Lelo XXVI.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo HO lir), za 'it
leta 50 lir, za '/< leta 25 Ur, mesečno 0 lir. Te
TRGOVSKI LIST
Številka 83.
Uredništvo: Ljubljen«.. Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. —
Časopis	za	trgovino.	industriio	M“prl pos“:'™’“
nici v Ljubljani št. 11.953.
Ivk« S -m vsak t«refe
in petek
Liublsasta, petek 15. oktobra 1943
Preis - cena - prezzo L 0m80
vem
Prenos carinskih poslov v pristojnost) finančne direkcije
Šef pokrajinske uprave predsednik gen. Rupnik je izdal naslednji razglas:
Cien 1. — Navedba Visokega komisariata o prenosu carinskih poslov iz pristojnosti finančnega ravnateljstva v pristojnost ravnateljstva pokrajinske carinske; službe z dne 11. junija 1943 št. (58 se v celoti razveljavlja in se hkrati upo-stavlja prejšnje pravno stanje.
Člen 2. — Finančni direktor se pooblašča, da poskrbi vse potrebno za izvršitev prednjega člena.
Člen 3. — Ta odredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ljubljana 8. oktobra 1943.
Univ. profesor dr. Henrik ttteska:
Umma v posameznih nemških deželah
Velika Nemčija stojo | jih opozarja na njtdoslatke v nji-
Naredba o trgovini z zeljem in repo
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani je izdal naslednjo navedbo:
Nakup in prodaja zelja in repe (sveže in kisle) sta v Ljubljani dovoljena edino tvrdkam, ki imajo obrtno pooblastilo in dobe za to še odobrenje Prevoda.
Vse v Ljubljano uvoženo zelje in vsa uvožena repa se morata oddajati samo tvrdkam, ki jih določi Prevod po tej naredbi. Pridelovalci pa smejo to blago tudi sami prodajati, toda edino na trgu. Tro-šarinski organi mestne občine ljubljanske so dolžni nadzirati izvajanje tega predpisa.
Cena za sveže zelje pri pridelovalcu je določena na 1 liro za kg, za svežo repo pa na 0.55 line. za kg. Prodajne cene na drobno se ravnajo po maksimalnem ceniku, ki ga odobruje pokrajinska uprava (1.50 za zelje in 0.75 lire za repo).
Pokrajinski prehranjevalni za-Vod se pooblašča, da izda nadaljnje izvršilne predpise k tej nared-
i in po potrebi odredi zaporo teh predmetov.
Prekrški te navedbe, kakor tudi izvršilnih predpisov, ki se izdajo na osnovi te navedbe, se kaznujejo z denarno globo do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev.
V	težjih primerih se lahko združita obe kazni. Razen tega se v vsakem primeru odredi tudi zaplemba blaga.
Ta navedba stopi z današnjim dnem v veljavo.
Ljubljana 12. oktobra 1943.
Predsednik: Rupnik
Nakazilo bencina in petroleja kot pomožno sredstvo za obrtnike
Pokrajinski gospodarski svet lazglaša, da se podaljšuje veljavnost nakazil za nabavo bencina, ki jih je izdal za mesec september, za mesec oktober. Vsi obrtniki, ki so take bone prejeli, morejo pri drogerijah, ki so naznačene v nakazilih, do najkasneje 23. oktobra nakazani bencin dvigniti. P0 23. oktobru veljavnost vseh izdanih nakazil zapade. Nakazila se v oktobru ne morejo vnovčiti. Glede dodelitve bencina za november kodo interesenti obveščeni, čim dospejo potrebne zaloge bencina. Petrolej za obrtništvo bo nakazo-val Pokrajinski gospodarski svet Za mesec oktober na podlagi revidiranih seznamov obrtn/ikov ter haj dvignejo bone na sobi št. 12 obrtniki po posameznih strokah v naslednjem vrstnem redu: Dne 18. oktobra mizarji, dne 19. oktobra
beuanja
ima 95 milijonov ljudi ter je sestavljena iz večjega števila dežel (Laiiuer) in urzavuiu pokrajin tneichsgauej. laezeie jLuuuiaj se imenujejo ona ozemlja, ki so preje imela značaj, držav in sestavljale nemško- zvezno državo. Dandanes v enotni, po narodnosociaiisticniU načelih vladani Veliki Nemčiji je deželam seveda odvzeta državnost, one so pa vazna ozemlja za državno upravo in za višje teritorialne samoupravne enoto. Po obsegu tu številu prebivalcev se zero razlikujejo. Na Prusko odpade malodane polovica Nemške države (45 milijonov ljudi), na bavarsko nad 8 milijonov, na baško nad 5 milijonov, na VVurtembersko skoro o milijone, na Radensko 2 V* milijona, na Turingijo lJ/4 milijona, na liesseusko iVa milijona, na IViecklenbursko skoro 1 milijon prebivalcev, dežere Oidenourg, brauiisciivVeig, Anhalt, Lippe-Detmoid in bchaumburg-Lippe so pa manjše in šteje poslednja le nekaj nad 50.000 Jjudi. K deželam moramo šteti tudi še obe hauze-atski mesti Hamburg ui Bremen.
