36. številka.
Trst. v sredo 13. februvarija 1901.
fečaj XXVI
..Edinost .. t ia t rikr*r ia dan. '»um	m
pricaiOf. >r> 4 uri r»e*er.
u celo leto........24 kron
z* po] let«.........12 _
za Četrt let*........ 6 _
za po	........ 2 kroni
Naiv-Cn.BO e .»Is^evsti ispr^j. N« nn-■ft^he brn nrilfitMi" n»r »^mf *«■ or»r*vn
te ovir«	_f 'v
Po tobskarnaJi v Trstu ne prodajajo po-•ftO^ttH1 Številke po 6 atotink f3 «itć.>: Tr»ta pa po H" rtotink '4 nv/.1
Glasilo političnega društva „Kdinost
V	je a»««f
Oblast
*e raćunaio po vrmah v petitu. 'Ah <ratno narojilo <* primernim pouuatoin Poainna. osmrtnice in iavne zahvale domaći oeiaoi itd. *e raćunaio ;»o poiro.ibe
V j-i dopi»i u h i ?>e poSiliajo urertnlfti^u Nefrankovani liouiai se ne «i>reiemHjo Rokonini t«e ne vrarajo.
Naročnino, reklamaciie in oglap** sprejema npmvDiUT«. Naročnino in »irlane
je plafrevati lo<-o 1*rwt.
I rednl^tt«) tu tipkama a«? tinti« t »t h v □ lici Carinita 12. IpravniStvo. In «yrejemanje	ratov v uliri Moi»d
ptCCOlO šiv. :>, !i.
i'«<«t«1i m r-d^ovorni jre lni> ^ r » rt 1 o j n ; k
Laatsik Voncorcij lista ,.K>i ioe:,L.
N&tisnt'a tiskarna konsorciia lista ..KJinust" v Trsta
Lesa per la dlfesa nazionale.
(Pisano izven uredništva.)
Italijanom v Primorju se izvrstno g"li. Denarja imajo mnogo, uma in razuma zadostno. brezobraznosti in drzovitosti — preveč. Vrhu tepa je tudi c. kr. vlada na njihovi strani, kakor nam najl>olje pričajo zadnje volitve. A poleg vsega jili podpirajo — ne Harao moralno, ampak tudi materijalno bratje -nkraj morja. Vrhu vsega....
Italijan, naj je rodom iz Benetek, ali
Kima, ali Neapelja, ali..... iz središča Afrike,
čim je došel v Primorje, se pričenja čutiti
večim Italijanom, nego je l>il poprej...... V
članku »Klic umirajočih« sera jw»kazal, kako Italijani v Primoiju člltijo sveio dolžnost,
da se bore, <la se žrtvujejo za svojo stvar____
kako I>i italijanski Itogataš, ko vidi narodnost svojo v nevarnosti, položil na oltar — p o v-zdignen od dolžnosti — vse, kar
ima ;..... kako tudi največi siromak poklada
Hvoj oboi, kadar čuti zapoved srca, naj hrani, kar smatra svojim.
Mi____ malo nas je, a se manje veljamo.
Ni-li tako? S|>oznajmo svoje grehe, ker po tem s}M»znanju se moremo }>ol>oljšati____ Proučimo grehe ter vzroke in posledice greha! Grehi so grdi, posledice še grše, vzroki najgrši.
Na Reki (ki geografiški pripada k Primorju kakor tudi Trst) obstoje tri stranke: avtonomna (italijanska nezavisna), liberalna (italijanska, prijazna Madjarom) in hrvatska stranka, ki obseza cvet iteligencije: bogataše na Reki. To dokazuje sijajna (v vsakem pogledu) »čitaonica«, ki je prvo društvo v mestu. I)o pred par let je bila tudi masa (delavci, težaki itd.) malone izključljivo hrvatska. Do nedavno *o imeli Hrvatje na Reki tudi svoj hrvatski gimnazij, ki je bil na glasu toliko radi števila učencev, kolikor radi sposobnosti učiteljev.
Pred volitvami pa sem čital, da hrvatska stranka ne postavi svojih kandidatov, ker razpolaga največ s 150 glasovi, »ločim jih Italijani imajo 1500....
Vzroki ? Pregledal sem izkaz italijanskih kandidov.... o d 20 teh kandidatov jih
je 15 s čisto hrvatskim imenom.....
vzroki ? Ali je neumnost ali je breznačaj-nost?! V prvem slučaju imajo Italijani prav, da se nam smejejo, v drugem, da nas prezirajo !
V 1/iburniji, ki je čisto hrvatska, katero so tudi Italijani v svojih glasilih stokrat priznali za hrvatsko, v tej hrvatski Liburniji so
; I
skoro vse volilne sekcije glasovale za naj-oilliK'nejega neprijatelja Hrvatov in Slovencev, za italijanskega kandidata Beunatija !____
Vzroki ? Navel sem jiii malo poprej, govoreči o Reki. Ali v Liburniji je se družili vzrokov. Glavni vzrok je, da narod v tem delu nesrečne Istre ni vzgojen in da so past i rji-gospoda rji ostavili svoje ovce in jagnjeta hajduški družini latinskih »signorottov«....
Poleg grdih vzrokov, ki izhajajo iz nevednosti, brezznačajnosti ali tudi osebne sebičnosti, je tudi naravnih. Ti zadnji so morda nevarnej:, nego-li prvi.
V Primorju so vsi Italijani — Italijani, Slovani pa so razdeljeni v Hrvate in Slovence. V Trstu je tudi Sibov, Cehov in Poljakov. Hrvatje in Slovenci delajo zložno in se ljubijo bratski: to treba priznati jednim in drugim v znak zaslužene pohvale. Ali vendar je in ostaje dejstvo, tla smo razde Ijeni (in to ne kakor Hrvati in Srbi, ki imajo v pismu in govoru je ti en in isti jezik), arapak v dva jezika, dve narodnosti. dva plemena. (? ? ? Ured.) Kranjec in Dalmatinec (Dalmatinci morejo postati v Trstu vrlo važen faktor) ne občujeta eden z drugim tako intimno, tako bratski, kakor Italijan z Italijanom ; Kranjec, ko je v društvu z Dalmatincem, se ne čuti oa svojem ognjišču, a Dalmatinec, ko je v društvu s Kranjcem, še manje....
Srbi v Trstu se smatrajo kakor kolonijo na tuji zemlji ter vsled tega imeaujej° Trst— Triješće, Rieko — Fjuroa, Gorico — Gorz itd.
Poljaki (no, teh je le malo) so večinoma ali zagrizeni Italijani ali Nemci.
Ruski konzul in njegovi uradniki nikdar ne počeščajo naših društev s svojim obiskom. Cehi pa se večinoma vrlo vedejo.
Konečno nimajo Slovani niti skupnega političnega društva, ni skupnega političnega glasila. Italijani, katerim se izvrstno godi in katerim tako društvo ali tako glasilo niti ni potrebno, Italijani mislijo na to, da bi ustanovili tako društvo za vso pokrajino: »Lega per la difesa nazionale«.
A mi, katerim bi bila taka organizacija neobhodno potrebna, kaj čakamo mi?! Morda — prihodnjih volitev?!	Dr. B.
Politični pregled.
V TBSTT. dne 13. februvarja 1901. Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Da bo češki poslanci, ker državnemu zboru
ne priznavajo koinpetence v prestolonasled-niških stvareh, včeraj zapustili dvorano, 1 j.re.iiio je začelo glasovanje o predlogu Gros-sovem za »zvolitev odseka, ki ima sporočiti o izjavi nadvojvode Frana Ferdinanda — to je že znano čitateljem iz včerajšnje brzojavke.
O nadalnji seji je poročati:
Med došli mi spisi so tudi zakonski načrti o kontingentu novincev, načrt o snovanju zadrug za kmetovalce m načrt o porabljanju jednega dela prebitkov skupnih si-rotinskih blagajn.
Nadaljnjo sejo pta okupirala dva ministra se svojimi izjavami. Prvi je govoril rainisterski predsednik dr. Korber o delavnem programu z!>ornice. Nasproti raznim vestem, ki se vzdržujejo trdovratno, je pov-darjal, da vlada nima nikakih zavratnih namenov. Vlada bo govorila jasno v svojih izjavah. Izjavlja torej, tla vlada ne bo tlelala le na to, tla bi se hitro izvolile delegacije in kvotna deputacija, tla bi se potem zopet povrnila na pot, ki jej je bil potrel»en lanskega leta (§ 14). Vlada je marveč pripravljena takoj iti na parlamentarno delo. Tu je mi-nisterski predsednik navajal razne predloge, katere ho rešiti. Po teh predlogah je videti že, da stojimo — je vskliknil Korber — kakor možje dela pred vami in da odkrito želimo, tla se prične parlamentarno delovanje, i Mi hočemo zbornici odpreti pot, ki vodi iz žalostne minolosti, ter upamo, da nam boste sledili.
