4 knjižit*-jake 1 tv* Pred osm'm marcem — praznikom žena! Pogumneje, odločneje! In še to: pravkar smo v vseh naših občinah ustanovili centre za pospeševanje gospodinjstva. Torej institucije, ki lahko mno-^ ^ go pripomorejo k splošni izo- Na nedavni občinski konfe- je, ki predstavlja nad 8000 vo- pri obravnavanju splošno druž- brazbi naših žena in večji spro-renci SZDL v Brežicah je kandi- livcev, od tega skoro polovico " benih interesov. Kar spomnimo stitvi. Mnogo, kajpada, če ne dacijska komisija med razpravo žena. In komisija kot delovno se zadnjih povojnih let. Ali niso bomo tako sramežljivo kot do-objavila imena kandidatov za predsedstvo je, hočeš nočeš, mo- žene z velikansko ljubeznijo in slej le od časa do časa primak-nov občinski odbor. Trideset to- ralo priznati, da bi napravili nedopovedljivo prizadevnostjo ni H kakšna pičla sredstva za varišev — ena sama tovarišica, krivico, če ne bi v odbor izvolili pripomogle k uresničevanju in njihovo redno in neovirano de-Bržkone bi kandidatna lista ob- tudi žena. uveljavljanju socialističnih idej, lovanje in razvoj. Nič koliko veljala, da se ni v ozadju dvig- Ta primerček, ki žal ni osam- in s svojim aktivnim delom v šena se je teh centrov oklenilo nila neka tovarišica in odločno ljen, dokazuje in kajpak nare- neštetih družbenih institucijah z zavestjo, da jhn bodo le-ti po-izpovedala, da se s predlagano kuje, da bodo morale naše žene enkrat za vselej pometle s tisti- magali sodobneje gospodinjiti, listo ne strinja, ker so pač bre- pogumneje in odločneje uve- mi preživelimi nazori, ki jih je svetovati in premagovati naj- — _ i _¥■ 1 _ J_ 1 t • . . . 1 *_1;_^* -.•«»« a rvt*ntTl ao •51»^ —, ni*#1 1 *> /vew C’Lr ^ - . — —, T % X —. — 14 To rnnrt ^p S&m a>iw* “* It Uti m)iHi lK«uy, ki SO materinstvo: jih centri doslej prevzeli na svo-hoteli tedaj ja ramena. Nič koliko je še dela, ki čaka žene v teh koristnih ustanovah. Ni pa nobenega dvoma, da ga bodo premagovale le z našo skupno pomočjo. ugan uiausuv ».• Zatorej naj bi bil letošnji 8. letošnjim osmim marec pobudnik intenzivnejšega --------—i ^ ne delovanja žena okrog gospodinjskih centrov. (v) listo ne strinja, ker so pač bre- pogumneje in odločneje uve- mi preživelimi nazon, ki jat je svetovati in premagovati žiške žene zaslužile, da aktivno 1 javljati svoje zakonite pravice postavila nekdanja meščanska različnejše težave. To pa je sodelujejo v odboru organizad- in slej ko prej še bolj sodelovati družba, češ da je glavna in edi- veda le del tistih nalog, k na naloga žena: materinstvo: jih centri doslej prevzeli na : Koristen sestanek preds tavnikov društev in organizacij v Zagorju Končno vendarle bolj načrtno na naloga žena: Pod to krinko so ------— prevpiti krivice, ki so jih delali ne le ženi, marveč prvenstveno materam in — otrokom! Zategadelj in morda še zavoljo mnogih drugih razlogov s: „ sedaj, pred letošnjim ... . ... , , , marcem, ne moremo kaj, na svo/ih prireditvah. In pa kar ' poudarili, da je nalo- ,e najvažnejše: vsaka orgamza- ^ ^ ^ na vse razpoložlji-ci/a ah društvo bo vedelo v sv o- možnosti in načine pomaga-,ih načrtih predvideti svo,e so- mQ -enam da ^ bodo vse svo-delovanje že za leto dni vna- življenje preživele med štiri- prej. 1 - . . -----— ---'-Ji- Predstavniki so končno še so- Ni menda poklica, kjer se ne bi žena uveljavila Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL SEVNICA mi steriami domačega ognjišča OBČINSKI ODBOR SZDL JE SESTAVIL PODROBEN PROGRAM VSEH PRIREDITEV PRAZNOVANJ IN DOLOČIL ODGOVORNA DRUŠTVA TER ORGANIZACIJE ZA VSAKOKRATNO IZVEDBO OMENJENIH PRO- Predstavniki so končno še so- ““ ^“"‘^nj^jutranjih^ur do SLAV. diU, na, bi nekohko spremenili ? le le za družino. Ce nič drugega, ima po našem dosedanji način prirejanja aka- T.. da na. mnenju ta načrt še več drugih demij in proslav, se pravi, da bi _ Kdo bi se drzni 1 trditi da na prednosti, kot samo to, da bo prenehali s preživelimi koncepti sa delavsko žena-ma i a omogočil vsem tistim, ki mora- pri sestavljanju programa aka- da sode/oralo no Lat«" m jo včasih na vrat in rU nos brez demij. V bodoče bo nekaj pro- področju spitanega družbenega ““S BErrS^rE S»ss5*w: '-■ —1--1' a- ~ --Kaj pisana je bila v Sevnici nip.de Občinska vodstva se uveljavi!ajo DOBRO OBISKANA KONFERENCA SZDL V SEVNICI — POROČILO STA PODALA PREDSEDNIK SZDL SVETOZAR SREBOT IN SEKRETAR FRANC LIPOVŠEK — KONFERENCI STA PRISOSTVOVALA KOT GOSTA SEKRETAR OKRAJNEGA ODBORA SZDL JANEZ JESENŠEK IN LOJZE PAJNIČ — PLODNA RAZPRAVA IN BOGATI NAPOTKI ZA NADALJNJE DELO predhodnih .Poprav so^t^a^ ®|“V’ ^^a^m^ok^-askmfin UkToJvobodilCda se ne bi mor-, občinska konferenca SZDL v bilo v tem pogledu premalo delo, na dveh pa pouk še: traja na rafmh prireditvah m prozno- sle,, brez ™ stan^anja aH okolja Sevnici je bila prav dobro obi- storjeno v sindikalnih orgamza- m sicer v Sevnici m na Studen- da se vsi prireditelji --------, ----- seznanijo, s kom lahko računajo vega. dob no. Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL VIDEM-KRŠKO Grmfn;e predelnvanlne industrije se \e treba lotiti postopoma in nairtna _____, poročila m razprava so pokazali, da se občinska vodstva SZDL vedno bolj uveljavljajo. ---a«™-. dejavnost na i^evataom «gW0dfeSteLto25i Od zadnje občinske konferen- področju. Tako so imeli preteklo SZDL pa je bilo seveda še V NEDELJO DOPOLDNE JE BILA V ROTO TO VAR NI KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SZDL VI-DEM-KRSKO. KATERE SE JE UDELEŽIL TUDI PREDSEDNIK OKRAJNEGA ODBORA SZDL TRBOVLJE TOV. VIKTOR KOVAČ IN ČLANA TEGA ODBORA TOVARIŠA KRALJ IN ČERNE TER SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS VIDEM-KRSKO TOV. BABIC. OBŠIRNO POROČILO O DELL OSNOVNIH ORGA-ATZACIJ SZDL, OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA, POSAMEZNIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ JE PODAL PREDSEDNIK TOV. LOJZE COLA Rt C. TEMU JE SLEDILA PISANA RAZPRAVA, IZ KATERE POVZEMAMO SLEDEČE: Videm-Krško, kmetijsko zaostala in se ne moreta primer- Sevnica znaten napredek ne samo v gospodarstvu in ostalih področjih dejavnosti, temveč Uidi v organizaciji SZDL. Občinsko vodstvo in vaški odbori Socialistične zveze so se utrdili, in kar je zelo važno, povečalo se je tudi število članstva SZDL in osmi« m sc ne lunic«, fv ■ 1 je tudi število Članstva szjjj- m jati s kmetijstvom v Savinjski sicer M 52o/0 vseh voUvcev. Da-dolini ali na Gorenjskem. Zato sb-avno so pomnožili vrste čla-se je treba prizadevati za dvig nov ^ okrog 2000, na tem pod-proizvodnje v kmetijstvu, da roč ju vendar še niso storili vse-ne bomo na zadnjem mestu. ga — Zadnji občni zbori osnov- V občini je skupno 9323 volivcev, od katerih je vkijuče-stotka. Da je ta odstotek xa n ih v SZDL 4888 ali 52.3 %. Da je ta odstotek tako nizek, je predvsem krivda osnovnih organizacij, no pa volivcev samih. Opravičila, ki jih če stokrat navajajo na račun visokih davkov in taks, niso dejanski vzrok za tako nizek odšlo ne uviuu na umujem mestu. ga — zadnji oocni znori osnov-Pogosto se razpravlja o viso- n;b organizacij so pokazali tudi kih davkih. Lahko pa ugoto- nekatere slabosti, ki imajo svoj vimo, da davki niso visoki, ker glavni vzrok v preslabo priprav-iiudi družba vasi neprimerno ljenih zborih. Omeniti je treba, več, kot od nje dobi. Ce pa je področje občine Sevnice primerjamo kmetijsko proiz- zelo obširno, da so v njej slabe vodnjo danes, ugotavljamo, da prometne zveze in da je na dru-je le-ta šc zelo zelo nizka, zato gj strani še vse premalo aktivi-rokov- J° bo treba nujno povečati in s tov za tako področje dela. Ka-•i 'T i 1 i/ se potem tudi kmetom ne bodo kor je občinsko vodstvo organi- nih kadrov. Kmetje . zdeli davki tako zelo visoki. zacije napredovalo in se vedno bolj zanimajo za socialno zava- Sju()), naj Sc v nadalje bolj uveljavlja, pa je treba pri- [tri el j01 ol a j Save * n r i fdravniških vzgajajodelavcevpodjetjihin IKmmiti.da^bisami člani SZDL pregledih, cah. Bivši OLO Krško denar bi bil bolje naložen, če bi ostal zadrugam, kar bi jim omogočilo plačevanje strokov- GgnfigLj A Rnjg tov. Svetozar Srebot podaja poročilo da so tu razne objektivne težave, vendar bi se z malo več dobre volje dala marsikatera ovira odstraniti Ena izmed dobrih oblik dela SZDL na izobraževalnem področju je bila, da so se predavanja združevala s konkretnimi nalogami na terenu. S tako povezavo so nudili pomoč občn. ljudskemu odboru pri reševanju njegovih nalog. Socialistična zveza je pomagala tudi pri reševanju komunalnih vprašanj, nadalje je v sodelovanju z drugimi društvi in organizacijami pomagala reševati probleme z rajnih področij družbene dejavnosti. Sama razprava na konferenci je pokazala, da ima SZDL vedno večji vpliv na delo najrazličnejših društev in organizacij, ki jih deluje na področju sevniške občine 89. Tako so v razpravi govorili o kmetijstvu, komunal- ■- pregledih, zdravilih in bolmsm- družbcnim življcnjcm. V pod- razcvet socialistične skupnosti, nih, tečajev m seminarjev pa ,e <> izobraževanju itd^ bcloretor jel j ili naj se izkoristi vsa re- Gospodarsko in. politično sta- bjto 11. T^JZDL je j y razpravi' go. KIH OUVKOV Ul iti KS, niso uujuti- oi«=i OLO Krško jc svojčas z^lry „a R sila^ predvsem pa je nie^^občin^Sevmira^n^ten^v predavanja po vaseh iz na j ra- nez Jesenšek ski vzrok za tako nizek odsto- izdelal načrt za melioracijo ’ ( utrditi organizacijo dela. 7yezi dclo občinskega odbora zličnejših področij gospodarstva, voril predvsem UL ulunstVo. To ...... S? h polje«, i UeL. IS SfTSS ifi dfnarjev »gdA .0*. iS'! Ji »S - ST* » -*** sv* *nov SZDL da se z načrtno melioracijo tega $tev z’a gr^dnje bo vedno več. ločena na dva krajk in sicer zamočvirjenih površin. Ker je podjetja iti, tako je v razpravi go-o družbenem Za izobrazbo kmečke" mladine upravljanju, o problemih v so bile v tej sezoni prirejene 4 krhetijski dejavnosti in o potre- področja čiru prej prične _ S‘Ko^je" go^rifo TpraVnj« So ” K^eH Delavsko^. Ugotovili so, da je dokaj vi- organizacije, je dejal, da jc moupravljanje se v večjem ob-soka razredna zavest delavcev 52 odstotkov vključenega član- segu izvaja v štirih industrij-in da so uspehi v delavskem s^vu absolutno premalo, kajti skih podjetjih in to v Krmelju samoupravljanju precejšnji, ljudje na vasi niso nič slabši na rudniku, v Sevnici pa v pod-Kljub temu pa ni mogiiče pro- bot v centru, zato bi se dalo jetju »Bohor«, »Jugotanin* in IZ ZAGORJA Izhod za silo zreti tega, da je v občini med 2524 zaposlenimi še vedno 481 ljudi, ki niso člani sindikalne organizacije in 515, ki niso člani SZDL.. Sc bolj žalostna pa je ugotovitev, da so ti ljudje celo v organih upravljanja, kot 11. pr. v Kovinarski zadrugi, kjer je v delavskem svetu kur šest ljudi, ki niso elani SZDL. V razpravo je posegel tudi predsednik okrajnega odbora Predsednik občinskega odbora SZDL tov. Viktor Kovač, ki je SZDL Videm-Krško tov. Colarič med drugim dejal, da je vod-berc poročilo stvo občinskega odboru SZDL dokazuje primer osnovne orgu- Videm-Krško doseglo lepe nižavi je SZDL Leskovec. Na tem uspehe. Ker nameravajo v tej področju jc 95 odstotkov krneč- občini zgraditi predelovalno kega prebivalstva in je kljub industrijo, je tov. Kovač opo-temu 83 odstotkov vseh voli v- /oni navzočo, da naj bodo pri cev v SZDL. lem previdni. Začno naj so / Delegati so- največ razprav- manjšimi deli, ki pa naj bodo jjuli o kmetijskih problemih, vezana na celoten program Zahtevali so, da se kmetijski tako du se bo lahko obral strokovnjaki, katerih je precej stalno dopolnjeval, la indu po središčih, zlasti pa v mestih, sirijski obrat bi bil za občino Premestijo v kmetijske zadruge, koristen, saj bi se v njem pre lam bi nudili kmetovalcem delali odvečni pridelki, polet’ mnogo večjo strokovno pomoč, tega pa bi se lahko v njem za-Kmetijske zadruge dajejo pri- postile žene in mladina, spe vek Okrajni zadružni zvezi Poudaril je, da sta okraj od 300.000 do 700.000 din. Tu Trbovlje, prav tako tudi občina kol v centru, z.aiu ui »e uaiu jeiju »duhoi «*, »juguMuiui- *** tudi kmečke ljudi pritegniti v Kopitarni, Vseh voljenih delav-to organizacijo. Na vasi je skih svetov je osem, v treh pod-treliu tesnejšega sodelovanja jetjih pa je delavski svet celo-ined SZDL in ostalimi organi- ten kolektiv. — Kakor je bil zacijami, če hočemo doseči dosežen napredek pri pomnoži-večje uspehe. -a tvi števila članstva v SZDL, je Da bi vsaj delno omlili vas. Kajpak bo treba od tod stisko v zagorski in loški šo- preseliti stanovalce, kar spet ne *-■- bo lahko, saj je znano, da ni najnujnejše e li, bo zagorska osnovna šola dobila nekaj prepotrebnih prostorov v glasbeni šoli, ta se bo preselila v nekdanjo šolo v Dolenji vasi, za loško pa bodo kupili bržkone lesen provizorij. Naj so odborniki Občinskega .judskega odbora v Zagorju in člani sveta za šolstvo še tako premlevali vedno bolj perečo stisko na zagorski in loški osn. šoli, problema niso mogli rešiti. Seve: najidealneje bi bilo začeti z novogradnjo in v nekaj letih bi bilo ubadanja konec. Ker pa je refren venomer enak, se pravi, da za novogradnjo ni sredstev, so končno za sedaj našli vsaj delno stanovanj niti za prosilce. Za loško osnovno šolo pa bodo bržkone kupili lesen provizorij, ki bi moral sprejemati učence >'se dotlej, dokler ne bodo začeli zidati nove šole in jo dogradili. Ni nobenega dvoma, da je taka rešitev edino mogoča iz težkega stanja. (v) »oooooooooooc VREMENSKA NAPOVED ZA PRIHODNJI TEDEN V začetku marca, in sicer naj Delegati in gostje poslušajo poročilo sekretarja SZDL tov. Lipovška tako rešitev ki bo vsaj jemo roku do 6. marca, se omilila že več kot perečo stisko. ' . V nekdanjem zadružnem do- pričakuje nastop dolgega raz-mu je pred leti dobila svoje dobja nizkih, skoraj zimskih prostore tudi glasbena šola. Ker temperatur. Obenem bo pogoje zagorska osnovna šola nekaj g^jo-at snežilo, in sicer se pri- v roku „,d prostore osnovna šola, glasbena -4. in 6. marcem pa se bo preselila v Dolenjo *-,r- M’ V- 'ZaScuJfkjL Izdaja Časopisni zavod ,,Zasavski tednik" Trbovlje r Urejuje in odgovarja uredniški odbor / Direktor in odgovorni urednik Stane Šuštar t Tiska Ma riborska tiskarna v Mariboru / Naslov uredništva m uprave: ..Zasavski tednik" Trbovlje I. Trg revolucije 2S (telefon 91) / Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 t List izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din. mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopol dne in jih ne vračamo Štev. 10 Trbovlje, dne 2. marca 1957 Leto X. *• *» BOBNENJE V STRUGI KETREDEZCICE 21 milijonov škode Mnogo škode je povzročil plaz v Zagorju. Le požrtvovalnosti rudarjev se Je zahvaliti, da so znova usposobili progo In cesto. e HRIB SE JE NEDOPOVEDLJIVO ZAMAJAL IN ZAČELO JE LOMASTITI e KAJ, Ce ni to potres? O' ZEMLJA JE BOLESTNO ZAJEČALA IN GMOTA JE ZDRSELA V DOLINO «i ČE NI NEKOLIKO KRIV IZVIREK NA »KUKULNUCU*. O RUDARJI: NAJMANJ 1700 TON PREMOGA MANJ « DOMAČINI SE BOJE PRIHODNJEGA DEŽEVJA O V CELOTI 21 MILIJONOV ŠKODE Zdaj, v Kotresežu pri Zagorju, Čeprav ne bi mogli trditi, da že ni moč več videti takšnega ’ so bili poleg, so vedno nekako tako močan oporni zid, ki bi razdejanja kot tiste prve dni po takole pripovedovali: Kolikokrat vzdržal ponoven nalet zemlje, zemeljskem plazu, ki Je prigr- je že močneje deževalo, pa ni- Izvedenci, Id so nedavno te* mel s hriba in brez ovire razde- koli nismo niti pomislili, da bi ga prišli na kraj nesreče, so oce-jal nasip, preplavil potok in po- moča utegnila kakorkoli vzbur-polnoma uničil železniško ozko- kati zemljo. Zadnjič pa se je tirno progo. Zdaj so rudarjeve vreme že popravilo, ko smo ne-roke kolikor toliko očistile naj- nadno prisluhnili čudnemu šu-nujn^jše in lokomotiva spet mu. prevaža vozičke, naložene s pre- Pravijo, da se je hrib nedo-mogom. Pa tudi toliko ljudi ni povedijivo zamajal in hip nato več blizu. Le še tisti redki posa- je začelo lomastiti. V tistem tre-mezniki, ki zadnjič niso utegnili nutku so nekateri pomislili celo priti pogledat, zanimivo ogledu- na potres. Toda, ko je zaječala jejo vse naokrog razmetane le zemlja na nasprotnem bregu smreke in mastno, rdečkasto potoka in se jela valiti v strugo zbor ^novne organlzacije SZDL, zemljo. Po svoje ocenjujejo tezo m preko nje, je bilo jasno, da ^ nr„rpi Mmisllli in raz. zemlje m tisti, ki so dobršen te- gre za plaz. den prej videli plaz na cesti, ki Plaz je bil res močan. Množi-drži preko Slačitika, lahko le na smrek to najbolj potrjuje, ugotavljajo, da jo je tod naj- Seveda je tako velikanska gmo-manj tridesetkrat več. Pa pu- ta podrla oporni zid ob progi, premog od jaška do jaška, tega spričo plazu ni mogel. Zavoljo tega bo znašal izpad proizvodnje najmanj 1700 ton. Delo pri odstranjevanju zaprek se sicer nadaljuje, toda vaščani se boje na nadaljnjih plazov, zlasti če bo zdaj na pomlad večkrat deževalo. Ker je na hribu še mnogo zrahljane zemlje, bo treba torej misliti na to, kako jo spraviti ali pa napraviti nili nastalo škodo na 21 milijonov dinarjev. Od tega ima samo rudnik nad 5 milijard škode. Ni dvoma, da je plaz povzročil nemajhno škodo zag. gospo-članstvu. . (v) BREGE Ko so Imeli na Bregah občni bor osnovne organizacije SZDL, so se precej zamislili in razpravljali o preteklih letih. Poudarjali so, da so bili po vojni kar vsi včlanjeni v Osvobodilni fronti. Ker so pa posamez-lumcuuoi vw. r« pu- m puun« upuiuu trn ™ pu6i, . večkrat nenra- stimo to in prisluhnimo raje po- razdejala tire in celo drogove. „P™ i J menkom domačinom, ki so vsak Domačini in rudarji sodijo, da po svoje videli in so doživeli hu- se je vsulo več kot 24.000 kubi-doumik in si ga vedno ohranili kov zemlje, v spominu. Z občnega zbora Zadružne hranilnice In posojilnice Brežice Uspešno poslovenile KZ le odvisno