Pruska (Land Preuiien)
je zbog svoje obsežnosti razdeljena na vec provinc, ki prekašajo marsikatero nemško deželo. Zaradi velikosti pruske dežele in zastran skupnega sedeža državne vlade (Reichsregierung) in pruske deželne vlade (Landesregierung) so se, kakor je bilo že omenjeno, pruska ministrstva združila z odgovarjajočimi državnimi ministr- i vsem obče upravno obiastvo sred-dvi, zgolj pruski minister je edi-
noveni upravljanju in ob nujnosti začasno vse, kar je treba, ceru sam odredi, koleg te kompetence, ki je podobna om državnih namestnikov v ostalin neniskin dezeian, pa opravlja višji preziuent glede važnejših državnik m deželnih zadev tudi posle občega upravnega obla-siva srednje stopnje in je vrh tega se načelnik provincialne samouprave. la samouprava zadovoljuje z lastnimi finančnimi in sploh gmotnimi sredstvi obsežnejše krajevne interese n. pr. glede cest, uboznistva, kreditnih zadev, zavarovanja proti ognju itd. V teh samoupravnih zauevah posvetuje višjega prezidenta provincialni svet, ki je sestavljen iz višjih uradnikov in iz zaslužnih mož, zlasti strokovnjakov in vodilnih uradnikov v občinah hi podeželskih okrožjih. Urad višjega prezidenta se deli ua več oddelkov, ki imajo deioma tudi druge nazive, kakor direkcija in urad. Glede državnih in pruskih deželnih poslov nadomešča višjega prezidenta vladni prezident (liegiermigsprasident
des Oberprasidiums), glede samo-| uprave pa deželni glavar (Landes-jhauptmann), ki vodi tudi deželno ■ zavarovalnico.
Dokaj obsežne pruske province so razueijene ua vladne okraje (Kegierungsbezirkc), ki odgovarjajo nekako našim prejšnjim okrožjem. Vobče obsega provinca tri ali štiri takih vladnih okrajev. Načeluje okraju vladni prezident (Regieruugsprasident), ki je pred-
1 nje stopnje, v kolikor ti posli niso izrečno preneseni na druga oblast va. Urad vladnega prezidenta sestoji vobče iz občega oddelka, iz oddelka za cerkvene in šolske zadeve in iz oddelka za poljedelstvo; priključeni so mu pa okrajno
noie še pruski finančni minister.
Pruski deželi vladajo torej vobče državni ministri. Ker je glavno mesto Pruske obenem tudi prestolno mesto Velike Nemcijie, je državni kancler sam tudi državni namestnik (Reichsstatthalter) za j upravno sodišče, kateremu vladni prusko deželo, toda izvrševanje te j prezident predseduje, dalje višji funkcije je prenesel na pruskega j zavarovalni urad (za državno so-ministrskega predsednika, ki pa j cialno zavarovanje) in še nekaj je obenem eden izmed državnih i drugih uradov. Vladni okraji ni-in pruskih resornih ministrov. ! majo samouprave.
