DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v Inozemstvu mesečno Dm IS.—> — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji, vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi. M staUje v socialae namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50
Štev, 139 • Maribor, torek dne 5 decembra 1939 a Leto XIV
Organiziranje Balkana
Balkan balkanskim narodom.
Vsa zgodovina vseh balkanskih narodov pokazuje, da so samo takrat storili zase koristne in velike stvari, kadar so nastopali ali se branili skupno. Če ne bi bili balkanski narodi leta 1912. sklenili Balkansko zvezo, ne bi' bili mogli premagati fevdalno sultansko' gospodarstvo in se končno osvoboditi.
Skozi vse devetnajsto stoletje so vlade in gospodarji posameznih malih balkanskih držav poskušali s politiko, da so bile te države na službo posameznih velikih držav. Tako ravnanje je imelo najslabše posledice tako za države, ki j so to pomoč iskale in za celoto balkan-: skih narodov. Carska Rusija je ponujala zvezo vselej takrat, kadar je Ru- j sija potrebovala pomoč v vojni proti j Turčiji z namenom, da bi lažje zavzela Carigrad in Dardanele. Ali kadarkoli je bila ruska vlada prisiljena po dru- j gih silah, da se pomiri s Turčijo, je ostala srbska vojska in srbski narod na cedilu in izročen na milost in nemilost klanju od strani sultanskih najemnikov.
Avstrijska pomoč je tudi bila ponujana Srbom z namenom, da Avstrija zavlada po celem zahodnem Balkanu. Med ruskim in nemškoavstrijskim cesarjem je bil sklenjen sporazum glede razdelitve Balkana na dve polovici in sicer da vzhodna polovica z Bolgarijo in s Carigradom spada v »rusko1 interesno cono« in zahodna polovica pa v »avstrijsko interesno cono«. Avstrijska vojska je v 18. stoletju štirikrat poskušala osvojiti zahodni del Balkana. Srbi so jo v tem podpirali, pričakujoč od »kristjanov« dobro zase. Vse to se je vršilo ob klanju srbskega ljudstva, njegovem iztrebljevanju v celi oblasti od Kosova in preganjanjem tja preko Save in Dunava.
Bolgarija in Rumunija sta rusko pomoč plačali s tem, da sta bili izkoriščani v ruske imperialistične namene in potem spremenjeni v navadni ruski guberniji. In Srbom se je avstrijska pomoč izplačala na ta način, da ji je bila odvzeta Bosna in Hercegovina, mali Srbiji pa usiljeno gospodarsko robova-nje in nasilna notranja vladavina.
Balkanski narodi so morali voditi hude boje proti svojim »osvobojevalcem«, da se resnično osvobode. Tako Rumu-ni, tako Bolgari, tako Srbi. Isto usodo so imeli tudi Arnavti.
Pravo osvobojenje bi prišlo samo takrat, če bi se vsi Balkanci medseboj složili in se skupno branili. Vmešavanje velikih sil je imelo vedno namen jih cepati in zapeljevati. Balkan je tako velik, balkanski narodi so tako številni, krepki in sposobni, da morejo sami zase ustvarili veliko silo, Njih Proizvodnja in njih vojska sta dovolj, da ustvarita in jamčita varnost na kopnem in morju. Nikakršni zunanji varuhi niso potrebni. Usoda balkanskih na-rodov je izključno v njihovih rokah.
Na slabo pot vodi balkanske narode ^sak, bodisi posamezno ali kot celoto, ki jih vodi v službo kake velesile, ker bi v tujih rekah neizogibno postali orodje v boju proti drugim velesilam,.
Mi moremo popolnoma sami, brez Vafnha, obvarovati svojo nevtralnost v vP|nih spopadih med velesilami zaradi Njihovih gospodarskih in vojaškogospo-
arskih nasprotstev. Mi moremo popolnoma sami zavarovati mir na naših meiah in na našem, polotoku. Mi more-ai° Popolnoma sami zavarovati svojo Proizvodnjo in koristno zameno naših pr°lzY°dov s proizvodi drugih narodov.
otrebno je samo urediti na pameten
Rcm medsebojne odnošaje med' bal-
Finci se obupno branijo
Ruska vojska napada Finsko na kopnem in na morju
Med sovj. in finsko vojsko se vodijo krvavi boji v Kareliji, pokrajini severno od Leningrada, to je na onem ozkem pasu zemlje, ki ga obdaja na zapadu Finski zaliv, na vzhodu pa ogromno Ladoško jezero.
Nadalje napadajo ruske čete vzhodno Ladoškega jezera, potem na polotoku Ribači in v okolici morske luke Pei-samo (edine finske luke v Ledenem morju).
Boji vzhodno od Ladoškega jezera, kjer poskuša ruska armada prodreti v Karelijo in priti za hrbet finski vojski na karelijski »Maginotovi črti«, so silno krvavi. Izkazalo se je, da imajo Finci utrjen tudi ta predel meje.
Sedanji čas za vojskovanje na Finskem ni ugoden. Na severu vlada polama noč in nov sneg je pokril zemljo. Razen tega je vsa Finska naravnost preplavljena z jezeri, ki jih je okrog 30.000, ako računamo samo večja.
Finsko vojno poročilo
Finska vojna poročila omenjajo, da se je Fincem posrečilo ponovno zavzeti luko Petsamo, ki so jo že zavzeli Rusi in pa, da so ustavili napredovanje ruske armade v Kareliji
strelili 25 sovjetskih letal in uničili 36 tankov.
Obalske baterije so pri luki Hango zadele rusko križarko »Kirov«. Dočim Finci trdijo, da se je potopila, zanikajo Rusi to vest in pravijo, da se je poškodovana umaknila na odprto morje.
Rusko vojno poročilo
je kratkobesedno in ugotavlja samo, da se operacijo razvijajo po načrtu	ter	da bombe usmrtile okrog 80	žen in	otrok
ruske čete napredujejo.	j ter neborcev. Ako pojde	tako	naprej,
Skoraj gotovo je, da glavne sile	ruske. bo glavno mesto Finske	druga	Varša-
vojske še niso stopile v akcijo.	I va.
Glavno mesto Helsinki, cilj letalskih napadov
Ruska vojna mornarica je bombardirala doslej veliko mest ob obali Finskega zaliva, zlasti pa glavno mesto Helsinki. Na mesto so zmetali tudi luski aeroplani ogromno število bomb. Zato je finska vlada odredila izselitev vsega prebivalstva. Doslej so ruske
Nova finska vlada
Po izbruhu vojne je finska viada odstopila. Nova vlada je sestavljena iz vseh finskih strank. Na čelu vlade je ministrski predsednik Kajander. Zunanji minister pa je dr. Tanner. Dosedanji zunanji minister Erkko ni več v vladi. Nova vlada je izjavila, da je pripravljena skleniti s Sovjetsko Rusijo mir, prav tako pa tudi braniti republiko.
Finska vlada pod sovjetsko zaitito
Nadalje trdijo Finci, da so doslej se-1 V Terjokiju ob rusko-finski meji se
Proglas finske sociaino-demokratlčne stranke In delavskih strokovnih organizacij
Vodstvo sociano demokratične stranke in delavskih1 strokovnih organizacij na Finskem je izdalo proglas, v katerem izjavlja, da bo finsko delavstvo branilo svobodna in demokratično finsko republiko pred' napadom. Ta naravna obramba pa niti najmanj ne zmanjšuje želje finskega naroda in de-
Ozadje vojnega spopada
Vojna med Sovjetsko Rusijo in Fin-| sko bi se bila zdela še pred par tedni i vsakemu količkaj trezno mislečemu čio- j veku kot nekaj nemogočega. Toda v izrednih časih, v kakršnih živimo, postane tudi nemogoče mogoče in tako je dne 1. decembra pričela krvava tragedija tudi na skrajnem severnem koncu Evrope.
Kaj je dalo povod?
V Moskvi zatrjujejo, da je povod za krvavo razračunavanje dala Finska, oziroma finsko armadno poveljstvo, ki da je odgovorno za celo vrsto obmejnih spopadov med finskimi in ruskimi četami.
kanskimi državami To ni prav nič težko doseči, če imajo dobro voljo in pamet odgovorni ljudje. Nekatere težkoče se odpravijo lahko takoj. Druge ob priliki povratka miru in nove u-reditve življenja v Evropi. Za danes je potrebno, da zmaga splošna briga za ohranitev zveze in da se v tuje mreže ne vjame niti en balkanski narod.
Ono, kar je življenjska potreba vseh, je organiziranje Balkana v svobodi in enakosti in ne iskanje varuha ne na vzhodu, ne na zahodu in ne na severu. Vodjo slepcev iščejo slepci, ki so nesposobni za preživljanje samih sebe. Zdravi in sposobni narodi pa sami v sebi nosijo dovolj življenske sile.
Po dr. Ž. Topaloviču. i
je sestavila pod sovjetsko zaščito nova finska vlada, ki jo tvorijo komunisti. Ruska vlada je izjavila, da se ne bo pogajala z vlado v Helsinkih, ampak samo z novo vlado v Terjokiju. Seveda tudi v tem primeru ne bo Rusija opustila svojih zahtev, ki jih je stavila vladi v Helsinkih, ker se more zanesti na varnost Rusije, to je da ji ne bo grozil noben napad s finskega ozemlja, samo 'tedaj, ako ima nadzorstvo nad glavnimi oporišči finske obale, kot ga ima v baltiških državah.