tudi od strokovnih kadrov Vaščani si plaz razlagajo po svoje. Mnogi vedo povedati, da vilno ravnali, so člani j?ostopoma odpadli. Pravijo, da so vedno prišli k njim le z obljubami, dali pa niso nikoli ničesar. Poudarjali so, da je ta kraj je bil pred časom na hribu »Ku- zek* zaostal, saj nimajo nobe- kulnuc« izvirek ki pa je sedaj izginil nekam pod zemljo. Niso nega kulturnega razvedrila. Zato si želijo, da bi dobili novo POTREBNA JE ORGANIZACIJSKA UTRDITEV ZADRUG — UREDITEV KREDITIRANJA ODKUPA — NAMENSKA UPORABA KREDITOV — NAMENSKA UPORABA IN SMTRNO KORIŠČENJE SKLADOV — Z BOŽANJE MED KOMITENTI IN ORGANI UPRAVLJANJA V ZHIP Prejšnji teden je bil v Se vrti - redki stisti, ki pravijo, da je tudi šolo. Ker pa hočejo imeti šolo tudi sosednje vasi, so se nekako sporazumeli, da bi določili lokacijo skupno z vsemi prizadetimi kraji. Potrebe po ustanovitvi šdle so precej utemeljene. Pri tem pa ne bodo mogli držati križem to vzrok plazu. Sreča, res sreča, da so se mogočne skale ustavile v potoku in da je Dolinškova hiša precej n ih organizacij, katere je hra- oddaljena od ceste. Rudarji, ki nilnica skušala vedno rešiti in so bili v teh dneh tod na delu, jim s tem omogočiti čim uspeš- so morali krepko zagrabiti, kaj- nejši razvoj. To je prišlo do iz- ti struga je bila povsem zajezc- rok, temveč bodo svoje težnje raza pri pravilnem kreditiranju na. Nedvomno je plaz povzročil uresničili le z aktivnim sodelo- ci redni letni občni zbor Zadružne hranilnice in posojilnice Brežice. Poleg številnih delegatov so zboru prisostvovali tudi predsednik OZZ Trbovlje tov. Tone Zupančič, član upravnega odbora Zveze zadružnih hranilnic iz Ljubljane tov. Rožet in drugi. Poživeti je treba hranilno-kreditne odseke pri KZ Za poživitev denarnega varčevanja in da bodo zadruge lahko posredovale svojim članom najrazličnejše kredite za obnovo obratnih sredstev, saj so po največjo škodo rudniku rjavega oceni hranilnice vse zadružne premoga. Ker ima le-ta tam v (Konec na 5. strani) bližini svoj obrat in je prevažal van5em v Socialistični zvezi, ki jim bo nudila vso moralno pomoč/ -a Predsednik upravnega odbora kmetijstva, bo hranilnica v tem hranilnice tov. Franc Dragan je ictu. skušala pomagati tistim za- podal obširno poročilo o j?oslo-vanju te zadružne ustanove. Zadružna hranilnica in posojilnica ima 43 članic, to je 30 kmetijskih zadrug, 11 podjetij in dve poslovni zvezi.. V teklem letu je hranilnica drugam, ki nimajo srčdstev za uspešno delo hranilno-kreditnih odsekov. Hranilnica jim bo pomagala v obliki dotacij za nakup najnujnejše oprave in ure-pre- ditev prostorov. Dolžnost vseh odo- upravnih odborov KZ pa bo, da brila zadružnim oganizacijam na bodo temu vprašanju posvetili kar največ skrbi in dobili dober pripravljen področju našega okraja 61,970.000 din več obratnih sredstev in s kader, ki hi bil tem pripomogla, da so te za- opravljati to delo. družne organizacije lahko okrepile nekatere osnovne dejavno- Bistvenega pomena pri hranilnici v preteklem letu je bilo s ti, v glavnem odkupe, v manjši aktivno poseganje organov u- meri pa tudi trgovsko dejavnost. Ta povečana dejavnost se je več ali manj pokazala že v ustvarjenem večjem blagovnem prometu in s tem tudi v lastnih skladih, ki so se v L 1956 povečali za 25,980.000 din proti letu 1955. KZ razpolagajo z razmeroma slabim kadrom Dosedanje izkušnje kažejo, da je bila prav organizacijska šibkost zadrug vzrok češčim težavam pri doslednem izvajanju nalog na področju finansiranja in kreditiranja zadružništva in kmetijstva. Da bi to ne prišlo tako do izraza, je treba zadruge notranje utrditi, izboljšati odnos tehničnega aparata do nalog in sklepov ZHIP, kar je pa najvažnejše, izboljšati kadier in skrbeti za njegovo strokovno izpopolnjevanje. Res je, da si brez dobrega kadra ni mogoče misliti vidnejših uspehov pri kmetijskih zadrugah. Zarad tega bo v bodoče prva skrb zadrug, da posvetijo strokovnemu kadru več skrbi ter skušajo z lastnega področja dobiti primeren kader, ki bo sposoben m kos nalogam, ki so, odnosno se bodo še porajale pred kmetijskimi zadrugami. S pravočasno preskrbo kredita bo zagotovljen uspešen odkup V preteklem letu se kmetijske zadruge niso zadosti posluževale odkupnih kreditov, in odobrenih zneskov niso izkoristilo, čeprav so bile večkrat v težkem finančnem položaju. Zadružna hranilnica je nudila take kredite za krajše obdobje, da bi še na ta način omogočila reden potek odkupa in plačilo proizvajalcem. Ker se KZ tega niso držale, so spravile grosistična podjetja v nemogoč položaj, ker jim niso redno plačevale preskrbljenega blaga, obenem pa so imele tudi same precejšnjo finančno in gospodarsko škodo. Kolikor pa so v preteklem letu zadruge zahtevale odkupne kredite, so največkrat poslale tako slabo dokumentacijo, da je imela hranilnica pri odobravanju posojil Izredno težko stališče. pravljenja v probleme zadruž- „MALA EVROPA66 Zamisel o združeni Evropi ni povsem nova. O njej govore po drugi svetovni vojni toliko več zato, ker so jo pričele podpirati tudi Združene ameriške države. Zal si blokovsko opredeljeni svet zamišlja združeno »veliko« Evropo v okviru svojih, -blokovskih nazorov, ne pa kot konfederalno telo, kjer bi družbeni in gospodarski sistem ne smeli igrati poglavitne vloge. Zato se porajajo za sedaj samo zamisli o »mali Evropi«, t. j. združevanju dežel na blokovskih osnovah za določeno število držav in še ta združitev naj bi sc izvršila v daljšem obdobju in prek različnih, specificiranih organizacij. Zahod je pri tem delavnejši. Medtem ko je doslej združevanje po posameznih področjih v glavnem upravičeval z nekakšnimi obrambnimi potrebami zaradi »sovjetske nevarnosti«, se zadnja leta boji na gospodarskem področju tudi ameriškega vpliva. Pred nedavnim so ministrski predsedniki Franclje, Zahodne Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luxrmburga odobrili sporazum o skupnem evropskem tržišču ln skupni organizaciji za atomsko energijo (Euro-Atom). Na »zahodnem zelniku« so doslej zrasle naslednje organizacije, ki naj bi združile več dežel: Evropska skupnost za premog in jeklo, v kateri so Franclja, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska, Luxemburg in Italija. Vsklajevala naj bi proizvodne kvote, proizvodne cene ter cene na skupnem tržišču. Evropski svet s sedežem v Strasbourgu, ki obsega vseh 18 zahodnoevropskih dežel razen Priprave za izdelavo dru žbenega plana v Vidmu-Krškem Prva skrb bo posvečena obnovi in pospeševanju kmetijstva Občinski ljudski odbor Videm- programe za obnovo vinogradov Svet za kmetijstvo bo skupno Krško je izdal smernice za iz- ,m sadovnjakov za posamezna s kmetijskimi strokovnjaki predelavo družbenega plana za le- področja občine, nato pa dali učil probleme kmetijskih za-tošnje leto, ki ga pripravlja po- kredite prosilcem, ki zanje že drug, arondacij glede na raz-sebna komisija. V letošnjem dalj časa prosijo. Tako so se na drobljenost zemljišč odnosno družbenem planu je poudarjeno primer na Sremiču že lotili iz- vaško kolobarjenje, gojitve ja-krnetijstvo. Glede na obstoječa delave elaborata za obnovo vi- godičevja, odkupa kmetijskih finančna sredstva, ki se v lan- nogradov za večji kompleks, ki pridelkov itd. V letošnjem letu skem letu namenoma niso Iz- je neposredno zvezan z zadruž- se namreč obeta obilna sadna .koristila za gospodarski napi«- nizu posestvom. Del sredstev iz letina, zato je treba poskrbeti dek vasi, bodo letos celotne sklada za kmetijstvo pa bo na- za čimboljli odkup in predelavo zneske 'porabili za direktno pro- menjen za gradnjo gnojnih sadja. izvodnjo. Najprej bodo izdelali jam. Družbeni plan bo podčrtal tu- di veterinarsko službo. Znano AJoS trotvinnln* je, da je v občini Videm-Krško, IN as Komentar ............... ■■ .......zlasti na Krškem polju in v Vrbini, zelo razširjena metilja-vost pr; goveji živini. Uvedeni bodo redni pregledi in zdravljenje obolele živine. Letos bodo v občini Videm-Krško živino umetno osemenjevali v celoti, ker je v preteklem letu prišlo do ponovnih okužb. V občini Videm-Krško je obrtništvo razdeljeno v usluž-nostno in obrt, ki dopolnjuje industrijo. Vedno bolj se občuti potreba po analizi obrtniških panog, s čimer bi ugotovili, kateri obrtniški veji bi dali večji jjoudarek. Vajence bi sprejemali v uk le v tistih obrtniških področjih, ki imajo bodočnost glede na potrebe in število prebivalcev. V letošnjem družbenem planu je predvideno, da bodo obrtniki v tej občini pavšalno ^obdavčeni, s čimer bi dobili večjo pobudo za delo. Posebno pozornost bo družbeni plan posvetil gostinstvu, turizmu tn trgovini. Glede na to bodo morali urediti lokale, povečati Izbiro blaga itd. Obenem bo treba izboljšati ceste, parke, urediti poti v bližnjo okolico, da bodo turisti v poletni kopalni sezoni obiskovali tudi idilične okoliške vasi. Ker družbeni plan ne regulira odnosov med občino in tovarnami, bodo v njem dali pobudo za rešitev asortimenta v tovarni čokolade in likerjev za izboljšanje kvalitete papirja v roto-tovami glede na grama turo, pobudo bodo dali za ustanavljanje novih stranskih obratov itd. Občinski ljudski odbor Je mnenja, da bi izdelali proračun v višini lanskoletnega, zvišali bi ga le v toliko, kolikor so povišane plače, in to zato, da bo večja razlika do globala, ki bo določen občinskemu ljudskemu odboru. Ta razlika bi se uporabila za negospodarske investicije kot so šole, elektrifikacija, vodovod, kanalizacija in drugo. -a NAČRT O ZAHODNOEVROPSKEM SKUPNEM TRŽIŠČU IN »EURO-ATOMU« — V OKVIRU BLOKOVSKIH NAZOROV — PODPORA WAsittNGTONA Avstrije, Švice in Portugalske. Gre predvsem za politično propagandne naloge. Obstaja skupščina parlamentarnih predstavnikov iz posameznih nacionalnih skupščin. Sestajajo se tudi zunanji ministri ter se posvetujejo o določenih vprašanjih, nato pa skušajo vplivati na nacionalne vlade; Belgijski zun. min. Sponk, eden tvorcev zamisli o združenem evropskem tržiiču Evropska organizacija za gospodarsko sodelovanje, v kateri je včlanjenih vseh 18 zahodnoevropskih držav, pri čemer Je pojem gospodarskega sodelovanja še zelo nedoločen; in Zahodnoevropska zveza, katere člani so Franclja, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska ln Luxemburg ter Velika Britanija. Je predvsem vojaško-polltlčne narave, Ima pa tudi gospodarske naloge. Najnovejši način združevanja v okviru skupnega evropskega tržišča, t. j. v bistvu zahodnoevropskega, se nekje opira na geslo: »Evropa naj postane druga Amerika«. Avtorji opozarjajo na to, kako močne bi lahko bile gospodarsko združene zahodnoevropske države, in navajajo tudi številke iz proizvodnje. Seveda bi morala v prihodnje • prenehati gospodarska trenja med posameznimi zahodnoevropskimi deželami. Združeno gospodarstvo bi se na tržišču n. pr. lahko močno upiralo ameriškemu vplivu, medtem ko ločene, nacionalne ekonomije tega še zdaleč ne zmorejo. Seveda napovedujejo, da bodo nekatere panoge v tej ali oni državi-članici morale j>očasi odmreti, druge pa sc bodo neprimerno razvile. Propadlo bo več. podjetij, da bi se lahko okrepila nekatera druga. Toda kako naj gre po zamisli avtorjev ta skupen razvoj? Najprej poudarjajo, da se bodo zadeve lotili previdno, t. j. v časovnih zaporedjih. Le tako bodo lahko vsklajevali nacionalna gospodarstva in preprečevali večje zastoje. Končni smoter pa je vendarle, kot pravijo avtorji, da bi bilo gospodarstvo popolnoma prosto in svobodno, t. J. da bi potem, ko bi sčasoma zbližali nacionalne ekonomike, prišla v poštev tudi povsem svobodna konkurenca. Seveda bi že v prehodnem obdobju morali (u in tam menjati socialno zakonodajo ter davčno politiko, da bi omorvoČIM lagodno kroženje delovne sile znotraj dežel organizacije. Organizacijo naj bi vodil »Svet ministrov«. Poleg njega bi delovali še »evropska komisija«, »splošna skupščina« in »sodni svet«. V posebno »Evropsko banko za Investiranje« bi vsaka država-članica vložila določeno vsoto, s katero bi pred-(Konec na 8. strani) Stanovalci pa kar po svoje Beseda je o vseh tistih — žal še mnogih — stanovalcih, ki nekako nočejo vedeti, da smo prt nas že pred dokaj časa ustanovili hišne svete kot edine zakonite zastopnike oziroma bolje rečeno, predstavnike upravljanja stanovanjskih hiš. V naših industrijskih središčih so mnogokje krepko zastavili ti organi družbenega upravljanja, ponekod pa še niso našli načina, kaao postaviti piko na i in se še ubadajo z začetnimi težavami. Značilno pa je kajpada to — drugače niti ne more biti — da se hišni sveti najbolje uveljavljajo tam, kjer se stanovalci zavedajo, da morajo temu svojemu izvoljenemu organu pomagati, ne pa ignorirati njegove napore in mu morda celo metati polena pod noge. Še vedno se namreč doga--ja. da prenekateri stanovalci dan za dnem izgubljajo čas na upravah stanovanjske skupnosti in moledujejo za vsakovrstna popravila, namestitve kakršnih koli gospodinjskih predmetov in podobno. Uslužbenci stanovanjskih uprav vedo povedati, da mnogi stanovalci niti ne poznajo svojih hišnih svetov, ali pa jih nočejo poznati, češ da niso sposobni za opravljanje tega dela. Najraje se izgovarjajo, da jih hišni sveti ne upoštevajo, da dajejo prednost zgolj nekaterim stanovalcem. Dogaja pa se celo to, da stanovalci nočejo plačevati najemnine, češ da so morali plačati popravilo stanovanja, vodovoda in podobno. Zaključek vsega tega nam narekuje nekaj čisto določenih nalog, ki jih moramo čimprej urediti. Predvsem dati hišnim svetom vse tiste pravice, ki jih predvideva zakon. Maščuje se namreč to, da so nekaj mesecev po izvolitvi prvih hišnih svetov stanovanjske skupnosti brez razloga izpolnjevale razne želje in prošnje stanovalcev, drugič pa morda ne bi bilo napak, ustanoviti servisne delavnice, vsaj v večjih industrijskih krajih, ki bi v kratkem času in kar najbolj pečeni opravljanje vsa tekoča popravila v stanovanjskih hišah. Na ta način bi sc hišni sveti lahko neposredno obračali na te servisne delavnice, kar bi seveda pozdravili tudi stanovalci, saj bi si na ta način prihranili marsikatero pot. Kajpak pa bo treba hišne svete usposobiti za povsem samostojno upravljanje svojih hiš. Ce bodo imeli na razpolago vsaj sredstva od najemnin, bodo bržkone večkrat prerešetali, kam in kako obrniti denar in opravljati najnujnejša popravila. Njihova najvažnejša naloga pa bo vsekakor pripraviti stanovalce na to, da ne bodo za vsako opeko ali za vsak odkrušen krš zidu zahtevali ne vem kakšnih denarnih sredstev. Sicer pa: nemogoče Je, da bi hišni sveti delali zadovoljivo brez tesnega sodelovanj* vseh stanovalcev. Družbeno opravljanje v tej važni veji našega celotnega družbenega življenja se bo razmahnilo Sele, ko bomo oboje — stanovalce in hišne svete pripravili do tega. da bodo delali z roko v roki. (v) Domače gospodarske vesti e VODOVODNE CEVI ZA POLJSKO. Tovarna cementa v Anhovem bo v kratkem dostavile Poljski prve vodovodne cevi iz azbesta, ki jih bodo uporabili za izboljšanje vodovodnega omrežja v Varšavi. Poljska je naročila 130 kilometrov teh izdelkov. • ZAPRAŠEVANJE GOZDOV. \r letalski zvezi Jugoslavije so izdelali nov načrt akcije za za-praševanje gozdov, ki jih napada gobavost. 60 pilotov in tehnikov bo s 25 letali in s pomočjo Armade zaprašilo okoli 110 tisoč hektarov gozdov, po večini v Srbiji in Črni gori. • DALJNOVOD MOSTAR — SPLIT. V kratkem bodo začeli graditi 220 tisočvoltni daljnovod iz Mostarja v Split. - • NOVI TRAKTORJI. Domača industrija kmetijskih strojev bo izdelala za pomladansko setev nad 1000 traktorjev »Zadruga!« in »Ferguson«. GLAS MLADIH* V Tovarni papirja v Radečah smo slovesno razdelili Mladinske izkaznice Osnovna organizacija LMS Tovarne papirja v Radečah, ki šteje 60 članov, med katerimi je tudi 12 članov občinskega komiteja LMS, je preteklo soboto slovesno razdelila nove mladinske izkaznice. Izkaznice sta razdelila člana DK LMS tovariša Janez Za-hrastnik in Avgust Ernesti. Slovesnosti so prisostvovali tudi predsednik delavskega sveta, tovariš Vojko Pohor, predsednik sindikalne podružnice, tovariš Cetin, zastopnik Zveze komunistov, TVD »Partizan« in drugi. Uvodni govor je imel predsednik osnovne organizacije LMS, tovariš Grebenc, ki je lepo orisal delo osnovne organizacije in vse pomanjkljivosti, s katerimi smo se sre-iavali v preteklem letu. Po končani oficialni slovesnosti je imela mladina pr j etn o zabavo. Cveto Selevšek Za večjo vlogo ljudske mladine v našem družbenem življenju Jutri se bodo v Trbovljah sedaj vse češči primeri, da ak-zbrali delegati Ljudske mladine tivno posega v vsa področja na-trboveljskega1 okraja na svoji II. šega družbenega življenja. Se-okrajni mladinski konferenca veda še to ne velja za vse orga-Preteklo je namreč že več kot nizacije. Marsikje tudi še Pri leto dni od prve konference starejših ni zmagalo razsodno združenega okraja Trbovlje. mišljenje, da je treba Delegati bodo pregledali eno- ljudi bolj pogumno vključevati letno delo organizacije, ugoto- v vse organe upravljanja in jim vilj napredek, ki je bil ne- dajati odgovornejše naloge. Za-dvomno dosežen v preteklem starela mišljenja, češ da mladi letu, analizirali pomanjkljivosti, še niso zreli, še niso dovolj spo- si postavili bodoče naloge in izvolili nov okrajni komite. Ni nova, niti pretirana ugotovitev, da postaja ljudska mladina pomembna sila v našem družbenem življenju. To se kaže predvsem v povečanem zanimanju mladih ljudi za razna družbena vprašanja, sodelovanje v organih delavskega samo- sobni za obravnavanje raznih važnih gospodarskih in družbenih vprašanj, _ nimajo ničesar skupnega z nadaljnjim razvojem socializma. Nihče se Se ni naučil plavati na suhem. Zato je tudj- zgrešeno mišljenje, naj se mladi najprej naučijo, usposobijo, potem jim bomo pa zaupali odgovornejše naloge. Pri upravljanja in tudi v povečani tem ne sre za neskromnost, za aktivnosti osnovnih organizacij pretirano željo Po uveljavljanju Ljudske mladine. Ce se je orga- in podobno, marveč da tudi nizacija pred letom dni ukvar- mladina s svojimi mladimi moč- je bilo doslej od naše mladine predvsem mnogo kritičnih pripomb, a premalo konkretne pomoči pri odstranjevanju posameznih težav, je treba v bodoče dejavnost organizacije usmeriti mlade tako, da bo še pogumneje Posegala v vse probleme in tudi konkretno pomagala odpravljati vse težave. 