Pruska je torej sestavljena iz vec provinc, le Berlin je zastran svojega izjemnega položaja izločen iz provincialne ureditve. Pruske province so Vzhodna Pruska, Brandenburg, Pommern, Zgornja Šlezija, Spodnja Šlezija, Saška provinca (jte ne smemo zamenjati s Saško deželo), Sckleswig-Holstein, Hannover, Westfalen, Hessen-Nas-sau, Rheinprovinz in končno še Hohenzollerska zemlja (Hohen-zollersche Lande). Na te province je prešel dobršen del kompetence pruske centralne oblasti. Načeluje poedini provinci višji prezident (Oberprasident). Pod občim nadzorom državnega in pruskega ministra notranjih poslov in pod strokovnim vodstvom stvarno pristojnih resornih ministrov zastopa državno vlado v provinci. Gre mu pravica, da ga informirajo vsa državna in deželna oblastva in javne korporacije v pokrajini, dalje da
slikarji, urarji, graverji in pasarji, dne 20. oktobra kleparji, mehaniki in ključavničarji, dne 21. oktobra knjigovezi, torbarji, elektrotehniki in steklarji. Interesenti se naprošajo, da se točno držijo prednjega vrstnega reda.
Vladni okraji se delijo na deželska okrožja (Landkreise) in mestna okrožja (Stadtkreise). Deželskemu okrožju, ki odgovarja našemu upravnemu okraju, načeluje deželski svetnik (Landrat), ki mu gre pristojnost občega upravnega oblastva prve stopnje. Obenem vodi tudi zavarovalni urad (Versicherungsamt) nižje stopnje za socialno zavarovanje in pa okrožno samoupravo (Kreiss,elbst-verwaltung). Večje mestne občine so izločene iz deželskih okrožij ter opravljajo na svojem ozemlju tako posle občinske in okrožne samouprave kakor tudi v prenesenem delokrogu posle občega upravnega oblastva prve stopnje.
Hohenzollerska zemlja nima provincialne ureditve in obsega le en vladni okraj, ki pa je obenem tudi samoupravna enota. Nekateri posli glede višjega šolstva in glede zemljedielstva v tej deželi so poverjeni višjemu prezi-dentu za Porenje.
Mesto Berlin je zavoljo svojega značaja kot glavno mesto Velike Nemčije in Pruske dežele na poseben način urejeno. Oberbiirger-meister in Stadtprasident v Ber-
oblastvo posle višjega prezidenta, vladnega prezidenta in deželskega svetnika, a vodi obenem občinsko, iz provincialnega in okrožnega ozemlja izvzeto samoupravo.
Izvenpruske dežele Veiike Nemčije
so drugače urejene kakor Pruska, pač pa smemo trditi, da ae je dr-žavnopravni poiožaj pruskih provinc izdatno ojačil, položaj poedi-nih nemških dežela, Pruske in izvenpruskili dežel, precej okrnil, tako da je dana možnost popolne izenačitve pruskih provinc z izven-pruskimi deželami (Lunder) in ostalimi nemškimi državnimi pokrajinami (Reicksgaue) ob izginje-nju pruske dežele.
Za izvienpruske dežele imenuje voditelj in državni kancler državne namestnike (Reichsstatthalter), ki so v svojem okolišu zastopniki državne vlade in pazijo, da se od državnega kanclerja postavljena politična načela izvajajo. Državni namestnik je pod občim službenim nadzorom državnega ministra notranjih poslov in vezan ua navodila, ki mu jih dajejo državna vlada in poedini državni ministri. Podobno kakor višjemu prezidenta pruskih provinc ima proti vsem državnim in deželnim oblastvom in javnim korporacijam pravico, da ga informirajo, da jih opozarja na nedostatke in da v nujnih primerih začasno sam vse potrebno odredi. Njemu je podrejena de žolna vlada (Landesregierung). Ta in pa ostala nižja deželna uprava pa že zavoljo razlike v velikosti izven pruskih dežel nista povsod enako urejeni. Bavarsko deželno vlado sestavljajo štiri od državnega kanclerja na predlog državnega namestnika imenovani ministri (Staatsminister) za notranje posle, za finance, za uk in bogočastje in za gospodarstvo. Ministra nadomešča državni sekretar (Staatsse-kretar). Njim in pa bavarskim ministrom pripada pridevek »Staats-« (državni) pač le še iz zgodovinskih razlogov, saj Bavarska nima več značaja državie. Ministrski direktorji, ministrski svetniki, a tudi višji vladni svetniki, oziroma predsedniki ali direktorji vodijo posa-
mezne oudelke ministrstev in tem oddelkom enake urade. Razdeljena je Bavarska na vladne okraje, ti pa na aezelska okrožja in na lnesuia okrožja. Bo do o no je razdeljena Baska dežela, a Vvurttem-berg, ifiuringen, Hessen, Meckien-burg, Oidenourg in Brauns, iivveig nimajo vladnih okrajev, marveč je njihovo ozemlje razueijeno neposredno na deželska in mestna okrožja. To velja sicer tudi za Ba-densko, toda celotnemu ministrstvu je dodeljenih še četvonca deželnih komisarjev (Landeskommis-sare), ki nadzirajo poslovanje v deželskih in mestnih okrožjih. Deželi Lippe-Detmold in Schaum-burg-Lippie obsegata le po dve deželski okrožji, a hanzeatsko mesto Bremen se razteza le na mesto Bremen in nekaj okoliških občin.
