V) SLl * m M i. r V Hiši filma v < nastaja prva pokrajinska mediateka /^15 V Štandrežu bodo preuredili križišče med telovadnico in bankama V Novinarskem krožku srečanje o svobodi tiska in informiranja V Škrbini so se poklonili spominu' $ primorskih padalcev Primorski Sprejem arbitraže tudi tekma s časom Rado Gruden Da arbitražni sporazum, ki sta ga prejšnji teden podpisala slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor, še zdaleč ne predstavlja sinonima za rešitev mejnega vprašanja med državama, je bilo jasno takoj, ko sta se v obeh državah oglasili opoziciji in o sporazumu, na katerem se še ni dobro posušilo črnilo obeh podpisov, že začeli govoriti kot o izdaji »nacionalnih interesov«. Poudarki so bili sicer različni, smisel pa je bil ta. Skoraj istočasno so se začela tudi medijska razpravljanja o tem, kdo je kaj dobil oziroma kdo je kaj izgubil. Toda medtem, ko je po sporočilu Kosorjeve, da bo še ta teden v sabor vložila predlog zakona za sprejem arbitražnega sporazuma, temperatura na Hrvaškem začela padati, se v Sloveniji v zvezi s tem še naprej lomijo kopja med koalicijo in opozicijo. Vse bolj jasno postaja, da se lahko celo zgodi, da bosta v Sloveniji o arbitražnem sporazumu celo dva referenduma; najprej posvetovalni, ki ga napoveduje koalicija, nato, po morebitnem sprejemu zakona o arbitraži v državnem zboru, pa še naknadni zakonodajni referendum v organizaciji opozicije, ki poskuša vse, da zakon o arbitražnem sporazumu propade. Ker naj bi pred tem o arbitražnem sporazumu svoje mnenje povedalo tudi ustavno sodišče, se bo vse zelo zavleklo in realno je težko pričakovati, da bi v Sloveniji arbitražni sporazum potrdili (ali zavrnili) prej kot v nekaj mesecih. Po drugi strani pa Hrvati ne zavlačujejo. Kosorjeva sicer za ratifikacijo sporazuma v saboru potrebuje dvotretjinsko večino, toda z naknadno objavo enostranske izjave, da podpis arbitražnega sporazuma ne pomeni hrvaškega soglasja glede teritorialnega stika Slovenije z odprtim morjem, računa, da bo dobila tudi glasove Milanovicevih socialdemokratov, kar naj bi zadostovalo za sprejem sporazuma. Da ta izjava lahko še bolj razvname politične strasti v Sloveniji, je očitno ne skrbi. Hrvaška bi sporazum lahko potrdila že konec tega meseca, kar naj bi ji v odnosu do severne sosede, ki v tej tekmi s časom močno zamuja, prineslo določeno prednost pri ostalih članicah Evropske unije, ki bi rade, tudi zaradi svojih interesov na Zahodnem Balkanu, Hrvaško čim prej spravile v EU. Z drugimi besedami to pomeni, da se lahko pritisk na Slovenijo (iz EU in ZDA) kmalu spet okrepi, končni izplen Slovenije pa je tokrat lahko precej slabši, kot je bil dogovor Pahor - Kosor. dnevnik ČETRTEK, 12. NOVEMBRA 2009 št. 268 (19.667) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € RIM - Slaba novica za našo narodno skupnost Senat potrdil krčenje prispevkov manjšini Desna sredina zavrnila vse popravke Demokratske stranke PROSEK - Včeraj višek praznovanj domačega zavetnika Uspešno martinovanje Ob sončnem vremenu je Prosek preplavila množica ljudi - Pestra ponudba za otroke in odrasle PROSEK - Martinovo je zagotovo eden izmed najbolj priljubljenih praznikov pri nas. Najbolj se ga veselijo seveda na Proseku, kjer domačega zavetnika vsako leto pričakajo z večdnevnim slav- jem in raznoraznimi pobudami za vse okuse. V vasi je bilo tokrat živahno že od sobote, višek praznovanja pa je bil seveda včeraj, ko je ulice preplavilo morje stojnic in obiskoval- cev. Vreme je bilo sončno in je kar vabilo na sprehod, na kozarček novega vina, na pokušnjo domačih specialitet in na prijetno druženje s prijatelji. Na 8. strani RIM - Senat je sinoči po pričakovanju potrdil znižanje prispevkov za slovensko manjšino. Desna sredina se je opredelila tudi za znižanje državnih podpor Italijanom, ki živijo v Sloveniji in Hrvaški. Vladajoča koalicija je zavrnila vse proračunske popravke senatorke Tamare Blažina in njene Demokratske stranke. Če bo parlament potrdil vladne odločitve, bo slovenska manjšina prihodnje leto dobila od italijanske države 4,06 milijona evrov, letos pa je iz Rima dobila 5,2 milijona evrov. Na 3. strani V Celovcu končan 20. evropski manjšinski kongres Na 3. strani V Tablji pripravili v 4 • • • «v • i • | štirijezični rokovnik za otroke Na 3. strani Štiri severno jadranska pristanišča so se povezala v NAPA Na 4. strani Z meddržavnimi sporazumi proti čezmejnemu kriminalu Na 16. strani Po rimskih pogovorih se optimizem v Gorici ni povečal Na 14. strani obletnica Merklova v Parizu na proslavi konca 1. svetovne vojne PARIZ - Nemška kancler-ka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta na včerajšnji spominski slovesnosti v Parizu skupaj obeležila 91. obletnico konca prve svetovne vojne. Položila sta venec na grob neznanega vojaka in prižgala večni plamen, v govorih pa sta oba izpostavila nemško-francosko prijateljstvo. To bila prva udeležba kakšnega nemškega voditelja na slovesnosti ob obletnici konca prve svetovne vojne v Parizu. Na 18. strani TRST - Včeraj sestanek na Prefekturi