2e večkrat je bila poudarjena ugotovitev, da je mladina še vedno premalo seznanjena s problemi ostalih področij družbenega upravljanja, kot so zdravstvo, prosveta, upravljanje stanovanjskih hiš, potrošniški sveti, kakor tudi z delom občine. Zato bo morala okrajna konferenca spregovoriti tudi o tem in vzpodbuditi mladino še k aktivnejšemu delu na vseh toriščih našega družbenega življenja. • Zadnje leto je bil dosežen tudi precejšen napredek v organi- Mladina In delavsko samoupravljanje Mladinski voditelji o problemih v delu organov del. samoupravljanja UDELEŽENCI SEMINARJA, KI GA JE ORGANIZIRAL OK LMS TRBOVLJE, SO PISALI SEMINARSKE NALOGE. IZBIRALI SO MED NASLEDNJIMI TEMAMI: LJUDSKA MLADINA IN ZADRUŽNIŠTVO, LJUDSKA MLADINA IN DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE TER PROBLEMI V DELU OBČINSKEGA KOMITEJA LMS. VEČINA SEMI-NARNIKOV SI JE IZBRALA ZA NALOGO TEMO »LJUDSKA MLADINA IN DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE«, KAR PRIČA O NJIHOVEM VELIKEM ZANIMANJU ZA PROBLEME S PODROČJA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA. NALOGE SO POKAZALE, DA MLADI LJUDJE POZNAJO VSA PODROČJA NAŠEGA DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA IN DA PRAVILNO OCENJUJEJO RAZNE PROBLEME, S KATERIMI SE SREČUJEJO V SVOJEM DRUŽBENEM DELOVANJU. SICER PA NAJ SAMI SPREGOVORIJO O TEM: LOJZE VIDIC: 1 Demokracija v odločanju — disciplina v izpolnjevanju ... Mladi ljudje se morajo že takoj v začetku seznanjati s problemi našega družbenega upravljanja. Najboljša priprava za sodelovanje v družbenem upravljanju je delo v klubu mladih proizvajalcev. Vodstvo kluba mora pripraviti res zanimiva predavanja, preko katerih bo seznanjalo mladino z raznimi nejasnimi vprašanji. Zlasti pa je važno, da se mladi proizvajalci seznanjajo s pro- jala predvsem z ozkimi specifič- mi bolj kot doslej podpre naš ziranju ideološko-političnega de-no mladinskimi vprašanji, so hitrejši socialističen razvoj. Ce ia med mladino. Ce je to delo do pred nedavnega še zgolj naključje, smo se sedaj lotili sistematičnega seznanjanja mladine z raznimi vprašanji. Vendar to delo tud) sedaj še ni v vseh občinah načrtno organizirano. Nekateri občinski komiteji se znali to delo organizirati tako, da je privlačno, niso se omejili samo na izvajanje ideološkega minimuma, ampak so znal; poiskati tudi še druge oblike seznanjanja mladine z ideološkimi in političnimi problemi. Marksistični krožki, debatni klubi, diskusijski večeri, mladinske univerze, krajši seminarji — vse to so primerne oblike, ki so za mladino tudi privlačne. Mnogo je še vprašanj, ki i»b bo načela in obravnavala okrajna konferenca. Upamo, da bodo delegati smotrno proučili razna vprašanja, analizirali pomanjkljivosti, opozorili na probleme tudi ostale činitelje, predvsem Pa poskrbeli, da se bo mladina zasavskega okraja še bolj vključila v borbo za družbeni napredek. blemi delavskega samoupravljanja v samem podjetju... ... Že takoj ob rojstvu kluba mladih proizvajalcev je treba vzgajati mlade ljudi, da se bodo ravnali po znanem reku: Demokracija v odločanju — disciplina v izpolnjevanju! Klub naj bo nekaka priprava __ mladih ljudi za njihovo uspešno delo v organih delavskega samoupravljanja in na drugih vodilnih mestih v podjetju... ja v Radečah. Novoizvoljeni sekretariat je imel precej težavno nalogo, saj je moral premagati vrsto težav, ki so se porajale na poti napredka mladinske organizacije. Ena izmed teh težav je bilo tudi vprašanje odnosov med starejšimi in mlajšimi delavci. Tudi uprava in sindikalna podružnica sta podcenjevali sposobnost mladih ljudi. O tem zgovorno priča med drugim tudi to, da sta bila ob ustanovitvi mladinske organizacije samo dva člana DS iz vrst mladih. Res je, da število mladih v delavskem svetu tudi sedaj še ni zadovoljivo, vidi se pa, da je mladinsko delo že vzbudilo pozornost starejših delavcev, saj je bilo izmed devetih mladih kandidatov za delavski svet izvoljenih kar osem. Tudi v upravnem odboru je mlad delavec... FRANC JANEŽIČ: Kako se |e naša organizacija LM uveljavila v podjetju tudi ostalo Dolgoletni mladinski voditelj, umrli Lado Levec, govor: mladinskim brigadam pred Partijskim domom v Trbovljah ... Politične organizacije bi morale usmeriti vso svojo pozornost predvsem v podjetja, ki zaposlujejo polproletarče. Tudi organizacije Ljudske mladine bi se morale zanimati za ta problem in skrbeti za preobrazbo teh mladih delavcev ... FRANCI ŽNIDAR: Mladi ljudje odklanjajo nepravilnosti . . . .... Boriti se je treba za to, da bo čim več mladih v delavskih svetih in upravnih odborih, kajti mladi ljudje imajo zdrav odnos do naše skupnosti. Čas je že, da posamezni staro-kopitneži prenehajo delati napake. Mladim ljudem pa je lastno, da odklanjajo nepravilnosti. ERNO SIMON: Polproletarci se premalo zanimajo za podjetje ■ •. Mladinci-polproletarci se Premalo zanimajo za to, kako Posluje njihovo podjetje. Pa ne samo to. Njihov učinek dela je nizek. Ce bi to nekoliko razklenili, bi videli, da to ni njihova krivda, ker na to tudi vpliva okolje, v katerem živijo. Ker ti mladi' ljudje živijo doma na posestvu, se ne udejstvujejo v našem družbenem življenju. Ti so tudi premalo zainteresirani na tem, da bi čim več prispevali družbi... LUDOVIK BREZNIKAR: Nobeden ni bil izvoljen . . . ... Lani smo imeli člani sindikalne podružnice predvolilni sestanek, na katerem smo izbrali kandidate za novi odbor. Ko sem izrazil mnenje, da bi bilo prav, če bi tudi kak mladinec kandidiral v novi odbor, je direktor izjavil, »da smo še premalo bistri...« Seveda ni bil nobeden izmed mladih izvoljen v novi odbor... CVETO SELEVŠEK: Mlad;nsko delo je vzbudilo pozornost starejših Pred dvema letoma se je na pobudo občinskega komiteja LMS ustanovila mladinska organizacija tudi v Tovarni dokumentnega in kartnega papir- Prvič, s skrbjo za mlade delavce. Menim, da bi moralo imeti vsako podjetje, ki zaposluje precej mladih delavcev, menzo, v kateri bi se lahko hranili. V našem podjetju je prav organizacija LMS delala na tem, da je podjetje ustanovilo svojo obratno menzo. Drugič, z delom 14 mladincev v delavskem svetu. Tretjič, z ustanovitvijo kluba mladih nroizvajalcev. ^ Četrtič, z ureditvijo prostora, kjer se mladina lahko vsak dan sestaja. Petič, s skrbjo za strokovno izpopolnjevanje mladih delavcev. Organizacija LMS je pri vodstvu podjetja izposlovala, da je organiziralo delo ob nedeljah, ko se mladi lahko strokovno izpopolnjujejo ... Da bi organizacije Ljudske mladine v podjetjih lahko s konkretnimi oblikami dela skrbele za to, da bodo mladi delavci postali dobri proizvajalci in hkrati upravljali, predlagam naslednje: 1. Odločno se moramo boriti za to, da bodo material, ki bo na zasedanju DS, pravočasno dostavili vsem članom delavskega sveta. To predlagam zato, da bi se mladi člani DS o tem materialu lahko posvetovali z ostalimi člani Ljudske mladine, poslušali njihovo mnenje in predloge. Le na ta način bomo dosegli, da bo mladina vedela, kaj dela delavski svet in o čem sklepa. 2. Mladi člani DS bi morali z važnimi odločitvami delavskega sveta seznanjati mladino. 3. Kjer obstajajo klubi mladih proizvajalcev, bi se morali njihovi člani vključiti v delo raznih komisij pri delavskem svetu, kjer bi se lahko seznanjali z raznimi problemi podjetja. 4. V podjetju, kjer imajo menzo, bi morali ustanoviti odbor abonentov, ki bi nadziral njeno poslovanje. Odbor bi moral enkrat na mesec poročati _ o poslovanju menze, o vzrokih podražitve itd. Ob ro stvu mladinske prloge „GLAS MLADIH" Mladina je že dolgo želela, da bi imela v našem lokalnem časniku svoj- kotiček, kjer bi lahko pisala o problemih, ki jo tiščijo, o uspehih in težavah v delu Organizacij Ljudske mladine in • važnih vprašanjih naše socialistične graditve. Naposled se je le uresničila njena davna želja in mladinska priloga »Glas mladih« je v tej številki »Zasavskega tednika« prvič zagledala luč sveta. To pot je še nebogljena in malce preveč skromna, toda upati je, da bo sčasoma postala taka, kakršno si jo vsi želite. Takoj ob njenem rojstvu pa je treba odkrito povedati, da ni treba imeti pobožnih želja in velikih upov, če niste pripravljeni utripati z njo in ji pomagati, da bo čimprej »shodila« in postala takšna, kakršno imate vi v mislih. Treba je vedeti, da je prilogo rodila vaša želja in da ste torej vi sami odgovorni za njeno uspešno in plodno življenje. Ona bo glas mladih le tedaj, če boste razmišljali o dobrih in slabih straneh v delu mladinske organizacije, e dobrem ali slabem delu mladih v organih družbenega upravljanja, o pozitivnem in negativnem v razvoju naše socialistične graditve in še o marsičem, ter če boste skušali svoje misli spraviti na papir in ga poslati posebnemu odboru pri OK LMS v Trbovljah, ki urejuje mladinsko prilogo. To kajpak ne pomeni, da je mladinski kotiček v našem listu edino mesto, kjer lahko odkrito poveste svoje misli o tem in onem. To ste dolžni storiti tudi v vaši mladinski organizaciji, na zasedanju delavskega sveta in vsepovsod, kjer se udejstvujete in s svojim delom prispevate k izgradnji novega življenja. Z objavo vaših prispevkov v mladinski prilogi pa boste pripomogli k temu, da bodo vaše uspehe izkoristili tudi drugje in se izogibali napak, ki ste jih vi imeli pri svojem delu. Napak bi bilo misliti, da je prišlo do rojstva mladinske priloge, ki bo izhajala enkrat mesečno, zaradi tega, ker mladina v zasavskem okraju ne bi bila zadovoljna z mladinskim listom »Mladina« in z osrednjim jugoslovanskim mladinskim listom »Mladost«. Ravno nasprotno; mladi v našem okraju so vedno bolj prepričani, d» sta oba mladinska tednika zelo koristna in da v vseh pogledih opravičujeta svoje izhajanje. V obeh listih, zlasti pa v »Mladini«, mladina spoznava svoje probleme, uspehe in težave in najde tudi odgovor na svoja vprašanja. Zaradi tega bosta oba lista tudi v prihodnje našla med našo mladino dovolj bralcev, ki bodo v njih našli tisto, kar jim naša mladinska priloga ne bo mogla in tudi nima namena dati. Njena naloga bo,^ da ji® posreduje predvsem članke, reportaže in notice o življenju mladine v našem okraju. Prispevala bo k izmenjavi izkušenj med organizacijami Ljudske mladine in bo na ta način spodbujala k vedno novim in novim uspehom. Mladinska priloga pa bo tudi omogočila, da bo mladina prek nje opozarjala pristojne činitelje na probleme, ki teže mlade ljudi. Vedeti je namreč treba, da število mladih v organih družbenega upravljanja še vedno ne ustreza vlogi in mestu Ljudske mladine v našem družbenem življenju. Posledica tega je, da mladina nemalokrat tudi nima možnosti, da bi v sicer številnih organih družbenega upravljanja lahko povedala svoje mnenje o važnih gospodarskih, kulturnih, zdravstvenih in drugih vprašanjih. Morda bo ravno mladinska priloga prispevala k spoznanju, da je treba vključiti več mladine v vse organe družbenega upravljanja in ji dati možnost, da se bo enakopravno vključila v reševanje življenjskih vprašanj. Pripravljenost »Zasavskega tednika«, da sprejme pod svoje okrilje, našo mladinsko prilogo, nam nalaga tudi obveznosti. Potrebno je namreč, da podpremo prizadevanje za razširitev kroga naročnikov našega lokalnega lista. Ne sme biti organizacije Ljudske mladine, občinskega komiteja LMS in mladinskega voditelja, ki ne bi bil naročen na »Zasavski tednik«. Lokalni časnik mora prodreti tudi med našo mladino, kajti sicer mladinska priloga »Glas mladih« ne bo dosegla želenega smotra. 5. V samskih domovih bi morali izvoliti hišni svet, ki bi s svojim delom prispeval k boljšemu čuvanju prostorov in inventarja. 6. Ker vemo, da ni samo naloga Ljudske mladine, da vzgaja mlade ljudi, bi morala del vzgojnih nalog prevzeti tudi sindikalna organizacija, ki je prav tako odgovorna za vzgojo mladine... rejši člani DS, predvsem polproletarci, se navadno ne strinjajo s predlogih mladih, ker jih podcenjujejo in ker_ zelo ozko gledajo na naše družbeno upravljanje. To pa zaradi tega, ker nimajo perspektive v podjetju, temveč doma na posestvu. Zaradi tega onemogočajo prizadevanja proletarcev za boljšo proizvodnjo... FRANC KLENOVŠEK: Uspehi so že vidni, a tudi brez težav ne gre . .. Tudi ta se je oglasil k besedi Ko se je v našem podjetju ustanovila mladinska organizacija in je ta začela kazati zanimanje za probleme podjetja, so tudi starejši delavci postali pozorni na mlade ljudi. Od tedaj je bilo vedno manj ljudi, ki so menili, da mladina ni sposobna reševati zapletenih vprašanj v zvezi s proizvodnjo itd. Posledica tega je bila, da so se na kandidatnih listah začela pojavljati tudi imena mladih ljudi, ki so bili tudi izvoljeni... ... V začetku so mladi delavci le s težavo sledili razpravam na zasedanju DS. Sedaj se že pogosto oglašajo k besedi in dajejo pametne predloge za reševanje perečih problemov podjetja, ki jih ni malo... LADO HARTMAN: Vajenci niso soudeleženi pri delitvi dobička ... Imamo mnogo mladih de-lavcev-samcev, ki se hranijo po gostilnah in tako porabijo samo za hrano od 70 od 80 odstotkov zaslužka. Z ustanovitvijo tovarniške menze bi se gotovo rešil ta problem, saj bi bila hrana mnogo cenejša, ker menza ne bi poslovala z dobičkom ... ... Vajenci . prejemajo enake nagrade kot pred petimi leti. čeprav so se cene od tedaj že nekajkrat zvišale. Vajenci niso soudeleženi pri delitvi dobička, čeprav bi jim po mnenju mladine ta pravica pripadala.,, EMIL KMET: Težko jim je dopovedati ... Težko je bilo dopovedati nekaterim starejšim delavcem, kako zelo važno je za uspeh našega podjetja, koliko se bo dalo mladim delavcem možnosti, da se bodo neposredno udejstvovali v organih delavskega samoupravljanja. Da se naša mladina res zanima za delavsko samoupravljanje, je po-' kazala naša letna konferenca LMS, ki je dala mnogo koristnih pobud in predlogov. Iz razprave na konferenci je bilo videti, da mladim delavcem ni vseeno, kako se gospodari v podjetju in ali so izkoriščene vse možnosti.. I Zbral in uredil: F. Šetinc ..* M ' ' *' ~ " \ 1 • ... Spoznali so nas in ugotovili, da le z delom lahko vzgojijo trezne in razsodne ljudi, ki bodo prispevali k hitrejši izgradnji socializma... ... Menim, da je treba dati možnost mladim ljudem, da sprostijo svojo mladostno voljo in elan... IVAN NOVAK: Mladina postavlja zrela vprašanja ... Na sejah delavskih svetov mladi člani postavljajo zrela vprašanja o problemih podjetja, ki bi se morala upoštevati. Sta- Tam, kjer je bila mladina, tam je prešerno vrela pesem iz mladih grL Na sliki mladinska brigada odhaja na delo Ljudske mladina in družbena upraulian|e u šolah Verjetno bo ob tem naslovu marsikdo p odcenjevaje skomi-zwl z rameni ir. dejal: »Se tega je treba! Mladi ljudje so že tako preveč predrzni, vse preveč ko preveč predrzni, vse preveč si upajo. Učijo naj se raje, ne pa oa vtikajo nos tja, kjer jih nič ne briga.« Drugi bo razburjeno pripomnil, da 'z tega ne bo drugega kot anarhija dijakov na šolah. Prvega bi zavrnila takole: Ne zanikam tega, da si nič ne upamo. Smo že toliko napredovali, da upamo povedati to, kar nam ni všeč, kar se nam ne zdi pravilno. Po moje to še ni predrznost, lahko pa si mislim, da bi imel kdo rajši, da bi molčali. Da pa vtikamo nos tja, kjer nas ne briga, ne, s tem se pa nikakor ne strinjam. Koga bo pa vendar bolj brigala šola, če ne nas? Anarhije se za sedaj še ni treba bati. Priznati pa je treba, da je takih »pesimistov* vedno manj, da podcenjevalen odnos do sodelovanja dijakov v upravljanju šol izginja. Kajti mladi smo pokazali, da smo razen plesa in zabav sposobni še za kaj drugega. Splošni zakcm o vodstvu šol, ki je izšel pred dvema letoma, določa, da morajo dijaki aktivno sodelovati pri vodstvu šol in da se morajo na vseh srednjih šolah ustanoviti skupnosti učencev. Zakon pravi naslednje: »Namen skupnosti je,- razvijati iniciativnost, samostojnost, zavestno disciplino in čut odgovornosti učencev za svoje delo in uspeh v šoli ter aktivno pomagati učiteljem pri izpolnjevanju nalog šole.* •Na sestankih skupnosti obravnavajo in sklepajo učenci o vseh vprašanjih svojega šolskega dela in življenja.