Leta VI.
Szombathely, 14. oktebra 1917.
Štev. 41.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin Je s* leto vaakemi na njegov naslov O K. Sküpee v edne faro . .	................4 K.
Cena Novin v Ameriko Je ni leto .	. . 12 K.
Sena ednoga drebea le doma t narov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Creioevelb, CSERF0LD, Zalamogye.
K temi se more pošllatl naročnine I vsi deplsl, nej pa v tlskárne.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanske dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „Marijin List“ i na konci leta „ Kalendar Srca Jcsušovoga.“
Sveta Treza.
Malo je slovensko ½iá, v Šterih ne bi nosila štera ženske ali dekla imena velike sveti««, sv. Treze. Dostojno je zato, naj se spomenémo z te velike patrone i dobrotniki naših slovenskih hiš zdaj, kda Matieerkev njeni god obhaja. Sponain naš pa, šteroga njej na čas ščeme zdaj poetaviti, ne de zi-dan iz celoga njeno ga živlenje. Tak veliko je to, ka ne edne, niti što Novin ga ne bi moglo ehsegnoti. Samo ništerno evetko vtrgnemo i njega i jo skítimo njej na čast. Te kítko si pa opíčimo v nádre naše dflie, naj njoj razširja prijéteu díš, ka de le¼2ej stopao naprej po poti, štera v večnost vodi.
Bila je sv. Treza bogata, lepa, vu-čena i jálo prijazna mlada gospodi-čina na Španjolskom. Takšim je kak pravimo, svet odprt. Oženijo se Iehko bogato i plemenito pa vživajo svet do volé. A ona je ne napravila te stopnje. Ostala je stara dekla i nikaj nej ma-rala, če so se zato ravno šegárili 2 ajé. Sama zato ne bila, meIa je tttdi zaro-čnika, zaročnika dftše, dragoga Jezusa. Kak se spuni pri vseh, ki za Jezusovo volo kaj ostavijo, njegovo ohečanje, ka naime stokrat teliko dobijo, kak so ostavili 1
Ali je ne Jezuš što, pa še neskon-čanokrat več vredeu kak še easarski zaročiik i Kda njoj je Jeias pravo: *Prava moja zarodnica ei, kajkoli boš prosila, peaia¼aem te* — je me te sladki guč vei vreden, kak če bi poslala vladaiiea celoga sveta ? To je prvi cvet njeuoga živišje, šteroga smo vtrg-neli. Dobro si ga ohranimo: že senőmo tisto kaj svet temi, nego kaj jo pred do-brirn Jerntoom teta vročino. Posebno mladenko naj si vzemejo ta veliko prgíšio teh rož i naj njihov düh glohoko vsé potégnejo, to je naj ne trepečejo za za-
kon, de?iški stan je več od njega. Ne ga moža, od šteroga Jezuš ne bi več bio. V zaken je dovotjene toti vsakoj etopiti, a niednoj je to* ne zapovedano, vnoga si pa celo pekel vužgé, kda si snehinski venee na glavo peloži, te-liko ne mir a i greba jo čaka pri strani moža. Če bi bila pri Jezuš! ostala kak njegova čista zarodnica, bi se njena hlatenost nikdar ne 'bila zo½lačíla, s snaehom bi pretláčila »tezo živlenja i ščista nalehei bi si mogla vrata ne-keska odprta
Drfiga evelka življenja sv. Treze, štero si vtrgnemo, je njena 1jübézen do trplenja. Navadna je bila Jezusi etak pravili: „ Gospod, ali trpeti, ali vmreti*. To teliko pomeni: Gospod, če mi ne daš trpeti na tom sveti, te naj varjena, jaz brez trpljenja neščem živeli. Zarodnica je bila Jezusova i da je on križ*ni zaročnik, ona tüdi križána šče biti. Ljübézen obrodi to evetko. Samo tisti mrmra, gondra, šteri ne ljűbi. Če je Vsti, koga ljűbi, j edino ljűhi moja dűša, v celom svojem žitki samo t trplenji, če je njegov stan v 01tarskom Svestvi stan zavrtenjá i razlaljenjá, more« te jaz drago 2e-leti kak križ? Keliki pravimo, jeli, kak sveta Treza, ka ljűbimo Boga z celoga srca i z cele düše i z cele pameti pa že vse moči svoje, -pa H rargfijemo na kríže, ne ka bi je prosili kak ona. Odkod je to t Zato, ka mi samo z je-zikom ljűbimo, ne pa z srcom, kak sv. Treza, Ttrgnimo si tak to lepo njene evetko i pridihavajme jo vsaki den: vsaki den pravimo iz srca: Jezu-aovo Srce, vse red zatrpim za tcbé.
