SI. 61. V Trstu, v soboto 31. julija 1886. EDINOS Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. if I h .EDINOST« zihaia i krat 11» tvaako irtit in sabata o bludne. Cena za vn« t .M1 . „ „ , - . B w •t* prilogo Tel *a oolu leia 3 *UJ«J° Uraialfttva »vis Tirraata« »Nuova Tlpografla;« vnak mora biti ogaaane 1. gl. SO kr sa celo leto. - Poaaniezn« icvilka ae «->uiv»|o Dri ooravuiitv i { ^"kiran. Rokoptal t>»« poaebn« TrodnoaU D« vračajo. - /aurati (razne vrele uaio*- u M-atikau v Trm t»o & * tiarlol in v A)4avičlal nn d ir - tf*r»&»tmi, rekih- niia in podanice) ae zarađunijo po pogodbi — prav cend; pri kratkih o#laaih z drobnimi tntcije >n ir>anrat«< nroiomn Opravnlitve. vti Ttrrutt. »Nava tlakama* ) •"•'katni •» nlaAais i% vitko beaedo 2 kr Naš notranji in zunanji položaj, V tem času kislih hrastovcev se navadno dela velika politika, naS glavni namen ni sicer baviti se Ž njo, ali parkrat v letu, posebno pa v času ko diplomati potujejo, zdi se tudi mam primerno, da spregovorimo ne- koliko o velikej politiki. Danes pa hočemo to storiti s posebnim obzirom na našo Avstrijo. Ako kedaj, pokazalo se je letos, na katerej strani je avstrijski patrijotizem. Koliko prilik je bilo Se le te dni za opazovanje naSih Velikonemcev, ka- teri so se 1. 1866 napojili pravega nem- Skega duha, ali leta 1870 pa se kar samaknoli v Bismarka, stvaritelja ve- like Nemčije. Kjerkoli so mogii, po- kazali so Nemci ostentativno, da av- strijskej ideji ne marajo žrtovati svojega gospodarstva nad drugimi narodi in da, ako jim Avstrija zopet do hege- monije ne pomaga, stori jim to kedo drug, katerega jasno in glasno pro- glasu] ju /a Mesijo. Na drugej strani so zopet Ma- djari pokazali v zadevi generala Jan- «ky-ja, da jim je le za svoj Madja- roszag, a prav nič za celokupnost Avstrije in da jih uže zopet po ne- kem srbi, kar so uže enkrat skusili. Kaj more Madjarorszag brez Avstrije? Le to naj bi premislili Madjarski dr- žavniki, da brez Avstrije nema niti Madjarije in potem bi jim gotovo vse muhe zginole iz glave ter bi gledali, da se kar hitro pobotajo z avstrijskimi narodi in tako Avstriji tisto moč in stalnost preskrbe, katera jej je potrebna za morda uže bližnje zgodovinske do- godbe v Evropi. Kaj bi govorili o Italijanih, katerih je v Avstriji premalo, da bi jih državnik v po2to% jemal;' prav zato pa se je čuditi, da Iredenta Se tako pokoncu nosi glavo v Istri in Trstu, mei tem ko je v Dalmaciji uže zatrta. Mora se torej iz letošnjih dogodkov sklepati, da le Slovan svojo osodo v Avstriji vedno voljno prenaša, naj si uže bode slaba, ali dobra. Nemci se uže jeze, ker se Slo- vanom v Avstriji le Še kaže upanje, da bi mogli enkrat v Avstriji postati enakopravni z njimi. Madjari in Itali- jani, ki so se uže tudi imeli boriti z nemškim nasilstvom, pa so v tem obziru vse pozabili in se prav čisto nič ne naučili, kar je toliko žalostnejše posebno za zadnje, ki se Štejejo mej prve naprednjaSIce in svobodnjaške narode; so prav taki. Zgodovina, posebno novejSa zgodovina nam prejasno kaže, da je bil Slovan vedno pravi trpin za Av- Istrijo, za katero je voljno vsak čas | prenašal vse nezgode, pa tudi danes Se je Slovan edini trdni steber, tia kateri more Avstrija na vsako stran največ zidati, kajti toliko Poljak, ka- kor Ceh in Slovenec imajo danes po- leg Magjara največi lriterCS, da Av- Via "svoj prapor enakopravnost, pri vsem tem nismo vsaj mi Slovenci glede enakopravnosti zdaj skoro prav nič na boljšem, nego smo bili v po- prejšnjih ustavovernih dobah. — Pri vsem tem pa Nemci in Italijani oči- tajo