Komisarska uprava za SSG Z začetkom sezone je treba pohiteti, prispevki še neznanka - Uslužbenci demonstrirali na Velikem trgu TRST - Uslužbenci Slovenskega stalnega gledališča in posamezniki, ki so jim izrazili solidarnost, so včeraj demonstrirali pred palačo tržaške prefek- ture, kjer je bil na vrsti sestanek ključnega pomena. Tržaški prefekt Giovanni Balsamo je na koncu povedal, da bo v nekaj dneh stekel postopek za uvedbo komisarske uprave, kakor sta v svojem poročilu predlagala izvedenca Marc in Manzoni. Njune predloge za krčenje stroškov in preureditev delovanja gledališča so udeleženci sestanka okvirno sprejeli. Kdo bo komisar in koliko jih bo (eden ali več) še ni znano, finančni okvir pa je, vsaj delno, prav tako neznanka. Na 7. strani 2 Četrtek, 12. novembra 2009 ALPE-JADRAN / škrbina - Proslava v spomin na primorske padalce Preučujmo pretekle dogodke • • • • ■ in pomagajmo resnici na dan Še pred časom so bili za mnoge le vohuni in sovražniki naroda - Prispevali so k osvoboditvi domovine ŠKRBINA - Pred Fakinovo domačijo v Škrbini se je včeraj zbrala večja skupina ljudi. Sončen jesenski dan je bil kot naročen za tradicionalno proslavo v spomin na padle, pogrešane in pobite primorske padalce, ki so jih leta 1943 in 1944 britanski zavezniki spustili na zasedeno slovensko domovino, da bi kot radiotele-grafisti in diverzanti pomagali odporu proti okupatorju ter utrli pot britanskim vojaškim misijam. Leta 1994 so v spomin na njihovo žrtev postavili ploščo in od takrat Občina Komen ter Vaška skupnost Škrbina vsako leto poskrbita za svečanost. Po dopoldanski spominski maši v župnijski cerkvi sv. Antona, ki jo je daroval vojaški kurat slovenske vojske Milan Pregelj, se je slovesnost začela s polaganjem vencev ob častni straži gardne enote slovenske vojske in predstavnikov Združenj borcev. Zbrane je najprej pozdravil komenski župan Uroš Slamič, ki se je spomnil fantov, ki so prispevali k osvoboditvi Primorske, a so bili po vojni pozabljeni oz. izbrisani. Kot hvalevredno je ravno zato ocenil knjigo Cena domoljubja, ki preučuje takratne dogodke in mu-čence našega naroda postavlja kot zgled predanosti domovini; z opozarjanjem na takratne tragične dogodke pomagamo namreč resnici na dan, je dejal. Osrednji govornik je bil šolnik in prosvetni delavec Stojan Fakin, ki se je v svojem nagovoru osredotočil na trpljenje Primorcev pod fašizmom in pri tem opozoril na nepozabna grozodejstva, ki so v ljudeh seveda rojevala gnev do okupatorjev. »Vse fašistične okrutnosti pa niso zlomile volje Primorcev, ki so vztrajali v boju za narodni obstoj in čakali dan rešitve izpod najhujšega zla 20. stoletja.« Tudi padalci so prestopili k partizanom, vendar so bili še pred kratkim za mnoge le vohuni in sovražniki naroda, zato so jih tu- Britanski veleposlanik Andrew Page (desno) in odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva Bradley Freden sta položila venec pred obeležje na Fakinovi domačiji kroma di najstrožje kaznovali, »a iskra resnice ne ugasne v temi, počaka svoj čas in spet zažari.« Od marca, ko je prišel v Ljubljano, je britanski veleposlanik Andrew Page vedel za to svečanost. Z zanimanjem je segel po podatkih o vlogi britanskih misij na Primorskem. »Padalci so darovali življenje za svobodo domovine in še pričakovali niso, da bo Slovenija nekoč samostojna in glede na demokratični in ekonomski napredek celo zgled drugim mladim državam.« Junakov, ki so se borili za našo samostojnost, se je spomnil tudi odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva v Ljubljani Bradley Freden, ki se je zaustavil pri njihovem pogumu, ki se na- daljuje tudi danes, ko Velika Britanija, ZDA in Slovenija sodelujejo pri zaščiti svobode v Afganistanu. Pobudnik proslav v Škrbini ter avtor knjige Cena domoljubja John Earle se je včeraj spraševal o pomenu njihove žrtve danes. »Takratjih je motiviral patriotizem, borili so se proti nacionalizmu, ki je zviška gledal na vse ostale, in hrepeneli so po pravičnejši prihodnosti in po priključitvi Primorske domovini.« Danes je po Ear-lovem mnenju treba odstraniti brezplodne domače prepire in se posvetiti večjim problemom sveta, kot so lakota, revščina in zaščita okolja na primer. Za njim se je oglasil tudi nekdanji padalec Stanislav Simšič, ki se je spomnil pristanka na domačih tleh, ko so se padalci pridružili borbenim enotam; nekaj jih je padlo, večji del pa je proti koncu vojne izginil brez sledu. Jugoslovanska tajna politična policija Ozna jih je obtožila, da so špijoni in izbrisala spomin nanje, ki so prispevali k sijajni zmagi slovenskega ljudstva. Na njihovo žrtvovanje sta nato opozorila tudi nekdanji padalec Ciril Kobal in član glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Bogo Gorjan; slednji je poudaril različnost, ki je junake združevala v enem srčnem boju. Slovesnost je povezovala Ana God-nik, učenci osnovne šole iz Komna pa so poskrbeli za prisrčno glasbeno-pevsko kuliso. (sas) ROP FESR 2007-2013 CIU KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA Furlanija Julijska