Finska apelira na DruStvo narodov
čigar članica je tudi Sovjetska Rusija. Po statutu Društva narodov so države članice obvezne, da urejujejo vse svoje spore mirnim potom in. s posredovanjem Društva narodov. Finska zahteva od članic Društva narodov izvajanje sankcij proti Rusiji.
Švedi posredujejo za Fince
Iz Curiha poročajo:
Finska vlada je naprosila švedskega poslanika v Moskvi, da posreduje za sklenitev miru med Finsko in Rusijo pod pogojem, da ostane Finska svobodna in neodvisna država.
sija tudi z Nemčijo, ki je v zadregi gladko pristala na sovjetske predloge glede baltiških držav, razen tega pa je šla še korak dalje in ponudila s svoje strani Rusiji delitev Poljske ter brez dvo-stvo nad čim večjim delom Baltiškega • ma tudi proste roke napram Finski, morja, zlasti pa nad Finskim zalivom, j Ruska oficijelna politika naglaša, da skozi katerega vodi morska pot do Le- bi Finska utegnila postati izhodišče na-nningrada. Na severu pa hoče imeti pada proti Rusiji, ki bi ga podvzele Rusija v Ledenem morju pristanišče, ki kakšne imeperialitične sile na 'severu, pozimi ne zamrzne.	Ko	je sovjetska vlada bila gotova z
Ozemlje in morje, ki ga želi Sovjetskimi državami, je naslovila svoje ska Rusija spraviti pod svojo nadzor- f^teve tudi na Finsko, ces, da moia stvo, je bilo nekoč del carske Rusije. dobltl m°lnos}. neomejenega nadzor-Sovjetska Rusija se je pozneje temu*va nad Finskim zalivom, skozi kate-ozemlju in morju odrekla in priznala kef v°dl vodna Pot v Leningrad in vse novo nastale države na tem ozem-,delom Karellle- to >e Pokrajine, ki lezi
lavskega razreda, živeti v miroljubnih odnošajih tudi s Sovjetska Rusijo, kar odgovarja interesom obeh držav. Finski delavski razred želi, da se obnovi mir, ker se zaveda, da država lahko samo v miru izvaja svoje demokratične in kulturne reforme.
In ka| je vzrok?
Švedsko časopisje piše tako-le: Kakor rečeno tvorijo ti obmejni padi samo povod za krvavo razračuna-vannje. Vzroke je treba iskati drugje.
Sovjetska vlada hoče dobiti nadzor-
spo-
lju. Ko pa so se v Evropi začeli novi za-pletljaji, si je stvar premislila. Javnost sicer dolgo časa ni vedela za ta pre-okret sovjetske politike. Pogajanja, ki so se vodila med Angleži in Francozi ter Rusi, pa so odgrnila kopreno raz sovjetske politike na severu. V teh pogajanjih se je prvič oficijelno naglasilo, da se čuti Rusija ogroženo od baltiških držav in da zahteva jamstva, da se v teh državah ne bo zgodilo ničesar, kar bi ne ugajalo Mioskvi, Na teh zahtevah so se pogajanja med Angleži in Francozi ter Rusi razbila. Angleži in Francozi so namreč vztrajali na tem, da so baltiške države svobodne in samostoj-ter da ne morejo razpravljati o
ne
vprašanjih, ki se tičejo teh držav. Med tem pa s? je v isti stvari pogajala Ru-
severno od Leningrada ter istočasno nad finskim polotokom Ribači ter pristaniščem Petsamo, čigar posest pomeni popolno zaprtje vse komaj 50 km široke obale Finske v Ledenem morju,
Te zahteve je smatrala finska vlada kot nezdružljive s svojo neodvisnostjo, kfer je smatrala, da bi z zasedbo otokov ob severni obali Finskega zaliva in luke Petsamo v Ledenem morju postala vsa dežela odvisna od Rusije.
Velike države so vedno stremele za čim bolj ugodnimi strategičnimi mejami in kjer so bile male države napoti tem stremljenjem, je bilo mogoče samo dvoje: ali da so se prostovoljno podredile tujemu vplivu, ali pa da so morale nositi posledice svoje upornosti.
fUlU »l»“» nnn rnnttUtKO
Anketa o draginji in povišanju mezd
se vrši danes, v torek, na banski upravi. Enako zahtevo so stavile tudi svobod-v Ljubljani. Svobodne strokovne orga-j ne organizacije nameščencev. — Vse-nizaije so vložile predlog, da banska j kakor je treba v tem sporazumu do-uprava skliče zastopnike delavskih in ■ staviti klavzulo, da se dalje zvišujejo delodajalskih organizacij na anketo, mezde avtomatično, če bo draginja na kateri naj se poizkuša doseči spora- naraščala, zum glede primernega povišanja mezd. |
NameStenske organizacije in draginja
Pred anketo za zvišanje plač.
Na povabilo Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije so se 28. novembra sestali poleg zastopnikov sklicateljic zastopniki sledečih nameščenskih organizacij: Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, Slovenske nameščenske zveze, Zveze društev privatnih nameščencev in Zveze združenih zasebnih in trgovskih nameščencev za Slovenijo in razpravljali o položaju privatnih nameščencev v Sloveniji z ozirom na rastočo draginjo. 1
Po obširni in temeljiti razpravi so se vsi zastopniki izjavili za enoten nastop v tej akciji in sestavili svoje predloge, katere bodo enotno zastopali, predvsem pa na tozadevni anketi, ki je sklicuje ban za 5. decembra 1939. Izdelali so sledeče predloge:
1.	Sedanje mesečne plače naj se zvišajo takole:
Plače do din 1000 za 30%, plače do din 2000 za 25 %k plače do din 3000 za 20% in plače nad din 3000 za 15%!.
doma U*fta *
2.	Nadaljna regulacija plač naj bi se vršila z draginjskimi dokladami na ta način, da se ustanovi premična skala draginjskih doklad, ki naj bi se ravnale po cenah v momentu vsakokratnega izplačila plač.
Ta skala naj se določi z indeksom potrošnje življenskih potrebščin, katerega naj izdelajo zastopniki banovine z zastopniki delodajalskih in nameščenskih organizacij.
3.	Da naj določi ban minimalne plače tudi za privatne nameščence, ker je dokazano, da velik del privatnih# nameščencev še ni dosegel minimalnih plač, ki bi odgovarjale njihovemu gospodarskemu in socialnem položaju.
Socialne razmere zasebnih namešlencev
Večkrat smo že povdarjali, da ima naše delavstvo po realni vrednosti skoraj za 50% nižje plače, kakor jih je imelo pred vojno. Kakor Ipa dokazujejo anketne ugotovitve, se tudi nameščencem ne godi bolje. Od 2586 trgovskih nameščencev, na primer, jih je 1411, ki nimajo niti 720 din mesečne plače, to je 54.7%' vseh trgovskih nameščencev.
Nič boljše ni v drugih panogah za privatne nameščence.
Tu ni potrebna le »draginjfeka doklada« ampak splošno izvišanje plač do življenskega Standarda najmanj za 40 do 50%.
Zasebni nameščenci bi se pač morali nekoliko bolj pobrigati za svojo strokovno organizacijo, ki je dapes edino njih orožje.
Prihodnja številka našega lista bo izšla namesto v sredo v četrtek, dne 7. decembra, ker je v petek in se na ta dan v tiskarni ne dela, vsled česar odpade številka, ki izide v petek, Opozarjamo vse cenjene naročnike na to spremembo, da ne bo nepotrebnih reklamacij.
21. letnico Zedinjenja so po vsej državi proslavljali z večjimi in manjšimi pjrireditvami Po sprejemu sporazuma med Srbi in Hrvati je dobilo praznovanje večji pomen,
Volilni zakon je gotov. Tako je povedal na shodu v Paračinu, dne 30. novembra, pra-
vosodni minister dr. Laza Markovič, ki je
Na zapadnl fronti mirno
Na zapadni fronti ni nobenih posebnih vojnih dogodkov. Slabo vreme ovira tudi delovanje letal.
Dve nemSkl podmornici potopljeni
Nek francoski rušilec je potopil neko nemško podmornico dne 2. decembra. Istega dne je potopila neko nemško podmornico tudi neka angleška ri-
biška ladja, ki je oborožena s topovi.
Poseben stroj proti magne-tlinlm minam
je po Reuterjevem poročilu izumil nek strokovnjak v Franciji. Stroj pozroči eksplozijo magnetične mine pod vodo. Pravtako so baje iznašli tudi način lovljenja magnetičnih min iz vode, ne da bi eksplodirale.
Kako gledajo v svetu na dogodke v
zvezi s Finsko
Nastop Rusije proti Finski ogorčeno | skih odnošajih. Prav tako so obsoja vse časopisje v Angliji, Franciji, Norvežani in Danci.