Taaffejevemu ministerstvu, da je preveč slovansko. Žalostne so torej zazmere v Avstriji uže zaradi tega, ker narodi sami nočejo nastopiti prave poti do sporazumenja, česar so pa v prvej vrsti krivi liberalni Nemci, prav za prav pretirani egoizem načel- nikov te stranke. Avstrijski državniki ved<5 denes predobro, pri čem so glede notranje politike ; oni morejo računiti na zmer- nost in požrtvovalnost Slovanov v pr- vej vrsti in zatorej se denes skoro noben pravi državnik ne more udati politiki vladanja brez Slovanov in proti njim. Ker pa je predobro znano gotovo tudi našim državnikom, da zunanja politika skoro največ določuje notranjo politiko vsake države, uprav zato imajo še nov užrok, da ne pust6 last- nih Slovanov pritiskati na zid. V tem mesecu, se je marsikaj pogovore m politične kombinacije mej evropejsko diplomacijo. Rusija je pro- glasila, da hoče odpraviti v Batumu strija obstane in da se ne razprši^ na'žgoa'no, kai'_daje sklepati na važne kar delajo uprav nemški in italijanski '^*• Iredentarji. — Mislilo ae je, da se Slovanom, posebno pa nam Slovencem, ki smo za Avstrijo tukaj na jugu prosto luko, s tem je dala odgovor tako važen element in uprav zarad i na angleške spletke v Bolgariji in tega poleg Hrvatov najvažnejši mej faktično od svoje strani Evropi ra- vsemi avstr. Slovani, uže k malu izpolni zodela, da je Berolinska pogodba čisto nič veČ ne veže. — Velikanske trd- njave, katere hoče Rusija zgraditi ob Črnem morju in mnogobrojno izvrstno PODLISTEK. Moledovanje pri nas in drugod. (Konec.) Zopet druga pesem, ki si jo je ljudstvo v prepisih kar mimogrede osvojilo glasi se: ^Poštene ovč ce 1 tak pojemo mi — Ljubljeni kristjani! poslušajte vil Te sveče ki s pušlami cirane so. So k časti Mariji gor v svetni nebo. O grešniki vbogi, obrn'mo se mi Tje k materi božji, ki v tronu stoji; Kdaj bomo ležali na smrtni post'lji. Marija Svečanka, prisveti nam ti I Mor'blt da vtem letu b'mo mogli mi umret, Z Žalostnim srcem zapust'li ta svet; Oh ure nI' dneva ne vemo to mi Kiaj rožca cvetoča se dol' obleti. Ko ura odbije b'mo mogli mi vmret, Vsi znanci, prijatli, zapust'ii ta svet; Bogastvo, veselje, ostalo vse to. Nas bojo pa djali v to črno zemljo. Poštene ovčice le zmislimo si — Na rajne dušic«, ki tukaj jih ni, So b'le na tem svetu, pa mogli so umret In večnemu Bogu to rajtengo dat; Jutranja z irja nam greje srce, Ker Jezus preljubi z solncem sem gre, Nas vodi Marija, nas prosi lepo, 2apusi'mo te grehe in ž Vino sveto. prva zapoved narodnega obstanka, da namreč dobimo svoje narodne šole in pa popolno spoštovanje v rj „ uradih; toda tudi ta prvi pogoj na-' brodovje, katerega nekoliko uŽe ima, rodnega obstanka se nam Slovencem nekoliko pa še pripravlja Rusija v Še vedno krati, in akoprem imamo Črnem morju, vse to prejasno kaže, zdaj roinisterstvo, ki si je zapisalo da se Rusija resno pripravlja na ko- V nebeškem veselju angelci pojo, Marijo Svečanko častijo lepo, Zapojmo, Čistimo Marijo tudi mi, Je nam dete rodila, v jaslicah spi. Marija Svečanka v vpeljavanje je šla In Bvojega sina Bogu ofrala; Svet' Simon ta stari ji močno vesel, Da je to dete na roke prejel. Končuje pa se z voščilom: Vi oče in mati, vam damo lep dar. Marija, svet' Jožef vam naj bo za dar; Po njunih vsi navkib le Živ'mo lepo, Da pridemo k njim tje v sveto nebo. Mladenči, dekleta vam damo lep dar, To detce sveto vam naj bo za darl Zdaj srečno ostan'te, mi gremo od vas, Marija, svet' Jožef, ostan'ta pri vas/ Takšne vsebine je tudi tretja »Svečen- ska pesem«: Hvaljen bodi Jezus Kristus In njegovo sveto irne I Tak sliš'te kaj vam pojemo: Naj vam to k srcu gre! No pesem vam čemo zapeti V veseli« vsem ljudem, Svet Jožef in Marija Sla sta v Betlehem. Na potu prigodilo se Da Marija rodila je Tega Sina božjega Skoz' Duha svetega. V Btlehem' sla obhodila Kjer uhetperje« nista dobila, Kjei* bi bia pofiv.il*, In Čez noč prebivala. V Betlehem sta prišla, Žlahto obiskat šla, Pa Žlabta ni hotela Njiju gor vzeti. Svet Jožef se obrne In milo tak govori .