Potem je podal finančni minister svoj ekspozč o državnem proračunu za leto 1901. (Glavne številke smo podali že v včerajšnji številki.) Povdarjal je, da proračun to pot ne obseza proračuna investicij, kakor zadnja leta, ampak bo preskrbljeno za iste na drug način. To se je moralo zgoditi, ker je proračun za investicije slabo vplival na državne blagajne, ker vsled nedelovanja parlamenta ni bilo sredstev. Bilanca premoženja se ni poslabšala, ampak poboljšala. Proračun je povsem soliden in reelen. Tudi splošnega gospodarskega položenja, ako je sodimo objektivno, ni smeti imenovati slabi ga. Stanje trgovinske bilance ni neugodno, agia ni, državni kredit ima ugled in stalnost, državni dohodki so bili ugodni. Minister je povdarjal, tla gospodarsko zboljšanje državnim delavcem že sedaj zahteva za 80 milijonov kron veče breme. Temu nasproti stoji le naraščaj 25 milijonov v državnih dohodkih. Potem je minister prosil zbornico, naj reši predlogo o davku na žganje in prinese de-
PODLISTEK 17
Notturno.
.zKsarrr Šandor-Gjiiaki. — Prevel: Kadi. VII.
Tri dni potem sera dobil iz Benetk pismo, v katerem mi je javil žalujoči Gjemin rod, da je siroti* izgorela radi neprevidnosti služkinje ob oblačenju za ples, izdahuilaje nekoliko minut preti deseto uro zvečer — baš tedaj, ko je prišel gondoljer, da bi j<> cm)vel na ples.
To mi je u t rt lilo uverjenje, tla moji doživljaji niso le pusti tantazero. a to je bil zadnji slučaj. Nisem se upal več dvomiti ali sumiti o tem. Tukaj — tukaj so se moje vizije prilagodile dogodkom, kateri so se dogodili daleč od mene in |»oj»olnoma neodvisno od mojega u pij iva.
fn z Jeleno sem se začel razgovarjati o Gjemi. Hotel setn jo izpraševati, no — ona mi je |>ovedala isto, kar sem znal že iz raznih okiilustičnili in telepatičuih knjig. Skoro vsaki krat se je ognila vsakemu daljšemu razlaganju. — Slednjič *e nisem niti ranimal
več za to, meni je bilo do volj, ker sem se mogel vdajati z neko sigurnostjo sladkemu in prozornemu drugovanju z Jeleno, ki je postala zame realnost nad vsakim sumom ; a realnt>st — vendar tajna in došla od tam, kjer ni več ne časa ne prostorja našim petim čutilom. Kakor zmagovalec sem gledal odslej na smrt — in krepilo me je — navduševalo me je neko čuvstvo stalnosti in neuklo-njenosti.
Včasih sem čutil neko željo, tla objavim z zmagovalno trobento vesoljnemu človečan-stvu svojo resnico, ter ga obdarim s tolažbo; no zadrževala me je bojazen, tla bi morda ne prišla .Jelena. In tako sem čuval svojo samoto, ali nisem je obvaroval.
Po mojem broljavera sosedu je izvedel nekaj o albumu drugi moj dalnji sorodnik X. Brbljavec mu je napolnil ušesa, kako silno da trpim, pa da ne morem nikakor pre-l>olet i zgubo Jelene, nasprotno, tla si namenoma večam muke in širim svojo rano, tla bi bile 1 M»lečine še veČe. Zatrobil mu je, kako da je šel brez vspeha najmanj desetkrat k meni, kakor on. ni moglo vse drugo Borod-stvo k meni v sobo. Gotovo je sodilo to člo-
veČe iz te moje zadovoljne osamelosti, tla bi mogel zblazneti ali pa da sem že blazen.
Moj prijatelj je bil tedaj )*»polnoma ne miren. Pritekel je k meni, silo si napravil pot in osvojil si sloboden vhod. A našal meje baš,
i ko sem pričakoval, tla pride ona. Zadnji čas sva si mogla že popolnoma gotovo odrediti rok. Tudi sedaj je bil sestanek domenjen. Onisk prijateljev mi je bil torej popolnoma nepri ličen. Moral sem se zadrževati, tla mu nisem izrazil svoje zlovolje.
On je bil seveda tako uverjen o moji veliki žalosti, tla se niti ni nadejal ljubeznji-vega vsprejema. Že pozdrav mu je bil takšen, kakor da je prišel k človeku, kateremu so vse nade in radosti že v grobu. Mojo zlovoljo in nestrpnost je tudi tako tolmačil.
«Kako se ne moreš premagati !» se je spusti! slednjič v najelegičniji vsklik. »Tmem Tvojo nesrečo in Tvojo tugo, — ali čas mora in more vse ozdraviti. Človek se ne sme nalašč ukvarjati s temi stvarmi. No — Boga mi. Ti tielaš baš tako! Daj, pomiri se — pozabi ! In voruj mi vse pozabiš slednjič.
Tako je govoril neprestano. Slednjič sem postal nestrpljiv.
želam toli potrebno pomoč. V uravnavi valute srao napravili že velik kos poti in bomo nadaljevali previdno to pot do cilja. Minister je zatrdil zaključuj*?, tla v našem budgetnera položenju ni vzroka, tla bi bili v skrbeh, ali na drugi strani i.e dovoljuje isti lahkomišlje-nega postopanja.
Po govoru ministra so se vršile volitve v imunitetni, legitimacijski in peticijski odsek. Gospotl Schonerer pa se je jezil na tem, ker je rainisterski predsednik predčrtal zbornici program delovanja. To tla ni stvar vlade, in Schonerer je apostrofiral predsednika, tla-li se misli v bodoče upreti takemu postopanju vlade?
Predsednik pa je menil, da je vlada izrekla le svojo željo, tega pa tla se jaj vendar ne more braniti.
Zbornici je predloženih dosedaj 197 (predlogov in 48 interpelacij. Mej prvimi so predlogi poslancev Javvorskega, Paca'ka in Pernerstorferja, tičoči se atlresne razprave v odgovor na prestolm govor. Mej interpelacijami sta važni ona o železniški zvezi med Dalmacijo in Bosno in Scbonererjeva za — nemški državni jezik.
Parlamentarne stvari. Po =>ključu«, ki so ga določili načelniki klubov na konferenci pri predsedniku za odseke 48 in 37 členov, bo pripadal v odsekih iz 48 členov na v-akih 8 poslancev, spadajočih v en klub, po 1 mandat; v odsekih iz 57 členov pa na 11 poslancev po en mandat. Po tem »ključu« bosta imela torej »Slovanski ceutrum« in »Hrvatsko-slovenski klub« v odsekih 48 členov po dva mandata, v odsekih 37 členov pa prvi 2, drugi 1 mandat.
Vprašanje vs prejemanja in čitanja nenemških u 1 o g še ni rešeno. To je vzrok, tla dosedaj uložene nenemške interpelacije in predlogi niso bili še čitani. »N. Freie Presse« poroča, tla utegne priti do kompromisa v tem zmislu, da se bodo take uloge sicer čitale, a potem jih bo pred-sedništvo dajalo prevesti na nemški jezik in bodo v nemškem jeziku priložene zapisniku. Na desni so za to, tla se taki spisi v obeh jezikih prilagajo zapisniku ; na levici pa bi hoteli, da bi se ti spisi prevajali na nemški jezik že pred čitanjem.
Propadanje parlamentarizma. Oim
dalje bolj narašč število onih parlamentov, v katerih radi razkropljenja strank v vedno manjše strančiče ni možno priti tlo stalne večine. Socijologom in politikom nudi to važno nalogo v proučevanje. Kakor izgled parlamentarnega propadanja slutita posebno dobro av-
«Ne govori mi tako!» sem mu segel živo
v besedo.
• Nisem nesrečen. Nimam povoda*.
«Kako ?» je osupnil prijatelj in se zagledal va-me z izbuljenimi očmi.
«Nisem nesrečen, ker nisem zgubil svoje Jelene !»
c Kaj ?!» in skočil je prvi hip dva tri korake naprej, ter se postavil poleg mene. „
A jaz sera mu začel vse pripovedovati. Prevladala me je neka vrsta vrtoglavice, v kateri sem imel le željo, vse izpovedati in uveriti sodruga o svoji sreči.