Finci
in Italiji ter Ameriki Na Švedskem, ki je neposredna soseda Fincev, so v resnih skrbeh in seveda obžalujejo Fince, s katerimi so vsa leta po vojni v najboljših prifatelj-
Izid vojne med Finsko in Sovjetsko Rusijo ne more biti dvomljiv. V borbi proti štirimilijonskemu finskemu narodu je Sovjetska Rusija, ki šteje 180 milijonov prebivalcev.
poverjen z izdelavo političnih zakonov. Zakon predvideva splošno tajno, enako in proporci-jonalno volilno pravico s kandidatnimi listami po okrožjih. Volilo se bo s krogljicami. O zakonu bo sklepal ministrski svet. Drugo pa je, kdaj bo ta zakon stopil v veljavo. »Slovenec« piše: »Dobro poučeni politični krogi pa pov-darjajo, da sam volilni zakon še nikakor ne pomeni, da bi se takoj nato lahko že pričelo volilno gibanje, ker je razpis volitev predvsem odvisen od hitrejšega ali pa počasnejšega razvoja notranje politične situacije in pa seveda od zunanjepolitičnega položaja. Gotovo je samo to, da bo vlada svojo obljubo izpolnila in bo poslaniške volitve razpisala takoj, kakor hitro bo po njeni ocenitvi nastopilo tako stanje, ki bo tudi v državnem interesu dopuščalo poslanske volitve.« —	»- •-
O samostojni banovini Sloveniji. Zagrebška »Nova Riječ« poroča: Jako ugledni bivši člani JRZ so izjavili te dhi, da se je kljub samemu podpisu sporazuma s Hrvati na seji JRZ vodstva v Ljubljani dr. Korošec izrekel proti temu, da se zahteva za Slovenijo položaj enak Hrvatski banovini.
Trije meseci hrvaške banovine. Hrvaški listi se mnogo bavijo z organizacijo hrvaške banovine in svare pred nestrpljivostjo in maksimalnimi zahtevami. Organizacija banovine je težka stvar. Nestrpljiva javnost ne more vedeti, kaj je mogoče in kaj ni. To je v rokah odgovornih ljudi, ki lahko presojajo položaj in razmere. Ti so v teh mesecih storili mnogo, če so kaj pogrešili, je to, kar se zgodi vsakemu, ki dela.
Ženska volilna pravica na Hrvaškem, Na Hrvaškem pripravljajo volilni red za banovino Hrvatsko. — V načrtu volilnega reda pa še ni vnešena ženska volilna pravica. Današnja doba opravičuje ženo do volilne pravice in hrvaške žene, ki so vsekakor na višiku dobe, naj jo zahtevajo! »Hrvatski dnevnik« je o tem že pisal s pristavkom, da ibodo žene dobile volilno pravico, ko bo čas za to.
Ob priliki obiska bana dr. Šubašiča v Splitu je bilo v Splitu in okolici aretiranih okrog 20 frankovcev. Na hiši, kjer je nastanjen frankovski klub, so bila na dan obiskaa bana dr. Šubašiča zaprta vsa okna in tudi ni bila razcbešena zastava.
Bilo pa prešlo. Na Hrvatskem so po uveljavljenju sporazuma začeli pristopati tudi železničarji v velikem številu v novo osnovano organizacijo hrvatskih železničarjev, ker 80 bili mnenja, da bo sedaj naenkrat prišlo poboljša-nje, ki ga tako težko pričakujejo. Ker pa ni bilo nič, so se začeli zopet razhajati in nekateri se vračajo v stare organizacije. Tudi v tem . slučaju se je izkazalo, da ne bo delavstvu ni-. česar navrženo.	i
Kako bo s pragmatiko uslužbencev Delav* ske zbornice? Na seji zbornične uprave je govoril tudi imejitelj dosmrtne službene pogodbe g. Prezelj, ki je hvalil zbornično upravo, katera je na svoji seji, dne 19. novembra sklenila novo pragmatiko za uslužbence Delavske zbornice in potrdila tudi njegovo dosmrtno službeno razmerje, a< iz ■» »<<» -..ti ti ati )• o o	•»	V svojih izvajanjih je nave-
del tudi, da je dala uprava Delavske zbornice s tem vzpodbuden vzgled vsem delodajal-j cem. Obenem pa je izzvenelo to tudi kot neke (vrste kritika bivše izvoljene uprave, ki da se ni dovolj brigala za usodo nameščencev; Delavske zbornice. Poprejšnja izvoljena uprava Delavske zbornice je seveda tudii mislila na | svoje uslužbence, dasi ni z nikomur izmed J njih sklepala dosmrtne službne pogodbe, pač pa je izdelala pragmatiko, katere pa minister j socijalrfe politike, potem ko mu je bila predložena v odobritev, še ni tešil.
Tudi Čehi in Slovaki, katerih živi v naši državi okrog 80.000, nameravajo pri bodočih volitvah v skupščino postaviti svoje lastne kandidate.
Nova uprava Pokojninskega zavoda. Kljub pritožbi akcijskega odbora »Koncentracijske kandidatne liste« zavarovancev Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani radi razveljavljenja kandidatne liste, o kateri bo šele sklepal državni svet, je predsedhik Pokojninskega zavoda dr. Ante Milavec sklical minulo nedeljo v Ljulbljani občni zbor Pokojninskega zavoda, na katerem je bila izvoljena nova uprava. Takšno postopanje gotovo ni v skladu z željami in interesi pretežne večine zavarovancev Pokojninskega zavoda, iki nove uiprave
niso izvolili,
ta>.'
Na občnem
zboru je prišlo do ostrih prerekanj z izvoljenimi delegati iz Dalmacije, ki so protestirali proti takemu načinu upravljanja tega važnega zavoda za nameščence in se izjavili za odcepitev zavarovancev v Dalmaciji od ljubljanskega Pokojninskega zavoda in priključitev k Pokojninskemu zavodu v Zagrebu. Proti temu pa so se izrekli Slovenci, ki so zahtevali, da se v tem slučaju razmeji tudi premoženje SUZORa itd. Nameščenci pa pravijo: razpišite svobodne volitve v vse delavske inštitucije v Sloveniji in na Hrvaškem, svobodno izvoljeni delegati bodo že znali pravilno rešiti to vprašanje.
Ljubljanski pokojninski zavod za nameščence postane tudi žrtev epidemične parcelacije. Logično je, da pripadejo dalmatinski zavarovanci hrvaškemu pokojninskemu zavodu, ker tvorijo z njim teritorijalno skupnost. Ljubljanski pokojninski zavod izgubi z dalmatinskimi zavarovanci okoli 2500 zavarovancev in okoli 10 milijonov dinarjev na prejemkih.
Razdelitev imetja zveze nameščencev soci-jalnega zavarovanja, Ker je na kongresu v Subotici prišlo do reorganizacije doslej centralistično urejene zveze nameščencev socijalne-ga zavarovanja, je bila razdeljena tudi imovi-na na ta način, da dobi .od din 60.000 organizacija na Hrvatskem skoro polovico (46,/6 odstotkov).
Še 250.000 Angležev bo vpoklicanih pod orožje. Angleški listi naglašajo, da je to najboljši dokaz sodelovanja s Francijo.
Zane Grey:
41
Mož Iz gozda
Komaj je pojenjalo, že se je oglasilo novo pritajeno rjovenje, to pot od severa, ki je zarmlo, pa zopet naraslo. Helen je ležala negibno in šepetala Bo na uho. Potem je slišala, kako je prihrumel nov zagon vetra, se zopet zlomil in utihnil. Tako divja takvihar v gorskih gozdovih.
Nežna prha dežnih kapelj je udarila ob katra-nizirano šotorno platno in opomnila Helen, da naj ne pozabi na Dalejeve naredbe. Potegnila je težko odejo preko glave ter jo v obliki glavnice namestila nad sedlom. Potem pa je v tesnem in toplem objemu skupaj z Bo zaklopila oči. Počasi ji je zamrla zavest, da se nahaja v temnem gozdu, v vetru in dežju, Poslednje, kar je še zaznamovala s svojimi čuti, je bil smrad po dimu, ki ga je zanašal veter pod' šotorovino.
Čim je odprla oči, se je takoj spomnila vseh podrobnosti, kakor da je pretekel šele kratek hip. Toda bil je že svetel dan, četudi siv in oblačen. Okoli borovcev se je ovijala megla. Ogenj je veselo pokal, modei* dim se je vil kvišku in duhteč vonj vroče kave je polnil ozračje. Konji so stali v bližini in se igrali, grizoč drug drugega in obdelujoč se s kopiti. Bo je spala, pogreznjena v globok spanec. Dale si je dal opravka pri tabornem ognju. Ko je Helen opazovala lovca, je videla, kako je prenehal v svojem delu, prisluškujoč nastavil uho in potem poln upanja gledal v daljavo. V tem hipu se je začul glas iz
gozda, Helen je spoznala Royev glas. Potem je čula brozganje po vodi in topot konjskih kopit. Par hipov nato je pridirjal usnjenorjavi mustang v taborišče, v sedlu pa je sedel Roy.
»Dobro jutro za nas, slabo za žabe-«
»Halo, Roy!« je pozdravil Dale, ki kar ni mogel prikrivati veselja. »Pričakoval sem te.«
Roy je zdrsnil raz svojega mustanga brez vsakega napora, s svojimi spretnimi rokami je odpel konju podpas in ga razsedlal. Kapa kosmata je bila potna in penasta in vrhu tega še vsa premočena od dežja, da je kar curljalo od nje. Konj je težko sopel in iz njega se je naravnost kadilo.
»Si pač naglo jezdil«, je pripomnil Dale.