krajina ROP FESR 2007-2013 CIU KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA PREDNOSTNA NALOGA 1 "INOVACIJA, RAZISKOVANJE, TEHNOLOŠKI PRENOS IN PODJETNIŠTVO" PREDNOSTNA NALOGA 1.1.b "PODPORA PROJEKTOM INDUSTRIJSKEGA RAZISKOVANJA Z VISOKIM SISTEMSKIM UČINKOM ZA OKREPITEV MREŽ RAZISKOVANJA IN INOVACIJE TER TEHNOLOŠKIH OBMOČIJ INOVACIJE" AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Organ upravljanja: Mednarodni odnosi in odnosi z EU Izvršni organ: Glavna direkcija za delo, izobraževanje, univerzo in raziskovanje Obveščamo, da je bil v Uradnem listu Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine št. 42 z dne 21. oktobra 2009 objavljen razpis: - RAZPIS ZA REALIZACIJO PROJEKTOV INDUSTRIJSKEGA RAZISKOVANJA NA PODROČJU AVTOMATIZACIJE DOMA rok za predložitev prošenj zapade 19. januarja 2010. Obveščamo, da sta bila v Uradnem listu Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine št. 44 z dne 4. novembra 2009 objavljena razpisa: - RAZPIS ZA REALIZACIJO PROJEKTOV INDUSTRIJSKEGA RAZISKOVANJA NA PODROČJU LADJEDELNIŠTVA IN NAVTIKE rok za predložitev prošenj zapade 2. februarja 2010 - RAZPIS ZA REALIZACIJO PROJEKTOV INDUSTRIJSKEGA RAZISKOVANJA NA PODROČJU MOLEKULARNE BIOMEDICINE rok za predložitev projektov zapade 2. februarja 2010 Razpisna dokumentacija in obrazci za izpolnitev so na voljo na spletni strani dežele www.regione.fvg.it v sekciji "bandi e avvisi della Regione" (razpisi in obvestila), kot tudi na sledečih povezavah: •http://www.regione.fvg.it/rafvg/lavoroprofessioni/dettag I io.act?dir=/rafvg/ cms/RAFVG/AT7/ARG 1/FOGLIA10 •http://www.regione.fvg. it/rafvg/rapportieuropeinternazionali/dettaglio. act?dir=/ rafvg/cms/RAFVG/AT11 /ARG20/FOG LIA5/ Informacije: Služba za univerzo, raziskovanje in inovacijo - ul. San Francesco, 37 - 34133 Trst tel. 0403775241 E-mail: univ.ricerca@regione.fvg.it - daniele.scano@regione.fvg.it ketty.segatti@regione.fvg.it NALOŽBA V NASO PRIHODNOST ODGOVORNA ZA POSTOPEK Dr. Ketty Segatti bruselj - Makedonski zunanji minister Makedonija želi spor z Grčijo glede imena rešiti po vzoru Slovenije in Hrvaške BRUSELJ - Makedonski zunanji minister Antonio Milošoski je včeraj v Bruslju izrazil prepričanje, da bi lahko vprašanje glede imena Makedonije z Grčijo rešili po vzoru Slovenije in Hrvaške ter z neposrednimi srečanji med predstavniki Aten in Skopja v duhu evropskega sodelovanja in dobrososedskih odnosov. "Radi bi našli konstruktiven način in mehanizem za dialog z Grčijo. Nič ne bi imeli proti neposrednim stikom, ki bi se osredotočili na konkretne zadeve, ki bi državi zbližale," je po srečanju s španskima poslancema v Evropskem parlamentu izjavil Milošoski. .Kot je poudaril Milošoski, je znotraj Evropske unije vzpodbuden signal, ko se prednostno posveti pragmatičnemu pristopu ter dolgoročni viziji in cilju, s čimer se stvari premakne naprej. "Tudi Makedonija želi prispevati na ta način, z dialogom, ki bi lahko koristil obema državama, pa tudi ohranil in okrepil verodostojnost EU," je še poudaril Milošoski. Šef makedonske diplomacije pa se je srečal tudi s poročevalcem parlamenta za Makedonijo, slovenskim evropskim poslancem Zoranom Thalerjem (S&D/SD), in se mu zahvalil za predlog Slovenije za odpravo vizumov še pred božičem. V torek pa je govoril tudi z evropskim poslancem Jelkom Kacinom (ALDE/LDS), ki je pozdravil velik uspeh Makedonije, ki je prva v celoti izpolnila vse obveznosti iz načrta za ukinitev viz. Kacin je izrazil zadovoljstvo, da bodo vize ukinjene že 19. decembra in pozdravil predlog Slovenije oziroma ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. Na delovnem pogovoru sta se Kacin in Milošoski sešla tudi včeraj, ko sta spregovorila o možnih pristopih in rešitvah, ki bi Makedoniji omogočili pri- Zoran Thaler Jelko Kacin dobiti datum za začetek pogajanj. "Špansko predsedovanje in novo socialistično vlado v Grčiji je potrebno spodbujati, da na Zahodnem Balkanu v pristopno regato s Hrvaško končno vključimo tudi Makedonijo. V politični skupini ALDE bomo Makedonijo še naprej podpirali in hrabrili v vseh njenih proevropskih korakih," je dejal Kacin, kot so sporočili iz njegove pisarne. Makedonija in Grčija sta že od razpada nekdanje SFRJ v sporu glede imena Makedonije. Državi o tem pod okriljem Združenih narodov vodita pogovore, ki pa doslej niso obrodili sadov. Grčija je v zvezi Nato izkoristila pravico veta in tako Makedoniji preprečila članstvo v zavezništvu. Vprašanje imena je prav tako upočasnilo napredovanje Skopja na poti v Evropsko unijo. (STA) Boruta Pahorja sprejel libijski voditelj Gadafi TRIPOLI - Slovenskega premierja Boruta Pahorja, ki zaključuje prvi uradni obisk kakega predsednika slovenske vlade v Libiji, je včeraj popoldne sprejel dolgoletni libijski voditelj Moamer Gadafi. Gadafi se je Pahorju zahvalil za obisk, na srečanju pa sta si tudi izmenjala darila. Premier je gostitelju podaril lipicanca po imenu Napolitano, Gadafi pa njemu dve kameli. Gadafi se je Pahorju zahvalil za obisk ter mu dejal, da ga šteje za prijatelja in da je v Libiji