov skleniti.« Sedaj so pipi! Iz Dalmacije pa prihajajo naročene brzojavke in tu razširjajo govorico, da je trgovska pogodba s Črnogoro za Dalmacijo življenjskega pomena, da od ondi dobiva Dalmacija meso jn druge potrebščine. Sedaj pa prosimo, vzemite v roke zemljevid in kdor pozna
poleg tega še gospodarske razmere Črne-gore vč, da je ta govorica bosa. Nekaterim, pravzaprav mnogim, so pa prišle prav cesarjeve besede, ki jih je spregovoril baje nasproti predsedniku poslanske zbornice* potem dr. Steimvenderju in dr. Sylvestru in pa dejstvo, da cesar v naglici ni nagovoril podpredsednika Zazvorke, — ogovoriti vseh itak ni mogel, — ki pripada češkim agrarcem. Obsodba z najvišjega mesta! Dandanes se taka reč veliko mirneje prenese in dr. Šusteršič se je izjavil napram žurnalistom: »Sem veliko prekon-stitucijonelen, da bi kritikoval privatne izjave vladarjeve. Ravno vsled mojega strogo dinastičnega čustvovanja zelo obžalujem, da se vlači vsled napačnih informacij oseba vladarjeva v strankarske boje. Naša taktika je ravno tako upravičena, kakor ona, ki so si jo izbrale dne i, junija stranke večine, da so preprečile krepak sklep zbornice proti oderuški bosanski banki.« Vidite, tako se giblje in razvija mnogo resnega, a tudi smešnega!
Poslanec Grafenauer
je danes govoril nad štiri ure. Skupaj s sobotnim govorom je govoril vsega sedem ur. — Govori lepo mirno, odgovarja takoj na medklice, šaljiv in iznajdljiv, kadar je treba kako stvar raztegniti in razbliniti. V svojem govoru je navel marsikaj značilnega za razmere v katerih žive koroški Slovenci. Bičal je razmere na učiteljišču, gimnazijah in šolstvu sploh. Pokazal je, da je nevaren obstrukcionist. Za njim je govoril še poslanec Hubka pol ure iti ob treh je bila seja končana, „•.._. ^
Poslanec Hočevar
je v današnji seji državnega zbora inter-peliral železniškega ministra, kdaj se bodo vendar že izplačale odkupnine posestnikom ob progi Sentjanške železnice za svet, ki so ga morali oddati za zgradbo te železnice, in justičnega ministra zaradi na-redbe graškega nadsodišča, s katero se je slovenskemu absolviranemu juristu G. P. odbila prošnja za vstop v sodno službo v okrožju ljubljanskega deželnega sodišča.
Večerna seja.
Ob petih se je začela seja, v kateri so se vršile volitve v delegacijo. Navada je, da vsi poslanci glasujejo za kandidate, o katerih se prej dogovorč. Deloma imajo stranke že pisane pogodbe, v katerih ie določeno, kako se bo volilo. Tako pogodbo imajo tudi krščanskonacionalni Nemci in Slovenci iz Štajerske, v kateri je določeno, da se izmed Slovencev izvoli tisti, ki ga predlaga slovanska skupina. In £i-i sto naravno je, da je večina v tej skupini določila z-d delegata poslanca dr. Ben-koviča in to naznanila tudi krščanskim
socijalcem. Toda zgodila se je inTamij»;, kakoršne od te strani ni nihče pričakoval, da so izvolili v delegacijo dr. P1 o j a. Ne tistega, ki ga je predlagala večina skupine, ampak tistega, ki so ga somišljeniki veČine pri ravnokar minolih volitvah vrgli iz deželne zbornice! S takim obrabljenim politikom paktirajo krščanski socijalci, potem se pa še zgražajo, da obstruiramo! Saj pravzaprav moramo dotlej, da razže-nemo zbornico, v kateri se lahko razvijajo take zahrbtne stvari in pri novih volitvah poskrbimo, da nikdar več ne pridejo nazaj. Dr. Ploj! Kako je vendar lepo učil krščanske socialce, da ne smejo voliti ob-strukcioniste, ampak njega, ki je tako priden, tako nedolžen, tako dober! Krščan-skosocialni Štajerci sploh govore: S Plo-jem lahko govorimo, toda z Vami (našimi) se ne.da nič govoriti. To vemo! Mi moramo pred vsem zastopati koristi svojega naroda! Izvoljena sta za Štajersko: Schoiss\vohl in dr. Ploj. Za Kranjsko: Dr. Šusteršič in Pogačnik (namestnik). Za Dalmacijo: dr. Baljak in Bjeladinovič (namestnik).
Volitev delegata za Štajersko in »Slovenski klub«.	j
Štajerska voli letos po svoječasno sklenjenem kompromisu enega krščanskega socialca in enega Slovenca.
V skupni seji slovenskih štajerskih poslancev se je imenoval z večino za kandidata dr. B e n k o v i č. Krščanski socialci in nemško-nacionalni slovanski poslanci so pa sklenili, da ne volijo dr. Ben-koviča, marveč dr. Ploja, da tako demonstrirajo proti »Slovenskemu klubu«.
" »Slovenski klub« izjavlja, da se je s tem nastopom eklatantno prelomil kompromis in člani »Slovenskega kluba« so bili za to zelo razburjeni.
Takoj po volitvi delegatov se je zbral »Slovenski klub«, ki je soglasno sledeče sklenil:
»Slovenski klub« ogorčeno konstati-ra, da so krščanskosocialni in nemškona-cionalni poslanci prelomili 1. 1907. sklenjeni kompromis. «Slovenski klub« bo zato izvajal konsekvence.
Liberalno kiečeplastvo.
Ni še dolgo, ko smo naglašali, da stoji naša javnost, naše časopisje pod vtisom dunajskih 'listov, ki zastopajo predvsem nemške koristi in ki Slovane kruto sovražijo'. Naše časopisje se je precej emanci-.piralo vpliva nemškega avstrijskega 'časopisja, liberalno pa ne in tudi »Slovenski Narod«, dasi najstarejši slovenski 'dnevnik, piše tako. kakor se piše pod sugestijo nemških listov.
Razurmio, da ždalj nemško časopisje silovito obsoja obstrukcijo, ki se je pričela proti sedanjemu vladnemu naičrBn. Pravi Slovani, ki poznajo smer tri smotre nemškega dunajskega časopisja, znaSo, da delajo Slovani takrat pravo pobtika, kadar jo grajajo in jih napadalo zamo itisltii wfr-ljubeznivi nemškv listi, ki bi najrajše po-hrustali vse avstrijske Slovane pred vsem pa Slovence, ki smo jim tako na polti pri nemškem »Drang nach Siiden« glede ita Jadransko morje. Kar zna vsak političen afoecedar, pa ne znajo slovenski liberalci, ne zna njihovo glavno glasilo »Slovenski Narod«. Nič se ne čudimo. Saj znamo, da stranka, ki se veže leta in leta z Nemci proti lastnim rojakom, ne dela 'za koristi svojega naroda, marveč pred vsem za jnale koristi oseb.
Prav nič se zato tudi ne čudimo, da: .zdaj, ko se bore naši poslanci za pravice jugoslovanskega plemena, ko se bore proti sedanji vladi, pa ravno »Slovenski Narod« piše na las tako, kalkor pišejo »Neue Freie Presse«, »Zeit« in drugi naši preljubeznjivi nemški časnikarski prijatelji.
Zdaj gonijo ravno tisto lajno, kakot vladni 'listi. Grozno škodo bo imelo prebivalstvo po obstrukciji, kriče nemški vladni listi, za njimi isto ponavlja »Narod«. Za pooblastim zakon se vlečejo vlad-ni listi, »Narod« tudi. Niti vladni listi in tudi »Narod« pa ne povejo, da poofolastil-nega zakona še niso sklenili Mažari in če ga sprejmemo mi, si bodo zopet Mafari znali priddbiti na našo škodo kako napitnino od naše vlade. Na vse pretege hvalijo zakonski načrt o lokalni železnici Pol-.zela-MotnPk, tega ipa ne povejo, da bi imel od nje koristi le tuji kapital in da -je dotični zakonski načrt naravnost tak, da mora izzvati predvsem slovenske poslance na najhujši odpor. Farizejsko piše še Narod, da zadržujejo naši poslanci s svojo obstrukcijo še več drugih, za nas jako koristnih predlogov.
E, le poglejte jih, naše liberalce. U, kako so hrumeli in divjali, ko je bila imenovana sedanja Vlada. O, proč z njo, je divjalo liberalno časnikarsko časopisje. A, ne udajte se, so pisali liberalni žurna-Jisti. I, glejte sedanjo vlado, kako ponem-čujejo pri sodiščih, so divjali in zahtevali najhujši odpor.
In danes so že liberalci ponižni bizantinski lakaji sedanje vlade. Odkar je stiskal nem'ško - nacionalni naučni minister grof Stiirgkh peteriburškemu romarju slovansko njegovo roko, se je izpremenil liberalni radikalizem v opurtonizem. Prej najhujši radikalni ikričači, povzročevalci in odobravalci razfbijanja ljubljanskih (nemških šip, liberalno slovensko časopisje, malone da se že naravnost ne klanja seda-
LISTEK.
Iz flleksandriie v Miro.
(Jos. Lavtižar.)
1.
Po mirni vožnji smo pripluli iz Jafe v Aleksandrijo. Zdravnika sta pregledala popotnike, če bi ne imel kdo znamenja kužne bolezni, potem so nas spustili na suho. Marsikak Evropejec bi se bil rad takoj dalje peljal, toda rekli so nam, da bo čakal parobrod en teden v aleksandrij-skem pristanišču. Kdor si je želel ogledati tačas nekoliko Egipta, ni imel nič 'zoper to pomudo.
Tovariši, ki sem se bil seznanil z njimi, so odšli na razne kraje. Najbolj mi je ostal v spominu neki duhovnik iz Barcelone na Španskem. Nosil je kratko pristriženo brado ter črno civilno obleko. Le ovratnik -je kazal, da pripada njegov nosi-telj duhovskemu stanu. Spoznal sem tega Spanca v latinskem gostišču ^v Jafi, kjer sva sedela skupaj pri mizi. Čeprav še v krepki moški dobi, bil je vendar otožnega, zamišljenega vedenja. Sam mi ni povedal, a povedali so mi drugi, da Je zgubil pred par leti očeta, mater, dva brata in tri sestre, vse naenkrat. Družina se je peljala do morju ter se potopila. Tragična osoda.
Veliko premoženje, ki ga je podedoval koi edini sin po svojem očetu, mu pač ni moglo biti v nadomestilo za tako silen udarec. Kam z denarjem? Mož podpira sedaj z bogato dedščino dobrodelne naprave. Sezidal je sirotišnico, dal velike svote za šole itd. Lepše bi ne mogel ohraniti s/po-min na ljube ranjke, kakor z deli krščanske ljubezni.
Kaj početi v Aleksandriji? Ko si ogledal katakombe, Pompejev steber i.n nekaj manjših znamenitosti, je vse ogledano. StarosTavne Aleksandri je ni več. Na njenih grobljah se je vzdignilo novo mesto, a sedanjih ravnih in dolgih ulic ter visokih hiš se kmalu naveličaš.