»Seveda«, je odvrnil Roy. Potem je zagledal Helen, ki se je vsedla na ležišču, si z rokama popravljala lase in strmela vanj.
»Dobro jutro, gospodična. Dobre novice prina^ šam«
»Hvala Bogu!« je zamrmrala Helen, potem pa je pričela tresti Bo, Mlada dama se je prebudila, toda najraje bi bila spala še naprej. »Bo! Bo! Vstani! Gospod Roy se je vrnil.«
Nato je Bo zlezla pokonci; bila je vsa razkuštra-na in zaspana.
»O, kako me vse boli!« je vzdihovala. Naglo se je ozrla po taborišču in že je tudi vprašala: »Ali je zajtrk gotov?«
»Skoro da. In tudi štruklji so od danes zjutraj«, je odvrnil Dale. Naglica, s katero je zavezovala svo-
je škornje na zadrgo, je razodevala, da je bila dobrega zdravja. Helen je pograbila svojo potno torbo in nato sta se podali obe k nekem ploščnatem kamnu poleg vrelca, kjer pa sta kljub temu mogli razločno čuti pogovor obeh mož.
»Koliko časa pa še misliš postajati tod okoli, predno se ti bo končno zljubilo, da boš spregovoril?« je vprašal Dale.
»Kakor sem bil rekel, Malt«, je odvrnil Roy. »Ta jezdec, ki vas je bil srečal na poti, je bil Ansonov sel. On in njegova tolpa so nam bili kmalu na sledi. Okrog desetih sem videl, da se bližajo. Potem sem io potegnil v gozd. Ostal sem gozdu, skrit med drevjem, vendar dovolj blizu, da sem lahko videl, v katero smer jo bodo udarili; seveda so zgubili tvojo sied. Potem so se razpršili po gozdu, vedno bolj proti jugu, kajti naravno je, da so mislili, da jo boš ti u-bral po južnem pobočju Old Baldya v loku proti Pini-Kakšnega posebno pametnega stezosledca, ki bi se kaj spoznal na sledove konjskih kopit, ni v Snake-jevi tolpi, to je gotovo. Hm, sledil sem jim kakšno dobro uro, dokler se niso oddaljili več milj daleč od naše sledi. Potem sem jezdil več milj nazaj, do kraja, kjer si ti zavil v gozd; tamkaj sem čakal vse popoldne do mraka; mislil sem namreč, da bodo prišli po sledi nazaj. Toda očitno niso mislili na kaj takega. Jahal sem potem še kratek kos poti naprej in taboril v gozdu, še predno pa se je pričelo daniti, sem se znova podal na pot.«
»Doslej je torej šlo vse v redu«, je odvrnil Dale-
(Dalje prihodnjUJ-l
hošCU Ucaicv
TRBOVLJE
Veliko javno zborovanje strokovnih organizacij
V torek, dne 28. t. m. se je vršil vi »Delavskem domu« v Trbovljah shod, ki so ga priredile strokovne organizacije ZRJ, JSZ in NSZ, na katerem se je poročalo o posledicah naraščajoče draginje in o dosedaj podvzetih protiukrepih. Zborovanje je bilo izredno dobro obi-1 skano, saj se je napolnila velika dvorana »Delavskega doma« z galerijo do zadnjega kotička. Prvi je poročal s. Pliberšek Franc o položaju rudarskega delavstva v Sloveniji, ki je prizadeto vsled draginje. Za JSZ je poročal g. Križ-' nik Filip, kako bi se dalo odpomoči sedanjemu stanju. Za NSZ je govoril g. Makše Božidar. Za ZRJ je govoril s. Jurij 'Arh, kateri' je v daljšem govoru obrazložil pomen zborovanja in akcije, ki se vodi za omiljenje posledic draginje. Primerjal je organizacijsko moč delavstva in njegove zahteve ter povdaril. da bo treba ojačiti organizacije, če bo^ hotelo rudarsko delavstvo doseči boljši položaj. Razen par neumestnih medklicev s strani neke sicer popolnoma indiferentne žene je poteklo zborovanje jako dostojno in zaključilo z zahtevo zboro-valcev, da se mora vse storiti. d’a se ublaži j vsled draginje nastali nevzdržni položaj.
Zborovanju je predsedoval s. Alič, predsednik podružnice ZRJ, ki je oo končanih referatih tudi zaključil to prepotrebno zborovanje.
»Svedrovci« v delavskem gibanju.
V vsakem pokretu so struje, ki imajo svoje poglede na razna vprašanja, ki se tičejo izvajanja od pokreta osvojenega programa oz. načel. Take struje so potem lahko bolj ali manj radikalne. V rudarskih revirjih nastajajo te struje iz načelnih razlogov, vsled! vpliva od zunaj, od osebnega gledanja na pokret ali pa iz zgolj oselbnih razlogov, to je iz odnosov do tega ali onega lunkcijonarja. V splošnem se take struje v enotnih organizacijah vedno zedinijo v vprašanjih, ki so jim skupna in' ki omogočajo obstoj pokreta. Med te struje, desno, levo in srednjo, ki so več ali manj ustvarjajoče, se pa vsiljuje četrta vrsta ljudi, to so takozvani »svedrovci«. Tem je vrtanje v pokretu glavni cilj, bodisi proti pokretu kot takemu, proti posameznim funkcij-onarj em, ali pa proti tej ali oni struji. Ti svedrovci ,so najbolj ško-dljiv element v pokretu, iker ubijajo pokret in ovirajo vsako koristno akcijo. Pokret ali organizacija, ki trpi v svoji sredini svedrovce, je bodisi preslabotna ali pa preveč neprevidna in bo te svoje napake prej ali slej plačala z življenjem. Zdrav pokret ali .organizacija pa kaj kmalu obračuna s svedrovci in jih vrže, če ne -skpzi vrata, pa skozi okno, s.voje organizacije.
Svedrovec napada vsakega vidnejšega člana organizacije, vsak sklep, vsak korak, ki ga kak funkcijonar stori za pokret. Svedrovcem ni prav nobena skupna ali posamezna žrtev za blagor skupnosti toliko vredha, da bi v njen prid spregovorili četudi samo besedo, pač pa vrta in vrta, da bi v svoji okolici zasejal nezadovoljstvo in mržnjo do pokreta in po-edincev v pokretu.
Svedrovec si pa navadno nadene krinko »revolucijonarja«, da lažje vrši svoje svedrov-ske posle. Po to krinko uganja svedrovec svojo razkrojevalolno delo vkopretu. Načelna levica je v pokretu ustvarjajoča in nima s temi svedrovci ničesar skupnega. Različna mnenja so gonilna sila napredka. Na dlani so dokazi, ki dokazujejo, da so v pokretih ravno funkcijo-narji, ki so načelno radikalni, dobri delavci. Toda »revolulcijonarni« svedrovci vrtajo tudi proti njim, jih blatijo in jim mečejo polena pod noge. Končno je treba še podčrtati dejstvo, da je takšen svedrovec prvi, ki izda svojega sodelavca, postane denuncijant in se navadno znajde v popolnoma nasprotnih vrstan ter skoči ob prvi priliki delavskemu pokretu v hrbet. Tedaj šele pokaže svoj pravi izdajalski obraz. Zato naj vsak razredni delavski pokret ali organizacija čim prej izloči iz svoje srede svedrovce- izdajalce.	F.	P.
CRNA PR| PREVALJAH
Za potvarjanje resnice je zelo izvežban neki gospod J., ki zaseda visoko mesto pri neki strokovni organizaciji. V tem oziru je posebno vešč. Strašno veselje ima, ako zaloti kakšnega našega člana, da mu potem servira in vsiljuje zmedene pojme iz svojega visokega političnega labirinta. Na vse kriplje se omenjeni gospod trudi prepričati naše ljudi, da obstoja v človeku glavni faktor jezik in da je vse drugo postranska stvar. Ta gospod še najbrže ni bil nikoli lačen, da mu ni bilo usojeno občutiti, da obstoja v človeku važnejši faktor od jezika, pred katerim obledi vprašanje prvega faktorja. . . Ako ne more na drug način doseči svoj namen, se potem, po-služi skrajnega sredlstva, to je potvarjanja resnice. Nedavno tega je poskušal srečo pri našem sodrugu H. Za uvod je pričel: »Pri vaši or-nizaciji imate lepo urejeno, da lahko blagajniki kar zase kasirajo ...« Javnosti bodi povedano samo to, kdor bi pri nas poneverjal denar, ga mi javno potom časopisa razgalimo in mislimo, da kaj takega ne bo nihče napravil. Slučaj pa je bil, da je nek bivši podblagajnik nabrani prispevek porabil v svoje svrhe, pa Jega ni tajil in se tudi ni branil poravnati svo-'e ter je vse, izvzemši malega zneska, tudi poravnal. Zlonamerno nočemo ško-
°vati človeku, zato ne obešamo tašnih stvari na velik zvon. Ko ibi dotični ne bil hotel pognati, pa vemo za uspešna sredstva, da bi }° dosegli. Kjer je nad orstvo stalno na delu le tudi vsaka večja poneverba izključena. Naj Sospod ne skrbi preveč za nas in naj rajše posveti svoje zanimanje lastni organizaciji.
MARIBOR
Veliko strokovno zborovanje vseh mariborskih delavcev in nameSiencev
se bo vršilo v nedeljo, dne 10. decembra s pričetkom ob pol 10. uri dopoldne v Sokolskem domu (poprej »Union«)).
