Politični Qgled. Avstrijske dežele. Na dvor svitlega cesarja prilel je vojToda Baylen ter 7 slovesnem zaslišanji za Bvojega španjskega kralja Alfonsa snubil nadvojvodinjo Eristino. Cesar so proinjo aslišali in nadvojvodinja je privolila. Minister grof Taaife jo tudi bil pri cesarji in poročal o strankah 7 drža7nem zboru. Gesar so torej tako iz nst ministra samega poizvedeli, da je dosedanja nemško-liberalna in nstavoverska, ob cnem centralistična, stranka sre6no potisnena 7 manjšino. Slovenski, 6eski, poljski poslanci, zdrnženi z nemSkimi kouRervativci, so vedno, vsaj za 20 glasov, libcralccm naprej. V vech odborih in odsekih imajo ve6ino. Zato pa tudi pri6akujemo, da bode ve6ina, zlasti naši slovenski poslanci, tirjala, naj odgtopijo liberalni ministri Stremajer itd., ter dajo prostor moževom, do katerih zamoremo imeti zaupanja. Z veseljem pa zamoremo priznati marljivost novega državnega zbora. Liberalni pa tudi narodni in konservativni poslanci tekmarijo med seboj, kateri bi prvi nasvetoval najpotrebnejšib novib poatavnih določeb, todi 7lada je 7e6 poatavnib na6rtov predložila. Nekateri so nže rešeni n. pr. s^itlema cesarja 86 je prejšnja gvota 4,516.000 fl. za stroške cesarskega dvora brez velikega razgovarjanja dovolila; poetava o bosensko-hercegovinskej upravi, o živin»kej kugi, o polajšbah pri zlaganji poseatev se je tadi od vlade bila nasvetovala; poslanci pa so predložili: Earlon in Granič postavo zoper ponarcjevanje 7ina, Weeber zoper oderuštro, Grani6 zoper posilno legaliziranje, Hevera zoper preveliko obda6enje posojilnic in hranilnic, Fanderlik zoper kolek pri 6asnikih in kolendarib. Poslanca grof Miroslavski in Mikiška 8ta vlado vprašala, kaj misli storiti 7 pomoč nbogim prebivalcem 7 Galiciji in Moravskem, ker 86 je zarad slabe letine ondi bati lakote. Odboru za adreso svitlemu cesarjn predsednik je plem. Groholski, poro6evalec pa grof Hobenwarth. Za uda državnemu sodiščn nasvetoval J6 državni zbor ceaarju izvoliti izmed trojice: dr. Rintelen, baron Giovanelli, dr. Dotninkuš. Grof Brandis je položil mnogo prošenj za polajšbo vojaške postave bogoslovcem na korist. Za pregledovanje ra6unov pri državnom dolgu izvolila je poslaniška hiaa državnega zbora 5 udov. Do aedaj gedeli so v ovej komisiji sami liberalni uetavaki, sedaj 80 izvoljeni možje naše stranke, liberalci so propali b 154. glasovi proti našim 167. To je važno. Na Ogerskem zboruje tndi državni zbor, pa je precej tih; tlači ga tudi nasledek slabe letine; ljudem celo semena pomanjkuje za zimino. Le proti Hrvatom nosi Magjar visoko svoj greben. Hrvatje so vsled nesrečne nagodbe z Magjari leta 1868. političao in gmotno vrženi ob tla. V Bosni in Hercegovini je med kriatijani 7eliko nezado^oljstra, ker vlada baje preveč z mobamedani Tleče! Vnanje države. Ali so Rusi res Merv vzeli, to Se ni popolnem znano; angleški 6asniki so novico prvi med svet poslali, jo pa zopet tajijo, Rusi mol6ijo. Turški saltan je Angležem prijazne ministre zapodil in jih nadomestil a takimi, ki se nagibajo na rusko stran. Prva sta Sajd in MahmudNedim-paša. Črnogorci zbrali so 15.000 mož, da 8C Gasinja in Plave siloma polastijo, ker jim Tarki iz dobra prepustiti nečejo. Rumuni so naposled vendarle jndom dovolili domovinsko pravico. Na Francoskem se bojijo vsak trenutek revolucije od tttrani zdivjanib eocijalistov. Grozni nalivi na Španjskem so strašno rszsajali, 500 ljudi je zalilo. Na otoku Hajti 7 Ameriki nastala je revolucija. Angleži 7 Afganistanu budo kazuujejo prebivalce Kabulske zarad umora angleškega poslanika. JakabKhan ae je vladi odpovedal in je 51etni njogov sin6ek proglaien za naslednika, gospodje v deželi 80 pa — Angleži. — V se7«rnej Ameriki so se vzdignili stari Indijanci zoper bele ljndi in teb mnogo nbili. — V A^straliji so odprli »7eto7no razstavo. Avstrijsko blago je tje pripeljala lepa naia ladija nHelgoland".