Ker jej nekaj teh dežela zelo majhnih, sega območje nekaterih državnih namestnikov kar na dvoje dežel; tako je Reichsstatthalter za Oldenburg postavljen obenem tudi za hanzeatsko mesto Bremen, oni za Anhalt tudi za Brauu-schweig, oni za Lippe-Detmold pa tudi za Schaumburg-Lippe.
Ni treba, da bi deželna vlada bila posebna, sicer pod nadzorom državnega namestnika stoječa, toda vendar od njega ločena upravna ustanova z lastnim ministrskim predsednikom; državni kancler sme poveriti državnemu namestniku tudi neposredno vodstvo deželne vlade. Tako je državni namestnik za saško deželo obenem tudi voditelj saške deželne vlade in poedini saški ministri opravljajo svoje posle po njegovih navodilih ter se je kolegialni sistem pretvoril v prezidialnega z eno odločujočo osebo. Tudi v Hessenu vodi državni namestnik deželno vlado. Državni namestnik za Braunschweig in Anhalt vodi le anhaltsko deželno vlado, ne pa deželno vlado za Braunsclmeig, ki ima posebnega ministrskega predsednika in njemu prirejene ministre. Enako vodi državni namestnik za obe deželi Lippe le deželno vlado Lippe-Detmold.
Kakor za Berlin velja nekaj posebnega tudi za Hamburg. Okoliš tega najvažnejšega hanzeatskega mesta se je močno razširil, a tako državno upravo kakor tudi občinsko samoupravo vodi neposredno kar sam državni namestnik. V državnih poslih ga zastopa prezident, v poslih občinske samouprave pa župan (Biirgermeister).
(Dalje prihodnjič)
Angleško-ameriška
nasprotja zaradi arabskega
petroleja
Z očevidnim ogorčenjem je objavil angleški gospodarski list »Financial Newš« z dne 4, oktobra pod naslovom »Za arabska petrolejska polja samo ameriški kapital« poročilo ameriškega lista »Star« z dne 3. oktobra. V tem poročilu se pravi, da je prišla iz Arabije v Washinglon »visoka di-plomatična misija«, da predloži načrte za popolno izkoriščanje bogatih arabskih petrolejskih ležišč. Odkar so se začela 1. 1938 velika vrtanja na trgovski podlagi v petrolejskih ležiščih Arabije, so se odkrila tako bogata ležišča, ki so po mnenju strokovnjakov najbogatejša na svetu. Ta ležišča se bodo izkoriščala izključno samo z ameriškim kapitalom. Angleški gospodarski list se nad tem prodiranjem ameriškega imperializma linu opravlja kot obče upravno I močno pritožuje ter je nejevoljen,
da tudi na drugih poljih ameriški kapital vedno bolj prodira.
Na drugi strani pa se poroča iz Združenih držav Severne Amerike, da je nastal v ameriškem senatu silen vihar! nezadovoljstva, ko so nekateri senatoiji poročali o angleških petrolejskih rezervah. Senatorji so očitali angleški vladi, da je zmanjšala proizvodnjo v svojih petrolejskih ležiščih ter si skuša nabaviti potrebni petrolej na podlagi ameriškega zakona o po-soji in zakupu. To ima za posledico, da se ameriška ležišča pospešeno izčrpavajo in mnogo bolj kakor v normalnih razmerah. Nadaljnja posledica tega je, da se mora ameriški potrošnik vedno bolj v svoji potrošnji zaradi angleškega potrošnika omejevati. Ameriški potrošnik pa mnogo bolj občuti pomanjkanje bencina ko potrošniki v drugih deželah. Odkritja ameriških senatorjev so povzročila v vseh Združenih državah veliko ogorčenje.