* »Skupnost učencev seznanja Po svojem predstavniku o svojem delu šolski odbor, sporoča svoja mnenja in daje predloge. šolskem odboru, toda ... Letos smo se z zakonom bolj seznanili. Spoznali smo, da so nam dane velike možnosti, da smo z njim mnogo pridobili. Pojavilo pa se je vprašanje, kakšno vlogo naj ima poleg šolske skupnosti organizacija LMS? Prišli smo do zaključka, da mora biti organi-zacja LMS, ki združuje najboljše dijake, tista, ki naj vodi in pospešuje delo lolske skupnosti. In na žalost se urnika ne da popraviti. Pogovorili smo se o športnih dnevih, ki naj bi bili res športni dnevi, o štipendijah, o tem, kakšen kriterij upoštevajo pri podeljevanju štipendij odgovorni forumi. Pri nas je namreč nekaj dijakov, ki bi bili po našem mnenju zelo upravičeni do štipendije, pa je iz neznanih vzrokov ne dobivajo. Še en posnetek s plenuma na Izlakah na žalost je res tako, da je organizacija LMS dala naj večji če ne edini delež pri družbenem upravljanju šol. Na pobudo organizacije LMS smo na gimnaziji ustanovili razredne skupnosti. Na sestankih le-teh smo (v večini primerov) ponekod povabili tudi razrednike. In verjetno se je prvič v zgodovini trboveljske gimnazije zgodilo, da je vodil sestanek in stal za katedrom dijak in ne profesor. Profesorji so imeli posvetovalno pravico. O tem, ali naj bodo na teh sestankih prisotni tudi profesorji, odločamo sami. Sprva smo se bali, da si Skupnost učencev, dijaški par- pred profesorji nihče ne bo upal pripomniti ničesar, ker bo strah pred posledicami prevelik. No, pa dijaki smo vseeno »odprli za-tvormce*. In cel kup problemov je prišlo na dan. O tem, kar nas muči, s čem se ne strinjamo, to kar se nam ne zdi pravilno, o vsem tem smo razpravljali. Sestanki razrednih skupnosti so bili podlaga za sestanek celotne dijaške skupnosti. Mogoče vas bo zanimalo, o čem smo razpravljali. Problem, ki nas najbolj tare, je prav gotovo urnik. Vsi dijaki od petega do osmega razreda pa nismo zadovoljni z njim. Toda lament, ima torej zelo pomembno vlogo in predstavlja temelj šolske reforme. Težko si je namreč misliti družbeno upravljanje šol brez šolske reforme in šolsko reformo brez družbenega upravljanja šol. Omenila sem že, da je splošni zakon o vodstvu Sol, o šolskih odborih in dijaških skupnosti izšel že pred dvema letoma. Praktično od njega dijaki še nismo imeli ničesar, niti tega niso vsi vedeli, da sestavljajo dijaško skupnost vsi dijaki od petega do osmega razreda gimnazije. Imeli smo sicer zastopnike v V zadnjem času so ponekod že končali gospodinjske in kuharske tečaje. Na sliki vidite gospodinjsko razstavo, ki so jo pripravila dekleta na Vidmu Odkrite misij — garant uspehov uku zemljepisa učimo, koliko kvadratnih kilometrov meri država, koliko milijonov prebivalcev Ima, o tem pa, kakšne .sile prevladujejo v njej, o tem, kako stališče zavzema do posameznih političnih problemov, zvemo pa prav malo. Ta zahteva dijaka mogoče ni bila postavljena čisto pravilno oziroma dovolj razumljivo. Nam nikakor ne gre za to, da bi eno uro na teden »gonili* čisto politiko, to preobremenjeni učni načrt ne bi mogel dovoliti, Mi hočemo, da postane pouk zemljepisa bolj sodoben. Pa naj se iz učnega načrta izloči tisto nebistveno! To, da bi pri zemljepisu obravnavali snov sodobneje, da bi se ob državi ki jo obravnavamo, dotaknili tudi političnih problemov, to ni želja peščice dijakov, ki se zanima za politiko, ne, to je zahteva vsega dijaštva. Menda ni bilo sestanka dijaške skupnosti, kjer dijaki ne bi želeli, da se ob ponedeljkih ne bi spraševalo. Ta zahteva se bo mnogim zdela bedasta. Če se od enega do drugega dne lahko naučijo, zakaj se potem ne bi mogli od sobote do ponedeljka, ko je nedelja — prosti dan vmes. Pravijo, da je nedelja dan počitka za vse, potemtakem tudi za dijake. Ob nedeljah bi učenci hodili v naravo, na izlete, ko med tednom presede dopoldan v šoli, popoldne pa pri knjigah, če hočejo predavanjem sprpti slediti. Ob ponedeljkih res pride večina nepripravljena v šolo. Pogovorili smo se tudi o problemu »vozačev*, materialnem stanju, o disciplini. Tak je bil prvi sestanek šolske skupnosti. Ledina na naši šoli je zorana. O tem, ali je uspel, bomo še spoznali. Prav gotovo je uspeh že v tem, da smo dijaki spregovorili o težavah, ki nas tarejo. Mislim, da bomo opravičili zaupanje družbe, ki nam ga je izkazala. Družbeno upravljanje na šolah pa bo popolnoma uspešno takrat, ko bo izginil pri dijakih vsak strah pred posledicami, in ko se za družbeno upravljanje šol ne bo zavzemala samo organizacija LMS, ampak tudi drugi. Mira Kajina-, Trbovlje Mladincem, skojevcem in mladinskim aktivistom iz časa MOV Slovenska mladina je mnogo prispevala v narodnoosvobodilnem boju in ta njen prispevek prihaja danes že v zgodovino polpretekle dobe slovenskega naroda. Kljub temu pa še danes nimamo publikacije, ki bi prikazala delež in vlogo mladine v tem boju. Morali pa bi jo imeti, In ta zaradi popolnejše zgodovine NOV, še bolj pa zaradi vzgojnega dela med mladino, ki naj bi čim temeljiteje poznala pot medvojne mlade generacije in se ob tem vzgajala. Zato je plenum CK LMS na svojem zasedanju 19. januarja 1957 sklenil, da bo izdal zbornik »Mladina Slovenije v NOV«. Zbornik bo posvečen 40. obletnici ustanovitve SKOJ, ki bo 1959. leta. Ta zbornik naj bi z dokumenti in slikami, predvsem pa s čim večjim številom spominov prikazal razvoj, vlogo in širino mladinskega gibanja, junaštvo, požrtvovalnost, nesebičnost in trpljenje mladih ljudi, ki so se polni idealizma borili za osvoboditev jugoslovanskih narodov. Tako obširno delo pa zahteva sodelovanje vseh nekdanjih mladincev, ki bi zbirali arhivsko gradivo, pisali spominske članke ali pa delali kot sodelavci pri uredništvu Zbornika. Po okrajnih središčih bodo ustanovljeni pokrajinski aktivi, v katerih bodo tamkajšnji nekdanji mladinski aktivisti. Ti bodo zbirali gradivo o razvoju in delu organizacije po pokrajinah. Pozivamo vse tiste, ki so pripravljeni za delo pri urejanju Zbornika, naj se obračajo na uredništvo Mladinskega zbornika pri CK LMS in na okrajni komite LMS. Le s sodelovanjem vseh mladih ljudi, ki so bili med vojno borci, kurirji, skojevci, organizatorji protestnih akcij po okupiranih mestih, vodilni mladinski aktivisti itd., bomo lahko Zvezi slovenske mladine, Zvesti komunistične mladine in vsej slovenski mladini z Zbornikom postavili dostojen spo- Centralni komite LMS <1 menik. o pouku. Govorili smo tudi Naš dijak je zahteval, da naj bi eno uro na teden posvetili obravnavanju političnih dogodkov po svetu. Res je, da se pri po- Mladina in razvoj kmetijskega zadružništva Kaj pravijo o tem mladin ski voditelji Zlata Dolanc, učiteljica, Studenec: ... Vzgoja naprednih kmetov naj bi se pričela že v osnovni šoli ob prirodopisnem pouku in ostalih predmetih. Vodstvo osnovne organizacije naj bi se zanimalo, kakšen je ta pouk. Če bo pouk že v naši osemletki prilagojen potrebam bodočih gospodarjev, potem bo vsa nadaljnja vzgoja bolj uspešna. ... Načrt kmetijsko-gospodar-skih šol je dober. Osnovne organizacije Ljudske mladine in aktivi mladih zadružnikov morajo samo skrbeti, da se bo pra- vilno izvajal. Če hočemo na vasi vzgojiti zadružnike, nikakor ne smemo dovoliti, da bi črtali s programa zadružništvo, kot se je to ponekod že dogajailo. Kako naj mlad gospodar postane tudi dober zadružnik, če se o tem ne bo seznanil? Poskrbeti moramo, da bodo te šole postale stalna oblika izobraževanja kmečke mladine. Dati jim moramo tudi pravno veljavo. Vsak obiskovalec naj po končanem obiskovanju prejme spričevalo. -0 Mladina sc rada udejstvuje v športnih društvih Zofka Koren, Loka pri Zidanem mostu: vasi je, da vzgaja kmečko ... Z ustanavljanjem aktivov mladih zadružnikov smo storili tudi na vasi precejšen korak naprej. Zdi se mi pa, da se nekatere kmetijske zadruge še ne zavedajo svoje vloge, da so predvsem one poklicane, da skrbijo za dvig kmetijske proizvodnje ... ... Naloga aktivov mladih zadružnikov in ljudske miadine na vasi je, da mladino v dobre kmete proizva-jalce-zadmžnlke. Da so aktivi tudi zelo privlačni, se je pokazalo na Svibnem pri Radečah. Tu se je mladina vključila v aktiv mladih zadružnikov, ima kmetijsko gospodarsko šolo, udejstvuje se pa tudi na kultur-noprosvetnem polju. Ivica Žnidaršič, Leskovec: ... Ker naše kmetijstvo ni na taki stopnji, kot bi želeli, se že dalj časa razpravlja, kako to rešiti. To seveda ne gre tako hitro. Vemo, da so naše kmetije razkosane, da obdelava ni najboljša, da se premalo uporabljajo stroji, umetna gnojila itd. Kmetje imajo nizko izobrazbo, tako splošno kot strokovno, zato ne znajo smotrno izkoristiti niti tistih možnosti, ki bi bile mogoče. Zato je nujno, da se mladina izobražuje in seznanja s problemi naše socialistične graditve. ... Ustanavljanje aktivov mladih zadružnikov je silno koristno in potrebno. V aktivih se bodo bodoči mladi gospodarji seznanjali z naprednim kmetijstvom. Spoznali bodo, da ni edino to prav, kar so mislili In delali njihovi očetje, ampak da je mogoče marsikaj boljše napraviti. Vzgoja kmečke mladine ni lahka stvar in bomo marsikdaj naleteli na težave. Kmečka mladina je mnogo manj seznanjena z našo družbeno problematiko kot delavska ali mladina v naših središčih. ... Mladina mora prevzemati v kmetijstvu vedno odgovornejše naloge in v njej moramo gledati eno glavnih sil za nadaljnji razvoj socializma na vasi... Koncert v Šmartnem Koncert v Šmartnem — Prejšnjo nedeljo je bil v Šmartnem pri Litiji koncert rudarske godbe in ženskega pevskega zbora »Svobode II« iz Toplic-Zagorj a. Koncert je zelo dobro uspel, razen ženskega okteta, ki se mu je zataknilo. Tudi udeležba je bila prav dobra in videti je bilo, da si domačini podobnih prireditev še žele. Inž. Rudolf Babič: (Nadaljevanje) VIDEL SEM ZLATO MOSKVO Največ izdelujejo tovorne avtomobile po 4 in 4,5 tone in'sicer 120.000 letno Ker delajo le v eni izmeni, pomeni to, da pride skoro vsako minuto nov avto iz tovarne. Razen tega izdelujejo še avtobuse, 3700 letno — potem posebno luksuzno opremljene medmestne avtobuse — 500 na leto, nadalje 70.000 kuhinjskih hladilnikov. Kot nekakšno rezervno produkcijo pa štejejo izdelavo dvokoles, ki jih izdelajo — kot nam je dejal direktor — »samo« 1200 na dan. Tovarna pa je za tako veliko proizvodnjo tudi primemo urejena. Izdelava rotorskih blokov je popolnoma avtomatizirana in ne potrebuje niti enega delavca. Surovo odlit blok pride po posebnem traku v prvi stroj, ki ga avtomatsko vpne, napravi določene operacije in preda naslednjemu stroju, kjer se proces ob. dclave nadaljuje. Kontrola je elektronska, tako da vsak pokvarjen kos izloči, da ne bi po nepotrebnem obremenjeval sledečih strojev. Iz zadnjega stroja pa se po poslednji obdelovalni operaciji s pomočjo členkastega traku dostavi na mesto montaže. Zelo zanimivo je opazovati delo na glavnem montažnem traku, ki se ne ustavlja, ampak se ves čas premika. Vsak delavec ob progi opravi svoje delo, ki traja za vsak kos le nekaj sekund in mu zato ni treba zapustiti delovnega mesta. Tako se montira na eni progi šasija, na drugi karoserija, rotor itd. Na finalnem traku se sestavijo še ti glavni deli, ln ko pride avto do konca montažnega traku, vstopi šofer in avto odpelje. Ker me je zelo zanimalo, kaj bi se zgodilo, če motor ne bi takoj vžgal, ker bi bilo treba ustaviti celo tovarno, sem približno dvajset minut stal ob koncu traku, vendar lahko rečem, da tovarne ni bilo treba ustaviti. Se mnogo hitreje se razvija montaža koles, saj so posamezni gibi monterjev tako preračunani, da ni treba nobenega giba več nadomestiti. Prosil sem direktorja, da mi pokaže komandno mesto montažnih trakov. Tu sem opazil, da so povsod vgrajeni variatorjl, s pomočjo katerih je mogoče brzi. no poljubno regulirati, s tem pa seveda tudi storitev in intenzivnost dela. Specialno oi“odje in stroje, ki jih potrebujejo v proizvodnji, izdelujejo sami, po naročilu pa napravijo tud posebne stroje za ostale tovarne. Tako so nam pokazali izdelavo treh orjaških stiskalnic za 35.000 ton pritiska. Točasno izdelujejo 30.000 detajlov. Obseg tovarne se poveča povprečno za 18 tisoč kvadratnih metrov vsako leto. Imajo lastno polikliniko, sanatorij ob Črnem morju, domove oddiha, pionirsko taborišče, športni stadion z igrišči in bazeni itd. Lansko leto je bilo v njihovem sanatoriju 8300 članov kolektiva, taborilo pa je 3600 pionirjev. Za vse sovjetske tovarne in tudi za ustanove je značilno to, da pričenjajo z delom šele ob devetih dopoldne. Ko smo jih o tem vprašali, so nam pojasnili to tako, da je država pač zelo velika in da se ljudje od zelo daleč vozijo v službo, v Moskvi pa ni mogoče dobiti stanovanja. Lahko mi verjamete, da pomeni izraz »daleč« pri Rusih res velike razdalje, saj so nam za kraje, ki so od Moskve oddaljeni 200 kilometrov, trdili, da so blizu. Od 12. do 1. ure popoldne je počitek. Takrat gredo vsi člani kolektiva na kosilo v obratno menzo, kjer pa za razliko od naših menz lahko naročite kosilo po jedilnem listu. Kosilo v menzi stane od 4—15 rubljev, pač pa vsebuje za naš okus razmeroma malo maščob. Ob 1. uri se delo zopet začne in traja do šestih zvečer. Potem se začnejo razni kurzi, predavanja, sestanki. Posebno skrbijo za izobrazbo, saj ima vsaka večja tovarna velikansko knjižnico, kjer lahko dobite brezplačno poljubno knjigo. Ce potrebujete kakšno redko strokovno knjigo, vam jo preskrbe v dveh dneh iz centralne biblioteke, seveda brezplačno. Nastavljene imajo tudi akademske slikarje, ki vodijo tečaje za slikanje, najboljša dela pa tovarna odkupi za precejšnjo vsoto. Zelo veliko skrb posvečajo tudi fizkulturii povsod smo videli velikanske stadione, kjer gojijo vse vrste športov Mladina ima vsak teden dvakrat plesne vaje, baletne šole itd Najbolj pa mi je ugajalo, da v ZSSR res lahko vsakdo študira, če ima le veselje za to, Vsaka večja tovarna, pa tudi kolhozi imajo podružnice tehniku-ma in tudi fakultete iz tiste stroke. Predavanja so redno vsak večer, od časa do časa pa so izpiti. Izpraševali so profesorji z rednih fakultet in je zato spričevalo popolnoma enakovredno, kakor da je bil Izpit opravljen na redni šoli. Odstotek večernih študentov je zelo velik in zato me ni več presenečalo, da ljudje celo še čas, ko Čakajo na Metro ali na trolejbus, porabijo za študij. Zato imajo izredno velik strokovni kader, saj so celo strojepiske v ministrstvih inženirji ali pravniki. V zadnji petletki je diplomiralo v Sovjetski zvezi 178 tisoč inženirjev, kar je posebno prestrašilo Američane, ki so o tem obširno pisali v svojih strokovnih listih. Zel0 zanimiva je tudi tovarna orodnih strojev. Ustanovljena je bila leta 1932 ln je prvotno izdelovala le stružnice in revolverje. Leta 1941 so jo prenesli preko Urala, po vojni so j0 spet vrnili v Moskvo, v Sibiriji pa je ostal njen dvojček. Od leta 1946 izdelujejo polavtomate in avtomate, pa tudi hidrokopime stroje in stroje z elektronskim krmiljenjem. Sedaj izdelujejo 350 različnih tipov strojev. Zaposleno Je okrog 4000 ljudi, od tega 900 tehnikov in inženirjev. Od starega kadra jih je v tovarni še 500. Mnogo od teh je prišlo z dežele, sedaj pa so inženirji in vodic posameznih oddelkov. V podjetju je zaposleno 33*/« žensk in 30"/o mladine. Tudi v tem podjetju imajo vse to, kar sem pripovedoval o »ZTS« — od biblioteke pa do univerze. Razne kurze, tehnfku-me itd. obiskuje okrog 500 članov kolektiva, od tega zelo velik odstotek fakulteto. Direktorje tovarn postavlja ministrstvo. Temu sq podrejeni glavpi inženir, komercialni di- rektor, kadri in šef zaščite dela. Direktor dobi poročilo avtomatično vsako , uro. Rednih konferenc vodilnega osebja ni, pač pa je vsak mesec sindijcal-na konferenca, ki se je posamezni obrati udeležujejo preko svojih delegatov, od katerih je vsak dolžan, da pove vse nepravilnosti, ki so se zgodile v njegovem obratu. Komunistov je v tovarnah od 8—15% Tarifna politika je v ZSSR precej različna od naše, saj je razpon plač od najnižje plačanega nekvalificiranega delavca pa do direktorja v razmerju 1:10. Za izvršitev plana imajo premije, ki se pričnejo pri 90°/« doseženega plana. Zelo nas je zanimalo tudi še vprašanje, če je sploh mogoče premenjati službo, oziroma če so vse premestitve mogoče le z dekreti. Odgovorili so nam, da imajo premijo na staž in da dobi delavec in nameščenec po 15 letih nepretrganega službovanja do 30°/» na plačo, zato je pojem fluktuacije skoro neznan. Plača nekvalificiranega delavca je približno 350 . rubljev, viso- ko kvalificiranega pa 800—1000 rubljev mesečno. Za vsako Izboljšavo dela ali kvaliteto izplačujejo precejšnjo nagrade, zato vsakdo res dela in se trudi. Skoro vsak si prizadeva kaj izpopolniti, in pri tem velikanskem kadru se seveda nabere mnogo dobrih idej In tudi patentov. z'...*..... (NadiUjev^tije sledi) INI @ ¥ 1 © E II Z zbor. Udeležili so se ga delegati iz osnovnih organizacij v Hrastniku in na Dolu. Občni zbor je ugotovil, da de- PIJAVSKO STARA VAS Gasilski tečaj. — Tukajšnje bodo dostojno počastili medna-gasilsko društvo je priredilo te- rodni praznik žena čaj za izprašane gasilce To je SoIski odbor je imel ^ dne. vi sejo in se je seznanil z zako-Odborniki HRASTNIK Za ustanovitev krožka vzgornjem delu Hrastnika — Tudi na Dolu so delavni , V »Zasavskem tedniku« smo ki ga ta že ne uporabljajo več že večkrat pisali o delu hrast- toliko. SSjlSI Eli-rHS ES25SS ŠafSSS WSS*i§ Po obširnem organizacijskem ljena okrog pol ure. Ker so pa kos. predvidenim investicijskim kreditom. Nujna je popra- opravljali izpite. — Želimo jim obilo uspeha! Novi odbor, v katerem sa naj- joZ vto^ned^ob^a igl2r.in fClr- kom,^jo a To velja - ' ' ^ sestanek, na katerem so starši šsr 2 »?So5“rr£ ± s« Poleg tega je zelo neurejen, tako da se je pri- v Hrastniku, ki so bili zlasti času končno 'le dobilo vsaj pro- P°ložaJu nekaterih partizanskih njih položaj precej spremenil, osvetljeni na zadnji letni skup- store, tako, da sedaj lahko vzga- majhnih ^tipenctoa^tijihpr^ Z vozmi s^ratka^ne^morejo več skega značaja, temveč so v ljanja klubov LT. glavnem postala že neke vrste j. osnovna tehnična šola. To velja zlasti za avto-moto prišli Jkoro' vri' šoferiT^ri'elek- ZVVI Hrastnik ie imel Pred ne" tično vzgojo svojega članstva, iričarjh RazerT te^a 6pa oba kt- svoj redni letni °b5ni V‘ F‘ pa poučujeta tudi mladince pred- ____ _____ v • vojaške vzgoje, ki so bili pri EZD ™ JP I naboru določeni k avtostroki in IS {““C l* S v službo vezalcev JLA. V radioklubu se vadijo tudi rezervisti, Preteklo nedeljo je občinska Na koncu je bil za predsedni- zveza ponovno vzpostavila, ki so že odslužili kadrovski gasilska, zveza polagala obračun ka občanske GZ ponovno izvo-rok_ svojega dele pred delegati 30 ga- 1 jen tov. Franjo Zorico. V. I. verjetno bi kmalu spet zašli s&sfcih društev. Skupščine so se 75 LET GASILSKEGA v pisanju, kajti nas namen m udeležili tudi zastopniki oblasti DRUŠTVA BREZlCE-MESTO govoriti samo o uspehih m na- in Okrajne gasilske zveze. 