Dalj časa se boš morebiti pomudil na lepem Mehmet Ali-jevem trgu. Toda ne zaradi oudotnih palač, temveč zaradi bronastega jezdeca, ki gft vidiš na visokem podstavku. Junak, sedeč na iskrem vrancu, je slavni paša Mehmet Ali, ki je delal tirh okoli leta 1835. veliko preglavico turškemu sultanu. Pozabil je, da je le suTtanoV namestnik ter se vedel kakor neodvisen vladar v Egiptu. Hotel je ustanoviti saiiibstojno egiptovsko državo, a njegove zmage niso imele trajnega uspeha, be sedal gleda ta mogočnjak ponosno tje po sijajnem trgu. akoprav njegovi nasledniki dandanes niso drugega, nego podaniki dvojnih vladarjev. Imenujejo se sicer podkralji (kedivi), toda oblast imajo drugi v
rokah. Navidezni načelnik kedivom je sultan, pravi gospodarji Egipta pa so Angleži.
'Najbolj se tujec zanima za ljudstvo, za te ogorele, deloma črne obraze in za nošo Egilpčanov. Toda potrpi nekoliko, v Ka-hiri bova videla še bolj vzorne afrikan-ske tipe.
2.
Prav nič me ni skrbelo, kako bom prišel iz Aieksandrije v Kahiro. Svojedobno je bila ta pot dovolj zamudna. Treba se je bilo peljati ali po Nilu, ali po zaprašeni cesti. Sedaj si izbereš v Aleksandriji brzo-vlak, ki te prinese v kakih štirih urah v Kahiro.
Železnica drži po sami ravnini. Podjetniki, ki so jo delali, niso imeli posebnih ovir pri njeni zgradbi. Ni nasipov, ne presekov, ne predorov. Le tuintam se moral narediti kak most, pa je bila zveza it^ed obema velJkima mestoma gotova. Proga je dolga 207 kilometrov ter je bila kot prva železnica Afrike otvorjena leta fSŠS. Vozovi so udobno urejeni in imajo dv^p streho, da vročina ni prehuda.
Vožnja gre najprej poleg jeze r.,a M a r i u t. Na obeh straneh železnice sto?r voda, da človek misli: vsak hip bomo zabredli v močvirje. Ko smo mimo jezera, začne se prikazovati lepo obdelano polje. V mnogoštevilnih kanalih je napeljan Nil
po -njivah in travnikih. Kaj bi 'bil Egipt brez Nila? Izsušena pokrajina-puščava.
Prva večja postaja je D a m a n h u r. Arabci so letali gori in doli ob vlaku ter ponujali razno sadje. Silno se jim je mudilo. da bi kaj več spravili v denar, kajti vlak je imel kratko pomudo. Popotniki so pridno segali <po rdečkastih oranžah ter si ž njimi hladili žejo. Z opojno pijačo ti je v egiptovski vročini malo pomagano. Bolje je, da se je zdržiš. Za trenotek se čutiš pokrepčanega, a pozneje ti je grlo še bolj izsušeno. Alkohol ima sploh to lastnost, da pospešuje žejo, mesto da bi jo zadrževal. Častno bodi omenjeno, da Ju-trovci niso posebni prijatelji ne Bahu in ne Gambrinu. Ondotno podnebje ne do-ipušča, da bi se kdo ud a I pijančevanju. Ako >bi se mu pa uda!, prišel »bi kmalu tje, kjer ni muh.
Muh je namreč prav veliko v Egiptu, pa so manjše od naših. Tudi mnogo bolj nadležne so kakor evropejske. Ne puste se zlepo odgnati; mahaš in mahaš okoli sebe, toda ne moreš se jih izuebiti. Najbolj silijo v oči. Popotniku sc čudno zdi, da srečuje toliko Arabcev, ki gledajo samo na eno oko. Mislil bi. da izhaja to po-habljenjc iz slučajnih poškodb aii iz pretepov, toda ima drug vzrok. Videl sem otroke, ki so imeli polno tega mrčesa okoli oči, a se mu niso nič 'branili. Vsled tega oslabi nekaterim vid, ali pa miže, mesto
nji nemški vladi, ki nam je tako sovražna, kakor že desetletja ne nobena avstrijska ,vlada.
Saj se Hribar in Ploj nista niti upala nastopiti proti 'proračunu finančnega ministrstva. saj se ni niti dvorni svetnik Ploj upal dlje govoriti proti laški pravni fakulteti v Trstu, kakor dobrih deset minut ali četrt ure in je moral uganjati v kozji rog nemško-laško oholost naš poslanec Go-stinčar.
Proti obstrukciji navajajo zdaj nemški vladni listi besede, ki jih je govoril spoštovani naš vladar ob otvoritvi turške že-Jeznice. In »Narod« piše tako, kakor nemški vladni reptilni listi. Hinavsko zavija oči in Obžaluje, z občeslovenskega stališča. nasprotje med krono in našo stranko.
Za besede, 'ki jih je Spregovoril vladar, ni odgovorno Njegovo Veličanstvo. Odgovorna je 'za nje marveč nam Slovencem sovražna vlada Bienerth št. II. Dobila bo tudi Vlada odgovor, ki ga zasluži, ako se ga ne bo ustrašila in zbežala, kakor vse kaže. To, kar obžaluje »Narod«, je zelo- dobro. Dokazuje, da se sedanja Vlada Slovencev boji. Kar delajo naši poslanci zdaj v Obrambo jugoslovanskih pravic, so nedavno še v tem zasedanju delale vladne stranke same, ki žanjejo, kar so sejale, namreč vihar. Zakaj se obstruira? Neumno vprašanje »Naroda«. Naj »Narodovci« nekoliko pregledajo sklepe »Slovanske Unije«, pa si bodo lahko sami odgovorili. Saj ni nikjer zapisano, da bi vedno mi morali misliti na nje, ki ne vidijo dalje, kakor do konca svojih nosov, ne pa, kakor misleči ljudje.
»Narod«-sam piše, da stoje vsi opozi-oionalni Slovani na stališču, da se mora sedanji sistem zlomiti in strmoglaviti sedanja Slovanom sovražna vlada. Na to pa hinavsko piše, da bi bili Slovane milostno podpirali tudi slovenski liberalci, ako bi bili to storili pri proračunu. To so ti resni, naši liberalci! Saj ste sami pisali, da pri proračunu z ozirom na socialne demokrate ni bilo nič. Oj, ti liberalna pozabljivost!
Preneumtio je pa, da piše »Narod«, da so naši poslanci pahnili od sebe svoje najožje somišljenike, češke agrarce. Saj zna vsakdo, da ravno češki agrarci odločno obstruirajo. Nesoglasja v »Slovanski Uniji« pa niso krivi naši poslanci, marveč tisti, ki ne priznavajo majoritetnega načela v parlamentarnih zvezah in ki s tem. da plešejo tako, kakor godejo Vladni listi, škodujejo že a priori narodnim koristim, a tudi ugledu slovanske državno-zborske delegacije. Vladno reptilno časopisje se smeje v pest, ko vidi, kako gotovo časopisje, kako gotovi ljudje zahrbtno postopajo proti tistim, ki hodijo v gro'zno njihovo jezo odkrita pota boja proti po »Narodu« sedanji Slovanom sovražni vladi.
Hvaležni so jim in jim dajo lepo bon-bončke. Cukerček je dobil idaj od krščanskih socialcev dr. Ploj, ki so ga izvolili v delegacijo, dasi je bil kandidiran po večini južno-štajerskfh slovenskih poslancev dr. Benkovič. Pribijemo, da je vzel iz rok strank, ki vzdržujejo sedanjo Slovanom sovražno vlado cifkrček dele-gatstva dvorni svetnik dr. Ploj, tisti mož, ki se ni upal s Hribarjem glasovati proti proračunu mlačnega Slovana Bilinskega, tisti Ploj, ki je govoril le dobrih deset minut ali četrt ure proti laški pravni fakul- j teti, tisti Ploj, ki so mu Ob zadnjih šta- j jerskih deželnozborskih volitvah izrekii j nezaupnico lastni njegovi volivci, tisti i Ploj, ki danes nima več pravice, da zaupa tistim volivcem, ki ne marajo več zanj.
Pi'Sar;enje liberalnega časopisja nam dokazuje: da jadrajo slovenski liberalci z |
odprtimi jadri v mirno pristanišče sedanja Slovanom sovražne Vlade. Tam se cedi za nje med in mleko. V tem tiči tudi vzrok sorodnosti ined.pisarjenjem vladnega rep-ttiijega in slovenskega liberalnega časo-
ftrugi prefialRohelisl kongres ¥ ^ Ljubljani.
f,Sijajno uspeli protialkoholni kongres, ki <ie je vršil v Ljubljani preteklo nedeljo, 4, j(illija, je bil pomenljiv zlasti iz dveh razloge^:' Prvič, ker je bil nekako oficielno prignan, drugič pa, ker se ga niso udeležile sahio posamezne osebe, ampak predvsem druš|va in korporacije po svojih zastopnikih.; S tem nam je bila začrtana pot za prihodnje delovanje.
Drugi protialkoholni kongres je imel nekak , oficijelen značaj. To niso bili več navdušeni posamezniki, ki so se zbrali k Skupnemu posvetovanju, kako voditi boj zoper največjega škodljivca našega naro- I da, ampak zborovalo je društvo, priznano od vseh javnih činiteljev. Deželni gia- , var je bil navzoč pri otvoritvi in je imel navdušen pozdraven govor. To je prvi slučaj v Avstriji, da se je najvišji predsta-vitelj deželne samouprave udeležil takega shoda. Kranjska dežela in S. L. S. gre v tem oziru vsem drugim deželam na čelu. Deželni predsednik je poslal pismo, katero prinašamo nižje doslovno. To pismo nam sme biti poroštvo, da se bomo odslej v našem boju in prizadevanju mogli zanašati na uspešno pomoč vlade, in mi ne bomo zanemarili zahtevati te pomoči v vseh slučajih, kadar se nam bo zdelo umestno. Škof so pa poslali kot svojega zastopnika č. g. prelata Andreja Kalana. V začetku svojega delovanja smo imeli abstinentje za sabo samo oporo škofijstva, zdaj so j pritegnili k stvari tudi še avtonomno in ; cesarsko deželno vlado. To je lep uspeh j njihovega delovanja.
Dalje je bil navzoč prof. dr. Ilešič, kot zastopnik našega največjega znanstvenega društva »Slovenske Matice«. S treznim umom moramo staviti temelje naši narodni kulturi. — V imenu društva za boj zoper jetiko je nastopil dr. Demeter Blei-\veiss, za telovadno in mladinsko organizacijo »Orlov« je podal navdušeno izjavo brat Jeločnik.
Upamo, da se nam bo do tretjega shoda posrečilo pridobiti še druge naše narodne, kulturne in gospodarske organizacije, in da bo tretji protialkoholni shod postal slovesna manifestacija vseh naših organizacij in oblasti proti velikemu kvar-ljivcu naroda.	]
Drugo veselo znamenje na shodu je bilo, da so bili udeleženci večinoma zastopniki in odposlanci raznih društev, ki so po svojih zastopnikih izjavljala, da se strinjajo s cilji in nameni protialkoholnega gibanja. Lahko rečemo, da je ves boljši del našega naroda organiziran v resnih društvih po svojih zastopnikih bil navzoč na shodu. Nekateri kraji zaslužijo, da jih omenimo imenoma: iz homške fare jih je došlo 18, iz Višnjegore 16, iz Reteč pri Škof j i Loki 12, ravnotako iz Črnuč, Domžal, Logatca, Dobrove itd. Ko bi se bila Ljubljana v toliki meri odzvala kakor dežela, bila bi velika dvorana natlačeno polna.
Na odru je bila razstava, ki se je jako lepo prezentirala: cele baterije okusno razpostavljenih brezalkoholnih pijač, 15 velikih slik, vsa naša slovenska in nekaj nemške literature.
Omeniti je treba še, da je kot zastopnik tobačne tovarne bil navzoč g. podrav-natelj Pros.
