gospodarske, obertniške in arodne Izhajajo vsako sredo po poli. Velj tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr y ćetert 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn Ljubljani v sredo 21. decembra 1850. Sovražniki poljskih miš Pod tem nadpisom smo brali v nekem švicarskem kme tijskem časniku to-le: Še vedno lové in preganjajo ljudje sovo in pa in mislijo, da dobre delà dopernašajo: k y oni druge streljajo te zivali vrata pribijajo, kakor in jih na skednje ali kakošne da bi to znamenje bilo kakega posebnega junaštva Je pa le znamenje Ravno sove in < eved nosti! k e in celo njih pleme bi mogli Ijudj z največjo skerbjo varovati, da bi se ne preganjale in morile, ker bi vediti zivez so m ogl da sovatn in ćukom najljubs V • ktere kmetijstvu veliko škodo prizadenej Kako korist sta nam ćuk in sova ravno t t* skih ljo, kaže miš y movca pravi. neizrečeno velika rodovitnost (plodnost) polj ker namreč vsaka ona od vélicega travna do ki icih pet tednov po 12 mladih na svet pri Če se jih pa le po 40 rajta, med kterimi gotovo polovica babic, in da vsaka teh le po 8 mladih zaredi y je ste m i š i v stanu v m letu 200 m i š na nase polj ire zarediti. Ce pohlevna zima nastopi, se zaredi iz teh 200 v pri hodnjem letu lahko 10 do 15.000 škodljivih miš! Profesor L e u n i s v Hildesheimu terdi celó, da se more en sam par miš v enem letu do 25 tavžent pomnožiti, če se rod za rodom rajta. Koliko miš pokončá potem takem ena sova, če v šestih mescih ali v 200 dnéh vsaki dan eno miš pozoblje, med kterimi je kakih 100 babic? Rajtenga je lahka. lOOkrat 200 je 20.000, to je, dvajset tavžent. 20 sov v enem kraji je tedaj v stanu po omenjeni raj- tengi zarejo štirikrat sto tavžent m i š pokončati. umen moz y In take prijatle kmetijstva pribija marsikter neki je sam kmetovavec, z neko ošabnostjo na vrata svojega skednja in hleva! — v tem, ko si kmetijske družtva glave ubijajo, kako bi se dalo strašni mišji škodi v okom priti. Ravno tako se delà tudi z nekterimi nedolžnimi ka- ca m i. Preganjajo in pobijajo se te koristne zivalice s tako ljuto razserditostjo, kakor da bi se Bog vé kakošno junaško delo doveršilo, — in tudi te živali, ktere kmetovavci s takim 8Qvražtvom preganjajo in s tako ostudnostjo ogle- dujejo, jim vendar le mišolovom povračujejo vse njih sovražtvo z vednim Za ubijavce sov in kac bi se moglo moliti: » Gospod y odpusti jim, saj ne vedó, kaj delajo, in vlij jim mozganov v prazno glavo!" dno bo po teh solnčnih žarkih tako razsvitljeiK tudi najmanja stvar prav natanko razločiti dá da se vsaka to vižo smo štirne pregledovali, ki so bile po 50 ivljev globoke in napol z vodo napolnjene, m na Na do 60 č dnu tako razsvitljenih štirn smo od zgorej veako slamico ali kako drugo majhno reč natanko razločili. Ravno tako se dá tudi dno v bajarjih in vodah ogledavati, če je le voda nekoliko čista in dosti mirna. Ce je pa kaka štirna ali kapnica pokrita ali če za kakim poslopjem tako stoji, da sončna svitloba blizo do luknj ne more y se mor pa dve ledali vzetí, in sicer eno tako, da se svitloba na luknj drugo pa tako, da solnčni žarki pigla) apelje, nico svetij pik v šterno ali kap Svitloba se da 50 do 100 komolcov deleč do namenjenega mesta peljati, potem pa se navzdol mora oberniti Gospodarske skušnje (Cešplj i z m koreninskih odrastkov s gospodarji na drugačno ej a ti) Ker PU iz ejene 3Šplje d o 1 g € 3 za rej ne t e r p misliti zarejo iz k Kdor si pa hoče dobrih é, so jeli namrec na pelj iz koščic y zarediti, naj jemlje k V * t za setev od dobrih in d b e 1 i h s g košić loči. t, in pri takih y pri kterih se meso rado od Za (lomače potrebe kaj Deutsche (Slamnatih podplatov) naredijo po ,, Gewerbeztg." na Saksonskem vsako leto sila veliko, ki jih ljudje kitiečki in gospoeki pozimi nosijo v škornjah in cev lja h. Nobena reč ni za noge tako gorka kakor slam- tudi dolgo terpé; dva para ima človek za Ker si iz mehke slame takih pod- nati podplati, ki celo zimo dosti, platov napraviti ni nobena posebna umetnost, naj si jih naredi ali narediti dá, kogar rado v noge zebe. (Pege, kako se odpravijo). Marsikaka hči Evina bi kaj dala, ako bi dobila pripomoček zoper nemile pege. Nek pošten sodar mi je to jesen pravil, da je nektere tih ^^^^HBH^BHBlHHBHBIH y peg tako-le cisto odpravil: Ko nov hrastov sod izkuri ga z vodo znotraj polije in zvalja, bo ta voda vsa ćreslasta in žgeča kot krop. S takim kropom se mora po 6 — 8krat v tednu lice umivati, pa ga ne obrisati, dokler se samo ne posuši — in pege so preč. , , *j , (Zdravilo za razpokane roke). Razpusti 8 lotov belega voska in primešaj dva lota man delj novega olja y da si mazilo napraviš. Razpokane roke si vsaki večer, preden gres spat, s tem mazilom namaži in cez noe