4. avgusta bo praznovalo Pro. težavahamPa ’ ° recen°’ U 1 Po poročilih članov upravne- stovoljno gasilsko društvo Bre- Tu gre ba ograjo, drvarnico itd. — Razpravljali so tudi o vzgojnih Ljudska mladina je zelo priza- uspehih in šolskem obisku. Roditeljski sestanek. — Zadnjo nedeljo je bil roditeljski Pionirji. — Tudi pionirji se Ijali so o učnih in vzgojnih pro- petilo v najhujši zimi, da je skrbno pripravljajo na praznik blemih in o uvedbi potrebnih neki učenec padel v vodo. g marca s petdejanko »Pogumni copat v §0]j 2eleti je le, da bi Krško se je za ta primer zavzel jeva. prihodnjega sestanka udek Nastopili pa bodo tudi z de- žilo več Staršev, klamacijami in petjem, tako da in bo posredoval, da se bo ta M. M. Kolcaf tole o f , . , bovv‘SSm£2££ S5S ŽSMSSJStr-Jfc 3£fW»*3Sa£.*2: SSSthMrm: Ke„L;.v"S,,v. S.* V* torjev, ki eo se doslej plačevali KOT Ff11 sameoocinsKe gas. zve * v tovarni in sicer iz slede- zadeti ima ženo in 9 mesecev stanovanje oddal samskemu de- i, ----— ze. Na njenem področju je rrim Ob čih rariogT’ ^rega^troka. Kuhinja je' zelo lavcu češ da se bo v kratkem d0 .v. ..“rfJvi Vi T’ 8 . . , , maihna vendar io uporabljata oženil. Ta samec stanuje doma t0dpr^11. tud.‘1, gaf^d Imenovani stanuje pn neki 1 50 pri starših, ki imaj0 svojo hišo. Po- oddelek, ki naj bi prikazal de- vdovi, ki mu je iz človekoljubja oDe aruziM. h ^ poročil ne bi iz blagajne odbora, po mnenju ,Na hjecem Področju je članov pa bi bilo bolj pošteno gradnji devet orodjarn m do-plačevanje iz sredstev, ki so do- m°v- 73 grad® po vee-.ni ločena za nredvoiaško vzgojo silci $ prostovoljnim delom. _ ___ „ ___________ Stvar se vleče že dali časa Kdo trebno pa bi bilo opraviti po- levanje gasilskih društev Spod- odstopila malo sobico v veUko- Pri omenjeni vdovi stanuje -i L taki stanovanjski zadre-bo nUaP 26 ] CaSa" Kd° pravile, na več domovih in sušil- njega Posavja od ustanovitve sti 3,70x2,40 m, malo večjo sobo njena hčerka, ki ima dve hčer- g7k0t r» mora živeti Dominik a tsvstir ~ ~ T-L - - *• —v sk B t__ __ -.ju. _________j_ »TCv^riiVi ha,v«nnv Tun. bora so se zgodile razne napake, vodnih bazenov po vaseh. Občina niti ni povabila pred- Člani gasilskih društev so v stavnika LT k razdeljevanju glavnem marljivo sodelovali z podpor. ... ostalimi organizacij amj in se Solski otroci imajo veliko ve- ude’ežili različnih prireditev. v “W»«■*> - k *-* - * ST&. kot v Hrasto,k„ Srt*,: tudi na Dolu problem glede T? dvema igricama, in to »Cinca ---------- - - .. Zakaj torej taka odločitev, B., kar je za obe stranki silno ker je vendar povsem naravno, Lutkovne predstave. — Pio- di obiskovalci so bili z njuni lavskega sveta, rursiki lutkovni oder »Svobode zadovoljni. Lutkovni oder ima priprav Ijeniih že nekaj igric, s katerimi neprijetno. da pomagamo najprej tistemu, Na seji upravnega odbora de- ki je pomoči najbolj potreben, ki je bila 18. E. N. II« na nižji gimnaziji v Zagor- vezava s hrvaškimi gasilisMmi ^ F^^^KT5^tekU^°^|ePnaj_ bo gostoval tudi v okolici Za- KOPRIVNICA — ", . , .. vimeki ras ki se že skoro No, pa tudi sedaj ne spimo. Gostovanje v Hrastniku. — Zimski cas, ki se z« omaram za Guai na uoiu proDiem gieue , , , _dvema igncama, m to »vtnea Oostovanje v Hrastnutu. — «***i8W vao» . , ,,Q prostorov, ki jih v zimskem ča- ^veM^ Marinca ima smolo« hi »Baterija šahovska in namiznoteniška poriavlja od11®!-!6^1^1 n^sta PN^i igralci so še novin- T! »T« -ES* „ >«?■ U~«. V,e »redkve . »krti, .»tod, »- ^S STJXS^^J£Xm. na predavanja naj bi bila s Občinska gasilska zveza je v bile zelo dobro obiskane in mla-filmi. Klub ima vse veselje do minulem letu organizirala tečaj dela in učenja. Škoda, da nima za tajnike in blagajnike brežina razpolago vsega potrebnega ških društev, za pionirje pa je materiala in orodja. Morda bi pripravila tekmovanje s pisanimi v tem pogledu lahko priskočila praktičnim; nagradami 9n diplo-na pomoč razna podjetja v ob- mami. V bodoče bo prav njim čini s kakšnim starim orodjem, posvetila če več pozornosti. SENOVO SPREJEM MLADIH V ZK. — seKcija pionirskega ooreoa za- od ci, a se z največjd vnemo trudi- gorske razje gimnazije je pre- ustanovili Pro- jo, da bi pridobili čim večje teklo nedeljo gostovala v Hrast- je^nb naplavili velik sposobnosti Dve tovarišici-sta naku. Prijateljsko srečanje ao nanrei Prva prireditev, v mesecu januarju obiskovali pripravili pionirji DPD »Svobo- j^0n^el™ sUvestoovo, desetdnevni režiserski tečaj v de II« v Hrastniku. V šahu so ^ nQ doikaj skromnem Trbovljah in z njega prinesli ........... . _ zmagali zagorski pionirji, v na- ^ "velikim težavam mnogo pridobitev Po vseh osnovnih organizacijah T5®167!1 .te111511 Pa so 1 J ------------ —,—1-1« ,n hm s delo. za praktično ZK rudnika Senovo • se živahno domačini D" J' programOTn^kar " ^di pevski zbor imamo. Vodi »v. — p 6 , .ga tov. Avgust Buh in je zelo Gostovanje Trboveljčanov. 6„ —______0— —................ Prejšnjo soboto je dramska Danes Imamo ze montažno g^iven. Naši kmečki fantje in družina »Svobode-Zasavje« iz urejen oder v šolskih prostorih, dekietg prihajajo ob večerih _ - . __ _ _ - _ __ _ pripravljajo na sprejem novih \ / I C/ [\/l 13 CZ J J članov, zlasti mladih delavcev- X/ I Lv 1—» 1 ^ I ■ r \ | X — -* 1 \ rudarjev. Tako nameravajo v ■ —--—— —--------- — -------- , — ------ — kratkem sprej'eti v ZK 25 novih, Trbovelj gostovala z igro »Ma- na katerem so ob obcuisKem s hribov na pevske vaje. Seje občinskega komiteja vn okolico, stalno bodo nadzirali večinoma mladih lj'udi, ki so s tura«. — Predstava je uspela in prazniku _ Senovega gostovati — — — LMS Videm-Krško so se poleg učne uspehe otrok padlih bor- svojim dosedanjim delom poka- tudi obisk je bil zadovoljiv. kulturniki iz Brestanice z članov udeležili tudi predsed- cev in pripravili proslave za 1. zali, da bodo dostojni člani ZK niki osnovnih mladinskih orga- maj, Dan borcev, Dan vstaje in in obetajo, da bodo v bodoče še nizacij. 29. november. marljiveje delati v raznih orga- Iz poročil posameznih pred- V tovarni celuloze in papirja nizacijah in na področju druž-sednikov je bilo razvidno, da so Videm-Krško bodo v kratkem bene in politične dejavnosti. KN selim večerom. V SEVNICA Šoferski tečaj. — Avto-moto društvo v Sevnici že nekaj let uspešno deluje in ima tudi letos mladinci zelo aktivni, da se vse- ustanovili aktiv borcev, katere- Tudi ostale organizacije ZK Občni zbor športnikov. — posvetiti "^dim *n P *** . polne roke dela. Na letošnjem stransko udejstvujejo. Pereče mu bo občinski odbor ZB poma- na .področju občine Senovo na- Prejšnji ponedeljek je okrog okrepiti ..all^žiia občnem zboru si je društvo za- vnrašanie na ie po vseh orga- gal pri kvalifikaciji posameznih meravajo pomnožiti svoje vrste, petdeset športnikov Radeč pri- se bo spomladi lahko ud >ezi ve5 nalog v smeri razvora p 1 . . članov in pri dvigu njihove zlasti pa jih okrepiti z mladimi sostvovalp občnemu zboru svo- tekmovanja. —,-------- »-—t- v, i« nizacijah prostori. Shajajo se lahko edino le v šoli, kjer pa teh ni, so navezani na privatne hiše. Še v središču nimajo mladinci svoje sobe, kaj šele po vaseh. Na Velikem Trnu in Starem gradu na obrtni šoli v Krškem se pripravljajo mladinci na samostojne prireditve. Zadnji so strokovne izobrazbe. ljudmi. avto-moto športa pri nas, ki je med ljudstvom priljubljen, po- 6 V osnovah za družbeni ceniku sploh ni navedena. Da jega društva. Novemu odboru bo predsedo- išislšll £-£#SP |H'Sfff E Krivdo je največ iskati v pre- Plesni tečaj. - Osnovna orga- vpdsato Jftej. majhni disciplini in tudi v slabi nizacija LMS v Radečah je pri- sij katerem bodo organizaciji dela. Člani so v di- pravila za svoje člane plesni te- dn^^P« tetorem bodo sa Msutsffvs ss jfSMrsvais s SL-srrtt-r SrisitisstrM sjšrrsjr jea-ts zgraditi športno igrišče.--------- . , , , . . ... Velikem Trnu se bi radi kul- narjev proti 742 milijonom v sti pa skrbe za to, da bodo cene turno udejstvovali. Sedaj se letu 1956, kar je še vedno 6°/e vseh pijač in ostalih gostinskih učijo igro »Kam iz zadreg«. Vse manj kot predlansko leto. Na uslug označene na ceniku na vaje kakor tudi prireditev samo nazadovanje prometa v letu 1956 vidnem mestu, bedo imeli v šoli. j° P°leg zmanjšanja investicij- ’ - Na zboru volivcev na Zdolah letos si pa želijo, da bi še zad- Z občnega zbora zadružne hranilnice v Brežicah (Nadaljevanje z 2. strani) Prebivalstvo mesta Videm- so živahno razpravljati o ob- nji kilometer ceste uredili ln jo organizacije imele na razpolago ......................... * *- — *—-----------~l" zadostna obratna sredstva. Preglavice imajo tudi a jmdo- .SSAZg* 1956 Osnovna organizacija LMS ske dejavnosti v okraju in s Krško je izreklo željo po usta- novi, davkih, elektrifikaciji, ce- dokončno izročili prometu. »Celuloza« je že večkrat raz- tem manjšega števila zaposlenih novitvi dobrega bifeja in slašči- stah in drugem. Iz poročil, ki Preglavice imajo tudi zv_ pravljala na svojih sestankih o v 6arne z brezalkoh°lno restavra- jih Je podal krajevni in solski 0gkxt>nirrd objekti, katere misli- letu 1956 doseel, nomembne ustanovitvi tovarniške menze, tudi kvaliteta pijač, posebno pa CIj0 jemu bi lahko primemo odbor, je razvidno, da je bilo j letos popraviti. Sami pravijo, USDehe Sredstva^ bila kolikor Obenem so se pogovorili o va- vin, ki ni bila na zazelem visi- siužiie nekdanja kavama — re- njihovo delo uspešno Marljivi J sicer nimajo velikih zahtev. h? s—tidt^vSi gi-jaatr SE24 « stk. siarssSKijrsAiSs iKa,«« •»». praksa pokazala da so nekatere jemke le^Tvreme, alfso gostinska podjetja in go- ra Turiz^TejTotoeb"ug^ii'" C^ta^kf vtie^Mole^z“vldm‘om-' Na Zdolah so poleg spomeni- ^družne organizacije svoje last- K mlatoici Iz rotatove stišča veliki potrošniki, je Se- vsem Nanom sporočaiio, da Kršktoi, je dolga le 4km. Leta ka padlih borcev temelji, ka- dL,^lade doslej vse preveč pomagali pri gradnji kulturno- kretariat za blagovni promet fe 0bčni zbor zaradi konference, in leta jim je ta cesta belila tere so zgradili pred 15 leti za ^®!e' iromaga-ll pn graanjl ivuivuinv- Ha cn no ni^ftvem I.i ________1____t___________________ i+Iau___^4^4 u« nnsUnlo TT»t nimaln v času svojega obs1 mla- 037l5g50,; dino politično-ideoloska preda- . ^ t lahko kupujejo bla- SSSKtBMl E1SSK tes&rszs: sft m filme, katerih sl v večji meri poleg prehrambnih artiklov celijo, p>osebno po vaseh. - šteje tudi steklenina, tekstil in ¥ . ostalo, kar je potrebno za obra- Pred kratkim je bila v Vidmu- tovanje podjetja. — — —_— »a!« clrACf;} ^ . aa , •». Krškem prva odbora ZB. seja občinskega e Do 30. junija t. 1. mora vsak gostinski delavec imeti na j,rnh po 63 črneel pa po 47 dto. kite- (Iz'pte«nie G^m*e zbeenke jišič, svinjake itd. Doslej znana uredba, po kateri ie možno te kredite dobiti ni naletela pri prosilcih na potrebno zanimanje, ker je način odobravanja teh posojil zelo kompliciran. Zaradi tega je hranilnica mnenja, da bo treba v bodoče najti primernejši način in obenem več iiiiiniiiiiiiiiiiiipiiiiiintimiiiimiiiiitiiiininniiiiuiiiiiiiiitniiiiiiiiM TRBOVELJSKI TEDIMIK V TRBOVLJAH NAJCENEJSI KRUH Trboveljske pekarne prodajalo beli Zarji Izkoristili za zadnji užitek na belih Pariz". Zanimanje je bilo tndt za to poljanah. Prirejenih je bilo Uidi nekaj delo šeste nmetnostl v Trbovljah izred- Za predsednika je bil ponov- svojem delovnem mestu ustre- Zvedeli smo, da so te prodajne ho izvoljen tov. Joško Bajc, ki ^ kvalifikacijo. Zaradi tega n*lnlije v Sloveniji, je že doslej mnogo napravil v opominjamo vse gostinske de-Prid te organizacije. _ lavce, lci kvalifikacije še nima- Izvollli so še predsednike ra- j0j dg 6e priglasijo tukajšnji znih komisij, kot so: komisija za Gostinski zbornici. Ob zadost- NOVA ULIČNA RAZSVETLJAVA tekmovanj. »MUCIN DOM« V DELAVSKEM DOMU V tkem ske Igre z godho In petjem — „Mucin dom", kt jo je pripravila ..Svoboda — no veliko. V četrtek, nekaj minut pred začetke prve predstave, je nekaj ljudi hotelo za sredstev za obnovo kmetijstva. iSšSsMc SMUSSfcirssrS Te dni smo opazili na cesti ne Trgu Center", zrežirala pa Oenl Rakova. w nadzorni odbor kakor ,STObod_e" pri delu elektromonterj. pod- „£*«?.delom le Mo močno ustreženo •£* ”, 7,^. I^>1, ^ri, NOCOJ Nocoj prireja ..Svoboda-Center" v glav- šiiti. Ob razrešitvi starega odbora tudi , ' , ' pdtUUUUV |/ll UVIU v IV O zbiranje zgodovinskega mate- nem številu priglašepcev bo ietja ..Elektro-Trbovije". 3S' “ narti^nike oTroke^itd zb0mj® Ltrob' 'sveM.k,’0 kTdajejo m«to sktb za partizanske otroke ltti. rem bodo le-ti pridobili potreb- p0B0ČI ~„upn0 dlanjo podobo. kazen navedenega so ustanovili nQ usposobljenost. Rok prigla- še žensko komisijo, ki bo zbrala sitve je do 15. marca 1957. material o ženah — borkah. » V gostiščih, zlasti v točilni- u ™llwleei. nih Iniciativnega odbora, tov. Lojze Tr- trboveljska društva tudi tokrat priredila Na seji so sprejeli tudi plan ^ ^ dogaja, da strežno osebje , ntitoah motiM ‘dežovetoTul- pin- Na skupščino se bomo povrnili v Pionirsko maškarado. Za jutrt Je predvidela za tekoče leto. Sklenili so, “gtu dra|eJ zaračunava žgane nV^vih - orihodniijjevi.ki _ _ ^ določena zenskem vrhu zapadlo precej snega. Na Mrzlici so v petek, 22. lebr. Imeli 10 cm enega. Lepo nedeljo so SNEG NA ZASAVSKIH VRHOVIH vsemu trboveljskemu drobižu USTANOVLJENA JE OKRAJNA RIBIŠKA ZVEZA V nedeljo dopoldne je bil v Delavskem domu ustanovni občni zbor Okrajne ribiške zveze. Poročilo je podal predsed pustno prireditev z mnogimi lepimi pre- vsi navzoči izrekli vse priznanje “raSSr smo. d. takšne prireditve v “ “Sh™ Trbovljah Še ni bilo. preteklem letu Obenem so te- _ rekli zahvalo tudi direktorju MAŠKARADA ZA PIONIRJE - — v. ———----- goaiu urnte da bodo do občinskega prazni- pjjačc, kot je za te _________________ ka, do 12. avgusta, postavili spo- prodajna cena na ceniku, ali pa menik padlim ter urediti njego- ^ nekatere vrste pijač na tov Ivanu Glogovšku, ki je pre-555551 ^ leta skrbel d® 'e deio pote-pionlrsko maškarado. Za iutrt iePoredvl- kh*0 v najlepšem redu Na koncu so sorejeli še vrsto zgornjega dela Trbovelj do Doma „Par- sklepov za tekoče leto in poza Ulmom „Be1i Jorgovan" je minuli m”" 66 ”lai,,n,ke ,m*tna rire razdelili dobiček hranilnice, ki tegen predvaja! kino Delavski dom ame- v Dom« ..Svobode Trbovlje H" pa bo 7-naša Za preteklo leto 6,896.450 videl pionirska maškarada popoldne. dinarjev. VELIK OBISK V KINU nogi zasavski smu- riški barvni film ..Poslednjič GOSTOVANJE DIJAKOV KRS KE GIMNAZIJE V BREŽICAH V BREŽICAH Režija je dostojna dela samega. Vse posameznosti so dovolj preudarjene, da smo mogli jasno spoznati moralo zgodbe. Govorne uvajenosti teh mladih bi si marsikatera starejša igralska skupina lahko vzela za vzgled. O sceni ne bom govoril. Bila je improvizirana in za tako več kot dobra. Šibka stran upri- Igra in oder sta največkrat vičen odnos graščaka do kmeta. CA Milena Cerovšek. Lileg Po- nt° bili svetlobni efekti, MLADINSKA IGRA »ČAROVNI TOLAR« domena zrelili, preudarnih ljudi, Obojega ni lahko združiti v lonca je uprizorila živo podobo prabt zaradi^ nipl baletna saj kažeta v vsej pregnantnosti kompozicijsko enotno zgradbo ciganke v plesu, Živko Sebek _ a a ^ocneje ,zllla ,v času obraz. Po svoje pa je na - in to je delalo avtorju, kakor slepega dečka, Marko Štefanič P°1 j0' c?~ odru čarobno-mikavna in igri- se kaže v igri, največje težave, valpta BOŠTJANA, Rudi Krošelj 'hiln troh« breziskem odru nc n va tudi mladost. Mladinske igre Po motivu ljudske pesmi iz slugo BRANKA in Taso Bednar- ustvarjajo drugačno, o marši- fevdalnega obdobja kmeta Z o- šek GROFA. Igra je po številu čem svojstveno ozračje, ki naj- rina zapro v ječo. ker mu je pri igralcev, všteoši skupinski ba- ,ir;u ra7Ve' močneje zaživi prav t> mladih plačilu obveznosti do graščaka let, zelo zahtevna. Zato naj mi DSO dijaki fa vzg i"te(° Otroci in starši našega mesta Miloš Poljanšek "ME' EBsžsrCCErE Glasbeno baletni večer v Trbovlah srcih. Z ato smo bili veseli ob- zmanjkal tolar. Njegova hčerka ostali igralci oproste, če jih ne krške cimneviL iška mladih igralcev krške gim- Zorka se odpravi s slepim Ja- omenjam imenoma. 