Shod je otvoril dr. Krek z navdušenimi, ognjevitimi besedami. — Mi nismo nobena politična stranka in vabimo v .svoje, vrste vsakega, ki je pripravljen z,.j^ami sodelovati. Vendar smo stranka. Mi'smo stranka onih žen, ki trpe vsled alkoholizma svojih mož, stranka revne, zanemarjene mladine, katere starši so vdani afp-holu, .stranka našega bodočega poKOljžnja in, našega, prerojenega in pomlajenega naroda, Tudi mi delamo politiko, .politiko čvrstega, treznega naroda, delafn.cv ob-stnikcijo proti narodnemu sovrazjnku, alkoholu. Nato prebere pozdravna pisma in telegrame in potem podeli besedo deželnemu glavarju Šukljeju. Deželni'glavar pozdravi zborovalce, želeč mnogo'uspeha. Zoper velikega sovražnika ste nastopili — pravi — zlasti med našim narodom povzroča strašno razdejanje. Zatorej* vas še enkrat pozdravljam in vam želirtiV da ne omagate v boju in dovršite z,' uspehom zappčeto delo.
Prelat Kalan pozdravi v imenu ordi-narijata: Ne bom vas dolgo zadrževal. Br,ez moralne kreposti in treznosti ni nobenega, niti vednostnega, niti fizičnega delovanja. Zato moramo z veseljem pozdravljati vse, kar k temu napeljuje in nobenega sredstva ne smemo zanemarjati. Zlasti ne tako važnega sredstva, kakor je abstinenca. Uspeh je pa slednjič v dobri meri odvisen od blagoslova božjega in zato želi treznostnemu gibanju obilo božjega blagoslova.
: Dr. Demeter Blei\veiss-Trsteniški pozdravi v imenu društva za bolne na pljučih. V kratkem, a jedrnatem govoru začrta zvezo med alkoholizmom in jetiko in dokazuje, da je nemogoče uspešno se boriti zoper jetiko, ne da bi se dotaknili alkoholnega vprašanja. ' Brat Jeločnik pozdravi v imenu mla-deniške organizacije. Njen namen je, da omeji kolikor mogoče pijančevanje. Zato bo sledila sklepom shoda z največjo pazljivostjo in jih v svojem delokrogu izvršila. Bog blagoslovi! Na zdar!
Nato se prično predavanja.
Predpoldnem so govorili gg. inženir Turk, P. Gvidon in okr. sodnik Milčinski. Vsa predavanja in natančnejši popis kongresa prinese »Zlata Doba«, potem pa se bodo. dobila še v posebni brošuri, ki naj s'1. jo nabavi vsakdo, ker bo vsebovala iojihogo dragocenega gradiva, priprav-"npga za študij in predavanja. — Občinstvo je sledilo vsem govorom do wnca z napeto pazljivostjo in je vsakega 'g6v.Or.nika obdarilo z gromOvitim odobravanjem. Sploh je vladalo cel dan v dvo-rafil navdušeno in Čilo razpoloženje. Vsi •govori so bili izvrstno sestavljeni. Govor •g. Milčinskega je bil naravnost klasičen in 35o predstavljal brez dvoma tudi nemalo literarno vrednost. G. Turk je svoja izvajanja pojasnjeval tudi z eksperimenti.
Popoludne so govorili še g. Vekoslav Ravnikar, dr. Gosti in župnik J. Kalan. Udeležba je bila istotako številna in zanimanje do konca neopešano. Dr. LeviČnik je bil po vojaških vajah zadržan predavati.
V debati se je oglasil g. jurist Veble in razvijal v daljšem govoru pomen gospodarske organizacije za boj proti alkoholizmu. Dalje g. dr. Robida, ki je prido-■dal marsikako dobro misel, zakaj ima alkohol tako privlačno moč in kako ga treba Omejevati.
*' ( Omeniti moramo še pozdrave dveh cenjenih gostov: veterana v boju proti alkoholizmu, učitelja Ogorelca od Sv. Barbare v Halozah in g. Siligoja z Goriškega. "Žastopana pa sta bila tudi Koroška in Trst.
da bi jasno gledali. Skoro bi verjel, da je tem ljudem nruha sveta stvar, ki se ne sme preganjati.
Kdove kakšna ie snaga egiptovskih seljakov? Posamezne vasi, ki smo se peljali mimo njih, ne obetajo kaj prida. Hiše so delane iz ilovice ter ne izgledajo dosti drugačev kakor stanovanja prvotnih narodov. Čuditi se je, da se tako borne koče nahajajo v deželi, ki je znana po tisočletni omiki.
3.
Pri mestu K a f r e 1 Z a y a t smo se pripeljali do Nila. A to ni celotna reka, ampak le en njen del. Znano je, da oddaja Nil svoje vodovje sredozemskemu morju v več odtokih, izmed katerih sta dva posebno velika. Prvi ali levi odtok, ki smo se peljali pri Kafr el Zayatu čez njega, se izliva poleg Rozete v morje. Drugi ali desni pa dokončuje svoj tek pri Damijeti.
Kako daleč so tvoji viri mogočni Nil! Ne pravijo ti brez vzroka »reka rek«, saj ti je pot še enkrat tako dolga, kakor pot Donave. Tvoje studence napajajo gore, ležeče onstran ravnika. Kot beli in kot višnjevi Nil prihajaš iz daljnih pokrajin. naraščaš bolj in bolj ter rosiš blagoslov vsemu Egiptu. Tudi naše reke izstopajo ob času močnega deževja iz svojih strug, a provzročujejo le škodo. Tvoje valovje pa pospešuje rodovitnost. Pri nas
donašajo povodnji pesek in kamenje, ti pa gnojiš s svojim mastnim naplavom njive in travnike. Ko začne meseca junija v Abesiniji deževati, hiti narasli Nil s svojo kalno vodo proti spodnjemu Egiptu. Prazni kanali se polnijo z vodo in jo dovajajo izsušenemu zemljišču ubogih felahov (kmetov). Takrat se ogrnejo vse pokrajine z zeleno obleko. Ko povodenj odjenja, hiti ljudstvo na delo. Vsejano seme bujno poganja in obrodi bogato žetev. V Egiptu se pridela zelo veliko, in tudi v starodavnih časih je bila ta dežela občeznana žitna zakladnica. Ni čudo, da so stari paganski prebivalci reko Nil po božje častili ter jo zvali »sveto reko«.
Toda ni vedno enako dobra letina. Če v Abesiniji ne dežuje, je Nil brez dotokov in posledica je, nedostajanje živeža. Pomisliti je treba, da nimajo v spodnjem Egiptu od meseca marca do novembra nič dežja; ako ga še v gorenjih krajih ni, preti stradanje. Nil mora narasti vsaj za pol metrn nad navadno višino; še bolje je, da nabaše za en meter. Tedaj pozdravi ajo pčilje^delci t veseljem nastop vode, ker vfeflb, da se bo veliko pridelalo. Gorje na, ako naplav izostane. Vedno se še ponavljajo sanje o sedmerih debelih in suhih k^vah, ki jih je videl Faraon prihajati iz Med vsemi vedeževalci ni znal nihče razložiti, kaj pomenijo sanje. Le hebrejski mladenič Jožef je raztolmačil njih pomen
'ter povedal kralju, da bo sledilo sedmerim rodovitnim letom sedmero nerodovitnih. Zato naj varčuje s pridelki,-ker bo prišla lakota in požrla vse, kar se je prej prihranilo. Izbere naj moža, ki bi shranjeval žito, da bo v sedmerih nerodovitnih kaj jesti. Jožef gotovo ni mislil, da bo postal prav on oskrbnik vsej egiptovski deželi.
4.
Silno dolgočasno bi bilo na svetu, ako i&i' si 'bili ljudje podobni kakor krajcar krajcarju. Doma'ne najdeš nikogar, ki bi bil komu drugemu popolno enak. Tako je tudi drugod po svetu. Še večjo razliko pa vidi Evropejec, privajen fiziognomijf lastnega haroda, med svojim plemenom in med plemenom egiptovskih temnopoltnikov.
V mestu Kafr el Zayat, ki šteje okoli dvanajst tisoč prebivalcev, sem ostal en dan. Prilika mi je bila, seznaniti se nekoliko z ondotniui krajem in njegovo okolico. Bil je ravno tržen dan, torej kakor .Halašč dovoli predmetov za radovednega tujca. Sešlo se je mnogo arabskih 'poljedelcev. ki so baje pristni nasledniki starih ligipčanov ter imajo kot taki ^ličnost s svojimi pradedi. Njih krepko postal zna-čfjo precej široka usta, polne ustnice^fnoč-ne čeljusti, rjavkasti obraz in črnf' lasje. Pravijo, da je felah dcbrovoljnegs- zttačaja in zmernega življenja. Ženske s<?'-Vitke rasti ter jako ogorele barve. Glavo jim
Zvečer je sledila brezalkoholna veselica, ki je uspela nepričakovano lepo. Velika dvorana hotela »Union« je bila popolnoma zasedena. Mnogo občinstva je gledalo z galerij. Pred vsem moramo pohvaliti pevke in tamburašinje, ki so se obnesle tako, da si nismo mogli.želeti bolje. Govorila sta g. Veble in Matija Mikelj iz Kamne gorice. Pohvaliti je treba pa tudi gospodične, ki so se žrtvovale, da so okrasile dvorano in prodajale v njej jestvine, šopke in brezalkoholne pijače. Poleg g. Ravnikarja gre zlasti našim krščansko-social-nim delavkam v dobri meri zahvala, da še je vse tako lepo zaključilo.
Zdaj pa na novo delo in boj zoper našega največjega narodnega sovražnika!
Na shod so prišli sledeči pozdravi:
Deželni predsednik baron Schwarz je pisal: Čast mi je cenjenemu vodstvu izreči zahvalo za prijazno vabilo k proti-alkoholnemu kongresu, ki se vrši dne 4. t. m. Obžalujem, da sem službeno zadržan osebno se udeležiti, zagotavljam, da bom z zanimanjem sledil razpravam tega kongresa, ki iima v nravstvenem in narodno gospodarskem oziru gotovo veliko važnost. Želeč najboljši uspeh prizadevanju tega pomembnega gibanja beležim
Schvvarz, deželni predsednik.
Dalje so prišli pozdravi od prvega avstrijskega društva zoper pivske navade, od dobrih templarjev in od zveze absti-nentnih železničarjev na Dunaju.
Telegrami so prišli sledeči:
»Le zdrav in trezen rod bo dovzeten za pravo izobrazbo in kulturo. Zato pozdravljamo vaše prizadevanje vse v boljšo bodočnost slovenskega ljudstva. Za slovensko krščansko-socialno zvezo za Goriško. Dr. Brecelj, predsednik, Kremžar, tajnik.«
Pozdrav! Treznost, prihodnjost Slovencev. — Krščanska organizacija Miren. Naprej zastava zdržnosli k splošni ljudstva .treznosti!
Kosec, Celestin.
Odbor mladega društva abstinentov v Novem mestu navdušeno pozdravlja shod v nadi tudi na Dolenjskem pridobiti kar največ sobojevnikov. — Potočnik, Aumann, Lapajne.
Prevalje: Prazne čaše, srca puna -Jemanje reči, više čina; tad če bit opet sretna — liepa naša domovina! Smelo v boj proti najljutejšemu neprijatelju slovenskih plemen! Strojna sv. Danijel. Miloš Sitenjak, učitelj, Ivan Serajnik, župnik, Kumprej, župan. '	• v
Maribor: Le v boj, odločna Četa, za treznosti načela sveta, da vzide skoro doba zlata!
Ljudevit Koser.
Dunaj: Ves alkohol, vse žganje — vzemi vrag, mi nismo zanje! Gostinčar.