Tretja evetka, štero si vtrgnimo iz življenja sv. Treze, je njeno vflpanje. Me ga tak močnoga zida na zealji, kak je bilo njeno vüpanje. Bila je slaboga zdravje i vendar ne [se bejala v oster karmelitanski red stopiti pa toga še poostriti, zato ka je tak spoznala božjo
voljo. Siromaška, hetežasta nüna više treseti samestanov poslavi gor naslan-jajoč se na nikaj drŰgoga nego samo na dobroga Boga, ki njoj je tüdi vsik-dar odpro smiljena srca. Tak motne se je vüpala v Bogi, ka je pravila: de celi svet proti naeni stane, pa li zmagam, li svoj či! dosegnem, naj me samo Bog podpira., Zato je tistih ljldi ne štela niti posllšati, šteri so jo stra-šili pa delguiali, ka ne de mogla ni ednoga samostana (kloštra) zozidati, kje bi z ostrim pošteni i z rednim mufcn-jora se pokorfle čiste diše za grešen svet. To .delajo naime njene vedovne hčeré, bosonoge karmelitanke, (V Szom-½athelji na Kalvaiiji tüdi majo samo-stan z lepov cerkevjov). Pa više treseti se njoj je pesrečilo gorpostaviti. »En zvončei mi samo trebe pa edno hišo najeti* — je navadno pravila takšim strašlfveom, šteri so jo od toga Bogi povolnoga dela odratüvali. I za-istíao, v siromaštvi, še v tom najvek-šena je odprta ne edno svojo hišo, pa jo li popo!no dovršila, zato ka se je vüpala.
Pravite, ka ne bo konca to mi boji. Strašlívei, dvojlívci! Vtrgnité si rože vBpanja sv. Treze pa se včakate nairt, kakšega niti ne ste se nadejáli. Dvoj-nost ga od nas žené, vflpanje nam ga pa na bistrih perotah prinaša. Te mislite, ka je Bog ne vsmiljeni, če sme mi hűdobni? Roko na srcé, na potrto sreé pa pravimo: moj grék, moj grdh, moj preveliki gréh — zatem pa oči zdignimo v nebo, oči z vüpanjem napunjene. To je pol mirű, na štero nas je pripelala sv. Treza.
Té tri rože njencga življenja: 1. Zakonski) čistočo — ali devištvo, kak je što kám pozvnni; 2. mimo i še veselo trpljenje i 3. vüpanje neomahlívo si skítime i njej na čast globoko v sree posadimo, posebno osem dni po nje-nom godi. Njej na čast zmolimo to

NOVINE
5 917. okfnbra 14.
csmino za te tri jakosti tri Zdrave-Marje i vadimo se v njih. Ta zahvalna pebožnost spravi ešče vekšo obrambe sv. Treze hišam slovenskim.
Bojna.
Taljani se pripravlajc na 12 šoško bitje. Pred nevev FÍandrskov bitkev.
Sept. 27. Ruski front. Pri Radautz sovražai ogenj s Slikami se oživlja.
Ta!janski front. Tri sovražae letale smo doli pobrali.
Na Flandrskom ½obneči ogenj, po tem so angluši iz prave prahšne i di-ranate stene napadali. Pri St. Julien se je posrečilo Angtušem 1 kilometer glo-boko vu Neinško ohrambno zono (od-sek) priti, kde so se potem bili boji s menjajočov srečov. Sovražnik je svoj ogenj štükov tak cilo, da bi zaviro Nenaškiro reservona naprej iti i napa-dati. Železna moč volje Nemških regi-raentov si je predrla skoz ognja pol. Sovražnika so vu več mestih nazaj vrgli. Posebuo raočno se se. boriti na eestah proti zahodi od Zonnebeka.
