LETO XIII., ŠTEV. 143 SLOVENSKI Direktori Kad) luMibi — Odgovorni a rednik: Sergej VošDjak — Tiske tiskanu .Slovenskega poročevalca. — Uredništvo: Ljubljana Tomšičeva ulica S, telefon 55-22 do SW« — Uprava: Ljubljana. Čopova ul. M/IU., telefon 45-7S ln 48^1 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5, telefon 38-98. za ljubljanske naročnike 24-83 za zunanje 38-32 — Postni predal 29 — Tek. račun N'B 601-90321-0 — Mesečna naročnina 140 dl« Ljubljana, sreda IS. junija '195$, Cena 6 Al PROGLAS CK LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE Borba za plemenite cilje Partije mora postati last vse mladine Mladina Slovenije! V jeseni bo VI. kongres Komunistične Partije Jugoslavije. To bo nov mejnik na revolucionarni poti naše Partije. Kongres bo velik praznik ne samo komunistov Jugoslavije, temveč praznik vseh delovnih ljudi, še posebej nas mladih. V najtežjih dneh naših narodov so bile oči vseh naprednih, poštenih in svobodoljubnih ljudi in vse mlade generacije uprte v Partijo. V njih je rasla in zmagala zavest, da je zgodovinska usoda naših narodov v trdnin in odločnih rokah. To zaupanje delovnega ljudstva Jugoslavije si je Partija pridobila tako, da se je dosledno in revolucionarno borila za pravice delovnega človeka, da je zmagala z našimi narodi nad fašizmom, danes pa si to zaupanje pridobiva tako, da se odločno bori za dokončno Izgradnjo socialistične družbe. Rezultati te borbe so z dneva v dan vidnejši; močno se je dvignila gospodarska moč naše države, pospešeno raste življenjska raven delovnega človeka, uresničuje se komunistično geslo: »Delu čast in oblast«. Po zaslugi Partije so pri nas v Jugoslaviji postali interesi ljudstva naivišji zakon. Zaradi trdnosti in revolucionarne doslednosti naše Partije se je močno dvignil njen ugled v svetu, kljub poizkusom svetovne reakcije, da bi zavrla naš razvoj in uničila našo socialistično domovino. V tem prizadevanju, da Hidroelektrarna Moste bo 29. t. m. začela redno obratovati Preizkušnja prvih dveh agregatov hidroelektrarne Moste je v glavnem končana. Nova hidroelektrarna je med preizkušanjem že oddala v omrežje nad 100.000 kilovatnih ur električne energije, predvsem za potrebe jeseniške železarne. Dne 29. junija bodo hidroelektrarno Moste dokončno vključili v električno omrežje Slovenije, tako da bo od julija naprej dajala mesečno okrog 4 milijone kilovatnih ur električne energije. S tem bo celotna proizvodnja električne energije v Sloveniji že precej presegla eno milijardo kilovatnih ur letno, t. j. dva in polkrat več kakor pred vojno. bi ohranili neodvisnost, črpamo svojo moč v enotnosti in svobo-doljubnosti naših narodov in naši Ljudski armadi, ki nam zagotavlja mirno graditev novega življenja in ki je trd oreh vsem sovražnikom. Zgodovina bo pisala, da je v času, ko je bil socializem najhuje izdan, edino Komunistična Partija Jugoslavije ostala zvesta marksizmu-leninizmu ter tako vrnila revolucionarnemu proletariatu vsega sveta zaupanje v zmago komunizma, ki so ga mo-skovsk oblastniki in njihovi sateliti izmaličili in nesramno zlorabili. Revolucionarno delo naše Partije je veliko pripomoglo, da postaja socializem, kot nujna razvojna stopnja človeške družbe, živa resnica in ni samo slika daljne bodočnosti. Mladinci, mladinke! Ponosni smo bili in bomo, da doraščamo v revoluciji in da nas v našem razvoju vzgaja Partija. Zato naj bo brezmejna naša ljubezen do ljudstva, Partije in Tita, ki so prav nam mladini priborili boljše življenje s krvjo in žulji. Zato pozivamo vse mladinske organizacije in vso mladino v društvih Partizana, športnih, taborniških, strelskih, gasilskih, planinskih in kulturno prosvetnih društvih, naj v čast Kongresa povečajo svojo aktivnost in s tekmovanjem v izvrševanju svojih vsakodnevnih nalog dokažejo, da Partija nam mladim lahko zaupa in da smo vredni dediči njenih velikih revolucionarnih pridobitev. V mladinskih organizacijah utrjujmo politično enotnost in čvrstost mladinskih vrst. Krepimo patriotično zavest mladine, vzgajajmo se ob zgodovin-sV;i’ izkušnjah naše Partije in SKOJ. Pokažimo, katera mladinska organizacija bo uspela z dobrimi in razumljivimi predavanji iz zgodovine KP in SKOJ, pridobiti več mladine. Kje bodo za to bolje aktivizirali člane KP, OF, Ljudske univerze, starejše partijske in mladinske aktiviste in partizane, ki bodo mladini pripovedovali o Narodno osvobodilni borbi in delu Partije in SKOJ pred vojno. V kateri organizaciji bodo bolje organizirali proučevanje marksistične teorije in poljudno znanstvene literature ter k temu pritegnili več mladine. Katera mladinska organizacija bo Ob usianavtjaniu kulturnopolitičnih društev ,,Svoboda na Slovenskem Pred kratkim je pri nas na Slovenskem vznikla pobuda, da bi ii delavci obnovili svoja kulturnopolitična in vzgojna društva »Svobode«, ki so opravila v času pred našo narodnoosvobodilno vojno v razrednem delavskem gibanju pri' nas veliko revolucionarno vzgojno delo. Iz vrst Svo-bodašev so izšli mnogi napredni kultumo-prosvetni delavci, iz njih vrst pa tudi mnogi delavski voditelji in revolucionarji. Republiški svet zveze sindikatov za Slovenijo je v zvezi s tem objavil pismo sindikalnim organizacijam, v katerem pozdravlja pobudo, da si delavci obnove svoja razredna, kulturno-politična društva. Republiški svet poziva vsa sindikalna vodstva, vse odbornike ter člane, da poneso pobudo za snovanje »Svobode« v najširše vrste delavcev. Delavci so take pobude veseli in jo pozdravljajo ter že ustanavljajo marsikje pripravljalne odbore. Pri tem pa se pojavljajo nekatere slabosti, ki se jih je treba na vsak način izogniti. Pobuda za snovanje društev »Svobode« mora biti predvsem v tem, da seznani delavstvo globlje z idejnimi, kultumo-političnimi težnjami delavskega razreda ter da jih navduši za to, da se oni sami združujejo in aktivno bore za moje delavske kultumo-politične težnje. Škodljivo je staro pojmovanje društvenega delovanja in praktici-stično gledanje, pri čemer se zanemarja tisto notranje društveno kultumo-vzgojno delovanje, po katerem pravzaprav je potreba m M p J-------“““ svoje ozkosti niso znala razviti. Društva »Svobode« morajo postati predvsem delavska žarišča, kjer se bodo ljudje shajali, pogovarjali o stvareh svojega življenja, se izobraževali, pa tudi zase kaj zapeli, zaigrali, se pošalili, organizirali izlete in podobno. Izogibati se je golega preimenovanja dosedanjih kulturno-prosvetnih društev in enostavnega prenašanja društvene lastnine. V vsakem primeru se je treba podrobno porazfcovoriti z delavci samimi in se boriti za to, da bodo prav delavci steber društvenega članstva. Le na ta način, — poudarja pismo Republiškega sveta, — bomo ustanovili res takšna društva, ki po svoji zasnovi in organizmu odgovarjajo potrebam delavstva m njihovi kulturnopolitični dejavnosti. uspešneje nastopala proti sovražnemu delovanju klerikalne in druge reakcije ter uspela od njihovega vpliva odtegniti več mladine. Katera organizacija bo izvedla v tem času več izletov v znane zgodovinske kraje naše revolucije (kraje, kjer so Bile partijske konference, posvetovanja, kongresi, ilegalne tehnike, bolnišnice itd.), na grobove padlih partizanov, v poznane partizanske vasi itd. V tekmovanju vključimo proslavo 22. julija in 33. obletnico SKOJ in pokažimo, kje bodo te praznike slovesneje proslavili (priredili proslave, tekmovanja, pohode, taborjenja, izlete itd.). Kje bo sodelovalo največ mladincev na partizanskem pohodu za 22. julij, katera patrulja bo najboljša in kateri aktivi oziroma posamezniki bodo pri tem pokazali največ spretnosti, iznajdljivosti in požrtvovalnosti. Razjasnujno mladini borbo Partije za razvoj proizvodnje in novih socialističnih odnosov v družbi, za čim večjo udeležbo delovnega ljudstva pri upravljanju gospodarstva in države. Zato tekmujmo predvsem tudi v tem, kje bo mladinska organizacija največ in najbolj pomagala delavskim svetom, ljudskim odborom pri reševanju njihovih nalog. Katera organizacija na vasi bo napravila največ za popularizacijo in pomoč splošnim kmetijskim zadrugam in vključila vanje največ mladine. Kje bo največ mladincev vključenih v prostovoljne gospodarske akcije (mladinske delavne brigade, lokalne akcije itd.). Z živahnim in pestrim delovanjem v mladinski organizaciji ustvarjajmo vedro in veselo mladost. Tekmujmo, kateri organizaciji bo uspelo vključiti več miadine v razna društva in kje bo delo teh društev boljše In bolj zanimivo. Katera organizacija bo organizirala največ in najboljše športne in kulturno prosvetne prireditve in tekmovanja (mladinske dneve, festivale, tekme koscev, grabljic itd.). Kje bo udeležba, aktivnost in politična enotnost mladine v delu društev in prireditev največja. V katerih organizacijah bodo bolje organizirana strokovno in kulturno prosvetna vzgoja mladine (razni strokovni tečaji, čitanje knjig, organizacija skupnih obiskov kina in gledališča, poučni izleti in ekskurzije itd.). Katera organizacija bo pokazala največ iznajdljivosti in vztrajnosti pri urejevanju in nabavi materialnih sredstev organizacije (ureditev mladinskih sob, igrišč, knjižnic, kulturno prosvetnih in fizkulturnih rekvizitov in podobno). Katera organizacija bo znala za mladino organizirati več vedre in zdrave zabave (izlete, igre, družabne večere). Kje bodo uspeli vključiti v delo največ mladine, ki je dosedaj stala ob strani. Mladinci, mladinke! Pokažimo ponovno v čast VT. kongresu Komunistične partije Jugoslavije, kaj smo pripravljeni mi mladi storiti za stvar Partije. Vse naše delo usmerjajmo tako, da bo postala borba za plemenite cilje naše Partije last vse mladine. To bo naš največji dar Partiji in Tita ob Kongresu. Partiji in Titu naš mladinski pozdravi Za Partijo smelo naprej! Naj živi ‘VT. kongres Komunistične partije Jugoslavije! CENTRALNI KOMITE Ljudske mladine Slovenije V četrtek zjutraj prispe v Ljubljano na povratku s turneje po Grčiji in Trstu makedonska folklorna skupina. Jutri zvečer ob 20.30 pa bo nastopila na letnem odru doma JLA (vbod iz Miklošičeve ceste). Zaradi velikega zanimanja za nastop makedonske folklorne skupine so vstopnice v predprodaji na dveh krajih, in to v knjigami muzikali] in v Domu JLA, Od Bolgarije zahtevamo zadoščenje predpisov Bolgarski vladi Je bila poslana nadel tretja protestna nota » Študentski pevski zbor gre na Koroško V sredo bo odšel na Koroško študentski pevski zbor »Toneta Tomšiča«. Zbor vodi tov. Rado. van Gobec in šteje 85 pevcev. Studenti bodo obiskali Slovensko Koroško na povabilo Prosvetne zveze. Gostovali bodo v vseh večjih krajih Slovenske Koroške. Zbor ima na programu svojih koncertov slovenske in koroške narodne in umetne pesmi ter poleg partizanskih tudi naše delovne in udarne pesmi. Zbor bo dal preko deset koncertov. Nastopil bo v Celovcu, Beljaku, Brnci, St. Jakobu v Rožu, St. Janžu, Zahom-cu in drugih krajih v Ziljski dolini in Rožu. Obiskal bo tudi Podjuno. Zbor bo nastanjen v Domu socialistične mladine v Sekiri ob Vrbskem jezeru. Na Koroškem bo ostal mesec dni in se bo vrnil skupno s prvo izmeno otrok, ki bodo letovali na podlagi zamenjave prav tako ob Vrbskem jezeru. 18. julija bo namreč odšla na letovanje druga izmena otrok, ki bo ostala na Koroškem tri tedne. Obnova knežjega dvorca v Dubrovniku Svet za prosveto, znanost in kulturo pri vladi FLRJ je odobril kredit v znesku 2 milijona dinarjev za obnovo knežjega dvorca, znamenite kulturno-zgo-dovinske zgradbe v Dubrovniku. Računajo, da bo obnova tega starinskega poslopja končana še letos. Po vsej Slovenski Koroški je že sedaj zelo veliko zanimanje za nastop tega zbora, ki je med Korošci že dobro znan in priljubljen od nastopov v. preteklih letih. Letos gostuje ta zbor že četrtič na Koroškem. Celotno organizacijo te obširne turneje je prevzela Prosvetna Zveza za Slov. Koroško. Letošnje gostovanje študentskega pevskega zbora je dosedaj največja kulturno-umetniška turneja nekega slovenskega društva po Slovenski Koroški, zato slovenska javnost pričakuje, da bodo študenti svoje kulturno poslanstvo vestno opravili in bratom v zamejstvu ponovno pokazali lepoto in moč naše pesmi. Sofija, 17. junija. (Tanjug.) Veleposlaništvo FLRJ je poslalo snoči bolgarskemu zunanjemu ministru noto z naslednjim besedilom: »Veleposlaništvo FLRJ sporoča po nalogu svoje vlade ministrstvu za zunanje zadeve LR Bolgarije tole: Vlada FLRJ Izraža svojo globoko zaskrbljenost spričo nerazumljivega zadržanja vlade LR Bolgarije do upravičenih protestov in zahtev, ki jih je vlada FLRJ navedla v svojih notah 11. in 14. junija t. 1. ob grobi kršitvi eksteritorialnosti veleposlaništva FLRJ v Söfijl in ugrabitvi jugoslovanskega državljana Momira Seferoviča v poslopju veleposlaništva. Vlada FLRJ ne vidi v takšnem početju bolgarske vlade nič drugega kot njeno pripaav-Ijenost, da bi se še bolj poslabšali odnosi s FLRJ in da bi bili onemogočeni temeljni diplomatski odnosi. Vlada FLRJ pošilja že tretjič bolgarski vladi svoj protest in svoje že postavljene zahteve, saj se ravna sedaj, kakor se je vselej ravnala po na- Naš poslanik y Venezueli Beograd, 17. junija (Tanjug). Z ukazom Prezidija ljudske skupščine FLRJ je bil imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra FLRJ v Združenih državah Venezuele Ivo Vejvoda, izredni in pooblaščeni veleposlanik FLRJ v Združenih državah Brazilije. Novi jugoslovanski poslanik v Venezueli bo obdržal svoj sedež v Riu de Janeiru. čelu miroljubnosti In dobrih sosednih odnosov, in zahteva, naj LR Bolgarija da vladi FLRJ običajno zadoščenje in najstrožje kaznuje storilce, naj zajamči, da se takšna in podobna dejanja bolgarskih organov nasproti poslaništvu FLRJ v prihodnje ne bodo ponavljala in naj odredi, da bo jugoslovanski državljan Momir Seferovič takoj izpuščen in brez odlašanja repa-triiran v FLRJ. Vlada FLRJ bo vztrajala na tem, da bo zadoščeno njenim upravičenim zahtevam tako dolgo, dokler ne bo vlada LR Bolgarije to storila. V ta namen bo uporabila vsa zakonita sredstva, ki jih ima na razpolago v skladu z mednarodnimi predpisi. Vlada FLRJ opozarja s tem vlado Bolgarije, da bo, če ne bo ugodila zahtevam vlade FLRJ, odgovorna za vse morebitne posledice izključno vlada LR Bolgarije. V borbi proti Slovencem se keminformovski župan sklicuje ua fašistični zakon Nova provokacija v Gorici SKLICAN JE XVI. PLENUM CK LMS V dneh 5. in 6. julija 1952 se bo vršil v Ljubljani (v prostorih CK KPS — Knafljeva 9) razširjeni plenum Centralnega komiteja Lj udske mladine Slovenije. Plenumu bodo poleg članov CK LMS prisostvovali tudi sekretarji in org. sekretarji Okrajnih komitejev LMS. Dnevni red bo naslednji: 1. Referat o nalogah Ljudske mladine v zvezi z ideološko politično vzgojo mladine. — 2. Referat o dosedanjem delu In vlogi Ljudske mladine pri izvajanju pisma CK KPJ o fizkulturi. Po obeh točkah dnevnega reda bo sledila razprava, na katero naj se udeleženci predhodno pripravijo. ZASED AN JTE GLAVNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE bo 27. ln 28. junija v Filharmonični dvorani v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: L O novem sistemu v organizaciji ljudske oblasti. 