Kako se dá dno kapnic in Štirn lahko pre- imej rokovice na rokah. In v kratkem času ti bodo roke iskavati Malo je znano, da se dá dno v kapnicah in štirnah ali pa globoko žoltno v vodi z navadnim zercalom ali dalom (špeglomj lahko pregledati in preiskati. ogle Kadar sonce svitlo sije y derži ogledalo tako, da bode zdrave. L ;, i ' » v|i r (Zmerz njene jajca za jéd dobre napraviti). Raztopi v merzli vodi nekoliko soli in déni va-njo zmer-njene jajca. Slana voda potegne zmerzlino iz jajic, da so ravno tako dobre, kakor so pred bile. svitloba naravnost na dno kapnice ali pa štirne sijala. In 400 Živinozdravilske řečí. { (Zoper go v ej o kugo) to je 9 tisto hudo bolezen 9 Sveti većer će je temno, Zita bo prazno k letu gumnó. Po tem takem huda zima in slaba letina. ki fee v naše kraje dosihmal le i z ptujih (rusovskih, turskih) dežel pritepa, in se ne izcimi pri nas domá, je sto in sto pomočkov priporočanih bilo, vsak s posebno in vendar pri vsem Al človek prerokuje vreme > Bog ga pa nareja r že Rakošna bo letošnja zima? 9 hvalo in da gotovo pomaga tem ga dandanašnji še nimamo zdravila, ki bi Stari kmetje in gojzdnarji prerokujejo ma bo sila huda, kakor je bila zima da t oš n j vse tište leta, kterih bilo kaj več vredno kot piskov oreh. Daj ti piškov številka seje z 9 koučala, kakor v letu 1819, 1829, 1839 W.tV BHj • » w w r • ~ " ~ * V* -----j " . J " " UUUin » * V A 1 * , * U f oreh svojemu za govejo kugo bolnemu živinčetu, tvoj sosed 1849. Prerokujejo pa hudo zimo iz tega, da je letos veHko pa naj svoji dá najbolj hvaljeno mesanieo, in oba štejta tistih ptičev, ki se potem, koliko repov si ti, koliko tvoj ljubim, da rajtenga vama ne bo hodila za norce imeti ali pa priporočati zoper govejo sosed otel, navskriž. pozimi v drug dežele preselijo, naše nič kugo, ob- Ljudí zdravilo je vse eno. Kako malo prav kraj z e go daj zapustilo gotovo Zlato. Nekdaj kakor danes so hrepeneli Ijudj po t Ze umnih ljudi je na svetu, razodeva pred vsemv 1 a h k o v e r-nost njih v boleznih človeških in živalskih. Ce bolj je pi- v starodavnih časih so čislali zlato za najžlahnejo kovino » sana kakošna reč, več zaupanja imajo do nje. V to versto zato ker se lepo blesci in ker se redko najde; čeravno se spada tudi tista mešanica, ktero so zdaj spet nekteri časniki namreč nahaja po vseh delih sveta, ga vendar nikjer ni 99 kuga Leta na Pomorskem (Pommern) v vasi Fideborn pogréli in to „pogreto rihtou nosijo po svetu rekoc: 1792 je veliko loti. vso govejo živino pokoncala 9 le kmet Steineke si je ohranil vso svojo vsakrat. In kaj je dajal ta kmet svoji živini? Napravil je lek iz 8 različnih reci: vzel je namreč za dve polne žlici katrana (Theer), periše soli, pest . Kakor druge zlahne kovine se tudi zlata rija ne Zlato se dá tako vleči, da z enim samim cekinom lahko pozlatiš celega konja z jezdicom vred; en gran zlata, ki ga ni več kakor je glavica bučična, se dá v drat raz-tegniti 500 čevljev dolg. Lakomnost človeška po zlatu je ajdenike amerikanskih zlatih rud spreobernila v gi vitne rabeljne, in Kalifornija Je kterega pridnega de ujzdane ki Pravijo, da kralj češnja, žlico navadnega mater ni ka ali divičnika (Mutterkraut), žlico kužni ka (Pestilenzkraut), žlico hrena, lavca popačila v žlico žganih in stolčenih brinjevih jagod, žlico aškeca David je za svoj ali i Ij ke (angelike) ; vse to je dobro pomešal, enmalo vode lornon je vsako leto 1200 centov zlata iz Ofira vzel; tempelj porabil 15.000 ceutov zlata; Sa v přilil, da je jutro vsaki postala gosta kasa ali latverk, kterega je vsako římskem deržavnem zakladu je včasih po 15.000 centov živini po žlici dajal". In pravijo pomagalo! Nam pa se leto čudno zdí, kako je od leta 1792, kar je Steinekova mešanica znana mogoce, ze to je da zlata ležalo. Prerajtali so, da vsako leto se po celem sveta okoli 164.000 mark zlata na dan spravi, in sicer na Ru- ? je na sovskem 21.000 Azii 51.000, v Afriki 45.000 Ameriki milijone živine za govejo kugo pocepalo? In vendar pa 41.000 mark se ponuja ljudem spet ta „pogreta rihta" kot gotova pomoč! zoper to, ker tudi nobenega druzega goal le to je pri takih rečeh nič Mi nimamo tovega zdravila ne vemo nevarno, da lahkoverni ljudjé, se zanašaje na take ču Hvala domačih mojstrov zanemarjajo to in Ternovska nova cerkev v Ljubljani je po skerbi neutrudljivega gospoda fajmoštra Karun-a in s pripomočjo tako hvalevrednih Ternovčanov in Krakovčanov, ljubljanske mestne oj s tro, da ne pride kar z nobeno stvarjo od zuuaj v dotiko. gosposke, ki je pomočnica tej cerkvi, in pa mnogih druzih dapolne zdravila kar je pravo najbolj gotovo: namreč zapreti svojo živino Novice ljubljanskih dobrotnikov in dobrotnic skor popolnoma dode po bizantinskem redu in okin lana in sicer