vedno dobrodošel. Srečanje z Gadafijem - vse do včeraj ni bilo povsem jasno, ali bo do njega v okviru Pahorjevega dvodnevnega obiska dejansko prišlo - je bistvenega pomena pri sklepanju poslov v Libiji. Gadafi, ki Libijo vodi že 40 let, je namreč tisti, ki da končni pečat na vsako pomembno odločitev, tudi poslovno, v svoji državi. Pahor se je včeraj udeležil tudi slo-vensko-libijske poslovne konference, kjer je nagovoril udeležence. Na konferenci so gospodarstveniki obeh držav preučili možnosti za sodelovanje, pri čemer je libijska stran izpostavila, da ima za investicije trenutno na razpolago približno 65 milijard evrov, ki bi jih vložila tudi v slovenska podjetja. Slovenski vladni predstavniki pa niso izključili niti možnosti libijskih vlaganj v paradne konje slovenskega gospodarstva. Poleg tega ima Libija pripravljenih 45 milijard evrov za infrastrukturne projekte znotraj države, pri čemer si del kolača obetajo tudi slovenska podjetja. Po nekaterih informacijah naj bi se podjetju SCT obetal 900 milijonov evrov vreden posel gradnje avtoceste pred Bengazijem. Po mnenju nekaterih slovenskih gospodarstvenikov je Libija potencialno najperspektivnejši severnoafriški trg za slovenska podjetja, predvsem zaradi nekaterih poslovnih vezi, ki so ostale od skupnih projektov med nekdanjo Jugoslavijo in Libijo. (STA) Hrvaški sabor o ratifikaciji arbitražnega sporazuma konec novembra ali v začetku decembra ZAGREB - Predsednik hrvaškega sabora Luka Bebic je včeraj v Zagrebu dejal, da bodo poslanci o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o načinu reševanja spora o meji s Slovenijo razpravljali konec tega ali v začetku prihodnjega meseca. Ob tem ni izključil možnosti, da bi sabor ravno zaradi omenjene ratifikacije za nekaj dni podaljšal svojo zadnjo letošnjo sejo. Sabor bo letos zadnjič zasedal od 19. novembra do 11. decembra, so pa na včerajšnjem srečanju dopustili možnost, da bi lahko poslanci v saborskih klopeh sedeli še tudi 14. in 15. decembra, če bo to potrebno zaradi razprave o ratifikaciji arbitražnega sporazuma in o državnem proračunu za leto 2010. Policisti v zvezi z napadom na okrožno sodnico opravili že več razgovorov KRANJ - Preiskava ponedeljkovega napada na okrožno sodnico Katarino Turk Lukan teče v smeri suma storitve kaznivih dejanj poskusa uboja, povzročitve splošne nevarnosti in prepovedane proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom, so pojasnili na PU Kranj. Kot so zapisali, so policisti opravili že več razgovorov in preiskovalnih dejanj. O zadevi poteka intenzivna kriminalistična preiskava. Policistom še ni znano, kakšno eksplozivno telo je bilo uporabljeno v ponedeljkovem napadu, saj forenzične preiskave še potekajo. Kot je znano, je v ponedeljek nekaj pred 23. uro ob stanovanjski hiši okrožne sodnice Katarine Turk Lu-kan v Radovljici odjeknila eksplozija, v kateri je bila lažje poškodovana njena hči. Policija sklepa, da je bil povezan z delom Turk Lukanove in je sodnici ter njeni družini zagotovila stalno varovanje. / ALPE-JADRAN Četrtek, 12. novembra 2009 3 senat - Finančno-proračunski zakon 2010 Senat potrdil znižanje državnih prispevkov za slovensko manjšino Zavrnjeni vsi popravki Tamare Blažina in senatorjev Demokratske stranke RIM - Senat je sinoči potrdil vladno namero, da v sklopu proračuna 2010 za več kot milijon evrov zmanjša državne prispevke za slovensko manjšino. Desnosredinska koalicija je zavrnila vse popravke senatorke Tamare Blažina in Demokratske stranke, ki je tudi zaman zahtevala več denarja za založniški zakon in za državni gledališki sklad (FUS), ki neposredno zanimata Primorski dnevnik in Slovensko stalno gledališče. Tozadevni popravek je predložil senator Vincenzo Vita v soglasju z Bla-žino. Senat je tudi zavrnil predlog opozicije za ohranitev letošnjih prispevkov italijanski manjšini v Sloveniji in Hrvaški, ki bo iz Rima prihodnje leto dobila manj denarja kot letos. Demokratska stranka je včeraj v senatu naredila še zadnji poskus, s katerim bi preprečila napovedano znižanje državnih prispevkov slovenski manjšini v Italiji in italijanski v Sloveniji in Hrvaški. Senatorka Blažina je spet opozorila na hude posledice, ki bi jih imelo nižanje podpor za Slovence. Skupno s kolegi je nato predložila stališče (obravnavali ga bodo danes), ki bi v primeru sprejetja s strani vlade odprlo vsaj kakšno možnost za obe narodni skupnosti. Dokument slovenske senatorke sta, poleg drugih parlamentarcev DS, podpisala tudi senatorja iz Furlanije-Julijske krajine Carlo Pegorer in Flavio Petoldi. Berlusconijeva vlada je po mnenju levosredinske stranke, kljub načelnim proglasom, pokazala popolno brezbrižnost do omenjenih dveh manjšin. Brezbrižnost se odraža tudi v tem proračunskem zakonu. Glede Italijanov v Istri je vlada tudi popolnoma preslišala nedavno stališče predsednika poslanske zbornice Gian-franca Finija, pravijo senatorji Demokratske stranke. Fini je stališče v prid zaščite italijanske manjšine izrazil na sestanku s predsednikom hrvaškega parlamenta, na katerem je bil tudi