Nastopilo je 12 aagleških divizij, a trdnosti neraške obrambe ne so zmagale. |	.
Sept.^28. Na Tirolskem ‘ bojišči so se tü i tam močnejše borili.
Na Flandrskom bojišči se je bej s štükami ojačo. Izhodno od Vperna je divjae bobneči ogea. Angluši so tam izvijali raočtie delne napade. Nemci so je nazaj vrgli s ogojom i s bejom moža s mežom.
Na poti Vpern-Paschaen-Adele je so-vražnik ešče v uišternih udrtinah (traj-tar) Nemške bojne linije.
Na raorskem obrežji so živahno streljali s štükami.
V Champagni je deževale. Večer se je borba iz neva peživela.
Pred Verdunem se se s štükami mcčno borili,
Sept. 29. Na kraji severnom gore sv. Gabrijela je oživele bojno delovanje.
V Chiese ino vu Iudikariji so vrgle naše varnostne čete napadajoče Taljane.
Na Flandrskom obrežji i med goščev HouthouIster ino Lupom se je menjala sila tepovskega (štük) ½eja. Besnomi ½obnečomi ognji vu večernih vörah so sledili le pri Zonne½eke Angluški delni napadi, štere so Nemci odbili. Na poti Tpern—Paschendale so vrgli sevraž-nika iz linije udrtin (trajtar), ki jo je ešče tam držao.
Pred Verdunom se je od časa do časa celo okrepo boj štükov -2- to-povski.
Ob Maas (Mož) so se tüdi po noči živahno borili. Več bojov na predpolji,
šteri so pripeljale neraške čete vu fran-ccške postojanke, se je posrečilo.
Nemški le taki so napadli s borabami Londen i drfige kraje na aBgluskoi* morskom obrežji (obali).
Sept. 30. Na južnoj* kraji Banjške (Baiesizza) visoke planine i na gori Sv. Oabrijela so se z nova hüdo borili. Taljani so nindri ne pre½ili.
Vidilo se je slabo, pri vseh armadah Nemških se je zato menje biIo, kak prejšnje dni. Angluške poizvedovalne oddelke, ki so na več mestih naprej šli, so odbili. Nemški leta!ei so iz neva napadli pristániščá i skladíšča v Lon-doni. Vsa letala so se vrnila nepoško-düvana.
Okt. 1. Ta!janski front. Na šeški (Isonzo) bojnoj liniji so oslabiIi napad! Ta!janski. Pri Podlaki na Banjskoj vi-sokoj planeti snno v klieah zadüšili so-vražni napad. S nezmanjšanov silev se nadaljavajo boji s štükami pri geri sv. Gabrijela.
Na Flandrskem je mečuo besnio ½oj s štükami na morskem cbali (cbrežji). Tüdi v noči so se živahno ¼orili.
Angluški i francoški letalci so po« vzročili zadnje čase s bombami na Bel-gijskoj zenali dosta škode.
Nemški letalci so znova metali bombe na skladišča notranjega Londena.
Okt. 2. Na Flandrskom boj s štükami. Med Langemark i Hollebecke bobneči ogenj. .
Pred Verdunom živahni boj ogajeni.
Pri Beconvaui se nemški pešaki prišli do zadnje linije francoskih posto-jank, tam so jarke razrüšili i 100 vlo-vlenih s sebov prinesli.
Okt. 3. Pri gori sv. Gabrijela velki boji. Taljani so močno napadali proti našim postojankam. Eden veski del jarka so od nas vkraj vzeli.
Na Flandrskom morskom obali velki topovski boj. Sovražnik je močno na-pado.
Pri Mozi (Maas) so Nemci francoške jarke 200 metrov globoko pozajeli. Francozi so 8-krat napadali, da bi zgübljene jarke nazaj dobili.