6 azij . nazije. nekom v gore med skale k dedu Rad zrem mladinske Ijične igre, ki so na ji odrski krst mladim igralcem, srečno uideta. Ded ozdravi Ja- Ijubka neokretnost in priseb- nfka’ da spregleda, oba pa osve- Stanka Brezovar, Iko Otrin, poleg jasne izgovorjave odlika nosi le-teh, ko se vselej sproti sti- da postaneta uporneza^ zo- Janez Triler in Anton Ambro- tega liričnega basista, brez hujše težave rešujejo oseh per grajske. Grof je pri kopi- zet iz Ljubljane so pred krat- Antonio Ambrozet pa je z rahlih zadreg, mladostno samo- cenju denarja za zabave ne- kim pripravili Trboveljčanom izvedbo Chopinove >Reoolucio-zavestno nadmoč posameznikov, usmiljeno trd, pri čemer mu po- glasbeni baletni večer o gleda- narnei nudil poslušalcem vrhun-kar ose se godi na odru, in ža- maga zvesti valpet Boštjan, liškj dvorani Delavskega doma. ski užitek na tem večeru Teh-reče oči mladih gledalcev, ki se Grajski norček, sluga Branko m pma , _ , _ nična preciznost in močan pn- holj prizadeto kakor odrasli, ječar spoznajo krutost svojega , ,s^a udarek osebnega temperamenta bolj glasno in zato manj pri- gospodarja, zato se iz maščeon- Antona Ta sTposebnoTnjejgTveiZdost- držano opredelijo za dobrega in nla< a tudi iz ljubezenskega ču- ?, . ] n, ' . . V® na ba- -------- . , . pravičnega ter obsodijo zlo. stva in simpatij do tlačanov PTjJZTI' lil i lzha-mta 12 so.le Čarovni tolar ni običajna Ua o ^oZplX b^Uansat Deček nosi in ljubkuje svojo sestrico (z nedavne razstave v Beogradu) SZ^JSSS! TfrZdLt S Ho. «r J *' ‘Zl no sočne, a vendar zrele igre. Celoten večer je bil za trboveljsko občinstvo nekaj novega: menta: pravljični in tragično-resnični, pravljična moč in kri- tMŠiitii iravljicni motiv, vendar mi vse- ski Glasbeni šoli sta s tem pre- čno ni jasna fjgura deda Vse- Janez Triler je pel ob odlični cej pripomogla k še večjemu veda. Saj kmečki otrok kaj hi- klavirski spremljavi Ambrože- delovnemu interesu svojih učen-tro sam spozna, če doživljajo tija solospeve. Zvočno jasna in cev — baletnikov in solopcvcev. njegovi starši krivico. Tudi za- glasovno čista interpretacija sta J. Z. V brežiški občini je 19 ljud- močno središčno ustanovo, ki povsod mnogo več kot bralcev, balet ItTiud?'TiJdierTnTTi- XTCI,. . _ , • - - - - - - - - • ir„x~n Va‘er SIa P°D prisiljeni vložek NEKAJ O DELU MLADIH ZADRUŽNIKOV V SEVNICI LJUDSKE KNJIŽNICE BREŽIŠKE OBČINE V PRETEKLEM LETU 1Razveseljivo: Dovolj bralcev skih knjižnic. Sedemnajst od zlasti z izposojanjem dramskih Močno je prednjačila mladina, kakor zadeva nujnosti Ker bi teh je več ali manj aktivnih, del streže potrebam delnemu Vsega skupaj je bilo prebranih me tehtnejša razčlemba dela dve pa sta tako imenovani območju trboveljskega okraja 21.790 knjig, od teh okrog 400 zapeljala v stran od mojega na- mrtvi knjižnici, ti sta v Drom- la knjižnica je odprta vsak nemških m hrvatsKih. Laloga mena na: pogledu na to Dobro so začeli Ijah in Orešju. Obe imata sila dan. Primer zgledne knjižnice knjig o vseh knjižnicah šteje odrsko delo nnnem tn in - -mr skopo izbiro knjig in. zato ne je tudi dobovska, ki za vaške 9674 kosov. Nekaj nad tisoč - ° - ' te Se W' maT' - **» ie Knjižnica n ti*«« Topli- jMfjlS prebrali cah je v glavnem poletno-sezon- v/, izposojnine, nekaj pa je bilo ključne misli — čeprav po neki ekskurzije, poskuse itd. urejena kmetica Sicer pa se s takšnimi težava- ska knjižnica za goste z lepo tudi daril m podpor. interni logiki — je v mnogočem -leseni je začela tudi v Sevnici Po končanem ogledu je priia- mi bore tudi druge knjižnice, izbiro knjig. Precej prometa Knjižnice poslujem večinoma uravnala šele skrbna režija. N jej delovati kmetijsko-gospodarska zni gospodar vse zbrane lepo kajti za nove knjige je treba imajo starooaska, bizeljska in ob neijel\ah, ki so 'za nodeželje gre vse priznanje, da je uprizo- so,la- Vanjo so se vpisali vsi pogostil in jim zaželel pri nii- denarja, lansko leto pa je bilo cerkljanska knjižnica. Pse po- č nam0lj primeren dan. Kjer riten tako lepo uspela. mladi zadružniki. Solo obiskuje- hovem bodočem delu mnogo n i OTYt n n (11 n rt 11 en hrt T ni no linnlo in nrnzm a no// rir/n too * . . ’ . J * - , . . „ _ _ ‘ •A — —--------*----- ' moreta delati zadovoljivo, saj so razmere presenetljivo dobro de- ESCcSIJp jenega. V nekaterih knjižnicah bolj ali manj redno, svoji knjiž- oh taki priložnosti vzljubi in jo mladino zabaval 'cingljLi zvit, so knjižničarji ob začetku bral- m zalogi, in dohodkom primer- izbers za neločljivo spremlje- norček. Glasovno in kreativno S. Z. najmočnejša je bila ČAROVNI- V Zagoriu za praznik žena Zagorske žene bodo tudi letos . novo in ji skušal posredovati ne sezone napeli vse svoje sile. no. Vse bi zaslužile več pozor- valk0 v življenju izkoristili so zimsko sezono, ki nosti in upoštevanja od svojih 1 1 je najugodnejši čaj za čitanje. matičnih organizacij. Poleti tako nima skoro polovica Da je mogoče tudi ob slabih vaških knjižnic pogojev za denarnih pogojih precej dopri-uspešno delo. Skozi vse leto dela nesti k ljudski izobrazbi, naj le nekaj knjižnic, ki imajo za povedo naslednje številke: seboj že dolgoletno tradicijo. To V občini je bilo v preteklem je predvsem Ljudska knjižnica letu vsega skupaj 2289 bralcev. PTOS‘am'e svoj vsakoletni pr a- cimveč praktičnega in teoretič- v Brežicah, ki je v zadnjih le- ki so s; izposodili v knjižnicah znik. Samo s to razliko, da bo nega znanja v vsakdanjem golih prerasla okvir običajne kra- razne knjige 17.012-knit. Razen program praznovanja nekoliko spodinjstvu. (v) jevne knjižnice in se razvila v v eni knjižnici je bilo bralk drugačen> kot zadnja teta. _______ SENOVO KORISTNA POBUDA RK. — Pred nedavnim je predsednica senovškega RK tov. Kolarjeva odprla bife Rdečega križa, ki sedaj posluje v veži kina na Senovem. Ta okrepčevalnica je novost za kraj, ker doslej ni imel ustreznega lokala za prodajo slaščic, še manj pa za prodajo brezalkoholnih pijač. Nov bife bo v bodoče z vsem potrebnim preskrbljen. Članice RK bodo poskrbele, da prodajne cene ne bodo visoke. — Čisti dobiček je namenjen za pomoč najpotrebnejšim v občini. Obračun dela Društva prijateljev mladine na Senovem Nedavno tega je bil na Se- pogrešali nekoliko misli 6 delu novem občni zbor tamkajšnjega pionirske organizacije na šolah. Društva prijateljev mladine. Občnega zbora so se udeležili Občni zbor, lahko rečemo, je v tudi odgovorni tovariši z obči-celoti uspel, kar je potrdila ude- ne, med njimi predsednik obtežba 215 občanov, čeprav šteje č.nskega LO, zastopniki rudnika društvo le 150 članov. Ta obisk in družbenih organizacij ter taj-potrjuje, da se je društvo zna• nik okrajnega odbora ZP.M, ki so lo zavzeti za reševanje obilice prispevali svoj delež k nadalj-nalog, ki stoje pred DPM, in si nji vlogi Društva prijateljev s tem zagotovilo splošno priznanje. Kot uvod v občni zbor so pionirji podali zelo pisan kulturni program ob sodelovanju pionirskega pevskega zbora in recitatorjev. V poročilu je bilo nakazano splošno delo DPM, ki predstavlja tako uspešno bilanco, da se z njo pohvali lahko le maloka-tero sorodno ali drugo društvo v okraju. Tako sodi med opravljena dela društva obisk socialno in zdravstveno ogroženih otrok, organizacija Dneva pomladi, Dneva žena, Novoletna jelka, za katero so nabrali "50.000 din in nakup.li smuči za pionirsko organizacijo, skrb ga partizanske sirote, za predšolsko in izvenšolsko mladino. Društvo je poskrbelo nadalje za oddih učencev, za pravilno delovanje .mlečnih kuhinj, za katere so v Tednu otroka skuhali lepe količine sadnega soka. Na občnem zboru so analizirali Uidi šolske uspehe otrok, ki v prvem šolskem polletju niso bili zadovoljivi saj je v osnbvm šoli kar 16 odst. padlih učencev in 1 odst. neocenjenih, medtem ko je bilo v nižji gimnaziji le 57 odst. pozivithih ocen, pri čemer je padlo 153 učencev ali v obeh šolah skupaj 207 otrok. Za izboljšanje ocen je bilo govora tudi o pr jemih staršev za pomoč otrokom pri učenju. Na koncu so sklenili razširiti delovanje društva tudi na dve sosedni vasi in sicer na Koprivnico in vas Anton, nato pa izvesti občni zbor občinskega odbora Društva prijateljev mladine. Za vso delo moramo DPM na Senovem pohvaliti, le da smo mladine v občini Senovo. Večer pred praznikom bodo kajpada izkoristile za proslavo v Domu »TVD Partizan«, kjer bodo pripravile bogat prograjn — med drugim bodo nastopile 'pevke »Svobode Toplice« — z uvodnim govorom o pomenu in nalogah ženskih društev. Na sam praznik pa bo Gospodinjski center pripravil zanimivo predavanje o sodobnem gospodinjstvu. S tem predavanjem bo pravzaprav ta center začel široko akcijo za vključevanje zagorskih žena v to mlado usta- Prizor iz igre »Mucin dom«, ki so jo uspešno uprizorili • prejšnji teden v Trbovljah Drobne novice iz Dobove GOSPODARSKI TEČAJ bo že kmalu končal s svojim delom. Začel se je v okviru KGŠ meseca decembra. Priglašencev je bilo precej. Ker pa je napovedanih predavanj kmetijskih strokovnjakov malo ali skoraj nič, VRAGI MA FUATINU Napisal: Jack London Riše: Bernard Emerik 33. »Saj niso poznali poti. Samo koze in jaz vemo zanjo. Jaz sem pa tudi pozabil, ker sem se plazil skozi goščavo, da bi prišel do vode in bi odplaval k tebi. Ali vragi so bili že v goščavi in streljali na Browna in mornarje. Mene so lovili do jutra in zjutraj so me še gonili tam v ravnini. Potem pa si ti priplul s škuneriem in oni ‘so čakali, da prideš na obalo. Ušel sem skozi goščavo, toda ti si bil že na obali. »Torej si bil ti tisti, ki je ustrelil?« »Da, hotel sem te opozoriti. Toda oni so bili tako previdni, da niso marali nič več streljati, in bil je moj poslednji naboj. 34. »No, kaj boš pa ti pove- dal, Zajčja ustnica?« se je obrnil Grief h kuharju z »Valete«. Njegovo poročilo je bilo dolgo in le s težavo ga je spravil iz sebe. Pred letom dni, je pravil, je zapustil »Papeete« in se je vozil na »Valetti« skozi Paumot-sko otočje. Stari Dupuy je bil lastnik ladje in njen kapitan. Na zadnji vožnji je najel na Tahitiju dva tujca za krmarja in superkarga. Imel je pa še enega tujca na krovu, ki ga je hotel pustiti kot svojega zastopnika na Fanrikiju. Krmar in super-kargo sta se imenovala Raoul van Asveld in Krci Lepsius. 35. »Ta dva sta brata, prl- lil3|»|*|»|#l®kk|e|t.|s|s|ilo siuškoval sem, ko sta se razgo- da ju nihče ne sliši,« Je razlagal »Zajčja ustnica«. »Valetta« je križarila med nizkimi otoki in pobrala na Du-puyevlh postajah želvovino in bisere. Frans Amundson, to je bil tretji tujec, je ostal na Fanrikiju in je zamenjal Pierra Godarda. Pierre Gollard je prišel na krov. da bi se vrnil na Tahiti. Domorodci na Fanrikiju so pravili, da je imel precejšnjo zalogo biserov, ki jih je izročil Dupuyu. Takoj prvo nčč, ko so zapustili Fanriki, je v kabini počilo nekaj strelov. Nato sta zločinca vrgla trupli Dupuva in Gollarda čez krov v morje. Tahitijanski mornarji so zbežali v spodnje prostore. Dva dni potem je Raoul van Asveld natrosil strupa v jed, ki jo je moral »Zajčja ustnica« skuhati in nesti mornarjem. Polovica mož je umrla.. »Zajčja ustnica« je še in še pripovedoval o grozotah, ki jih je doživel. 36. »In zdaj me bodo hoteli umoriti,« je brbljal »Zajčja ustnica«, »ker vedo, da sem vam vse povedal. Toda jaz nisem bojazljivec in bom ostal pri vas, gospodar, in hočem tudi, če bo treba, z vami umreti.« Mož koza je zmajal z glavo in vstal. »Lezi in počij »e,« je dejal kuharju, »potem pa te spravim više gor v gore, kjer žive moji bratje s kozami.« »Beli brat. kmalu bo noč. Ca« je, da se odpraviva Puško boš moral pustiti tu.« je precej mladincev opustilo reden obisk tečaja. Za dekleta pa se je sredi januarja pričel gospodinjski ali kuharski tečaj, ki se bo končal 2. marca. Vodi ga tov. Polovi-čeva. Svoje izdelke bodo dekleta razstavile na maškaradi, ki •jo bo 2. marca v prostorih Zadružnega doma priredila Zveza borcev. RODITELJSKI SESTANEK je bil 22. februarja na osnovni šoli in nižji gimnaziji v Dobovi. Sestanka se je udeležilo nad 120 ljudi. Najprej je imela tov. Marnova referat »Pohvala, nagrada in kazen pri vzgoji«. Po poročilu pa se je razvil razgovor, ki je razčistil nekatera vprašanja in težave pri vzgoji naših šolarjev. Starši in prosvetni delavci so se pogovorili tudi o tem, naj starši dajo svojim otrokom, zlasti gimnazijcem, več časa za učenje tudi takrat, ko se prične delo na polju. Analiza polletnih učnih uspehov je pokazala, da bi bili le-ti lahko boljši, če bi bili prijemi vzgoje pri starših enotnejši. Ustanovili so tudi pionirski starešinski svet. VRHOVO PEVSKI KONCERT. _ Pred kratkim je gostoval na Vrhovem pevski zbor »Boštanjski fantje«. To je bilo prvo gostovanje teh pevcev pri nas. Zapeli so nam lepe narodne in partizanske pesmi in dali nekaj veselih slik. Vsi pevci zaslužijo priznanje, posebno pa njihov pevovodja, šolski upravitelj Vr-hovčani si žele, da bi jih pevci še obiskali. V nedeljo, 3. marca, pa bo Prosvetno društvo z Vrhovega gostovalo v Boštanju s komedi-io v treh dejanjih »Vzorna deklica«. K. K. Občni zbor TVD »Partizan' v Sevnici Poleg ostalih društev imajo v Sevnici tudi društvo »Partizan«, ki že nekaj let uspešno deluje. Pred kratkim so člani pregledali tudi svoje delo v lanskem letu. Iz poročila upravnega odbora posnemamo, da je bilo v društvu rednih telovadcev veega skupaj 170, kar je lep uspeh za Sevnico. Delovale so vse telovadne vrste, od cicibanov do starejših članov. Telovadci so nastopili na okrajnem zletu, ki je bil v Brežicah, izvedli spomladanski kros, udeležili so se Titove štafete in vseh nastopov, ki so jih pripravila sosedna društva, in društvene akademije, ki je bila 24. maja veličina tega društva. V aprilu so mladinci sodelovali na proslavi delovnih brigad, v maju so tekli na okrajnem teku »Svobode«. V juliju in avgustu so nogometaši in odbojkarji odigrali več tekem doma in na tujih terenih. Tudi namizni tenis so gojili. Zadnjo tekmo s Senovim so odločili v svojo korist. Vse vrste lepo delujejo, razen nogometašev, ki bi se radi -samo podili za žogo, v telovadnico pa jih ne spraviš. Problem je tudi smučarska vrsta. Društvo ima okoli 60 parov smuči. Nerodno pa je, da naši izprašani smučarski vaditelji v tem času,- ko je pri nas sneg, odhajajo na razne tečaje in seminarje v kraje, kjer je še sneg dolgo potem, ko je pri nas sezona smučanja že mimo. Tako so naši smučarji letos ostali sami in se Smučarski tečaj v Kisovcu Smučarska sekcija ŠD »Svoboda« v Lokah-Kisovcu je priredila smučarski tečaj za pionirje in pionirke. Tečaj je obiskovalo petdeset pionirjev in pionirk, vodil ga je pa požrtvovalni tov. Emil A j tič. Ob zaključku tečaja so izvedli tekmovanje mladih smučarjev. Med najboljšimi v smuku sta bila Nuška Prosenc med pionirkami in Rudi Palčič med pionirji, med skakalci pa se je najbolj izkazal nadarjeni Branko Ostročnik. Poudarit; 'moramo, da je upraviteljstvo domače šole na Lokah uvidelo koristnost tečaja in je posodilo za vadbo smuči VEL K« PODLOG Na zboru volivcev, ki so ga imeli v Velikem Podlogu, so kritizirali krajevni odbor, češ da ni opravil v celoti svoje naloge. Zato so ga razrešili in izvolili novega. Pritoževali so se tudi nad odborniki občinskega ljudskega odbora z njihovega področja, ker premalo poročajo o delovanju občine. Ker je to izrazito kmetijsko področje, so na zboru razpravljali predvsem o kmetijskih problemih, kot so: melioracija, metil javost živine, trofazna električna napeljava, cene kmetijskih pridelkov in davki. Želijo, da bi se cene kmetijskim pridelkom ustalile, tako da bi lahko že vnaprej preračunali-, kakšen bo njihov dohodek. Prav tako naj bi bili tudi davki vedno enaki in se ne bi vsako leto spreminjali. Za vzdrževanje cest so kmetje navozili precej gramoza. Vsekakor se pa ne strinjajo s tem, da so nekateri to delo opravili zastonj, drugi pa prejeli pošteno plačilo. Volivci se na splošno zanimajo za tekoče probleme. Želijo pa, da bi jih pogosteje obiskovali razni politični In oblastni funkcionarji. -a tistim, ki jih niso imeli. To je treba pozdraviti! Želeli bi, da bi, ta primer našel v bodoče Se več posnemalcev. Kegljači tekmujejo vsepovsod Tekmovanje v vzhodni coni republiške lige je v polnem razmahu. Tekmovanje se razvija na treh kegljiščih, med njimi tudi v Zagorju. V prvem kolu sta se v Zagorju srečali moštvi iz Ljutomera in »Kovinotehne« iz Celja. Edino zanimiv dvoboj je bil med državnim reprezentantom Steržajem iz Ljutomera (809 klinov) in Goborjem iz Celja (702), ki sta bila najboljša v obeh moštvih. Zmagalo je moštvo Ljutomera s 4391:4094 klini. — V drugem kolu med »Poštarjem« iz Maribora in »Vrelcem« iz Rogaške Slatine, v katerem so zmagali Mariborčani s 4173:3957. Najboljša sta bila Stubelj (Poštar) s 741 klini in Drahe (Vrelec) s 738 lesi. — V tretjem kolu sta se srečala »Kladivar« iz Celja in mariborski »Kovinar«. Dvoboj se je končal z zmago Celjanov z rezultatom 4347:4319. Odlikovala sta se mariborčan Lah s 767 klini in Hrastnik (Kladivar) s 742 keglji. Zagorski kegljači so doslej tekmovali samo na kegljišču »Betona« v Celju in premagali Ptujčane s 4491:4336. Najboljši je bil Sotenšek. (m) KRATKE VESTI OD » VSEPOVSOD REKORDNA PROIZVODNJA PREMOGA V EVROPI. — Proizvodnja premoga v Evropi je dosegla lani rekordno višino. Istočasno pa je bil tudi izvoz premoga iz ZDA večji kot kdaj prej. Skupno je bilo v Evropi v letu 1956 nakopano 622 milijonov ton premoga napram 616 milijonom ton v predlanskem letu. V tej količini pa ni vračunana proizvodnja premoga v sovjetski zvezi. V JOHANNESBURGU ARETIRANIH 2000 DOMAČINOV. — V Johannesburgu v AIriki je policija aretirala 2000 domačlnov-Afrikancev, ker so bojkotirali mestni avtobusni promet. Do bojkota je prišlo, ker so povečali prevozne cene v avtobusih. RADIO V TEM TEDNU Poročila poslušajte vsak dan ob 5.0S, 7.00, 1J.00, 15.00, 17.00 In 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.0$. Oddaj* »Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo ob delavnikih ob .14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete In kmetijsko univerze" vsak delavnik ob 12.30. ,.Naš jedilnik" vsak delovnik ob 7.20. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 de 7.00. NEDELJA, 3. MARCA 7.35 Zabavne melodije. 8.30 Otroška predstava — Mark Twain: Kraljevič in berač. 9.10 ..Podeželje poje". 9.45 Se pomnite tovariši — Tone Seliškar: a) Mati na razpotju — b) Jabolka. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 11.35 Lahka glasba. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 16,00 Bogdan Pleša; Lipica (reportaža). 17.30 Radijska igra — Mark Twain: Pogodba o govedini (prva izvedba). 18.20 Melodije za dobro voljo. 20.00 Malo od tu in malo od tam. 21.00 Kulturni razgiodi. 22.15 Nekaj novosti iz našega arhiva zabavne glasbe. PONEDELJEK, 4. MARCA 11.00 Uvodni takti. 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Tita Sojar: Ob osmem marcu. 11.35 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi In napevov. 12.40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel. 13.15 Melodije za razvedrilo. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Zvone Kržišnik: Srečanic z delovnimi ženami. 15.40 Utrinki iz literature — Kurt Tucholsky: Ekonomija in politika. 17.10 Zabavna In plesna glasba na tekoečm traku 18.00 Družinski pogovori. 18.10 Slovenski oktet poje slovenske narodne In umetne pesmi. 