Kongres je sklenil odposlati na višja mesta dve prošnji, in sicer na predlog dr. Kreka na državni zbor, naj se pospeši sklepanje o postavi zoper pijančevanje; na podlagi referatov dr. Gostlna in Milčinskega pa prošnjo na deželni zbor, naj dežela ob razširjanju blaznice misli tudi na zavetišče za alkoholike.
Kongres se je obnesel vsestransko dobro, je bil velik korak v protialkohol-nem gibanju, in daje upravičeno upanje, da bo vzbudil po celi deželi novo živahno gibanje na tem polju.
T**" ~* -*',*',ii~*ii*-<—^-f*r-imi-"*l>rii ~luTn>_»"LriMli
Harožajte ..Slovenca"!
■r-** n-*ii*-i—-r*r-«—'»<*• ii i
ovija širok robec, segajoč čez ramena in hrbet. Tudi vsa druga obleka je črna in ohlapna. Nekatere so bile popolno zagrnjene, še več jih je imelo odkrit Obraz, ki kaže semfoitje klasične poteze. Naki črnimi san-javimi očmi opaziš goste trepalnice in košate obrvi. Roke so okrašene z blestečimi prstani, ušesa pa z velikimi uhani. Z dvanajstim letom so egiptovska dekleta že doraščena, a potem jim menda hitro izgine mladostna lepota. Med Arab-kinjami je tetoviranje obče udomačeno. Posebno rade si delajo na bradi temnoviš-njeva znamenja, ki se zdijo njim bržkone lepa, a po naših pojmih se s takilm'i potezami !e kazi obraz.
Na ulici me je srečavalo mnogo kamel in oslov, otovorjenih s poljskimi pridelki. Vozov ni videti, toda čemu bi bili, iker ni potov. Pridelki se spravljajo s ipolja na dom in z doma v mesto le na hrbtišču imenovane domače živali. Posebno veliko se pridela bombaža. Sicer si pa egiptovskega kmeta ne smemo predstavljati tako samostojnega, kakor so naši kmetje. Zemlja -je res rodovitna, a ni lastnina revnega felaha. Pravi gospodarili zemljišč so imo-viti begi, felah pa je njih najemnik.
Popoldne smo se peljali s prijazno družbo po Nilu v vas Šabu r. Reka leze taku počasi, ua komaj opaziš njeno gibanje. Ker so pihljale proti čolnu hladilne sapice, je bila vožnja toliko bolj prijetna.
Cerkveni letopis.
V Dubrovnik! Doslej je priglašenih 21 udeležence v-duhovnikov; lajika še nobenega. Ali se bo dobil (kateri, kakor Hrvatje tako močno želč? Izmed duhovnikov pa so razen enega sami Kranjci. Zato bodi povedano, da naš poziv velja vsem slovenskim duhovnikom sploh. Vabila nismo razpošiljali Obmejnim listom, saj prizadeti krogi itak »Slovenca« bero; lahko ga pa (vabilo) tudi ponatisnejo ipo »Slovencu«, kakor ga je prinesla tržaška »Zarja«. Cena je odslej 42 K. To je za parnik in menda tudi za hrano na parniku. Z Reke bo odplul parnik v ponedeljek 2. avgusta ob 7-45 zjutraj im prispel nazaj na Reko v petek 6. avgusta ob 8-30 zvečer. Nadalnje oglase sprejema uredništvo »Bogoljuba«; denar se pa lahko pošilja ali istemu ali pa naravnost donu An te Gluincu (Glumac), uredniku »Dana« v Spletu, ki je aranžer posebnega parnika.
IV. shod voditeljev Mar. družb bo, kakor naznanja »Škof. List«, dne 22. julija v kmezoškofijskem dvorcu v Ljubljani. Shod se bo pečal posebno z mladeniškimi družbami; a razpravljalo se bo tudi o družbah sploh. — K shodu imajo dostop tudi duhovniki izven ljubljanske škofije.
I. Občni zbor protialkoholne zveze duhovnikov bo pa isti dan (22. julija) popoldne db treh ravnotam (v knezoškofijski palači). Zveza ima zdaj v ljubljanski škofiji 115 udov, deloma abstinentov, deloma zmernih. Za 'goriško nadškofijo se je ustanovila enaka zveza predikratkim. — Zt-leti je, da se članr občnega zbora kar moč polnoštevilno udeleže. Tudi k temu zboru je vsakemu duhovniku odkoderkoli prost vstop in bo dobrodošel.
Dnevne novice.
-f- Napad na slovensko zemljo. Iz Se-
miča se.nam ipi'še: Cujemo, da se ustanovi v bližini Semiča — tri četrt ure daleč — recimo pičlo uro — v vasi Rečice že to jesen nemška šola od strani »Schulverei-jia«. Zato sta se posebno potrudila c. kr. okrajni nadzornik Perz in dr. Egger, ki sta že vzela v ta namen neko hišo v najem na Rečicah. Da svet izve, kako je ta Šola potrSbija, povemo na vsa usta to-le: lTo leto obiskuje 'z Rečic in Sel 9, reci devet, slovenskih otrok trirazredno ljudsko golo v Semiču, ki pa ne znajo niti pičrce nemškega jezika. Da bi pa ne bilo samo 9 slovenskih otrok v nemški šoli, "hočejo prfldopiti še (kočevske otroke z Blatnika, župnije čermošnjiške. Naj skrbita Perz in Bgger za Kočevarje, kakor vesta in znata ;ida bi pa ponemčevala slovenske otroke, odločno protestiramo. Občina Semič »pada k Belokrajini, ta pa je in ostane slovenska!
+ Nemškonacijonalna razbojništva v Kočevju. Nemškonacijonalni pobijalci tajnika Novaka v Kočevju so dobili včeraj nizko kazen. Največ je bil obsojen tisti, ki je dobil — pet dni. Zvečer so nemški na-cljonalci v Kočevju razbili ceifo slovensko trgovino. Glavarstvo počiva, policija gleda razvaline in se smeje. Najodločnejše zahtevamo nujno, odločno, brezobzirno intervencijo deželne vlade! — Danes dopoldne je v tej zadevi odločno interveniral pri deželni vladi deželni odbornik dr. P e g a n.
+ »Orazer Volksblattu« ne moremo čestitati, da je glede na način pisarjenja zašel popolnoma v tisto vodo, v kateri plavajo glede na osebne napade na dr. Šu-Steršiča liberalni pročodrimovski in uniso-no ž njimi slovenski liberalni časopisi. Ali bomo morali pričeti akcijo, naj naši somišljeniki prično vračati »Grazer Volks-blatt«. Psovati našega voditelja tudi »Grazer Volksblatt« nima pravice, in to tem
iV eni uri smo pripluli v Šabur. Arabke so zajemale z velikimi vrči vodo iz Nila ter jo nosile po bregu domu, moški pa so molili ter se umivali ob nabrežju. V vasi' sta dve mošeji, poleg katerih se nahajajo grobovi mrtvih. Mohamedanci so nas pozdravljali na ta način, da so se dotikali z roko najprej čela, potem pa srca. S temi znamenji spoznavajo tujca kot prijatelja, kti se mu ni treba ničesar bati. Eden izmed Odličnejših nas je celo povabil, naj se vsedemo na klop pred njegovo hišo. Radi smo se odzvali povabilu in kmalu je dobil vsak čašico črne kave. Toliko prijaznosti bi ne bil pričakoval pri popolno neznanem ljudstvu. Prej bi se bil nadejal surovosti. Hišni gospodar nas je potem spremljal skozi vas, ki je okoli in okoli obdana s palmami in drugim drevjem. V stoječi vodi sredi vasi so čabljale gosi in race, poleg hiš pa so se suSili kamelimi odpadki, služeči za kurjavo. S polja so dohajali s svežim zelenjem otovorjeni osli, ki so morali vrh tega nositi tudi jezdece, opravljene v dolge višnjeve halje. Zanimivi ori-ientalski prizori.
Tudi mi smo zasedli osliče in odjahali v Kafr el Zayat. Mož pa, ki nas je pripeljal po Nilu, odplul je saun s svojim čolnom proti domu.
mani, ker je listova lastna stranka še nedavno obstruirala. Med tem ko srečuje že dunafske krščamskosociaine liste počasi pamfet, se je pa zmešalo uredništvu »Grazer 'Vbiksblatta«.
Cesarsk je postal — kdo? — »Slo-veilski; Narod«! Prej za princa Jurja na-vdUšeft, 'istočasno za Petra Karagjorgje-viča, 'zdaj ne more prehvaliti cesarja Franca Jožefa, čeprav je še nedavno proti njemu gromel. ker je dal 20.000 kron za nemško gledišče. Gotovo desetkrat hvali včerajšnji »Narod« cesarja, ker je imenoval slovansko obstrukcijo »pravo sramoto«. Da so pri »Narodu« postali čez not taki »schwarz-gelberji«, kdo bi si mislil? Ampak mi mislimo, da se bo cesar za to pohvalo v »Narodu« ravnotako malo zmenil, kakor dr. Šusteršič za »Narodovo-« grajo. In zato od »Narodovega« najnovejšega dimastičnega čustvovanja ne bo nobeden imel nič Škode.
Imeniten program ima liberalno akadeniično društvo »Sava«, za katero smo šele zdaj, ko vabi abituriente v svojo sredo, izvedeli, da še živi. Svoj program razlaga »Sava« abiturientom tako-le: »Očitalo se nam je, da nitma »Sava«, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, nobenega programa. To pač ni res! Ona ima v svojih pravilih kratek, a pomemben p r o g r a m. Te točke se glase: 1. Namen društva je, svobodomiselne slovenske akademike na Dunaju kolegija hi o družiti. Društvo je nepolitično. 2. Sredstva za to so: DruStvena zborovanja, družabni večeri, čitalnica, knjižnica in predavanja nepolitične vsebine. — To je naš kulturni program. Znano vam je morda, da svobodomiselstvo ni identično niti z brezverstvom, niti s pro-stozidarstvom, da se tudi ne Obrača izključno proti katoliški cerkvi — proti njej sploh samo- kot proti politični organizSr ciji, ki jc 'nasprotna svobodi. Pri naravnem programu je treba samo pripomniti, da 'smo tudi mi »narodno radikalni«, to je, da hočemo braniti pravice svojega naroda in odvračati vsa sramotenja, ki ga do-letc od strani sovražnih narodov, im to z vso energijo in vsemi svojimi močmi — Društvo jc nepolitično. To je obenem naš gospodarski program. Ne vežemo se na nobeno gospodarskih strank, niti na ,agamo4konservatiVno, niti na narodno-in-dustrialno, niti na socialmo-demokratič-no.« — Res kratek, a pomemben prograffi, kakor ga »Sava« sama označuje. Svobodomiseln program, a vendar ne brezveršk in niti protikatolišk; gospodarsk program pa vendar nič navezan na nobeno gospodarsko stran. Kdor ne uvidi, da je ta program res pomemben, temu ni pomagat). Ker pa bo težko kdo v tem programu videl kak pomen, zato se bo »Sava« najbr^e morala zadovoljiti s tisto malo četo pristašev, ki vidijo pomembnost v — brez-ipomembnosti.
+ Telovadni odsek Orel se je ustanovil preteklo nedeljo v K o r oš k i Beli. Predaval je na ustanovnem občnem zboru predsednik Z. T. O. brat dr. Pogačnik. Pristopilo je 30 rednih in več podpornih članov. Predsednikom je izvoljen J. Raj-hard, načelnikom pa J. Klinar.