Nemci so na grad Dünkirchen bem½e metali, ogenj povzročili. Za 24 vör so ogenj ešče ne pogasili, šteri se je dalje razstavo na celi varaš. Celi varaš je zgoro.
Angleški vojni cili. Gsver Asquith-a.
Angluški ministerski predsednik Asguith je govor držo. — Za takši mir se borimo, za šteroga je vredno vse prinesti. Te mir je ne to, da gori henjali z bitjom i na pogajanje idemo. Te mir je ne takši, šteroga zmagovalec prisili napremaganoga. Takši kontraktus
je leta 1871. med Nemčijov i Fra* t-jov. — Pita, je-li je Nemčija pripravna nazaj dati, ka je vkraj vzela od Fran-cozov, je li je pripravna Belgijškomi nazaj dati vojno, politično i gospodar-sko samostojriost. — Mi se borimo proti pruskomi militarizmuši. Mi se L.z-rimo, naj vsaka država, velka ali mala zna o½raniti svojo samostojnost..
Moreje pozajeto zemle Francuškd i Ruske sprazniti. Pravične žele Tal-janov, Runaanov i Srbov morejo spu-njeue biti. Ne smemo se spozabiti : Grkov i od Jugoslovanov. To vse ino-remo v red spraviti. Stari pngovor more naiooti, da či mir Sčes meti, ino-reš se oborožiti.
Razscdnijo n¾ednarodao pozdravl a-mo, štera de nemirnost med národavni j sodila.
Či viher odide i se neba ra?.vedri, j te bodemo dela vu novoj i bolje pra-vičnoj sretlosti vidili, — nego te čas na sühom držimo pükšeni prah.
6cvor Nemškega kanclera.
Vu glavnom cdseki državaoga zbora je govorio državni kancler Dr. Micnaelis.
Spomeno se je, da so razmere Nemčiji proti neutraleom zadevoljive. "Celo obžalüjemOj da za. volo gospodarske j bejne naših sovražnikov neutraici te- ; liko trpijo. Pripravleni smo, da se pre- \ skrbimo za ueutralce.
Na Angluško se žnaetao leže pod-morska bojna.
Vodilni angluški državniki se držijo k takšim cilotn, šteri so popolnoma nezdružljivi s političoimi i gosrlodar-’1 skimi iivljenskimi potrebéinami N(mčöe.
V Združenih državah (Ameriki:) dela Vlada z vsenai sredstvi, tüdi s ni čuva-nim nasi!stvom, da vspodbüdi \eselje de bojne.
V Rusiji je teška gospodarska kriza.!
Glede na ncto (poslanstvo mirovno) sv. Oée je pravo kancler: Našo noto so sprejeli naši prijatelje i zavežniki; s odobravanjom. Teško razumémo, kak bi mogo poznavalce mednarodnoga položaja misliti, da bi dali enostransko * izjavo glede na rešitev velkih pitanj^ (vprašanj), od šterih de se moglo- raz-t pravljati pri mirovnih pogajanjih tak, i da bi ne bilo nam vugodno. Približali bi se ne niti en stopaj k miri ino bi gotovo samo bojno podaljšali.
Glede na Vilsonov odgovor na noto sv. Oče je pravo kancler: Vilsonov cil, da bi sejo med narcdom i jvladov Nemškov nemir, se je ne posrečo. Nota je dosegnola nasprotno, kak je namen-javala. Vtrdila nas je bolje vu volji,' da proti stanemo vsakomi tühinskomi vmešavanji odločno ino krepko.
1317. oktebra 14
novom
s.
•ever zvflNočnjega ministra¾r.*Ceraia od iia6ihlvejiih eilov.
:¾. Grcf Gernin je v Budapesti bio. Mi-nisterski predsednik Wekerle je njemi na Cest obed dao, pri šterem je grof 6ernin govor držao. — Že ob prvoj priliki sam povedo, da mi nikoga ne ičemo vu jarem spravili, nego mi se tüdi ne damo vu njega spravili. Pri-pravni sme mir sklenoti taki, či se naši sovražniki ščejo pogajati.
Europe se po bojni v novi medna-rodni pravdeni red more postaviti, šteri garancijo da za stalen mir.