«Oh !» izvil se mu je iz prs bolan in skrben vzdih ; čim sera dovršil, me je prejel za roko. Začel me je nagovarjati, naj grem takoj in to še danes žnjim od tukaj — na potovanje.
«Ne morem, niti nočem !» odbil sem mu ponudbo. »Evo — tla ne bi prišel, — sedaj bi bil z njo. Nekaj trenotkov še, pa — evo bila bi tukaj. Tako sva se dogovorila.*]
«Prijatelj, ti si bolan — ti si — ti si—i—i —»
«Reci, da sem blazen!* pretrgal sem mu ljuto stavek.	(Pride še.)
atrijski in italijanski parlament. Tema dvema se je pridružilo v naj »»vej »era čira tudi bolgarsko sobranje, kjer v sled izida ravnokar dovršenih volitev ne morejo sestaviti trdne in stalne večine in ho radi tega že začele oglašati novine z željo, naj se uvede vojaška diktatura.
Razkol v slovenski delegaciji na
Dunaju. V svoji številki od minolega ponedeljka se sfMiuiinja sušački »Novi li«t» z bratskim obžalovanjem razdivjanib (»olemik med slovenskimi listi, ki sedaj ne prizanašajo več - - niti Hrvatom. ZelČ — kakor pravi — pri bi teti na pomoč plemenitemu prizadevanju tržaške «Edinosti», piše : «C'ira si jih (Hrvate« jedna frakcija (slovenska namreč) prisvaja in se xnjimi identificira, pa jih od-bija druira in izreka nail njimi anatema. Ali go*l»oda se pobijaj«* sami. Dejstvo satno, da se v hrvatsko slovenske« klubu nahajajo trije katoliški duhovniki, govori o f i t o proti n a p a -d o in «S love n e a», kakor da so se isti uklonili v Tavčarjev jarrn. Oni niso s lav-earjern zat<». ker je uek**Ć na pa 1 papeža, ampak so ž nji m kakor z bratom j e <1 n e narodnosti, isto tako kakor bi bili z d r o m. S u s t e r š i e e m, da je hotel vstopiti v klub ... V ostalem naj delajo (Slovenci) kakor hočejo, ali patrijotično bi bil«*, da v te nevolje ne vlačijo tudi Hrvatov, ker ti nočejo nikakor udeleževati se bratskega klanja*.
V številki od minole solsite pa pise isti list z ozir<»m na napade na h rvatske poslance-duhovnike: Spinčiča, Biankinija, Perica ter na dra. Kerrija :
»Slovenec* je prehud in nepravičen nasproti hrvatskim poslancem. V prvo, kolikor se spominjamo, niso hrvatski poslanci nikamor sli, ampak liberalni Slovenci so prišli k njim. klerikalni pa niso hoteli priti. Ideja, da se Slovenci in Hrvatje ua Dunaju najdejo v jed ne m klubu, je prevladala vseli. Ker so v Kranjski taki žalostni od noša j i, so morali Hrvatje prevzeti inicijativo za ustanovitev takega kluba. Hrvatje n i mi o d b i I i slovenskih klerikalcev, ampak so storili vse mogoče, da se združijo žnjimi. Hrvatje niso mogli, da se izrečejo za jedne ali druge, oni bi bili radi vsprejeli obojne, in istotako, kakor dr. Tavčar, je mogel v klubu sedeti tudi <1 r. Šusteršič. Ali ljudje okolo «Slovene. « so se izjavili že v naprej, da oni nočejo biti z liberalci, a hrvatski poslanci niso mtigli. n i smel i, d a bi se p ukorili r a z p o r n na Kranjske m. Med hrvatskimi poslanci samimi je morda še ve-čih diferenc, nego-li med brati Slovenci, ali iia Dunaju so se zložili pred o b-č i m sovražnik o m. GosjioJi okoli «Slo-venr*a» bi svetovali, naj ue rušijo tako naglo mostov, ki njihovo stranko spajajo s hrvatskimi poslane i ker to bi modo postati usodno.*
•	Slovenec« se vsaki dan bavi z razkolom delegacije in dokazuje, da njegovi pristali niso mogli postopati drugače. Ako pa jedro dokazovanja izluščimo iz navlake rano-dih besed, vidimo, da je dolzega govorjenja kratki zmisel vedno le ta : ker smo razdvojeni doma, ne moremo biti na Dunaju skupaj. Ali baš ta diktum je. katerega ne morejo prip>»/.nati ni izvenk ranjski Slovenci, ni H rvatje.
Včerajšnji »Slovenec* pa je na je<lnem mestu naravnost klasičen. Vsklika namreč :
*	In koliko so Hrvati z Kobičem in Plo-jem zaigrali! »Slovanski ceutruin šteje danes brez njih 'J 1 članov — z 10 Hrvati, Robi če m in Plojem štel bi .*».*J članov, bil bi torej jeden n a j m o č n e j š i li klubov cele zbornice!»
So, »sjMtdje naj nam dovole. da z isto pravico in j»o istej logiki vskliknemo mi njim :
«In koliko so katoliško-narodni Kranjci s Susteršičem zaigraii ! Slovensko-hrvatski klub štej»- danes brez njih lb členov — z 21 členi centroma štel bi ;»7 členov, bil bi torej se rao"»neji, nego «Slovanski cen trum» s Hrvati. Plojem in Kobičem vred !»
Hrvatje niso torej čisto nič »zaig»ali», kajti eni so storili vse možno, da pride do takega ^kupnega kluba. Oni, ki so res zaigrali, so katoliško-narodni iz Kranjske, zavedeni in primorani v to od dra. Šu -steršiča. To je nago, sugo in neoporečno dejstvo. Da govorim'* s »Slovencem » : «To je tako jasno in enostavno, da je najpripro-etejemu Človeku razumljivo« : laž je, da so se dalmatinski j»oslanci s SpLnčičein vred podvrgli lil»eralnim ali brezverskim načelom
kogarsibodi ! Resnica je nasprotna : dr. Tavčar in tovariši se ImmIo morali v klubu pokoriti verskim nazorom ogromne večine!! To pa verski stvari gotovo ne bo na škodo, ampak na korist !
Z Dunaja nam pišejo: Vsa nada je, da se Slovensko-hrvatskemu klubu pridružita tudi oba Srba iz Dalmacije. Ta klub bi se rad združil s Slovanskim centrumom, ali slovenski klerikalci vstrajajo pri svojem sklepu, da ne sedejo k mizi, pri kateri sede liberalci. Zato je jako malo nade, da bi prišlo do sporazumijenja in združenja. Sedaj se je sprožilo vprašanje, da-'i ne bi bilo mogoče, <1 a bi vsaj v nekaterih vprašanjih postopali zložno in da neha vsaj ona napetost, ki je vladala do sedaj med .iami. Vsaj toliko da bi dosegli za sedaj.
Poslanec P lan ta ti je izvoljen v legiti-macijski odsek. Niemu bo torej prilika baviti se z istrskimi volitvami.
Ministerska kriza na Romunskem. Jurij Cantecuzene, ki je imel nalog sestaviti novo ministerstvo, ni vspel. Položil je zopet ta mandat v roke kralju in mu svetoval, naj ne sprejme ostavke Carpovega kabineta, ter da ga hoče on (Cantecuzene) podpirati.
Ministerska kriza v Italiji. Za-
na rdeli i ju se je baje posrečilo sestaviti novo ministerstvo. vendar lista še ni znana dose-daj. Radikalei bi podpirali novo ministerstvo, vendar zahtevajo, da se vojni stroški omejijo kolikor mogoče. Sodi se, da prevzamejo v novem kabinetu : Giusti javna dela, Guido Bac-celli poljedelstvo in admiral Magnaghi mornarico, Večina italijanskih listov soglaša v sodbi, da o tej krizi igrajo glavno ulogoegoistične tendence.
Nemiri na Spanjskem postajajo čedalje resuejši. Bati se je, tla so to začetki splošnega ustanka, ki bo naperjen proti konservativni vladi. Konservativno ministerstvo misli baje odstopiti.
Demonstracije se vrše posebno pred jezuitskimi samostani ; te dni so hoteli demonstranti zažgati dva samostana, kar so pa orožniki, ki so bili skriti v samostanih, pre-i.
Tržaške vesti.
Umrl j<* v ponedeljek zvečer v Ljubljani g. Josip Mubej, c. kr. komisar vojne mornarice. Pokojnik, doma iz Spodnje Bele pri Tupaličah. je bil korenit značaj in odličen rodoljub. Pokojni Mubej je bil tudi mnogim tržaškim Slovencem dober znanec. P. v m. !