tako, da, osnovana čana z dvema stolpoma, se more med najlepše cerkve dežele * Divjega petelina (Auerhahn) je neki gospod krajnske šteti. Naj tedaj „Novice", kterim je v njih obert-Zamotajev v Petrogradu tako privadil, da je v vsem kakor nijskem in umetniškem razdelku vseskozi mar za domaći domaća kuretina. Gosp. Zamotajev ima že 5 parov iz napredek, svojim bravcem povejo, kdo so bili mojstri drugega zaroda. Kdor plaho in divjo natoro imenovane živali ki so notranjo opravo cerkve s peterimi oltarji in tremi kori izdelali, s ktero se ona vsakemu ogledavcu přikupuje. Kar je lesenega delà, tudi 9 pozná, se bo čudil nad to novico, ki pa je čista resnica. v t n Frauend. BI." po snovi bizantinskega reda v nji, # To je moz, daje kaj! Nek učitelj ljudskih šol eta dobroznana mojstra gosp. Tomec in gosp. Zajic lepo blizo Potsdama na Pruskem si je s svilorejo, ki mu je Ie doveršila in si tako z našim slovečim kamnorezom gosp. 18 tolarjev stroškov prizadjala, letos (to je v 6 ted ni h) Toman-om vred, ki je marsikaj iz kamna za to cerkev 200 terdih tolarjev pravijo „Frauend. BI.", pridobil. „To je moz po volji naši !" napravil, novo živo pričo svoje umetnosti postavila v tej hiši gled tudi drugim! in mi dostavljamo: „Naj bi bil iz- Božji. Podobe za 4 stranske oltarje je izmalal g. Kuhnel, * ki se je, kakor ze večkrat drugej, tudi tu kot izurjenega Obljubimo, da se ne bojo kesali Pratikar poprejsna Letošnji Božić. umetnika skazal. Podoba velikega oltarja je ostala ki pa še dandanašnji spričuje slavo našega Men-cinger-ja, ki bode na veke stal v zlatih bukvah domačih stara 9 Letos se bode o Božicu nekaj přiměřilo, kar se redko primeri — namreč najkrajši dan leta bo tudi mlaj, tedaj bojo o Božicu zraven naj kraj ših dnevov tudi noč i popolnoma brez lunine svetlobe (temne). Letošnji Bo- umetnikov. Al ker je podoba ta za novi oltar bila prekratka ji je treba bilo toliko dostaviti, da se prileže novemu več- 9 jemu oltarju in to nalogo je lepo doveršil domač mojster 9 ». V . zicm ♦ t teden se tedaj zavoljo najkrajših dnevov in zavoljo kterega ime imamo danes pervikrat priložnost v „No-vicah" imenovati, namreč gosp. Wolf, kteri, rojen Dolenec in bivši ces. oficir, je po izstopu iz vojašine, na Laškem se nocí brez luniuega svita šteje v versto najtemnejših celega stoletja. Dvojno prerokovanje se opira na to. Eno pravi Drugo pa: Koljkor bliže Božić mlaja Toljkor huji mraz prihaja. 9 izuril v malanji tako, da ga moremo z dobro vestjo pripo-ročiti deželi. On in pa gosp. Borovski, čigar raalarska zmožnost ie že tudi v šolah, kjer je bil učenik, dobro po terjena, sta malarijo na mokro (fresko) za velikim ol tarjem lično napravila in s tem pokazala, da sta kos tudi tej malarii, mojstrov. Samasa-t za ktero nimamo v vsakem kotu pripravnih slovenščine vadili, da bi mahom pripravljeni bili, ako bi Ako v se omenim, da so Ternovčani dali po gosp tudi svoj véliki pi 1 ki svojim glasom H tako veličanstveno doni, da malokter drug lepse, razodene le še to želj naj bi arljivi gosp. fajmošter še tudi orglj v take roke dali, da bi se ujemale lepo z vsem lepim kar ima zdaj zala cerkev ternovska Paznik Glasi cesarskem ukazu * ki določuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva. XI. Cesarski ukaz 20. avgusta t. 1., kakor smo brali v 34. listu „Novic", veleva, da naj se mladež vprihodnj c po kteri kolikor je mogoce na tem svetu 5 Besed teg visokeg ukaza ni nič popolnega terdno deržimo in vemo pričakujemo, da se bode tudi nam Slovencom po pravici dalo calo kar se je b j em i n b p riderzk okli m narodom avstrijanskim, čeravno imamo protiv častitljivi jezik slovenski nikov dosti, ki zaničujejo visoko ča* Odkod pa protivni ugovori, odkod taka zastran tega cesarskega ukaza, ki tudi n* nevolja nekterih m ima dati, kar nam gre ? Nerazumejo ne naših težav in potreb, ne naše pravice in zmoznosti y ko so dobre volj razumeti, ako so hude. Vselej velj Jim; so naše ej o saj ne vejo, kaj delaj « 55 Ker pa taki zasleplj ali druge kervi, po drugih nemških ali pa jih Oče odpušaj înci, naj casnikih svoje cesarskemu ukazu zoperne, nam kri misli trosijo, bi pač jako koristno bilo, ako bi se dotični sostavki iz Novic" poslali poněmčeni v ravno tište časnike, kteri so v zoper naše potreb i n možnosti ki govorili ? da se pred visoko vlado in pred vsem svetom razjasni in od-pravi ta mrena, s ktero hočejo slepi ali hudovoljci pravico omrežiti. Saj so vredniki dolžni, tudi odgovore sprejemati v svoje liste. \V Tudi jaz terdim, da se ima vsak ucenec najpred dobro učiti mater nega jezika; tudi jaz terdim, da se naj v jezikopi vládneš uči Avstrii vsak gimnazijalen učenec dobro mškega jezika; tudi jaz terdim, da je preko ristno se učiti še drugih sosednih jezikov, kolikor