Prva garancija — zagvüšanje — je, da iz sveta more minoti revanš bojna.
Orožje se po celo« sveti more deli djati. Na sühom, vu zraki, na vodi. Orožnata moč se more ponižati do ne-obhodno potrebno mera. ,
Mednarodne razmere se morejo na mednarodnom sodišči soditi.;
Či naši sovražniki pozajete kraje spraznijo, i mi nazaj damo pozajeto zemlo.
Slednja naša žela je, da vsaki narod naj ma slobodno gospodarsko živlenje.
Povrnenje kvara. Sovražniki naši dosta od njega gučijo. Dosta kvara se je zgodilo v Galiciji, t Bukovini, na Vcgrskom, na Pruskom, na TiroIskom, na Tőrskom. Je li ščejo oni te kvar povrnoti? Ali pa samo svoj kvar ščejo s nami plačati dati.
Nas ne morejo na nikoj spraviti, niti streti. Či do nas prisiljavali, da mo se i dale mogli biti, že mo se na drago ni predlogi pogajati.
Za edno leto mo v ½oljšem stališi, kak zdaj. Nego za velko hüdobijo bi držo za kakši šteč hasek volo samo eden den nadaljavati klanje, kak pa eelota Monarkije žele.
Ne mamo vüpanja, da bi naši so-vražniki previdli dele-zdaj ešče. Celi svet žele mir, samo ni štera! so na proti. Mi dale idemo. Dobro stojimo na bojišči, tak i doma. Ne smo bili malo vere vu velkih skasbah, ne pre-vüpamo se vu znaaganji.
Či dipIomati več gučijo, — na be-jiščah se bolje bije. Slednja reč je li tem.
Pocredovanje mirevne sv. Oča.
Sv. Oča je novo poslanstvo poslo antanti (naši sovražniki), vu šterem javi, da Nemčija je pripravna Belgijško, ešče i pozajeto Franeuško sprazniti. Sv. Oča se vu noti (poslanstvi) inte-resira, je-li ne žele antant opitati Naročijo, pod kakšov pogodbov bi spraznila pozajete krajine.
Sv. Oča je vu noti razvijao i one
načine, kak bi se razoroženje dovršilo. Papa preporača, proti nepodložnoj stranki trgovinski bojkott, šteroga bi mednarodne sodišče osodilo.
Dom i svet — Glási,
Od naših vojaknv. Mrtev je: zadra-več Štefan, SI. strelec, od Lipe. Vmro je sept, 27. Vrli tretjerednik je bio te mladenec a dober Bog ga je k sebi pozvae. Dva sina sta do½riva stariša zgübila že. Samo toga meseca sta zgü-bila starejšega, zdaj mlajšega sinű. Nemata več nikoga z ½oja domo ča-kati. A v blažene večno demovino pa čakata sinova stariše. — Kreslin Jožef, 10. dbr. z Srednje Bistriee; Bitlop Martin, p. 12. pp. z D. Bistriee. Vmro je v Rusiji kak »njeni zajetnik. Zapü-sto je dovico i četvero drobne dece. Bodi vsmiljeno Srce Jeiusovo pokojnim, njihcvim ostalim pa potolaži žalostno srce i zbriši njim súzne oči.
Vnjal dnlavci za naš sleveaski tisk. Na podporo našega lepoga slovenskoga tiska, šteri k Bogi vodi rade Slovence i ji vči ljü½iti, kak Bog zapovedava, svojo drago, od njega njim dano ma-terno reč, so 26 kor. poslali dela vči strlivodelne tovarne magyaróvárske. Barüvali so te lepi znesek: Bačič Ivan, Fujs Gjurko i Franc, Nemec Jožef, Geder Janoš, Schadl LeopoId, Kranjec Janoš, Špilak Jožef, — Sroe Jezusovo naj Vam obilno povrné. Vrednik.