Stavka v ladijedelnici S Jlareo. Današnji »Avanti«. pišoč komentar k stavki v ladijedelnici S. Marco omenja tudi med drugim, da niso Slovenci dali jnikakega povoda k včerajšnjem vsklikoin lažisocijalistiČne stranke »Abasso i traditori ! Abasso i ščavi ! Abasso Rvb^r!« Ta »Avantijeva« opazka razjasnila bo marsikomu, zakaj smo se ob tej stavki držali popolnoma rezervirano. Nismo hoteli, da bi se govorilo, da je na tej stavki le narodni fanatizem od naše strani delal na to, da se italijanski delavci spodijo iz ladije-delnice.
Kdo se je zavzemal in se še zavzema za italijanske delavce, one delavce, ki so prišli sem iz (ienove. iz tiste Genove, ki je ravno sedaj pmvzročila rainistersko krizo v Italiji ?
To so ravno tisti izvržki italijanskega ljudstva, ki imajo svoje najzvestejše prijatelje med zatiratelji italijanskega delavstva, med onimi življi, ki so strmoglavili Saracca samo radi tega, ker je bil preveč omahljiv v zatiranju italijanskega ljudstva, kar kaže slučaj o razpuščenju delavske zbornice genoveškein o zopetnein preklicu istega razpuščeuja. Ta klika torej, ki živi od izsesavaaja delavske družbe, se je te dni in posebno o včerajšnjem odhodu genoveških delavcev, tako odlikovala v izražanju svojih simpatij do delavcev. Ali ni to monstrum? Kako naj si pojasnimo to
Radi tega, ker so delavci, jim klika gotovo ni izkazovala simpatij ! Morda radi tega, ker so Italijani ? Niti to ne, ker nacijonalna ideja je tej laški kliki samo v pretvezo, da izsesuje naše in svoje nižje ljudstvu. Da nima laška gospoda srca za svoje laš';o delavsko društvo, dokazuje nam dovolj jasno vsa njih politika, |M»sel»no tu v Trstu, v Istri in na |H*seben način v Italiji sami. Kaj je torej dovelo laško kliko k zavzemanju za genoveške delavce. Izkoriščevanje in zgolj izkorišČeva-nje. Kateri je vzrok, da so socijalne razmere v Italiji na najnižji stopinji ? Temu je vzrok
korupcija vladajočih življev. Ti so krivi, da morajo sinovi Italije križem sveta iskat si zaslužka, med tem ko bi lahko doma prav srečno in ugodno živeli.
Genoveški delavci so res vredni pomilovanja, ali pa ni infamno zahtevati od drugih narodov, da si odtrgujejo od svojih ust, da le nasitijo one ljudi, katere njih lastni rojaki odirajo? ! Naši kamori ne gre za to, da se podpira italijanske delavce, ker njim ne bi bilo treba tuje podpore, ako bi njih gospoda človeški ravnala z njimi ; tu gre temveč za posredno podpiranje laških izkoriš čevalcev ! i Tu tiči torej vzrok onim dozdevnim simpa-' tijam, ki jih laška gospoda v Trstu izkazujejo laškim delavcem! Ali genoveški delavci so te dni |>okazali, da znajo nekoliko bolj samostojno misliti, nego pristaši laži-socijali-stičnega vodje Učekarja in njegovih oprod. Oni »i ne dajo metati p ^ska v oči ter poznajo dobro svoje izsesevalce.
Včeraj popoludne je torej zapustilo Trst onih 30 genoveških delavcev, ker so sami uvideli, da so bili prevarjeni in da ni bilo v ladijedelnici zadosti dela niti za tu kajšnje na-bijalce, toliko manj pa še za zunanje. Dozna-jerao, da je cel » v bližnjih Miljah brezposelnih nabijalcev, čemu je bilo torej treba iskati novih v daljnji Genovi — v tuji državi ? ! Očevidno je, da je Hitela uprava ladijedel-nice s tem činom strahovati v kakoršnjem si bodi obziru domače delavce in jih prisiliti, da bi nadaljevali delo pod bolj neugodnimi pogoji. Genoveški delavci pa so se pokazali v tein slučaju prave može, ki so pripravljeni doprinašati tudi težke žrtve v splošni blagor delavstva. Vedeli so, da se lahko jutri dogodi njim to, da bi jih hoteli njih gospodarji v Italiji oškodovati s pomočjo tujih tlelavcev, kakor so hoteli tukajšnii gospodarji oškodovati naše delavce z njih pomočjo.
To so torej pravi socijalisti altro che Ucekar in družba, ki se je o tej stavki pokazala, vse drugo prej nego socijalistično.
Da je pa bila »Piccolo«-va vest, ki govori o tein, <la so delavci štrajkali samo v ta namen, da se odslovijo genoveški delavci, izmišljena, dokazuje nam dejstvo, da traja stavka še dalje, akoprein so laški delavci že otišli.
Resnica je, tla so hoteli delavci, naj se zagotovi tlelo njim in tudi — Genovežanom. Delavci, naši in tuji, bili so popolnoma v soglasju in je bilo utikanje »Piccola«, v družbi z laž i-socijalistom Učekarjem, popolnoma nepotrebno.
Tak<» stoje stvari. Da pa so včeraj irre-dentovski pobalini zlorabili tudi odhod Ge-novežev za neumne demonstracije proti Slovencem, na tem delavci niso krivi.
Delavec.
Strajk v ladijedelnici S. Marco. Pred par dnevi je pisal židovski »Gazzetino«, da morajo Italijani po volitvah vse slovenske delavce spraviti iz Trsta. To judovsko predrzno žuganje prihaja nam v spomin, ko smo slišali o štrajku — nabijačev v arsenalu pri svetem Marku. Tu delajo sedaj dve oklopnici za Kitaj — kakor vzorec in če se ti sponesejo, dobe še 10 do 12 ladij v tlelo. Dalje se stavi en veliki cesarski parobrod in dva manjša za neko tiomačo plovno družbo. Ena teh naročenih kitajskih ladij je že pti večem dovršena, ker zdaj za bi vajo že zabi-jači plošče. (Potem imajo še mizarji in ta-petarji tlelo. To tlelo izvršuje 60 skupin po 2 dva moža in en otrok. Delti se gotovo izvrši v ti veh mesec'h.
Inženir Pollev je šel po zabijalce žebljev v Italijo in jih je tam našel. Napravil je stalno pogodbo ž njimi za tri leta. Genoveži dobivajo od vsacega pribitega žeblja 7 l/a st. Znano je, tla naši domači laški in slovenski zabijači so izvrstni in njih dela gotovo — priznana. Zato je arsenal Struthofov dobil dobro ime tudi po drugih državah, zato ima vedno dosti naročil. Naši delavci so si mislili : mi zgotovimo v določenem času najeto tlelo. — Parobroda-model — naj bosta »č i s t t> naše ti e I o«, ker smo gotovi, da kar napravimo mi, j e ti o b r o, č e p a d r u g i pridejo v-me s, ne garantiramo. Prav mogoče je, da nam vse delo pokvarijo in nam zapravijo dobro ime.
Zato so z neprijaznim očesom gledali, da se delo izroča tujim rokam.
Kakor delavci nimajo ničesar proti ge-noveškira delavcem, ali vendar tako delo — ni igrača in tudi se je s k a z a l o po inženirju — tako trde delavci saini —, da delo Genovežev ni enako onemu domačih. To je spoznati tud: v tem, da inženir Pollev ni do-
. I
o kontrastu o 1 10 vprašamo: kje je
volil, da bi Genoveži sami prevzeli omenjeni kos parobroda, — torej naj se delavci pomešajo, tako se ne izkaže, ketlo bi delo — »sfušal«.
Dalje je bil pomislek v naših delavcih ta, da ako bi se enkrat vgnezdili Genoveži v naše arsenale, morda bi ti skušali iztisniti s časoma domače Italijane in Slovence. Saj vsaki išče delavca v ceno, in Italijan je v tem res nevarna konkurenca, kar se je spoznalo na Francoskem, na Nemškem in v Ameriki : kjer Lah dela, tam pa la plača na polovico.
To dejstvo govori v prilog štrajkujočih zabijalcev, tla ne govorimo o vseh možnih neprijetnostih na delu s popolnoma tujim elementom. Kar se pa govori o tistih 10 milijonov žebljev, je laž! — Prvič, ker ni vse delo gotovo — drugič, ker bi naši domači delavci popolnoma zadostili naročilu. Zdaj je dela še za dva meseca in predno se postavijo drugi brodi v delo — bodo naši popolnoma zadoščali.