mogoče. Če pa nenemški narodi složno podajajo roke in trud v blagor občni domovini Avstrii, bo saj bratovsko in uza- jemno i da se nemški ucenci, ktere vlastna ali druga neobhodlj koljnost v naše gimnazije in kraje pripeljá V f uce tudi našega domaćega učnega jezika v svoj in občni blagor kakor si. ministerstvo nauka živo lašč natisnjeni in vodjem gimnazij in realk priporoča v na sposlani knji ŽICI 5 • t da bi se delila med nemške 55 ) Saj vecno Roka roko umiva", in kolikor jezikov znaš, toliko velja: človekov veljaš". Zato želimo N ter dite k telj 5 rivo vladi in svetu, da nimamo dovelj ev. Gospod Terdina jih je na perste koj jih bo obilno! Ne bodo hodili drugod slovenskih uči naštel. Povem s trebuhom za kruhom, ako se jim ponuja domá v domačem premilem jeziku Dobro se spominjam, ko se je pred 10 leti glas razlegal, da bodo uradnije ljudstvu v domaćem jeziku morale pisati, kako Mirno in pridno so se naši uradniki treba bilo! Ne oponašajte, da še nimamo k nj i g za gimnazijske razrede. Verjemite nam, da smo toliko praktični in se ne ali ne smejo treba biti. ukvarjamo z rečmi, ki niso treba Nikdo ne zgotovlj Ne vi, ne noben drug umen clovek ne robe, ktera se ne rabi in ne kupuje jeziku poval t 2 pise solskih knjig v ki za šole ni pripuščen. Kdo bi jih rabil? kdo ku- Verh tega pa mi povejte še: kako st pa sa sedanje ucne knjige po gimnazijah ali realkah? Menda ma šopki nabrani iz več loktera čez 10 let; večidel so mlajši vertov, tudi tujih in pogostoma tudi po tujih V « tnarjih Marsiktero teh knjig so našinci spisali, cesa je priča njih prav ansko ime na pervi strani. Ako so jo vedili v nemškem da jo bojo vedili tudi v našem jeziku zadeti, Bogme N gimnazijah našega cesarstva v tistem jeziku poducuje, je materin većini učencov, in hoče tako dati vsakemu svoje, giovstv berz ko bo treba. Dokazov imamo in podlage zadosti ba vij aj t da nimamo veliko t je njezen cvet. Cvetlica ne evete i jo nemila noga tepta; kjer se ne sme okopavati in zali vati; ne raste, er se ji vertnarji, ljubci in častivci odvračajo ali oddoma- cujejo. To je stara pa ne nasa kri Zato ne naga njajte, ne silite, ne bodite krivi, da še bi dalje terpela. Ne overajte visokega ukaza v početiv popravi, da se skeleca rana zaceli po pravém vračniku. Če podlago razevetja pod- jedate ga stva", bi m ponosno reci, kar so se nam verige prejšnih žalostnejših časov po visoki vladi zrahljale, se je pri nas v naših nikoli ne bode, in stara zabavlj bila vaša eja ki Tud ??nimajo slov-smem tolažno • V • V • h v desetih letih več storilo, ko drugod v pet-In ako se nam sedaj podari pol toliko podpore, ko desetih je bilo nekdaj over nikdo ne more 5 bo gotovo uspeh vesel. Čez silo pa N k ljud pošteno med kratkovidnim in pa med podučenim in r njega naroda. Spominjajte se basni M po slepih sklepih. Razločujte , prostim in neči d o I j u b n e c i m e r n i m človekom sled-a Agripovet Neprevidni priprosti ljudje so terjali in sklenili ka bilo pogubilo. Čversta bi jih noga zajde pridna roka seže krivo ako jima ne sveti bistro oko. Pregladen seže po srovi ali nezreli hrani, da si le berž silni ajtaje, kak hudo utegne to njeg glad potolaži podkapati. vest zgublj zdravj in ne po vije nj Se več, kdo se utonja (vtaplja) 5 in ze za se ne dá priplavšemu ku prijeti, da bi ga otel iz nevarnosti, temoč ves omoten lovi okoli sebe kar more najhitrej pogrezne. svoje dokaze rabiti, da še lega rešnika sebo In na take krive slabe podlage hoćete operati ?! Komur je mar za občni blagor, ne praša kriči slep dnega priproste za svet, ker vé da govori ali 5 kako ga ravno sila tere, ali pervi dobiček mika in ne pa previdno, kakor bi se dala lepo terdno postaviti hiša občne stanovitne sreče. Tak nepotreben vas in tudi moj nasvet je v tej reči vladi Bog pa daj, da bi rodoljubni možje, ki so njenega zaupanja vredni, ji b blagi ukaz razglaša! 5 • V t Nj pripomogli vrçsnïcitî, gre skerb, overe kar njeni prave in pot uglajati krive odpravljati in skorému pričetku To so moje misli o tej zadevi, in moj odgovor tištim ki se po nemških casnikih ustavljajo cesarskemu ukazu zastran učnega slovenskega jezika po naših gimnazijah, terdé y da ga ni treba, ali da ni m V • za t Živkov Po tÍ6karnih postavah se ne more noben časnik siliti, da bi vzel v svoj list razjašnjenje kake krive misli; le razjašnjenje pomot o dj an skih zadevah (Thatsachen) mora vzeti. Da bi pa iz proste volje kaj vzeli, ni misliti. Slavni vladi pa, se nadjamo, so znane pravične, v „Novicah" razodete zelje. Vred. „Betrachtungen uber das Studium der Sprachen der nicht-deutschen Vóikerstámme in der osterreichischeu Monarchie fur jungere Studierende, und Ansprache an dieselben zur Erlernung dieser Sprache". Wien 1850, Slovenčina na Slovenskem (Dalje.) Nekteri ljudi pa nečeju toga viditi, nečeju toga slišati i spoznati, daje slovenščina i měnit na, korist na i potrebna — i to je tisti glavni uzrok, tisti glavni koren, iz kteroga poganjaju zaderžki i overe našega napredovanja. Da se ti zaderžki odpravijo, je treba v djanj zati, tr eb tali, d w J slovenščina imenit dok V • ker nečeju tog to viditi tako, d , slišati korist u ljud bud i spoznati P poka i p o d š 1 a varovati tujih slov: v g nije tako važno samo rezno i % V » govorimo ali manje ? serčno; jedno perišče ali dve tujih slov več to celo nič ne zaverne » nikto ti ne bude tal tvojih malih pogrešek; sada se tebi zareče jedna beseda Kako? {l A ■ ■ ^ f- Povzdignimo, kakor drugi narodi svoj jezik lehko da bude » tudi drugomu se jih > areklo deset; vse to no mi 1 za d r u ž b S tem izrujemo tisti glavni jezik koren. d n a m i. škoduje toliko, kakor černo za nohtom. Ako bi setkrat slabeje, kakor se ti zdi da ................w—i ^ 11 «« guvuns, loiiKo niKaua iz kteroga rastu ne spraviš tujih slov med slovenščinu, kolikor iih ima v de ovoris, toliko nikada govoril preke i overe našemu napredku i izobrazevanju nasega sebi knj jezika i naroda Slovenščinu med seboj upeljati za druzbeni jezik, toga Kdor se govoreč pogreško kamo li priprosto narečje nemečko i naučil kada gladko % V tujih slov boji, se ne bude i nismo do sada pošteno skusili: mi smo v tom pravi slabeži, nam bude slovenščina dobro govoriti. V7 gotovo najslabejši med vsemi plemeni slavenski Vsako ugladila, pogovarjanj se pogovarjaj B skerbi po slavensko ple časti bolj rajše pogovarja javno îzvira ona š nije koristna, kako moremo svoj jezik, kakor svojem jeziku, kakor mi; vsako se mi, i o d t u d a ali po stajersko ali po koruško ali po goričko vse jednako drago i ljubo samo radi se po slovensko slovenščinu po krajnsko, ; to nam je saj je vse to naše i slo kodijiva misel, da slovenščina nije imenitna, vensko; ne boj se, da bi te ne razumeli; Slovenec razume « M ^ ftt Ul ' —. W nije potrebna. Ako je mi sami ne častimo po pravici očakovati, da bi ju častili drug i ečje horvatsko, serbsko, česko i ko jede mah se imel deržati začto bi r 5 narodi? Moram povedati besedu nam Slovencom grenku * ne razumel, ako se malo dru kakor da bi svoje slovenščine o pov « J odkritoserčuo, pa ne da bi nekoga žalil, nego ju pečjo povleče kakor doma za povem s žalostním sercom i samo zato, da se skeleca rana Ako bi se přiměřilo, da bi ti d odkrije pregleda, oveze i onda zaceli. N med eboj po nemečko, Italijani po italijansko, Fi »mač človek od on se mora udati preskočiti obraženi Sl pa ečjidel v jeziku tudj em. Nemci, Ita T bi bila kako med nami, vojski 2 lijani, Francuzi i vsaki drugi narodi se pogovarjaju med seboj v svojem jeziku i malo gledaju na pričujoče Slovence, ali razumimo njihov jezik ali ga ne razurnimo. Ako se pa družba pa najde še tako velika i častna družba mala, pa v vsem prijateljska vojskic ned i nekervava Ako si v družbi ti sain ed i jezika, onda S vsa k n e ih Slovencov pa stopi med nje kak ptujec, da le šiltastu kap na o* » ako lavi l Cemu p1etaj Nemcom po nemečko, s Ital V takoj družbi pogovarjaj se s po ijansko i ako hočeš nosi cela slovenska družba omolk ne upaju se siro i maki več po ar r» rjati v svojem častnom jeziku! Ptuj znas v kakorsuem koli jeziku. To terja spodobnost pa nima toliko možke serčnosti, da bi se pogovarjal s Slovenci terja omikauost. Daj k med nami s svojim jezikom košati, zanikerni Slovenec Pr Slovenec cto j po to jegovol cry neslan separatist njaje se za svoju pravicu, ni nikdar v svojej domačej deželi po slovensko. Neredko se prigodi, 3. Ako su v družbi da je sbrano celo gnjezdo samih korenitih Slov pogovarjaj i vesele se pak v tudjem jeziku Govorimo ima biti g skosra tud pom S i N e m i nemečkoga, pou to je iz dveh jezikov iz sloven v takoj družbi g s S med seboj rezno i krepko po slovensko, kakor govore N venci p k » s N po nemečko, Italij po italijansko, ť po francuzko terj P m e č k To pravica; s pravicoj se pravičnim ne zameriš N i brez skerbi se moremo zanesti, da nas bude vsaki pa- govori rad svojim jezikom; se ne ima čuditi, ako tudi Slo ? meten človek v večej časti imel; namesto posmehovanja se venec govori rad svoj *Ixo j bude od nas govorilo: Glej, to su slovenski gospodi venske gospe i gospodične. * slo Aparo; tcbi tboj je3tK, na Mem moj TeBI JbVBO i Mem je i meni drago Cto j Je tebi ljubo » Slovenščinu povzdignuti na cast druzbenog tebi tvoj jezik, pa meni moj). Nam Sl w J vencom ne škodi, ako v družbi govoré N k to moramo m i S m osobito mi iz tudi Nemco po nemečko da se bude bolj godilo obraženi, sicer zastonj čakamo, našemu jeziku. Zastonj bi čakali, da se budu trudili i na-penjali drugi narodi za čast i