2. Nekateri problemi kmetijstva. . Pričetek zasedanja bo v petek ST. junija ob 9. uri dopoldne. Samo dva tedna sta pretekla po veliki iredentistični in protijugoslovanski provokaciji, ko so italijanski vladajoči krogi na državni praznik 2. junija namerno organizirali v Gorici neposredno ob naši meji veliko vo-jaškr parado, že so se jr nedeljo zopet v neposredni bližini naše meje zbrali odgovorni predstavniki italijanske vlade in Vatikana ter pod pretvezo posvetitve obnovljenega muzeja, na griču Sv. Mihaela pri Gorici, na slovenski zemlji organizirali novo protijugoslovansko provokacijo. Na to za lase privlečeno »slovesnost« so privlekli pomočnika italijanskega obrambnega ministra Bareseja, dva generala iz divizije »Mantova«, goriškega župana in kvestorja, uradnega predstavnika goriškega nadškofa, razne višje oficirje italijanske vojske ter 500 bivših vojakov in invalidov, pripadnikov tržaške polvojaške organizacije »Grigio-verde«. Jedro govorov, ki sta jih imela predsednik italijanske organizacije vojnih invalidov in pohabljencev odvetnik Ricci in pomočnik obrambnega ministra Barese, so bile »krivične meje«, na katere šo ti predstavniki italijanske iredente gledali z griča Sv. Mihaela in razmišljali »o žrtvah, ki jih je doprinesla Italija, da bi dosegla svojo enotnost, katero ji danes zanikajo, da bi dosegla svoje praivične meje«. Svojim »zatiranim« bratom 99 tw# so poslal; poziv, naj ne obupajo, kajti »kmalu bo prišel dan triumfa pravice«. Barese ni pozabil niti na Trst, ko je povzal navzoče z besedami »povzdignimo himno nacionalnega bratstva, da se bo mogel Trst čimprej vrniti v državno skupnost«. Slovesnost, ki je bila prirejena na popolnoma slovenski zemlji, sodi v vrsto iredentističnih provokacij, s katerimi skušajo odgovorni italijanski krogi še bolj zaostriti že itak slabe odnose med našo državo in Italijo. Višek predrznosti pa predstavlja dejstvo, da sta govornika na slovenski zemlji, ki je bila krivično priključena k Italiji, govorila o nekih za Italijo »krivičnih mejah« ter dajala duška italijanski revanšistični politiki do slovenske zemlje, katero si je v pretekli vojni Italija pribaran-tala z londonskim paktom. T Prireditve v Kopru Koper, 17. junija. Na velikem trgu v Kopru je bila sinoči pred velikim številom gledalcev prireditev državne-na ansambla narodnih plesov in pesmi LR Makedonije. Makedonski umetniki gostujejo v Kopru po uspelih prireditvah v Trstu. — Jutri bo imel koncert slovenski violinist Igor Ozim, ki odpotuje potem n* turnejo v VeL Britanijo. Trst, 17. junija. Na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta v Miljah pri Trstu so kom-informovci, ki imajo v občinskem svetu večino, preprečili svetovalcu Ljudske zveze za neodvisnost, Mariju Vatovcu, da bi govoril slovensko. Značilno -je, da je tik pred hrupom, ki so ga zagnali kominformovci ob prvih slovenskih besedah Marija Vatovca, kamtnformov-ski svetovalec Postogna zatrjeval, da se bo njihov (kom-informovski) občinski svet boril proti krivičnim italijanskim zakonom, ki prepovedujejo uporabo slovenskega jezika ter bo priboril svojim slovenskim občanom pravico, da bodo lahko govorili v svojem materinem jeziku. Ko pa je Vatovec pričel govoriti slovensko, so kom-informovci od vseh strani začeli vpiti nanj, naj gre govorit slovensko v cono B ali pa k generalu Wintertonu, kominfor-movski župan Pacco pa ga je pozval, naj takoj preneha govoriti slovensko in naj spoštuje zakon. V an gl o-ameriški coni tržaškega ozemlja namreč še vedno ni bil preklican fašistični zakon, ki v občinskih svetih in v vsej javni upravi ter sodstvu dovoljuje samo uporabo italijanskega jezika. Svetovalec Ljudske zveze. za neodvisnost je bil zaradi tega izpada prisiljen govoriti v italijanščini. V svojem govoru je poudaril, da se prejšnji občinski svet, ki je bil prav tako v rokah' komiAformovcev, ni boril za pravice svojih slovenskih občanov. Kljub temu pa se kominformovci niso sramovali na volilnih shodih govoriti slovensko, ker so upali, da bodo Posojila Mednarodne banke New York, 17. junija (AFP). V Ekonomsko-socialnem svetu OZN je izjavil predsednik Mednarodne banke za obnovo in razvoj Eugene Black, da znaša skupni znesek posojil, ki jih je banka dodelila do sedaj, nad 1.300,000.000 dolarjev. V minulem finančnem letu je banka odobrila 11 državam posojil za 297 milijonov dolarjev. Black je izrazil zadovoljstvo zaradi ustanovitve mednarodne družbe za finansiranje, češ da bo imela taka ustanova mnogo lažji dostop v privatni sektor nezadostno razvitih držav ter bo tako razširila področje Mednarodne banke, ki mora prej dobiti poroštva od vlade, preden sme odobriti posojilo, na ta način prevarali Slovence in jih pritegnili v svoj tabor. Marijo Vatovec je dalje poudaril, da bo njegova naloga v občinskem svetu borba proti fašističnim zakonom, borba za ostvaritev Svobodnega tržaškega ozemlja, borba za pravice in interese vsega demokratičnega, posebno pa še slovenskega prebivalstva. Avstrijski zunanji minister dr. Gruber bo uradno obiskal Jugoslavijo Beograd, n. junija. V četrtek dne 19. junija bo prišel na uradni obisk v Jugoslavijo avstrijski zunanji minister dr. Karel Gruber. V njegovem spremstvu bodo funkcionarji avstrijskega zunanjega ministrstva, pooblaščeni minister in izredni poslanik dr. Schleinitz-Prokesch in tajnik dr. Wilfort. Ob priliki svojega obiska v Jugoslaviji bo Imel dr. Gruber razgovore s predstavniki jugoslovanskega zunanjega ministrstva in z maršalom Titom o tekočih vprašanjih odnosov med obema državama. Gostovanje ansambla LR Srbije v Haagu narodnih plesov Haag, 17. junija (Tanjug). Državni ansambel narodnih plesov in pesmi LR Srbije je imel sinoči svoj prvi koncert, s katerim se je hkrati začel v Haagu tudi holandski festival. Na poslopju, v katerem je ta festival, je že nekaj dni izobešena jugoslovanska zastava. V dvorani festivala je bilo sinoči vse polno gledalcev, med njimi tudi predsednik holandskega senata Joncman, prvi pomočnik zunanjega ministra Bons, prvi pomočnik ministra za prosveto in predsednik holandskega festivala Reiniz, predstavniki holandskega umetniškega in političnega življenja ter člani diplomatskega zbora. Prireditvi je prisostvoval tudi jugoslovanski poslanik na Holandskem Mata Jakšič s člani poslaništva. Pred začetkom sporeda so jugoslovanske plesalce prisotni toplo pozdravih. Malone vse točke programa so morali naši plesalci ponoviti. Holandska kritika in občinstvo sta ocenila prvo prireditev Jugoslovanov kot eno izmed najboljših prireditev na holandskem festivalu. Dokument o srednjeveških inkvizicijskih metodah NVP v Bolgariji Jugoslovan Danilo Dončič, ki so ga bolgarski oblastniki zaprli samo zato, ker se ni hotel izneveriti svoji domovini in svojemu narodu, je umrl mučeniške smrti. Njegova smrt je le en člen v verigi neštevilnih zločinov, ki so jih zagrešili moskovski hlapci proti Jugoslaviji. Danila Dončiča so zaprli 3. aprila 1951, ga nato zverinsko mučili ter 30. decembra 1951 pod lažno obtožbo »protibolgarskega delovanja« in »zbiranja podatkov političnega vojaškega in gospodarskega značaja« obsodili na smrt. Malo pred svojo smrtjo pa je napisal Dončič na košček platna, ki ga je odtrgal od svoje srajce, pismo, ki je kljub verigam in zapahom, bodeči žici, strojnicam in terorju našlo pot v javnost. To pismo je pretresljiv dokument o srednjeveškem, inkvizitorskem zverinstvu bolgarskih informbirojcev ter pretresljiva obtožba metod, ki so jih uvedli kremeljski mogočniki v nesrečni Bolgariji. gl pa me je z mučenjem silil k priznanju.! Toda samo telesno mučenje jim ni bilo dovolj. V metode MVD spada tudi duševno mučenje. Tega recepta se je posluževal tudi gestapo in bolgarski policaji, ki so prej služili gestapu, sedaj pa MVD. Da bi ga še bolj zlomili, so Dpnčiču, že na pol mrtvemu, cinično pripovedovali, češ da so žena in štirje mali otroci' zboleli za pljučnico in da jih bodo kljub temu internirali v enem izmed zloglasnih uničevalnih taborišč. O tem piše Dončič v svojem poslovilnem pismu: ■Ce ne priznam, jih bodo ln- »Tistega večera 3. aprila«, pile Danilo Dončič v svojem tajnem poslovilnem pismu, »so me zadržali prav v trenutku, ko sem kupil vozni listek za Solijo, baje zaradi neke nepomembne kontrole. Nato sem moral deset dni nepremično stati v jetniški celici. Nisem smel ne sesti, ne leči. Ves ta čas sem dobil le trikrat malo hrane. S kolom so me tolkli po rokah, po glavi, po nogah, po želodcu in sploh po vsem telesu. Zaradi udarcev .sem imel popolnoma polomljene prste.« Tako se je začela mučeniška pot Danila Dončiča po bolgarskih zaporih in mučilnicah. »Za tem so me odvedli v Pa-zadržik v stare zapore. Tri dni in tri noči sem ležal na cementu. Skoraj mesec dni me je tresla mrzlica. Veliko noč in prvi maj sem preživel v novem zaporu. Pretepali so me noč in dan. Drugega maja so nas odpeljali nazaj v Plovdiv. Tam so me vrgli v temnico, kjer sem preživel na mokrem betonu brez luči in odeje, zvezan z žico, polnih 35 dni.« »Vsak dan so me pretepali ter me po 18 do 20 ur na dan stoje zasliševali in mučili. Najbolj me je pretepal Nestorov, Tolkel me je s pestjo po glavi, po prsih in želodcu tako dolgo, da sem bil ves podplut. Nisem mogel več zdržati in pri soočenju z Radom, ki me je obtoževal, da sem mu dajal podatke, sem klonil. Tudi Kerim me je obtoževal, da sem mu dajal podatke. Oba sta lagala. Tudi nju so z mučenjem prisilili, da ternirali in umrli bodo od lasta dala lažne izpovedbe ter ob-, kote. Polnih pet mesecev sem toževala sebe in mene.« vzdržal v strašnih mukah, toda ■Nestorov je vedel, da je vse če bi ne bilo groženj, da mi je to laž, toda s pretepanjem me je prisilil, da priznam krivdo. Pozneje sem vse preklical, toda o tem niso hoteli nič slišati. Pretepali so me zato, ker sem prekliceval. Načelnik Krojnev, Mitev in Nestorov so mi grozili: »Ne boš prišel živ ven tako dolgo, dokler ne priznaš vsega. družina zbolela in da Jo bodo internirali, b'i ne bil nikoli priznal stvari, ki niso točne. Toda sedaj je že prepozno. Dosegli so svoj cilj: jaz sem priča, in mene morajo odstraniti, čeprav so vse obtožbe lažne, da bi ne razkril resnice o njih. Za njih ni vprašanje, kdo bo žrtev. Me- kar mi zahtevamo.« Preiskovat- ne hočejo uničit^ samo zato, ni sodnik me }€ izpraševal, dru- ker sem Jugoslovan* Dončič je bil predsednik Ljudske fronte Jugoslovanov v Bolgariji in ni hotel odstraniti Titove slike. In to so mu šteli v smrtni greh. Bil je tudi tajnik Društva jugoslovansko - bolgarskega prijateljstva, prijateljstva, ki ga je Moskva že davno postavila na indeks. In zaradi tega prijateljstva so ga mučili in na tajnem procesu, ki je bil zasmehovanje pravice, so ga obsodili in usmrtili. Dončič je postal še ena izmed mnogih žrtev v okviru nesmiselne protijugoslovanske kampanje za tuj račurf in po tujih navodilih. Ginljivo zaključuje Dončič svoje poslovilno pismo: ■Namesto hvaležnosti mi plačajo s smrtjo.