Ako se pa židovska babura na »governuc reži, da delavci dobiju žebljev 3 gld. na dan bil Zid »Piccolo« pa takrat, ko so »kontra-tarji« dobivali samo po 00 novčičev. — Takrat ni bilo »rufjana» vmes.
V našem Trstu je že preveč, čez mero tujega elementa, ki pobira in odnaša pred želodcem in pridnimi rokami domačina — najboljši kos. Zdaj naj bi se izročali ptuj-cem še arsenali ! No, potem naj pridejo še na tlak klepat! Ali tti jih ni. Zakaj ? Ker je delo težko ! Težko tlelo, kjer treba trpeti za pičlo plačo — to naj le opravljajo domačini ! Tako nam privožčajo oni, ki nas imajo — radi!	Domači žebelj.
Tujec pred domačinom. Pišejo nam: Strajk v ladijedelnici pri Sv. Marku daje Slovencem in Italijanom dovolj važnega gradiva v premislek.
Znano bo našim delavcem, da je v Trstu vsemogočna kainora določila, tla se polagoma iztisne ves domači element iz naših tovarn. Možem je zrastel ta pogum, ker seje zadnja leta pritihotapilo nič manj nego 30000 italijanskih podanikov v Trst. — V vseh »stabilimentihc, občinski!?, državnih in zasebnih, jih dobiš — in na najboljših mestih. Da možje znajo skrbeti tudi za-se, kaže med drugitri — vodja plinarne Sospisio, kateri votli takti ekonomično, najrodovitnejši vir — mestne blagajne...
Znano je, da je vodja ladijedelnice pri sv. Marku, inženir Pollev, odslovil vsled pomanjkanja tlela — preti nekaj meseci 200 delavcev in tudi »zabijačev«. — Kar naenkrat pa mu je zmanjkalo rok in naznanil je direkciji, tla — mora iti iskat delavcev — v Italijo. — Tam ni tlela — tam se dobivajo za raal denar. Sel je, najel ljudi in pogodil se ž njimi za tri leta po 4 krone na dan fiksno in dalje 1T> stot. od 100 žebljev. Genoveži so prišli ; vesel jih je bil posebno inženir »in capo« gospod Ivelter; kako ne, saj je on sam Genovež — e basta. Namen je bil jasen, če se posreči spraviti genoveško seme me<l naše delavce, bodo že oni sami skrbeli, da se pomnože: danes pride »kompare«,jutri »araico«, pojutranjem »kugiuo« itd., kakor se v resnici godi pri Struthofu in po vsem Trstu.
i
Italijani bi polagoma prevzeli dela in poti ceno — dnina bi padla na polovico — kakor na Francoskem in Nemškem: naši bi pa ostali na ulici, ker ne bi mogli konkurirati z italijanskim delavcem. Zdaj pa še nekaj. Leta 1859- 60, kt> so Benetke zaželele priti pod
Italijo — v bežalo je 40 »kalala tov« Benečanov, avstrijskih podanikov, pod Garibaldija. Po dovršeni vojni so šli v Genovo, da bi dobili delo, ali genoveški »kalafati« so jih sicer podpirali, a na tlelo jih niso pustili —ne hoteli vsprejeti.
Tako so se ti reveži s kanconetami preživljali nekaj časa, klateči se po italijanskih mestih. — Torej Italijan ni hotel Italijana na delo. Ni ga čleveka, ki bi za mogel dokazati, da bi italijanski raunicipi sprejeli v občinske službe katerega si bodi inozemca. Vsem so vrata zaprta.
Naj se izjalovi torej ta nepatrijotična želja tržaških kamoristov, kateri bi hoteli pomnožiti mizerijo in število brezposelnih s tem, da uvajajo tuje elemente — iz Italije. Tej emigraciji iz Italije bi morala vlada postaviti jez. Danes je pa nasprotno — tujec Italijan ima prednost; njemu se izročajo tlela in službe, uraduiška mesta — domačiui pa se morajo izseljevati, ako hočejo živeti.
Vlada tržaška bi morala poročati to na
Dunaj — da se enkrat ustavi ta pritok tujcev. Ca* tit Kil, do bi začela enkrat skrl>eti v prvi vrsti z\ svojce. Danes imamo v Trstu : friulske fakine, lomUardske trgovce sira in šalamov, romanj« »le — manu vale — Napo-letani dajejo vrtnarske izdelke, Sicilijanci vino, zdaj naj bi izničili genovežem še železo. po-tem smo na suhem.
Na vr-e zadnje pa je menda magistrat s so vede njem ministra tudi največje delo : na-sipanje luke v znesku 6 milijonov o<ldaI neki Milanski družbi. Potem lahko spra vi me fagot in premo čez Oj»čine domov, odkoder smo! prišli.	Jeremija 3.
Ljudsko štetje — ali kalif! Iz zgornjega Rojana se nam jw»roča , t;a so tam ina- ' gistratovi organi [»opisali kar vse za — Italijane!
Kako se je to godilo, razvidne iz slede čega slučaja, ki je eden med tolikimi :
V hiši št. 1*49. stanuje družina Vižintin. Taje prišla »prešla v na« komisija ter popi- ■ sala vse jM.datke, potrehne za ljudsko štetje. lioS|H»dar družine je izjavil, <la je njegove družine občevalni jezik slovenski. 1'radnik mu je pa rekel : Kaj ! Kako govorite vi, ko prihajate v mesto ?! — Naš mož je odgovoril : »Jaz govorim vedno slovensko in je le redek slučaj, da moram govoriti laško — kar storim le, ko naletim na osebo, ki ne zna slovensko. Moja družina govori istotako vedno le slovensko«.
Uradnik je rekel na to: »Vidite — tudi sedaj govorite laški z mano, kar pričn, da govorite laški!!« Stranka je razumela, zakaj tjre in je odgovorila : »Res je, da z vami govorim laško, ali kako naj govorim, ko ne znate — nego laški ? ! Moj in moje družine jezik pa je in ostane slovenski«.
Uradnik pa. kakor pravi sin kulture, ni
hotel odjenjati ter je nadaljeval: »Kar trdite vi, je prav! Vaš materini jezik je slovenski, ali t u je odločilno kako g o -v orite kadar greste kaj kupovat v mesto!!! Med tem, ko je stranka govorila z Rojanskim »kapoviln«. je uradnik zapisal vse za — i t a 1 i a n o (!!!) in — Bog !!
Kakor razvidite iz tega slučaja, je bila omenjena stranka precej jx»dkovaua glede na zakonitost ljudskega štetja in ako je magi-stratovec opeharil tako osel>o — pomislite, kako -e je goddo tam, kjer ni zavednosti ! !
Rojan mora biti italijanski — <"*e tudi le na papirju, ali to mora biti! Tako hoče irre-dentar-*a sigtiorija in nj^ne p'»drepi<*e v osebah Rojan sk i h izdajalcev — domovin«! !!
Na Vrdali -t. 1 i H), stanuje Gropnje Tereza. To ženo in nje družino ni nikdo vprašal za kake p-«latke za ljudsko štetje. Zapisalo se je v neki krem: hI imenom Gropajc — Lucija ! ! Kakor to, tako so g. komisarji popisali tudi mno£o drugih, tatu bivajočih družin ! Nobeden ni vprašal teli družin za fM»datke, nol>eden za občevalni jezik, a o kakem podpisu ni bilo ui govora !! !
Ljudstvo se zgraža - na tem postopanju ter -e misli in razpravlja, da l»odo vsi zapisani — ako vlada ne |»oseže vmes — v večo čast in slavo — Italije.
Ne l»ojte se! Vlada l»o morala storiti svojo dolžnost! V najslabšem slučaju jo pa storimo mi sami!
Sleparsko ljudsko štetje. Nekdaj sem
vam bil opisal, kako grozno umazana so večina mestec v Istri! Med temi nosi krono — toliko pro>iavljeni Poreč, ki ima pa vsaj to dot.ro -tr:m. da Ima v svoji sredini neki od-dihainik. ki <e imenuje »L* Istria«. Ako že mesto satno ne diši prelepo — si morete misliti, kako mora šele dišati oddihalo!