Furio Radin, hrvaški parlamentarec italijanske narodnosti. Blažina je zastopnikom vlade in senatorjem predstavila krizno finančno situacijo naše manjšine, ki v teh razmerah težko lahko optimistično gleda v prihodnost. Na prvo mesto je postavila krčenje državnih prispevkov, nato je omenila krizo Slovenskega stalnega gledališča, zelo počasno izvajanje zaščitnega zakona in tudi zaskrbljenost nad negotovim položajem slovenske šole. Skratka zelo nespodbudna situacija, ki gotovo ne prispeva k dobrim odnosom med Italijo, Slovenijo in tudi Hrvaško, kjer živi velik del pripadnikov italijanske manjšine. To nič kaj prijetno vzdušje pogojuje skupno rast tega večnarodne-ga in večjezičnega prostora, ki je oziroma bi moral biti dejavnik bogastva in splošnega razvoja, je dodala senatorka Blažina. Demokratska stranka opozarja Italijo, da s svojim odnosom do narodnih manjšin krši mednarodne in meddržavne pogodbe, vključno s t.i. Lizbonsko pogodbo o reformi Evropske unije. Senat bo finančni zakon najbrž dokončno odobril danes, nato pa bodo proračunski dokumenti romali v poslansko zbornico. Tudi tam je pričakovati, da bodo poslanci potrdili krčenje prispevkov za slovensko manjšino. Od letošnjih 5.2 milijona evrov bodo ti zdrknili na 4,06 milijona evrov. S.T Senatorka Tamara Blažina je včeraj v senatu spet opozorila na finančne težave slovenske manjšine. Njena stališča so pri desni sredini naletela na gluha ušesa. tablja - Dosledno izvajanje zakona 482 o zaščiti narodnih manjšin Štirijezični rokovnik za otroke Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino je že leta 2006 odprla jezikovno okence za nemško, furlansko in slovensko manjšino TABLJA - Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino že dolgo dosledno izvaja državni zakon 482, ki ščiti narodne manjšine v Italiji, in se zavzema za njihovo promocijo in rabo v javnih upravah. Že leta 2006 je odprla jezikovno okence za nemško, furlansko in slovensko manjšino, saj so vse tri narodne skupnosti prisotne na njenem ozemlju. Zaposlene na teh okencih so bile že od vsega začetka zelo aktivne, njihove pobude pa so bile namenjene predvsem najmlajšim, da bi se ti že v otroških letih navadili uporabljati vse jezike okolja, v katerem živijo. In prav za otroke so tokrat pripravile poseben rokovnik za leto 2010. Zvezček vsebuje približno sto barvnih strani, za vsak mesec so predvidene tudi posebne poučne igre, s pomočjo katerih otroci spoznavajo različne junake, predmete in besede. Najmlajši se bodo lahko s pomočjo zabavnega rokovnika naučili osnovne izraze ter besede, ki jih običajno uporabljamo vsak dan, v vseh štirih jezikih območja, torej v italijanščini, slovenščini, nemščini in fur-lanščini. Vseh dvanajst mesecev naslednjega leta jih bodo spremljali glavni junaki priročne knjižice, to so štiri veverice, in sicer bratranci in sestrične Codafolta (Košatorepec): Lino Scoiat-tolino, Anica Veverica, Toni Eichhörnchen in Mariute Sghirate. Vse štiri so otroci z Guminskega, Železne in Kanalske doline že spoznali v preteklih letih preko drugih dejavnosti, za katere je dalo pobudo jezikovno okence gorske skupnosti. Izdajo barvnega rokovnika je omogočila Dežela Furlanija Julijska krajina s sredstvi, ki so na razpolago za izvajanje zaščitnega zakona. Rokovnike bodo brezplačno dobili vsi otroci, ki so se udeležili številnih igralnih oziroma didaktičnih aktivnosti, ki so jih priredile odgovorne za jezikovno okence. (NM) celovec - Dvajseti evropski manjšinski kongres » >Smo Evropejci, vendar najprej narodi Evrope« Geslo »Smo vsi Evropejci, ali je le še prostor za narodne skupnosti?« predavateljem in udeležencem kongresa ni delalo (večjih) preglavic CELOVEC - »Smo vsi Evropejci, ali je le še prostor za narodne skupnosti?« je bila osrednja tema jubilejnega 20. Evropskega kongresa narodnih skupnosti v Celovcu, ki ga je v torek zvečer svečano odprl avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer. Prireditev se je ves včerajšnji dan nadaljevala s številnimi predavanji strokovnjakov iz več evropskih držav, zastavljenega vprašanja pa se je v svojem predavanju »Slovenstvo v zedinjeni Evropi: zgodovinske izkušnje in razvojne možnosti slovenskih narodnih skupnosti« lotil tudi mladi znanstvenik z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani Danijel Grafenauer. Svoj referat je zaključil z odgovorom na zastavljeno vprašanje ko je dejal, »da smo vsi Evropejci, vendar smo najprej narodi Evrope«. Vsi narodi in etnične skupine v Evropi, še posebej to velja za majhne, morajo pokazati pogum presojanja lastnih interesov in v skladu z njimi voditi svojo politiko, je nadaljeval Grafenauer in pristavil, da so narodi Evrope, njihova različnost in proces spoznavanja in učenja drug od drugega temelj uspešnega in dolgega življenja Evropske unije. Znanstvenik z INV v Ljubljani je svo- jem posegu obravnaval tudi položaj Slovencev oz. slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in na Hrvaškem. V zvezi s koroškimi Slovenci je menil, da bi njihov primer lahko postal celo model za razreševanje