Delavci, delavke, nameščenci! Gre za vaše interese, zato pridite vsi.
CELJE
Zaupniški sestanek krajevnega medstrokov-nega odbora. Minulo nedeljo se je vršil v dvorani Delavske zbornice zaupniški sestanek, ki' ga je sklical Krajevni medstipkovni odbor. Sestanku je predsedoval s. Zidanšek, poročal pa je tajnik s. Vidovič, ki je pojasnil položaj delavstva z ozirom na naraščajočo draginjo, katere posledice čutijo predivem revnejši sloji, t. j. delavstvo in nameščenci, mali kmetje, obrtniki itd. rjredlagal je, da se skliče vieliko strokovno zborovanje, delavstvo pa naj se oklene svobodnih strokovnih organizacij, da bo lahko uspešno branilo svoje interese. Govoril je dialje o socialnih ustanovah, v katerih delavstvo nima danes nobenega zastopnika, zato zahteva delavstvo razpis svobodnih volitev v vse delavske ustanove, kakor tudi uvedbo svobode zborovanja, govora in tiska. Poročilo s. Vidoviča je bilo sprejeto z dolgotrajnim odobravanjem. K debati so se nato priglasili ss. Čeh, Petejan, Horvat in drugi, ki so dopolnili izvajanja referenta in zlasti v pogledu draginje zahtevali, da se ©odvzamejo strogi ukrepi ini onemogoči špekulacija na račun delavcev in nameščencev itd. Hudo prizadeti so zlasti sezon-ski delavci, ki ne dobivajo v zimskem času od borze dela nobenih podpor, čeprav se jim' v času zaposlitve odtegujejo v to svrho ravnotako predpisani prispevki kakor ostalim delavcem. Ko so bila rešena nekatera organizacijska vprašanja, je predsednik s pozivom, da gredo vsi zaupniki na delo za utrditev svobodnih strokovnih organizacij, zaključil zaupniško zborovanje.
Zvišanje kazni za tujo propagando. Meseca septembra je bilo pred tukajšnjim sodiščem obsojenih šest oseb radi tuje propagande. Radi prenizko odmerjene kazni se je pritožil državni tožilec na apelacijsko sodišče v Ljubljani, ki je sedaj obtožencem zvišalo kaz/nfi in sicer: Francu Listu od 3 let na 5 let težke ječe, Ivanu Švajghoferiu od 5 mesecev na 8 mesecev težke ječe, Hermanu Tropu od 10 mesecev na 2 leti in 3 mesece strogega zapora, Pernat Ervinu od 10 mesecev na 2 leti in 1 mesec težke ječe, Mihiču Milanu od 6 mesecev na 2 leti težke ječe, dočim je Jožici Pirnatovi bila nepogojna kazen znižana v pogojno.
Narodno gledališče. Torek, dne 5. dec. ob 20. uri: »Lepa Vida«. Red A. Sredo zaprto. — Četrtek ob 20. uri: »Prodana nevesta«. Prvič v tej sezoni.
AU si te poravnal naročnino ? Ako *• na, tipalni svojo dolžnosti
Privatni in trgovski nameščenci se vabijo na sestanek, kateri' se bo vršil v torek, dne 5. t. m. ob 20. uri v salonu restavracije pri Novem svetu (Povodnik) v Mariboru, Jurčičeva ulica.
1 Na sestanku se bo razpravljalo o naraščajoči draginji in o plačah nameščencev.
Predavanje »Vzajemnosti« se vrši tokrat izjemoma v četrtek, dne 7. decembra ob 8. uri zvečer; predava g. -prot. Rudolf Rakuša o »Esperantu in delavstvu«, istočasno bo razstava esperantskih del. Ker bo predavanje zelo zanimivo, Vas vabimo, da se ga polnoštevilno udeležite.
Uredba o omejitvi avtomobilskega prometa s katero je do nadaljnega prepovedana vožnja zasebnih potniških avtomobilov od sobote 14. ure do ponideljka 8. ure, je stopila te dni v veljavo. Kršitelji te uredbe bodo kaznovani z : globo do din 5000 in za zaporom do 30 dni — 1 Uredba je bila izdana radi štednje z bencinom. :l Nov tržni red za mesto Maribor je te dlii potrdila banska uprava.
Prvo številko novega lista »Južna stvarnosi«, ki jo je nameraval izdajati F. Ačimovič v Mariboru, je državno tožilstvo zaplenilo. List je natisnila »Ljudska tiskarna« int je bil deloma tiskan v cirilici, deloma pa v latinici in namenjen za južne dele države.
Pri karambolu na Aleksandrovi cesti je poštni voz trčil z nekim tovornim avtomobilom, pri čemur se je zlomilo oje voza. Tako je postal še staroveškii poštni voz žrtev modernega motoriziranega prometa in to kljub počasni vožnji ali pa mogoče baš radi tega.
Po 22. letih so te dni v tukajšnji splošni bolnici izrezali kroglo, ki jo .ie nosil vi svojem telesu 66-letni Jožef Sajd, posestnik iz Smartna na Pohorju.
Za 160 din čokolade je odnesel nek vlomilec iz izložbe Helene Valentijeve v Frankopanovi ulici! Poceni si je priskrbel Miklavža. '
21 požigov kmečkih domačij je pri zaslišanju priznal orožnikom hlapec Avguštin Koražija, ki so ga koncem minulega meseca aretirali vi okolici Slovenske Bistrice. Večino teh požigov je Koražija izvršil v sedanjih letih v okolici Slovenske Bistrice, s čemur je povzročil ogromno škodo prizadetim. Požigalca so orožniki izročili sodišču. Požigalec je piroman,, t. j. človek, ki uživa, kadar vidi ogenj in mu je požiganje ne-odoljiva strast.
PEČOVNIK
Zaključek mezdnega gibanja
Kakor je znano, je bilo v rudniku Pečovnik že od meseca avgusta tega leta mezdno gibanje, ki. se je zaključilo v četrtek, dne 30. novembra t. 1. Na tem rudniku je skupno zaposlenih 230 rudarskih delavcev in delavk. Razmere so tako za delavstvo kot za podjetje še zelo neugodne, za delavstvo vsled nizkih zaslužkov, za podjetje pa, ker mora mnogo investirati, če hoče pridobivati premog, ki bi bil dober za trg.	-
Na zaključni razpravi so sodelovali: za ŽRJ s. Jurij Arh, za NSZ Božidar Makše in za II. skupino Pliberšek in Slapnik. Celotno povišanje znaša za delavstvo okrog 11.5 odst. Tako so je povišale plače kopačem za din 5, učnim kopačem za din 3, vozačem za din 3, zunanjim delavcem za din 3 do din 5, ženskam za din 2 in mladoletnim za din 1. Zvišala se je količina deputatnega premoga za 200 kg letno. Napredovalim doba za zunanje delavce, da se uvrste. v vozaško kategorijo, se je znižala od 8 na 5 let, za učnie kopače in vozače pa na 3 leta,, le-ti se uvrste v višjo kategorijo, ako' se odgovarjajoča mesta izpraznijo. ' Nadalje^ so se uredila še nekatera druga siporna vprašanja.
Značilno za delavstvo v rudniku Pečovnik je to, da je podjetje dobilo vtis, da se za mezdna pogajanja ne briga toliko delavstvo, kot pa delavsko zastopstvo. Res je, da se je delavstvo premalo živo zanimalo za svoja življenjska1 vprašanja iti bi gotovo še dolgo čakalo na kakšen povišek, ako bi se zavedno in organizirano delavstvo ne zavzelo za stvar. Zopet lahko trdimo, da je morala organizacija izbojevati priboljšek tudi onim delavcem, ki se do sedaj za organizacijo niso popolnoma nič brigali. Kako dolgo bodo organizirani delavci voljni bojevati se za neorganizirane, je pa drugo vprašanje, če ne bodo vsi sprevideli, da je samo potom organizacije možen boj za obstoj.
ZAGORJE OB SAVI
Smrt s. Dolška v tujini. Prejeli smo tužno vest, da je umrl za pljučnico naš sodrug Ivan Dolšek v Merlebachu v Franciji. Pokojni je šel pred leti v Francijo za boljšim zaslužkom, z družino vred. V septembru mesecu jetobolel za pljučnico. V tem času pa je prišel ukaz za izselitev iz dotičnih krajev. To je zadelo tudi njega, pri tem se je prehladil in kmalu nato umrl. Žena njegova je med tem odpotovala v drug kraj in je šele pred kratkim zvedela za njegovo smrt. Naj bo s. Dolšku v tujino izrečen naš poslednji pozdrav. Družnost. Njegovi težko prizadeti družini izrekamo naše najglobokejše sožalje!
KRANJ
Predavanje v »Cankarjevem domu«. V sredo, dne 6. t. m. bo predavanje o temi: Od dreves-
Pogreb, Pretekli petek je cinkaj-niško delavstvo spremilo že drugega sodiruga in sodelavca, 67 letnega Lastnaka Alojza, na zadnji poti. Kljub svoji starosti je bil zaveden sodrug. Ni ga manjkalo nikdar na zborovanju in ne na predavanju. Bil je tudi dolga leta zvest naročnik »Delavske Politike«, kar bi si morala jemati sedanja mlajša generacija za vzgled! — Ohranili ga bomo v lepem spominu kot priljubljenega in zvestega sotrpina. Na zadlnji poti smo ga spremili v velikem številu. Preostalim naše sožalje!