Ta oddihalnik se uahaja torej v — »L' Istrii«, ki v svoji 1*73 številki na uvodnem mestu piše nekaj o ljudskem štetju ! Ah, kako to smrdi! Kar za nos sem se prijel, ko sem či ta I. kako »pošteno« je tam v Istri postopala iredentarska stranka o ljudskem štetju io kako »nepošteno« da so postopali vladni komisarji o priliki pregledovanja tega »uzor«-štetja ! Pomislite, kjer je *«ignoria« vse, kar na počez zapisala Lahe, tam so vladni krogi našli <oj groza!) vse hrvatsko! Je-li to mogoče ? Ne! To ne srne biti ! Le signori delajo zakonito, ker oni — tako dokazuje »Istria*	ne vprašujejo strank, kako go-
vore doma v družini in ia vasi — ne, oni vprašajo le, kako kdo govori, ko prihaja v mesto, da tam kaj proda ali kupi! Njim, lahonom ne treba hoditi po vaseh poizvedovat o občevalnem jeziku prebivalstva ! Njim zadostuje, ako zapišejo kar tja v en dan vse za — lahone ! Ako se pa kak vladni organ upa iti ]»o vaseh ali celo po hišah, da
poizveduje resnično stanje ljudstva in njega občevalni jezik — no, potem so vsi križi doli, ker da se je s takim postopanjem kršil
—	zakon !
Dolgo smo premišljali, zakaj se lahonom tako mudi z zidanjem norišnice, no, sedaj smo na čistem, ker vemo, da so istrski iredentarji
—	znoreli!
Slavna vlada pa vedi sedaj, da je občevalni jezik le oni, katerega so govori vsako lato enkrat, ko se zahaja v mesto, ni kakor pa oni, katerega govorimo vsaki dan, vsako uro in vsako minuto - - doma !
Morala, ki si jo moramo crpiti iz vse te lahonske gonje za pomnoženje propadajočega,
Vesti iz Kranjske.
*	Tiskarna v Kamniku. Gospod Anton Slatnar je ustanovil v Kamniku tiskarno knjig in umetnin.
*	V frančiŠčanski samostan v Ljubljano je hotel iti včeraj zjutraj neki 20-letni fant z Dolenjskega. Pripeljal se je z vlakom v Ljubljano in je izstopil na dolenjskem kolodvoru.
Ker »e je r*idi njegovega plahega vedenja zdel nekemu policaju sumljiv, ga je le-ta ustavil in vprašal, kam je namenjem. Fant mu , je odgovoril, da gre v samostan za fratra, na kar se mu je policaj ponudil za spremljevalca. Fraterski aspirant pa je mej potoma priznal,
dosedaj umetno vzdržavanega italijanstva, pa ; ^ je namenjem y Araerik0) karaor ga je
bodi ta, da mi vsi, ki stanujemo v mestih,
njegov brat ppvabil. Ker se je hotel fant na
ali ki zahajamo v me^ta le vsake kvatre in ■	, . . ........ . ,. .
J	ta način odtegniti vojaški službi, odpeljal ga
se tam služimo laškega jezika, opustimo to na L poijcaj v zapor. vado in zahtevamo vse le v slovenskem ozi- " roma hrvatskem jeziku !	!
To naj 1k> lahonom v odgovor!! Okrajnim načelnikom za Skedenj je imenovan zopet prosluli Vincen« Sancin ; no, ini bomo temu možu posvečali posebno pažnjo.
Razne vesti.
Poljski naslovljena pisma na Nemškem.
Preganjanje Poljakov dospelo je na Nemškem
Ne baharija. ampak — silobran. Na	že talio tjaieć? ,ja so začeli poštni uradi vra-
naš članek »Naša g.»spodarska organizacija«,	5atj jloij8ki naslovljena pisma z opazko, da
v katerem sino posvetili »Slovencu« ozirom	jj^ ni inog4»če dostaviti, ker naslov ni pisan
na njegova neutemeljena očitanja, češ, da mi	v nemškem jeziku. No, ta samovoljnost zdela
tržaški Slovenci nismo nič storili za gospo-	^ je cet0 petnemu ministru prevelika in je
darsko organizacijo, nam predbaeiva »Slove-	zaukazal, kakor priobčuje «Kurjer Poznan-
nec« v sinočnji številki, da se — bahamo.	gj-j^ (>0gtnim uradom, da morajo taka pisma
Na to odgovarjamo jednostavno, da smo mi	dostavljati naslovIjencem.
le odgovarjali na opetovano izzivanje »Slo-	Konkurz. Z Dunaja poročajo: Znana
veneevo«, ki je rr-lil neresnico glede našega	tvrdka August Tsehinkl-ovi sinovi (tovarna
delovanja na gospodarskem polju. Naš izsi-	g0kolade in kavinih surogatov) pala je v koa-
ljeni odgovor ui bil torej ni kaka baharija,	kurz p.,siva znašajo 2 milijona kron.
pač pa je bil »Slovencev* napad neopra-	Hraz na Ruskem. Iz Rostova poročajo :
vičen in je sedanje očitanje bahari je narav nost	„ ■ ,	,»■	... .
J	J	J	•>	\ Novocerkasku in v Kovnem, kjer je vla-
dala dosedaj razmerno mila temperatura, je Iz krogov davčnih eksekutarjev se padel termometer na 20 8topinj ,MM, Ili5l0f
Ustaja na Kitajskem.
PEKING 12. (B.) Določitev dneva, ko ze želelrriška črta Peking-Cau-Maj Kuan izroči Angležem, je odvisna le še od pritrditve Japoncev temu dogovoru. Železnica se izroči bržkone konec druzega tedna.
Strelske družbe v Makedoniji.
SREDEC 13. (B.) Nasproti zatrdilu nekega tukajšnjega lista, da je Avstrija zahtevala, naj ministerski predsednik Petrov prepove vojaško delovanje strelskih društev v Makedoniji povdarja vladno glasilo, da ne Avstro - Ogrska, ampak zastopniki drugih vlasti, mej istimi tudi Rusije, so večkrat kategorično zahtevali, naj se te, za mir na Balkanu nevarne organizacije zatro in da je torej kabinet Petrov z rečeno naredbo storil Us patrijotično dolžnost.
Državni zbor.
DUNAJ 13. (B.) (Zbornica poslancev.) V razpravi je nujni predlog radi odgovora na prestoini govor o adresi. Govorila sta predlagatelja vitez Javorski in dr. Stranskv. Poslednji je hudo napal Vseneince, ki gredo za tem, da se Avstrija razbije in priključi nemški državi. (Velik rop »t in oporekanje mej Vse-nemci. Klici : denuncijant, romar v Moskvo, in zastopnik Zidov !)
Stranskv je izvajal : Kroni naj enkraj izve, da je sedanja siner. ki podpira gospodarstvo nemške levice, ko je vendar ta levica pod komando Vsenemcev, nevarna za državo in za obstanek iste. (Velik ropot.) Za Stran-skvm je govori! posl. Daszvnski.
Zahvala.
dobn<
nam poroča: Dne 10. t. m. imeli so primorski eksekutorji zaupen shod v hotelu «Buon pastore* v Trstu. Izvolili so dva odposlanca za skupen shod avstrijskih davčnih ekseku-torjev na Dunaju iu sicer v osebah gosp. A. Meruiolje iz Gorice in Frana Guttel-a iz
vrhu tega je zapadel debel sneg.
Požar na Ruskem. Velikanski požar uničil je v Groduem Sren-Seresevsko tvornico
• Slovensko čebelarsko društvo« za
Trst:.. Skupni shod na Dunaju bo imel na-	Kranjsko, Štajersko. Koroško in Primorsko s
logo naprositi jednega državnih poslancev, da	^žem v Ljubljani, nepričakovano dobro
v državnem zboru zastopa težnje eksekutor-	napreduje, saj ima že prav blizo 700 udov.
jev ter skuša doseči, da se revno stanje istih	Za "*šo čebelorejo, ^ j« zelo važen del ktne-
zboTša	tijstva, in ki je bila nekdaj zelo razširjena,
Okrajna bolniška blasajna. Tekom	l>a Je v »"lojem polstoletju močno propala,
proSlega tedna je bilo prijavljenih 5G0 slu-	Je Lo ,lruštvo največjega pomeaa, zlasti, ker
čajev bolezni, 563 oseb je proglašenih zdra-	izda> V9ak ,neHec strokoven list -Čebelarja«,
vimi, 1121 jih je ostalo* v zdravljenju, med	ki <iaJe l>«trel>»« nasvete o naprednem čebe-
p»»slednjimi 172 takih, ki so ponesrečili na	l;iretvu• Ijetua u,1,,i,,a -Čebelarjem. vre<l
delu. V 212 slučajih so se iminiki pregrešili	2 knmi) ,,a.» ^ lM>ši,ja '»'"SU^u gosp. Avg.
proti naredbam zdravnikov. Na pod,»orah se	P««il»»rju, faktorju Blasnikove tiskarne v
Podpisani odbor se zali valjuje vsem onim, ki so pripomogli k lepemu vspehu veselice društva «Slovan» dne 2. t. m. pri svetem Ivanu.