+ Kakšen Slovenec je »klerikalni« »Slovenec«? Pod tem naslovom meketa v »Gorenjcu« neki »žurnalist« nekaj o slovenski umetniški razstavi in o BoTtatovem Pepetu ter mam očita, da se z zvijačami izogrbljemo poročilom o slovenskih prireditvah, koje bi sicer kot slovens/ki časnikarji morali v svojem listu priobčevati. Temu možakarju bodi povedano, da kolikor je nam znano, Boltatov Pepe ni slikar, da se sploh ni vmešaval v slovensko umetniško razstavo in da z njo tudi sicer ni v nobenem stiku, zato tudi om ne more biti vzrok, da se mi ne pečamo s to prireditvijo. Vzrok, da molčimo o tej razstavi, je kritika, kojo smo prejeli iz peresa objektivno sodečega veščaka o nekaterih razstavljenih »umotvorih«; kajti ta kritika je taka, da bi je prizadeti umetniki ne bili veseli in ker s to kritiko nismo hoteli škodovati našim umetnflkom, smo jo odklonili, mnenje o razstavljenih »umotvorih« pa prepustili .razsodnemu občinstvu. Ako razstavljalni odbor glede razstavljenih predmetov tako objektivno, mirno in trezno sodi, da razstavlja pričet-niška dela kake učenke, slikarja, ki je v razstavljalnem razsodišču, kot enakovrst-na umetniškim delom itd., potem bi nam morali posebno tisti slikarji, ki pravijo, »da zanje klerikalci ne eksistirajo«, biti hvaležni, da molčimo. Na ostale klobasa-rije »Gorenjčevega« dopisnika pa res ni vredno odgovarjati: Zadošča naj. da »Gorenjca« že liberalci nimajo več za resnega in da to slovesno izjavlja včerajšnji »Narod «. V bodoče bomo pustili, da se »Gorenjec« sam s seboj krega.
-f V veliko komisijo cesarskega jubilejnega zaklada za otroško varstvo ie imenovan drž. in dež. poslanec gosp. Jožef Pogžjč ni k.
-f Kranj. Veselica, ki se bo tu vršila v nedeljo popoldne povodom otvoritve »Ljudskega doma«, obeta biti Jako ljubka. Oglasilo se že mnogo pevcev, ki
bodo nastopili in igrala bo mengeška godba.
H- Častnim občanom je imenovala občina Loški potok svojega bivšega župnika gospoda Ivana Rihtaršič, sedaj župnika pri Sv. Heleni, inmogozaslužnega zi občino na cerkvenem, političnem kot "ha .gospodarskem polju.	-/ji',
—	Krščansko - socialna dalmatinska stranka. V Spljitu se snuje nova krščan-sko-socialna stranka in je bilo že več posvetovanj. Duša gibanja je splitski škof Nakič, akcijo pa vodi prof. dr. Aifirevič.
—	Železniška nesreča med Postojno in Prestranekom se je dogodila v ponedeljek zvečer. Poštni vlak je trčil ob iz St. Petra ušle tovorne železniške vozbvc. Dva voza poštnega vlaka sta bila vržena iz tira, prvi del tretjega voza je bil stisnjen in strt. Ranjena sta dva železniška uslužbenca in dva potnika. V ponesrečenem vlaku sta bila tudi deželni poslanec Ravnikar in župnik Škerjanec, katera sta se pač močno prestrašila, a ranjena nista.
—	Parnik »Adelsberg«. Nov parnik avstrijskega »Lloyda« bo imel ime »Adelsberg«. Zakaj neki ne »Postojna«?
—	Novi dalmatinski volivni red. .Predsednik dalmatinskega deželnega zbora poslanec dr. Ivčevič se je mudil v Za-dru, kjer ie vse potrebno Ukrenil za otvoritev dalmatinskega deželnega zbora. Ko se deželni zbor konstituira, se mu predloži novi volivni red, ki se približava splošni volivni pravici.
—	Oglaševanje za I. mednarodno lovsko razstavo na Dunaju je podaljšano do J. septembra.
—	Novo vrsto strupenih gob, ki so bile dosedaj še neznane, so zasledili na :Krasu. Največ jih je v štanjelski okolici. .V teh gobab so dobile nenadno naravnega sovražnika kobilice, katere napravOjajo letos, kakor že znano, ondotnim kmetovalcem ogromno škodo. Ta goba uničuje .namreč kobilice ravno tako, kakor že znana strupena goba »Empusa museae jeseni muhe. Nameravajo jo v odpomoč kmetijstvu umetno razširiti in razmnožiti po celem Krasu.
—	Umrl je v Jaršah pri Mengšu nadebudni mladenič ISletni Franc Valjavc, sin posestnika in gostilničarja Franc Va-ljavca. Ra':ni je bil član mengiškega Orla. K zadnjemu počitku ga je spremilo dne 5. t. ni. nad 30 bratov Orlov v kroju z zastavo in z več venci. Pogreba se je .udeležil tudi naraščaj, »Katol. slov. izobraževalno društvo«, Marijina družba itd. Kamniški in komendski Orli so se udeležili v lepem številu pogreba. Nosili in svetili Ob krsti so bratje v kroju.
—	Gospod c. kr. vladni svetnik Alfonz Pire v Kranju je nevarno obolel. Posle okrajnega glavarstva vodi gospod komisar Oton Merk.
—	Za vodovod v Vrhu, okraj Logatec, da vlada 7488 K državne podpore.
—	Lov občine Šmartno pod Šmarno goro je zdražil trgovec Krisper iz Ljubljane za 1121 K. Ze od nekdaj je imel ta lov smledniški barom.
—	Kdor je živeč ljubil svoj narod, spominja se ga gotovo tudi na smrtni postelji, ko v svoji poslednji volji razpolaga s pridobljeno imovino. Ne poznamo podpore dostojnejše narodne naprave, kakor je »Slovenska kršč.-sociaina zveza«. Njo najiskreneje priporočamo vsem slovenskim narodnjakom, da jo postavijo v svojih oporokah za volilojemnico.
—	Zelo fletno. »Zlata Doba« poroča: V ndki občini je bilo pri občinski seji vloženih naenkrat sest novih prošenj za gostilne (!!). Odbor je bil toliko pameten, da je odbil vse. Med drugimi prošmfami je bila tudi — županova. V isti občini so šli župan in žandarji delat ponoči red in .zapirat gostilne ob policijski uri. Ob treh zjutraj so morali župana in žandarje iz gostilne vreči!
AVSTRO - OGRSKA.
Korespondenca »Zentrum« poroča: Išče se politiiška formula za razvoj položaja. To je uspeh pogajanj, ki so jih imeli 6. t. m. ministri NVeiskirchner, Braf in Za-ček z voditelji obstrukcije posl. Udrža-lom, Stamekom, ZazNvorfco, dr. Šusterši-čem in dr. Korošcem. Pogajanja so trajala dVe uri im se 7. in 8. t .m. nadaljujejo. Pogajanja so se pričela ob 5. uri popoldne v salonu Zazvvorke. Po posvetovanju so ostali skupaj voditelji obstrukcije. Posvetovali so se o taktiki. Ministri so se pa podali k Bienerthu. V seji »Poljskega kola« je nastopil Stapinskj proti trgovsko politiškim predlogom in proti poobla-stilni postavi. Izjavil je. da hoče vse storiti. da se v tem zasedanju predlogi , ne rešita, ker se mora to proučiti do jeseni. Poročilo o nastopu Stapinskega je liki curek mrzle vode učinkoval na druge vladne stranke.
Obstrukcijske zahteve. 1
»Narodni Listy« poročajo: Češki agrarci so stavili glede ma ustavljenje obstrukcije zahteve, ki so razdeljene v tri skupine. V prvi skupini se zahteva deio-sposobnost češkega deželnega zbora, v
drugi se zahteva, naj se skupno rešijo češko vseučilišče v Brnu, 'slovenska pravna fakulteta v Ljubljani in italijanska pravna fakulteta. Tretja skupina se tiče gospodarskih vprašanj.
SESTANEK VILJEMA S ŠVEDSKIM KRALJEM.
V Lassnicu sta se ob otvoritvi parne zveze med Nemčijo in Švedsko sestala Viljem in švedski kralj Gustav.
ZAROTNIŠKO VPRAŠANJE V SRBIJI POOSTRENO.
Srbijo zopet razburja zarotmiško vprašanje. Junaki zarote 11. junija 1903 so ne voljni, ker jih sedanja vlada prezira in jim ministri Novakovič, Zivkovič im Riba-rac nasprotujejo. Zarotniki se boje za svoje življenje. Imeli so že shode, na katerih co ostro napadali kralja. Vojni minister hoče odstraniti iz armade častnike zarotnike. »Magdeburger Zeitung« poroča, da je podalo kralju 16 častnikov belgrajske posadke demisijo.
Koroške novice.
k Prestavljen je gimnazijski profesor Jos Skrbinšek iz Beljaka v Slany (Schlan) na Češkem.
k Cesar je potrdil dr. Metnitza za celovškega župana.
k Škofov skedenj je pogorel v četrtek zvečer, najbrž zažgam od človeka, ki je hotel tam prenočiti, pa ga niso hlapci pustili. Požarna bramba je prišla precej pozno. Neko staro žensko, ki je tudi tam iskala prenočišča, so komaj rešili in vsled hudih opeklin so jo morali prepeljati v bolnico. Škoda je velika, a pokrita po zavarovalnini.
k Konec šolskega leta. Celovška realka je sklenila s 1. julijem. Izmed 380 dijakov jc bilo le šest vpisanih za Slovence. Njihovo število je seveda večje, a so ljudje, ki mislijo, da se bo sinu bogvekako dobro godilo, če bo rekel, da je Nemec! Ce se to v Ljubljani godi, se ne bo čudno zdelo tu v Celovcu! — Na gimnaziji pa so končali šolsko leto 3. julija. Dijakov je bilo koncem leta 480, za Slovence vpisanih 81 (lani 82), torej ravno četrtina. Kakih dvajset bi se pa nemara dobilo še, ki so. dasi rojeni Slovenci, vpisani za Nemce. Opaža se, da je zadnje dve leti jako malo Slovencev vstopilo v 1. razred. Krive so pač slabe gmotne razmere naših ljudi. V obče so Slovenci dobri dijaki, ker pošljejo v gimnazijo le bolj nadarjene fante. Uspeh je sledeči: Odličnjakov je 74, sposobnih z dobrim uspehom 302, v obče sposobnih (2 eno dvojko) 34, nesposobnih 44, ponav-Ijavnih izpitov 20, neizprašanih 6.
Štajerske novice.
š Nemško-slovenskta zveza na Štajerskem. 2e zadnji občni zbor celjske zadružne zveze je pokazal štajerske liberalne »narodnjake« v čudni luči. Zagovarjalo se je na občnem zboru tiste, ki so zakrivili, da je koroška prevaljska posojilnica prešla v nemške roke. Zdaj se tudi ne čudimo, da so se Celjani že pri volitvah bratili z Nemci in z njimi sporazumno nastopali. LiberaVno-nemška zveza, ki se je po za-, slugi S. L. S. končala na Kranjskem, jpe sedaj prešla na Štajersko. To se je posebno zopet pokazalo včeraj v državnem zboru pri volitvi delegacije. Nemci s Plo-jem so hoteli udariti slovansko obstrukcijo. Nemci nam gotovo nikdar dobro ne žele in kar je njim prav in priporočljivo, ne more biti koristno za Slovence. Nemcem pa se je v njihovem srdu proti slovenski obstrukciji, ki je odgovor na stotero in stotero krivic, prizadejanih našemu narodu, pridružil dvorni svetnik Ploj, ker je sprejel delegacijski mandat, katerega so mu Nemci dali le zato, da udarijo po upravičeni slovenski obstrukciji, od katere se boje zase slabih posledic. Kdo more sedaj še skupaj iti s Plojem? Proč z dvornim svetnikom Plojem, proč z najnovejšo nemško-slovensko zvezo na Štajerskem!