povzdvigu našega jezika se ni potreba bati, da naša lepa i slovenščina bi komu reber polo gladka 4 P o z d r a v lj a j Mi sami se moramo delà krepko poprijeti: lie HÎKOMyp caMi b .y©Ta Ha aJkiajy ^Pečeni sami v usta ne letajo). rekoč: Dobi sreču ! kog člověka p jutro r Dober dan! Dober večer! B ar golubi roayBi nikomur Srecno Bog Z daj zdravje Bog Kadar se poslovuj ko daj reci Lahko noč! Ako nas kdo tako po zdravlja, mu odzdravlj Zastonj bi čakali kakega ukaza, da Slovenci v slo- nič čudno, nic neznano ne rekoč zdi. i Bo daj Nemcom se to venskoj družbi se moramo pogovarjati med seboj po slo- pozdi »j , ako jih kdo v tujem jezika to ješče dopada, tudi sami med seboj se i to je osobna, privatna stvar, v kteru se javua vensko/ oblast ne meša; to nam mora zaukazati naše rodoljubj » radi pozdravljaj Servus! Adio! naša čast nar toj^ priči lotiti (_Cto se ne odova : Hi Toga prevažnoga delà se moramo pri i ozdravlj le. tuj im Lep jezikom govoreći B žur (jour)! po ensko přileze Slovencu, ako pozdravlja da bi gerdo mermral nego t ce He no košamster diener N * pa se slovenščina n e pelj za družbeni jezik. Jeden lot marlj delà je s\u Ne pozdravljaj po tuj kopitu, na primer: Slušat • V 19 ponizni K več vreden, nego dva centa praznih zelj Čto nam je stoi da povzdignemo na Slovenskem misli : Kdor ni lačen, roko! — Slovenec tudi pametno jej, i zato ne reče: Dober apetit! Dober tek T slovenščinu na čast Sledeča : b Je lovensko © jezik bah i tih ska žimo 1. Govorimo med seboj vsigda po slovensko. 5. Tudi v javnih druž se kakor koreniti Slovenci. Ako stupiš doma v kaku štacunu, govori po slovensko ? Govorimo pa tako, kakor smo vajeni govoriti od mladih akoravno imenuješ različno blago nog; ne silimo se govoriti, kdo vé kako cisto, učeno i koji- tako imenuje cela Evropa; ako je po tujem imenu, vsaj ga tvoj slovenski tergovcu ževno. To bi nam kvarilo govor i neprenehoma bi se spo- denar dober V V tikali i govoreč zaplétali bojeći se, da morebiti neeto prav ne rečemo. V pismu se mora pisati pravilno i se imamo > kteroga mu daš, naj je njemu tudi naša i Gehorsamster Diener! Behiith Gott! 403 «lovenščina važna. Ti plaćaš, on mora gledati d ti pri mlinar i ga vpraša AI J tukaj mlin? Meni se je jazno posti i ti priljuduo ustreže tudi s slovenščinoj činilo nespodobno prašati ga, ali je tù „,Zlodj mlin Li On V kavarnah i cr ft h, kamor zahajate, poskerbite, pa ves prijazen vstane i mi od Da tù tla se ajd nekteri ki casniki T je znamenje, mlin « je jjZlodj i jaz sem Zlodjev mlinar, i mi pokaže vinograd, kam je danes zbor poklicani zaupni mozje iz vseh 22 dežel našega cesarstva y nišnica milodarno razdeli, in tako bo ubož ali hiša starih bab in dedcov přejela za mnoge po gold. je rekel ta reč naj nihce ne misii, da se bo zatega voljo le enostransko pretresla; razmere posamnih dežel trebe 300 gold.; mestni ubožničarji (Viertelmeister) pa bojo nieo tako razločne, da bi tudi ti možje, ki so v komisijo za siromake in ubožni učenci ostalih 700 gold, dobili. Na izvoljeni, ne vedili za-nje. Kar se pri nobeni drugi komisii prošnjo predsednika kmetijske družbe gosp. Terpinc-a je ni bilo, bo pri tej, namreč, da to, kar bo ta komisija na- dovolil zbor tudi v podporo učencom kmetijskih šol za sveto vala, se bo naravnost cesarju izrocilo, da bo potem prihod, leto 100 gold. Kmetijska družba bo v blagi namen sklenil, kar bo njegova modrost za dobro spoznala. Davke določeni dar gotovo hvaležno sprejela, in hranilnica si more plačevati je vselej nadloga, kteri uiti ne more nobena der- svesta biti, da, če bi vprihodnje tudi še kaj več tem šolam žava. Vsaka deržava pa si mora prizadevati, da kar more podariti bi agovolila, bo vse prišlo deželi v dobro. Zbor zmanjša to nadlogo. Zmanjšati se morejo pa davki le potem y je danes tudi še to prav pametno sklenil, da se ima na da «e zmanjšajo tudi deržavni stroški. Da bi se ti stroški hišo, kjer je zdaj hraniluica, še dvoje nadstropij nadzidati zmanjšali, je že tudi skerb cesarjeva, ker je poklical po-in ta cela hiša potem ljudem za stanovališa v najem sebno komisijo, ki ima to reč prevdariti in zmanjšanje gospodje, se nimate dati; IiraillllJIUi* pa Bi UU Kje UIU^UU IIUVU pUBIUJJJC ZlUčlia. mv.uu»u.m uuuonu» u«o»wiu»au. TI, ^uopwuju, a%j iiiuiai Tako bo sebi ustregla s pripravnišimi sobami, Ljubljančanom vtikati v drobné številke, kolikšen naj bo ta ali uni davek hranilnica pa si bo kje drugod novo poslopje zidala. deržavnih stroškov nasvetovati. Vi y pa tudi, kterim zlo stanovanj pomanjkuje. Snega je v to doloci cesar sam vsako leto po potrebah deržavnega go pondeljek ponoći tako na debelo padlo, da včeraj po mestnih spodarstva. Pervo, o cem ste proseni svoje misli tu razna prej; cele hribe ga leži odeti, je: ali