Posebej zahvaljujemo ugledno pevsko društvo «Zvezda», sv. Ivausko igralno in de-klamovalno osobje in oddelek pevskega društvi« «Lipa» za blagohotno sodelovanje ; dalje gosp. Hr. Ražma za oožrtvovalut njeg »v tru l in vse one, ki so preplačdi usbopniuo imenoma: g. »lež. p t-daaec Tv. M. Vatovao 4. g. A. Trobec 1 K, g. Stanko Godina r>0 st., g. Ant Negode iu g. Reb-k po 50 stot. Sleilnjič izreka še najsrčnejši« z »hvalo uglednemu odboru konsuinuega društva za blagovoljno pripustitev dvorane.
Za odbor pevsk. društva «Slovan» v Padričah.
Anton Grgič,
predsednik.
X****XK*KX**XX**
je izplačalo tekom tedna 14.44ti.4H kron.
Dražbe premični n. V četrt., dne 14. februvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredl>e tuk. c. kr. okrajnega sodišea	ci-
vilne stvari vršile sled^ee dražiie premičnin : ulica Molin piceolo .'» in Valdirivo 18, v<»z. hišna oprava, (»prema v zalogi ter aparati na plin : ulica Nuova vozički, svetiljke, aparati na plin, mehanična oprema in pohištvo; ulica Sanita S, zastavljalni listki ; ulica
Ljubljani.
Občni zbor čebelarskegi društva bo 18. t. m. ob uri in pol v »Mestnem Domu* v Ljubljani.
Brzojavna poročita
O izjavi Korberjevi.
DUNAJ 13. (B.) Večina listov govore
x	Prva slov. zalop pohištva
X	jz odlikovanih in svetovnoznanih to-
g	varn v Solkanu in Gorici
K	Antona Černigoj-a
X	se nahaja
5	v Trstu, Via Piazza vecchia
J	(Rosario) št. 1.
^^	4 na desni strani cerkve sv. I*etra>.
Konkurenca nemogoča, ker Je blago
^	iz prve roke.
H X
X $
X X X X X X K X
i, , . - , , , t>	simpatično o včerajšnji izjavi niinisterskega
i onziana 4 in nl4, hišna oprava; ulica Ki-	1 J _ • "
i , -- . - ....	iiredsednika, povdarjajo veliko pro^ramatiško
borgo 4, šivalni stroji, oprema mehanika in	* ♦ t j ...
i	važnost iste in kažejo na dober utis, ki ga je
oprema zaloge.	J & J
izjava napravila v zbornici. Po ministerskem predsedniku razviti program dokazuje povsem trdno voljo vlade, da dovede zbornico tlo resnega delovanja. Pretežna večina listov
oprema zaloge
Vremenski cestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 0.1, ob 2. uri popoludue 2.n C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7t» 1.6.
— Danes piima oii 11.9 p red p. in ol» 4.38
■ . —ili	i * a izraža jak<» zadovoljno o včerajšnjem ekspo-
jHip.: oseka oi» i .no predpoludne ;n oli 0 48	•	J	• _	1
j	zeju finančnega ministra, hvalijo njega stvar-
popoioone.	J	^	..	..
nost in jasnost ter povdarjajo razveseljivo okolnost, da je državni kredit spoštovan, da Pevsko društvo »Zarja« v Rojan u je agj(> }Zgi„il in da je trgovinska bilanca priredi v nedeljo dne 17. t. m. domačo ve- zadovoljiva.
xxxxxxxxxxxxxxxx
§ Aleksander Levi Minzil
selico s plesom v prostorih »Konsumnega društva« v Rojauu. Začetek iu vspored ve-seli<ie se objavita pravočasno.
Vesti iz ostale Primorske.
I
^ l m r i a j e v Gorici grofica Matilda C o r o n i ni- C r o n b e r g , sestra tajnega svetnika grofa Karoia Coronini - Cronberg. Pokojnica je bila zelo blagodušua inje vedno (»odpirala reveže. Pogreb je bil v soboto po- | , polmine ob veliki udeležbi. Pokopali so jo \ ! rodbinsko rakev v kapeli grada Grafeuberg. tobaka. 1424.* delavcev je brez dela : tvornica j je imela letnega prometa 2 mil. rubljev.
Telovadno društvo »Goriški Sokol« priredi na pustni torek dne lih februvarja lt^Ol v prostorih »Slovenske Čitalnice« veliko maskarado »Boksarijo«. Sviral bo vojaški orkester. Začetek ob 8. uri zvečer.
Povdarjajo nadalje, da se je mogel vzdržati veči izdatek 80 milijonov kron za plače državnih uslužbencev, ne da bi bilo motjeno ravnotežje. Nekateri listi pa menijo, da so izvajanja finančnega ministra pre-optimistična.
Raz k ral j Milan.
DUNAJ 12. (B.) Truplo pokojnega Milana izpostavi se jutri v srbski cerkvi. V petek bo mrtvaški sprevod z vojaškimi častmi iz cerkve do državnega kolodvora. Jeden uradnikov srbskega poslaništva sestavlja zapisnik Milanove zapuščine v njegovem stanovanju.
DUNAJ 13. (B.) Povodom smrti kralja
Milana je odrejeno 12-dnevno dvorno žalovanje.
Nemiri na Španjskem.
MADRID 13. (B.) Gibanje traja dalje, o nastopu teme je orožniŠtvo zaselo »Puerta de sol«, vojaštvo je konsiguirano.
£ p
iS
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst
—»2 TRST
TOVARNA:	ZALOGE:
Via Tesa. i Piazza Rosario št. 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo št. 21 ---mom
Velik izbur tapccarij, zrcal in slik. Izvršuje naroćbc tadi po posebnih uaćrtih.
Cene brez konkurence.
S* &
Sf
s;
Sf
i
i
Sf &
&
ILD3TR0VANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO gf ... — -

Predmeti postavio se na parobrod ^ ali železnico franko.


OBUVALA!
PEPI KKAŠEVEC •
pri esrtrl st. no« (Tlim lotario sol llidite Wn
priporoma »vojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospoda, gospe in otroka Poita« naro£b« m izvrie v tistem dn«*m Odpo&iljater j« poltnia« prorta.
Prevzema vsako delo na debelo faa drobu« ter izTrfuje iste t nwve«jo naUnjčnostjs te točnostjo po koikvamlh cenah.
Za mnogobrsjns as»očbs m priporoča
Mp Stan ti d
Dunajska filjalka
t vloge na knjižio* i 4%.
Nrzno posredovanje, posojila m vred-menični eekompt, vinkiiMrmn|e i« rarvlnkuliranje obligacij.
ŽivnostenskA banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,t)00.i>00 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 3L
Centrala v Pragi. ^
Podružnice v Brnu. Plznu, Budejevicah. Pardublcak, Taboru. Benešavi, Iglavi. Moravski Ostravi.
I »hI|» -a nt - <*:istj naznanjati Klav-innnt «iln*in-tvii v motu, okolici 111 na <1» ■?,<• i, -Iji jt- prevzel
| u\m olja, Kisa. mila itd.
v Trstu. ulica Barriera vecchia 4
I ila«r«» |>< sil jani iVank«* im dom ^^ j m i natočiti tia delielo in drobno. I*«>-SC' šiljnlve na «b-žel<»s postnim povzetjem.
/a iniiog«ii»ri»jne naročite se toplo pri|H»ro' a	inlani
JC	Josip Gregorič.
so že več jlesetletij p< vsod razširjene, in inalo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in milo učinkuj« ćf domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr zlili nasledkih slabega prenavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic. ki po tudi pod imenom Pserliofer-jeve krogljice ali Fserhofer-jeve kri čistilne krogijice znane, stan«- ftkatfjica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 ćkatljicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji vpočiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpoiiljatvijo: 1 zavitek 1 gld. 25 kr. 2 zavitka 2 gld 30 kr.. 3 zavitki . gld. 35 kr., IO zavitkov 9 grlu. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Fserhofer-je^a lekarna
Ihiiuij I.. Siiiircrstmsse ste v, 15. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice"
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih i cenah. Za enkratno insereijo se plača po 1 nvc". za besedo: za večkratno insereijo pa se ceni primerno zniža. ('glasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih auticipatnih obrokih. Najmanja objava ."50 nvč.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sod čili i n
Perhauc Jakob
buteljkah.
ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
K muc
Potočnik Fran
ima gostilno vulici Ireneo št. 2., toči istrsko, dalmatinsko in belo vipavsko vino ter Hteinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Važno za vsakega!