Prvi glas z dsma. „Z gorečím srcom sem čakao vsako vüro i "vsako minuto glas z našega veseloga slovenskoga kraja i prvi je bio: Novine pa Marijin List. Vsi smo k njim skočili, Vogri so mi je še z rok strgali i samo te dali nazaj, kda se jih ne mogli čteti. Jaz sem njim je prečteo, razležo i vsi smo se njim strašno veselili. — Srčen po-zdrav poš!jem mojim vsem domačim rodi, sosedom, fari seheščanskoj, g. plebanoši pa prosim vseh goreče mo-litve zasé*. Gombosg Karol, 18. dbc. z Šalamenec.
Slevs vzeme Horvat Jožef, dm½r. topničar 106. p. od očé betežne matere, bratov, sestér, slo?enskih dtthov-nikov, vučitelov, Eoindler Karol, Ttíriek Ludovik, p. S3. pp. z Kizdoblana, od svojih milih starišov, ljübečih sestér, rodbine i cele Slovenske krajine. Prosijo nas, naj jihva zročimo v Marijino obrambo, ka pridcta srečno domo, na düši i teli zdraviva; Fujs Jožef korpič, p. 19. pp. od žene, dve hčerki, od eerkvi sebeščanske, kje je prvo sv. ob hajilo sprejeo i teliko lepih navukov dobo, telikaj i od gračke fare, od dü-hovnikov, očé, sestré, roda pajdašov, poznancov, ponizno prosi vse za od-püščenje, vsem se v molitev zrača i vsem v obrambe priporača svojo dečico, naj jo na dobro včijo pa tolaži žalostno tovarišico. — Úraškovi6 Ferenc, mož Küzma Ane, Draškovič Ferenc, mož Koren Géte z Renkovec, Zadravec Matjaš i Hozjan Marko z Odranec, Pivar Martin z Braton.c, Horvat Ivan z Ho-
tize, Pol Jožef od Lipe; Škáfar Andraš z 1žckovec, Perdigal Ferenc i Pál Šte-van z Dekležovja, Horvat Jožef z Ne-dlice, Vuk Matjaš i Jaklin Jožef z V. Polane, Marič Štefan, Križaničov Zet z Beltinec, pešaki 48. pp. se pos!ovijo od svojih roditelov, žen i drobne dece, vse rodbine, dühovnih pastírov i cele Slovenske krajive. Prosijo dvoje : molitev zasé i ka bi demači bogali dühev-nike, šteri je na dobro včijo. Zročijo se v obram½o Kralíce sv. Čiste i Srca Jezusovoga, pssleje 14 kor. podpore na svojo najvekšo tolažbo, na slovensko čtenjé i tak z vüpanjom ido na bojišée, ka je dober Bog ne ostavi. — Naše zahvalne molitve do za vami šle i vas podpirale, dragi vojaki, kda te pešali. Žíri vas Bog!	Vrednik.
Samimor. Ohmejni žandarje so v Má-cenčih zgrabili Réč Mirka, bogatoga trgovca mcdjimurskoga, kda je šteo 14 glav de½ele živíne prek na Štajar-sko spraviti. Veliki zgübíček pa strah i sramota pred oblastjov so tak omá-mili nesrečnoga človeka, ka je šo na železaiškoj postaji na strán pa si je tam žepni nož v gút poríno. Kda so ga najšli, je že mrtev bio. Reši dober Bog vsakoga té nesrečne pameti.
Rsparje. Vu Šlevanovci je Dunajev Aleiander s večimi pajdašami gori vtrgoo hiša žene Pinter Jurija, Bedič Janoša, Rože Janoša i Gašpar Janoša. Vkradnoli so dosta živeža i obleke. Roparje so pobegaoIi- i se v goščaj skrivajő. Žandarje je sledijo.