« Pismo Dončiča, ki ga objavlja v faksimilu beograjska »Borba«, bo ostalo za vse čase dokument o srednjeveškem zverinstvu, ki so ga uvedli bolgarski agenti MVD v bolgarskih zaporih, da bi na inkvizicijski način ubili svobodoljubnega duha bolgarskega naroda in mu vcepili mržnjo kremeljskih imperialistov do svobodne in neodvisne Jugoslavije. Ni upanja, da bi se ZSSR odrekla svoji hegemoniji v Vzhodni Nemčiji London, 17. jun. (AFP). Bivši laburistični minister Aneurin Bevan je izjavil sinoči v Fileyu (Yorkshire) laburističnim aktivistom, da je po njegovem mnenju nemogoče doseči mir v Evropi, če bo Nemčija razdeljena. Ce bo razdeljena, je pripomnil Bevan, potem nikoli ne bo mogoče doseči združene Evrope brez vojne. Dalje je poudaril, da je treba nemškemu narodu dati možnost, da pove svoje mnenje. V svojem govoru se je Bevan zavzemal za razgovorove o problemu Nemčije. Komisar za obrambo zahodno-nemške vlade Theo Blank je izjavil pred 2000 bonnskimi študenti, da ne verjame v uspeh četvernih razgovorov, ker se ZSSR nikoli ne bo hotela odreči svojemu hegemonističnemu položaju v Vzhodni Nemčiji. Dejal je, da bi pozdravil četverno konferenco, če ne bi bil prepričan, da bi taka konferenca nemškemu narodu jasno dokazala, da ZSSR noče opustiti svojega hegemonističnega položaja v Vzhodni .Nemčiji in da tudi noče odobriti ustanovitve enotne Nemčije. Ko je govoril o zahodnonem-ški armadi, je .Blank dejal, naj bi zahodnonemške enote dopolnile obrambni sistem Zahoda. Po njegovem mnenju, nacionalna za zunanje zadeve Philips Jes-supa. ki dela sedaj za koordinacijo gledišč zahodnih sil o nemškem vprašanju. Računajo, da sta britanski in francoski veleposlanik z Jessupom proučila stališče Francije in Vel. Britanije glede odgovora zahodnih sil na zadnjo sovjetsko noto. Švedska ima nevarnega soseda ne Nemčije. Združena Nemčija bi lahko po njegovem mnenju v 10 letih zbrala 60 divizij, aktive in rezerve, ne bi pa mogla nositi stroškov za zgraditev in vzdrževanje strateškega letalstva. Nemčija bi lahko izdelala prvi tank šele v petih letih. Stockholm, 17. junija (AFP). Včeraj je bila izredna seja švedske vlade, na kateri so proučili položaj, ki je nastal po napadu sovjetskih lovcev na švedsko letalo. Po seji je predsednik vlade Erlander, ki je tudi minister za zunanje zadeve, sprejel sovjetskega veleposlanika v Stockholmu Rodionova in mu izročil dve protestni noti. V prvi noti švedska vlada protestira proti napadu sovjetskih lovcev na švedsko vojaško letalo in zahteva od Sovjetske zveze, da izvede anketo, v kakšnih okoliščinah je prišlo do dogodka, ter kaznuje krivce in v bodoče prepreči podobne primere. V drugi noti obvešča švedska vlada ZSSR o vohunskem delovanju posameznih članov sovjetskega diplomatskega zastopstva v Stockholmu, kar Avtonomna socialistična federacija v Italiji Rim, 17. junija (Tanjug). V Rimu je bila ustanovljena avtonomna socialistična federacija, v kateri so pripadniki gibanja italijanskih delavcev in neodvisni socialisti. Federacija se bo zavzemala za proporcionalni volilni sistem na parlamentarnih volitvah, ki- bodo spomladi leta 1953, zavrača pa sleherno sodelovanje s kominformovci in bo podpirala vse člane Nennijeve socialistične stranke, ki so se borili za njeno neodvisnost od KP Italije. so odkrili ob preiskavi proti bivšemu dopisniku časopisa »korskens Flaman« Fritjofom Enbonom in še petim osebam, obtoženim vohunstva v korist Sovjetske zveze. Po uradnem sporočilu sovjetskega letalstva je neka nemška tovorna ladja rešila vseh sedem članov posadke sestreljenega švedskega letala. obnovitve nemške nacionalne armade. Edina možnost za obrambo Zahodne Nemčije in za združeno Nemčijo je, če se Nemčija vključi v zahodnoevropski obrambni sistem. Francoski in britanski veleposlanik v Washingtonu sta obiskala včeraj »letečega velepo- Več tisoč ljudi je snoči de- slanika« ameriškega ministrstva monstriralo prej poslopjem so- ZSSR zavira avstrijski promet Dunaj, 17. junija (Tanjug). Avstrijski pravosodni minister Tschadek je izjavil, da sov- vjetskega veleposlaništva v Stockholmu, ker so sovjetski piloti sestrelili švedsko letalo nad Baltikom. Policija je posredovala in prijela tri osebe, ki so razbile okna ter vdrle na dvorišče veleposlaništva. Podobne demonstracije so bile včeraj na več krajih v Stockholmu. Vest o sestrelitvi švedskega letala je povzročila močno razburjenje in zaskrbljenost na Norveškem. Norveški časopisi opozarjajo na prejšnje izgrede, ki so jih povzročila sovjetska letala, zlasti na napad na francosko trgovsko letalo nad berlinskim koridorjem. Konservativni časnik »Morgenbladet« imenuje stališče Sovjetske zveze izzivalno ter ugotavlja, da Baltiško morje ni več varno In da ima Švedska nevarnega soseda. Časnik »Morgenposten« meni, da bo ta napad poslabšal odnose med Švedsko in Sovjetsko zvezo Vladni časnik »Ar-beiterbladet« izraža upanje, da sedbenih sil veliko škodo., « Pogajanja na Koreji Pam Mun Jom, 17. jun. (AFP) Po današnjem sestanku delegacij za-pogajanja o premirju na Koreji, ki se je končal brez uspeha, so zastopniki delegacije Zakaj različne stopnje prispevka za socialno zavarovanje vajencev v državnih obratih in pri'zasebnih delodajalcih din, medtem ko bi zasebni obrtniški sektor plačal za 6221 vajencev le 2,2 milijona din, računajoč pri tem povprečno mesečno nagrado 3500 din. To neupravičeno razlikovanje pri Pred kratkim je izšla zvezna odločba o stopnji prispevka za socialno zavarovanje vajencev pri zasebnih delodajalcih, po kateri znaša ta prispevek od 1. aprila 10% od nagrade, ki jo vajenci prejemajo po drugem členu uredbe o nagrajevanju vajencev. S tem prispevkom se vajencem pri zasebnih delodajalcih zagotovijo pravice iz socialnega zavarovanja. Po uredbi o nagrajevanju vajencev pripada vajencu v prvem letu mesečna nagrada 3000 din, v drugem letu 3500 din, v tretjem pa 4000 din, kar velja za vse vajence tako v socialističnem sek- torju kakor tudi pri zasebnih delodajalcih. Za socialno zavarovanje pa imamo sedaj dva predpisa o stopnji prispevka za socialno zavarovanje in sicer za obrate socialističnega sektor- ja 45%, za zasebne delodajalce pa 10%. Ta razlika nikakor ni utemeljena in je verjetno nastala zaradi tega, ker še ni izdan ustrezajoči predpis za obrate socialističnega sektorja. Ce bi ostaja, bi to šlo hudo v škodo obratom socialističnega sektorja, saj bi moral socialistični sektor obrti v Sloveniji za 3558 vajencev plačati v sklad socialnega zavarovanja 5,6 milijona Cripps — Howardoy tisk podpira Eisenhowerja New York, 17. junija (AFP). »New York World Telegram« poroča, da je 19 Cripps-Howar-dovih časnikov sklenilo pođ-nemška armada ne bi mogla sa- preti kandidaturo generala Elma zagotoviti obrambe nevtral- senhowerja. To odločitev je sprejela večinS direktorjev časnikov že pred tremi meseci. * Razgovori francoskega visokega komisarja v Indiji Washington, 17. Junija (UP). Na koncu je Blank dejal, da ’Francoski minister in visoki bi bilo naivno verjeti v možnost komisar v Indokini Jean Leto- urneau je imel z ameriškim ministrom za zunanje zadeve Deanom Achesonom in njegovimi glavnimi pomočniki razgovore o strateških vprašanjih in ameriški pomoči Indokini* Po sestanku je izrazil upanje, da bodo njegovi razgovori v Washingtonu uspešni. Uspeh Zahodne Nemčije «na južnoameriških tržiščih Rio de Janeiro, 17. Junija (Tanjug). Zahodna Nemčija bo v kratkem zasedla postojanke, ki jih je imela na tržišču Juž-jetske zasedbene oblasti v A v- ne Amerike predvojna Nemčija, striji zadnji čas zavirajo av- izvoz južnoameriških držav v strijski železniški promet z Zahodno Nemčijo je po obsegu Zahodno Evropo.^ Tschadek je presegel predvojnega, zahod-dejal, da avstrijski tovorni nonemški izvoz v te države pa vlaki čakajo ^ure in ure na je ođ predvojnega manjši samo razmejitveni črti, da bi jih za tretjino. Države Južne Arne* pregledali, pogostokrat pa se pike so izvozile v letu 1950 v morajo številni vlaki vrniti. Zahodno Nemčijo raznega bla-Poudaril je, da ima avstrij- .ga v vrednosti 620 milijonov sko gospodarstvo spričo tak- mark, 1951 pa z& 1230 milijo-šnega početja sovjetskih za- nov. Vrednost zabodnonemške- ga izvoza v te države je znašala 1951. J^ta 540 milijonov, 1952 pa skupno 1350 milijonov mark. Japonska prosi za sprejem v OZN Tokio, 17. junija (AFP). Ka- Združenega poveljstva izjavili, ________________________ __ da se bodo tri dni izognili po- kor se je zvedelo iz uradnih bo vlada Sovjetske zveze pro- gajanjem. Na današnji seji je vičov, je japonska vlada danes učila švedski protest, ker bi pri- šef severnokorejske delegacije poslala generalnemu tajniku šlo v nasprotnem primeru do general Nam II ponovno ostro OZN Trygve Lieju sporočilo, v poslabšanja odnosov med Šved- napadal delegacijo Združenega katerem proti za sprejem Ja-sko in Sovjetsko zvezo. poveljstva. ponska v članstvo OZN. V Ljubljani je odprta razstava avstrijskih učil razne biološke zbirke tako imenovanih življenjskih skupnosti — zbirke, ki kažejo živali v njihovi naravi in okolici. Razstavljene so še morfološke zbirke insektov, praktični šolski - - , - „ . mikroskopi, tehnološke zbirke, 1o je sekretar Sveta za .pro- u4iia za pouk poljedelstva in sveto in kulturo vlade LRS Ley kemije ter zelo praktični apa-Modic, ki ie v svojem^ otvoj-i- rati za sestavljanje, za pouk fi- Včeraj dopoldne je bila v prostorih Srednje tehnične šole v Ljubljani odprta razstava sodobnih avstrijskih učil. Otvoril tvenem govoru tudi poudaril, dp je ta razstava v zadnjih tednih za nastopom pevcev s Koroške že drugi večji kulturni stik naše republike z Avstrijo. Na otvoritvi je bilo navzočih mnogo profesorjev in učiteljev. Razstavljene predmete, njihovo delovanje ter uporabo je tolma. čil prof. Spitzenberger, zostop-nik prireditelja österreichische Lehrmittelanstalt« z Dunaja. Nazorni pouk je temelj vsakemu spoznanju, to hoče m tudi pokaže razstava. Tu vidimo učila, ki sama zastavljajo otnv ku vprašanja in ki otroka tudi naravnost prisilijo k odgovoru. Sal danes ima učilo že veliko večjo nalogo, ker v šoli ne podajamo več golega znanja, temveč stremimo za tem, da pride učenec do znanja sam. Zato danes ni več učilo samo sredstvo za pouk, temveč tudi orodje, s katerim lahko učenec kaj naredi. To nam tudi kažejo številna razstavljena učila, od trikotnika. ravnila do zanimive štampiljke, s katero odtisnemo obrise zemljevida, ki predstavlja samo meie in reke, drugo pa izpolni učenec sam. Ta zemljevid je za nas gotovo novost in so se učitelji in profesorji zanj zelo zanimali. Nadaljp so razstavljena učila za biologijo, General Ridgway v Rimu Rim, 17. junija (Tanjug). Včerajšnji dan v Italiji je potekel relativno mirno. Samo v nekaterih večjih industrijskih krajih Severne Italije so bili sem pa tja nemiri iz protesta zaradi prihoda generala Ridgwaya v Rim. Močni motorizirani policijski oddelki so blokirali sinoči središče mesta in prijeli kakih sto oseb, ki so se začele zbirati. V nekaterih stranskih ulicah so kominformovci pripravljali manjše skupine demonstrantov, ki pa jih je policija razgnala. Sinoči je policija napravila preiskavo še na enem sedežu komunistične partije Italije zaradi letakov, ki so se pojavili na rimskih ulicah. Vrhovni poveljnik sil Atlantskega pakta general Ridgway je položil ""danes venec na grob Neznanega junaka, nato pa je obiskal predsednika italijanske republike Einaudija in predsednika italijanske vlade. Izključen prvak KP Nicesije Nicosia, 17. junija (AFP). Centralni komite komunistične partije Cipra je izključil dgnes iz partije Savidesa Krizantosa, ki je bil že več let eden izmed partijskih prvakov. V sporočilu, ki je bilo objavljeno o tem, obtožuje centralni komite Krizantosa, da je »zavzel sovražno stališče do partije«, ter pripominja, da bodo v kratkem »čiščenja med vodilnimi komunisti«. .Perzija bo izgnala begunce Teheran, 17. junija. (AFP). Iz obveščenih krogov se je zvedelo, da je perzijska vlada sklenila izgnati 1800 beguncev, ki nočejo sprejeti perzijskega državljanstva. Gre predvsem za ruske begunce iz osrednje Evrope, ki so bili do sedaj pod zaščito mednarodne organizacije' za begunce. zike ter moderen šolski radio z magnetofonom, projekcijskimi aparati itd. Razstava je že od marca v Jugoslavia in si jo ie ogledalo v Beogradu. Zagrebu, Saraievu in Skoplju več tisoč ljudi. Številne pripombe v spominski knjigi fiam povedo, da je bilo za razstavo povsod veliko zanimanje in da 1e dala predvsem našim tovarnam učil in pedagoškim delavcem mnogo naprednih pobud. Zato se jo izpla. ča pogledati. Odprta je do 24. junija vsak dan od 9 do 12 in od 16 do 19. stopnji prispevka je treba čim-prej odpraviti, sicer bi človek dobil vtis, da dajemo prednoit zasebnemu obrtništvu na škodo obratov socialističnega sektorja. Pol miljarde din za železniško vozlišče v Doboju Za zgraditev vozlišča v Do-boju bodo letos potrošili pol milijarde dinarjev. V Doboju se križajo proge proti Tuzli, Sarajevu, Banjaluki in Samcu. Te proge vežejo važna industrijska središča z vsemi kraji naše države. Zato bo šlo skozi Doboj vsak dan mnogo kompozicij potniških in tovornih vlakov. V Doboju gradijo 3 železniške postaje: potniško, tovorno in postajo Doboj—predmestje. Zgradili bodo tudi veliko kurilnico ter več drugih objektov, ki so potrebni moderno urejenemu železniškemu vozlišču. Cez reko Sprečo že grade 2 železniška mostova. Prvi bo vezal postajo Doboj—predmestje s progo Banjaluka—Vrpolje, drugi pa tovorno postajo z isto progo. Pred dnevi so začeli graditi tudi nov most za vozni promet čez reko Bosno. Tovarno igel v Kobarida bodo Se razširili Nekako pred enim letom je začela obratovati v Kobaridu prva tovarna igel v naši državi. Začetek je bil težaven, kajti vsi, ki so dobili zaposlitev v novi tovarni, so bili začetniki. Vendar je mladi kolektiv poka-žal obilo požrtvovalnosti in dobre volje in se je hitro strokovno usposobil ob pomoči strokovnjaka iz Italije, ki je ves kolektiv uvajal v delo. Tovarna že samostojno obratuje brez tuje strokovne pomoči ter iz dneva v dan dviga proizvodnjo ter zboljšuje kakovost izdelkov. V tovarni izdelajo sedaj dnevno okrog 3000 igel za šivalne stroje. V kratkem bodo tovarno izpopolnili. Začeli bodo izdelovati igle za ročno šivanje in za pletenje. Potrebne stroje bodo dobili iz Nemčije. Izkazalo se je, da ima Nemčija za tako proizvodnjo boljše stroje kakor Italija, ki je šele nedavno začela izdelovati te stroje. Po razširitvi tovarne bodo na novo zaposlili še okrog 30 delavcev. Zaenkrat dobiva tovarna jeklo iz Švedske. Vse pa kaže, da bo kmalu začela izdelovati tako jeklo železarna Jesenice, tako da kobariška tovarna ne bo več odvisna od uvoza surovine. Na predlog direktorja tov. Ukmarja so v tovarni nedavno uvedli nov način taljenja, ki zmanjšuje v znatni meri čas kaljenja in omogoča povečanje proizvodnje za 5%. V tovarni še niso premagali vseh težav, čeprav so vsak dan manjše in jih čedalje bolj odstranjujejo. Največ težav občutijo zaradi poi manjkanja lastne orodjarne. Hudo neurje 7 Vojvodini in Beogradu Poleg škode na posevkih in poslopjih je neurje zahtevalo tudi 9 smrtnih žrtev Novi Sad, 17. 1 unija. Močna nevihta s točo ie sinoči zagrnila Novi Sad in okolico, po nepotrjenih vesteh pa tudi del Banata. Veter je pihal s hitrostjo 30 m v sekundi, nekaj trenutkov pa je dosegel celo 141 kilometrov na uro. Takega viharja že davno ne pomnijo, V mestu in okolici je škoda precejšnja. Novi Sad ie bil sinoči glede telefonskih zvčz popolnoma odrezan od vseh krajev v pokrajini. Po še ne potrjenih vesteh so utrpele precejšnjo škodo tudi železniške naprave. Na tovornem kolodvoru v Novem Sadu ie vihar premikal tovorne vagone,- da so trčili med seboi in se poškodovali. Mesto je bilo sinoči brez električne razsvetljave. Tudi poljski posevki so utrpeli po še nepotrjenih izjavah • grecejšnjo škodo. 