š »Narodni Dnevnik« proti obstrukciji. Tudi radikalni »Narodni Dnevnik« naivno povprašuje, zakaj da niso naši poslanci obstruirall proti proračunu? Naj »Narodni Dnevnik« rajši pojasni veliko skrivnost, zakaj da se nista upala glasovati Ploj in Hribar niti proti proračuna mlačnega Slovana ministra Bi litrskega. A ,ne pride naj zopet s svojo staro lanjo. da zaradi Krdka in Šusteršiča, ker to me drži. Ko na to odgovori, govorimo dalje.
š Kolodvorsko restavracijo v Zidanem mostu prevzame g. P e t s c h n i k.
š Pomanjkanje krme na Štajerskem in državna pomoč. Štajerska kmetijska družba je sklenila v zadnji seji osrednjega odbora zahtevati od države za deželo štajersko dva milijona kron. da se odpo-more grozečemu pomankaniu krme. Družba namerava po celi deželi osnovati okrajne vrte za gojenje gozdnih rastlin. Oskrbela si je že za to denarno podporo.
š Zopet aretacije radi ponarejevanja denarja. Ze pri zadnji mariborski porotni obravnavi proti ponarejevalcem denarja
in Izdajateljem ponarejenih bankovcev |e bilo jasno, da ta zadeva šc ni končana. Predvčerajšnjim je prišel v Maribor 'k trgovcu Heumayerju viničar Mihael Veg, doma od Sv.-Florjana v ptujski ckolici, sedaj v Gomilici pri Spieifeldu. Izbral si je hlače hi 'hotel jih plačati z napačnim 50kronskim bankovcem. Krojaški pomočnik Korner je napačni bankovec takoj spoznal ter je poslal po 'policijo, ki je Vega aretirala, aretirana pa je bila ponoči tudi .vsa Vegova rodbina, in sicer Vegova žena, sin in dve hčeri. Baje je Vegova rodbina v zvezi s pobeglim izdelovalcem ponarejenih bankovcev Juri.cm Potočnikom.
š Zdravilišče za na pljučih obolele žene in dekleta. Društvo za odvračanje ie-tike na Štajerskem otvori dne 8. t. mes. zdravilišče za lahko obolele žene in dekleta »vila Barbara«, pošta Neumarkt na Gornjem Štajerskem. V sprejem je odvisen od preiskave, ki jo v Ljubljani izvršuje oskrbovainica deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih. Oskrboval-nina znaša 4 do 7 kron na dan. Pismena vprašanja nasloviti je na »Društvo za odvračanje j etike na Štajerskem«, Gradec, Hans Sachs-Gasse 1; pojasnila pa daje tudi deželno pomožno društvo za 'bolne na pljučih na Kranjskem.
š Dekliška šola šolskih sester v Ceju razstavi dne 12. in 1.3. t. m. ženska ročna dela v šolskem poslopju.
š Mladeniški shod \ Šaleški dolini. Dne 18. julija se vrši v Škalah mladeniški shod za šoštanjski okraj. Govorita med mnogimi drugimi govorniki tudi dež. poslanec dr. Verstovšek in predsednik Z. S. M. Žebot. Vsi dobromisieči mladeniči se prosijo, da za ta shod zelo agitirajo.
š Podružnica »Siidmarke« v Št. Ilju v Slovenskih goricah ima v nedeljo dne 11. julija svoj letni občni zbor v Vrbači. Po občnem zboru rodbinski večer. Naj ne bo Slovenca, ki bi se tako daleč spozabil ter se udeležil tega večera!
š Zadnja »Marburgerica« o Siovensks Bistrici zopet naglaša, da je Slovenska Bistrica — nemško mesto ter se na surov, le njej lasten ačin zaganja v osebe, ki so si upale v Slovenski Bistrici, torej na slovenskih tleli, izustiti »Zivio« in »Na zdar«. Da Nemcem pokažemo, kako je Slovenska Bistrica nemška, vabimo vse prijatelje in rodoljube, da se zanesljivo udeležijo velike narodne veselice, ki se vrši dne 18. julija v hotelu »Avstrija«. Slovenska Bistrica je bila in bo slovenska vkljub obrekovanju lažnjivega nemškega časopisja.
š Poučno zborovanje v Vurbergu. V nedeljo popoldne prirede mladeniči bralnega društva podučilo zborovanje v Vurbergu, na katerem govori tajnik S. K. S. Z. Šut iz Maribora. Pridite vsi!
PRESENETLJIVO PREKINJENJE ANGLEŠKIH MORNARIŠKIH VAJ.
Po treh dneh so nenadoma ustavili vaje angleške mornarice, ki so bile nameravane na tri tedne, a so jih že v soboto na povelje admiralitete prekinili. Vaje so dokazale, da sc lahko koncentrirata dva sovražna brodovja kljub premoči angleškega brodovja. Dokazal je to admiral Jeram, ki je v megli v petek prišel skozi Doversko morsko žino in razorožil nekaj sovražnih križaric, ki so mu hotele preprečiti načrt. Nato sc je združil z drugim sovražnim brodovjem.
mmammmmmmmmmmmmmm
Ljubljanske novice.
lj Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani je imelo dne 1. julija svoj občni zbor. Iz poročila taj-nikovega je razvidno, da se zavod počasi pa zdravo razvija. Šola ima dva učitelja, kateheta in potrebne azistente. Število gojencev je naraslo na 59 in pokazala se je potreba tretje učne moči; tozadevna prošnja je šla na c. kr. deželni šolski svet. — Za večje število gojencev je bilo treba novih prostorov. Družba salezijanska je to napravila z nmogimi troški pa res dobro in primerno. Ker se dela vztrajno in vzajemno od strani zavoda in šole. se kažejo tudi pri gojencih lepi uspehi in še lepših smemo pričakovati pri novih napravah. Da je pri teh mnogovrstnih napravah in zidavah zavod bolj v denarnih stiskah, ni čudno; vendar zaupamo na božjo pomoč in na radodarnost In naklonjenost oblasti in občinstva in bomo srčno nadaljevali začeto delo. Poročilo gospoda ravnatelja A. Kovačiča o zavodu se je s pohvalo sprejelo. Izvršile so sc dopolnilne volitve v odbor.
lj Odlikovanje. Cesar je podelil orož-niškemu stražmojstru v Ljubljani Francu Mohoriču srebrni zaslužni križec s krono.
lj Vlom. Dne 1. t. m. je bilo med L', in 5. uro popoldne vlomljeno v omaro pri posestniku Ivanu Kozamerniku v Mali vasi št. 44 in ukradenih 905 kron. Po storilcu se marljivo poizveduje.
lj »Slovenska Fi harmonija« koncer-tira jutri, v četrtek od 8. do 12. ure zvečer na vrtu hotela »Union«. Vstop prost.
lj Koio ukradeno je bilo železniškemu čuvaju Boštjanu Smoletu v Gozdu pri
Kranjskigori. Kolo je že zelo obrabljeno ter je zistema »Pock Hollander«.
lj Posredovalnica društva slovenskih trgovskih potnikov. Išče se potnik manu-takturne stroke, ki bi potoval po Kranjskem. primorskem, Hrvaškem. Dalmaciji iti'.Iližnem Tirolskem. Ponudbe sprejema »Društvo slovenskih trgovskih potnikov« v Ljubljani.
VODJA OKRAJNEGA GLAVARSTVA V KRANJU UMRL.
Kranj, 7. julija. C. kr. deželnovladiii svetnik A 1 f o n z P i r c, ki se je svoj čas odlikoval tudi kot slovenski pisatelj, jc danes v 49. letu starosti umrl. Pogreb bo v petek ob 5. uri popoldne.
ČEŠKI AGRARCI IN OBSTRUKCIJA.
Praga, 7. julija. Ob otvoritvi razstave v Klatovy so priredili češki agrarci sijajno obiskan shod, ki se ga jc udeležilo veliko čeških agrarnih poslancev. Glavni govornik Kotlar .jc naglašal, cia so izrinjene češke stranke 'iz vlade. Češki agrarci .vztrajajo za vsako ceno v obstrukciji proti vladi Bienertha, uničevalca češkega 'vpliva v državi. Bienerthova vlada stremi'za tem, da vzdrži nemško gospodstvo v Avstriji in da vlada brez Cehov. Z rešitvijo državnih potrebščin' hoče dokazati, da tvorijo Čehi peto kolo. Gor e narodu, s katerim niso prisiljeni računati iu preko katerega upajo prestopiti na dnevni red. Bienerthova vlada se mora uničiti. Dovolili smo Bicnerthovi vladi dvoje predlog, ki sta bili z o'zirom na položaj potrebni: vojaške novince in proračun. V tem toku pa ne sme iti naprej. Izjavili smo, da drugega nič več ne dopustimo in da se mora prekiniti vsako nadaljnje državnozborsko delo, dokler ie na krmilu nam sovražna vlada. S proračunom je izčrpano državnozborsko delovanje. Vse bomo preprečili, kar bi utrdilo sedanjo vlado.
ODGODENJE DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj 7. -julija. Vladnim strankam blizu stoječi krogi zagotavljajo, da sc že danes odgodi 'državni zbor, ako se ne doseže s-porazuniljetve z obstrukcionalnimi .strankami.
LAHI SO ŽE OBUPALI NAD UNIVERZO.
Trst, 7. julija. »Piccolo« označuje odgovor jugoslovanskih poslancev glede na Ja'š'ko vseučiliško vprašanje za zavlačevn-,nje. Lahi se s Slovenci glede svoje univerze ne bodo pogajali! Če Lahi dovolijo Slovencem narodne koncesije, da slednje pridobe za laško univerzo v Trstu, bo laška univerza postala grob laške narodnosti in ne vstajenje. Vseučilišče v Trstu je smatrati za pokopano.
SLUŽBENA PRAGMATIKA ZA URADNIKE. — UREDITEV PRAVIC IN DOLŽNOSTI DRŽAVNIH SLUG.
Dunaj, 7. julija. Danes je naznanil ministrski predsednik Bienerth, da so pred-dela za službeno 'pragmatiko uradnikov toliko gotova, da bo mogel predlogo predložiti po preteku enega leta. Predložil bo takrat tudi predlogo, s katero se urede dolžnosti in pravice državnih slug.
VLADA V NOVI ZADREGI. Dunaj, 7. julija. Imunitetni odsek sc je ,'bavil danes z zadevo posl. \Vutschla, ki •je bil pri nekem štrajku aretiran. Vlada je odseku poslala dopis, v katerem se opravičuje. da ne more dopustili, da bi bili policijski organi zaslišani pred odsekom. Odsek je proti temu nadziranju vlade odločno protestiral in sklenil stvar spraviti v zbornici v razgovor.
DANAŠNJA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 7. julija. V današnji seji državnega zbora je zbornica nadaljevala debato o čeških manjšinjskih šolah. Govori dr. K o r o š e c, ki se pritožuje na zapostavljanju slovenskega šolstva na Spodnjem Štajerskem in Koroškem.
Dunaj, 7. julija. Od Slovencev jc danes k češkemu nujnemu predlogu govoril tudi poslanec Gostinčar. Baje bo debata o češkem minoritetnem predlogu danes popoldne končana.
Dunaj, 7. .julija. Politični položaj je jnetepremenjen. Vlada in Poljaki pritiskalo posebno na dr. Šusteršiča. Sedaj iščejo formulo, po kateri bi bilo obstrukcljskini strankam mogoče dovoliti vsaj skrailšano delo v parlamentu. Ta formula bi se mogla glasiti le: Sprememba sedanjega sistema. Kako bodo za to dale garancije vlada in njerae stranke, je vpraSianje.