f Aleksander Wissiak
Po dolgi in ležlci bolestni je umrl v Ljubljani trgovski zastopnik g. Aleksander VVissiak. Pokojnik se jie rodil 6. oktobra 1878. v Ljubljani, absolviral Mahrovo -šolo, ki nam je dala tako veliko število od Ličnih gospodarskih ljudi, ter se nato posvetil trgovini. Zaradi svojega odličnega strokovnega znanja, svojega konciliantnega občevanja ter poznanja ljubljanskega trga je postal trg. zastopnik vodilnih vele-tvrdk ter se uvrstil v prve vrste naših uglednih trgovskih zastopnikov. Pokojnik je bil tudi znan kot velik ljubitelj lepih umetnosti ter kot srčno zelo dober človek. S posebno ljubeznijo pa je živel za svojo rodbino ter v krogu svoje soproge gospe Ane ter hčerk Lidije in Učke preživel najbolj srečne dni.
Dobremu pokojniku bodi ohranjen lep spomin!
Žalujočim pa naše globoko sožalje!
Gostilničarski svestnik
Prijavite potrebno količino krompirja
Zadnjikrat pozivamo vsa gostinska podjetja, ki izkuhavajo jedila, da nemudoma prijavijo Sindikatu količino krompirja, ki jo potrebujejo za en mesec in skupno količino, ki jo potrebujejo za vse leto.
Navesti je tudi treba posebej število stalnih, kakor tudi število izrednih gostov.
Kdor ne bii prijave poslal, se pri razdelitvi krompirja ne bo upošteval in se tudi ne bodo ev. pritožbe upoštevale pozneje, ko bo Prevod nakazal krompir za gostinska podjetja.
Tistim, ki so prijave že poslali, ni treba pošiljati novih prijav.
Sindikat gostinskih obratov.
JIS. L. ŠILIH SLOVENJA TRANSPORT LJUBLJANA
j Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet.
Etape lesne kemije
Ministrstvo za izmenjavo in valute ukinjeno
Iz Rima se poroča, da je vlada ukinila posebno ministrstvo za izmienjavo in valute. Njegove posle prevzame ravnateljstvo za izmenjavo in valute pri finančnem ministrstvu.
Srednji vek so imenovali vek lesa, ker se je takrat tehnika v glavnem posluževala lesa. Iz lesa se niso izdelovale le hiše in ladje, temveč so bili iz lesa tudi stari stroji. Srednjeveška industrija (železni plavži in opekarne) so upo-rabljaLe kot gorivo oglje. Kako velika je bila takratna poraba lesa, kaže to, da se je v 16. stoletju potrebovalo za srednje veliko ladjo okoli 4000 popolnoma doraslih hrastov.
Velika potrošnja lesa je povzročila sčasoma pomanjkanje lesa. V Franciji se je znižala gozdna površina od 150.000 kvadratnih kilometrov v 1. 1750 na 14.280 kv. kilometrov v 1. 1825. Zlasti silno je trpela Italija zaradi predivjega izsekavanja gozdov. Cele industrijske panoge so morale zaradi pomanjkanja lesa ustavili svoje obratovanje. Toda med tem je človek odkril nove energijske vire, tako rjavi in črni premog, zemeljsko olje in vodno silo. Zaradi tega je padla pomembnost lesa, dokler nista moderna industrija in kemija dvignili pomembnost lesa spet na tako visoko stopnjo, da je danes les med najdragocenejšimi surovinami.
Eksperimenti Chr. Schefferja (1762) in Fr. Kellerja (1843) so dokazali, da se more iz lesa izdelovati papir. Bil je to pryi korak na polju poplemenitenja lesa. Sta-ničninska kemija skuša v liesu nagajajočo se staničnino čim bolj uporabili. Pred petdesetimi leti so nastali prvi tipajoči poskusi, da bi se iz staničnine izdelalo svili podobno tkivo. Čeprav se posamezni postopki več ali manj razlikujejo, je vendar vsem to skupno: najprej se kemično pridobljena čisla sla-monina raztopi v neki tekočini, nato pa se ta tekočina stisne skozi šobo, katere svedrine morejo imeti sedem stotink milimetra premera. Tako nastala nit se na zraku, takoj posuši ali pa se v drugi tekočini oprosti od raztopilne tekočine. Sta-nična volna, ki je v zadnjem desetletju nastopila v Nemčiji svoj
zmagoviti pohod brez primere, je v glavnem ista umetna nit, ki se reže, kodra in predie ko bombaž.