'V Kaču, Bu-ovcu in Rumenki je vihar uničil 60!*/» vseh posevkov. Zlasti je uničeno sočivje, trpela pa je tudi pšenica in ostalo žito. Beograd, 17. junija. Sinoči je vihar tudi v Beogradu povzročil precejšnjo gmotno škodo, bile pa so tudi človeške žrtve. Neurje ie najbolj divjalo okrog njenih pa 12. Na kmetijskih posestvih v Pančevskem Ritu ie poginilo več živine. Vihar, ki je besnel tod, je bil tako močan, da je podiral drevje in odkrival strehe. Zaradi močnih hudournikov, ki so se zlivali po ulicah, je voda poplavila in poškodovala nekatere hiše. Zlasti je trpel del Marinkove bare. V nekaterih ulicah ie voda dosegla do 60 cm. Od hudournika, ki ie vdrl v podjetje »Grmeč«, je bilo škode nad 300.000 dinarjev. Danes so komisije ogledale poškodovane dele mesta, da bi ugotovile škodo. Mestni ljudski odbor Beograda je storil.nuine ukrene, da bo škoda čimprej ugotovljena in bodo dobili poškodovani gmotno pomoč. Izletništvo v polnem razmahu Vroči Junijski dnevi so končno raz. živeli tujski promet tako v okolici Ljubljane kakor tudi v turističnih predelih. Številni Ljubljančani so že ▼ zgodnih jutranjih urah s kolesi —• mnogi pa so jo »mahnili« tudi peš — pohiteli v bližnjo ljubljansko okolico. ^vtpkomande, železniške posta-, da se prijetno razvedrijo. Številni Je. in Jatagan male. V Jatagan mali ie bila pretrgana električna napeljava, kar ie povzročilo smrt štirih oseb. Zaradi nagle intervencije sta bila rešena en moški in šestletni otrok. Žrtve bodo pokopali na stroške občine, dva otroka, katerih starši so izgubili pri tej nesreči življenje, pa bodo Spravili v dečji dom. V mladinski šoli pri Beogradu je bilo ubitih 5 oseb, ra». med njimi so se podali že na bregove Sore pri Medvodah in z bolj redkimi skoki preizkušali »toploto« Sore. Nič manj ni bila obiskana otvo* rltev znanega kPpališča »pri Štirnu« na Ježcl. kjer je zabava trajala pozno v noč in je nekako službeno odprla letošnjo kopalno sezono ob Savi. Pri tem bo imelo tudi letošnje nagajivo vreme odločilno besedo, vendar naj-vernejši vsakoletni obiskovalci Savt pravijo, da je prišel njihov čas • • • C KULTURNI RAZGLEDI ) MLADINSKI KONCERT Sod ein jogi: Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Samo Hubad, recitatorja Milčinski in Tiran, uvod in tolmačenje dr. V. Vodušek Nadaljujoč zamislek in delo pokojnega prof. Karla Jeraja je njegova hčerka Vida Hribar-Jerajeva s pomočjo dr. V. Voduška in prof. U. Justina izpeljala celo serijo koncertov, ki so se začenši z vokalnim, preko godalnega in pihalnega koncerta zaključili z orkestralnim. Namen teh koncertov je bil seznaniti srednješolsko mladino z vsemi elementi glasbene reprodukcije in jih tudi s primerno izbiro skladb postopoma uvajati v svet glasbe. Orkester je v zmanjšani zasedbi rutinirano odigral privlačno Prokofjevo pravljico: »Peter in volk« ter Čajkovskega suito: »Hrestač«, ki ju je mladina sprejemala z vidnim užitkom ter v zahvalo nagradila s šopki vse, ki so pripomogli k tem koncertom. Violinski koncert Sabine Skalarjeve Docent Pfeifer nam je v okviru produkcij Akademije za glasbo tudi letbs predstavil svojo slušateljico na samostojnem večeru. Resnost in zahtevnost programa, ki je vseboval poleg Mozartovega koncerta in drugih manjših kompozicij tudi Bachovo Chaconno, je pokazala v pravi luči tehnično in umetniško rast te visokotalentirane mlade violinistke. Globok občutek za izraz in slog, že zdaj izredno čisto intonacijo in absolutno zanesljiv spomin opravičujeta vse nade, da se Sabina Skalarjeva razvija v odlično koncertantko. Kompozicijski večer razreda proL Jurija Gregorca Kompozicijski večer razreda prof. Jurija Gregorca.na' srednji šoli Akademije za glasbo je pokazal dijake Petriča Srebotnjaka, Habbeja in Fajdigo z njih prvimi kompozicijskimi poizkusi. Navajanje .študirajočih komponistov na samostojno delo je izredno važno že v začetkih, ko ima profesor S FILMSKEGA PLATNA •Se podrobno kontrolo nad njihovim delom in jih lahko avtoritativno usmerja. Kompozicije so pokazale deloma čisto šolsko fakturo, deloma pa že zarodke prijetne-bolj ali manj osebne invencije in že kar dostojno znanje. Za izvedbo sta se požrtvovalno zavzela prof. Pavel Sivic in operni pevec Janez Lipušček, od študentov so prav uspešno sodelovali Ahtik, Klopčič, Lukče-va in Grafenauer. Dr. Danilo Švara. Fant s trobento“ Med ameriškimi zabavnimi filmi, ki se ob njih lahko zapletemo v zanimive, a ne vselel s prepričevalnimi dokazi utemeljene pogovore o modernem iazzu, io ameršiki film »Fant s trobento« nekaj svojevrstnega. Njegovi ustvarjalci so se namreč z niim nekoliko oddaljili od nadvse plehkih, praznih jn bedno oguljenih glasbenoplesnih revil tipa »Ples na vodi« in »Neptunova hči« ter vložili v film nekaj pereče sodobne ameriške problematike, čeprav je seveda v niem dokončno ne rešujejo. Življenjska zgodba Rieka Martinsa, preprostega fanta, ki Je »oženjen« a troben- to in ki ima »muziko v sebi, v ušesu in srcu« ter le vnet zagovornik modernega ameriškega iazza, a se mora v nerazume. vaiočem okolju trdo boriti za svoi obstanek, doživljajoč brid: ka razočaranja — ta zgodba naj bi bila povest v nerazumljenem umetniku, ki ie v sebi pošten in dosleden ter zvesto služi svoji umetnosti, da naposled sebi in nte1 pribori zmago. Film hoče torej učinkovati nekako napredno, »revolucionarno« ter v imenu »najrevolucjonamejše-ea« jazza protestirati proti tistim, ki se mu postavljajo po robu, zlasti proti tisti zoprni »inteligenci«, ki supermoderne glasbe nima rada in ki gleda v jazzu le na ameriška tla preša-jeno dediščino afriškega kontinenta. Ali film o »fantu « trobento« razvozla osnovna vprašanja, družbeni izvor in družbeno vlogo jazza? Gotovo ne. Nedvomno pa je glasba, kakršno poslušamo v tem filmu, tesno povezana z življenjskim načinom in ritmom sodobnega povprečnega (ali morda ne tudi primitivnega?) ameriškega človeka ter utegne biti pravi izraz njegovega življenjskega »optimizma« in »zdravja«; toda slej ko prej ostane le izraz ameriškega človeka in se iz tehnizirane dežele onstran morja šele presaja na evropska tla. O vsem tem bi bilo mogoče globlje in obširneje razpravljati: vsekakor pa bi trezni gledalci filma morali ob takih pojavah nekoliko več razmišljati. Film je po istoimenskem romanu pisateljice Doro-theje Baker (roman )e bil »best-seller« — to se nravi, da so ga izvrstno pretapljali v de^ nar) režiral Michael Curtiz, ki smo pri nas že gledali nekatere njegove filme, med njimi film »Morski volk« Po romanu Jacka Londona: s spretnostjo odlič- nega filmskega obrtnika (zato pa šibkejšega umetnika) je izkoristil razne že mnogokrat uporabljene režijske domisleke in jih združil v posrečene efekte, ki so med njimi nekateri resnično đrpmatičpi. Kirk Dojigia» j« nadtw'jea igralec; seveda igra trobento znani trobentač Harry,James iu sicer skoraj nenadkriljivo. Nenavadno simpatično ie v filmu prikazan Črnec Art Hazzard, Mar- tmsov glasbeni učitelj. »Fant g trobento« pa bo nedvomno -spet sprožil pri gledalcih marsikatero besedo o sodobnem glasbenem »strašilu« — jazzu. .Iz tisoč in ene noči“ Čudovito in neizčrpno bogastvo orientalskih pravljic, kakor jih ljubitelj fantazijske književnosti najde v zbirki »Tisoč in ena noč«, mojstrovini arabske >oziroma perzijske narodne književnosti. V tem cvetoberu vzhodne domišljijske ustvarjalnosti (pravkar izhaja v knjižni izdaji prvi popolni srbskohryatski prevod zbirke »Tisoč in ena noca) pa le prav. ljica o Aladinu in njegovi svetilki ena najlepših in najbolj znanih. Ce bi filmski producenti uporabili izvrstno pripoved, kakor jo je ohranilo ljudsko izročilo vzhodnih narodov, bi lahko ustvarili film, ki bi nas očaral, posebno če pomislimo, s kakšnimi tehničnimi možnostmi (ki so pri fantaziisko tako bogati snovi nujno potrebne) razpolaga sodobna ameriška filmska industrija: toda le-ta 1e vzhodno nravi iico uporabila le zato, ker 1e taka snov privlačna za filmsko publiko in ker njena filmska obdelava obeta lene dobičke. Ameriški filmski producenti so izvirno pravljico modernizirali v tem smislu, da so in prilagodili slogu broadwayskih- va. rieteiev ter popolnoma zmali- čili njeno prvotno vsebino i osnovno jedro. Seveda so vs skupaj ovili v razkošen deko kakršnega smo gledali že v s< rodnih filmih »Ali baba m štir deset razbojnikov« in »Bagdae skl tafič«. Kostumi vzhodni ljudstev kar žarijo v živih ba; vah. orientalski plesi in napei pa nam vsaj nekoliko pričaraj vzdušje, v kakršnem bi se m< ral odvijati ves film. Toda t filmska prireditev ie prava me sanica raznih slogovnih elemet tov; to ni niti filmska prinove po izvirni pravi lici niti posr( ceno modernizirana narodii: Nekatere aluzije na modern d°bo so silno primitivističn« neduhovite in banalne. Deji nie poteka zelo počasi in bre aramaUčno^ti. Film ie režir: Alfred Green, ki ie deset le P/ed drugo svetovno voino v« rial za enega najboljših arm riških režiserjev: tokrat m prav gotovo ni uspelo oživi svoi nekdanji sloves. Aladin d°hro igra znani igralec Coi pel Wilde, toda kljub niegoi lari i? pravliica o Aladinoi svetilki izgubila v tei supei amerikanistični nriredbi ve svoj pravi poetični nadih U čar. on. Ne z besedami, temveč z dejanji dokaži Zveza študentske mladine na ljubljanski univerzi in visokih šolah je povabila vse študente, ki ne bodo šli na počitniške prakse in ki jim to dopušča njihovo zdravstveno stanje, naj se prijavijo v čim večjem številu v delovne brigade. Odziv je bil vsekakor zadovoljiv. Manj zadovoljivo pa je dejstvo, da je še vedno nekaj študentov, ki niso bili na zdravniškem pregledu, čeprav so bili vsi obveščeni, da so zdravniški pregledi obvezni in da se nihče, ki ni bil zdravniško pregledan, ne bo mogel udeležiti delovne akcije. Zakaj smo uvedli obvezne zdravniške preglede za brigadirje? Prvi in glavni razlog je dejstvo, da Zveza študentske mladine nikakor ne more dopustiti, da bi se udeležili delovne akcije člani, ki bi jim glede na njihovo zdravstveno stanje delo na gradbišču škodovalo, kar ne bi koristilo niti njim niti skupnosti. Drugi razlog pa je, da z .obveznimi in natančnimi zdravniškimi pregledi zamašimo usta našim nasprotnikom, ki trdijo, da se na delovnih akcijah uničuje telesno neodporna in šibka mladina. Zatorej je dolžnost vseh prijavljencev, ki še niso bili zdravniško pregledani, da to čimprej odpravijo, ker sicer v nasprotnem smislu sploh ni imelo nobenega smisla, da so se prijavili. Za delovno akcijo se je prijavilo precejšnje število slušateljev, ki jim ni žal časa, ki so ga že in ki ga še bodo preživeli v delovnih brigadah. Nekateri od njih so celo tako vzljubili življenje v brigadah, da' bi se zdelo poletje brez delovne akcije pusto, brez vsebine. Na nekaterih fakultetah so se prijavili za delovno akcijo celo tisti slušatelji, ki bi lahko kot družinski očetje in honorarni nameščenci popolnoma upravičeno Izostali. Vendar so tudi na naši univerzi ljudje, ki se niso prijavili bodisi iz političnega nasprotovanja bodisi iz preljube lagodnosti. To so ljudje, ki prihajajo v skritih medsebojnih pomenkih do raznih zelo zanimivih zaključkov, češ da je Zveza študentske mladine zveza koristolovcev in podobno. Vendar se jim ne smerni čuditi. Ker združuje Zveza študentske mladine samo dela voljne člane, je njihovo razočaranje nad Zvezo popolnoma upravičeno. Res žalostno je, če se nekdo spomni v zadnjem trenutku po končanih predavanjih, potem ko je že davno potekel rok za vpis v Zvezo študentske mladine, in pridirja ves zasopel par minut pred odhodom vlaka na univerzitetni odbor ZSJ s prošnjo za vpis v zvezo in jo na koncu koncev utemelji s potrebo po objavi za znižano vožnjo na železnicah. Na podlagi ugotovitev zdravniške komisije bo šlo v Jabla- nico okoli 500 študentov, ki bodo porazdeljeni v brigade slušateljev gradbene, stgojne, pravne, elektrotehniške in ekonomske fakultete. V Zenico pa bo šlo okoli 300 študentov v treh brigadah. Dve brigadi bosta se-, stavljeni od metalurgov in filozofov, ena pa od kemikov, arhitektov in medicincev. Preostali prijavljenci, ki bi zaradi svojega zdravstvenega stanja le s težavo premagovali težje klimatske pogoje v Bosni, bodo delali v Ljubljani na preurejanju Vošnjakove in Parmove ulice. Brigadirji bodo delali 7 ur. Stanovali bodo v dveh taboriščih, kjer se bodo hranili v restavraciji. Na dan bodo dobivali 4 obroke hrane. Malice bodo dobivali na delovna mesta. Taborišča niso preveč oddaljena od delovnih mest. Ker je gradl-lišče dobro založeno s stroji,> ki jih je treba čim smotrneje izkoriščati, bodo delale brigade v treh izmenah. Naše študentske brigade bodo delale predvsem na gradnji nove ceste, ki bo tekla tik nad umetnim jezerom čez jablaniški jez, odkoder se bo počasi spuščala ob Neretvi, dokler se ne bo združila s staro cesto. S slabim, gospodarstvom bi kmalu spravili tovarno na rob propada Po nvel]avl)en]u novega plačnega Ostema tam v maju in novega načina trgovanja je začelo v novomeški tovarni igrač škripati. Zaloge neprodanih igrač so se kopičile v skladišču In so do konca leta dosegle vrednost okrog 10 milijonov dinarjev, s čimer je tovarna prišla v finančne t^žkoče. Delavci so ostali brez plače in takorekoč sredi zime na cesti. Kazalo je celo. da bo treba tovarno za neka! časa sploh ustaviti. Vzroke, ki so pripeljali do takega stanja v tovarni, ie obravnavalo 12. junija okrajno sodišče in tudi obsodilo štiri vodilne uslužbence. Dokler le šla proizvodnja v tovarni po planu od zgoraj in so prav tako prejemali nakazila na surovine in zaključnice za prodajo proizvodov od zgoraj, je šlo vse v redu vsaj na videz. Za razmere, kakršne so bile. v tovarni že delj časa. se nihče ni brigal. Sicer so imeli v tovarni partijsko organizacijo, sindikat, delavski svet in upravni odbor, toda vsi ti organi so bili le nekak