Brivski mojster g. Taček Avgust je poslal svojo izjavo v »Večernik«. V izjavi ni nič posebnega. Par stavkov, ki ne povedo ničesar in ne spremene niti malo tega kar smo ugotovili v »Delavski Politiki«. Sedaj nam je znano to, da g. Taček tišči v ospredje združenje in da ima svojega pravnega zastopnika. Če ima res tako skrb za brezposelne brivske pomočnike, naj izroči svojo brivnico takemu brezposelnemu pomočniku, ki je naš po srcu, duhu in krvi. Po njegovih delih ga bomo sodili.
Pozdrave pošilja s. Krk vsem sodrugom iz Cinkarne in prijateljem iz Essena v Nemčiji. Sporoča, da je skupaj z več Celjani in da se na skupnih večernih sestankih ob pivu spominjajo vseh sodrugov v Celju.
Trajni kodri din 40.—. Frizerski salon Frajle F.
KOŠAKI PRI MARIBORU
Viničarsko zborovanje. V nedeljo, dne 10. decembra se bo vršilo s pričetkom ob 9. uri dop. v gostilni Žižek v Košakih važno viničarsko predavanje, na katerem oo tolmačil s. dr. R e i s m a n viničarsko uredbo. Zveza' viničarjev in malih kpčarjev poziva vse viničarje, da se tega zborovanja v čim vtečjem številu udeleže. — Odbor.
7000 cementnih delavcev te bilo odpuščenih Iz sluibe
ker imajo fcaje radi slabega izvoza vse dalmatinske cementarne prenapolnjene zaloge cementa. Radovedni smo, če se bodo cene cementu znižale. Zagrebški listi pa poročajo, da bi cement dalmatinskih tovarn nujno, rabili v Zagrebu, za gradnjo zaklonišč, ker je samo ta cement sposoben oz. dovolj odporen za gradnjo utrdb, toda tovarne ga v Zagreb ne smejo prodajati, ker tega ne dopusti kartel, ki je strogo razmejil področja, na katerih se sme prodajati cement te ali one tovarne.
Iz ČeSkb
nega debla do papirja in časopisa. Predavanje je združeno s skioptičnimi slikami: Začetek ob 19. uri. Vstopnina za odrasle din 2, za mladino din 1. Papir je postal danes ena glavnih vsakodnevnih potreb človeka. Kakšen velik vpliv je imela iznajdba cenenega papirja na kulturo in izobrazbo narodov! Predavatelj bo pokazal prve početke izdelave papirja in razvojno pot do današnjih dni, To je glavna vsebina predavanja, ki je za vsakega podučna in zanimiva.
JESENICE
Seja občinskega odbora
Na seji jeseniškega občinskega odbora dne 14. novembra so razpravljali na pobudo opozicije o sledečih predlogih: 1. da se obj-ne občinski odbor na bana, pravosodnega ministra in predsednika ministrskega sveta s prošnjo, naj se podeli splošna amnestija političnim kaznjencem, ki so po 5. septembru še ostali v kaznilnicah. Za predlog je glasovalo 6 odbornikov, od k.ve» rN1' “a	tako da je propadel;
2. da občinski odbor z resolucijo zahteva takojšnjo ustanovitev »samoupravne Slovenije z najmanj tistimi pristojnostmi, katere so bile prenesene na Banovino Hrvatsko, s finančno samostojnostjo in z vsemi tistimi svoboščinami in poroštvi demokracije, kakršna so bila zagotovljena hrvaškemu narodVi v Banovini Hr-vatski«. Za ta predlog so glasovali '»I štirje odborniki	(roti
MEŽICA
Draginja narašča od dne do dne, zlasti pa v našem industrijskem kraju. Vsak dan beremo v dnevnem časopisju pritožbe iz vseh mogočih krajev o nelojalnem navijanju cen. Tisti, ki imajo kaj pod palcem kot brez uma letajo od trgovine do trgovine in nakupujejo zaloge, ne samo živila, temveč tudi manufakturo. Imeli smo priliko pri nas opazovati v poznih večernih urah cele transporte raznih življenjskih potrebščin, ki so se pomikali na djomove onih, ki podnevi brez uma letajo iz prodajalne v prodajalno ter naročujejo vse mogoče stvari. A kaj naj	počne	ubog delavec,	ki nima nič
pod palcem? Znano nam je, da je višja oblast izdala nalog, da se po vseh občinah formirajo odbori za pobijanje draginje; vendar pri nas o obstoju kakšnega takega odbora nič ne vemo, d'a	bi	lahko	skupno stopili	špekulantom
pošteno	na	prste,	kar bi bilo nujno plotrebno.
POLJČANE
Smrtno se je ponesrečil na tukajšnji želez, postaji 50-letni železničar Valentin Prešeren. Ponesrečeni je hotel prekoračiti železniški, tir, pri tem ipa	je	privozil osebni vlak.	Prešeren je
prišel pod kolesa lokomotive in je obležal razmesarjen na licu mesta mrtev.
Naseljevanje med Cehi In Slovaki. D. N. B.
poroča, da se je ob progi Berlin-Breslau-Bo-humini-Žilina naselilo na meji med Cehi in Slovaki okrog tisoč nemških rodbin iz Posaarja. Nadalje bodo odrejena izseljenim nemškim rodbinam naselja okrog Prage, kjer so zgrajene takozvane letne vveekend hišice.
Ustavljeno cepljenje otrok. C. T. K. poroča o neutemeljenih govoricah, ki so se pojavile med ljudstvom, glede cepljenja otrok proti dif-teriji. Vlada Protektorata je odredila to cepljenje, ker se je izkazalo cepivo kot uspešno in so se le v redkih slučajih pojavile motnje z oteklinami, ki pa so se kmalu polegle. Popolnoma neresnično je, da bi hotela vlada otrokom vcepiti sifilis. Da pa se ljudstvo pomiri, je vlada nadaljnje cepljenje otrok odložila do konca leta in se bo nadaljevalo po novem letu.
Pomanjkanje surovin. »Csl. vestnik« poroča, da je morala tvrdka Bata odpustiti v svojih podružnicah okrog 30 tisoč prodajalcev in v svojih tovarnah okrog 7 tisoč delavcev vsled pomanjkanja surovin. Del Batinih tovarn je preurejen za vojno industrijo.
Žalostna usoda Judov. »Neue Ziircher Zei-tutig« poroča iz Berlina!: »Ustanavljanje judovskega rezervata v provinciji Lublin naglo napreduje. Dasi meje rezervata še niso popolnoma določene, se vendar misli, da meri najmanj 12.000 kv. km. Mesto Lublin samo ne spada v rezervat, ampak služi le kot izhodišče za transporte proti jugu in jugovzhodu. Lublin je danes poln vlakov, ki dovažajo judovsko prebivalstvo. Včasih vozijo vlaki 40 km ven iz Lublina in pristanejo na odprtem polju," kjer morajo Judje izstopiti in, si poiskati zasilno zavetje v okoliških vaseh. Do 10. novembra je Prišlo v rezervat 45.000 Judov, Predvsem iz Češko-moravskega protektorata. Dunaja im Vzhodne Prusije. Te Jude stražijo SS-oddelki in Judje se uporabljajo pri gradnji cest, železnic ter pri pozidanju razrušenih zgradb. Nobeden moški do sedemdesetega leta in nobena ženska do petinpetdesetega leta se ne more temu delu odtegniti.«
Odpoved za židovske nameščence. Protek-tor rajha je izdal posebno odredbo z dne 23. oktobra, po kateri se lahko službeno razmerje židovskim nameščencem odpove vsakega prvega s 6 tedenskim odpovednim rokom. Za nje torej ne velja odpoved v, okvirju četrtletja.
Kremacije v Plznu. V krematoriju mesta Plzna na Češkem je bilo v mesecu oktobru upepeljeno, 37 umrlih oseb. Od upepeljenih je bilo 36 Čehov in 1 Nemec, od veroizpovedi 15 katolikov, ostali člani češke cerkve, evangelik in 10 brez konfesije. Cerkvenih obredov je bilo 12, necerkvenih 25. Od začetka leta je bilo v tem krematoriju 335 mrtvih upepeljenih.
V prvih devetih mesecih 1939 se je i delniški kapital v Jugoslaviji povečal) za 204,900.000 dinarjev.
družb je bilo osnovanih s
Delniških
kapitalom
1937 — 37
1938 — 38
1939 — 49
z glavnico din 102,500.000 z glavnico din 106,000.000 z glavnico din 111,500.000
Podatki iz minulega leta ne obsegajo »Jugoslovanskega ičelika« in »Privilegirane družbe« za silose. Prirastek kapitala se pa nanaša na nova podjetja, ki so zvišala glavnice. Tako dobimo, če odštejemo razpuščene družbe, da se je glavniški kapital v državi povečal v devetih mesecih za zgoraj navedeni znesek.
Nove osnovane družbe v tej dobi so:
se pri nas veča		
8 rudarskih z	glavnico	lin 34 milj.