18.30 Radijska univerza ■— prof. Evald Bračko: Jekomer in radar Pri netopirjih. 20.00 Mladinska oddaja. TOREK, 5. MARCA 8.05 Za prijetno dopoldansko razvedrilo vam bodo peli in Igrali domače pesmi in napeve priljubljeni ansambli in solisti. 8.40 Igralo mali zabavni ansambli. 10.10 Ud melodije do melodije. 12.00 Pol ure *a ljubitelje slovenskih narodnih pesmi. 13.30 Pester operni spored. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 17.10 Zabavna in plesna glasha na tekočem •toku. 18.00 Športni tednik. 20.00 Pust, Pust, širokih ust . . . (zabavna karnevalska oddaja). SREDA. 8. MARCA 11.00 Zbori, ansambli In solisti pojo slovenske narodne In umetne pesmi. tl.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovl-iov) Zvone Kržišnik: Srečanje z delov-blml ženami. 12.40 20 minut šansonov. 13.30 V- pesmi in plesu po Jugoslaviji. 14.05 RadHska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Tita Sojer: Ob osmem mar- ca. 15.40 Utrinki iz literature — Rudolf Kresal: Dejanje. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petik. 17.30 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Kulturni pregled. 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 18.30 Zunanjepolitični feljton. 18.40 Iz svetovne zakladnice samospevov. 19.20 Reportaža z mednarodnega tekmovanja v smuških poletih. (Prenos Iz Planice). ČETRTEK, 7. MARCA 8.05 Iz Koroške y Belo Krajino (pisan ipored slovenskih narodnih pesmi). 9.20 Od popevke do popevke. 10.10 Slavni pevci — priljubljene arije. 11.00 Pesmi za naše malčke. 11.15 Cicibanom — dober dan! (Leopold Suhadolčan: Sraka Kokodaka; Tetka Vsevedka). 13.15 Igra trio Dorka Skoberneta. 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 14.20 Pionirski kotiček. 15.40 Utrinki Iz literature- Iz pisem George sandove. 16.00 60 minut, z našimi solisti. 17.10 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Radijska univerza — prot. Drago Ulaga- 0 pomenu instinktov v.telesni vzgoji In športu. 18.30 Reportaža. 18.45 Poje moški pevski zbor ,,Gra!ika“ p. v. Slavka Mihelčiča. 19.20 Reportaža z mednarodnega tekmovaja v smuških poletih (Prenos iz Planice). 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Po! ure z Lili Novy. PETEK, 8. MARCA 11.00 Prenos reportaže z mednarodnega tckmovanla v smuških poletih v Planici (Reporterja Drago Ulaga in Slavo Tiran). 13.15 Ritmi in melodije. 14.05 Radilska šola za nižjo stopnjo — Aleksa Mikič: Darilo. 15.40 Utrinki iz literature: Sodobna jugoslovanska ženska lirika. 17.10 8.40 Venček domačih pesmi In nape-glasba na tekočem traku. 18.00 Ljudje med seboj — dr. Leon Žlebnik: Odnos do zakona v luči ankete. 18.15 Slovenske narodne y priredbi Cirila Preglja poje Vokalni kvintet Anton Naltat. 18.30 Iz naših kolektivov. 19.20 Rcnortnža z mednarodnega tckmovanla v smuških poletih (Prenos Iz Planice). 20.00 Tedenski zunanle-polltlčnl pregled. 20.15 ..Zena v glasbi" (glasbena komentirana oddala). 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 9. MARCA 8.40 Venček domačih pesmi In napevov. 9.00 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Alckša Mikič: Darilo. 9.30 Lepe pesmi — znani napevi. 10.10 Od popevke do popevke. 11.00 Prenos reportaže z mednarodnega tckmovanla v smuških poletih v Planici (Reporterja Drago Ulaga in Slavko Tiran). 12.40 Pisan šopek melodii. 13.15 15 minut z Veselimi godci. 13.30 Od arije do arije. 14 20 Zanimivosti Iz znanosti In tehnike. 15.40 Nove knjige. 17.30 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Okno v svet. 18.30 lezikovnl pogovori. 18.45 igra Tambiiraškl orkester p. v. Matka Sllakoviča. 19.20 Reportaža z mednarodnega tckmovanla T smuških poletih (Prenos Iz Planice). 20 00 Veseli večer. 21.00 Melodije za oddih in za- smučali, kot so vedeli in raali. Upravni odbor društva je med letom večkrat razpravljal o tem, da bi »Partizan« prevzel v svoje roke iniciativo za zgraditev športnega prostora, Iti je po urbanistični zasnovi mesta Sevnice predviden v bližini Kopitarne. V ta namen se je domače društvo že povezalo z Zvezo »Partizan« Slovenije. Predstavniki te Zveze bodo v kratkem prišli v Sevnico, kjer si bodo ogledali prostor, da se bodo lahko nato čimprej lotili načrtov in vsega drugega. To vprašanje je treba začeti resno reševati. Zlasti zato, ker bodo letos prav gotovo pa prihodnje* leto, začeli rekonstrukcijo in modernizacijo ceste, ki drži mimo Doma »Partizana« in bo društvo s tem izgubilo del telovadišča. Vprašanje kopališča pa je trenutno na mrtvi točki. Za bodoče delo si je zadalo društvo kot eno svojih glavnih nalog pritegnitev še vse ostale mladine in tudi starejših v telovadnico, marsikaj pa bo treba urediti tudi pri vzdrževanju Doma. -ko USTANOVITEV KOLESARSKEGA DRUŠTVA V HRASTNIKU? Prejšnjo nedeljo se je sešel v Hrastniku širši aktiv kolesarjev, da se pomenijo glede ustanovitve kolesarskega društva v kraju. Kolesarski šport je bil v Hrastniku vedno zelo razvit in je bilo tamkajšnje kolesarsko društvo pred vojno med najboljšimi v okraju. Zaradi tega so se sedaj zbrali stari veterani — kolesarji, da se podobno društvo ponovno ustanovi. Društvo je imelo svoj ustanovni občni zbor .dne 10. marca t. L in vabi pripravljalni odbor vse ljubitelje kolesarskega športa k sodelovanju. Ze 1, maja t. L nameravajo organizirati krožno vožnjo za vse člane. Tovarna »Rog« v Ljubljani bo tudi priskočila dru. štvu na pomoč pri nakupu novih koles, ki jih bo nudila po zmernih cenah. Vsi ljubitelji kolesarskega športa se vabijo, da se udeleže ustanovnega občnega zbora društva. Kraj in ura bosta še dodatno objavljena. R. V. Kinematograf! KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah bo predvajal od ponedeljka ital. barvni film »DEKLE Z REKE«. Mladini do 16. let vstop prepovedan. KINO »SVOBODA-TRBOVUE II« bo imel na sporedu do ponedeljka češki krim. film »KARAVANA NA GLAVNI ULICI«. KINO SEVNICA predvaja 2. in 3. rnaroa amer. film »KADAR ŽENE LJUBIJO«; 9. in 10. marca jx>lj. film »ZAKLAD«. KINO BRESTANICA predvaja 2. in 3. marca amer. barvni film »KOCKAR IZ MISSISI-P1JA«; 6. in 7. marca ruski barvni film »PREIZKUŠNJA ZVESTOBE«; 9. in 10. marca jug. film »HANKA«. KINO BREŽICE predvaja 2. in 3. marca amer. barvno komedijo »SCAMPOLO«; 4. in 5. marca amer. film »STRELJAJ PRVI«; 6. in 7. marca »PREPOVEDANE ZENSKE«; 8. in 9. marca amer. barvni film »PEKEL IZPOD NIČLE«. PREDVIDEN FILMSKI SPORED V KINU »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH IN KINU »SVOBODA TRBOVLJE H« V MESECU MARCU KINO DELAVSKI DOM: »Vest« češki film; »Svetovno nogometno prvenstvo« športni film; »Kapetan Kerl« ameriški film; »Ko pride zima« ameriški film; »Obad« ruski barvni film; »Skrivnost zapuščenega vrta« ameriški film; »Dolina maščevanja« amer. barvni kavboj, film; »Nasilje« arneriškj film; »Dekleta iz San Frediana« ital. film. KINO »SVOBODA-TRBOVLJE II«; »Prvak sveta« ruiski barvni film; »Borba za posest« amer. barvni film; »Dvoboj v džungli« amer. barvni film; »Atila« ital. barvni film. POTUJOČI KINO SVETA »SVOBOD« IN PROSVETNIH DRUŠTEV OKRAJA TRBOVLJE bo predvajal od 2. do 6. marca ameriški film »Pekel pod ničlo«, in sicer: v soboto, 2. marca, ob 17. in 19. url v Kotredežu (v gostilni pri »Frančku«); v nedeljo, 3. marca, ob 14. uri na Vačah, ob 17. uri v Mlinšah in ob 19,30 na Izlakah; v ponedeljek, 4. marca, ob 17. uri v Šoštanju pri Sevnici, ob 19,30 pa na Vrhovem; v torek, 5. marca, ob 18. uri v Čečah; v sredo, 6. marca, ob 17. uri v Zidanem mostu, ob 19.30 pa v Loki pri Zidanem mostu. Nedeljski nogomet LJUBLJANA : RUDAR (Trb.) 2:1 V povratni tekmi, ki jo je »Rudar« med tednom odigral v Ljubljani proti »Ljubljani«, so domačini tesno zmagali nad re-virčanj z 2:1. Tudi v Ljubljani je bila igra groba in je moral sodnik izključiti iz igre Ljubljančana Grudna. »RUDAR« DVAKRAT USPEŠEN V VELENJU Nogometaši »Rudarja« so gostovali v nedeljo v Velenju protj tamkajšnjemu »Rudarju« s prvim moštvom in mladinci. Medtem ko so mladinci visoko zmagali nad mladinci velenjskega »Rudarja« s 6:1, so člani prvega moštva dosegli nad domačini nekoliko manjši rezultat, In sicer 3:1. Velenjski »Rudar« bo vrnil gostovanje v Trbovljah. PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA Zadnjo nedeljo sta se srečali nogometni moštvi »Svobode« iz Trbovelj in hrastniškega »Bratstva na igrišču »Svobode«. Potek igre je bil zadovoljiv in v prijate j Iškem razpoloženju. V začetku so prevladovali na terenu gostje, nato pa je igra prešla v roke domačinov, ki so zasluženo zmagali s 3:1. S AH Članskega brzotumirja šahovske sekcije »Svobode« v Trbovljah z« mesec februar se je udeležilo 15 igralcev. Po zanimivi triurni borbi sta si 1. in 2. mesto razdelila vsak z 11,5 točke Janez Lavrič in Anton Drobež. Lavrič je izgubil partijo z bratoma Drobež, remiziral pa je s Severjem. Drobež je izgubil igro s Sotlarjem in Kazakovičem, a remiziral z Abramom. Tretje mesto z 10 točkami sj je pa delilo kar 5 šahistov ,tn sicer Sever, Guštin, Sotlar, Turnšek hi Marijan Drobež. S. L. Obvestilo VSEM SADJARJEM-VRTIČKARJEM, GOSPODINJAM V TRBOVLJAH Gospodinjski center bo skupno s KZ Trbovlje priredil letošnjo spomlad vrsto strokovnih predavanj o vrtnarstvu in sadjarstvu za vrtičkarje. Predavanja bodo po posameznih okoliših, in sicer prvikrat: V ponedeljek, 4. marca, ob 16. uri v Domu »Svobode-Za-savje«; v torek, 5. marca, ob 16. urj v Domu »Svoboda-Do-bma«; v sredo, g; marca, ob 16. uri v Domu »Svobode-Trbov-lie II.«; v četrtek, 7. marca, ob 16. uri v predavalnici Delavskega doma za TTbovlje-Center. Predaval bo tov. Tone Bantan, kmet. referent ObIX) Trbovlje. Vsi, ki imate veselje do vrtnarstva in sadjarstva, pridite! Društvo »Rejcev molih živali« v Trbovljah sklicuje za nedeljo, dne 3. marca 1957, ob 8.30 dopoldne v dvorani občinskega LO Trbovlje svoj redtni letni občni zbor. Vsi člani se pozivajo, da se občnega zbora zanesljivo in točno udeleže. Zaradi obširnega dnevnega reda se želi, da bi bili člani! točni, da se občni zbor ne bi po nepotrebnem zavlekel. Tajništvo Izpred sodišča NEZADOSTEN RAZLOG ZA ZNIŽANJE PREŽIVNINE Okrajno sodišče je naložilo s sodbo tožencu Stanislava K. plačevanje preživnine 900 din mesečno za nezakonskega otroka. Toženec se Je pritožil zoper to sodbo, češ da sodišče ni dopustilo nobenega dokaza, zlasti toženče-vega zaslišanja o tem, da so se njegove premoženjske razmere poslabšale, In ker je sodišče nepravilno tolmačili) tožen-čevo izjavo pred občinskim ljudskim odborom kot nekakšno pripoznanje tožbe-nega zahtevka. Okrožno kot pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno, kajti: toženec priznava, da je na občini pri-poznal očetovstvo In se zavezal plače- ReŠItev magičnega kvadrata iz 8. Številke Zelo smo bili veseli, da smo dobili od naših marljivih pionirjev in pionirk toliko pravilnih rešitev na naš magični kvadrat iz 8. številke, ki se glasi (vodoravno in navpično): 1. kolo, 2. oves, 3. lese, 4. osel. 2reb je tokrat prisodil prvo nagrado MARICI DOLINŠEK, učenki 8. razreda osnovne šole v Podkumu pošta Podkum —: drugo nagrado pa prejme po odlo čitvi žreba J02E GOSEK, učenec 6. razreda osnovne šole, pošta Šentjanž na Doleti j skem. Obema bomo knjižno darilo do-poslali po pošti. , Vsem ostalim mladim bralcem za njihove pošto hi pozdrave prisrčna hvala. Uredništvo Nagradni rebus za pionirje Danes prinašamo za naše pionirje in pionirke nagradni rebus, ki ga menda ne bo težko rešiti. Poskusite torej! < 0 > BA Ce boste našli odgovor na rebus, nam pošljite rešitev do nedelje, 10. marca, opoldne. Za rešitev imamo pripravljeni dve knjižni nagradi . po odločitvi žreba. Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem pionirjem lepe pozdrave! Uredništvo vati za otroka po 900 din mesečno. To je ugotovilo sodišče po vpogledu v zapisnik občinskega ljudskega odbora. Tož-beni zahtevek temelji na prevzeti tožen-čevi obvezi in toženec na obravnavi ni ugovarjal, da hi se bil poslabšal njegov gmotni položaj, ampak je osporaval le višino življenjskega obroka s trditvijo, da mora vzdrževati žena in dva otroka ter še svojega mlajšega brata in pa da Je otrokova mati brez potrebe zapustila stalno zaposlitev. Poslabšanje svojega gmotnega položaja zatrjuje toženec brez konkretnih navedb prič šele v pritožbi. Ktr se obseg njegove vzdrežval-ne dolžnosti db lastne družine ni spremenil in toženec tudi ne navaja ničesar, t čem bi bile njegove premoženjske razmere slabše kako- prejšnje leto, ni nobene dejanske in pravne podlage za znižanje preživnine po 39. členu osnovnega zakona o razmerja med starši In otroki. PRENAGLA ODŠKODNINSKA TOŽBA Okrajno sodišče je zavrnilo tožbenl zahtevek tožnice Martine K. na plačilo odškodnine 4500 din za uničeno seno, kar da sta storila toženca Ivan in Angela K. TOZnica se je pritožila, češ da je ta sodba zgrešena. Okrožno sodišče je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno, rekoč: Kdor zahteva povračilo škode, more predvsem dokazati, kdo je poškodovalee. Verjetnost ali samo subjektivno prepričanje o tem, da je povzročitelj škode toženec, še ne zadošča. Po podatkih obravnave tožnica ni dokazala, da sta njeno seno zmetala v potok ravno toženca. Priče so Izpovedale le. da so videle razmetane kopice; ničesar pa ne vedo. kdo naj bi bil to storil. Tudi zaslišana tožitlčina roditelja ne vesta Iz lastnega opažanja ničesar, ker izražata samo domnevo, da sta škodo napravila toženca raradi sovraštva do tožnice In nienih Hudi. Naj se ocenijo Izpovedi prič zaradi sorod-stva ali zatrjevanega sovraštva kakorkoli, Iz nilhovih irpovedb ne izhaja, kdo le povzročil škodo. Nobena priča ne navali prepričevalnih okoliščin, ki bi dopuščale sklepati na to. da sta škodo napravili tožeaca in nihče drug. Prvo sodišče je privilno ocenilo dokaze. Pritožba ne navaja nobenih novih dokazil, ki bi ntegnlja ovreči prvostopno dokazno oceno. Žito ptltolba ne more uspeti. S PORAVNAVO JE KONEC PRAVDE Kmetijska zadruga Je tožili svojega blvlega uslužbenca Stanka N. na plačilo večjega zneski. Ni ustni sporni obravnavi pri okrajnemu sodišču sta stranki sklenili sodno poravnavo, s katero se Je toženec zavezal plačati tožnlcl takoj, da ne bO izvršbe, natanko dogovorjeni znesek. Cez nekaj časa pa je toženec predlagal, naj bi okrajno sodišče nadaljevalo to pravdo. Sodišče je predlog zavrnilo. Toženec pa se je pritožil in je tudi okrožno kot pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo, ki ne more Imeti uspeha It Bledečih razlogov: Stranki sta sklenili sodno poravnavo, ki je kakor pravnomočna sodba veljaven Izvršilni nalog. S poravnavo je bila zadeva med strankama zaključena In ne more toženec zahtevati, naj sodišče nadaljuje z obravnavo In nal o stvari razsodi. Ce je toženec prepričan, da ga poravnava ne veže, ker bi jo bil sklenil podzavestno, mora s tožbo proti prejinjl tožnlcl Izpodbijati veljavnost sklenlent poravnave in dokazati, da ob-štajaio okoliščine, ki napravilo porav- DPD »Svoboda-Trbovlje II« in rajonski odbor SZDL tega okoliša vabita na slavnostno okndemiid v proslavo Dneva borbenih šena, ki bo v četrtek, 7. marca, ob 19. uri v Domu »Svobode-Trbovlje II«. Na prireditvi bodo sodelovale vse sekcije društva. Vljudno vabljeni! Otroška maškarada bo tudi letos na pustni torek v Domu »Svobode-Trbovlje fi« ob 15. uri. Zvečer pa bo maškarada * odrasle. Vabi odbor REVIRSKO AKADEMSKO DRUŠTVO IN SZDL TRBOVLJE prirejata v počastitev 8. marca — Dneva tena — v četrtek, 7. marca, ob 19. urj v gledališki dvorani Delavskega doma solistični koncert trboveljskih študentov glasbe. Izvajali bodo dela: C. M. VVeber, VV. A. Mozart, Lalo, M. Bravničar, R. Strauss. Predprodaja vstopnic pri blagajni kina od 3. marca dalje. , Obfava Gostinska zbornica za okraj Trbovlje prireja z 18. marcem 1957 tečaj za pridobitev polkvalifikacije v natakarski in kuharski stroki. Obiskovalci tečaja morajo Imeti najmanj dveletni staž v gostinstvu, v svojstvu ene izmed navedenih strok. Tečaj bo v Brežicah in bo trajal predvidoma 14 dni. Vsi interesenti naj se priglasijo Tajništvu gostinske zbor. niče v Trbovljah najkasneje do 10. marca 1957. UGODNO PRODAM HIŠO z lepim vrtom in brajdam'., z gospodarskim poslopjem, primemo ra obrtnika, 1 ha zemlje. — Cena ugodna. Informacije Vinko Lukane, Vihre 3, p. Leskovec pri Krškem. HIŠO V MARIBORU z velikim vrtom, ki ni v skupnosti, takoj vseljivo, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM ROČNI VOZIČEK, nov, nosilnosti 400 kg. — Anton Mivec, Trbovlje, Novi dom štev. 3. Tovarna »Jugotanin« Sevnica razpisuje natečaj za delovno mesto računovodje podieifa Pogoji: ekonomska fakulteta s pet let prakse ali ekonomska srednja šola z deset let prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Priglasitveni rok do 15. marca 1957. »JUGOTANIN« SEVNICA UPRAVA BRIVNIC TRBOVLJE razpisuje mesto z3 FINANČNEGA KNJIGOVODJO z ustrezno šolsko izobrazbo in nekaj let prakse v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj ali Po dogovoru. Pismene ali ustne ponudbe sprejema Uprava brivnic v Trbovljah, Trg Franca Fakina štev. 2. Obfava Zasavska smučarska podzveza prireja v organizaciji Smučarskega društva »Kum« z Dobovca v nedeljo, 3. marca 1957, prvenstvo podzveze v klasičnih disciplinah za člane, članice, mladince in mladinke. Tekmovanje bo na Kumu oziroma na Dobovcu, v kolikor se bodo snežne razmere zboljšale. Start za teke bo ob 9. url, za štafete za moške 3x4 km ob 12. url in za skoke ob 14. url. Pravico do nastopa imajo vsi člani smučarskih društev in TVD »Partizan«. Istočasno bo tekmovanje za pokal OIX) Trbovlje. Organizator si pridržuje pravico morebitnih sprememb oziroma odpovedi tekmovanja. Eventualna odpoved ali spremembe bodo objavljene po radiu po poročilih ob 3. url popoldne v soboto, 2. marca 1957. ZASAVSKA SMUČARSKA PODZVEZA 7 dni po svetu Izrael ne popusti Vsestranski pritisk na Izrael, naj bi popustil ter izrazil pripravljenost na umik svojih čet iz Gaze in Akabe, doslej nj rodil še nobenega pravega uspeha. K temu Izraela niso mogle pripraviti resolucije OZN, niti ZDA, niti sam predsednik Eisenhower. Tako se v krogih OZN govori vse določneje o sankcijah, ki bi jih bilo potrebno podvzeti proti Izraelu, da bi ta v bodoče spoštoval sklepe Organizacije združeilih narodov. Zdi se, da zuruscTu/t nui vnuv. i,u* «i ut* ji položaja«. Tako pa lariKo na-bo do takšnih ukrepov tudi mo- plavimo še drugo ugotovitev, in ralo priti, ker odločitve menda sjcer> <-;a lahko okarakteriziramo še dalje m moč odlašati. ----*- -----^— Ob tej zadevi se nehote vsili vprašanje, ali si Izrael to na- _uull/c sprotovan/e menju celega sveta področju, dovoljuje res samo iz lastnih ki mu daje oporo in ta »nekdo« mora po vsej verjetnosti nekaj veljati. Ce se spomnimo na to, kdo je izvedel lanske jeseni skupno akcijo proti Egiptu, nabrž nismo daleč od ugotovitve, kdo tudi sedaj podpira Izrael, da ta še nadalje ustvarja nestabilno stanje na neustaljenem področju Bližnjega vzhoda, stanje, ki bi lahko ob gotovih pogojih le še izzvalo potrebo po kakšni intervenciji tistih, ki bi se radi kjer koli uveljavili kot »stabilizator■ položaja«. Tako pa lahko naše drugo ugotovitev, in _________lahko okarakteriziramo upiranje Izraela sklepom Organizacije združenih narodov kot zadnje krče kolonializma na tem sil, ali pa je za stvarjo še kdo drugi, ki ga v tem podpira. Izrael šteje končno le nekaj nad milijon ljudi, v gospodarskem pogledu pa tudi ne predstavlja Konec razprave o Cipru Ko smo zadnjič poročali o razpravi o Cipru pred Političnim odborom Generalne skupščine pogieau pa LUU.I 7LK UUUUTUIII uc/i-ciuiHc uiviv^ov.