papirnat; prL vesek direktorja Strgovška, direktor pa nekaka copata vseh mogočih mojstrov v oddelkih. Dokler le država podpirala tovarno, skrbela za surovine In prodajo, dajala potrebne kredite. delavcem živilske nakaznice in drugo, le šlo vse v redu. ko pa je to prenehalo, je začelo cviliti na vseh straneh in potem so šele prišle na dan vse nepravilnosti. Razumllivo je. da le tovarna za izdelavo igrač dobivala les slabše vrste. Toda precej tega lesa je propadlo že na skladišču, saj se n* nihče veliko prizadeval, da bi bil pravilno vskladiščen. Samo v enem letu je šlo v odpadke okrog 120 kub. metrov rezanega lesa. Odpadni les so dajali zastonj delavcem In uslužbencem za kurjavo. Lahko so ga dobili tudi privatniki. Da je šlo med odpadke precej uporabnega lesa. vedo vsi sosedje. Privatnikom so prodajali iz skladišča tudi drug material' kot n. pr. volno, barvo, lak In to po nižjih cenah. Sedem družin, k! je stanovalo T tovarni, je Imelo brezplačno raz- svetljavo In drva za kurjavo pa še stanovanje na pol zastonj. Samo v enem letu so samo na električni energiji oškodovali tovarno za 34.000 din. Proti tem neupravičenim ugodnostim direktor ni nastopil, saj le tudi on čeprav samski imel na razpolago celotno družinsko stanovanje z vsem komfortom. Direktor le tudi dovoljeval posameznim mojstrom, da so sl s tovarniškimi stroji in orodjem Izdelovali pohištvo In druge predmete za lastno uporabo in tudi za prodalo, pri tem pa so seveda uporabljali tudi pomožni material — last tovarne. Tako sl ]e eden od mojstrov napravil celotno kuhlnlsko opremo in še druge stvari, drugi voziček, najmanj štiri škatle za radijski aparat in podobno. Ko so v tovarni delili tekstilne odpadke, so delavci dobili po en do dva kilograma, uslužbenci od 8 do 12 kg. direktor pa nekaj nad 23 kg odpadkov! Pri razprodaji usnja so oškodovali državni proračun za 23.000 din. ker so ga prodali po nižiih cenah. Stanko Drnovšek le bil modelni mizar In vodja strojnega oddelka ter tudi predsednik delavskega sveta. Z nepravilnim vodstvom in slabim nadzorstvom je povzročil, da so izdelali najmanj 15.000 paličk za obešalnike, ki niso ustrezale naročilu. Tak premer je bil tudi pri Izdelavi vrtnih stolov In platišč za ročne vozičke, kar je zakrivil mojster Viktor Krajc. Drnovšek je bil do delavcev silno surov In nasilen. Ob vsaki priliki se je zelo žaljivo Izražal o naši družbeni ureditvi in kritiziral vse od kraja, čeprav mu ni ničesar manjkalo. On in neki Trdan sta delala neke vzorce za Igrače 1.500 ur! Komercialist Leopold Morela je bil samo figura v tovarni. Vse posle je vodil iz pisarne. Niegovlh predlogov za preusmeritev prolzvodnle ni nihče upošteval, sam pa se tudi ni veliko prizadeval, da bi prodal zalogo Igrač. Vodje oddelkov so odločno odklonili preusmeritev proizvodnje, ali so to na vse načine zavlačevali. Discipline Rejci malih izvali načenjajo vprašanje svoje republiške organizacije V neposredni okolici mest in industrijskih krajev imamo veliko število majhnih gospodarstev delavcev in upokojencev. Ta gospodarstva nimajo velikih krmskih možnosti, zmorejo pa rediti majhne živali, kakor so kokoši, race. gosi. kunci, golobi, koze in tudi prašiči. Čeprav je reja malih živali na majhnih gospodarstvih že od nekdaj priznana kot pomembna gospodarska dejavnost, pa se v minulih letih ob mnogih drugih problemih zanjo nismo utegnili mnogo zanimati. Rejci so bili prepuščeni sami sebi, niso imeli možnosti nabavljanja pasemskih živali, težave so bile s krmo. pogosto pa so pogrešali tudi dobre rejske nasvete. V zadnjem času te težave izginiaio in se položaj tudi za reice malih živali izboljšuje. Upanje je. da bodo kmalu imeli vse, kar jim je za napredek njihove reje potrebno. Na prvem mestu naj pri tem omenimo reisko organizacijo. Do nedavna sta delovali v Sloveniji le dve zadrugi, ki sta se bavili z reio malih živali, in sicer »Gozar« v Ljubljani in »Mareza« v Mariboru. Obe sta zaradi težavnih pogojev, pa tudi zaradi lastnih pomanjkljivosti le počasi napredovali. Letos pa se je zanimanje za organizacijo vidno stopnjevalo. V Celju so rejci ustanovili Društvo rejcev malih živali. Podobno društvo, ki se zavzema za organiziranje vseh gorenjskih rejcev, ie nastalo nedavno v Kranju. Zbudili so se tudi rejci v Trbovljah, ki so prav tako organizirali svoje društvo. Maja je bil lep ustanovni občni zbor organizacije rejcev malih živali v Kočevju. Končno naj omenimo, da je bila v Mariboru ustanovljena že druga organizacija »Obnova«! Tako je danes v Sloveniji organiziranih že blizu 1500 rejcev. Najmočnejša rejska organizacija je ljubljanski »Gozar«, ki šteje 800 članov zadružnikov. Ker morajo vse te organizacije reševati enaka vprašanja, je razumljivo, da se je ob naglem razvoju med njimi pojavila misel, da bi bilo potrebno ustanoviti svojo republiško organiza- celo tri odločbe o dodelitvi lokalov, od katerih pa zadruga ni imela nobenih koristi, kakor kaže, premalo ceni njeno delo. Dejstvo je, da zadruga še danes nima ustrezajočih prostorov, čeprav bi jih z nekaj dobre volje odločujočih prav gotovo lahko v kratkem dobila. cijo. Ta naj bi pomagala reševati primerni prostori. Današnji lo-vprašanje nabave krmil, pasem- kali ji prav gotovo ne ustrezajo, ske reje, organiziranja razstav. Stanovanjski urad mestnega ureditev predelovalnih obratov ljudskega odbora, ki je zadrugi itd. Pobudo zanjo je sprožila za- že veliko obljubil ter ji izstavil druga »Gozar«. ki je za nedeljo 15. tm. sklicala v Ljubljano zastopnike vseh doslej ustanovljenih zadrug in društev. Glavna točka dnevnega reda bo vprašanje ustanovitve skupnega organa za vse rejske organizacije v LR Sloveniji. Ljubljanska zadruga »Gozar« se je v zadnjem času s solidnim poslovanjem močno uveljavila. To dokazuje nagel dvig članstva. Zadruga je čadalje bolj založena s krmili, čeprav vsemu povpraševanju še ne more popolnoma ustreči. Pomemben korak je napravila letos, ko je začela izdajati svoje' glasilo »Mali gospodar«. Doslej je izšlo že 5 številk tega mesečnika, ki še lepo razvija. »Mali gospodar« izhaja za sedaj v 1000 izvodih in so se ga vsi rejci zelo razveselili. Z ustanovitvijo skupne republiške organizacije bo glasilo prav gotovo še pridobilo na pomenu. Te dni je »Gozar« prevzel na Rudniku bivšo ekonomijo »Studentskih domov«. Zanjo je prispeval precejšen znesek, katerega znaten del so zbrali člani sami s prostovoljnim brezobrestnim posojilom. Tega posojila so doslej vplačali že nad 200.000 din. Ekonomija meri okoli 40 hektarov in redijo sedaj na njej 6 krav, 2 konja in 70 prašičev. »Gozar« bo na njej uredil svoio perutninsko farmo, redil pa bo na tem posestvu tudi razne dru-ee pasemske živali, ki jih bo dajal nato svojim članom zaradi izboljšanja reje. Ekonomijo, ki se bo sama vzdrževala, bodo začeli urejati jeseni. Sčasoma bo zadruga odprla tudi svojo valilnico in predilnico angorske volne. kar ie že dolgoletna želja njenih članov. Zaradi raznih ovir pa te doslej ni mogla uresničiti Zadruga »Gozar« ima ob 800 članih precejšen mesečni blagovni promet. Samo krmil razpeča med člane okoli 3 vagone. Jasno je. da so ji v ta namen potrebni ▼ tovarni ni bil* nobene, nered pa povsod. Na slošno glede vsega tega ne bi mogli govoriti samo o krivdi posameznikov. pač pa o krivdi vsega kolektiva. predvsem pa političnih organizacij ln delavskegn sveta v celoti. Vsi so vedeli za razmere, nihče pa ni ničesar pokrenll. da bi se odpravile. Šele ko so se znašli na cesti brez plače, so- spregovorili. Bivši direktor Janez Strgovšek le bil obsojen na 14 mesecev zapora, komercialist Leopold Morela na 8 mesecev zapora. Stanko Drnovšek na 9 mesecev zapora In Viktor Kranjc na 3 mesece zapora. (r) Flnorograf t železniškem vagonu Te sta marca in ter napravili kar 20 velikih paketov, ki so tehtali skupno 700 funtov (vsak paket po 13 do 14 kg). . Tako je prva pošiljka priromala v domovino, v Sodražico novembra lanskega leta. Menda aprila prispeli še zadnji dve pošiljki — lep zastor za šolski oder in nov radijski aparat. Skupina sodraških rojakov iz Amerike je sedaj v Sodražici na obisku med svojci, druga skupini "treba "p ö sebej o p i š o vä t isreč ö na pa pride prihodnji mesec, otrok, staršev in učiteljstva, ki A. P. V soboto zvečer $o naSI araftžerll-ustanovUi svoj lastni klub. katerega do sedaj še nismo imeli v Ljubljani in bo za našo industrijo in trgovino močan prispevek v prikazovanju našega gospodarskega razvoja sploh. Občnega zbora se je udeležilo lepo število izložbenih aranžerjev iz Ljubljane in okolice, prisotni pa so bili tudi predstavniki sindikata MLO Ljubljana. zastopniki in direktorji raznih ustanov in podleti] ter kulturni delavci. Diskusija na tem občnem zboru le pokazala, da se nekateri direktori! in vodilni ljudje naših trgovskih podjetij premalo zanimajo za delo naših aranžerjev In svojim Izložbam kakor tudi dekoraciji ne posvečajo dovoli pozornosti. kar nikakor ni v korist Izgledu naše industrije in trgovine. V bodoče se bo prav s pomočjo kluba Izložbenih aranžerjev spremenilo lice vseh naših trgovskih podjetij In bo naše mesto tako pridobilo lepši izgled na splošno ln tako dalo nov dokaz o izgradnji tndi na tem področju, ki smo ga do sedaj premalo upoštevali. Na občnem zboru so sl Izložbeni aranžerji Izvolili svo] odbor. Klub Izložbenih aranžerjev mesta Ljubljane in okolice $e |e v svojih sklepih obvezal, da bo prirejal konference jn sestanke direktorjev podjetij, organiziral ekskurzije po tu in inozemstvu, da bo zainteresiral vse naše industrije in trgovine za pravil, ni socialistični aranžma, povezal svo. je delo s Turističnim društvom, -prirejal tekmovanja z lepo urejenimi izložbami, kakor tudj z okusno ure- Devetnajstletni ropar V petek 13. t. m. «e Je zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Ljubljani komaj devetnajstletni Vladimir Mihotan. brezposelni delavec iz Hrvatske zaradi vrste drznih roparskih napadov.. V noči od 11. na 12. marec 1951 je v veži hiše Stari trg 5 z revolverjem prisilil godbenika Josipa Baloha, da mu je Izročil saksofon, vreden SO tisoč din. V noči od 26. na 27. marec 1951 je na Dapčevičevem trgu pobil na tla Franceta Kosca ter ga do golega Izropal. Odnesel mu je vso obleko, perilo In čevlje, zapestno -uro ter denarnico s 500 din ln dokumenti. Komaj ne. kaj dni -pozneje, v noči od 1. na 2. april 1951 je v Gledališki pasaži pobil Franca Lončareviča in mu oropal 23.000 din. Nato je Izginil lz Ljubljane ter se 'pojavil 1. oktobra na Reki, kjer je v hotelu »Zagreb« Izropal več hotelskih gostov. Pri tem so ga zasačili in vtaknili v zapor ter mn izprašali vest. Obsojen j. bil kot starejši mladoletnik na milo kazen S let zapora.________ t. lenimi trgovinami In prikazovanja nate mlade socialistične industrije, da bo prirejal tečaje In usposobit mlalši kader za delo na tem važnem področju in tako prispeval svoi pomembni delež v naših naporih v Izgradnji socializma. Klubu Izložbenih aranžerjev želimo veliko uspeha, da bo res z vso vztrajnostjo delal na začrtam poti ln dosegel svoje cilie, ki so za našo skunost razveseljivi, zaželeni In zelo potrebni v vsab ozirih. Fč. Na Jesenicah so ustanovili klub dopisnikov Razgibano življenje na kovinarskih Jesenicah, kjer vsak dan veliki železarski kolektiv rešuje težke probleme naše industrializacije, kamor prihajajo sindikalne delegacije vsega sveta, kamor prihajajo turisti od vsepovsod, zahteva prav tako koordinirano delo dopisnikov. Dosedanji dopisnilri so sklicali sestanek dopisnikov, na katerem so samokritično razmo-trivali dosedanje pomanjkljivo in neuspešno delo. Naloga iniciativnega odbora je, da pritegne k' dopisniškemu delu čim več zastopnikov vseh delovnih kolektivov in organizacij in da to delo koordinira v zaključeno celoto. Poročila z Jesenic so tako pestra in aktualna, da bodo zanimala vso našo najširšo javnost. Iniciativni odbor, v katerem so vsi naši stari in preizkušeni dopisniki, vabi vse propagandiste in priložnostne dopisnike podjetij in ustanov ter množičnih organizacij in šol ter gimnazij, da se udeleže ustanovnega občnega zbora Kluba dopisnikov za tisk OF pri Mestnem odboru OF, ki’bo v torek dne 24. t. m. ob 17. uri v delavskem domu pri Jelenu na Jesenicah. Prepričani smo, da bodo odgovorni ljudje za tisk uvideli potrebo, da se tega ustanovnega občnega zbora v čim večjem številu udeleže in posežejo v konstruktivno diskusijo, kjer naj iznesejo vse možnosti za l>oljše delo na tem polju naše ljudske vzgoje. KOLEDAR Sreda, 18. junija: Bogdan. Adolf, Tratte*. Četrtek. 19. junija: Iskra, Feliks, Fortunat. SPOMINSKI DNEVI 18. VI. 1853 — Umrl srbski pesnik Branko Radičayič. 18. VI. 1901 — Umrl v Ljubljani pesnik Jos. Murn - Aleksandrov. 18 VI. 1928. — izginil v Severnem ledenem morju norveški polarni raziskovalec Koal Amundsen, ki Je leta 1911 odkril Južni tečaj. 18. VI. 1936. — Umrl ruski pisatelj Maksim Gorki, s pravim Imenom Aleksej Feškov. 18. VI. 1942. — Patrulja partizanov napade v Logatcu tovorni vlek z munlaijo. Uničena J* bila proga v' dolžini 2 km. * Maturanti ljubljanskega učiteljišča - letnik 1927 - se zberemo k 25. obletnici mature 7. Jullja 1952. Zberemo se v kavarni »Evropa« ob 20. uri. - Dodič Janez. Članom Geografskega društva sporočamo, da Imamo odobreno polovično vožnjo na železnici za I. zborovanje slovenskih geografov v Kamniku. Prijave zbiramo še do 20. junija na naslov: Geografsko društvo v Ljubljani, univerza. — Pripravljalni odbor. n Rektorat Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani obvešča, da bo razstava del slušateljev odprta v prostorih akademije. Strossmayerjeva 1, v dneh od 20. do vključno 22. dnevno od 9. do 18. ure. 3795-n PLETENINE, BLUZE Državni ansambl narodnih plesov LR Makedonije ho nastopal v četrtek 19. junija ob 20.30 na letnem odru Doma JLA. Vstopnice v prodaji v Knjigarni muzikali] in v Domu JLA. V slučaju slabega vremena bo prireditev ob istem času v dvorani Slovenske filharmonije. Važno obvestilo za vojne Invalide. Obveščamo vse invalidske upravičence, da v dneh od 19. do 23. junija 1952 ne bomo sprejemali strank zaradi preselitve v nove poslovne prostore in to na Tržaško cesto št. 5, v novo stavbo bivšega rajona IV. Vič. — Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LRS — Odbor za invalidske zadeve-. Invalidska uprava. Smučarski klub »Enotnost« vabi člane in prijatelje kluba na redni letal občni zbor, ki bo v četrtek 19. junija ob 20 v dvorani Narodne banke (bivša investicijska) — vhod z dvorišča Frančiškanska 10. — Odbor. 