Dočim predstavljata umetna nit in stanična volna pristno staničnino, ki je kemično čista in primerno predelana sestavina lesa, je lesna kemija še mnogo bolj napredovala. Les je postal surovina za tako mnoge industrije, da se more z njim primerjati le še črni premog. 2e dolgo jie znan »rodovnike črnega premoga in najrazaiovrst nejše snovi, ki se pridobivajo s predelovanjem premogovnega katrana. Podoben »rodovnik« ima tudi les. Že 1. 1804. je dobil Glauber iz lesa katran in jesih. Lesna kemija je v zadnjih desetletjih — nekoliko mlajša je od premogovne kemije — pridobila iz lesa 175 različnih gospodarsko važnih snovi, tako ogljikov sulfid (raztopina za staničnino), ocetno kislino (za izdelovanje cenega jedilnega je-aiha), inetilalkohol za gorilni špirit, lahka in težka olja, sredstva za impregniranje smole, formaldehid, aceton (za brezdimni smodnik, ločilno sredstvo za nitroeelu-lozo itd.). Oglje se več ne kuri, temveč se uporablja kot osnovna snov za izdelovanje črnega smodnika, pepeliko in kot filtrirna snov (tudi pri plinskih maskah). Vse te snovi se pridobivajo s suho destilacijo.
Drug postopek, s katerim se tudi pridobiva mnogo važnih produktov, je pridobivanje sladkorja iz lesa, kar se znanstveno imenuje lesna hidroliza. Pred desetletji sta
l! 1 U IFil
■[
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tožno vest, da nas je po dolgi, mukepolni bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, dobri oče, brat, stric in tast, gospod
Aleksander Wisiak
trgovski zastopnik
Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v četrtek, dne 14. oktobra 1943, ob 3 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Antona k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. oktobra 1943.
Globoko žalujoči:
ANA, soproga; LIDIJA, UČKA' por. SAVIČ, hčerki, JOŽE SAVIČ, zet in ostalo sorodstvo.
barva, plesira in kemično 8 n a ž i
obleke, klobuke itd. Škr*bi in svetlolika srajce, •vratnike in manšete. Pcre, suši, inonga in lika demače perilo
tovarna JOS. REICH
Paljanski uasip 4-6. Šeleaburgava 3 Teleftn št. 22-72.
Priporoča se nadaljni naklonjenosti
VViilstadt in Zechmeister z uporabo žveplene kisline dobila iz sladkorja glikozo ali lesni sladkor in etilni alkohol (žganje). Pred 25 leti se je dobilo iz 100 kg lesa (3 litrov alkohola, danes se pridobi 24 do 30 litrov. Poleg tega je lesni sladkor, čigar hranilna vrednost prekaša najboljšo moko, odlično krmilo. Iznašli so tudi turula-kvas, ki v kratkem času spremeni 60 odstotkov lesnega sladkorja v beljakovino, torej v izredno dragoceno močno krmilo. Lesna hidroliza je nemško podlago za krmila bistveno razširila.
Moderna kemija je spremenila les v zelo dragoceno surovino. Zato je potrebna tudi skrbna nega lesa. Ker se more les na tako različne načine uporabljati, je pravo zapravljanje, čie se porablja les za navadno kurivo. To je bilo v prejšnjih časih še nekako opravičljivo, danes pa ne več.
Trgovinski register
Spremembe in dodatki:
J. Blasnika nasl. univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža d. d. v Ljubljani. S sklepom občnega zbora so se spremenila družbena pravila v § 15. glede števila članov načelstva. Upravni svet sestoji sedaj iz 6 članov.
Iz zadružnega registra
V	regisler s;e je vpisala Kreditna zadruga advokatov in javnih notarjev v Ljubljani. Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov in pridobiva zato potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita in daje svojim elanom kredite. Prepovedano pa je sprejemanje hranilnih vlog v kateri koli obliki. Zadružni delež znaša 100 lir, vsak zadružnik pa jamči s svojimi deleži in še z njihovim 25kratnim zneskom. Člani upravnega odbora so: dr. Žužek Bogdan, dr. Lapajne Stanislav, dr. Feltich Oton, dr. Voršič Alojzij, dr. Šuklje Vladimir, dr. Potokar Ivo, dr. Grossmanu Vladimir. dr. Vauhnik Miloš in Jereb Rado.