17 trgovskih	»	» 18.4 »
5 tekstilnih	»	» 14 »
2 stroj, in kov.	»	» 3 »
4 prehranbene	»	» 4 »
1 asfaltna	»	» 2 »
1 milarniška	»	» 0.1 »
1 elektr. apar.	»	» 1 »
1 za gumo	»	» 5 »
1 lesna ind.	»	» 0.5 »
1 zavarovalna	»	» 5 «
1 banka	»	» 10 »
2 parobrodni	»	» 11 »
1 izdajat, podj.	»	» 1 »
2 stavstvo	»	» 1 »
1 posred. trg.	»	» 1 ->
Investicije pomenijo torej		precejšen
Ičduek sodmžic
Milica Stupan:
razmah .in je potreba poskrbeti, da bo gospodarska politika taka, da bodo delavci dobili zaposlitev in socialnim razmeram potrebno plačo.
Razno
Novi železniški most čez Savo na progi Zagreb—Karlovac,	oziroma Zagreb—Beograd,
je ibil minulo soboto v prisotnosti dr. Mačka, bana dr. Šubašiča in drugih predstavnikov oblasti izročen prometu. Most je stal 37.5 milijonov dinarjev.
Draginjska konferenca zagrebških privatnih nameščencev. V Zagrebu se je vršila konferenca, ki so se je udeležili tudi delodajalci. Namščenci so zahtevali 20 do 30 odstotno zvišanje. — Podjetniki so načelno pristali na potrebo zvišanja plač, vendar bodo svoj sklep javili do 5. decembra, Zvišanje plač se bo računalo s 1. decembrom, čeprav se sporazum doseže kasneje.
Železniška zveza med Romunijo in Rusijo bo vsled pravkar sklenjenega dogovora zopet vzpostavljenim preko mesta Cernovjce. Najprej bodlo vozili samo tovorni vlaki, dnevno 5 do 6 vlakov, za katere bo dala vozove na razpolago Nemčija.
Sovjetska Rusija je dala zaklonišče 50 nemškim trgovskim ladjam v pristanišču Murmansk, V pristanišču Murmansk je zasidranih 50 nemških trgovskih ladij in tudi veliki parnik »Bremen«. »Bremen« una pokvai-jene stroje.
Stroški Italije za oboroževanje.	V Italiji
, .	-•	it'—	je bilo potrošenih v
oboroževalne namene 133 milijard lir, in sicer, za vojaške 72, za mornarico 32, za avijacijo 26 ter za milico 1 milijarda lir. Dovoljen pa je sedaj še nov kredit 17 milijard lir za vojne potrebe. (»Temps«.)
Nemčija odstranja protiboljševiško literaturo. Švicarski dnevnik »Bund« javlja, da so rajhov-ske oblasti izdale odlok, po katerem se morajo spraviti s knjižnega trga vse knjige in spisi protiboljševiške tendence. Danski list »Politi-ken« pa poroča, da je dobil znani nacistični
ideolog Rosenberg povelje, da naj vso literaturo temeljito revidira in jo prilagodi spremenjenemu političnemu položaju, kar pa zaenkiat povzroča velike težkoče. Nemškemu narodu se tudi naj ne pridiguje več o »boljševistični svetovni revoluciji« in njenih nevarnih idejah. — Tudi antisemitska gonja se ne bo več s tako strastjo vodila kot do zdaj. Švedski list »Syd-svenska Dagbladet« poroča, da se znano antisemitsko glasilo »Der Stiirmer« ne propagira več od merodajnih »strankinih« činiteljev.
Obnova Španije bo trajala deset let. Pred kratkim je imel v Sevilli španski minister za poljedelstvo programatičen govor, v katerem je rekel, da bo trajala popolna obnova Španije celih deset let. Šele po preteku desetih let bo vsak Španec prežet nacionalističnega diuha.
Epidemija tifusa se je pojavila v nekaterih krajih v okolici Varaždina. Za tifusom je zbolelo več oseb in je tudi že nekaj bolnikov podleglo tej zavratni bolezni.
300 rezervnih častnikov, ki so po poklicu zdravniki in lekarnarji in niso na fronti neoib-hodho potrebni, :je bilo odpuščenih iz francoske armade.
Vseučiliščni profesorji v koncentracijskih taboriščih. S krakovskega vseučilišča je bilo oddanih 120 vseučiliščnih profesorjev v koncentracijska taborišča. t(»Parizer T£ige^zeitung«.J
Pohod »mrtvaških glav« v Krakov. D. N. 13. poroča, da je minulo soboto vkorakala v poljsko mesto Krakov standarda nemških SS-od-delkov pod vodstvom »Brigade fiilirerja Bret haupta«, da nastopi službo na sedežu generalnega guvernerja. .Možje standarte SS imajo črne uniforme, čepice z značko, na kateri je mrtvaška glava irl tudi zastave, na katerih je velikanska mrtvaška glava Sprejelo jih je nemško prebivalstvo, policija in odredi nemške vojske.
Industrijec Fric Tkyssen je pobegnil v Švi
CO, Veleindustrijec Fric Thyssen v Porurju je katolik, ki je pripadal konservativnemu cen trumu. Iz sovraštva do socialnih demokratov je Hitlerjevo gibanje podpiral že od početk 7. velikimi zneski. Thyssen je že poleti 1925
r
Delavski pravni svetovalec
Brezposelna podpora (Borovnica) Vprašanje: Bil sem zaposlen tri leta in sem sedaj brez posla. Kako dolgo imam pravico do brezposelne podpore in kam se lahko pritožim, ako se mi podpora prej ustavi?
Odgovor: Redne podpore se plačujejo brezposelnim največ 26 tednov. Trajanje podpore se določi tako, da pripada delavcu podpora za štiri tedne za vsakih 200 din zavarovanja. Če ste bili zavarovani tri leta, Vam bo priznana podpora najbrže za 16 tednov, če pa ste bili v zadnjem času zaposleni nepretrgoma 214 mesecev, Vam pripada še nadaljna podpora za 14 tednov, odnosno za one tedne, ki bodo manjkali do 26 tednov. Zoper odločbo šefa borze dela o podporah je dopustna pritožba na ravnateljstvo ali nadzorni odbor v osmih dneh. Odločba teh dveh je dokončna.
Nezgodna renta (Ruše)
Vprašanje; Že leta 1931 se mi je pri stavbnem delu pripetila nezgoda, da sem skočil na nek žebelj. Ker je bila rana neznatna,, me zdravnik OUZD takrat sploh ni hotel sprejeti v zdravljenje. Kmalu pa se mi je rana zastrupila tako, da sem moral iti za dalj časa v bolnišnico. Pozneje se delal tu in tam, sedaj pa se mi je stanje že tako poslabšalo, da za delo sploh nisem več zmožen. Že pred enim letom sem prosil za rento pri OUZD, pa še do danes nisem prejel nikake rešitve. Kam naj' se olbrnem?
Odgovor: Naredite vlogo na sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani in zahtevajte, da določi SUZORu rok, v katerem mora izdati odlok o renti. Ako bi ta rok potekel brezuspešno, je dolžno sodišče delavskega zavarovanja samo izdati odlok. Če bi Vam SUZlOR rento odklonil, imate pravico vložiti pritožbo na sodišče delavskega zavarovanja.
Služba za mimoidočo potrebo (Hrastnik) Vprašanje; Ker so -bili nekateri rudarji vpoklicani v vojaško službo, sem dbfoil za ta čas službo pri rudniku, toda najdalje za mase: dni. Med tem časom sem zbolel in ko sem se zopet javil na delo, me niso več sprejeli iz razloga, da so se že rudarji vrnili ter da ne zato več ne potrebujejo. Zvedel sem, da so čez
nekaj dni sprejeli na delo dva nova delavca Ali morem zahtevati plačilo 14-dnevne odp-o vedi, odnosno staviti zahtevo, da me sprejmejo zopet v službo, ker mi delavske knjižice do danes podjetje še ni vrnilo?
Odgovor: Če ste bili sprejeti na delo za mi moidočo potrebo, odnosno za čas, ko so bili ostali rudarji klicani v vojaško službo in naj več le za mesec dni, je bilo podjetje upraviče no Vas tekom prvega meseca takoj odpustiti iz službe brez važnega razloga. K temu pa je bilo povsem upravičeno, če so se med tem že vrnili drugi rudarji, katere ste nadomestova' Če Vam je pa- podjetje obl ubilo zopetno za poslitev in zato obdržalo Vašo delavsko knjiži co, je dolžno Vam poravnati škodo, ki jo ima te, ker se ni di-žalo obljube in je namesto Vas sprejelo druge delavce v službo. Podjetje pa ne bi odgovarjalo za to škodo, če je moralo navedena delavca v prednostnem vrstnem re du sprejeti v službo.
Delavske kuhinje
(Nadaljevanje.)
Sedaj še nekaj besedi o kuharici. Računati ie treba s tem, da take delavske kuhinje v večini slučajev ne bi vodila izšolana kuhinjska moč, ker taka kosilo preveč podraži. To tudi potrebno, kajti za to delo je sposobna vsaka ženska moč, ki zna vsaj osnovne pojme kuhanju in ima za ta posel veselje in potrebno pažnjo. Torej bi prišla v poštev katera izmed tovarniških delavk, oziroma žena vratarja ali kakega drugega uslužbenca tovarne. Po moji približni cenitvi rabi kuharica za pripravljanje juhe 50 do 60 oseb dnevno povprečno štiri do šest ur in sicer za vse skupaj, za predpriprave, kuhanje, razdelitev jedi, pomi-anje posode in snaženje kuhinje. Seveda ie pa to povprečni čas, kajti goveja juha zahteva mnogo manj dela, kakor pa juhe, v katerih je krompir in zelenjava. Tudi opravi svoje delo tem času samo res inteligentna, soosobna spretna kuharica, ki zagrabi vsako delo na pravem koncu in ne teka brezglavo po kuhinji.