SODNA RAZPRAVA PROTI ČEŠKIM ANTIMILITARISTOM.
Praga, 7. julija. Ker so bili obdarovani Obtoženci, ki so v preiskovalnem zaporu, s cvetlicami, jc izjavi! predsednik včeraj, da tega v bodoče ne bo več trpel. Dar i1! a obtožencem se morajo izročiti v zaporni pisarni. Nato so nadaljevali zaslišanje. Obtoženca Matjaš in 19letnj urednik Novak zanika vata, da bi bila nabirala naslove vojakov za protivoja.ško propagando. Nabirala sta jih le. da sta vojake va-
bila 'k veselicam. Obtoženec Petrafc, ki služi pri 22. lovskem bataljonu, jc bil zapisnikar omladinske organizacije. Izpove, da ni antimiliitarist; med obtožence Je zašel le slučajno. Obtoženec Pšcnička je govor.! daljši govor o teoretičnem in 9 dpk-trinernem antimilitarizmu. Dr. Da\;r;sc /pritožuje, ker obtožencu očitajo za prestopek, ker pripada narodni socialistični organizaciji. Predsednik: Ta točka "tvori .del-, obtožnice in se mora zato ta^o, obravnavati. Dr. Baxa: Zato smatraTni/razpravo za tendcnciozno. Predsednik' 'ugovarja dr. Baxi. Obtoženca Rauch in Tril-pan izjavljata, da se jima je šlo zgoTj za reforme v armadi, osobito za odpravo trpinčenja. Obtoženec Jožef Šilhan, ki ima le eno roko in zvite noge, sedi med zaslišanjem. Izpove, da se ni zanimal za protivojaško propagando. Spise, ki so jiii dobili pri njem, mu je da! neki prijatelj. Ime je pozabil. Obtoženec Vaclav Šla-pa-nek, ki je na orožni vaji, izpove, da je kot vojak vedno izpolnjeval svojo dolžnost, jc priljubljen zato pri predstojnikih. Antimilitarist v smislu obtožbe ni nikdar bij. Obtoženca Šniid iu Špelda odločno ,zanikavata sodelovanje pri antimilitari-s ti čili propagandi. Danes upajo, da končajo zaslišavanje obtožencev, ki' so še štirje in upajo, da prično že daneis zasliševati priče.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Lvov, 7. julilja. Na progi Jaslo-Bre-szovje skočil iz tira osebni vlak. Lokomotiva in več voz je poškodovanih. Dva železničarja sta nevarno, trije lahko rameni, dvajset potnikov je lahko ranjenih.
NASTIC.
j Zagreb, 7. julija. Prihodnji petek se začne pred sodiščem izpraševanje Nastiča kot priče v veleizdajniSkem procesu.
BULOW SE POSLAVLJA.
Berolin, 7. julilja. Državni kancler Bii-lo\v, katerega je vrgel katoliški centrum, je aranžiral poslovilni banket, na katerega je povabil ministre posameznih nemSkm zveznih držav. Kdo bo njegov naslednik, je velika tajnost. Nekateri govore celo, da Martin Spalm, faktfčni voditelj centra, toda to je bedasta govorica, ker katoliški centrum tega mesta nikoli ne bi prevzel, tudi če bi se nra ponudilo.
OBRAVNAVA PROTI KNEZU EULEN-BURGU PRELOŽENA, i Berolin, 7. julija. Obravnava proti kiiezu Eulenburgu se je danes pričela, a je;bila preložena na nedoločen čas, ker so zdravniki izjavili, da z mirno vestjo ne .inorejo izjaviti, da bi bil Eulenburg za zaslišanje sposoben. Med zdravniško preiskavo ic Eulenburg omedlel.
- BOLGARSKI SOKOLI V ODESI.
_ Odesa, 7. julija. 17. t. 111. pride v Ode-fo 2000 bolgarskih Sokolov.
NOV AEROPLAN.
Bukarešt, 7. julija. Artilerijski nadtpo-ročnik Golescu jc iznašel nov aeroplan, s katerim je poizkušal letati v navzočnosti velike množice. Poizkus se ic popolnoma posrečil.
CESAR VILJFM O POLJAKIH.
Krakov,. 7. -julija. »Czas« poroča, da je rekel cesar Viljem Stolypinu glede na Poljake: »Hvalim vašo politiko nasproti ^Poljakom, s katerimi se mora zelo strogo ffeostopati. Čim strožje se postopa ž njimi, "em mirnejše se obnašajo. Drugače ni miru ž njimi.«
PRESTOLONASLEDNIKOVO POTOVANJE V S1NAIO.
Bukarešt, 7. julija. V Bukarešta bivajoči rumunski podaniki, ki so se priselili iz Avstro-Ogrske, so izdali oklic, v katerem izjavljajo v navdušenih besedah, da hočejo pozdraviti bodočega avstro-ogr-skega vladarja, ko dojde na blagoslovljeno rumunsko zemljo.
ZMAGA NACIJONALCEV V PERZIJI.
Teheran, 7. julija. Kazaki so bili poraženi od 6000 perzijskih nacijonalcev. V Teheranu je velika zmešnjava.
ZA SKLAD OBMEJNIH SLOVENCEV
so nam poslali:
9.	F r. F e r j a 11 č ič, seineniški namestili vodja v Ljubljani, 20 K:
10.	F r i d e r i k Horvat, župnik pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, 20 K;
11.	.1 e r 11 c j Š t a b u c, kaplan pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, 20 K;
12.	N e k do v Kot u 20 K.
Šc 988 Slovencev in Slovenk na dan. Hitite!
se ho)naravna
namiznavoda prve vrste in y zdravilna rada
zoper feJkoče organskega dihanja in zoper bolesti želodca in mehurja najbolje priporoda.
TJRŽIVE CEN" JEJ.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 7. julija
Pšenica za oktober......13-70
Pšenica za maj 1910.....—
Rž za oktober 1. 1909............10 07
Oves zn oktober..............7-73
Koruza za julij 1909 ..........7'88
Koruza za maj 1. 1910.....7'05
Efektiv:---.
ffiete&rologično poročilo.
VKln« a. morjem 306-2 m, »red. zraCn! tlak 738U mm.
						
a a	Čil opisovanji	Sl«n|i barometra v mm	Temperatura po Ce!il|u	Vetrovi	Web*	!?»
6	9. zveč.	732 2	173	sr. za h.	dež	
7	7. zjutr.	277	18-3	sr. jjzah.	oblačno	15
	2. pop.	26 8	176	sr. jzah.	dež	
Srednja vieraj&nfa temp. 18 4», norm 19 4«.
Odda se takoj v najem, pod dobrim!
pogoji, stara dobro vpeljana
lepilna prodajalna s trafiko In mastno tehtnico sStfs
stoječa od leta 184S. Poleg tudi veliki prostori za skladjšča. Ponudbe so pošiljati na naslov Anton Šapla, Šturje, Ajdovščina. 1831 3-1
Nova vila
v Ljubljani z idilično in mirno lego ter lepim vrtom se pod ugodnimi pogoji proda.
Pismena vprašanja pod šifro „ViIa 36« na upravništvo »Slovenca".	1453 8-1
CO
■•3 4=
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni poklical našega ljubljenega soproga, oziroma očeta, sina in brata, gospoda
Alfonza Pirca
c. kr. dež. vladnega svetnika in vodje okrajnega glavarstva v Kranju, častnega občana trga Železniki in častnega člana veteranskega društva v Kranju i. t. d. i. t. d.
po dolgi mučni bolezni previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 49. letu njegove starosti, danes ponoči v boljše življenje.
Pogreb predragega rajnika bo v petek, dne 9. julija ob 5, uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. V Kranju, dne 7. julija 1909.
Fani Pire
■»ati.	MinkaPircroj.LeviCnik
Emanuel in dr. Ma^s Pire	soproga.
brata
_ .... '	Vladimir, Alfonz, Nadina
Emilija Pire	otroci.
sestra.
prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek za gospode, dečke in otroke.
Islotako najnovejšo konfekcijo za dame in deklice.
* Ferjančič, Fran, Mešani in ženski zbori. Cena partituri .3 K, glasovi (po dva skupaj) po 50 vin. V Ljubljani 1909. Založila »Katoliška Bukvama«. Opozarjamo vnovič na te skladbe, o katerih je prinesel »Slovenec« originalno oceno g. Kimovca, ki pravi o njih: V elegantni obliki na finem papirju stopajo pred nas te skladbe, deset po številu. Menda ne bo preveč, če rečem, da so skladbe zelo dobre, izvečme naravnost izvrstne. G. Ferjančič ima svoj poseben značaj v kompoziciji, diči ga slovensko čuvstvovanje, odeto v najboljšo moderno obliko; originalen je, skoroda vedno zelo živahen, in kar je največ vredno: vedno najde značaju besedila j ako primeren izraz v glasbi. Krasna je v tem oziru S. Gregorčičeva »Tone solnce, tone . . .«. izrazit »Pustni večer«, kako se v lahnem rondoju ob lahnih violinah in hrumečem basu vijejo pari, potem to skrivnostno, svarivno trkanje ob polnočni uri, hrupno norčevanje godcev in plesavcev in nazadnje žalosten konec v valovih: karakteristično! Efekt mora napraviti skladba povsod, če se bo količkaj energično proizvajala. Ali pa ljubka »Šivilja« in živahne, zgovorne »Plevice«, kako so to lepega, nežnega izraza! »Lahko noč« bi mogli imenovati skoro koncertno skladbo. — Poleg drugega naj omenimo le še Ferjančiča 'kot prirejevavca narodnih oziroma ponarodelih pesmi. Tri je sprejel v to zbirko. Priznati se mora, da so izborno urejene, zlasti ugaja dekliški zbor »Rožmarin«, ki je naravnost globoko zamišljen. Dobro proizvajan mora ganiti srce. Sploh diči skladatelja originalna zamisel, globoka koncepcija. Hkrati je potrebno omeniti dobro uporabljanje motivov in vsled tega tudi enotnost vsake skladbe. In kljub temu, da so skladbe popolnoma umerjene po modernih zahtevah, vendar niso ravno težke. Količkaj izvež-ban zbor jih bo večino lahko zmagoval, seveda s primernim trudom in ukom. In čas bi že bil enkrat — naj olajšam s to besedo svoje srce — čas bi že bil, da bi se splošno naši zbori povspeli vsaj malo više, naj bi pevci, pravzaprav pevovodje, za-hrepeneli po napredku! Pevci se namreč — experentia teste — veliko rajše uče skladeb, ki stanejo nekoliko več truda, lažje jih dobiš za izkušnjo, kakor pa za vsakdanje blago, ki ga celo navaden pevec po vseh plateh po melodiji in harmoniji ze skoraj prej pozna, predno ga v roke dobi. Dajmo našim navdušenim pevcem krepke hrane! Upajmo, da bo ta zbirka — ki. kar kliče po zborih — tudi v tem oziru veliko dosegla. — Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
za krojača ali trgovino so na prodaj.
Naslov pri upravniJtvo „SIovenca".
1680 (2-1)
V nedeljo 18. julija 1909 ob 3. uri popoldne se na licu mestq prodaja dražbenim potom
Sprejme se takoj spretna i	0 <t> w
pri Hdolfu Hauptmanu, Resljeva cesta
1869 3-1
z vso opravo, gospodarskimi poslopji, žago, parkom, vrtom, 10 pjalov vinogradov, vso vinsko zalogo itd. proti večletnim plačilnim obrokom.
