251
Drama je zgodovinska in se vri v prvi polovici VIII. stoletja v Korotanu. Toda nikjtr ne vidimo resnine zgodovine, in zgodovinska je drama le v toliko, kolikor se naslanja na dejstvo pokristjanjenja. Samo jezik v drami je aroben, kot iz marmorja izklesan. V lirinih pesmih, ki se poj6, je hotel pisatelj orisati milje, pa se mu ni posreil, pesmi so slabe. Jambi pa mu teko vzneseno in gladko. Naslov Ljubis!ava" ni prvoten; bolje bi bilo in tudi bolj odkritosrno, e bi se bil obdral prvotni naslov Za staro vero
Arhitekt Josip pl. Vanca,
ki je izdelal narte za Zavod sv. Stanislava", za hotel Union" in za poslopje Ljudske posojilnice".
in svobodo", a opustili so ga menda, da zakrijejo tendenco. Igravci so se potrudili, kar so mogli, pa verzi in znaaji so jim delali tekoe. X + y
Slovenska opera.
19. jan. se je proizvajal Weberjev a r o -strelec". Kar je bil Nemcem Schubert v pesmi, to jim je bil Weber v operi. Kot uenec Havdnov in Voglerjev se je v instrumentaciji naslanjal na stareje mojstre, vendar pa je marsikaka poteza pristno njegova in zlasti nije lege klarinetov in drugih instrumentov je znal izrabljati kot malokdo. Po Friderik Kindovem librettu je uglasbil veliko opero arostrelca", ki se je prvi proizvajal 18. jun. 1821
v Berolinu. Kljub temu, da je opera e jako stara, je e dandanes vsled svoje kompozicije in enotnega duha stalno na repertoarjih. V njej ujemo pristne glasove gozdne lovske poezije, tiho hrepenee, sentimentalne melodije Agatine in mladostno svee in ivljenjapolne arije Aniine. Ves znaaj divjega Gaperja se izraa v glasbi in nepopisno fino je risana zaslepljenost loveka in strast njegova v prizoru v brezdnu.
Opera se je ponavljala 2. in 4. februarja.
27. jan. se je pel Smetanov D a 1 i b o r". Fini dramatini ut je glavna privlana mo Smetanovih oper. Vrhu tega je povito med lahno in fino instrumentacijo polno motivov, vzetih iz naroda, in tako se uti lovek pri teh operah, kot da bi slual narodne popevke.
4, febr. je gostoval kot Dalibor Vlek.
13. februarja je bila premiera Weissovega P oljskega ida". Kdor ljubi lahko umljivo in negloboko glasbo, temu ta opera ni ugajala, ker je teka, a krasna. Opera e ni stara, a e dokazuje stari rek": Nemo propheta in patria". Nemci so spoznali ceno tega dela in takoj je la opera preko vseh vejih odrov. Poleg ajkovskega Pikove dame" je Poljski id" najglobja in najteja opera, ki smo jo videli v letonji sezoni. Polna dramatike je, saj je tudi dejanje veledramatino. Vsaka beseda najde v glasbi izraen ut, vse, kar sliimo, sliimo na dvojen nain. Iz trdih disakordov nam bije na uho boja pravinost in glas vesti. Mogoni zbor Matis, priel tvoj plailni je dan" nam bui kot pozavna na uho, da greh zahteva kazen. Melodij in arij ne najdemo v operi. Solisti morajo paziti, da zadenejo vekrat sila teki recitativni ton glasbe. Glavna mo pa lei v orkestru, ki sili s svojo mojo v nas in nam nehote vzbuja slina uvstva. Motiv bliajoih se sani s svojim zvonkanjem je prepleten v celo delo in v vseh svojih variacijah in modulacijah sledi Matiju in ga spominja njegove krivde. Pa v orkestru lei tudi vsa sila krasno risanega m>ljeja, V dui vlada strast in obup, tam zunaj v naravi pa divja viharna no. Vse to sili loveka, da se naslaja vedno in vedno znova ob tej umetniki operi.
Ponavljala se je 16., 20. in 25. februarja. Po tej teki skladbi nam je dala intendanca lahko in ljubko Dellingerjevo opereto Don Cesar", ki se je prvi pela 2. marca. Opera je polna ljubkih in oarljivih melodij, a te melodije se odlikujejo po svoji originalnosti, opereta pa po moderni instrumentaciji. Svetovnoznana je podoknica Pridi dol, o Madonina Tereza". Obinstvu je morda ugajala e bolj kot lahki dunajski Cigan baron".