3790-n Državna glasbena šola - center v Ljubljani. 18. in 20. junija ob 17.30 v veliki filharmonični dvorani Javne produkcije učencev: na sporedu so pevske, klavirske, violinske, komorne ln čelo-Sklad-be. Istotam bo 23. junija ob 20 produkcija šolskega orkestra pod vodstvom prof. Vinka Šušteršiča. Nastopilo bo z orkestrom 11 mladih solistov s skladbami Vivaldia, Fiocca. Bacha, Haydne.t Mozarta, Beethovna. Chopina In Ramovža. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 18. junija ob 20: Wilde: »Idealni soprog«. — Uprizoritev Akademije za igralsko umetnost. Izven. Četrtek, 19. junija ob 20: Shakespeare: »Rihard Tretji«. (Vladimir Skrbinšek). Red dramski H. Danes, 18. junija, bo Akademija za igralsko umetnost ponovila diplomsko predstavo letošnjega IV. letnika: Oscar Wilde: »Idealni soprog«. Predstava bo v dramskem gledališču. • • 3773-n OPERA Sreda, 18. junija ob 20: Giordano: »Andre Chenier«. Red C. Četrtek. 19. junija ob 20: Verdi: »Traviata«. Izven. V nedeljo 22. t. m. zaključi Drama svojo letošnjo sezono. Zadnji uprizoritvi te sezone sta namenjeni tudi podeželju, to je v soboto zvečer repriza Shawove dramske kronike »Sveta Ivana« in v nedeljo zvečer Kreftovi »Krajnski komedijanti«. Obe predstavi sta »izven«. Podeželskemu občinstvu, sindikalnim skupinam in posameznikom, se vstopnice rezervirajo (telefon 45-26). Za obe predstavi so cene od 50 din navzdol. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota. 21. junija ob 20: Nestroy: »Lupacivagabundus ali Zanikrna trojica«. Čarobna burka s petjem v treh dejanjih. Red premierski. Nedelja, 22. junija ob 20: Nestroy: »Lumpacivagabundus ali Zanikrna trojica«. Izven. Za zaključek letošnje sezone uprizori Šentjakobsko gledališče Nestroyevo čarobno burko »Lumpacivagabundus« v režiji Karusa. Pri uprizoritvi sodeluje skoraj ves ansambel. Orkester vodi tov. Marjan Piši. — Vstopnice v prodaji pri blagajni v Mestnem domu. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne — Resljeva cesta 28. Sreda. 18. junija ob 19: Karsch. Pengov: »Težave Peteršiljčkove mame«. (Zaključena predstava za nižjo gimnazijo Sv. Križ pri Ljutomeru). Marionete — Šentjakobski trg Sreda, 18. junija ob 17: Taufer-Novy: »Mojca in živali«. (Zaključena predstava za osnovno šolo Mavčiče pri Smledniku). PREDAVANJA Danes 18. junija ob 20 bo v veliki dvorani Ekonomske fakultete diskusijski večer o »Problemu nerazvitih dežel v svetovnem gospodarstvu«. Vodi tov. Stanovnik Janez. Vabljeni. Predavanje v Moderni galeriji. Ob 500-letnic-l rojstva Leonarda da Vincija. ki ga to leto proslavlja ves kulturni svet. bo govoril o njegovem delu ln pomenu akademik prof. Ljubo Babič iz Zagreba. Predavanje bo v četrtek 19. junij? ob 18.3« v razstavnih prostorih Modeme galerije. Vljudno vabljeni, RADIO SPORED ZA SREDO Poročila ob 5.15, 6.00. 12.30, 15.00. 19.30 in 22.00. — 5.00—7.00 Pester glasbeni spored — vmes ob; 5.20— 5.25 Objava dnevnega sporeda; 550—6.00 Jutranja telovadbe; 6.30— 6.40 Pregled tiska in radijski koledar; 12.00 Gabriel Pieme: Ra-munčo — Carlo Alberto Pizzini: V Piemontu: 12.40 Zabavna glas-ba, vmes objave; 13.00 Po različnih plateh o raznih stvareh — za pionirje: 13.20 Slovenske narodne pesmi: 14.00 Rad. reklama; 14.10 Opold. koncert: 15.10—15.30 Zabav glasba vmes objave; 18.30 Skladbe za rltmo-simf. orkestre; 18.40 Igrajo Veseli godci; 19.00 Iz življenja enot JLA: Pred vojaška vzgoja — velika pomoč naši Ju- goslovanski ljudski armadi; 19.10 Partizanske pesmi In koračnice; 19.40 Zabavna glasba, vmes objave; 19.50 Radijska reklama; 20.00 Mali koncert lahke glasbe. 20.30 Ivan Tavčar: Visoška kronika — n. del (radijska igra); 21.30 Priljubljene operne arije; 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan; 22.20 Igra orkester Cavier Cugat; 22.35—23.00 Nočni koncert del slovenskih skladateljev. — Oddaja Radia Jugoslavija za Inozemstvo na valu 327J m: 23.00—23.10 v nemškem jeziku; 23.10—23.25 v poljskem Jeziku. KINO LJUBLJANA — UNION: ameriški barvni film: »Iz tisoč in ene noči«. Tednik. — MOŠKA: amer. film: »Veliki grešnik«. Brez tednika. — SLOGA: amer. film: »Njeno maščevanje«. Tednik. -Predstave v vseh treh kinematografih ob 16. 18.15 in 20.30. -Prodaja vstopnic od 15 dalje. — TIVOLI: amer. film: »Fant s trobento«. Tednik. Predstava ob 20.15. Pred predstavo artistična točka. Prodaja vstopnic od 36.30 dalje. — TRIGLAV: amer. film: »Cesta tatov«. Tednik. Predstavi ob 18 In 20. — SISKA: ameriški film: »Njeno maščevanje«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. — DOM MILICE: angleški film: »Rrownlegova verzije«. Tednik. Predstava ob 20.30. - Prodaja vstopnic od 18.30 dalje. CELJE — METROPOL: angl. film »Nebo brez jastrebov« — DOM: amer. film »Postaja Union«. JESENICE: angleški film »Njim pripada slava«. KRANJ — STORŽIČ: angl. film »Mr. Emanuel« — Letni PARTIZAN: ameriški film »Trije mušketirji«. KAMNIK: ameriški film »Zena s trojnim življenjem«. DOMŽALE: ameriški film »Njen otrok«. IN ŽENSKO PERILO PRODAJA ŠOLSTVO SVET ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO IN SOC. POLITIKO V LRS razpisuje Enoletni tečaj za usposobitev medicinskih sester za in-strumenterke. Kandidatinje naj vlože prošnje na Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade LRS — odsek za strokovno šolstvo, Ljubljana, Kidričeva 5 (bivša Gajeva) do 1. julija 1952. Prošnji naj prilože prepis diplomskega Izpita Sole za medicinske sestre. 3799-a v SVET ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO IN SOC. POLITIKO VLRS razpisuje vpis v 3 letno Solo za medicinske sestre v Ljubljani. -Pogoji za sprejem so: dovršeni 8. razred gimnazije s višjim tečajnim izpitom, popolno telesno ln duševno zdravje. Kandidatinje naj vlože prošnje kolkovane z din 39,— do 15 julija 1952 direktno na Solo za medicinske sestre v Ljubljani. Kongresni trg št. 18. Prilože na; rojstni list, zadnje šolsko spričevalo. življenjepis ln potrdilo o dosedanji zaposlitvi. 3798-« TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD (preje Sv. Pavel pri Preboldu) — razpisuje natečaj za izdelavo zaščitnega znaka podjetja v poljubni obliki. Za tri najboljše osnutke se raz. pisujejo sledeče nagrade: 1. nagrada 15.000,— dinarjev. 2. nagrada 10.000.— dinarjev. 3. nagrada 5.000.— dinarjev. Poleg teh pa bo podjetje odkupilo še nekaj najboljših osnutkov. Osnutek je poslati na naslov: Tekstilna tovarna Prebold, najdalje do 15 talija t. L 3776-a ZDRUŽENJE GRAFIČNIH PODJETIJ LRS razpisuje sprejem učencev v grafično stroko. — Sprejem bo od 23. junija do 4. julija 1852 od 8 do 10 na združenju grafičnih podjetij LRS, Ljubljana. Masarykova cesta štev. 14-1 (palača Grafika). — Sprejemali se bodo telesno zdravi učenci z dovršeno nižjo srednjo šolo. 3871-n RAZPIS ZA SPREJEM UČENČEV v Železniško industrijsko Solo Ljubljana - Siska za Šolsko leto 1852/53 V času od 1. VH. do 15. VIL 1952 bomo vpisovali učence, ki se želijo izučiti ključavničarskega, kovinostrugarskega. kovaškega, elektrlčarskega, elektromehaniške-ga in mizarskega poklice. Pogoji za sprejem so: 1. Starost od 14 do f7 let 2. Dovršena nepoppolna srednja šole (3 gimnacije z završnim izpitom ali 4 gimnazije). 3. Sprejemni izpit. 4. Biti mora popolnoma zdrav ln sposoben za železniško službo, kar ugotovi zdravniška komisija. 5. Prošnje z navedenimi originalnimi dokumenti ali pa z overovljenimi prepisi se dostavijo osebno ali pa po pošti na naslov Zel. industrijska šola Ljubljane - Šiška do 15. Julija 1952. Pismeno prošnjo za sprejem Je dostavili upravi, kolkovano s 30 din in je priložiti: 1. zadnje šol. spričevalo: 2. rojstni list: 3. državljansko izkaznico: 4. potrdilo o premoženjskem stanju: 5. točen naslov kandidata ln zadnjo železniško postajo; 6. po končanem šolanju dobijo učenci naziv izučenega delavca. Sprejemne izpite bodo kandidati opravili na poziv šole. Za vožnjo k izpitu bodo prejeli pravočasno brezplačno vozovnico - Natančnejša pojasnila dobite pismeno ali ustmeno pri upravi šole. 3797-a USNJARSKI TEHNIKUM, DOMŽALE razpisuje vpis za šolsko leto 1952. 1953 v prvi letnik srednje tehnične usnjarske šole. Pogoji pa sprejem so: predizobrazbe: nižje gimnazija (3, alt 4. razred) ali njej enake šole. starost do 18 let. popolno telesno ln duševno zdravje. Kandidati (samo moški) naj vlože prošnjo, kolkovano z din 30.— na upravo šole. Prilože naj rojstni list ln zadnje šolsko spričevalo. Reflektantom je na razpolago dijaški dom z vso oskrbo. 3791-0 OBVESTILA POZIV . Oddelek, za komunalne zadeve MLO poziva vse privatne lastnike zgradb, kakor tudi vse upravne organe državnih zgradb, odn. podjetij na področju mesta Ljubljane, da poskrbe takojšnje popravilo: 1. Vseh vstopnih in svetlobnih jaškov na pločnikih, ali cestiščih. kakor tudi jaškov za odmetavanje kuriva, odn. onih, ki služijo v kake druge namene. 2. Vseh žlebov. obrob itd., odtočnih cevi in snegolovov. ki so poškodovani alit siploh odstranjeni. — Opuščknje takih popravil, ki ogrožajo varnost pa san to v, je kaznivo po odloku o javnem redu IV. čl. 7/4. ki ga je izdal MLO Ljublja- na. zato bo Narodna milica pred-lagala sodniku za prekrške v kaznovanje vse one lastnike, odn. upravne organe, ki ne bodo takoj izvršili zgoraj omenjenih popravil. — Oddelek za komunalne zadeve MLO Ljubljana. MESTNI ODBOR LJUDSKE TEHNIKE bo skupno z avto-moto društvom Center organiziral pionirski šoferski tečaj s pionirskimi avtomobili na kotalkališču ob Resljevi cesti. Cilj tečaja je, da se maši pionirji seznanijo s cestno prometnimi znaki, kakor za vozila tako tudi za peš če ter z osnovnimi pravili za vožnje in pešhojo po cestah in ulicah mesta. Na kotalkališču bo improvizirano cestno omrežje z vsemi prometnimi znaki in se bo ves promet vršil praktično. Tečaj bo trajal 25 dni. Program tečaja je naslednji: L Priučitev vožnje s pionirskim avtomobilčkom (vožnja naprej, nazaj, obračanje, ustavljanje, hitra vožnja, vožnja po strmini itd. (2 un). 2. Spoznavanje konstrukcije avtomobilčka (1 uro). 3. Spoznavanje osnov, prometnih predpisov in znakov za vozače in pešce (4 ure). 4. Spoznavanje načina urejevanja prometa s prometnim organom in signalnimi lučmi — semafori (2 uri). 5. Praktična vožnja ob upoštevanju znakov in na fena urejevanj« prometa po zato skonstruiranih cestah in ulicah (10 ur). 6. Izpiti in podelitev izkaznic (3 ure). . Tečaj bo dvakrat tedensko po 2 uri. V prvi tečaj se lahko prijavi 40 pionirjev v starosti od 5 do 10 let. ki bodo razdeljeni v dve grupi po starosti in fizični konstituciji. Vpis v tečaj je od srede. t. j. 18. junija na Mestnem odboru Ljudske tehnike. Ljubljana, Tavčarjeva 2, vsak dan od 7 do 14 ter v torek in petek od 15 do 18. Vpisnina za tečaj znaša 100 din. s katero se bodo krili vsi stroški. Dan začetka tečaja bomo objavili naknadno v dnevnem časopisju in radiu. 3800-a MALI OGLASI PODJETJE V LJUBLJANI išče kvalificirane strugarje, orodjarje, reskadce in ličarja. Ponudbe poslati pod: »Zaslužek« do 20. junija na ogl. odd. 7845-1 GOSPOD. POMOČNICO samostojno, ki ima rada otroke, sprejmem takoj. - Zglasiti se danes ves dan. Makere, Pesjakova 12. 8126-1 ŠIVALNI STROJ, nov, pogrezljiv, prodam. . Naslov v ogl. odd. 8110-4 »M A N O N« Prešernov trg št. 3 Trg. pod. »IZBIRA« BENCINSKI MOTOR, stabilni, do 4 KS, prodam. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod: »Bencinski motor«. ,8118-4 ELEKTRIČNO POSODO novo, za kuhanje mleka, čaja in kave, prodam. Ponudbe na ogl. odd, pod »Električna posoda«. 8119-4 ' JEDILNICA, spalnica in drugo pohištvo poceni naprodaj. Poizve se: Titova cesta 60C/H. stanov, št. 7 ob torkih ln sredah od 15—16. 7870-4 LAHKO MOŠKO KOLO v dobrem stanju, kupim. Naslov v oglas, oddelku SP. 8134-5 HIŠA v bližini Ljubljane naprodaj. Košir. Kolodvorska ulica štev. 18, I. nadstr. 8145-4 KUPIMO dobro ohranjeno moško kolo s prtljažnikom ln trlci-kelj. Jugo reklam. Kidričeva 3 (Gajeva). 8147-5 SPALNICO (cvetlična jesen) in Jedilnico (mahagoni), prodam. -Saks, Gregorčičeva ulica 17/b, od 11—17. 8122-4 AVTO, osebni, 4 sedežni, puško, .trocevko (kal. 16 9/8), v odličnem stanju, prodam. Naslov v ogl, oddelku. 8092-4 SLOVENSKA KUHARICA Feli-cita Kalinšek. izide koncem avgusta. - Prednaročila, sprejema »Mladinska knjiga«. Frančiškanska ulioa 3. 8127-4 PRODAM točilno mizo. mize. stole in sode. Tržaška c. 71. 8128-4 PLANINCI, POZORI V kratkem izide karta triglavskega pogorja v razmerju 1 : 75.000. ki je nekaterim planincem nujno potrebna. Naročila sprejema »Mladinska knjiga«, Ljubljana, Frančiškanska 3 — cena ca 160 din. 8060-4 ŠIVALNI STROJ Z okroglim čolničkom, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 8104-4 MOTORNO KOLO. NSU 98, dobro ohranjeno, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. 8094-4 KLEPARJI. POZOR! Prodam dobro vpeljano kleparsko delavnico z vsem inventarjem. Naslov v oglasnem oddelku. 8099-4 KUPIM stanjol papir, tudi odpadke od velikosti 5.5X5.5 cm in bakelitne zapirače raznih velikosti. Naslov v ogl. odd. 8120-5 STABILNI MOTOR na-lesni plin, 12—14 KS, kupom. Ponudbe na ogl. odd. pod »Motor«. 8131-5 BMW 750 S PRIKOLICO, zamenjam za manjšega ali prodam. Ljubljana, Celovška 99. 80964 ETAŽNO STANOVANJE ali eno-stanovanjsko vilo v Ljubljani, kupim. Ponudbe pod »Komfort« na oglasni oddelek. 8133-7 MO Z IN ZENA brez otrok iščeta prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe pod »Solidna« na oglasni oddelek. 