Tudi sestava jedilnika mora kuharici olajšati delo. Če je danes n. pr. golveja ali fižolova juha ali pa kak mlečni riž, kar da vse manj dela, se določi za jutri obed, ki da več dela, pa si potem lahko -kuharica že marsikaj: danes pripravi. Lahko si -otrebi zelenjavo, olupi krompir, bolj temeljito osnaži kuhinjo idf. — (Mimogrede povedano: Če si je kuharica že danes olupila krompir za jutri, ga mora takoj snažno oprati in pustiti v vodi, v kateri ga bo jutri pristavila. Voda namreč izsluži iz krompirja mnogo redilnih snovi, ki jiH jie škoda zavreči.) |
Jedilnik v delavskih kuhinjah.
Vsak teh jedilnikov, za katere prinašamo navodila, je določen za 50 oseb, da torej 50 krožnikov juhe. Če delimo iz 30-literskega lonca z zajemalko, ki ima premer 14 cm in schuje nekaj nad pol litra, dobi od 53 oseb saka polna zajemalko in še ostane na dnu za nekaj krožnikov več.
Vsi ti jedilniki so preizkušeni in so količine določene v taki izmeri, da tvori vse skupaj gosto jed, tako gosto, »da stoji žlica pokoncu«.
Ako so se prej kuhale posamezne sestavine vsaka posebej in jih je nato kuharica že zmešala v velikem loncu, mora še 'dloliti potrebno količino vode, da je polno, nato pa pustiti, da vse še enkrat prevre. Če ji samo še malo mamitka do roba, si lahko pomaga tudi na ta način, -da dolije vrele vode, ki jo je zavrela posebej v manjši posodi in na ta način razredči in dopolni lonec do roba.
Pri vsakem jedilniku je tudi proračun. Povsod so upoštevane cene na drobno, /.a delavsko kuhinjo, v kateri bi se stalno kuhalo, pa bi se lahko kupila potrebna živila na veliko, tako da bi se -dobile rpnogo ugodnejše cene in bi bil tako vsak proračun še nižji, Pji vseh teh jedilnikih so upoštevane mariborske cene, ki se itak v splošnem strinjajo s cenami v drugih večjih krajih.
Ker računam z dejstvom, da bodo kuhinje vodile moči, ki niso izšolane kuharice ali ki vsaj o takem množinskem kuhanju še nimajo-mnogo pojma, podajam pri vsakem še tudi navodilo za kuhanje. Kuharica, ki se bo po njih ravnala, bo potem lahko postregla s krožnikom res okusne in tečne jedi.
Goveja juha z rezanci (fidelini).
Za 50 oseb rabimo:
3 kg govedine a 8 din 3 kg kg rezancev (fidelinov) a 7.50 korenje, petržilj, -čebula, lovor Vi kg soli a 1.50
24.— din 22.50 din 2.— din 0.40 din 48.90 din
48.90 din : 50 = 0.97 din.
Krožnik zelo goste goveje juhe stane torej posameznika samo 97 para, niti cel dinar, seveda brez troškov za -delo in kurjavo. Lahko pa shajamo pri tem jedilniku še ceneje. Predvsem lahko vzamemo cenejše meso, n. pr. bolj mastno. Ker pride meso v juho s sekljano, kvaliteta mesa ne igra tako velike vloge, saj je juha glavno. Tudi rezance ffideline) lahko dolbimo v tovarni testenin mnogo ceneje, če naročimo vsaj 100 kg skupaj. Delavskim kuhinjam bi tovarne tudi včasih odstopile zlomljeno blago, ki je zelo poceni.
Navodilo: Meso in kosti operemo, pristavimo v mrzli vodi v velikem loncu in nato pustimo zavreti. Dodamo osnaženo korenje, peteržilj, 5 do 6 lovorjevih lističev in rez>ne ene čebule, ki smo jih opražili na štedilnikovi plošči. J-uha naj počasi pokrita vre, dokler ni meso mehko. Tedaj precedimo juho v veliko skledo, čisto pa zlijemo nazaj v lonec. Meso sesekljamo s strojčkom (mesoreznico), prav tako pa sesekljamo tudi rumene korenčke, ki dajo potem lep okus in barvo. 3 kg rezancev (fidelnov) poparimo z vrelo vodo in pustimo nekaj minut stati, nato jih precedimo skpzi gosto sito in vkuhamo v jiuho, v katero smo že prej dali soli. Končno dodamo še sesekljano meso in korenčke in dolijemo potrebno količino vrele vode.
Goveja juha z rižem.
Vse drugo je isto kakor prej, samo namesto 3 kg rezancev vzamemo 2 'A kg riža. Ker je danes ri žtako drag, mora zadostovati 2 kilograma riža, posebno še, ker se riž itak nekoliko bolj nakhha kakor rezanci. Če računamo riž po nadrobni ceni 10 din za 1 kg, pride krožnik goveje juhe z rižem na 1 din 2 pari. če se ddlbi meso in riž ceneje, se stroški seveda primerno znižajo. Priprava je ravno taka kakor prej, samo da seveda riža ne poparimo, ampak ga samo operemo. Zlasti pri riževi juhi je dobro, če damo veliko rumenega korenčka, ki potem, ko je sesekljan, lepo povzdigne barvo juhe.	(Dalje	prihodnjič.)
(Oopozarjamo, da je bil članek napisan pred naglim porastom draginje, zato se številke v zgornjem računu precej spremene. Op. ur.)
povabil Hitlerja na gospodarsko zborovanje ind/ustrijcev, kjer je Hitler oblju-bil, da se ne bo dotaknil privatnega imetja. Thyissen je na ta način pridobil industrijo za nacizem-. Leta 1934 je Thyssen mislil, da bo on Hitlerjev gospodarski svetovalec ali Hitler ga je hladno odklanjal. Thyssen je odslej podpiral katoliške organizacije ter končno odšel v Švico, da se izogne mogočim osebnim neprijetnostim.
Japonska vlada bo zahtevala odškodnino.
Japonska vlada je izjavila, -dla bo zahtevala odškodnino za svojo trgovsko ladijo »Feru tum Maru«, ki se je potopila blizu angleške obale, kjer je zadela na mino. Odškodnino bo terjala od tiste države, kateri je pripadala mina.
Za kaj vse se morajo boriti v Švici. V Švici
n. pr. ni uvedeno obvezno cepljenje šolskih otrok proti osepnica-m, ker se taki zakoni morejo uvesti samo z ljudskim glasovanjem. Celo uporaba nekaterih zdravil lahko zavisi od izida ljudskega glasovanja. Kakor lahko čitamo v švicarskih listih, se sedaj vodi boj za uporabljanje nekega preparata, ki ustavlja nenadno krvavenje pri porodnicah. Česti so slučaji, da sicer zdrava mati neposredno po porodu prične krvaveti in umre, ker ni mogoče ustaviti krvavenja. Proti temu uporabljajo z največjim uspehom nek preparat iz rženega rožička in snovi, ki se pridobiva od živali iz zadnje lopute žleze, ki se drži mož-gan. Ker pa se nekateri protivijo
Miklavževa
darila
velika izbira, najugodneje pri
JAKOB LAH
MARIBOR
Glavni trg štev. 2
LJUDSKA
SAMOPOMOČ
* Narlhm, ra«, po«* blagajna
utam domača zavarovalo* ustanova v Dravski kanovlot, M plodonosno delaj« i« od l«ta 1927 in j« Izplaiila tikom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti.
Savarujo sa pogrebnin« zdrave
oube obeh apolov od 17. do 70. leta dl aajvei din 10.000*— In
na doto mladoletni od 1. di Id. da največ din 25.000-— plačljiva ib dom-lenem 21. Uta.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BSEZOBVEZNO POJASNILA
uporabi tega preparata, so, imeli o tem v nedeljo, dne 3. decembra ljudsko glasovanje. •—• Ljudstvo se je izreklo za uporabo tega preparata.
Oranžna barva — barva nevtralnih letal. —
Amsterdamski socialistični list »Het Volk« javlja, da se je uradho sklenilo, da bodo od 1. decembra dalje vsa potniška letala Holandije, Belgije, Švedske, Norveške in Danske pobarvana z oranžno barvo.
Postranski zaslutek
nudimo moškim in ženskam iz_ vseh krajev pri ljudskem zavarovanju. _ Za krajevne zastopnike sprejemamo samo seriozne ljudi. — Ponudbe pošljite zavarovalnici »DRAVA« v Mariboru.
luon Kravos
Maribor, Aleksandrovo cesta 13
priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična
Miklavževa darila
Damske
plašče
volno, ročna dela, perilo, obleke, klobuke itd. nudi ugodno nova modna trgovina
Lama
Maribor, Jurčičeva 4
Za konzorcij izdala in ureluje Adoll Jelen v Maribora. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Maribora.