* »To je vse božja volja, Da se zdaj tak godi. Za mestom je na štala, Se taj bova podala, Le-tam je prebritki mraz, Vsmili se Bog ti čez nas/ Marija ga pa trošta, O svoj'ga moža Jožefa: »Jaz bom nocoj rodila Zveličarja sveta. Kteri je vetvaril zemljo, nebo, Človeku dal dušo, telo, On nam bo pomagal, Da bova prestal i to.« Svet' Jož-1 nji pa pravi: »Oh ki>k men' to brttlco de, (>e boš pa ti rodila, Nimava odejice. Kam bodeš ga povila, In kam ga položila ?« • Slama bo blazinica Seno pa odejica.« Marija pa pleničke lepo ukup spravi In svojga si sinčka Na nje povila je. nečni udarec na Turčijo in torej tudi na koneČno reSenje jutrovega pra- Šanja. Ali precej potem se je vrSila na Francoskem velika demonstracija proti nemškemu cesarstvu, postavili so Francozje izvrstuemu generalu Chan- zi-ju spominek, ta Chanzi je bil ne- kaj časa poslanik v Rusiji in je kot tak močno kultivira! zvezo mej Ru- sijo in Francijo. Zato pa je francoska vlada povabila rusko, da bi bila za- stopana pri slavnosti odkritja Ghan- zi-jevega spomenika in ruski car je v ta namen delegiral enega svojih boljših generalov, katerega je slavno- stni govornik posebno srčno pozdravil povdarjajoč prijateljstvo Ruske i Fran- coske. Govoril je javno tudi ruski general in isto tako provdarjal prija- teljstvo mej Francozi in Rusi; ljud- stvo pa je tem besedam živo in nav- dušeno pritrjevalo z besedami: »Evvive la Russie, evvive la grande nation Slave!« Ta demonstracija je morala Nemce nekoliko prestrašiti in Bis— mark je precej potem čutil potrebo, da se še bolj nasloni na Avstrijo. Nemčije je strah pred francosko- rusko zvezo, do katere mora prej ali .•! ' -"»ti. ker ie ta stvar uže v krvi JJ l .. .. J.. 1,„ ^ , obeh ljudstev in po siauj^ro i^P0 uže tako odmenjena; ali Avstrija neT bi se smela te sveze mnogo strašiti, ker ona nema poklica, da bi bila v prvej vrsti hraniteljica ali »Ostmark« Nem- čije. kakor bi to želoli velikonemci ; Avstriji gre zdaj za to, da utemelji svojo vlast na Balkanu, v tem ob- ziru je konkurentka Rusije. Nemčija gotovo obeča Avstriji vse lepo in dobro in ce!6 prekositev Rusije v konkurenci na Balkanu. Na drugej strani je tudi An- Svet' Jožef je pa poieg stal In Jezusa kufieval, Ki je v jaslicah ležal ID britki mraz prestal. Pastlrci so ti prvi Prišli Jezusa častit, Ki so na polji bili Poleg svojih ovčic. Angelj jih pa gor zbudi »Kar neznano je še* — jih u2i: »Le pojte v Betlehem, Tam ena luč gori.« Ko notri v štalco prišli so, No malo dete našli so Ki je v jaslicah ležalo, Milo jih pogledovalo. Mi sklenemo to pesem O rojstvu naš'ga Jezusa, Ntj Ito vara to k veselju O Mariji Svečenski. Katior je iz te posledne pesmi raz- vidno, spričujo mnoge teh pesni res slabo pasniško žilo skladatelja, kateremu se ne- mara ni zdelo včasih tudi truda vredno odeti svoj umotvor v lepšo obliko. Pa še od tega malega Ide vsled pozabljivosti poslednji Čas preveliko, časih Še dobrih stvari v izgubo, ker zbiratelji prečesto- krat celo nemajo kje prilike priobčiti zapisanega narodnega blaga. Pa nam po- tem lahko očitajo, da ga nismo imeli, ker še to malo ni izdano I Skoda 1