Dražbeni pogoji izvedo se na licu mesta. Grad s svojimi prostornimi kletmi je prav posebno prikladen za
ali tudi voz za bolnika (s klosetom).
Ponudbe na upravništvo „Slovencau,
Natančneje informacije daje Jos. Lavrenčič v Ljubljani. 1756 <3—1>
samostojni, zanesljivi delavci, dobijo takoj trajno delo z dobrim plačilom pri tvrdki L. M. Ecker v Ljubljani.	i8G6 3-1
'ni oafon damstfic fito&u&e
;&Ct3\C. ŠLlublja na, Hote C p ti cvIlaCiču, atasptoti
Jrfladzasebni uradnik na deželi, 29 let Star, se želi seznaniti vsled pomanjkanja Znanja z gospodično od 20 do 24 let, ki je strogo kat. prepričanja, v svrho jenitve. Premoženje se ne zahteva. Le resne ponudbe s sliko naj se pošiljajo pod „Srečna bodočnost" do 15. julija 1909 na upravo .Slovenca".	1862 2-1
avnz
am6
ozoca
»bulte, cvethcc, petega, -naivit. o)aiit>ki mobui, ccnatvio nižana ctrne. oJose&rvi odcleEell t> pvvzvvi nad&tzopiu.
iz hrastovega lesa in sicer:
30 komadov od 6 do 8 hektov 10	„15 do 18
Katera mlekarna ali zasebnik rabi mlekarske stroje kot posnemalnik za 1000 1. v eni uri, pinjo, grelnik, parni kotel in razne druge pritikline, vse to proda
— --po ceni —
Mlekarska zadruga za blejski
= kot v Gorjah.--
1858 3-1
Več se poizve pri Rvg. Weberju na Martinovi cesti štev. 38.
1863 3-1
oddaja po primerni ceni M. Rosner & Co: 295	v Ljubljani.	156-1
„ nUOt"\
S\«M.Wa , , , \
StMtromttte 7im\tblfflv
i _____,_
R&4U»af9S«9 iz prvih tovarn Avstrije Diar-koppj Stjria CPuoh>3 Waffanrad
star ne čez 18 let, v trgovino z mešanim blagom na deželo. — Pisma pod šifro „Žve-stoba" na uprav, tega lista.	1849 2-1
na živahnem prostoru, dobro vpeljana, z lepim prometom, odda se v najem. Pojasnila daje „Zaloga Puntigam".	1868 3-1
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno,
• /t dBoiii»¥i •
Odda se proti takojšnjemu pričetju
ki ima veselje do špecerijske trgovine in je vešč slovenskega in nemškega jezika, iz dobre hiše, v starosti 14 do 16 let sprejme takoj	16S0 (1)
Ignac Sitar, trgovec v Toplicah, Dol
Ceniki asas1
katera bo trajala več šifro „Vožnja 1865' «Slovenca".
mesecev. Ponudbe pod ', sprejema upravništvo 1S65 3-1
se sprejmo proti dobri plači pri Zajec iti Kom, Dunajska ccsta 73.
išče službe za nadzornika, sluge, skladiščarja ali kaj podobnega. Na zahtevo osebni razgovor. - Ponudbe blagovolijo se poslati pod šifro „Sluga 52" poste restante Ljubljana.	1870 5-1
stara 2 leti, sredi Rožne doline št. 203, s 4 stanovanji, pripravna tudi za prodajalno se proda po nizki ceni. — T. Čeh.	16S7 (1)
Proda se jako dobro ohranjen
Za obilno udeležbo se priporoča
I.BRHČIČ, ravnatelj
Pri slabem vroraenu se vrši koncert v veliki dvorani.
(prva moč), se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Kje — pove uprava ..Slovenca."	i«™
Poizve se vsak dan od 2. ure popoldne naprej, Stara pravda št. 3, pritličje.	1873 6-1
Podružnice
Splfet, Celovec
Spi je t, Celovec in Trs«
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih
DelnlSka glavnica K 8,000.000.
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurza
Rezervni fond K 309.000.

ZaEoga koSes>
Pucb, (Storili), Globus, Rasent In drugih foeclBlnm znamk ter poscmeznlb delov.
Izposojevanje koles
Mm koles za emnjllranje, : poniKlanje ier popravila :
solidno in oeno.
M čsmernlK
i, Dunajsk« c. št. 9.
up«! rnim map«* ■ff.7,-Ljubljana, Jurčiča trg itev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula cikel, žepnih in različnih stenskih up, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kinsikaga srebra orodje.
/"a/MiMfliCfiK« ln najnovejše slovenske plo-UraRlOIOSiS šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo	2393 36
Staro zlato ln srebro kakor tudi drago kamenje , kupujem ali vza-mem v zameno. ^	Ceniki na zahte-
| ^HBSS _
1600 Preda se iz proste roke
vo poštnine prosto.
10-1
v Jaršah št. 23 blizu novega pokopališča Sv. Križa v Ljubljani. Hiša je tik nove šole in je pripravna za različne namene, posebno za vpokojenega, ki želi miru. Blizu hiše so tudi lepi gozdi za izprehajališča. Več se izve na Martinovi cesti št. 32, v Ljubljani.
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
z
"Cs
Ul stavbeni in galanterijski klepar ^ Ljubljana, Tržaška cesta 2
gra Se priporoča slavnemu p. n. občinstvu P| in preč. duhovščini v izvrševanje vseh RiH v njegovo stroko spadajočih del, po-||l sebno pa	1790 6—1
pokrivanje streli in cerKvcniii zvonikov.
rsjid Naročila za vsa nova dela kakor tudi popravila, ki se izvršujejo točno p in po najnižjih cenah, se sprejemajo v delavnici na Tržaški cesti št. 2.
BBHB B.amJL
zor
1558 20-1
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri. EmmssmmmEs^mmmaaaBBBamBEsasma
Spretnega	1820 3-1
sprejme Ivan fllilavec, izdelovatelj orgelj v ^Ljubljani. — Pomočnik, ki je že sodeloval pri orglarstvu ima prednost.
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pnch-kolesa: ..Spocijal" Puch-kolesa ....... K 150 —
„Curier" kolesa........... 115-—
Najboljše pneamatike Reithofler-jeve. — Najnovejši 527	šivalni stroji od K 66'— naprej.	(r
Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam braz potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Z odličnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
nrar ln trgoveo v Ljubljani.
Službo gozdnega in poljskega čuvaja odda občina Zgornja Šiška. Prosilcem za to službo se je oglasiti do 10. julija t. 1. pri podpisanemu županstvu.
Županstvo občine Zgornja Šiška,
1761 7-1
dne 24.,junija 1909.
fivsrn Zakotnik.
bele in barvaste po nizkih cenah priporoča
Ljubljana
cesta
laHaaRnBrasmEsmrai
dne 8. in 9.
a
Dež. lekarna pri,,Mariji pomagaj * Leustek
Ljubljana, Resljeva o. I
zmes cesarja Franc Jožeforega jabil. mosta
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olje ,TkoPS"-
Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
Taono - chinin tinktura za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnlm na-vodom I K.	2700
Slovita Melusine nstna in zobna
VAila deluje izborno proti zobobolu in gnjl-VUllfl |0bi Zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I II.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, ka-Jtera se priporočajo po raznih časopisih in cenl-| kiti. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. I razpošilja po po&ti vsak dan dvakrat.
| Ravnokar so izšle nove dvo-i i stranske slovenske ploffe!
Cena 4'— krone in po 2 K 50 v. Velika zaloga
25 kron naprej.
Dobi se tndl na mesečne obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačno
ceni sramofenev
ln raznih plofič. urar in optik
Fr P 7aior urar ,n optik rr. r. fcallSL Ljubljana, Stari trfl 26
Edina ugoden nakup ■
nkov!
f
Vpisovanje v pripravljalni razred in v novootvorjeni I. trgovski letnik
se bo vršilo
od 9. do 12. ure dopoldne
v šolski pisarni na Kongresnem trgu štev. 2.
Za vsprejem v pripravljalni razred Se zahteva 13 leto Zrasli ;n najmanj dovršeno ljudsko šolo.
Za vsprejem v I. letnik se zahteva 14. leto starosti in dovršeni pripravljalni razred, dovršeno meščansko šolo ali štiri razrede srednjih šol; vsprejemajo se pa tudi učenci ki sicer niso izpolnili teh pogojev predizobrazbe, ki pa dokažejo svojo zmožnost s posebno izkušnjo iz: slovenščine, nemščine, računstva, geometrije, zčftiljepisja, prirodoslovja in prirodopisja.
Vpisnina znaša K 5' — , prispevek k učilom K 10- —, šolnina v pripravljalnem razredu K 50-— v trgovskem letniku K 100* —; šolnine lahko oprosti šolski kuratorij.
Na novo vstopajoči učenci naj se oglase v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov in naj prinesejo >~eboj svoj krstni list in zadnje! šolsko izpričevalo.
1797 3-1 V Ljubljani, dne 27. junija 1909.
Ravnateljstvo.
40 metrov ceflra, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1
V. J. HrolKek r Ursstr
v Podčbradih, Češko.
Naročite tako) ! — Priporočilo! Velcc. gospod V.J. Havllčck abratr, Podčbrady. Zadnjo posiljalev sem sprejel z veseljem In »e ml je zelo dopadla. Prosim, požljlte mi ie 40 metrov ostankov a ...
Spoitovanlem V. V. Neusty>, Uhry, 16,11
Proda se iz proste roke skoro
za dva konja in dve šupi s podstrešjem za krmo se takoj odda. — Več pri D. Rovšeku, fotografu, Kolodvorske ulice 35. 1774 (1)
1ZPELJRVR
vseli poslovnih transakcij. - izdajanje cehov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
I za vsa fllavna in stranska mssta tu- in inozemstva.
^."•^ct*.11:'' mnimi.iuroipgata™' i mm i—i »man
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitniki
Termalno In močvirno kopullšie
1ČKE TOPLICE,
Postala Zabok !n postalalltte Zdgorske železnice „Stubičke Toplice". Sezona od I. m&ja do 30. oktobra.
Termalni vrelci 53° C toplote In močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revniatlzmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekovalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdravljenj« s svitlobo.
vck ,,.! K i'- nsnalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toj>Rca\ i iivatske. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. 'nterurbanska telefonska postaja.
1049 1
mamimmiii ^
MENJALNIČNA......DELNIŠKA^ DRUŽBH
* MTCD^TTO* OSREDNJA MENJALNICA: 'iUJDJK^IJJnL* DUNAJ I., WOLLZEILEmt
Onrtm 7tiiro« Baden,ČeškaKamnlca,ČeškaLipa,Brno,MoravskiZt5m-
JC UUi U/imL!C ♦ hprn. MftriHnn. Novi Tif in. Plzpn. Prana. Lihprrp Tvitavn
berg, Mbdling, Novi Jičin, Plzen, Praga, Liberce, Cvitava. Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
dvonadstropna, v kateri je sedaj gostilniška obrt, oddaljena 3 minute od kolodvora; v lepem kraju na Gorenjskem, pripravna tudi za kako drugo obrt, trgovino itd., velik promet, ker je v kraju samem tovarna; pogoji ugodni. Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca«. 1841 3-1
H. lil, Kemično pralnico
Šoštanj y Štajersko
se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Cene primerno
nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši.
Sprejemnika za Ljabljano pri I. Magdlfu,
krojaču, Miklošičeva cesta 10.
680	30-1
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri prodaji ■v-Ujolsi, svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeCe in črne boje; kakovost izborna.	362 (3)
M————
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
^ Zavarovanje proti m pri mm srečd in vretin. papiriev.
y Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
.Odgovorni urednik: Ivan Štele.