manjšinskih pravic v EU, ker imajo na podlagi mednarodnega prava, ustave in Avstrijske državne pogodbe zagotovljene posebne manjšinske pravice, kar ustvarja možnost iskanja novih modelov uresničevanja manjšinskih pravic med univerzalnimi človekovimi pravicami in posebnimi manjšinskimi pravicami. Glede Slovencev v Italiji pa je Grafenauer še posebej opozoril na dejstvo, da je leta 2001 sicer bil sprejet t.i. zaščitni zakon, čigar odločbe pa še vedno ostajajo v glavnem nerealizirane. Ob tem je izpostavil predvsem neizvajanje zakonsko določenega financiranja slovenske manjšine v Italiji. Glede politike Slovenije v zvezi s svojimi manjšinami v sosednjih državah pa je menil, da je predvsem v zadnjem letu začela nastopati na zunanjepolitičnem odru bolj suvereno in pogumno ter ob tem opozoril, da je po mnenju nekaterih slovenskih razumnikov obstoj Slovenije neposredno odvisen od Danijel Grafenauer i. lukan preživetja in uresničevanja evropske ideje. Kot drugi slovensko govoreči predavatelj je na kongresu nastopil še predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in narodnostnega sosveta za Slovence pri uradu zveznega kanclerja Marjan Sturm. Lotil se je vprašanja, ali raziskovanje miru lahko pomaga pri reševanju etničnih sporov. Problem je osvetlil na podlagi mirovnih teorij, še posebej teorij znanega mirovnika in alternativnega Nobelovega nagrajenca Johana Galtunga, ki je v znanstveni diskurz uvedel pojme kot so strukturalno in kulturno nasilje. Galtungova teorija nasilja v svojo analizo vključuje celo- ten družbeni in kulturni kontekst, kulturne tvorbe, gospodarska in politična oblastna razmerij in vloge posameznikov kot akterjev in prizadetih v nasilnih razmerjih, pa tudi psihološke, strukturalne in kulturne globinske dimenzije. V zvezi z razreševanjem konfliktov med večino in manjšino na Koroškem in uveljavitvijo pravne države (vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel) je Sturm izrazil prepričanje, da je treba ob vprašanju sožitja v deželi poleg prizadevanja za pravno državo upoštevati tudi simbole, za katerimi se skrivajo globinske kulture. »Te pojave je mogoče osvetliti le v dialogu, kar je srednje- in dolgoročno ključni pogoj za resnično sožitje,« je zaključil Sturm. Drugi dan kongresa se je začel s predavanjem dekana Evangeličanske teološke fakultete Univerze v Sibiuju (Romunija) o perspektivah narodnih skupnosti v zraščajoči se Evropi. Predstojnik Oddelka za politologijo in sociologijo Univerze v Salzburgu je predaval na temo »Od talilnega lonca do mozaika -globalizacija družbe ZDA«, tematike temeljnih pravic in svoboščin etničnih manjšin v Evropi pa se je lotil Gabriel Toggenburg z Ev- ropske agencije za človekove pravice na Dunaju. Položaj Sintov in Romov v Evropi oz. Turkov v Nemčiji sta osvetlila predsednik Centralnega sveta nemških Romov in Sintov Romani Rose in Andreas Goldberg s Centra za študije o Turčiji v Essenu v Nemčiji. Univerzitetni profesor Karl Woschitz je govoril o temi »Kulturni spomin. Misli o ohranitvi in razvoju identitete«, Georg Marschnig z Univerze na Dunaju pa o Kočevarjih kot delu evropske spominske skupnosti. Njegov objektiven prikaz vloge Kočevarjev v 2. sv. vojni je naletel na neodobravanje starejših prisotnih Kočevarjev in tudi predstavnikov Staroav-strijcev v Sloveniji. Letošnji 20. Evropski kongres narodnih skupnosti je potekal tudi v znamenju 20-letnice Biroja za slovensko narodno skupnost, ki je tudi glavni organizator Evropskih manjšinskih kongresov. Biro so vsa leta vodili uradniki iz vrst slovenske manjšine, sedanji vodja Peter Karpf je prvi, ki ni koroški Slovenec in tudi ne govori slovensko. Zato urad operativno vodi slovensko govoreči Thomas Kassl. Ivan Lukan 4 Četrtek, 12. novembra 2009 GOSPODARSTVO pristanišča - S podpisom sporazuma o ustanovitvi združenja NAPA Pristanišča v Kopru, Trstu, Ravenni in Benetkah so se povezala Združenje za promocijo severno jadranske pomorske poti bo vodil Gregor Veselko KOPER - V Kopru je bilo včeraj ustanovljeno Združenje severnojadranskih pristanišč (North Adriatic Port Association - NAPA), ki združuje pristanišča v Kopru, Trstu, Benetkah in Ravenni. Predsedniki teh pristanišč - Gregor Veselko za koprsko, Claudio Boniciolli za tržaško, Paolo Costa za beneško in Giuseppe Parrello za pristanišče v Raven-ni - so namreč včeraj v Kopru podpisali sporazum o ustanovitvi združenja, ki bo imelo sedež v Trstu, in za njegovega prvega predsednika imenovali Gregorja Veselka, za podpredsednika pa Giuseppeja Parrella. Glavni cilj združenja NAPA bo promoviranje severno jadranske transportne poti kot alternative severno evropskim pristaniščem, v prihodnosti pa bodo člani združenja sodelovanje razširili na razvoj pomorskih in zalednih povezav, potniškega prometa, varovanja okolja, varnosti in informacijske tehnologije. Poleg tega si bodo pristanišča prizadevala za usklajeno načrtovanje cestne, železniške in pomorske infrastrukture ter za harmonizacijo predpisov in postopkov s področja pristaniške dejavnosti. Skupaj bodo pristanišča