je treba po vsem ka tas ter prenarediti ? ulicah niso mogli vozovi v po kupih na sredi. Ze veliko veliko let ne pomnimo ta drugo, ce recete, da je treba, povejte dalje: ali bi ne kega; iz kmetov ni ljudi v mesto, pa tudi nobena pošta bilo prav, da namesto sedanjega katastra, ki je narejen po ni včeraj prišla. Pa še v eno mer sueži. tem, koliko kako zemljiše na leto dohodka donaša, bi t. m Iz Dunaj se bojo se napravil kataster po tem, koliko je zemljise sploh vredno? in tretjič: ali naj kataster kakor dozdaj bode za vse leta s t a n o v i t e n, ali naj se včasih preceni ? Na Po razglasu c. kr. ministerstva od 12. te 3 vprašanja, ki so najvažniše za zemljišni davek, nam Novičar iz domačih in ptujih dežel. ob m tu plačlj kup (činži) razodenite naj pop rej svoje misli in svetujte, kar je po prosto volj nega posoj d leta 1854 spet v g Vaši najbolji vednosti in vesti. Vse to, kar se bo tukaj t o v e m b d e n a r j plačevali, kakor je bilo sklepalo, pa se mora zamolčati, da ne pride po časnikih izperva dotočeno, potem pa po ces. ukazu od 11. junija t začasno preklicano. popred med ljudstvo kakor pa v vednost ministerstvu, ki je prenaredbo davkovsko nasvetovalo^. — Da naši bravci poznajo terskem ukazu od 5. okt. t. 1., veljavnem može, kteri so izvoljeni v to imenitno komisijo, naj jim poza vse dežele našega cesarstva razun Krajine vojaške, ima vemo njih imena. Predsednik je dosluženi minister grof Fr. Po vsak vojak (soldat), od feldvebelj dol ko je dp Hartig; opravilni vodja, kteremu sta se 2 ministerská tom mora po Čvetih za ukvartiran za j P ktei a mu se uradnika dodana, je sekcijni predstojnik vitez Kalchberg; 31 dotične postave dati, do prihodnjih vseh razun teh sta dva namestnika deržavnega svetovavstva in k d gospodarju plaćati na Kraj namestnika notrajnega ministerstva; osem pa drugih mož y 406 kteri Ede estujejo davku pod Melka, opát Beer U ud y namrec opát iz Pra M. vitez K r a j n s k Iz Ceskega. Goveja kuga se je zatrosila tudi v ze odbornik deželnih stanov (kje? ne vemo) mestni župan dunajski, advokat vitez G red dr S dr. Paitingc na Štajarskem Juri Festet y predsednik kupćijske zborn na Dunaj v Leoben-u ) y y in pa ogerska grofa J A n d in na Cesko. — Zraven goveje kuge pa razsaja v okolici ha briski tudi zajčja kuga, za- ktero je že dokaj zajcov poginilo. — Najnovejši vezek ceskega, vsacih 5 tednov pod vrednistvom gospoda Belak-a izhajoćega časnika „Posel z Pratiy" je v prepoved djan. Iz Tiroljskega. Tudi tukaj se po celi deželi pod C. kr. ministerstvo je dovolilo, da bosniški fran- pisuje pismo milovanja in verne udanosti, ktero se bo čiskan pater Rad os sme po vseh deželah nasega cesarstva papežů v Rim poslalo. a « « la à • I 1 • V • • 1 _ __^ milodarov nabirati za novo bolnisnico v Carigradu na Turškem, kamor se bojo posebno bolniki avstrijanski kakoršne koli vere sprejemali. Kakor češki časniki pišejo, po-tuje pater Rados zdaj po Marskem. - Mes nie, kjer se konjsko meso zdravih kónj kakor goveje toda cenejše prodaja (po 8, 10 in 12 novih Iz Laškega. Ktere poslance bojo vlade v kon gres poslale, še ni gotovo. Sliši se, da rusovska vlada pri- govarja angležki, naj pošlje lord Palmers to n-a ali lord u s s e i - a ; ali bo sardinska vlada poslala Cavour-a ali ne, se tudi še ne vé. Tudi Svicarji hočejo svojega na- mestnika v kongresu imeti, ako bi utegnila zastran Savo-krajcarjev funt) je na Dunaji in okolici dunajski zdaj 6. jiške vlade kaka prememba se sprožiti. Pravijo, da bojo začasne vladařstva srednje Italije tudi svoje opravnike y Pariz poslale, da bojo pozvedanja dajali, ako bi treba bilo. Dosihmal je bilo tù 4900 kónj zaklauih in njih meso pro dano, 197 jih pa ni bilo za klavšnjo pripušenih. Toliko je snega padlo povsod, da so se nektere Ker Garibaldi nima zdaj z vojsko nič opraviti, je čas y železnice zlo zakasnile, nektere pa celó izostale. Iz Tersta. „Triest. Zeitg. a toži, da ne le srebernih šestic, temuč tudi novih in starih krajcarjev tako pomanj-kuje, da dostikrat kak tergovec na drobno kakošuega ker bankovca ni v pokoja obernil za to, da si je poiskal mlado lepo ni co, hčer laškega grajšaka. z e lz Rima 6. dec. Pred božičnimi prazniki vsako leto blaga za tega voljo prodati imajo sv. oče papež velik skriven zbor (konsistorij). Tudi ne more y pravi „Triest. Ztg. u stanu menjati. Šestice na Turško z dobičkom po gré veliko v južne kraje Ogerskega, kjer se 60 starih kraj 5 od 100; starih krajcarjev letos sa se že delale priprave za ta zbor; al včeraj je vse &reJ° nehalo, in kakor je podoba, bo konsistorij še le po novem carjev za nov gold, spečá, tedaj pri 100 gold, čez 11 gold, vlovi; novi krajcarji pa potujejo na Beneško in Furla- kjer ž njimi plačila v srebernem dnarji pobotujejo, letu. Pisma