Kaz]>ro<I;ij«t!
nečuveno nizki cen
s«* <li>l>i	nanio
2 g-1. 95 ne.
krasna garnitura <•!»-
81* »jetra iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in wcer :
1 ura < «i i kij:«. Ankcr itmont. (na željo tud ; i-r.) 7 U'jm. mzrer ljan i m pokr-tvom. točno j m* ena s 3 letnim janif)tr<>m in škatljic<». 1 k m Min U' 1 i n a i n kljasta okropna verižica
p pri\eMim. 1'arižki tistim. 1 poldin igla. za kravate z iniitir. Iiriljanti ; 1 par gumbov za man še te, znamka »Ciarantie«. j 1 pam tiira <f> komadov) gumbov za srajce in j ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega Brelira, uradno jmnc.r.
1 g*d«lin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etvij«.
Y»eh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro An ker- Remont vred pošilja le ia 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali |*> naprej tM^ianem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
k rakovo - St radom IT. - K rakovo
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi sioječi podpis J. I*serliofer in sicer z rudeČimi črkami.
esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-ioče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica "J'J kr., I dvanajstorica steklenic gld.
O
Halzam zoper oz e Min
J. PMrhoftr-J«T, 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 6f> kr
J. :Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotea^Sk' J. Psorlioter-jev balzam
_ nMxmm	1 steklenic« 40 kr.
zoper golšo, fl poštnin- pro*to
pošiljatvijo ♦>£» kr.
Stoll-ovi Kola - preparati
izvrstno k rep- ilo za šelooec in živce. I liter kola-vina ali eliksirja ."I gld., litra 1 gld. »;o kr , litra 8f> kr.
J. Pserlii»fer-jeva grenka želodčna tinktura
OUnvala.
Rehar Peter
ulica liiborgo >t. 2b. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
J
T
1 *ser 11 (>fer- j e v balzam
____„„	1 steklenica
zoper rane, r>0 kr a n n o c h i n i n - p o m a d a
J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo
H. Stibiel
za rast las, 1 pusica 'J gld.
Zdravilni obliž za
rane
pok. prof. Steudei-a. 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 7;> kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Ilazeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih ogln-šene tu- in inozemske farmacevtske specijalitete ter se preskrbe vsi predmet), katerih morda ne bi hi bilo v zalogi, na zahtevan je točno in najceneje.
Poftiljatve po poiti izvršujejo se najhitreje proti temu, da ae prej vpoiJje denar, večje naročbe tndi proti povzetjn zneska.
jf će se preje vpoilje denar (najboljfte s poitno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetjn.
Pekarne in sladčičarne.
Piazzetta S. ("riacomo st. 3 (Corso ti lij alka ulica Kiborgo 15 ima vel ko pekarno in shidčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v skatljicah, finih bi Škotov, različnih likerjev in vin v buteljkali za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
I^ll/ Pprhnilp Ulica Stadion št. 20, pe-
*	IICAllO karna in sladčičarna.
svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejeina tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Nepresrorljive mrežice.
^ v Trstu, Piazza Negozianti št 1 ■ ■	priporoča slavnemu občinstu
svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor*4 in vse druge priprave za plinovo luč „Aiier."
Kavarne.
Anton Šorli
F I L I J A L K A
c. Ur. pri?, avstr. kreditu m zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Sovci za vplačila. V vrednostnih papirjin na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 2V4«„ 30-dnevni odkar. 30- „ „ 3»4-„
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA IT ALIA
TRST — Via Malcanton št. t — TRST
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovence%\ Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi Časniki.
Osrlje in drva.
Muho Incin v Ulici del Torro štev. 12 IVKUIId JUbip piiporoča svojo dobro pre-skrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
3-mesečni H-
•>u «-;
- O I•
.->1/ o
-40
->1 u
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak	v d« ilii v dar brezplačno krasen
žejini allmni s lf> razgled niču m i mest:t Krakovo. !
Neo^lgov^rjaifnV sprejmem v H dneh nazaj in povrnem denar, vr-led česar nin a kupec nikakega rizika
B«»sra»o ilustrovani <-enik raznovrstnih drago- , cenosti brezplačno in franko.	j	- -
a« pisma, kater« se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avHtrijske veljave, stenijo nove obrestne takse 7 krepost z dnem 'Ji. junija. -JS. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih ob i m vali. Okrožni oddel. f vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez oliresti. Nakaznice j na Dunaj. Prago, 1'ešto. Brno, Lvov, Tropave 1 Reko kako v Zagreb, A rad. Bielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec. Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja
Via Rossettišt. 2	1	bitku i°co provizije.
Odprta vsaki dali do polunoi i.! l«k«w wb vr« pl najumeetnejSimi pogoji.
P r e d u j m L
Zaloga pohištva za jedilnice, in spalnice prejcmnice, žimnic in peresnic, ogledal in	.	.
ieleinih blagajn, po cenah, da se ni bati T H/d SIOVBnSKB konkurence.
Pohištvo.
izdeloval niča in zaloga zazno vrstne ga prejemam naročbe po
GOSTILNA
Pri G-ambrinusu.
da
■ avnemu (dieinstvn, »-ieer:
P«Hl|iisana naznanja t<»ei vina jirve vrste in
vi|iavsk«» lielo }*>	44 novč
istersko črno |mi	40 »
ilaltnatinsko |m	36 »
Lrijsko reliulo |>o	44 »
in izvrstno senožeško pivo jsi	24 >
Kuhinja preskrbljena je vedno	z p»rk.mi mr/limi je<lili, ter stane:
kosilu s priknho	nove.
|M»reija pečenke s MilaU»	* kiiretnina in teletniua cvrla
Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov
bliščeči lak -t. 4. 4. za podove
v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in je trpežen. Za 10 m- zadostuje 1 kg. po 'J kroni v plehasti škatlji.
pohištva lastnega izdelka, načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnoeobrojne naročbe se toplo priporoča svqjim rojakom v mestu in na deželi v smislu pesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
priporoča svojo veliko prodajinico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske s*' priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2.
Slovenec
V Gorici.
»amčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente ; v Londonu. Parizu, Berolinu ali v družili mestih — | provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Saša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
sprejemajo se v pobr;.r.o vrednostni papirji, zlati al »■erebni Uenar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi
jM>reiia
30
Vse druge jedi po jako nizkih cenah
Za obilen idiirk prijM-roča se slav. shi-venskemu občinstvu	udana
Marija Batkovič.
Ces. in kralj.	priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Dunaj, I Schulerstrasse štv. 21
Ustanovljena 1832.
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo .	, j .,, -	di za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilna
DOStne znamke	vrsl' tua zme«, rebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in
^	najnavadnejfie. S tem po- brona9ti lttk kukor tudi vsega sveta najbolje
magate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan.	X**t «*.{•..«
Lepe nabožne spominke, zlasti kriievniškc! jnžne \enc2.	ICSCIllP	^^^B
svetinjice sv. Antona in praškega Jezu ki 1 i i: z« Cenik poftljem brezplačno poštnine prosto, marke. — Pisati in poslati je pisarni	iu
Bregenc (Predarelsko).
Tovarna nadplatov
fSchuhober-theill tvor nisko zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevljarje, sedlarje, knjigoveze itd. ter glavno zalogo voščila (biksa) drušlie sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima tvrdka Ivan Drufovka. (lorica Travnik 5. Podružnica v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franeo. Naročila točna.
Jtabirajte že rabljene
C. kr. piMiiirani kroji
Civilni in vojaški krojač.
vsakemu koj razmili?
krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 221. n. ima izborno zalogo vsakovrste blatra za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos*
-XXX* -XX*
zatore
Voščene sveče.
J. Kopač
svečar v Gorici ulica fcšv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega
naj se zahteva povsod le:
! čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2<)(K) k. Za j obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cer , kvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu-
[/2Š	KAVA DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA V LJUBLJANI. /fc	^asv t
mtm »^v1, ^	® MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR! / ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V LJUBLJANI ^	Si
Cenjene gespedirje skusite da ta naša
Novoporočenci pozor!
Velika zaloga
izborna sladna kava vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal TJ T j stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam najde pot V vsako in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako J	i T7T- vrstnih naročil v vso to stroko spadajočih de
slovensko niso. yuton ltreSčak, Gorica, Gosposke ulice št 14
""~~'~~Prodaja proti primerni varščini tiuii na obroke
,Ljubljanska kreditna banka^
v Ljubljani Spitalak* olio« H. 2. H
Aiakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejSlh pogojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. ** var o vanje proti kurzni Izgrubi. PTomeie k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 41/10/o obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eikompt menjio najkulantneje. Borzna naročila.