Gospodarske vesti
Na
po
tn
lel
iti
de
H
Važno opozorilo za slušatelje Ve| čer nega trgovskega tečaja pri Tr: govskem učnem zavodu, Kongresni 2. Predavanja bodo letos po želji obiskovalcev predvidoma v zgodnjih popoldanskih urah, ko obrati počivajo. Pričetek 15. oktobra naknadne prijave do 31. oktobra. Informacije prospekte daje ravna- ' teljstvo.
V Škofji Loki je bila vpisana 1 trgovinski register delniška družba Elektrarna Škofja Loka in okolica. Delniška glavnica družbe znaša 250 tisoč mark. Družbo so ustanovili^ Franc Heinrihar st., Stanko Hein-'rihar, Franc Dolenc, Jožef Celar in: Pavel Hafner, člani upravnega sve-l ta so: Franc Heinrihar st. predsednik, Franc Dolenc in Pavel Hafner.
Nemško-mandžurski gospodarski dogovor je bil 11. oktobra podpisan v Hsingkingu.
Grška narodna banka je izdala zaradi olajšanja plačilnega prometa bankovce po 25.000 drahem, j Dosedaj so bili najvišji grški bankovci po 10.000 drahem.
Pred kratkim je izšla v Palesti- i ni arabska spomenica, ki naglasa, da sta dve tretjini vsega narodnega premoženja Palestine v židovskih rokah.
Egiptska vlada je bila iz politič- j nih razlogov od Angležev prlsilje-na, kakor poroča egiptski list »Al Musavar«, da je podpisala za 40 milijonov egiptskih funtov angleška vojna posojila in zakladne liste.
Predsednik britanskega kongresa strokovnih organizacij Edvvards je
izjavil v govoru rudarjem, da je padla premogovna proizvodnja v Angliji na naj nižjo stopnjo, ld je bila zabeležena po izbruhu vojne. Proizvodnja je tako silno padla, čeprav se je število delavstva povečalo.
V London je bila sklicana posebna imperialna konferenca ža zračni promet. Glavni namen konference je, da najde sredstva proti vedno
večji konkurenci Združenih držav Sev. Amerike zlasti v povojni dobi.
Angleški kmetijski minister Hudson je izjavil da ima Anglija približno 1 milijon glav goveje živine premalo. Povečanje uvoza mesa pa je zaradi pomanjkanja ladijskega prostora nemogoče. Minister zato poziva kmetovalce, da se čim bolj posvete živinoreji, da se pomanjkanje mesa ublaži.
Reuter poroča iz Washingtona, da je tam začelo primanjkovati cigaret, ker je povpraševanje mnogo večje kakor pa ponudba. Zaradi tega so morali seči po tobačnih zalogah za 1. 1944 in 1945,
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
E Trgovina s čevlji Wagner - Solar f* y.«n»i
i Ljubljana
Gradišče
tovarna bonbonov in peciva
•••••••••••••••••*••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*
T. NOVOTNY
ŽE NAD 50 LET ZNANA Gosposvetska cesta
■
Konfekcija, razni j dežni plašči	1
in pelerine	•
’	e
Ivan Kos j
Ljubljana Sv. Petra (. 23. Tel. 36-74	:
Zahvala
Vsem, ki ste ob težki izgubi naše pokojne, dobre, nepozabne srčno ljubljene mame, gospe
Judite Medved
roj. Šuha
sočustvovali, ji poklonili cvetje in jo spremili na zadnji poti v tako velikem številu, za vse dokaze iskrenega sožalja naša prisrčna zahvala.
Ljubljana, dne 14. oktobra 1943.
Globoko žalujoči ostali
Perje in puh
priporoča
fioberi
Gon
LJUBLJANA Šelenburgova ul. št. 3 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
i rii ohola se	TTUP*	LJUBLJANA
foto-studio rnANJU MAVbU Miklošičeva c. 6
Elektroinstalacijska dela in popravila izvršuje i:
tltMliiluloijtijE [vjjhelčjč Ivan
Zaloga ta Izdelava električnih
i n a m k r11 °,k p't “ “iVe/. *t«r Ljubljana, Borštnikov frg 1
tovrstna popravila	:	TELEFON	27-04-
Fiir das Konsortium »Trgovski list« als Verlag - Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj - Per 11 consorzio*bl80™kl u>tc quale edittore
Aleksander Železnikar - Fiir die Druckerei »Merkur« A. G. - Za tiskarno »Merkur« d. d. - Per la stampena »Merkur« S. A. quale stampatoie. Ulmar MiAalek. Aile vsi mu m nj