8111-9 VISOKOSOLKA išče sobo za september. Ponudbe pod »Solidna« na oglas, oddelek. 8132-9 IZGUBLJENO žensko zlato uro »Lanco« vrniti za nagrado na naslov v ogl. odd. 8106-10 NAGRADO DOBI oseba, ki ml najde moško kolo št. 277091. Javiti na telefon 48-42 ali na ogl. oddelek. 8117-10 PREKLICUJEM kot neresnične obdolžitve, da Je Ludvik Peček, gradbeni delovodja v Novem mestu, v času službovanje v Kočevju zanemarjal službo, popival ln bil več pijan kakor trezen. Zahvaljujem se mu. da Je odstopil od tožbe. Primožič Alojz, Kočevje 278. 8101-U UMRLI Po težki bolezni nas Je zepustn naš dobri oče. stari oče. brat, stric svak. tast FRANC PLANINŠEK, viš. svetnik drž. žel. v pokoju. Pokopali smo ga v torek ob 11. uri. - Žalujoči inž. Stene, sin, Danica, hčerka ln ostalo sorodstvo. 3793-a Komaj štiri mesece za nepozabno mamico nes je zapustil Se ljubljeni očka LUKA STOBER, bivši posestnik na Vranskem. Pogreb bo v sredo popoldne v Celju. - Žalujoče rodbine: Stober, Petrin, Gregorc. Radič. 3801-a VREME VREMENSKO POROČILO Hidrometeorološke 6lužbe. Stanje 17. junija ob 7: Dotok tropskega zraka v Srednjo Evropo se nadaljuje, vendar od zahoda pritekajo hladnejše zračne gmote, ki bodo povzročile delno poslabšanje vremena prt nas. Napoved za sredo M. junija: Se nadalje lepo vreme, vendar povečana oblačnost z nevihtami. Temperatura brez bistvene spremembe. 11 novih proizvodov Strojne tovarne „Miha Marinko“ v Trbovljah Iz nekdaj majhnih centralnih delavnic rudnika Trbovlje — pozneje preimenovanih v Centralne rudarske delavnice — vstaja danes na istem prostoru moderna tovarna za rudarske stroje, ki nosi ime po revirskem borcu in našem voditelju Mihi Marinku. Ta tovarna danes še ni zgrajena v celoti. Akoravno je to s' ojno podjetje po obsegu še majhno, izdeluje vendar že vrsto različnih strojev, ki so za naše gospodarstvo velikega pomena. Z lastno izdelavo takih strojev ter drugih naprav si prihranimo vsako leto dragocene devize, ki gredo v milijone dinarjev. Danes dajemo še velike vsote deviznih dinarjev za uvoženo strojno opremo za naše rudnike. Velika večina vseh teh dragih nakupov pa bo odpadla, ko bo investicijski načrt Strojne tovarne »Miha Marinko« uresničen, saj bo to podjetje izdelovalo za naše rudnike skoraj vse potrebne^stroje. In še nekaj govori za razširjenje te tovarne. V Trbovljah se postavlja vprašanje zaposlitve številne mladine naših rudarjev, ki kaže posebno veliko zanimanje ravno za kovinarsko stroko. Za delavski kader in za naraščaj v Trbovljah ne bo težav. V korist te tovarne govori nadalje tudi to, da rudniku Trbovlje-Hrastnik, četudi ga lahko štejemo meč najbolj mehanizirane rudnike v državi, še vedno prir manjkuje raznih strojnih naprav, ki jih bomo lahko izdelovali v svoji domači tovarni po zamislih njenih strokovnjakov in konstruktorjev. Ker so rudniki v Jugoslaviji na splošno še slabo mehanizirani, je prav, da pospešimo razvoj tega podjetja v veliko strojno tovarno. V tej tovarni se porajajo po idejah njenih strokovnjakov in konstruktorjev vedno novi in novi proizvodi. Z dovršitvijo tovarne bo dana hkrati možnost za zaposlitev mladega kadra, ki ga je v Trbovljah vsako leto več, to tembolj, ker rudnik zaradi krčenja premogovnih zalog s svojo proizvodnjo nazaduje in ne bo mogel absorbirati vse razpoložljive delovne sile. Zelo lep napredek zaznamuje tovarna »Miha Marinko« v letošnjem letu. Lani so v tej tovarni izdelali 962 ton raznih strojnih naprav, za letošnje leto pa določa družbeni plan že 1789 ton, to je 950/0 več kakor lani. Kolektiv tovarne ima letos izredno veliko nalogo, zlasti glede na vrsto novih izdelkov. Tak nov proizvod tovarne so transportni trakovi do 150 metrov dolžine za storitev 120 ton na uro. Drug nov izdelek tovarne so tako imenovani transporterji (s spodnjo verigo). Nadaljnji produkt so »škraperji«, ki služijo za planiranje in. odvažanje zemlje ter nadomeščajo ročno odkopavanje zemlje in nakladanje z lopato. Tako imenovani »vrtljivi odla-galcid, ki se uporabljajo za odlaganje materiala ali deponiranja, so izvirna konstrukcija domačih konstrukterjev te tovarne. Ta izdelek, ki ga tovarna pripravlja za rudnik Zagorje, je novost ih je v državi še nepoznan. Ko bodo rudniki spoznali njegovo vrednost, bodo nedvomno narasla naročila za to napravo, ki nadomešča najmanj 21 težaških delavcev. Tudi jamske žičnice so nov izdelek po zamisli tovarniškega inženirja Rudolfa Babiča. Sedaj je v delu 7 takih žičnic, ki nudijo velike koristi rudnikom. Prav tako so nov proizvod polžasto škripčevje in potezna dvigala za hitro, priročno dviganje bremen. Velikega pomena so separacijska sita (Distel Sushy) in vibratorji, ki služijo za klasi-ranje premoga, rude, peska ali kamenja. Med važnimi izdelki tovarne so hidravlična montažna dvigala. Glede zadnjih treh proizvodov računa tovarna, da jih bo morala spričo velike potrebe izdelovati tudi v večjih serijah. Za te izdelke so v tovarni že napravili prototipe. Novi ročni žerjavi pa se bodo s pridom uporabljali tudi v gradbeni stroki. Največji uspeh pa bo tovarna dosegla z gradnjo »skipov«, to je naprav za dviganje premoga iz jaška. Za rudnik Velenje je tovarna izdelala takšno napravo, ki dosega pri izvažanju lignita storilnost 360 ton na uro. To je prva strojna naprava te vrste na Balkanu, hkrati pa lasmi proizvod, izdelan po načrtih konstrukcijskega biroja tovarne. Pripomniti je treba, da je bila v Nemčiji le ena tovarna, ki se je specializirala na izdelovanje teh »skipov«. Po obsegu je to največje delo, ki ga je doslej opravila tovarna »Miha Marinko.« Navedenih 11 novih proizvodov bo dala tovarna že letos, prihodnje leto pa jih bo še več. Proizvodnja podjetja stalno narašča. Medtem ko je tovarna v letošnjem januarju izdelala 51 ton raznih strojnih izdelkov, jih bo v tem mesecu napravila že nad 200 ton. Ves delovni kolektiv tovarne si prizadeva, da izpolni svoj letošnji proizvodni načrt. Menda bodo polletni plan celo prekoračili, čeprav je za 90o/„ večji od lanskega. Hkrati gre borba za znižanje proizvodnih stroškov. Se v januarju t. 1. so celotni stroški za eno tono izdelanega materiala znašali 272.805 din, maja pa le 144.360 din. V prihodnjih letih se bo pro-, izvodnja tovarne stalno večala. Medtem ko letošnji delovni plan podjetja določa 1789 ton strojnih izdelkov, navaja perspektivni načrt za leto 1953 že 2500 ton, za leto 1954 3200 ton in za leto 1955 (ko bo tovarna v celoti zgrajena) 4000 ton strojnih izdelkov. To vsakoletno naraščanje proizvodnje pa bo mogoče seveda le tedaj, če se bo investicijski načrt tovarne izvajal vzporedno s proizvodnim planom. Kolektiv tovarne posveča vso skrb dobri kvaliteti izdelkov. Podjetje je naslovilo na več rudnikov vprašanja, ali so z izdelki tovarne zadovoljni. Podjetje na te dopise ni dobilo pritožb ali graje, pač pa pohvalo in razne predloge, ki jih bodo upoštevali, da zadovoljijo vse odjemalce. Tovarna bo izdala v bližnjih mesecih izčrpen ilustrirani katalog, iz katerega bodo razvidni izdelki tega kolektiva. 27 DRŽAV NA OLIMPIJSKEM NOGOMETNEM TURNIRJU Indija bo prvi nasprotnik Jugoslavije TURIZEM v Gorvjpm Posofiiu Iz globoko vrezane Baške grape, ali pa z juga, pokrajine mehkejših črt in barv, pripelje vlak izletnike v Most na Soči. Tja proti zahodu do širokople-čatega Kanina (2568 m), ki se tako rad druži z vitko Babo (2161 m) tam nad Rezijo, je razgrnjeno obilje prirodnih lepot, ki zadovolji še tako razvajeno oko. Tolmin. Tolminci so se v zadnjem času neutrudno vrgli na priprave za veliko »Gospodarsko razstavo«, ki bo od 16.—24. avgusta v Tolminu. Poleg vsestranske slike gospodarstva vsega tolminskega okraja, bo posebno podčrtana kulturno-prosvetna dejavnost. Obsežni turistično-planinski del razstave bo pokazal, da je povirje Soče z Julijskimi Alpami ena sama neizpeta pesem primorske zemlje. Novost in izredna privlačnost za vsakogar pa bodo razstavljeni izdelki in dela družine Etnografskega muzeja v Ljubljani, ki je lani obdelala narodopisno silno zanimivi breginjski kot tja do Robedišča, letos julija pa bo proučila baško okolico, koritniško dolino in Bavščico, zlasti pa Sočo in Trento. Znan kraj po svoji starinski slikovitosti, brhkih »Čečah« in cvetočih pelargonijah, ki v živih, rdečih slapovih lijejo raz oken, Kobarid, je pripravno izhodišče za lažje ture na Matajur (1641 m) in Kobariški Stol (1668 m). Tam zadaj nad zelenim podstavkom senožeti in planinskih pašnikov pa se ponosno pne »naš večni Krn« (2245 m), pesnikov sončni gorski svet. Med Kobaridom in vasjo Trnovo se v orjaške sloje skal v vijugasti črti zajeda šumeča žila Soče. V tem delu soške doline so v načrtu velike hidrocentrale. Resne priprave za gradnjo so v teku. Milijoni kubičnih metrov vode bodo dajali naši industriji dragoceno energijo. Za dvema velikanskima jezoma se bo v umetnih jezerih umirila in vzdignila »bistra hči planin«. Ze tako slikovit kraj, bo postal za turizem izrednega pomena. Bovec je turistično središče gornjega Posočja. S svojo ljubkostjo in snažnostjo, obdan od venca gorskih velikanov Kanina, Velikega vrha (2208 m) in Bovškega Grintavca (2344 m) vsakogar očara in priklene nase. Zaradi nizke nadmorske višine (485 m) in južnih verig vrhov Julijskih Alp, ki ga obdajajo od vseh štirih strani neba, se tu spajata mehki vpliv sredozemske klime in sveži dah alpskega podnebja, kar daje Bovcu edinstveno mesto med našimi letovišči. Kot orjaški kažipot kipi v višave naš »bovški Matterhorn«, drzni ostri rog Svinjaka (1637 m) in kaže na levo v slikoviti dolinski sklep Bavščice, pa mimo nje skozi ozko dolinsko zaseko med Velikim Vrhom in Vrhom Krnice (2235 m) ob šumeči Koritnici v Log pod Mangartom. Zametnozelena Koritniška dolina, samotna Možnica, preko katere se spogledujejo fantovsko prešerni Veliki Vrh in dolomitsko vitka Jerebica (2122 m), ogromni, beli zid navpične, tisoč-metrske Loške stene, nad korit-niškim zatrepom pa mogočni Mangart (2678 "m) in svečano skalovje Jalovca (2643), je turistično bogastvo, ki zasluži ime »jugoslovanska Švica«. Pol ure od Bovca, kjer se slikovita bovška kotlina zožuje, so odprta vrata proti dolini Trente. Svojstven, trpkolep svet se odpre. Gola, skalovita, silno strma pobočja Bovškega Grintavca se vgrezajo v dolino in se ustavijo tik za vasjo Soča. Pod vasjo se šumeča Soča bobneče prebije skozi zajede, tolmune in tesni, preko katerih se še zdaj, v pozni pomladi, pno sneženi mostovi, ostanki letošnjih silnih snežnih plazov na Bovškem. priključitvi posvečala Trenti v pogledu turizma veliko skrb. Mednarodni turistični pomen Trente pa terja od nas, da v bližnji bodočnosti Trento usposobimo tudi za tuji turizem. Zgraditi bo treba vrsto sodobnih turistično-gostinskih objektov. Ker na gradnjo novih hotelov za enkrat ni misliti, so že pristopili k adaptaciji obstoječih zgradb. Tako nameravajo v Trenti preurediti vrsto opuščenih vojaških objektov v sodoben turistični hotel večje zmogljivosti. Obnovitvena dela na enem izmed le-teh se bližajo h koncu. Se pred glavno turistično sezono ga bomo usposobili za obratovanje. V 30 sobah bo nameščenih 54 postelj. Glede na udobje bo primeren tudi za tuje goste. Stroški bodo znašali 10 milijonov (jinarjev. Od tega bo šlo samo za opremo 4 in pol milijona dinarjev. Skrb ljudske oblasti za turistično usposobitev Trente, tako republiških organov, kakor tudi Okrajnega ljudskega odbora in Okrajnega komiteja KPS V Helsinkih so žrebali pare za kvalifikacijski nogometni olimpijski turnir. Od 27 prijavljenih držav jih bo 5 neposredno nastopno v finalu, ki bo med 19. julijem in 3. avgustom, in sicer Indonezija, SvedSKa, Zahodna Nemčija, Finska in Turčija. Ostale države bodo na Finskem med H. in 16. Julijem odigrale kvalifikacijske tekme po naslednjem- vrstnem redu: Holandska : Brazilija, ZDA : Italija, Egipt : Čile. Bolgarija : ZSSR, Jugoslavija : Indija, Norveška : Mehika, Danska : Grčija, Romunija : Madžarska. Luksemburg : Britanija, Avstrija : Posarje in Poljska : Francija. Zmagovalci bodo pnšii v finaie, premagam pa bodo izločeni. Indijska reprezentanca je sodelovala tudi na zadnji olimpiadi v Londonu. V prvem kolu se Je srečala s Francijo in izgubila 1:2. — Indijski nogometaši so tedaj prvič nastopili na olimpijskih igrah. Po pisanju finskih listov se bo med nogometnim turnirjem v Helsinkih zbrala cela vrsta menažer-jev in drugih prekupčevalcev z igralci, ki hočejo dobiti nove moči za svoje klube v Italiji, Španiji, Franciji in zlasti v Južni Ameriki. Določeni so kandidati za reprezentanco Na seji izvršnega odbora Nogometne zveze Jugoslavije so bili določeni kandidati za olimpijsko nogometno reprezentanco, in sicer Beara, Cvetkovič Stankovič, Crn- kovič, Coli5. Čajkovski. Horvat, Diskič. Djajič, Boškov, Ognjanov, Rajkov. Mitič. Conč. Firm, Vukas, Zebec. Iz teh igralčev bo sestavljeno tudi državno moštvo za tekmo proti Norveški, ki bo 25. ju- nija v Zagrebu. Po tej tekmi bodo nogometaši odšli v Ljubljano, kjer se bodo skupno pripravljali za olimpiado. Priprave bo vodil Aleksander Tirnanič. trener pa bo Anton Pogačnik. Veliki stadion v Helsinkih bo glavno prizorišče olimpijskega tekmovalnega sporeda _________ Pomemben jubilej ljubljanskih strelcev Letos poteka 390 let, odkar je bila ustanovljena strelska družina v Ljubljani, ki je bila prva organizacija te vrste ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji. 2e v starih časih so prirejali letna strelska prvenstva, ki so bila svečan dogodek za vso Ljubljano. Strelstvo v Ljubljani ima veliko tradicijo, v zadnjem času pa je dobilo tudi značaj množičnosti. Letošnje prvenstvo bo trajalo štiri dni. od 26. do 29. junija in bo pravi pregled množičnosti in kvalitete ljubljanskega strelstva. Poleg članov strelskih družin bodo nasto- Konjske dirke v Mariboru Bivša vojašnica v dolini Lepene, ki bi m dala lepo preurediti v počitniški dom — posebno za živčno bolne, ki potrebujejo miru V Mariboru se je nedeljskih kasaških in galopskih dirk ter skakanja čez zapreke v izvedbi kluba za konjski šport »Borca« udeležilo 65 tekmovalcev iz vseh predelov severovzhodne Slovenije. Med udeleženci je posebno presenetili 14 letni Franček Kosi, ki je v ravni galopski dirki za triletne polikrvne delovne konje osvojil prvo mesto. Tehnični rezultati so bili naslednji: Enovprežna vožnja za 3-letne in starejše mrzlokrvne delovne konje na progi 1400 m: 1. Pubi (Rajbenšu. Maribor) 4:07, 2. Igra (Ekart, Korena) 4:11, 3. Linda (Trinko. Pivola) 4:21. Enovprežna vožnja za 4—12 letne kasaške konje, handicap na 2000 ni: 1. Anči (Gerta, Republiška kobilama Turnišče) 3:18, 2. Abojka (Tkačev, Rep. kobilama Turnišče) 3:22, 3. Lelija (Makovec, Lukavci) 3:24. Enovprežna vožnja za 3 letne in starejše polkrvne delovne konje na progi 1600 m: 1. Para (Kosi, Grabe) 3:57, 2. Cvetka (Haler, Maribor*) 4:04, 3. Mica (Pirher, ‘Maribor) 4.05. Ravna galopska dirka za 3—toaletne polkrvne konje brez izenačenja teže na 1600 m: 1. Zorka (Kotnik, Klub Borec) 2:01, 2. Adem (Kosi, rfržavno posestvo Radlje) 2:03,5, 3. Iskra (Sukič. Drl. posestvo Radgona) 2:10. Enovprežna vožnja za 3 letne kasaške konje na 16000 m: 1. Santa (Pušenjak. Ljutomer) 2:49, 7. Finejša (Slavi.