Griža — na vse kraje, v Somboteíi, v Salovci. Znamenje griže: Gosto, vö-metanje, krč vu črevah, žraetna potreb-čina, krvavo blato, Na Širenje griže je najbolje vugodna jesen. Ohramba proti griži je snažnest, čistoča vu hrami, vu kühnji, raertüčljivo živleuje i paska od prehlajenja. Dosta i nezreloga seda ne slobodno jesti. Dobro vodo trbe piti, ne kakšo močvarjo. Či kjer griža gori stopi, včasi doktora trbe prizvati. K be-težniki naj nišče ne bodi. Pri takšoj hiši ne slobodno sad ali kaj šteč drügo vzeti i jesti,
Krma i nastela pod zapor vzeta. Re-kviralivali bodejo, ka od gospodarske (verstvo) potrebčine više ostane.
vkrep6evalne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zaiogi so: ananas, jaboka, gre-: nadina, maline, muškate!ka, mela, pomanmče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčeu. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto nima. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12 Poštnina prosto proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vreilnosti, ker se delavci s tov pijačov okrepöajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko} zmoinosti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju* Brno Štev. 85. Moravsko.
4.
NOVINE
1917. oktobra 14.
Veljava penez.
Veljavi penez pada ino od dneva do dneva menje blaga za ono isto šumo dobimo.
Ka je tomi zrok?
S priliko v začneta.
Mam jas dva seseda. Eden dela s pa-metjov. Več kol ma. Edne tak sjerav-lene, drago nači. Dosta lasa si pri-špara tak vu jesenskom vremeni, posebno či je deževno.
Dragi pa dokeč razmetava kola, — njemi dež notri vdari. Kda seno spra-vla, o dvema kelama vozi. Ma svojo prešo, ni edno jaboko njemi ne pride nákvar. Či dež ide, kučo, preőa. On vsikdar naide delo, pa tldi ma delo, či dež ide ali eunee sije. Ma zadosta posode. Kak čte! njemi obrodi drevje, ne de šo k sosedi po kelko. Dobro njemi ide. Odava iivino, odava krmo, odava sad, odava silje. Preanelenje njemi raste od leta do leta. Dosta ne da ve. Sem povajo, žene predejo, do-mače platno nosijo. Stotke či vodi, jezerke je pa dobo.
Pri drlgom sosedi je vse uaeprotne. Ma drevje, je dosta sliv de vözežgao. Či bi vsikdar samo 2 — 3 litre odao pa za njega betke kűpüvao, bi jih za dovolo meo. Letos je pa ceIo ves mogo gori vdariti za bečko, na slednje je dobo, nego te so. njemi pa že loške hrüške zagnilile. I vu vsem njemi tak ide. Zaman pravi siromak, da je že dvajstikrat na žetvo hodo pa si je nika ne Spravo. Posebno pa zdaj vu toj dragoči, več more vödati, kak pa uotri dobi. S novim dugo« stari dug ta riva. Ssmo od dneva do dneva žive, vsikdar za drlge — za žoj — dela.
Tak je i pri državi. Či je Prebivalstvo marljivo, či je zeala rodna i dohri povi so, — je-li za pov dosta peuez pride vu države, pridejo tühinski penezi, šteri moč dajo domačini peneze™. Vište to je moj bogat oosed.
Nego pridejo lagoje leta, ne ga pove ali pa kak zdaj vu ½ojni, cena je ma-ksimalivana i pov pod sapor vzeti, ne sme vö vu tt¼inske detele. To je dragi sosed, ki uika ne odava.
Zato je pa odredjeno, da nepotrebno blago, kak na priliko evilo. eitrom, korine i t. d. ne slobodno notri voziti. Vdvozití tak nika dosta ne mamo, Zakaj bi pa te naše peneze bolje deli klačili s važanjom tlhinskegc blaga.
Tem bolje na to morcmo iti, da bo-demo nam nepotre½na dela iz važali.
Zato pa ničče ne pita, kak se jaboka odavajo. Jaboka vse na Nemško ide, naj je samo drago pladajo. Na veljavi naših penez de se to včasi kazalo,
Istina, da malo. Da pa to je tüdi kaj.
Ali Zakaj je vino tak drago? Zakaj Vlada je ne maksimaliva 1 Vino iz vekšega vse na Nemško, na Hollandsko ide. Tak šče ravno Vlada, naj se vrednost i küpilna moč penez papirnih pozdiga?a.