iz Rima pravijo, da bi bili papež radi konsistorij napravili, ker jim je žal, da več škofij nima al važne druse nijo, tedaj 100 nov. krajc. za srebern goldinar pa pridobi nadavek (ažio) srebra. Pač živa potreba je, da dajo, s kterim se škofa, ktere poterjujejo v takih zborih, okoljšine (punt v nekterih rimskih deželah) so sv. očeta primorale odložiti konsistorij noter do tistega časa, da bi se kmali odpravile zadrege z drobizem. Iz Zagreba. „Napredak" piše v svojem poslednjem listu: „Hvala Bogu I malo čemo se opet probuditi i napredovati. S dozvolom viš. mjesta ustanovit ce se ili bolje rekav nastaviti kod nas u 55 z Zagrebu narodna citaonica, koja če se u doljnem varošu smestiti, pretežno slavenske noviue, spise itd. deržati i tako domoljubnom občinstvu za Katol. list" pa piše: ..Udova banica čitanje pripraviti u 55 grofica Sofija Jellaćička naputila se je u družtvu soprUç, ire u Jeruzalem. grofa Karla Seilerna i njegove Dne 11. t. m. odplovili su visoki hodočastnici parabrodom iz Tersta put Aleksandrije. se bo kongres v Parizu snidel in resil važne zadeve. Pravijo, da bojo papež čakali do tega časa, po tem pa zadnjo besedo" (ultimatum) stopili na dan. Iz Franeozkega. Iz Pariza 15. dec. Knez Rihard m Metternich je včeraj cesarju Napoleonu izrocil pismo, v kterem ga avstrijanska vlada poterjuje za svojega poročnika v Parizu. Knez Metternich (sin nekdanjega pervega avstrijanskega ministra) je pri ti priložnosti Napoleona željo razodel, da bi bile avstrijanska in francozka vlada spet dobre prijati i ci. Napoleon mu je to obljubil reksi, da cesarja Franc-Jožefa osebno zlo spoštuje, in da mu je prav po volji, da je knez Metternich izvoljen za poročnika avstrijanske vlade. Ako s tem pogovorom primerimo to y Iz Ogerskega. Čedalje več homatij se sliši iz Oger skega. Protcstantiški zbori, ki niso zadovoljili z novim cesarskim patentom, ki določuje oblasti in pravice protestantiske cerkve, se vkljub vseh prepovedb zberajo po celi deželi in podpisujejo pisma zoper cesarski patent, in če se godi to v cerkvi med službo Božjo. 15. dan t. m. je bil celó velik hrup v Peštu. Po popisu „Wien. Ztg." so hotli protestanti vkljub prepo- ne morejo tega drugod storiti, kar je lani ob novem letu cesar Napoleon avstrijanskemu poslanců Hiibner-ju rekel in z novoletnico vojsko napovedal, je pač očiten velik razloček med letos in lani, kteri kaže, da v prihodnjem kongresu bote francozka in avstrijanska vlada eno pot šle. Da bo ta pogovor La he zlo osupnil, ki so od cesarja Napoleona vse kaj druzega pričakovali, je jasno kot beli dan. Iz Serbije. Iz Be li gr a da. Knez Miloš je v soglasji vedi zbor (konvent) v Peštu napraviti. Ker jim je policija cerkev zaperla, so se hotli v šoli sniti; al preden so šolo odperli, je prišla od policije prepoved, da tudi tù ne smejo zbora imeti. V tem je pa prišlo po ravno opravljenih biljah so mogle vse s starešinstvom prek I i cal postavo, po kteri bukve, ki so bile v Serbii tiskane ali v Serbijo pripeljane v serbskem deržavnem pravopisu tiskane biti. y za rajnega slavnega ogerskega pesnika Kisfaludy-a v ve liki cerkvi kakih 100 študentov pred protestantiško šolo. Ker večkratnega opomina, naj grejo mirni domu, niso ubogali, so prišle vojaške patrole; študenti so se potem brez opora razkropili; le enega samega študenta, ki se je nespodobno obnašal, je patrola vjela in seboj peljala. Na to pa je vstal velik hrup; študenti so se podali pred policijno hišo in so poslalo, ćesar ste želeli. Za p poslali nektere svojih tovaršev k policii, naj spustí zapeř- dohajali brez plačila. — Gosp tega. Policijni vodja domu; na to so šli saksebi brez je bil zaperti študent izpušen. Popravek. v 49. listu namesto „Boj pri sv. Miklavžu na Doberni na Koroškem44 beri „Boj pri sv. Mik. na Dob. na Sta^ jarskem44 (poleg doberških toplie Bad Neuhaus). Tadanji junaški doberški fajmošter so se zvali Franc Perkan. Pogovori v red n i s tv smo Vam poskerbeli; nadjai bij ubili. nas je razveselilo. v Gosp. dr. R. v G: Cesar ste želeli, se, da že imate oba lista. Kar ste Gosp. A. K. v Z: Tudi Vam se je V •!• reci Vam boj listi prihodnj K. Ž. v Z: Nič nismo přejeli jim je prigovarjal, naj le mirni grejo daljnega nepokoja. Pozneje Kaj bo dalje iz vse te Gasp. pr. S v G: Hvala lepa za poslano ; prosimo po priliki za obljub * * _ ' ___ . ____- - « m m T Vf 1 • 1 V • ft Gosp. J. Išk. v Fr: Ker treba o Vaši zadevi o b ga odgo naznanite nam km kako se ima ad viti, da Vam pride pismo gotovo v ke napra Gosp. J. Fr. St. v Lj opornosti ogerskih protestantov zoper cesarski patent, se ne vé. Le veckrat kaj! Ljubo bi nam bilo, ako bi Vas po osebi poznali Odgovorni vrednik: Dl. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef Bldlllik* .