*wt. sile, ki bi po pojmih današnjega OZN in o diametralnih nasprot- . 1 • _______— — il rt e • 7 1 t. JI nn.in i T* r/70n/lll^1 1 sveta nekaj resnega pomenila. Torej mora biti nekdo v ozadju, „Mala Evropa" (Nadaljevanje z 2. strani) vsem finansirali razvoj slabo razvitih dežel ter izplačevali odškodnino podjetjem, ki bi jih morali sčasoma razformirati ali nkiniti. Na zahtevo Francije so sklenili ustanoviti tudi poseben sklad, iz katerega bi finansirali razvoj kolonij. S tem so tudi Afriko vključili v evropsko tržišče, četudi le zo dobo petih let »Euro-atom« naj bi dežele-elanice združil glede izkoriščanja atomske energije. Vse te dežele so glede atomske znanosti slabše od ZDA in Velike Britanije. Zato naj bi se združile in postale na ta način »tretja sila* v zahodnem svetu. Enotno naj bi razdeljevali atomski material. O sporazumu, ki so ga dosegli predsedniki vlad, bodo razpravljali in zatem odločali nacionalni parlamenti. Ze sedaj se_ v nekaterih slabše razvitih deželah »skupnega tržišča« boje poplave blaga od močnejših partneric. Italija in Francija se bojita »nemške nevarnosti«! Nemci se upirajo pomoči francoskim kolonijam v Afriki. Itd. itd. Nekaj udeležencev ustanovnega sestanka sodi, da bi morali skupno tržišče razširiti tudi na Skandinavske dežele. Vendar o kakem zares vseevropskem zarodku ne moremo govoriti vse dotlej, dokler bodo določene dežele gradile sodelovanje izključno na blokovski podlagi. Vse dežele-udeleženke skupnega evropskega tržišča so n. pr. članice Atlantskega pakta! Kaže, da bo borba v poslanskih klopeh prizadetih parlamentov še precej huda. Za sedaj tudi še niso podpisali zaključnih sporazumov, ker jih izvedenci šele pripravljajo. N* SMRT OBSOJENO 40 LJUDI. — So- dl$čc v mesta Bevsku na Novi Gvineji je pred kratkim v enem dnevu izreklo 40 smrtnih obsodb. Obsojenih je bilo 40 članov nekega tamkajšjnega plemena, ki so v avgustu lanskega leta napravili pokoli med člani drugega plemena, ob kateri priložnosti so pobili 29 ljudi. — Vse smrtne obsodbe so bile izvršene. jih obeh predloženih resolucij, še ni bilo moč predvideti, da se bo razprava končala z občutkom olajšanja in sprejemom indijske resolucije, ki je zelo posrečen kompromis in zelo pozitiven prispevek k obravnavanju tega kočljivega vprašanja. Ta resolucija pravi, da je predpogoj za ureditev tega vprašanja prekinitev sovražnosti, ker imajo pogajanja le ob tem predpogoju izglede na uspeh. Vodstvo ciprskega osrobodtl-nega gibanja je že lani izjavilo, da je na to pripravljeno, namreč na prekinitev sovražnosti, če bo to imelo za posledico obravnavanje za zeleno mizo. Sedaj bo torej treba najti samo način za obnovo pogajanj, pa tudi novo podlago, da bi sc pogajanja uspešno zaključila. V BEOGRADU SO USPEŠNO ZAKLJUČILI RAZSTAVO FOTOGRAFSKE UMETNOSTI, POSVEČENE DOSTOJAN STVU ČLOVEKA Razstavo je v enem mesecu obiskalo nad 10.000 ljudi V nedeljo, 24. jebruarja, so v Beogradu na Kalimegdanu zaključili uspelo razstavo fotografske umetnosti »Družina človeka«, posvečeno dostojanstvu človeka. Razstavo si je zamisli Razstavljene so bile slike nasmejanih mater nad zibelko v Franciji, posnetki deklet iz Indije, ki jih opazujejo fantje, posnetek noseče žene, ki hiti po ulici na Japonskem, holandsko in pripravil Edvard Steichen. mater, ki doji otroka, pf-vl kora Na razstavi je bilo preko 500 fo- ki otrok v Nemčiji, Indiji in v ografskih posnetkov iz 68 dr- južni Afriki — skratka razstava žav. Da je Edvard Steichen, di- je prikazala življenje človeka na rektor oddelka za fotografijo v vsej zemeljski obli. \A 41771 ne/1 11 K »s ti n »r/vvc Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku, lahko pripravil tako bogato razstavo, se je zamudil dve leti, zbirajoč fotografske posnetke iz celega sveta, pri čemer je pregledal nad 2 milijona posnetkov. Fotografi vsega sveta so pripravili res lepe posnetke, ki so prikazovali življenje človeka, njegove težave, njegove nade, njegovo ljubezen, njegove slabosti, njegovo veličino, njegovo okrutnost in usmiljenje. Ob vhodu v razstavne prosto- re na Kalimegdanu je bila razstavljena slika, ki prikazuje Iju-b.mca. Na posebni plošči je Karel Sandberg napisal s svojo roko pesem: Samo en mož živi na svetu — ime mu je VSI MOŽJJS. Samo ena žena živi na svetu — ime j’ je VSE ZEN E. Samo en otrok živi na svetu — ime mu je VSI OTROCI. Edvard Steichen, ki je pripravil razstavo »Družina človeka«. Povratek Grele Garbo k l^mu Prvvl Irm Liciim in rvnifila ir. Hol- voinn np-hnla iffrati v filmu, od- C OS k n Vlade Guyu Moletu UTIC Pred kratkim je prišla iz Hol-lywooda vest. da se je znana slavna filmska igralka Greta Garbo, ki je tik pred zadnjo vojno nehala igrati v filmu, odločila spet nastopati v filmu. Sedaj bo. pravijo, ponovno igrala in sicer v filmu, ki govori o dečku John Gunterju. V filmu bo igrala mater,- Italija — Roke 4so dolgo in težko delale — uče se pisati (David Seymur), Za vsakogar nekaj ZLOZLHV, HELIKOPTER = ^ * Tovarna za izdelavo helikop „jav0 zai-jj v snežen zamet. Na terjev v. Palo Altou v Kaliform- sre^ se je Toza vrnil domov ne-ji je pričela izdelovati zložljive poškodovan> kjer je izpil na helikopterje, težke vsega skupaj £ast svo,-ega 102 rojstnega dne 130 kg. Razstavljen helikopter je -irek žganja. mogoče spustiti na zemlio s padalom in ga lahko vsakdo se stavi v desetih minutah. Ti miniaturni helikopterji so namenjeni predvsem za reševanje ponesrečenih planincev, raziskovalcev puščav in mornarjev, ki so se po brodolomu rešili na otok, kateri je nepristopen za velika letala. « V EGIPTU SO ODKRILI PET ZLATIH RUDNIKOV 'Kakor je poročal kairski list »Al Masa« konec januarja, so v puščavi, ki leži v vzhodnem Egiptu v bližini Rdečega morja, odkrili pet precej bogatih rudnikov zlata. Sodeč po kosih starega stekla, ki so ga našli v rovih rudnika, kaže, da so tu pridobivali zlato že v starem veku. I Vhodi v rudnike so bili skriti I dolga stoletja pod debelo plast-I jo puščavskega peska. SVOJ 102. ROJSTNI DAN PRAZNOVAL NA SMUČKAH Da bi svojim prijateljem in znancem pokazal, da je še čvrst in »mlad«, se je Vincenc Toza iz Astije v Italiji spustil s smučkami po nekem precej KITAJCEV BO CEZ 20 LET ENO MILIJARDO Kitajci se po končani revoluciji izredno hitro množe. Vsako leto se rodi 17 milijonov otrok, umre pa le 12 milijonov ljudi. Tako šteje Kitajska že danes nad 630 milijonov prebivalcev. Ce bo razmerje med rojstvi in umrljivostjo ostalo nespremenjeno. bo-že čez dvajset let na svetu eno milijardo Kitajcev. KAJ JE Z GRONLANDIJO? Ze pred leti je neki italijanski profesor objavil zanimiva trditev, da Grenlandija ni enoten otok, ampak da je to skupina otokov, ki so povezani z debelo ledeno plastjo. Letos namerava to vprašanje raziskati neka francoska ekspedicija. Ta bo poskusila z vrtanjem dognati, če gre res le za dozdeven otok. IZ VRADA »In ob tej uri pridete šele v službo? Ali ne veste, kdaj začnemo z delom?« »Ne, tovariš direktor, kajti vedno so drugi že delali, ko sem prišel.« Z ADVOKATOM K REKRUTNI KOMISIJI V Zahodni Nemčiji so začeli novačiti za nastopajočo nemško armado. Novaki lahko pridejo pred rekrutno komisijo v spremstvu staršev in celo — advokatov. Seve predvsem zato, če mladi — bodoči vojaki — sodijo, da jim je potrebna zaščita s pravne strani. Ko so zahodnanemsški časnikarji pričakali v nekem mestu prvega novinca in ga pobarali po občutju, jim je le-ta odgovoril: »Prišel sem, ker sem moral, sicer pa imam s seboj advokata.« Nedvomno slab vzgled! MANJ KOT V DVEH DNEH OKOLI SVETA Ministrstvo ameriškega letalstva je objavilo kar neverjetno, a vendar resnično vest, da so tri najnovejša letala na reaktivni pogon preletela zemljo brez pristanka v rekordnem času, namreč v dveh dneh. Afera zaradi pas? ega mesa V Švici imajo veliko afero zaradi pasjega mesa. Švicarski dnevnik »Gazette de Lausanne«' je namreč r spisal anketo o vprašanju, koliko psov se pobije v Švici in da mnogo ljudi je pasje meso. Stvar sama na sebi morda ne bi bila tako huda, posebno ne. komur je pasje meso všeč — toda sirijo se glasovi, da Švica prav zaradi tega zelo trpi na tujskem prometu. Mnogi anglegki turisti bi radi prišli v Švico, a prav zaradi tega odpovedujejo obisk. Prvič zato. ker se boje, da bi dobili na mizo servirano pasje meso, drugič pa zaradi tega, ker so Angleži zna-. ni veliki ljubitelji teh živali. Zadeva je zelo pereča, o čemer priča tudi okrožnica,, ki je bila poslana vsem živinozdravni -kom ,da bolj pazijo, kakšno mest' namreč govorice, da je pasje so pride v prodajo. Razširile so meso odlično sredstvo proti tuberkulozi. List pa hoče sedaj pojasniti svojim bralcem, da je resnica povsem drugačna: pasje meso je nevarno za zdravje, ker se ped hranijo tudi z mesom poginulih živali. Francoski šoferji in lastniki avtomobilov, M so v velikih težavah zaradi pomanjkanja ben- coske vlade' Guyu Moletu »Monsieur Auto-stop«. * Londonski list Dailly Miroir je razpisal med svojimi bralci anketo »Kakšno stališče naj zavzame Velika Britanija v vprašanju Sueza?« Srečni dobitnik prve nagrade bo lahko preživel 1 mesec dopusta na Jamaici, kakor pred cina, so dali predsedniku fran- kratkim sir Antony Eden. jKfcmceoim Boopfe Bcverly Hilla (ZDA). — Stcphcn Bogart, sin velikega filmskega igralca, se s svojo materjo Laureen Bacall vrača z groba, kjer se je za vedno poslovil od svojega dragega očeta. »Boogle« — kakor so vsi klicali Humphreya — se je poročil z Laureen Bacall leta 1945. Njun zakon, ki je bil v Hol-lywoodu vzor skladnosti in zadovoljstva, jima je dal dvoje otrok: Stephcna, ki je star osem let. In hčerko, ki je stara sedaj štiri leta. Pred pogrebom je vdova umrlega Bogarta prosila njegove prijatelje, naj ne pošiljajo vencev in cvetja na grob umrlega umetnika, pač pa naj denar, ki bi ga za to potrošili, raje darujejo kakšni ustanovi za borbo proti raku tio IrolnMam Ia umrl tmii m iatt PKRIVNOST Sanatorija Kriminalna. zgodba Bolniška strežnica Greta je hotela z velikim pladnjem, na katerem je nosila zajtrk, pravkar vstopiti v jedilnico sanatorija profesorja Lorrnssena. Po nerodnosti pa se je na pragu spotaknila in posoda na pladnju z zajtrkom se je zamajala. »Eh, vraga!« se je razjezila. Po naravi namreč ni biia posebno krotko, mirno dekle. »Uh,« je rekla takoj nato Sybilla Perkins, neka razmeroma še mlada, rjavolasa nemška Američanka. »Ce se zjutraj na pragu spotakneš — jc to slabo znamenje!« je rekla in s svojimi močno s šminko olepšanimi očmi pogledala okrog mize, kakor bi iskala potrditev za svojo pripombo. Verovala je v svetlo-vidnost in prerokovanje in v ves tovrstni hokuspokus, vendar je bila navzlic temu, ali pa prav zaradi tega, priznano dobra gledališka igralka, ki si je v sanatoriju zdravila svoje razrahljane živce za prihodnjo sezono. »Kakor izgleda, menda dane? res ne bomo dobili našega zajtrka,« je pristavil Christian Roedter. Posmehljivo je gledal na belorumen madež, ki ga je napravilo mehko kuhano jajce na parketu, ki je zdrknilo s pladnja na tla. Tudi 'upokojeni polkovnik Hans-Hermann Walthers je za trenutek pogledal izza mize, nato pa se je spet posvetil svoji običajni omaki, ki jo je imel pred seboj. »Z ženskami je vedno križ,« je rekel precej neprijazno. Ustvarjal jc videz, da nima jx>sebno dobrega mnenja o drugem spolu. »Drhteče roke povedo dostikrat več kot govoreča usta,« — je vedela povedati gospa Thea Neumeistcr. »Ixipo vas prosim, nehajte že vendar! Saj vidite, da bi rad v miru pojedel svojo ovseno kašo,« je zastokal mladi Egon Steinberg. Ta je bil namreč v vojni In je iz nje prinesel hudo živčno bolezen: po celem telesu se 'e tresel, kar ga je spominjalo na strašne čase, ki jih je preživel na fronti v strelskem jarku. In sedaj ta netaktnost debele gospe Neumeister! Ta mladi mož jc bil nekoč — od tega je že cela večnost — režiserski asistent v nekem velikem berlinskem gledališču. Toda kdo bi pač mogel rabiti človeka, ki ni bil zmožen držati režijske knjige vsaj dve minuti mimo v rokah! Imel pa je vendar srečo, da se ga je usmilil neki njegov premožni sorodnik in mu omogočil večmesečno zdravljenje v sanatoriju kot zadnji poizkus, ko so pri njfem najrazličnejšo kopeli, masaža in injekcije vseh vrst že odpovedale. Karel Severin, študijski svetnik in zagrizen samec, je zgr-bančil čelo, da mu je njegov ščipalnik začel lesti z nosu. Ni imel posebno rad razgovorov med jedjo. Nekam grdo je gledal bolniško strežnico, ki je sedaj delila med bolnike vsakovrstne zajtrke. Na robu vsakega krožnika je ležal majhen listič z imenom bolnika, ki je bil včasih obsojen na uživanje res zelo čudnih jedi. Toda tu v sanatoriju je vzel vsak pacient svojo pravo ali pa namišljeno bolezen seveda zelo resno; vsakdo izmed njih bi prej požrl živega močerada, kakor pa da bi se odpovedal predpisani mu dieti, ali pa da bi jo privoščil morda komu drugemu, saj je od jedi pričakoval naravnost čudeže. »Jaz moram dobiti še kozarec mleka za moj žolč in dve črni repi za mojo nevralgijo,« — je pripomnil študijski svetni« Severin. »Takoj!« — mu je odgovorila Greta nekam neprijazno in postavila pred njega kozarec mleka in krožnik, na katerem sta bili dve obeljeni repi. ..... »Oh, že spet samo na pol uvelo solato,« je vzdihnila gospa Neumeister, ki je delala v sanatoriju shujševalno kuro. Da je že pred zajtrkom v svoji sobi na skrivnem pospravila pol funta šunke, tega seveda ni mogel nihče vedeti. »Nekdo od bolnikov mora končno seveda plačati vse stroške sanatorija,« je z zlobnim smehom pristavil redaktor Roedter. Strežnica Greta jc pravkar brisala madež, ki ga je napravila prej na parketu. Pograbila je pladenj in z njim izginila v kuhinjo. * Takrat je vstopila v jedilnico Vitka, temnolasa gospa. Oblečena je bila v črno obleko, ki sta jo krasila ozek, bel ovratnik in dve enaki manšeti na rokavih Temna obleka ji je dajala videz dostojanstva. »...in v hladnem jutru se je sprehajala v.sa tiha, s pove- šenimi očmi...« je deklamirala gospa Neumeister s pobožnim obrazom, ko se je približala gospa Hofer, hišna predstojnica. »Sveta nebesa, ali nam že spet deklamirate verze pesnice Martine?« je vzkliknil Roedter in se zgrozil. Nikomur od nas vseh ni prav nič za tihe, povešene oči. Zdi se mi, gospa Neumeister, da bi imeli pripravljen primeren verz tudi takrat, če bi zdravnik komu odredil klistiranje!« Gospa Neumeister ga je ostro pogledala skozi svoje močno pobarvane trepalnice in rekla užaljeno: »Mogoče — vi neotesanec!« »Strašno, grozno!« je spet zastokal Egon Steinberg, toda gospa Hofer, ki je slišala zadnji del tega razgovora, jc mimo in z nasmeškom vzela stol in se usedla na konec mize. »Vi govorite o Martini Martin, kajne?« jc vprašala z lju-aeznivim nasmehom. »Upam, da nam ne mislite tudi vi citirati verzov te dame!« jc dejal Roedter in se hudobno nasmehnil. Gospa Hofer je bd-timala z glavo. »Poznate Martino Martin?« je vprašala gospa Mallnkov preko mize gospo Hofer. Bila je žena nekega bogatega veletrgovca in je bila mnenja, da je pravilno in spodobno, če vsaj snkrat na leto preživi nekaj tednov v kakem dragem sanatoriju. Tudi njen mož, ki je vzdrževal v mestu neko precej drago ljubico, je pritrjeval svoji ženi. »Ne še,« sc je nasmehnila hišna predstojnica, »toda kmalu Dorno imeli vsi priložnost, da se z njo spoznamo.« »Kaj — ali bo tudi ona prišla semkaj? Povejte vendar! Kaj ji manjka?« so radovedno vpraševali vsi bolniki. Gospa Hofer je smukala nitke na svoj h snežnobelih manšetah. »Gospodična Martri se bo pripeljala z opoldanskim vlakom. Pred četrt ure smo dobili njen brzojav. Ze nekaj česa smo si dopisovali z nlo in sedaj se je končno odločila. »No — po!cm se lahko pripravimo na mnrsikaM« je ob-jpano vzdihnil Roedter »Možje smo tu čisto zadnji! AH je vsaj *cxlrt p ?« »Upam, da se razume tudi na šah.« je pripomnil polkovnik. 'Večina žensk nima niti poima o tei igri.« »Jaz se neznansko veselim na nien prihod « ie rekla gospa feumeister in snet je začela citira*1 reki neprimeren verz. mallp nrihodniič)