tvorila evropsko logistično platformo, predvsem na relaciji Daljni vzhod - srednja in vzhodna Evropa. Prvi skupen projekt bo že naslednje leto, ko se bo združenje predstavilo na sejmu Transport &Logistic 2010 v Šang-haju. Združenje je odprto tudi za nove člane, predvsem za reško pristanišče v perspektivi vstopa Hrvaške v EU. Giuseppe Parrello, Paolo Costa, Gregor Veselko in Claudio Boniciolli včeraj v Kopru mib - Jutri Paolo Scaroni prejme častno diplomo MBA TRST - Letošnjo častno diplomo honoris causa MBA tržaške poslovne šole MIB School of Management bo jutri (ob 17.30 v palači Ferdinandej) prejel pooblaščeni upravitelj energetskega kon-cerna ENI Paolo Scaroni. Po Ma-riu Draghiju, Corradu Passeri in Alessandru Profumu, ki so najvidnejši predstavniki finance, je zdaj na vrsti Scaroni, ki bo častno diplomo tržaške poslovne šole prejel kot pomemben predstavnik italijanskega realnega gospodarstva. Izročil mu jo bo predsednik šole Enrico Cucchiani, sicer član izvršnega vodstva zavarovalne družbe Allianz SE. Na slovesnosti bo poleg njega govoril še direktor poslovne šole Vladimir Nanut, akademsko poročilo bo imel vodja tečaja MBA in International Business Andrea Tracogna, na koncu pa bo Paolo Scaroni prebral svojo doktorsko disertacijo. energija - Po poldrugem letu pogajanj V soboto v Moskvi podpis sporazuma za Južni tok LJUBLJANA - Slovenska vlada se bo danes predvidoma seznanila s poročilom o pogajanjih za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Rusijo o gradnji plinovoda Južni tok čez slovensko ozemlje. Sporazum bosta po napovedih v soboto v Moskvi podpisala premiera obeh držav, Borut Pahor in Vladimir Putin. Državi sta po dolgotrajnih pogovorih, ki so se začeli spomladi 2008, dogovor dorekli minuli petek. S pristopom k plinovodu si bo Slovenija zagotovila varnejšo oskrbo z zemeljskim plinom, saj bo Južni tok, ki naj bi bil končan leta 2015, zaobšel Ukrajino, s katero se je Rusija v zadnjih letih že večkrat znašla v plinskih sporih. Sporazum predvideva ustanovitev skupnega podjetja, v katerem bosta imela ruski plinski gigant Gazprom in slovenska družba Geoplin Plinovodi vsak po 50-odstotni delež. Sedež družbe, ki bo upravljala oz. gradila slovensko traso Južnega toka, bo v Sloveniji. Ključni vprašanji pri dolgotrajnih pogajanjih sta bili, ali bo imelo skupno podjetje Gazproma in Geoplin Plinovodov poseben davčni status in ali bo njegovo delovanje regulirano v skladu z evropsko zakonodajo, ki ureja delovanje lastnikov infrastrukture. Skupno podjetje bo moralo prestati certificiranje, kakršno je zahtevano za vse sistemske operaterje, lastnike infrastrukture, ki opravljajo javno službo. Tako se je Slovenija po oceni direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janeza Kopača vnaprej izognila vsem morebitnim očitkom Evropske komisije. Skupno podjetje tudi ne bo imelo posebnega davčnega statusa, ki so ga več mesecev želeli na ruski strani. Podjetje bo tako upravičeno do nadomestila izpada v primeru dodatnih davčnih obremenitev, a le dokler to še dopuščajo evropska pravila državne pomoči. Še vedno pa ni znano, kje bo potekala trasa čez Slovenijo. Več bo pokazala študija o izvedljivosti projekta -pripravljata jo Gazprom in Geoplin Plinovodi -, ki bo rezultate predvidoma dala prihodnje leto. transport - Po podatkih Združenja za promet pri GZS Tudi slovenski avtoprevozniki so zaradi krize v hudih težavah LJUBLJANA - Slovenski avtoprevozniki so po besedah direktorja Združenja za promet pri GZS Roberta Severja zaradi finančne in gospodarske krize v resnih težavah. V letošnjem prvem polletju se je izvoz transportnih storitev v medletni primerjavi znižal za 30,1 odstotka, uvoz pa za 27,9 odstotka, je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Sever. Prvi znaki ohlajanja konjunkture v panogi so se po njegovih besedah pojavili že v lanskem tretjem četrtletju, negativni trend pa se je letos še okrepil, saj je prevozništvo zelo odvisno od menjalnih tokov in gospodarske rasti. Težave, v katerih se je znašla panoga, so po Severjevih besedah razvidne tudi iz rekordnega zmanjšanja registracij novih tovornih vozil oz. vlačilcev. Medtem ko je še v začetku lanskega leta število novoregistriranih vozil raslo, pa letošnje leto kaže povsem drugačno podobo. Gre za mesečne padce tudi med 80 in 90 odstotki, je trditve s podatki ministrstva za notranje zadeve podkrepil Sever. Slovenski avtoprevozniki opravijo približno 40 odstotkov prevozov med tretjimi državami za tuje naročnike, v večini, 60 odstotkov, pa gre za prevoze na domačem trgu. Število prevozov se je v letošnjem prvem polletju zmanjševalo, izjema je le 18-odstotno povečanje prevozov po tujini in kabotaže v obdobju od aprila do junija. »Avtoprevozniki so zelo odvisni od oskrbe slovenskega gospodarstva,« je dejal Sever, za katerega je skanje novih trgov »slaba alternativa«. Zaradi upada potreb po prevozih so morali iz prometa že umakniti približno 2000 tovornih vozil, približno 800 pa jih je bilo vrnjenih leasinškim družbam. V Sloveniji se z avtoprevozništvom po