Bojna je odkrila vrednost zemle. Samo ona je kaj vredna i njeni pov. Pov naš drži gori vćljavo penez. Ka pa fabrike? te ne pitali. Bi tldi gori držalo, či bi mele sirevino (sirovo blago). Kak more štoj Črevlje šivati, či ne ga poplatev! Ali pa more tkati, či ne ga vune, ne ga pamukat
Siromak paVer v čemere½, da njemi vse ta nesejo, dostakrat pravi, ne mo več pove, kak de meni potrebno. Ne tak. Ešče več Moremo povati, da S-nančno krize prestojimo, ar vsakoga briga, da veljava penez ostane.
Mojim Starišom.
Betežasto, slabo telo,
Ali dűša zdrava, jáka;
Telo s práha, dűša s oola:
To so moja mati drága.
Zdelani, zmantráii starček,
Do dne srea prepošténi,
Zláte reké, bistra gláva:
To se oča moj It¼léui.
Dóga leta so protoklo V ½ožem trűdi, t znojnom de* ; Dosta skrbi i trplenja,
Veseljá ste malo meli.
Dűga leta so pretekla,1 I jesén je že na jnrági;
Sunce 2arko te nagíble Proti goram, proti mráki.
Malo máte, malo njáte Zemelskoga deei dára;
Al’ za svetskg, za nznlívo Deca vaša malo mára.
Od zíbeli ste nas včtii Z návukom i z példov zlátov: Da je modrosti vsej modrosti: Vöra, líliav, delo, áldov.
Tó navuk je našo véretvo X sveto od vás ½egástvo,
Močno vüpanje dresélnim,
Na vse boledŠae vrástvo.
Vsako zrno vašo setve Naj se sklicc v rodnej tom; Vsako seraen (¾láti návuk)
V plodnoj zomli sád naj uoei!
Vaša ltthav reditelska Ešče z groha de gorela,
Pol kázala, segrevala,
Na sirote skrb de mela.
Oča, mati! Bog vas žíri Dúga ešče zdravo leta!
V zreloj žétví vaii trSdov Veseljé i radost meti!
Oča, mati! Bog vam vočM Vsega puao i zadosta:
Jásne dnéve vu starosti,
Blájženi smej zadovolstva.
Oča, mati! Bog vam pláM Vašo lűbav, vaše skrbi!
Bog vam plátí tisočfárti Ta na zemli i po smrti!
Za skuzieo vsako britke Za nás deeo prelejáno :
Naj vam reši svéta roaa Blageslova, žegnja stilao.
8fhsh Marokfok.
V tüjini.
Domo, domo v s!eveiski kraj, me vlečo njegov krasni nmaj; tam rože dajo lepši diS, tam ptiee znajo dosta v¾.
Oj ti sloveuski kraj, moj aemelski raj!
Vu malcj ceni sem te mec, prej kak sem tužno slovo vse#, le zdaj, gda tlačim tlja tla, lübezeu prava je prišla do le elovenski kraj, moj zemelski raj.
Prehedo sem že pol sveta, preglpdao n*uoga sem poljá, a püngrad ti si proti njim, zato po tebi hrepenim, oj ti slóvenski kraj, moj zemelski raj J
Palače, etolpe do uebo, gizdavo mesto v sebi me, iivleuja mol kralaje tam, ja* tvoje kinče rajši ma«, oj ti slóvenski kraj, moj zemelski rajl
Najlepši vseh jezikov glas, prekaia dale! aili uaš, le zdaj to čltim, zdaj poznani, kak dragi kinč doma ima«,
Kdaj ne vrnem spet nazaj v moj slóvenski kraji JE. J.
Pošta
Trpltn Jožefi žena. Kükečke. Dobo sem vaše i Sin ke to ve podpore. Bog plati. Sini sem peslao Novine. Nikaj nesta več du½ii. — G. J. mi. Órnei. Počila* njemi zneva. — Sobo Valentin. Ij, Slaveii. Tla je plačano. Bog plota. -* Bratkovič Mieika. Bakovci. Podpora nabrana je prišla. Roiaevenska kraljlca naj vam vsem ebilao povmé.
I¾pem6od a* Bgy*3anm£gruí k¾ngnrtigroniflh yenmw)l¾áz, SmáaŠtc^m,