Č, Veržej) 2.52, 2. Lava (Košnik. Pristava) 3:06. Enovprežna vožnja za 4 do Izletne kasaške konje, handicap na 2000 m: 1. Krkica (Pečnik, Rogoza) 3:28, 2. Cikica (Hercog, Maribor) 3:32, 3. Lacko (Hanžekovič, Veržej) 3:34. Ravna galopska dirka za 3 letne in starejše polkrvne delovne konje na 1400 m: 1. Petka (Kosi, Grabe) 1:48. 2. Alda (Sukič, Drž. posestvo Gornja Radgona) 1:52. 3. Minka (Fras, Voličina) 1:54. Enovprežna vožnja za 3 do 13-letne kasaške konje — tolažilni handicap na 1800 m: 1. Fiona (Slavič, Grabe) 3:11. 2. Lava (Košnik, Pristava) 3:12, 3. Lacko (Hanžekovič, Veržej) 3:14. Preskakovanje zaprek (8 skokov brez Jarka): 1. MurgaŠ (2elezin-ger), 2. Sele (Lešnik), 3. Zorka (Lovše). Dvoviprežna vožnja za 3 do 12- letne kasaške konje, handicap na 2400 m: 1. Cikica - Lacko (Herzog, Maribor in Veržej) 4:44, 2. Krkica - Lelija (Makovec. Rogoza in Lukavci) 4:52. pili tudi strelci Jugoslovanske ljudske armade, Ljudske milice, sindikatov itd. Tekmovali bodo z vojaško puško na 300 m za člane, ženske in mladince, v hitrem streljanju z vojaško puško na 300 metrov za člane in mladince z vojaško pištolo na 50 metrov za člane in mladince in z malokalibrsko puško na 50 m za mladinke. Ljubljanski pionirji so že imeli svoje prvenstvo. Poleg omenjenih strelskih disciplin bo spored obsegal je streljanje na »vodne bombe«, dvoboj mladincev na 300 metrov, nočno hitro streljanje s svetlečimi kroglami na svetleče tarče in drugo. Za zaključek prvenstva bo veliko nagradno streljanje z visokimi denarnimi nagradami. Trenta! Kakor zaviti konec pastirske palice se ovija okoli skupine divjih gorskih grebenov in vrhov, globoko vrezana v čudoviti gorski svet, nad katerim kipi v sinjino mogočna kupola Triglava. Ustvarjajoče sile so ji izklesale resno obličje, izgreble svojstvene poteze, izbrale barve. Nad njo lebdi otožnost stare bajke o Zlatorogu. Iz njenih neder kipi Soča, ustvarja bobneče akorde m poskočna, neugnana hiti sinjemu JadTanu v objem. Klasični alpinist, dr. Julij Kugv, je pravzaprav svetu odkril Trento. Njegovo pero je poneslo v svet hvalo in slavo Trente ter njenih drznih gorskih vodnikov Andreja in Jožeta Komaca. Tujci visoko cenijo ta edinstveni predel Julijskih Alp. Posebna znamenitost in dragocenost v turističnem, še bolj pa v znanstvenem oziru je alpski botanični vrt »Julijana«, ki ga ureja in obnavlja Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Ljudska oblast je v letih po Tolmin, se odraža ▼ teh investicijah, ki bodo glede na rentabilnost, v Trenti brez dvoma varno naložene. Velika popravila pa so tudi v hotelu »Planinski orel« v Trenti. S temi deli pa bo treba pohiteti, ker smo tik pred sezono. Pred dnevi je bila med Bovcem in Trento spet vpostavljena sezonska avtobusna zveza. Naj ne pozabimo omeniti, da so penzionske cene v naših hotelih v Bovcu, Soči, Trenti in drugod zelo nizke, postrežba zadovoljiva in se naj nikomur ne bo težko odločiti, kam pojde letos na oddih. F. C. MESEČNA NAROČNINA Slovenskega poročevalca: za dnevno izdajo 140 din za ponedeljsko izdajo 20 din za obe izdaji 160 din iPOEFNE ZÄNLWOST! V KMFKEAV Kolesarski reprezentanci Jugoslavije za dirki po Luksemburgu in Avstriji sta po sklepu Koleskar-ske zveze Jugoslavije že sestavljeni. V Luksemburgu bodo na dirki od 26. junija do 1. julija sodelovali Poredski. Petrovič, Perne in Panič. Dirke okoli Avstrije od 28. junija do 5. julija se bodo udeležili Branko Bat, Ročič, Graj-zer in Dragiša Ješič. Za mednarodne nogometne sodnike so bili na skupščini Zveze Sovjetski športniki so »prepočasni« Uradno glasilo vsezveznega jco-miteja za fizkulturo ZSSR »Sovjetski šport« obtožuje sovjetske športnike, da Je tempo, s katerim prekašajo svetovne rekorde »nenavadno počasen«. Časopis zahteva od športnikov ZSSR, naj podvoje napore in presegajo svetovne rekorde v vseh športih, ker Je to njihov »dolg domovini«. Članek dalje n «vaj a da vsezvezni rekordi v plavanju za ženske, kolesarstvu in nekaterih atletskih disciplinah ne zadovoljujejo in da so precej »«A rootmmiVi TP7111 nogometnih sodnikov Jugoslavije v letošnji sezoni določeni Podupski, Vaša Stefanovič. Lemešič, Matan-čič in Ninkovič. rezervi pa sta Damiani in A. Rakič. V finalni tekmi svetovnega šam-pionata v rokometu je Zahodna Nemčija premagala Švedsko 19:8 (10:3) ter s tem osvojila prvo mesto. Švica je v borbi za tretje mesto premagala Avstrijo 12:10 (7:4). »Rapid« gostuje v Skoplju. Uprava »Vardarja« je končala pogajanja v gostovanju dunajskega »Ra-pida« v Skoplju. Avstrijski nogometaši bodo imeli 6. julija tekmo z »Vardarjem«. »Rapid« bo imel v Skoplju bržkone tudi tekmo z »Rabotničkim«. Belgijci so premagali Svede 3:2 v tekmovanju za Davisov pokal. Igra parov se je končala v prid Belgijcem, zadnja dva singla pa sta dobila Šveda. Rezultati: Wa-sher-Brichant : Johansson.Rohls-son 3:6 6:2, 6:1, 7:5; Davidsson : Washer 5:7, 1:6, 8:6, nakar je Washer odstopil; Johanssen : Brich ant 6:1, 6:3, 6:2. Waterpolo reprezentanca Italije Je v Neaplju dobila tudi drugo tekmo proti Nemčiji, in sicer z rezultatom 7:3. Matošič odpotoval v Anglijo Predsnočnjim sta odpotovala v Anglijo Frane Matošič in dr. Sime Podu je, tajnik splitskega Hajduka. Znano je, da je Fran Matošič dobil povabilo od funkcionarja Bristol City Williama Johnesa na trenerski tečaj v Angliji. Tečaj za nogometne trenerje, ki ga organizira angleška nogometna 1 zveza, bo v Lillehallu pri New Portu v času od 22. do 27. junija. Na tečaju bo sodelovalo okrog 100 izkušenih starih nogometašev, ki so že obiskovali razne trenerske šole in bodo sedaj dobili naslov trenerja. Po raznih predavanjih stroko vn jakov, med njimi tudi profesorjev Oxford Collegea, bodo praktično pokazali, kako je treba voditi vežbanje mladincev in prikazali vse nogometne veščine. Izmed 100 udeležencev tega tečaja jih je večina iz Anglije, iz tujih držav pa so razen Matošiča po en nogometaš Danske. Belgije, Grčije in Indije. Na predlog dr. Williama Johnesa je z Matošičem odpotoval kot tolmač tudi dr. Poduje. Ob priliki svojega bivanja v Angliji bo sklenil dogovor glede gostovanja Hajduka, ki naj bi bilo meseca novembra. Hajduk bo gost Bristola in bo odigral štiri tekme z Bristol City Arsenalom, Sunderlan-dom ter Wolverhamptonom. Zmaga naših padalcev v Italiji Padalsko tekmovanje med Italijo in Jugoslavijo, ki je bilo od 13. do 15. junija v Milanu in Gar-doni. se je končalo z zmago Jugoslovanov s 582:421. V posameznem tekmovanju je dosegel prvo mesto Jugoslovan Janko Lutovac, drugi Jugoslovan Ivan Gorjup pa je četrti. Italijanski padalci bodo vrnili obisk Jugoslovanom s tem. da' se bodo udeležili padalskega tekmovanja, ki bo od 9. do 13. julija v Beogradu. Pri padalskih skokih na vodo se je smrtno ponesrečil italijanski padalec Cavaterta. Z višine 1600 m je padel na površino vode z nezadostno odprtim padalom. Jožu Stole • Korotan: 28 \ REVIRJIH JE ZAŽARELO SLOVO DEŽELI »CHNEGA ZLATA«. £or*4 te funkcionarji Revirskega bataljona v družbi s političnimi delavci Revirja, pod Mrtäieo v juniju 1944. - Čepe: Mirko, Jožko, Krištof, Džoni, Zdenko. Tine, Zvone. Stoje: Gorenc, Mali, Urban, Antonesko, Korotan, Polda, Egon, Tončka te Branko. Drugi dan jo je Antonesko odkuril v Moravsko dolino. V sredo 21. junija se je vrnil od tam tovariš Lazar, ki je spremljal Antoneska, z naročilom, da moramo vsi revirski partizani v Moravsko dolino. Ze naslednji popoldan smo se zbrali na Sv. Pianini. Nismo še imeli enotnih uniform. Videl si najrazličnejše orožje, ki smo ga bili iztrgali iz sovražnih rok, uniforme vseh mogočih barv, ki smo jih prav tako zaplenili sovražniku: prevladovale sc temnomodre gasilske uniforme. Toda po ciljih, za katere smo se borili, smo bili enotni. Med nami ni nihče niti najmanj podvomil o pravilnosti naše borbe. Podnevi smo se razkropili po vaseh, kramljali z našimi znanci, se poslavljali in stiskali roke predvsem tistim Kevirčanom, ki so nam največ pomagali in so nam bili najbolj zvesti. Poslovili pa smo se tudi od Revirjev, polnih sreče in zadovoljstva, ki se z nami vred niso pokorili sovražniku, čeprav je z ognjem in mečem divjal nad nami; od tam, kjer smo tudi srečno živeli in kot partizani, s pomočjo dobrih prijateljev želi uspehe. Ker smo ljubili našo zemljo, črne zaklade in dobrosrčne ljudi, je bilo slovo še težje. In končno, poslovili smo se od razžarjenih in solznih oči, poslovili, ker je tako velel domovine ukaz. . . Pozdravljeni naši Revirji, nasvide* nje partizanska Sv. Planina!* Pisana kolona partizanov se vije po pobočju Jelovce v dolino, se vzpenja mimo razvalin starega gradu Gambrka , in hiti proti Moravski dolini. Pohleven dež tiho rosi nanjo. Vsi borci so nekam zamišljeni. Kdo ve, kje blodijo njihove misli? Morda pri zaskrbljeni materi, očetu in bratu v zaporu, ali pri dekletu, ki zre v planino ‘in čaka pisemca? . . . Tudi jaz sem bil zamišljen. Marsikaj se je v tem času izpremenilo v Revirjih. Pred našim prihodom je bilo številnih izdajstev politično * Po osvoboditvi je bila Sv. Planina preimenovana v Partizanski vrh. delo v Revirjih zefo težavno. Danes, po petih mesecih že svobodno hodiš povsod, razen v mestu Trbovlje, Hrastniku in Zagorju. Pa tudi tam se naši sovražniki že slabo-počutijo, preveč strahu smo jim pognali v kosti. Čedalje bolj čutijo, da jim gori pod nogami. Tako sem premišljeval in nemo stopal v koloni za vodičem. Nehalo je deževati, y daljavi pa se je aetoo že pretrgalo in jutranja zarja nam je obetala lepo vreme. Takrat, ko smo korakali proti Pečam, še nisem vedel, kakšen preplah smo povzročili v Moravski dolini. Ne vem, kako je prišlo do pomote, da je neki obveščevalec razširil novico ° prihodu SS-ovcev, gestapovcev In raztrgancev v Moravsko dolino. Mogoče so bile tega krive naše temne uniforme? Ne-dvomgo ps ftUrop iffleU namena, da bi preplašili ljudi v Moravški dolini ki so bili vsem štajerskim partizanom tako zelo pri srcu. No pa ta pomota se je kmalu razjasnila, poznancem smo stiskali roke in moravska se je pomirila. V vasici na Gori smo se ustavili. Pred zborom vseh treh čet sem raptor-tiral tovarišu Francu Stadlerju-Pe-petu, namestniku komandanta Slovenske divizije Vojske državne varnosti. Le-ta je prišel z Dolenjske s četo, ki je prinesla avtomatsko orožje. Po pozdravu smo z dolenjskimi partizani živahno pokramljali. Na sestanku v štabu bataljona je Pepe med drugim dejal, da je treba iz Revirskih čet, Moravske, Savinjske in Kozjanske patrulje ter Šaleške in Mislinjske (čete ustanoviti Štajerski bataljon Vojske državne varnosti, ki bo imel posebne naloge. Poudaril je, da se mora bataljon čimprej pre-osnovati v brigado. (To je bilo uresničeno že čez poldrugi mesec). Za komandanta Štajerskega bataljona VDV je bil Imenovan Tone Vrata-nar-Antonesko, jaz za njegovega namestnika, Jože Koželj-Zdravko pa za politkomisarja bataljona. Za operativni sektor je bila bataljonu določena vsa Štajerska, s Koroško in Kozjanskim. Potem smo v štabu mnogo razmišljali in kovali načrte za nove akcije. Dolenjci so se vrnili; z njimi pa smo' poslali v oficirsko šolo Štajerca, Lazarja in Gorenca. Bataljon pa je organizacijsko utrjen; sestavljen iz ju- naških borcev iz vseh vetrov Štajerske, krenil na pot, v nove bitke, v krvavi in nekrvavi boj proti kletemu sovražniku, naprej v nove zmage, naprej, svobodi naproti... Nekdo bi mislil, da v neprestanih borbah človek okameni in postane brezčuten. To pa ni tako. V petih mesecih smo se tako navezali na ljudi v deželi »črnega zlata«, da nam je bilo slovo neizrečeno bridko. Vedno in vedno so nam misli uhajale k njim. Dobro se mi je zdelo, da smo Švabom prekrižali toliko računov. Kakor je kmetič vesel, ko požanje uspešno setev, tako smo bili revirski partizani zadovoljni, da je naše seme upora, ki smo ga sejali širom Revirjev, tako bogato obrodilo. Tako smo še bolj razvneli ogenj upora, ki je bil zagorel v Revirjih že leta 1941, ko so jih zasedli Nemci. Toda ta ogenj se je sedaj razplamtel v požar, ki ga nobena sila ni mogla več pogasiti. V Revirjih je zažarelo. (Konec) Pripomba pisca: Medtem ko je izhajal podlistek »V Revirjih je zažarelo«, sem dobil še nekaj pojasnil in dopolnitev od tovarišev, ki so jim posamezni dogodki še točneje znani kakor meni. Ker je ta podlistek le skrajšano V. poglavje knjige, ki jo pripravljam za tisk, prosim vse tiste, ki imajo še kakršne koli pripombe ali dopolnitve k dogodkom, opisanim v podlistku, naj mi jih sporoče, da jih bom lahka vključil v tekst rili smo se od tistih Revirjev jridkosti in trpljenja, kjer smo ali hude dni, ostre zime, žviž-bur je in globok sneg: od ;t smo preživeli vrsto krvavih vavih spopadov s sovražnikom. kjer sta padla junaška borca n Korošec. f » zaradi