Ponavljala se je 4. in 17. marca, ko je gostovala v vlogi Maritane ga. Irma Polakova, ki je pela in igrala dobro. Pa saj Maritana ni subretna vloga. V prihodnje naj se pri prestavah pazi tudi na slovenino, da ne bodemo zopet culi krieega se ne
252
splaa, splaa". A/ojaki orkester pa igra veinoma preglacno in ne skrbi za zadostujoo izvebanost.
A.R. Poslednja straa". Slovenski skladatelj gospod Sirca, znan pod imenom Risto Savin, je zloil opero Poslednja straa", ki je v Zagrebu dobro uspela. G. Sirca je topniki astnik ter biva sedaj v Varadimi.
Kapela v zavodu sv. Stanislava.
Franiek Pustavrh. Licejska knjinica hrani v svojem inventaru majhno z oljnatimi barvami na medeno ploico naslikano podobo Valentina Vodnika, ki jo ie naslikal Pustavrhx) (bras po muzejski predlogi) kot drugoletnik v ljubljanski bogoslovnici ter jo leta 1851. podaril licejski knjinici2). Slikarski samouk Franc Pustavrh se je rodil pri sv. Katarini na Topolu 4. decembra 1827. Ta pravilna letnica se na-
') Pr. Dom in Svet", V. letnik.
2) Inventar pravi: ein Oeschenk des Tbeologen Pusta-\ib.
haja izprva po ematizmih, ki navajajo Pustavrhovo ime, notri do leta 18o8; tedaj se je pa, ne vem po kakem nakljuju, izprevrgla letnica Pustavrhova v napano, tako da v zadnjih tirih imenikih klerikov poleg Pustavrhovega imena itamo pomotno rojstveno letnico 1828. V manika posveen 31. julija 1853 je sluil kot kaplan najprej v Polniku od jeseni 1853 do spomladi 1854, potem je kaplanoval tiri leta v Tuhinju in osem let v Velesalu. Zadnji as svojega ivljenja (dobro tiri leta) je sluil kot lokalist pri sveti Nei na Selih (v kamnikem okraju). Najve izpodbude za slikarstvo v umetnikem pomenu je dobil pa za svojega kaplanovanja v Velesalu, kjer so ga zlasti navduevale krasne oltarske podobe v ta-monji farni cerkvi, delo znamenitega slikarja Kremar^-Schmidta. Posamezne podobe s teh Schmidto-vih slik. zlasti podobo Matere boje v velikem oltarju, je po vekrat pre-naslikal ali kopiral im bolje so se mu taki posnetki izponesli, tem bolj se mu je okrepiia ljubezen do umetnosti in pravo pojmljenje njenih zakonov. Za predloge svojim slikam je dostikrat uporabljal tudi stare bakroreze in jekloreze, n. pr. iz Payne-jeve zbirke umetnikih slik, ki je tisti as vzbujala splono pozornost (universum in knjiga umetnosti ilustrirana krasotna biblija), dalje ilustracije iz krasotne izdaje biblije, ki jo je v 230 velikih podobah ilustriral Gustav Dore itd. Zelo spretno in s udovito potrpeljivostjo je obnavljal ali restavriral tudi stare slike; o tej njegovi spretnosti astno priajo izvrstno uspele od njega obnovljene slike v Preddvorskem gradu. V njegovih slikah se jasno kae vpliv Kremar-Schmidtov; kolorit neen, vasih morda e preboje, risanje korektno, v svojih detajlih spominjajo te slike na izdelavo tako zvanih podrobnostnih mojstrov (Kleinmei-ster) nizozemske ole. V javnost pred ire obinstvo se s svojimi slikami ni spual, prirojena poninost ga je menda od tega odvraala; sploh mu pa stanovska opravila duhovskega poklica poleg slabotnega zdravja niso puala dosti prostega asa, da bi bil mogel vse svoje moi posvetiti slikarstvu; njegove slike so torej dokaj redke in ne dosti poznane.
1) Kremar = iz Kremsa doma; primeri priimke: Orazer, Wiener, Progar!
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si