podatkih Združenja za promet pri GZS preživlja približno 7100 avtoprevozniških podjetij, od tega je 95 odstotkov mikropodjetij, ki imajo skupaj približno 28.500 tovornih vozil s težo nad 3,5 tone. Po oceni združenja je v slovenskem avtoprevozništvu aktivnih 31.300 poklicnih voznikov. »Vračil tovornih vozil leasinškim družbam bi bilo še več, a se te raje odločajo za odlog plačila obveznosti,« je povedal Sever. Opozoril pa je na bojazni članov pred naraščajočimi obrestmi, kar bi po njegovem mnenju lahko še poslabšalo razmere. Vse hujši je tudi konkurenčni boj, saj se ob kalkulaciji lastne cene 40-tonske-ga vozila v višini približno evra na prevoženi kilometer prevozi opravljajo po 80 do 90 centov. »Verjamemo, da je realna cena še nižja,« je dejal. Ob finančni in gospodarski krizi, ki bo po napovedih mednarodnih združenj prinesla okrevanje panogi s približno poldrugim odstotkom letne rasti šele leta 2011, poslovanje avtoprevoz-nikov najbolj otežujejo finančna nedisciplina, nelojalna konkurenca, delo na črno in odsotnost rasti in razvoja podjetij. »Ali bo slovensko prevozništvo vzdržalo do takrat, je velika uganka,« je dejal. Konkurenčni tuji prevozniki po njegovih besedah že trkajo na vrata. Plačilni roki v avtoprevozništvu se po Severjevih besedah v vse večjem številu gibljejo nad 120 dnevi. »To je usodno, kajti fiksni stroški so stalni oz. še rastejo,« je poudaril. Kljub znižanju cestnin, o katerem so se dogovorili z ministrstvom za finance, je finančni položaj panoge tako vse slabši. (STA) AcegasAps s 70% • Vit I I «VI nižjim dobičkom TRST - Multistoritveno podjetje AcegasAps, ki kotira na milanski borzi, je v prvih devetih mesecih leta ustvarilo 3,2 milijona evrov dobička, kar je za 70,1 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Devetmesečni obračun je včeraj v Trstu odobril upravni svet podjetja, ki ga vodi Massimo Paniccia. Kot je zapisano v tiskovni noti, izdani po sestanku, je na poslovni rezultat negativno vplival davčni moratorij v višini 8,9 milijona evrov. Čisti prihodki družbe so se v obravnavanem obdobju v medletni primerjavi povečali za tri odstotke na 347,4 milijona (lani 337,2 milijona). Pri Zagrebu odprli največje nakupovalno središče na Hrvaškem ZAGREB - Ob avtocesti Zagreb -Gruškovje pri Zaprešicu so sinoči odprli največji nakupovalni center na Hrvaškem - Westgate, ki je tudi med desetimi največjimi v Evropi. V izgradnjo centra so vložili 270 milijonov evrov, investitorji pa načrtujejo, da bo njihov hrvaški nakupovalni center v naslednjih treh do petih letih prišel v evropski vrh. Center, v katerem so zaposlili 3500 ljudi, ima 260 prodajaln, ki imajo 3,3 kilometra izložb, v poslopju je 32 restavracij, lokalov in kavarn, drsališče, kegljišče in številne druge vsebine, kot je 4000 kvadratnih metrov otroškega parka. Med prodajalnami sta tudi Sportina in Mercator. Ob poslopju je 7250 parkirnih mest, med katerimi je 2500 pokritih, celotni Westgate pa obsega 226.000 kvadratnih metrov, od katerih je 100.000 kvadratnih metrov prodajnega prostora. Westgate ima lastni izhod na avtocesto Zagreb - Gru-škovje, avtobusno linijo do železniške postaje in lastni avtobusni terminal. Vlagatelji so Focus Invest, Braunsberger Holding i Plus City. Na tržaškem sejmišču od danes Spirits&Co TRST - Na tržaškem sejmišču bodo danes ob 11. uri odprli sejem Spi-rits&Co - salon žganja in distilira-nih pijač, na katerem bo 45 raz-stavjalcev predstavilo 370 etiket žganih pijač. Sejem bo trajal do vključno sobote. EVRO 1,5037 $ +0,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. novembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 11.11. 10.11. ameriški dolar japonski jen 1,5037 135,11 10 2641 1,4966 134,51 102170 kitajski juan ruski rubel inHiicka riiniia 43,0800 69,6360 43,0194 695170 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona rvritancKi ti ini" 7,4406 0,90290 7,4410 0,89860 Lil 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ krpina 10,2233 8,3600 UpOjOW 10,2850 8,3835 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona 25,379 1 5104 25,524 15115 jVILCIIjKI llallh. estonska krona tnan7ar<:Ki trtrint 15,6466 269,27 15,6466 272 19 1 1 la. da bi jim uu. j- ^omrili ali obnovili narc i tn 2010 je že v teKU. v=>c ., m j0 je naročnin za leto 2010 ).žana narocn,na 2 0 ev ^ ^ da znaša letos znižana r^^jsta»" _ o^n vsak izvod časopisa evra 0 bodo tudi objavljali SSSkssks^ Znižana sledečih tekočih računov na ime PRAE z nakazilom na enega oo 01,36670 na pošti na računa: IT44 V 050402MB ^^ Pri naslednjih bančnih za st ^ £ 05484,240. 0422289 „anca Antonveneta ^s^ »B ^ c; a^ ^ Q 4 02M0 00 , Banca di CW da le - Kme* g podruzmcaTrst s (T56 0301 «J» 0000000l9102 RančadlCiVdale-KmeCK_HružnicaTrst ^ ratuna: 1134^08532^^0i0000010730 Banca d. uv.ua- . družnica irs --------------, Nova Ljubljanska^anka^JP ^ ^^ ^ ^ 1T71 c 08928 SSÄ*- naupra,PrimorskegadneVnikaVTrsW1nGor, ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 w>ww.p«,,rnors^1'eU rimorski dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji.