Poitaina piaRan« » tofarbl lefc LX1 V Ljubljani, v torek 7. novembra 1933 Štev. 254 a Cena 130 Din Naročnina mesečno 25 L)iu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi 11L6/III VENEC Telefoni uredništva« dnevna služba 2090 — nočna 299«, 2994 in 2090 Cek. račun: Ljubljana št 10 650 m 10.349 za tuseratej Sarajevo štv 7503 Zagreb štv 39.011, Praga-Du naj 24.79» Uprava: Kopitar jeva 6. telefon 2993 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Najvažnejša gospodarska organizacija Nedvomno je danes zadružništvo ona gospodarska organizacijska oblika, ki tvori bistven del naše gospodarske organizacije. Naše gospodarske organizacije si danes brez našega zadružništva, posebno na polju kreditnega gospodarstva ne moremo predstavljati. Važnost zadružništva v Sloveniji nam pričajo tele številke: nad 1100 zadrug šteje nad četrt milijona članov, vloge pri kreditnih zadruguh pa presegajo poldrugo milijardo Din. Manj razvito je zadružništvo v drugih delih države, toda povsod vidimo velik napredek, ki kaže, da bo tudi drugod postalo zadružništvo tako močen faktor v gospodarskem življenju, da proti njemu ne bo moglo biti boja. želimo le, da bi razvoj zadružništva šel še hitreje vsepovsod v državL Predvsem je treba povdariti, da je naše zadružništvo nastalo z delom in denarjem malih ljudi, njih samopomočne akcije. Res je državna oblast gledala na razvoj zadružništva simpatično, toda materialno zadružništvo ni dobilo prevelikih zneskov zn svoje delovanje. Pa bi bilo tudi napačno, če bi se zadružništvo pospeševalo na ta način. Pravilno je povdaril v svojem referatu na kongresu Glavne zadružne zveze g. dr. J. Basaj. da naj država pomaga zadružništvu v njegovem razvoju predvsem z dovoljevanjem ugodnosti. Da država podpira zadružništvo, je gotovo nnjno potrebno, saj je zadružništvo organizacija malega človeka: kmeta, delavca, obrtnika itd. Ti stanovi pa so gotovo potrebni podpore v primeri z drugimi kapitalno močnejšimi stanovi. Poleg tega pa vrši zadružništvo velike socialne naloge, ki bi jih drugače morala prevzeti nase država, če si hoče dobro organizirati gospodarstvo. Danes je namreč država povsod po svetu postala faktor, ki se mora brigati zn ugoden razvoj gospodarstva in paziti na pravilno usmerjenost gospodarske organizacije. Dokler kmetje ne dobe svojih stanovskih zastopstev v kmetijskih zbornicah, tako dolgo bo predvsem zadružništvo predstavljalo naš kmetski stan. Pa tudi v kmetijskih zbornicah bo moralo biti zadružništvo kot bistvena organizacijska oblika kmetskega stanu dobro zastopano in bo moralo imeti primeren vpliv na gospodarsko politiko v državi. Ta vpliv se bo dal pa doseči zlasti v taki organizaciji ljudskega zastopstva pri državni upravi, ki bo slonela na stanovski zamisli. V stanovsko organizirani državi bo pripadla zadružništvu odlična naloga. Danes so tudi za nnše zadružništvo težki časi. Nabavne zadruge trpe kot trgovina zaradi stalno padajočih cen in majhne kupne moči odjemalcev, produktivne zadruge se ne morejo prav razviti radi premajhnih lastnih sredstev, kreditne zadruge trpe radi splošne kreditne krize itd. Z zadovoljstvom pa smo zabeležili, kot je razvidno iz poročila Glavne zadružne zveze, da se vedno bolj ugodno razvija zadružna prodajn kmetskih proizvodov. To je danes najuspešnejše polje dela, saj je kriza poučila tudi kmetski stan, da je najboljša rešitev iz sedanje po vsem svetu vladajoče kmetijske krize zadružna prodaja proizvodov, ki izboljšujejo cene za producenta in s tem dela kmete za dobre kupce industrijskih proizvodov. Zato je treba tej panogi zadružništva posvečati vso pozornost in pomoč. Posebno težke čase preživlja danes kreditno zadružništvo. Slovenci smo v tej panogi ladružništva dosegli prav lepe uspehe in lepo organizirali ves naš kreditni trg. Sedaj pa izgleda, da je vse to v nevarnosti, ker smo prišli že v tretje leto neurejenih razmer na denarnem trgu. Posebno težko so bile prizadete naše kreditne zadruge z razširjenjem moratorija kmetskih dolgov tudi na zadružne ustanove. Toda tudi v kreditnih zadrugah se zbira pretežno kmetski denar in ta denar je sedaj zamrznil, ker so ravno kmetski dolgovi postali neizterljivi. Tako je zaščitni ukrep za del kme-tov-dolžnikov škodoval drugemu delu kmetov-upnikn. V drugih državah polagoma odpravljajo nezdrave razmere v kmetskem kreditu. Pri tem smo opazili tele najvažnejše smernice: Predvsem se olajšujejo kmetskem u stanu kot dolžniku bremena z zmanjšanjem obresti; to znižanje nosijo deloma viugatelji, deloma pa pomaga država. S tem prihajajo pomožni uk repi v dobro zlasti prezudolžencem. Na ta način ostane ostali kreditni trg zdrav in isto-tako je tudi mogoč še nadalje kmetski kredit, ki ga ravno sedaj kmet tako potrebuje. Drug način pomoči kmetu je pomoč na podlagi razmer posameznikov, če so ukrepi za vse enaki, se kaj lahko zgodi, da ne dosežejo svojega namena, ker prihajajo v korist takim elementom, ki zaščite ali niso potrebni ali pa ne vredni. Pa bi bilo ravno potrebno, kar si želi ogromna večina kmetskega stanu, dn sc taki elementi izločijo iz stanu, da mu ne Kvarijo pozicije in ugleda. To individuelno (posamično) postopanje lahko da zaželjene uspehe, ker ne bi mogel noben davkoplačevalec prigovarjati pomoči iz javnih sredstev potrebnim. Tretji način, ki jc najbolj priporočljiv, ker rešuje problem iz temelja, je dvig cen kmetijskih pridelkov. To je možno izvršiti v okvirju splošne akcije za dvig cen nli pa posebej satno za kmetijske pridelke. Prvi poskus Rooseveltn, firi katerem še ne vidimo uspehov; narobe: armerjem s srednjega znpoda se zdi akcija prepočasna in zahtevajo drugih ukrepov. Drugi način je pn nemški, kjer so bile določene za celo vrsto kmetskih pridelkov minimalne cene (krušna žita. hmelj itd.). Pri nas je tudi že skrajni čas. dn se naredi nekaj saj glede kar-ielov, ki zvišujejo po nepotrebnem cene važnih proizvodov, katere potrebuje naš kmet. Ob kakršnikoli rešitvi problema naših kmetskih dolgov ne smemo pozabiti, dn je zadružništvo najvažnejša organizacija zn krnet-cki kredit, katere nc morejo nadomestiti 110- Novi načrti francoske diplomacije Francija posreduje na Daljnem Vzhodu! Pritisk na Japonsko , da se vrne v Zvezo narodov -Vojni minister Ar a ki s prevideva, da notranji položaj Japonske sploh ne dovoljuje avanturistične politike Norman Davi Pariz, 6. nov. Komisar za zunanje politične zadeve Litvinov se je na poti v Washington ustavil v Parizu in imel dolg razgovor z zunanjim ministrom Paul-Boncourjem. O tem razgovoru ni bik) priobčeno nikako poročilo, vendar mu v političnih krogih pripisujejo izreden pomen. Malo poprej se je delj časa mudil v Parizu ameriški delegat na razorozitveni konferenci Norman Daviš, ki je seveda obiskal zunanjega ministra Paul Boncourja. Oba razgovora se stavita v medsebojno zvezo. 2e v zbližanju med sovjetsko Rusijo in Ameriko so v diplomatskih krogih videli protiutež japonski ekspanziji na Daljnem vzhodu. Danes ni več nikaka tajnost, da sta se Litvinov in Paul B :mcour razgovarjala o tem vprašanju, prav tako, kakor sta prej obtavnavala isti problem Norman Dtvis in Pau1 Boncour. Toda v zadniem času je nastal popolnoma nov položaj in Franciji se danes odmerja celo vloga posredovalca med japonsko in ameriškimi Združenimi državami, prav tako seveda tudi vloga posredovalca med Rusijo in japonsko. Francoska diplo macija dela zdaj na uresničenju velikopoteznega zunanje-političnega načrta: Trudi se, da bi Japon sko zopet pripeljala v Ženevo! Odkar so Japonci izstopih iz Zveze narodov, so se diplomatski odnosi med Parizom in Tokiom zelo ohladili, ker je Šla francoska politika vedno za tem, da se ugled Zveze narodov dvigne. Ko je bilo mandžttrsko vprašanje na dnevnem redu pred Zvezo narodov, je bilo stališče predsednika Brianda nadvse težavno, ker se Francija tedaj nikakor ni mogla odločiti za protijajx>nsko politiko. Pozneje so se odnošaji med obema državama poslabšali, še posebno, ko so Japonci protestirali proti zasedbi nekaterih otokov med Inookino in Filipini po francoski mornarici. Končno so se Japonci z dovršenim dejstvom sprijaznili in nasprotstvo med Tokiom in Parizom je precej popustilo. Tudi Japonska in Kitajska sta se medtem nekoliko zbližali. Najbolj značilno pa je bik) to, da so Japonci imenovali za poslanika v Parizu g. Sato, ki je prej Japonsko zastopal v Zvezi narodov. Francoski tisk je to imenovanje pozdravil in mu pripisal velik pomen. Zanimiva okolnost je tudi ta, da se je Sato v Ženevi sestal z Normanom Da vi som. Oba držav- nika sta se razgovarjala predvsem o položaju na Daljnem vzhodu. Danes ni več nikakega dvoma, da bo prišlo med vsemi prizadetimi velesilami do kompromisa, še posebno, ker so Japonci uvideli, da bi preveliko tvegali, ako bi gnali stvari do skrajnosti. Tudi notranje politični položaj na Japonskem ni nikakor tako sijajen, kakor bi kazalo ua zuuaj. Vojni minister Araki je na zadnji ministrski seji odločno posegel v zadeve notranjega ministra, ko je zahteval odločnejše pobijanje komunizma, ki se v deželi naglo širi. Najnovejša poročila zatrjujejo, da je Saitova vlada v nevarnosti. V zunanji politiki je moral popustiti tudi vojni minister Araki, ki je vedno zagovarjal samo politiko orožja in osvojevanja, ne glede na mnenje zunanjega sveta. V zadnjem času prihajajo vedno bolj do besede diplomati, ki poudarjajo, da mora tudi Japonska računati s svetovnim javnim mnenjem Po vsem tem je jasno, da prihaja čedalje bolj v poštev posredovalna vloga Francije, ki je na eni strani vezana z že precej tesnimi stiki z Moskvo, a ji je na drugi mnogo na tem, da bi Japonsko spravila zopet v 2enevo. Japonska utrjuje tihomorshe otoke London, 6. novembra, b. Listi objavljajo uradno japonsko poročilo iz Tokia, da hočejo Japonci zgraditi aerodram na otoku Saipanu, ki leži v sku- Eini Marjanskega otočja in ki je bil prej nemška olonija, sedaj pa itna nad njim mandat japonska. Aerodrom bo |x> izjavi japonskih uradnih krogov služil za »proučevanje meteoroloških razmer« in bo kot zveza med Japonsko in otokom. Pomorski sotTudnik »Daily Telegrapha« se bavi s to japonsko namero in izraža mnenje, da bo zgraditev letališča na otoku Saipanu dovedla do resnih političnih komplikacij. Otok Saipiano je za Japonsko v prvi vrsti strategičnega ]x>mena, ker predstavlja Marjansko otočje oviro za napredovanje sovražne mornarice, ki bi hotela izvršiti na Pacifiku napad in blokado kake države. Saipano je zelo važen zlasti proti ameriški pomorski bazi na otoku Guanio in je le 1500 milj oddaljen od Fidži otoka, nahaja sc pa v sredini Združenih držav in Fidži otokom. Zgraditev letališča na Saipanu bo vsekakor zelo vznemirila Združene države, kakor jo vznemiri vsak napor Japonske, da okrepi svoje baze na tem področju. Američanom je otok Guanio najvažnejša predstraža v slučaju kakšnih komplikacij na Daljnem vzhodu. Sotrudnik istega lista dodaja, da je bil Japonski poverjen mandat nad Marjanskiin otočjem pod strogo obveznostjo, da tam ne bo zgradila nikakšnth utrdb. Kam naj krene Bolgarija ? Italija intrigira v Sofiji Pariz, 6. novembra. V Parizu pazno sledijo razvoju dogodkov na Balkanu. Še posebno jih zanima delo italijanske diplomacije; kajti nikakega dvoma ni, da Italija ne bo v nobenem primeru popustila svoje ekspanzije na Balkanu, čeprav se je s Francijo razmeroma zelo pomirila in ne kaže vsaj na zunaj proti dugoslaviji tiste osti kakor dosle). Rimski dopisnik »Tempsa« ugotavlja v svojem dolgem poročilu, da se Italija danes, bolj kakor ! kdaj trudi, da bi Bolgarijo končno zavlekla v področje svoje zunanje politike. Poleg tega pripominja, da se danes igra važna diplomatska borba v Sofiji, od katere je odvisna usoda vzhodne Evrope in Balkana. Pred nekaj tedni je bila podpisana trgovinska pogodba md Bolgarijo in Češkoslovaško in mnogi so v tem videli znak zbližanja Bolgarije z Malo zvezo. Nato je prispel v Sofijo Titulescu, prišlo je do sestanka med jugoslovanskim in bolgarskim kraljem, sestala sta se tudi kralj Boris in romunski kralj Karol. V resnici se zdi, da so na delu sile, ki bi rade zbližale na eni strani Bolgarijo in Jugoslavijo, na drugi Bolgarijo in Romunijo. Jasno je, da vse to ne gre v račune Italije. Fašistični tisk se prizadeva, da bi Bolgariji dokazal, da bi utegnilo pretesno vezanje na Malo zvezo postati usodno zanjo. Nekateri listi ugotavljajo, da bi bolgarska zunanja politika pri tem zgubila vso prožnost in da bi bila Bolgarija kot razorožena država izročena na milost in nemilost Mali zvezi. V zadnjem času je v teku prava ofenziva za prijateljstvo Bolgarije, ugotavlja na primer »Gazzetta de Popolo«. »Tevere« navaja Bolgarom za vzgled Madjarsko, ki se je tako branila podobnih ponudb od strani Male zveze. Ljapčev botan Sofija, 6. novembra. AA. Bivši predsednik bolgarske vlade Andrej Ljapčev, ki se je delj časa zdravil v Nemčiji zaradi tura v želodcu, se je pred nekaj dnevi vrnil v Sofijo, vendar so ga morali z železniške postaje prepeljati z bolniškim vozom domov, ker se je njegovo stanje med vožnjo poslabšalo. Od takrat Ljapčev sploh še ni mogel vstati, od snoči se je pa njegovo stanje tako poslabšalo, da mora neprestano čuti zraven njega zdravnik. Zdravniki so prepovedali vse privatne obiske pri bolniku, le predsednik sobranja Malinov in predsednik vlade Mušanov sta ga danes smela obiskati. Stanje Ljapčeva je zelo resno. Jdti od piHiH^a, ni videti na Vaših rokah če uporavljate ALBUS , » ^ ^ ierpentinovo milo. Blago milo ki varuje Vaše roke, varuje tudi Vaše perilo. benn druga sredstva, pn čc še tnko bogato tečejo iz. državnih blagajn. Zato jc treba pomagati zadružništvu, dn se obdrži v sedanjih težkih časih 1111 površju in ga podpreti tnko, ila bo v bodoče še lažje vršilo svoje naloge nn polju kmetskega kredita. Sedanje stanje vprašanja kmetskih dolgov je prehodno, kakor imii sploh vsak moratorij svoj pomen le kot prehodna institucija, dokler sc razmere ne izboljšajo. Ker pa ne kaže. dn hi se pri nas. še bolj pn nn svetovnem trgu razmere izboljšale (sai vsak dan vidimo nove eks- perimente in poskuse), jc trehn misliti tudi pri nas na akcijo, ki bo prinesla kmetu olajšave in mu vrnila zopet oni kredit, ki ga potrebuje. Tn nkcija je nujno potrebna, du 1111111 kmetski stan ne izgubi ver, v boljšo bodočnost in da ne pade njegov življenjski standard tako globoko. dn mu ne bo mogoče misliti niti na zadovoljitev najnujnejših kulturnih potreb. S tem pa nastaja nevarnost zn našo narodno sn-mobiinost, ker sinu navsezadnje le kmetska država, katere vse gospodarstvo in kulturo donita no delu kmetskih in delavskih rok. Novi minister dvora t Milan Antic Carinska pogajanja z Italijo Belgrad, 6. nov. AA. Kakor znano, je italijanska vlada zahtevala lani revizijo carinskih postavk o naši živini in živinskih proizvodih, ki se že od leta 1924, ko se je sklenil sedanji trgovinski dogovor, niso izpremenile. Revizijo jc Italija motivirala s potrebo po okrepitvi zaščite domače proizvodnje, mi smo j>a nanjo pristali, čeprav jc povečana carina dosegla znatno višino. Zdaj je italijanska vlada ponovno prosila za novo revizijo, ker se ie pokazalo, da domače cene živine in živinskih proizvodov še zmerom ne ustrezajo. Ker bo od možnosti pristanka na novo zvišanje carin v glavnem odvisen naš bodoči izvoz živine, mesa in dr. v Italijo, ki jc bila doslej glavni kupec tega našega blaga, bodo pogajanja za to revizijo odločilnega pomena za bodoči razvoj naših trgovinskih odnoša fev z Italijo. Našo delegacijo za pogajanja o reviziji bo vodil g. Milivoj Pilja. CSR hvaležna Italiji Praga. 6. nov. c. V mestni posvetovalnici je bila danes posebna slovesnost v znak hvaležnosti Italiji, ki jo omogočila ustanavljanje čeških legij. Te slovesnosti sta se udeležila tudi zunanji minister dr. Beneš in vojni minister Bradač, ki sta pri tem oba govorila. Dunajska vremenska n*povedi Polagoma se bo vreme poslabšalo. Kraljica Marija v Zagrebu Po zboru „Sola in dom" V nedeljo se je vršil občni zbor druStva »Šola in dom«, ki je že po enoletnem svojem obstoju razpredlo mrežo podružnic po vseh vidnejših postojankah naše ožje domovine ter stopilo v stike s podobnimi društvi tudi ostalih predelov naše države. Mnogo je bilo govora na občnem zboru o nalogah društva, zlasti o notranjem in> zunanjem poživljenju šolstva, ki že nekaj let boleha na usodnem padanju učnega uspeha. Pred vsem je prišel 99 poudarek na tri elemente, ki tvorijo v vprašanju šolstva slehernega naroda podlago za reSevanje šolske krize, namreč na s t a r S e , ki morajo »o-delovati v vzgoji otrok, saj so ti njihova najprvo-bitnejša last, dalje na učiteljstvo, ki mora biti stalno in z ljubeznijo vživljeno v svoj poklic, ter končno na mladino samo, ki je danes radi splošne gospodarske in moralne krize tako prepuščena sama sebi, Resolucija hongresa Glavne Zadružne Zveze Zagreb, 6. novembra. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je obiskala danes dopoldne mestno otroško zavetišče na Selški cesti. Ves prostor pred to moderno šolo je bil nabito poln otrok, ki so imeli v rokah zastavice in cvetje, da pozdravijo Nj. Vel. kraljico, ki se je pripeljala točno ob U v spremstvu dvorne dame ge. švrljuge. Nj. Vel. kraljico je pozdravil univ. prof. dr. Ivo Krbek z lepim govorom, dve deklici v narodnih nošah pa sta izročili kraljici prekrasen šopek cvetic. Ko je kraljica Marija prišla v dvorano, je stopila na oder mala štiriletna deklica Ružica s še dvema deklicama s šopkom cvetic, ki je bil večji od njih. Deklamirala je prigodno pesmico, nato je pa nadaljevala čedalje pogumneje. Ko je končala, ni vedela, kaj naj stori, tedaj pa jc stopila k njej Nj. Vel. kraljica in ob-iela njo in njem dve spremljevalki. Nj. Vel. kraijica je bila izredno ugodno presenečena. stopna ie k otrokom, se razgovarjala z njimi iu jih božala. Med silnimi ovacijaini in vzkli-kanjem zbrane množice sc je nato kraljica s svojim spremstvom odpeljala in krenila po savskem predmestju na Kazališni Irg, kjer stoji Obrtni muzej, lam se jt bilo zbralo več tisoč ljudi^ ki so navdušeno aklamirali in pozdravljali kraljico. Popoldne ob pol štirih si je Nj. Vel. kraljica ogledala Higijenski zavod na Zelenem Bregu. Ob 8 zvečer bo Nj. Vel. kraljica prisostvovala svečani predstavi »Libuše« v gledališču. Nocoj je Nj. Vel. kraljica Marija prišla na predstavo Smetanove opere »Libuša« v narodno gledališče, kjer je ostala do konca predstave in ie bila izredno zadovoljna z odličnim podaianjem opere. Ob 11.40 se je vrnila s svojim spremstvom z dvornim vlakom v Belgrad. Kiiajsko-ruski pakt Pariz, 6. novembra. Iz Sanghaja poročajo, da je sovjetski poslanik pri kitajski osrednji vladi ponudil sklenitev rusko - kitajskega pakta o nena-padanju. Načrt vsebuje zelo konkretne predloge. V resnici se nova pogodba razlikuje od drugih prijateljskih pogodb, ki so jih fiodpisale razne države: 1. Pogodbenika se obvežeta, da se ne bosla med seboj napadla. Spoštovala bosta suverenost obeh držav. 2. V primeru, da kateri izmed njijn napove vojne tretji državi, se drugi pogodbenik obveže, da ne stopi na stran lc države. 3. Poleg tega je dolžan prepovedati iz svoje države izvoz orožja v državo, s katero jc drugi pogodbenik v vojnem stanju. 4. Sovjetska vlada se je poleg tega obvezala, da prekine komunistično propagando na Kitajskem. Kitajska in Rusija se nadalje pogajata tudi za sklenitev trgovinske pogodbe. London, 6. novembra, b. Iz Moskve poroča;o, da je sovjetska vlada dobila uradno poročilo, da je v petek preletelo 9 japonskih letal sovjetsko ozemlje blizu Vladivostoka ter izvršilo ogled ped-ročja v dolžini kakih 30 km v obeh smereh Vladivostoka. Pričakuje se, da bo sovjetska vlada poslala Japonski energično protestno noto v Tokio. Ad šlager. Demisija maršala Balba Rim, 6. nov. AA. Agencija Štefani poroča, da je kralj sprejel ostavki mornariškega ministra Jožefa Sirianija in letalskega ministra marSala Balba. Sprejeta je tudi ostavka obeh državnih podtajni-kov v teh ministrstvih. Mornariško in letalsko ministrstvo bo prevzel Mussolini sam, za državna pod-tajnika v letalskem In mornariškem ministrstvu sta pa imenovana general Valle in general Cavag-nari. — Maršal Balbo je imenovan za guvernerja Libije kot naslednik maršala Bodoglle. Belgija utrjuje svoje meje Pariz, 6. nov. AA. Iz Bruslja poročajo, da je imel predsednik belgijske vlade de Brocqueville včeraj velik politični govor, v katerem se je posebno dotaknil vprašanja varnosti belgijske meie. Belgijska vlada, je izvajal govornik, je sklenila vse potrebno ukreniti, da zaSčiti svojo zemljo in sicer vso svojo zemljo. Čeprav sc je o tem pogosto govorilo v vladi, ni bilo niti trenotek nikake neodločnosti glede organiziranja naše obrambe ter so že tri leta popolnoma določeni vsi ukrepi za zaščito naših meja. Kar se tiče podrobnosti o teh načrtih, je zaključil grof de Brocqueville, nima noben dober patriot pravice zahtevati o tem podrobnih pojasnil, ker se taka vpraianja v nobeni državi javno ne obravnavajo. Balkanska konferenca Solun, 6. novembra. AA. Dopoldne ob 10.30 je četrta balkanska konferenca nadaljevala svoje delo v veliki dvorani univerzitetnega poslopja. Na danainji seji so izvolili komisije. Komisija za politično zbližanje bo razpravljala o resoluciji prejšnje konference, o manjšinskem vpraianju in bo sprejela novo resolucijo. Dalje bo razpravljala tudi o konzularnih konvencijah. Komisija za intelektualno sodelovanje bo proučevala vprašanje učenja balkanskih jezikov, in vprašanje ustanovitve podkomisije za sodelovanje pri vza emni telesni vzgoji mladine. Gospodarska komisija bo pretresala osnutek načrta o konvenciji za gospodarsko sodelovanje med balkanskimi narodi, o vprašanju balkanskega kmetijskega kredita, o vprašanju med-balkanske kmetijske zbornice in o načrtu o statutu balkanskega urada za sodelovanje. Drevi odpotuje v Atene tudi jugoslovanski poslanik gosp. Boško Hristič, v Solunu bo pa ostal kot opazovalec generalni konzul gosp. Branko Adjemovič. Argentina priznava sovjete 1 London, 6. nov. b. Iz Buenos A i resa poročajo, da se v tamkajšnjih krogih trdi, da bo takoj, ko bodo Združene države priznale sovjetsko Rusijo, pričela tudi Argentina v isti smeri pogajanja s sovjeti. Fašistični „Dan krsta" Rim, 6. nov. b. Za povzdigo propagande za demografsko okrepitev fašizma je bil v Italiji uveden dan skupne fašistične svatbe. Sedaj se je uvedel tudi fašistični dan krsta. Pri tej priliki se je krstilo v cerkvi sv. Petra 40 otrok. Po krstu je bila v palači Procchi svečanost, pri kateri so novorojenčki dobili vsak po 100 lir v hranilnih knjižicah. * London, 6. nov. AA. Liverpoolski dopisnik lista »Daily Mail« napoveduje skorajšnjo fuzijo med velikima paropk)vnima družbama »Cunard Line« in »Whitc Star Line«. Fuzija je v načelu že gotova, urediti je treba le še nekatere podrobnosti. Nova nemška vlada ? Pariz, 6. novembra. AA. Berlinski dopisnik tukajšnjega »Journala« pravi, da priprave za upravno reformo Nemčije zelo naglo napredujejo, tako da je pričakovali, da bo tretji rajli Hitlerja definitivno konstituiran 31. t. m. Dopisnik dodaja, da namerava Hitler svojo vlado takole rekonstruirati: Kancelar Hitler, podkancelar Rudolf lless, zunanje zadeve v. Papen, finance dr. Popitz, vojska general v. Epp, sedanji predsednik bavarske vlade, šef generalnega Štaba v. Bloinberg, Rcichswehr general Reichenau, sedanji državni podtajnik v istem ministrstvu, letalstvo, državna policija in predsedniStvo državnega zbora Goring, prosveta Gobbels (ministrstvo za propagando v sedanji obliki bi se opustilo), pravosodje Frank, Irgovina Ru-benacht, gospodarstvo dr. Schmidt, prehrana dr. Darre, notranje zadeve Frick, predsedniStvo vrhovnega sodiSča v Lipskem dr. Giirtler. Ta rekonstrukcija bi bila zunanji znak edin-stva Nemčije, po drugi strani pa si vlada zagotovi ne samo dejansko vodstvo nad vojsko, temveč tudi možnost pretvorilve vojske v politično ustanovo, ki bo vladi na razpolago. Občinske volitve v Bolgariji Sofija, 6. novembra. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Včeraj so se v popolnem miru in redu vršile občinske volitve v kakih 20 mestih in 300 kmetskih občinah v Bolgariji. Volitve so bile pretežno krajevnega pomena in predstavljajo uspeh strank narodnega bloka, čeprav so te stranke v mnogih krajih postavile posebne liste. Število komunističnih glasov je znatno padlo. Izpred Državnega sodišča za zaščito države Belgrad, 6. nov. A A. Danes poj>oldne ob 16 je Državno sodišče za zaščito države izreklo obsodbo proti Mjciču Luju in tovarišem radi zločina vohunstva v korist dveh tujih držav. Glede teh dejanj se je vršila glavna razprava od 23. do 20. oktobra ob izključitvi javnosti v interesu državne varnosti. Z današnjo sodbo so obsojeni: Lujo Mirič, podpolkovnik v pokoju na smrt na vešalih, Avguštin Furlani, privatni uradnik in kapetan v ostavki na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Mane Strcirher, letalski kapetan v pokoju na 10 let in 6 mesecev robije in na trajno izgubo častnih pravic, Kamilo Seraglio, trgovec in italijanski državljan na 10 let robije, po izdržani kazni pa na stalni izgon iz države, F.dniund Weiss, trgovec in italijanski državljan na 5 let robije in izgubo Častnih pravic, po prestani kazni pa na stalni izgon iz kraljevine Jugoslavije, Fridrik Cervenka, avstrijski državljan, major v pokoju nn dosmrtno robijo iu trajno izgubo častnih pravic (izion iz kraljevine Jugoslavije), Oskar Ravnahcr. administrativni kapetan v pokoju na 2400 Din. odnosno 40 dni zapora. Rani Ravna-her, administrativni kapelan v pokoju na 1200 Din, odnosno 20 dni zapora, Anton Velikonia na 8000 Din, odnosno 50 dni zapora. Male l^alič, podpolkovnik v pokoju jo bil oproščen. Ker so slednji presedeli v preiskavi več. kakor so bili obsojeni In ker se jim je preiskovalni zapor štel v zakon, so bili takoj izpuščeni na svobodo. Vsi obsojenci od 1—6 so obsojeni po § 42 vojaškega zakona. Osebe, ki so bile obsojene na denarno Cflobo, so se sodile po § 14 zadnji odstavek kazenskega zakona radi prestopka, ki «o trn zagreSili s tem, da niso prijavili pristojnim oblftem korake, ki jih je storil (Vrvenka radi doh.ivpnnja poročil tujim državam o vojaški obrambi naše države. Novi Sad, 6. nov. m. Kakor smo že včeraj poročali, je včeraj popoldne kongres Glavne zadružne zveze dokončal svoje delo. Ob koncu kongresa so zadrugarji iz vse države sprejeli soglasno resolucijo, ki se v glavnem glasi: Predstavniki zadružništva iz vse države, zbrani na 14. rednem občnem zboru in kongres Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije, v katerih je včlanjenih 894.000 domačij s 4.5 milijonov duš, so pri pretresu aktoalnih problemov prišli do sledečih zaključkov: Splošna gospodarska kriza se je kljub nekim znakom zboljšanja v nekaterih panogah gospodarstva in pri izmenjavi blaga z inozemstvom v tekli 1. 1932 pri nas lo šo povečala. Siromaštvo je poleg poljedelca zajela tudi ostale sloje našega naroda. Posledice tega lahko postanejo zelo težke in je zadružništvo po svojih etičnih načelih edino sposobno, da se vzame kot podlaga za zboljšanje tega težkega stanja. Radi tega je neobhodno potrebno, da se posveti zadružništvu posebna pozornost in da se njegov razvoj podpira i vsemi sredstvi. Težak položaj našega poljedelca in naših kmetij nujno zahteva, da se čimprejo sprejme končnovcljavni zakon o zaščiti kmeta in o ureditvi kmetskih dolgov. Zaščita pa, ki naj jo da ta zakon kmetu, mora tiiti popolna in učinkovita, pri tem pa mora gledali tudi na to, da ohrani kreditno sposobnost našega kmeta. Potrebno jo tudi, da se posveti posebna pozornost maksimiranju obrestne mere, ki se mora spraviti v sklad s plačilno sposobnostjo kmeta in rentabilnostjo kmetijstva. Imajoč v očeh dejstvo, da so poljedelci organizirana zajednica samih poljedelcev, jc potrebno, da se pri sprejemu konfno-voljavnega zakona o zaščiti kmeta in o ureditvi kmetskih dolgov izvzamejo iz tega zakona -aino kmetijske zadruge, odnosno, da sc za zadruge uvedo posebni režim, ki lio odgovarjal bitnim lastnostim zadrug. Vse to naj sc izvede na podlagi predlogov, ki jih je Glavna zadružna zveza predložila mcroilajnini mestom že lani. Polog zaščite kmeta in ureditve njegovih dolgov je potrebno, da se storijo posebni koraki za okrepitev kreditiranja kmeta in za racijonalizarijo kmetijskega kredita. Zastopajoč slališče, da je zadružni kredit najbolj zdrava oblika in način za kreditiran,jo kmeta, zahtevamo, da se dajo v ta namen zadružništvu od strani državnih in poldr-žavnih denarnih zavodov dovoljna denarna sredstva na razpolago. Zato nnj Privilieirana agrarna banka svoje metode kreditiranja bolj prilagodi potrebam našega zadružništva in naj preide na sistem dovoljevanja globalnih kreditov. Katastrofalno padanje cen kmetijskih proizvodov v zadniih letih zahteva, da se storijo vsi potrebni koraki, ki bodo lahko zagotovili joliedelcu one cene za njegove pridelke ki bedo odgovarjali produkcijskim stroškom. Obenem pa je treba radi olajšanja težkega položaja znižati našemu kmetu davčna bremena tako, da se čisti katasterski dohodek, kot osnova za odmero davčnih bremen, prilagodi dejanskim dohodkom, ki jih ima kmet od svoje zemlje ter da se mu omogoči, da lahko plača zaostale davke postopoma. Neenakost ^adruine zakonodaje v naši državi nalaga, da se čimprej prične ustvarjati zakon o gospodarskih zadrugah. Kraljevska vlada se pa naproša, da pred definitivno redakcijo teksta tega zakona konzultira naše zadružništvo ter mu da možnosti, da jo seznani s svojimi željami, zahtevami in potrebami. Za ustvaritev čim močnejše vezi med zvezami in njihovimi zadrugami je potrebno, da se zadružništvu povrne bonifikacijo v pogledu pisemske poštnine. V resoluciji se nadalje zahteva, da naj se za-drugarjem ne odrekajo davčne ugodnosti od strani davčnih oblasti, nadalje, da se zadruge po tarifi št. 12 oproste dopolnilne prenosne takse. V pogledu revizije obrtnega zakona, ki jo je pokrenil trgovinski minister, je Glavna zadružna zveza proti tej reviziji, v kolikor pa se tiče gospodarskih zadrug, je treba to revizijo izvršiti v smeri, kakor je to predlagala Glavna zadružna zveza. Na koncu predlaga Glavna zadružna zveza v svoji resoluciji, da naj se ukine zakon o ustanavljanju agrarnih zajednic z vsemi odnosnimi odredbami, ki so v nasprotju z obstoječim agrarnim zakonom. Belgrajske vesti Belgrad, 6. nov. m. Premeščeni so Ivan Urh iz Jesenic v Maribor kurilnica, Anton Hlebec, Erometni uradnik na gorenjskem kolodvoru v jubljani na glavni kolodvor istotam, Novak-Jovanovič M., prometni uradnik iz Trbovelj na postajo Zidani most. Ivan Bole, prometni uradnik iz Zidanega mosta na postajo Ljubljana glavni kolodvor, Franc Urek, prometni uradnik iz postaje Sava za šefa postaje Murska Sp-bota, Franc Rihterič, pomožni strojevodja ku-rilniške izpostave iz Vejenja v kurilnico Ljubljana glavni kolodvor, Ivan Rus, pomožni strojevodja iz kurilnice Maribor v kurilniško izpostavo Velenje, Slavko Bregant, pomožni prometni uradnik iz Postaje Kočevje na postajo Zalog, Maksimiljan Vedernjak, prometni uradnik iz postaje Ljubljana, glavni kolodvor za šefa postaje Sava, Friderik Bernot, prometni uradnik iz postaje Jesenice za šefa postaje Trebnje na Dolenjskem. Belgrad, 6. nov. m. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je pričela danes razprava proti Borisu Voiniloviču in drugom. Split, 6. nov. b Ob koncu meseca decembra bo ponovno pričela izhajati turistična revija »Jugoslavija« v 5000 izvodih. Revija je namenjena za propagando za tujski promet. £g * i Pariz, 6. nov. AA. Potrjujejo se vešti iz Was-hingtona, da so razgovori med Veliko Britanijo in USA glede vojnih dolgov doživeli popoln neuspeh. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno, v severnih krajih naše države se bo zjasnilo, zmerno hladno. .Utrinki. KARDINAL BERTRAM 0 POMEMBNIH SODOBNIH VPRAŠANJIH 0 priliki praznika Kristusa Kralja je imel kardinal iierlram pomemben govor o sodobnih aktualnih vprašanjih, iz katerega povzemamo dobesedno sledeče: »Motrim nedeljske prireditve po naši deieli. le pred nekaj desetletji smo iuli svarilo, da praznovanje nedelje preveč lahkomišljeno vzamemo. Zdi se mi pa posebno aktualno ponoviti lo svarilo zlasti letošnje leto. Vem, da isto tolijo starši sto-tisočili otrok, ki se zavedajo svoje odgovornosti pred Bogom. I'i vsi, ki hočete nemški narod vodili k večji kulturi, pomnite: Način krščanskega praznovanja nedelje je merilo krščanske kulture. — Prav je, da se vest vsega naroda zgane ob vprašanju, če sredi vseh mogočih telesnih vaj in prazničnih prireditev naše praznovanje nedelje v resnici odgovarja duhu Kristusa Kralja. Ni nobeno pu ritim je, ako katoliški starši ie nekaj mesecev občutijo pravo domotoije po pravem krščanskem po-svečevanju nedelje s službo božjo, s popoldanskim obiskom cerkve in z zaupljivim družinskim razgovorom v krogu staršev in otrok, ki se morejo razvili edinole ob nedeljah. Razumemo ludi najboljše krščanske fante in dekleta, ki zahtevajo, naj bi bili vsaj nedeljski dopoldnevi oproščeni raznih nastopov in posvečeni izključno duhovm kulturi, službi božji in prejemanju zakramentov. Dalje plava moj pogled v delovna taborišča. Poznam in cenim dobro voljo tistih, ki so jih ustanovili. Vsi pa vemo, da bodo plemeniti nameni le tedaj izpolnjeni, ako bo podlago skupnega življenja tvorilo versko mišljenje in skrb za čistost telesa in duha. Tega se pa ne da doseči z zunanjo silo. Duh je, ki oživlja. Ravnam po namenu staršev in tudi v smislutvoditeljev države, ako najboljšim mladostnikom v delovnih taboriščih kličem: Držite skupaj, da bo vladala verska vzgoja sredi vaše družabnosti! Danes ni nobena stvar nujnejša, kakor na to opozarjati. In starši, uveljavite svoje dolžnosti! Nc more vam bili vseeno, kakšni se bodo vaši fantje vračali iz delovnih taborišč.* KRISTUS-KRALJ ZAŠČITNIK NAHODA IN DRŽAVE ■ Osserratore Romano» prinaša dolgo poročilo o nenavadni slovesnosti, ki se je vršila v veličastni stolnici sv. Štefana na Dunaju, kjer je po pontifi-kalni maši kardinala Innitzerja papežev nuncij, msgr. Sihilia izročil predsedniku avstrijske republike prof. Miklasu najvišje odlikovanje *najvišji Kristusov red-. Pri tej priliki jc odlikovani pred-j zednik republike prof. Miklas v cerkvi imel nagovor. v katerem je med drugim tole povedal: »Biti Kristusov rojak mora biti želja vsakega kristjana. Vsakdo si mora prizadevali, da lo tudi v življenju izvede ter da po tem urama svojo vest v vprašanjih javnega in zasebnega življenja. To ja vsakdo obljubil pri krstu, pri prvem svetem obha-! jilu in pri sveti birmi. Da bi bil pravi Kristusov borec, sem si tudi jaz prizadeval v vsem svojem dolgem in delapolnrm življenju. To zporedujem odkrilo in z veseljem, četudi sr zavedam svoje nepopolnosti, grešnosti in človeških slabosti, katere naj mi odpusti Gospod kot milostni sodnik. Ampak danes pred tem oltarjem ne stojim kot zasebnik. Na svojem visokem položaju, ki mi ga je postavila Previdnost, kot šef države, iz srčne globočine želim, da bi se s pomočjo vseh mojih skromnih sil izvedla v življenja tale načela.* živeli v skladnosti z obljubami moje mladosti. Ne samo kol privatnik, ampak tudi kot zvezni predsednik avstrijske republike sem obnovil pred odličnimi zastopniki države izpoved katoliške vere. Ob povzdigovanju sem ponižnega srca povzdigoval molitve k Najvišjemu, ki je tu na oltarju, razlagal mu težave in bolečine vsega našega tako hudo preizkušenega naroda... Dobro vem, da to visoko odlikovanje ni namenjeno samo meni. Zaradi tega ta počastitev prav tako, ali pa še bolj velja deieli, kateri po božji previdnosti predsedujem. Velja ludi vsem tistim, ki z menoj delajo za krščansko obnovo naše ljubljene domovine, a nc v zadnji vrsti velja vsemu katoliškemu ljudstvu naše države, ki ie tisoč let svoje zgodovine dokaztije svojo iivo vero. To odlikovanje pa ne pomeni samo počastitve, ampak tudi dolinost. V smislu zveste službe Gospodu Kristusu Kralju razumem to odlikovanje, ki mi je bilo danes izročeno. Vem, da v tem gre za menoj ves narod, kateri je danes z menoj vred obnovil slovesne obljube in izpoved vere, katero sem jaz izrekel tu pred oltarjem... Naj Kristus Kralj ostane z nami in naj s svojo modrostjo varuje naš narod in našo ljubljeno domovino.c AMERIKA SE STARA Število prebivalstva ameriških Združenih držav znaša 125,6'J3.000 duš. Iz zadnjih uradnih statistik je razvidno, da jc število starih ljudi posebno naraslo. To pa radi tega ker je priseljevanje, ki je v prejšnjih desetletjih prineslo le mlade ljudi v deželo, bilo v zadnjih letih zelo skrčeno. V dobi od 1920 do 1030 je poraslo število nad 6,5 let starih ljudi v primeri s prejšnjim desetletjem za 34%. Dalje ugotavlja statistika, da so emeriške družine, ki so še pred nedavnim časom štele po 5 članov, sedaj padle na število 3.3 članstva. Torej se tudi ameriške Združene države uvrščajo v število starajočih narodov. Trudna Evropa ni več sama.,, KAKO SODIJO BOLJ SE VIKI 0 SEBI Oficijelcn organ ministrstva za poljedelstvo podaja v številki od 23. okiobra zanimivo sliko o sovjetskem gospodarstvu pod naslovom »Obisk na traktorski postaji«, rStopimo na dvorišče postaje za traktorje p Bohuslavu v V krajini. Tla so postlana z raznimi nadomestnimi deli za stroje. Ze od pomladi sloji na dežju polno strojev, ki jih razjeda rja in za katere se nihče ne zmeni. Razen lega se naluija na obširnem prostoru še kaka dva lucala drugih poljedelskih strojev, katerim mnogim se pozna, da sploh niso bili praktično rabljeni; vse je zarjavelo in zanemarjeno. Okrog po tleh polno nadomestnih delov, demontiranih strojev itd., itd.* — Članek je dolg dn- koloni, izpolnjen z enakim naštevanjem, ne da bi h koncu navedel, kako temu stanju od-pomoti. Mohorjeva družba v letu 1933 Te dni prihajajo med naš narod mohorjevke. Kdor se zaveda, kaj pomenja Mohorjeva družba za Slovence, jemlje vsako leto družbin Koledar v roke ■/, upom in strahom in pogleda najprej, kako visoko je število udov. Skozi vrsto let smo bili navajeni, da je število mohorjanov vsako leto naraslo, in sicer za 2000 do 8000. Porast mohorjanov smo mogli ugotoviti celo v letih, ko je že težko tlačita naše ljudi mora krize. Letos se pn kriza ni ustavila niti pri tako jK)trebni stvari kakor so mohorjeve knjige. Za 8.307 udov je padlo število, tako, da znaša sedaj 46.704. Če vpoštevamo težke čase, nam govori tudi ta številka o veliki priljubljenosti dobre knjige med našim narodom in o požrtvovalnosti poverjenikov, ki so morebiti letos težje spravili skupaj 46.000 mohorjanov nego leta 1918, ko je bilo denarja povsod obilno in smo imeli še Goriško in Koroško, nad 90.000. Tem večje priznanje in iskrenejša hvaležnost pa gre onim župnijam, kjer niti letos ni padlo število mohorjanov, ampak je ostalo na dosedanji višini ali je pa celo porastlo. Pregledali smo vse župnij® v krški, lavantinski in ljubljanski škofiji in z veseljem ugotovil, da dobimo skoraj v vsaki dekaniji kako župnijo, ki je uspešno kljubovala sili razmer. Na Koroškem n. pr. ni niti ene dekanije, kjer bi ne bilo v kaki župniji število napredovalo. V lavantinski škofiji samo v dekanijama Gornjem gradu in Vuzenici ni nobena župnija napredovala, pač pa so se nekatere obdržale na lanski višini. V ljubljanski škofiji so samo v dekaniji Leskovec nazadovale vse župnije, v dekaniji Loki, Ribnici, Semiču in Vrhniki so pa ohranile nekatere župnije dosedanje posestno stanje; v ostalih dekanijah je pa povsod kaka župnija še napredovala. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli imenoma naštevati vse župnije, kjer lahko ugotovimo porast Slanov. Naj omenimo na Koroškem Slov. Plajberk, Globasnico, Skočidol, Zilsko Bistrico, Št. Tomaž in Grebinj, ker nas pač iz srca veseli, če vidimo, da onstran Karavank mohorjani umreti nočejo... Lepo število župnij, ki so napredovale, izkazuje lavantin- ska škofija Celje je zvišalo že itak lepo število 650 na 660, Žalec 'od 186 kar na 210, Sv. Rupert v Slov. goricah od 71 na 82, Sv. Trojica pravtam od 120 na 132, Črensovei v siromašnem P rek mu r ju od 46 na 59, Sv. Jurij pri Ljutomeru od 123 na 143, obmejna Gornja Radgona od 310 na 327, stolna župnija v Mariboru od 690 na 710, Šmartno pri Velenju od 37 na 58. Sromlje od 54 na 86. (Izreden napredekl) V Ljubljanski škofiji mesto Kamnik ni hotelo zaostati za lansko višino (236), ampak je pridobilo še dva nova uda; v Banjaloki pri Kočevju se je število 15 zboljšalo na 23, v Hrastju pri Kranju od 14 na 21, v Litiji 198 na 209, pri Šv. (Petru v Ljubljani od 660 na 669, v Šiški 312 na 317, v Moravčah 192 na 202. Posebno lep napredek izkazujejo župnije Št. Rupert (od 116 na 138), Sv. Krištof v Ljubljani (od 160 na 178) in Šmihel pri Novem mestu (od 171 na 186). Omenili bi lahko napredek še tu in tam. a naj to zadošča. Morebiti se bo našel kdo, ki nam bo zopet sestavil lepo preglednico o procentu mohorjanov v posameznih župnijah in dekanijah. Moder mož je rekel, da noben človek, ki živi od svojega dela, ne zasluži tako malo, da bi ne mogel ničesar prihraniti, in noben človek ne tako mnogo, da bi ne mogel — vsega porabiti. Seveda je treba take trditve vzeti »cum grano salis«, a v celoti to drži. Zato upamo, da se bo kljub težkim časom padanje števila mohorjanov v letu 1984 ne samo ustavilo, ampak da se bo šitevilo zopet popelo vsaj na 50.000. S posebno hvaležnostjo se pa moramo končno spominjati še onih neimenovanih dobrih src, ki so zbrali 6000 Din za našo slovensko diasporo. Naj zaključimo z željo, da bi ostalo tudi v bodoče tako in bi se takrat, ko plačujejo naročnino, spominjali zlasti tisti, ki znajo knjigo ceniti, da bodo dobili več, nego so plačali (saj 20 Din za 5 knjig ni nikak denar!); naj dajo zlasti ti večji ali manjši prispevek v najlepši narodni namen: za širjenje dobre knjige, ki naj od leta do leta bolj poveže raztresene ude našega narodnega telesa v eno duševno enoto! Star stovenshi nagrobnih v Ptuju V južni zunanji steni cerkve sv. Ožbalta v Ptuju pod 6ončno uro je vzidan star zanimiv nagrobni kamen iz leta 1838 s slove 6edilom v vezani besedi ki se glasi: Da bi mogla mladost Smerti se sprostiti, Ali pa nedužn06t Koga ol)raniti Ne bi ona nama JANŽEK MICA ANA Malih vas vmorila Naj tak žalo6tila. Mirno, mirno spite, Nebes tam si vžite. Per svojem lubem sini Nas Bog pa zedini. Tam več ne ločitve Tam de srečno bitje. Vam k spomini dali postaviti v leti 1838 vaši starši. Vrabel Janže no Ana š žabjaka š mlina. Nagrobnik se je nahajal preje na pokopališču. ki je bilo okrog cerkve, in ga je dal pri prenovitvi cerkve vzidati v steno o. tiijcro-nim Streminger, gvardijnn oo. knpucinov, ki vrše v cerkvi službo božjo in jo oskrbujejo. Nad nagrobnikom je sončna ura, ki jo je isti gvardijan dal napraviti lani. Oblika nagrobnika in pismenke z okraski odgovarjajo stilu časa in kažejo izredno veščo roko kamnoseka, ki ie spomenik izdelal, škoda. da so bile pismenke prevlečene v novejšem času s črno barvo, ki ponekod kvari napis. Kdo je napis spesnil, trenutno ni mogoče ugotoviti. Vendar kaže jezik v četvero in trovretič-nih kiticah s tremi troheji precej veščega pesnika. tako da napis daleč nadkriljuje običajne nagrobnike iz iste dobe po vsebini in obliki. Iz mrtvaškh knjig pri župniji sv. Petra in Pavla v Ptuju, ki so jo že ob času jiostunka s|)omenika upravljali oo. minoriti in h kateri je spadal tudi sv. Ožbalt, je razvidno, da sta Ivan Vrabel in Ana roj. Rojsp imelo troje otrok, na katere se nanaša nagrobni napis. Prvi sinček Ivan je umrl v starosti 4 let dne 3. 12. 1828. hčerka Marija je umrla dne i. 10. 1834, stara 5 let, hčerka Ana j)a v storosti f) let in pol dne 30. 12. 1837. Njih oče. Janže, mlinar v Žabiaku, je timrl dne 3.7. 1863 v starosti 62 let, dočim se dan smrti matere ne da izslediti. Napis na nagrobniku kaže, da se je že pred sto leti med našimi kmeti v okolici Ptu ju živo budila narodna zavest in je zato vreden, da se obiavi v »liki in beaedL Real. Novo milo, ki nudi res nekaj novega! Trojni jubilej zahonshe dvojice V Stožicah pri Ljubljani obhajata Franc in Antonija Sitar, zakonska dvojica v ugledni posavski družini, trojen vesel spomin. Takole v sredo bomo posegli, da bomo obsegli vse tri jubileje. ! Fran Sitar stoji čist in čvrst pred svojo končano | 70 letnico in žena Antonija, zdrava in krepka, j pred svojo komaj začeto šestdesetletnico; oba ! pa praznujeta danes 7. novembra 35 letnico svoje j poroke. Bog ju je blagoslovil z obilnim družinskim blagoslovom: sedem otrok jima še živi, deset pa jih že pokriva grobna gredica pri Svetem Juriju. Kar sta predvsem mogla in hotela dati svoji družini, to je krščanski duh, ki se uspešno bori in ohrani v vseh življenjskih razmerah. »Pri Bogu srce, pri delu roke!« je verno načelo skrbne gospodinje, kakor se je sama naučila pri svojem očetu, bivšem posestniku »Pri Čamru«, ki je daleč izven slovenske dežele slovel kot pošten in dober poznavalec konj. Svoj čas je celo škofu Strossmayerju prodal par lepih visokih konj. — Franc Sitar je bil dolgo vrsto let delaven občinski svetovalec, po čigar zaslugi se je dokaj dvignilo umno gospodarstvo v občini in soseski. Tudi sam zase je vešč in podjeten gospodar, ki je za svojo spretno in posrečeno živinorejo na raznih razstavah orejel več ko eno diplomo. Ves Sitarjev gospodarski obseg in delokrog ie prepričevalen zgled, kaj premore verno srce in delovna roka tudi tam in tudi takrat, kjer in kadar med cvetjem in zeteniem poganja neobhodno trnje. Vrli zakonski dvoiici in vsej 'Sitarjevi družini: Še mnogo srečnih let! Požar v Smartnem ob Savi Že več let ni bilo pri nas požara, letos smo imeli pa kar dva. Meseca julija je do tal pogorel veliki dvojnik z vso krmo in tremi vozovi pocestnici g. Ivani Marolt v Šmartnem. Dne 3. novembra ob pol dveh ponoči pa je zopet bilo plat zvona. Gorelo je dolgo gospodarsko poslopje poseslnice g. Ivane Zajec v Šmartnem. Takoj so bili na mestu domači gasilci, ki so s 6Vojo motorko omejevali požar, da se ni raztegnil na stavbo pevskega doma. V najkrajšem času so prihiteli tudi gasilci iz Sto-žic in Sneberja-Zadobrove, ki se jim je po dolgem trudu posrečilo ogenj omejiti. Pogorelo je vse gosj>odarsko poslopje in mnogo krme. Živino in stroje so rešili. Kako je nastal ogenj, ni znano. Gasilcem se najtoplejše zahvaljujemo za njihovo požrtvovalnost. Zadnji čas je. da si zgradimo .stalne rezervarje, kakor je v to služil vodnjak g. I. Dovča. • Koncert Karta Rupla Zelo razveseljivo vplivajo v vrsti z najvišjimi umetniškimi zahtevami na splošno v kvaliteti in kvantiteti ne skladnih koncertov glasbeni dogodki, kot je bil umetniški nastop violinista Karla Rupla in pianistke Zore Zarnikove. Koncert spada med intimne glasbene večere, ki se vrše v razdobjih v Filharmonični dvorani, in ki s svojo vrednostjo nudijo uteho oni glasboljubni publiki, ki si želi in zna ceniti še posebno v finese poglabljajoče se muziciranje. Žal, da jc takega občinstva pri nas sorazmerno tako malo in da se zato taki večeri vsled nerentabilnosti tako redko pojavljajo. Mlada umetnika sta izvedla dvodelen sjjorcd, ki je objel v prvi polovici sodobno jugoslovansko, v drugi pa starejšo, dognano tujerodno vijolinsko produkcijo. Culi smo Slavenskega pristno prirod-no, z domačo folikloro prepojeno Slovansko sonato, Logarjevo Arijo in dve kratki rapsodiji skladatelja Lhotke, Slepačka in Zetelačka, nekam monotono zasnovani obdelavi južnih nar. motivov. V nadaljnjem pa je sledila Cesar Franckova Sonata, čuvstvena tematično graicna in zavzetna umetnina. in Lnlova Simfonie espagnole, tipična, iz šoan-ske zemlje pognala skladba. — Spored ie zlasti v prvem delu pogrešal malce na mikavnosti. Zato pa ie bila izvedba tem bolj skrbna Vi-kdiinist, čigar vrline že itak poznamo, je s svojo briljantno sočnostjo tona in rekel bi pariško pre-finjenostio podajanja priklepal pozornost poslušalcev in razgibava! njihova čuvstva. Za vse pa je imel veliko zaslombo v pianistki, ki ima izredno sposobnost, izvabljati iz instrument« kar presenetljivo božajoče tone in lahkotno prelivajoča se sozvočja, m to z umetniškim smislom in poglobljenostjo. Podaianie se ie v splošnem skladalo z umetniškir i zakoni, le te matična plastika (izrecno pri Franckovi sonati luer sta oba instrumenta ko- Poglejte njegovo opremo, preizkusite njegov vonj prepričajte se o njegovi obilni peni. In poslušajte, kaj pravi veda: posebno voljno, idealno za polt, ker ima veliko lepotno moč. ELIDA nr CVETIC MILO Sinova ubila očeta Dolnja Lendava, 4. novembra. V družini Kerecovi v vasi Hotiza že dalje časa ni bilo miru. Oče je bil velik nasilnež. Preganjal je ženo in otroke. Ni bil več nihče varen življenja Ponoči je bil eden izmed otrok vedno na straži, da se ne bi oče na skrivnem priplazil in ubil ženo ali katerega izmed sinov. Vedno jim je namreč grozil, da jih bo vse zaklal. Toda nesrečni oče sam je postal žrtev družinskega razdora. Včeraj je na vse zgodaj začel razsajati. Na-brusil je nož in zalezoval domače. Posebno sta mu bila na poti to jutro sinova Avguštin in Štefan. Na dvorišču so se skregali. Oče ju je hotel napasti. Sinova sta se umaknila, prijela v roke ročice in se postavila v bran. Ko sta videla, d« se oče ne šali, sta začela udrihati. Oče je padel z razbito glavo. Poslali so po zdravnika dr. Klara, ki je takoj prišel, pa je mogel ugotoviti le smrt. Sinova sta se takoj javila orožništvu in sodišču. Mrlič je bil obduciran. Glavo ima vso razbito. Dobil je več smrtnih ran. Sinova sta bila danes na sodišču zaslišana. Novica o tej strašni družinski tragediji »e je hitro raznesla po Slovenski krajini. Že zelo dolgo ni bilo primera, da bi očeta ubili lastni otroci. Nesrečnež si je sam kriv, da je umrl tako strašne smrti. Velik del krivde ob tej tragediji nosi alkohol. Novo gimnazijsko poslopje v Zagrebu je primer odlične moderno zasnovane šolske zgradbe. Velika okna, svetli, zračni prostori, že na zunaj imipozantna stavba. Zadaj pa razna igrišča za tenis, lahko atletiko, telovadnica in drugo. Na takšna vzgajališča bo mladina imela najlepše spomine. Ob grobu f prof. Bernota Ljubljana, 6. novembra. Ko je prof. Joško Bernot pred dobrim letom dni stopil v zasluženi pokoj, pač nihče — najmanj pa on sam — ni slutil, da mu bo počitek po dolgoletnem službovanju tako skopo odmerjen. Samo zdravje, sama dobra volja ga je bila, leta mu niso uklonila hrbta in ne obtežila mladostno prožnih korakov. Zakladnica, iz katere je zajemal svoj čudoviti življenjski oiptimizem, sc nam je zdela neizčrpna. Nihče ni znal tako ljubeznivo in očetovsko dobrohotno dajati pobude malodušnežom, nihče ni znal tako filozofsko uravnovešeno ceniti življenja v vsej njegovi navidezni brezpomembno-sti in nedoumljivi veličini kakor on. Tembolj je zato vse, ki so plamen tega pokojnika poznali — in med te moremo prišteti predvsem lepo vrsto njegovih učencev in stanovskih tovarišev — presenetila vest, da se jc tako nenadoma za vedno poslovi! od svojega idiličnega doma tam v Rožni dolini in odšel ... Smrt ga je zalotila sredi dela — zasluženega pokoja prof. Bernot ni užival s prekrižanimi rokami, kajti brezdelja njegov borbeni, podietni, po napredku in razmahu stremeči duh sploh ni poznal. Čeprav njegovo delo na videz ni zapustilo otipljivih sledov v našem javnem življenju, bi mu vendarle delali krivico, čc mu ne bi priznali vsaj nekaj zaslug tudi na kulturno-prosvetnem polju. List, katerega je on urejeval in kateri jc bil sicer v prvi vrsti namenjen prospehu njegovega podjetja, ie poleg trgovsko-propagandnetfa imel v sebi vendar tudi mnogo klenega in zdravega. Sai je pri listu poleg drugih sodelovalo tudi nekai naših oficielno priznanih iz mlade generacije List ie bil vsebinsko in oblikovno vedno na dostojni višini in je v tem svoistvu vsoko nadkrilieval druge stične liste. Užival ie mnogo popularnosti zlasti med na- ordinirana) ni bila prav jasna in sorazmerno po-! udarjena. Koncert je nudil lep užitek, ki bi si ga skoro zopet želeli (tudi s tujerodnim sodobnim sporedom), seveda pa so taki večeri v možnosti priredbe odvisni od zanimanja občinstva, ki bi zanje moralo imeti še vse več smisla Pa saj ga ima, a na žalost le v sredstvih skromnejši del. kajti prve vrste sedežev vedno nekam pomembno kažejo Zalo« tno sliko praznot«. V. U. šiim podeželskim ljudstvom, ki bi ga težko pogrešalo. Nekaterim je bil celo edina duševna hrana — in med temi je pokojni profesor Bernot vršil pravo kulturno poslanstvo, kar je z dobrim čtivom polnil vrzel, ki bi jo ta ali oni sicer skušal nadomestiti s pogubnim tujim šundom in kičem V lepem spominu ga bodo obdržali čitatelji in sotrudniki, ki so našli pri njem vedno odprte roke in srce Kak še n ugled in spoštovanje je pokojnik užival v vseli krogih, je pokazal današnji pogreb, katerega se je udeležilo lepo število njegovih bivših učencev, stanovskih tovarišev, kulturnih delavcev in dr. Sovražnikov v pravem pomenu besede sploh ni poznal, zlasti pa ni ime! političnih nasprotnikov, ker se politično nikoli ni javno udejstvoval. Z njim je legel v grob zaveden Slovenec, mož-značaj in poštenjak, kakršnih bi si želeli še mnogo, mnogo med nami. — Naj mu bo Bog pravičen plačnik! Poiasnilo »Poncdcljski Slovenec« ima tudi nalogo, dn naročnike po možnosti obvešča o žalostnih razmerah med Slovenci in Hrvati v zasedenem ozemlju. Naj svet izve. kako huda bolest tare nas in naše so rojake, ko jim kratijo naravne pravice in ne dovoljujejo, dn bi .se otroci slovenskih staršev v materinem jeziku učili spoznavati Boga in božje resnice v šoli. Dne 18. septembra t. I. je poslujoči urednik pod vtisom raznih prejšnjih težkih obvestil po nesreči sprejel v list tudi vest, da je upravitelj goriške škofije Sirot t i sklical slovenske duhovnike in vpričo videmskegn nadškofa N o -gara ml njih zahteval, noj se s prisego zavežejo. da poslej nc bodo več poučevali vernikov v slovenskem jeziku. Sedaj se je po zanesljivih pričali dognalo, du to poročilo ni bilo resnično Uredništvo torej to vest po krščanskih nu-čelili radevolje preklicuje. Uredništvu je žal, če je morda omenjen*, vest povzročila kje mržnjo proti Cerkvi, zato pričakuje, da bodo ta popravek objavili tudi tisti listi, ki so iz »Slovenca« posneli to nere snično |>oročilo. Uredništvo »Poncdeljskega Slovenca«. Ker je tudi naš list povzel to neresnično vest. jo tudi mi popravljamo in obžalujemo. Uredništvo »Slovenca«. Ljubljanske vesti: Padec dohodkov iz uziinine Čeprav imamo do konca leta Se dva meseca, vendar je slika dohodkov, ki jih prejema mestna občina iz užitnine, že sedaj takšna, da moremo računati z znatnim padcem v primeri z lanskim letom. Odkar je mestna občina uvedla užitnino na vsa živila ter na skoraj sleherni predmet, ki se uvozi v Ljubljano, je statistika o nabrani užitnini najboljše merilo za konzum v mestu, pa tudi za blagostanje ali krizo, v kateri prebivalstvo pač živi. Letos je bilo v Ljubljani zelo mnogo kongresov, tako učiteljski, živinozdravniški, lekarnarski, bila je stadionska prireditev, sokolski zlet, dva vele-sejma, kar vse jo privabilo v mesto zelo mnogo tujcev, in vendar bo konzum vseeno slabši kakor je bil lani. To se pravi, da si je domače prebivalstvo letos zelo zadrgnilo želodce, tako da je samo povžilo mnogo manj, da ni moglo tisto, kar so použili številni tujci, primanjkljaja nadomestiti. Najbolj občutno nazadovanje se pozna v kon-zumu moke. pa tudi drugih važnih živil, kakor poljskih pridelkov, sira, riža, mleka in nekoliko tudi mesa. Da je prebivalstvo povžilo leto9 mnogo manj kruha, najbolj nazorno kaže, kako je kriza zadela ravno najbolj revne sloje, ki so pač nave- Kai bo danes? Drama: Zaiprta. Opera: »Samson in Dalila«. Red C. Kino Kodeljevo: Ob 8: »Sumljivi kavalirji«. Znižane cene. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva 20. Tkanina, ki se Vam dopade je lahko dobra ali pa slaba. Tega nikdar zanestiivo ne veste Pustite torej strokovnjaka do besede. Obiščite nas in kupite blago, ki Vam ga bomo nasvetovali. Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3 © Z univerze. Gospod privatni docent dr. Avgust Munda, namestnik višjega drž. tožilca, bo imel v torek, dne 7. t. m. ob 18 v zbornični dvorani na univerzi svoje nastopno predavanje. Predmet predavanja: »Kako učinkuje privolitev na pro-tipravnost kaznivih dejanj zoper življenje in telo«. 0 Kulturni odsek Katoliške Akcije za frančiškansko župnijo ima danes 7. nov. ob 8 zvečer v dvorani na porti zanimivo skioptično predavanje o Inomostu. Govori IP. Roman, O. F. M. Člani in gostje vliudno vabljeni! 0 Gostje iz Južne Srbije v Ljubljani. V petek, dne 10. t. m. konccrtira v Ljubljani pev-.Kn društvo Vnrdnr iz Skoplja. To je najstarejše srbsko pevsko društvo v Skopi ju, ki je začelo s svojim delovanjem že leta 1907. ko je bilo Skoplje šc v turškem carstvu. _ »Vardar« je danes najštevilnejše in tudi najagilnejše škopljansko pevsko društvo, ki stoji pod umetniškim vodstvom Josipa Brnobiča. Zborovsko petje goji z največjo intenzivnostjo in umetniškim zanosom, kar v polni meri kaže sestava koncertnega sporeda, ki sestoji prav za prav dveh delov. Prvi del obsega samo skladbe duhovne vsebine, v drugem delu pn so najrazličnejši zbori jugoslovanske glasbene literature. Zbor konccrtira pred svojim ljubljanskim koncertom v Nišu. Belgradu in Zagrebu. Ponovno opozarjamo na ta koncert in vabimo k številnemu obisku. Koncert se vrši v Union-ski dvorani, predprodaja vstopnic od 6 do 30 dinarjev v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. DAMSKI PLAŠČI 205'— Din športni piašč 290'— Dtn plašč z baržunom 342'"- Din plašč s kožuhovino ANT. KRISPER Mestni trg št. 26 — Stritarjeva ulica št. 1—3. LJUBLJANA © Prvo predavanje Prirodoznanstvene sekcife Muzejskega društva ra Sljveu.*o bo v četrti k, dne 9. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predavanje je poljudnoznanstveno in za širše kroge gotovo izredno zanimivo. Saj je sekcija pridobila za to svojo prvo letošnio prireditev slavnega gosta iz Zagreba, direktorja botaničnega instituta, g. prof. dr. Vale Vouka, ki bo predaval o fotobakterijah. To so živalice, ki jih moremo videti le v drobnogledu, a ki nagro-madene v večji množini izžarevajo taiko intenzivno svetlobo, da morejo osvetliti celo dvorano. Z ozirom na večje stroške za to predavanje bo vstopnina za sedeže Din 6, za stojišča Din 4, za dijake Din 2. © Snmaritanski tečaj krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani, se začne danes v torek ob 19 v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi eesti. © TK »Skala« sc jc preselil s svojimi poslovnimi lokali iz dosedanjih prostorov v hotelu Metropol na Rimsko cesto 13, pritličje. Specijalistka /a ženske bolezni in porodništvo DR. MIRA FINK se |e preselila v GLEDALIŠKO ULICO 1«/I (Dukičev blok) in ordinira redno od 9—12 dopoldne in od 3-5 popoldne Telefon 30-08 zani izključno na tako brano in le malo na meso. f.Inogo družin je letos v Ljubljani res stradalo. Zanimivo pa je, da je letos zopet narastel konzum vina. Zadnja tri leta je v Ljubljani reden pojav, da konzum vina raste, konzum piva in žganja pa stalno pada. K ponovnemu porastu kon-zumn vina so pač res pripomogle številne prireditve, deloma pa ludi razmerno nizka cena. Nepričakovano globoko pa je padel — kljub prireditvam — konzum piva. Pivo je v Ljubljani zelo drago, v primeri s cenami vinu mnogo predrago ter ga prebivalstvo zato vedno bolj opušča. Morda bodo letošnje številke dale pivovarnarskemu kartelu nekoliko misliti, če ne bi kazalo z nižjimi cenami dvigniti konzum piva! Da je padel konzum živil, je pa še en vzrok: letos je bilo v Ljubljani zelo malo — vsaj v primeri z drugimi leti — gradbenih del večjega obsega iu je našlo le malo delavstva iz drugih krajev zaposlitve v Ljubljani. Nazadovanje gradbenih del se bo poznalo tudi v statistiki uvoženega gradbenega materijala. Skupno računajo, da bo mestna občina letos prejela na užitnini blizu 2 milijona manj. Mariborske vesti: Lipa, javor, akacija... 0 V Ljubljani umrli od 27. oktobra do 2. novembra: Paternoster Milan, 58 let, fin. svetnik, Gorupova ulica 3; Miler Ana Marija, 3 mesece, h6i mizarja, Švabičeva ul. 7; Šraj Matevž, 65 let, strojar, Sv, Petra c. 81; Pleničar Pavla roj. Kar-iinger, 74 let, žena sodnega ofic. v p., Stari trg 6; Koman Helena, 92 let, zasebnica, Korunova 4; Zaje Helena, roj. Mulhar, vd. Hlebš, 89 let. vdova mesarja, Poljanska c. 52; Celnar Franja roj. Kra-iovec, 67 let, vdova poštnega odpravnika. Po-itoijnska ul. 4j Žafran Franja roj. Jerše, 73 let, vdova žel strugarja, Japljeva ul. 2; Pečar Marija, 59 let, bivša služkinja, Vidovdanska c. 9; Edno Marija, 66 let, bivša delavka, Vidovdanska cesta 9; Grščnik Ivsn. hivii hlapec, 63 let, Vidovdanska c. 9; Dremelj Marija, hfci hišarja, 21 let, Vidovdanska c. 9; Štrkovič Frančiška roj. Petru-kar, T6 Ui, »M«boica, Tyršcva c. 5-1— V ljub- ljanski bolnišnici umrli: Planine Adela, 57 let, gospodinja, Suvoborska ul. 15; Bricelj Jožef, 46 let, zidarski pomočnik, Sp. Hrušica 27; Možina Františka roj. Božnar, 36 let, žena posestnika, Poljane, srez Kranj; Anžič Marija roj. Babšek, 36 let žena delavca, Hradeckega c. 22; Lavtar Ivan, 45 let, obč. ubogi, Dobrova pri Ljublj.; Cerar Jože, 50 let, vlakovodja, Moste, Ljubljanska c. 15; Gačnik Rozalija, 51 let, žena bajtarja, Mokronog 88; Čarman Milan, 8 dni, sin posestnika, Šmartno pod Šmarno goro; Jakopin Helena, roj. Štrukelj, 69 let, žena delavca, Galjevica 68; Škraba Pavei 12 let, sin polagalca parketov, l.jp« 4, obč TomJ-šelj; Mencinger Anica, 47 let učiteljica žena klep mojstra, Radovljica 3; Končan Ludvik, 3 mesece, sin delavke, Celje, Ljublan c. 27. O Gerberjevo stopnišče razsvetljeno. Poročali smo že, da je Gerberjevo stopnišče s pristaniščem dovršeno.Ljubljana je z njim dobila neposreden dohod s Kongresnega trga na nabrežje Ljubljanice, ki ga je občinski svet imenoval Hribarjevo nabrežje. Stopnišče je prav okusno urejeno, medtem ko je pristanišče umevno nekoliko nizko obokano, kar pa ni bilo mogoče drugače. Manjkalo pa je stopnišču in pristanišču luči. Sedaj je mestna elektrarna dala montirati na stopnišču primerne svetilke. Pri tem stopnišču je važno, da je pokojni trgovec g. Josip Gerber odslopil po potresu leta 1895 tamkajšnjo parcelo za napravo stopnišča pod pogojem, da se poleg stopnišča napravi tudi brv čez Ljubljanico. Mestna občina je obljubo izpolnila čez 38 let, toda samo glede stopnišča. 0 Sneg izginja. Sneg, ki je zapadel v soboto zvečer ter je naletaval po malem vso noč na nedeljo, je včeraj skoraj povsod izginil. Snegu je namreč sledilo močno deževje, po tleh pa strašna brozga. Že v nedeljo je sneg pričel izginjati, včeraj ga je dež skoraj vsega izpral. Na cestah je sneg izginil povsod, le po strehah in po travnikih je tod in tam ostala kakšna krpa. Veselje smučarjev je bilo torej prezgodnje. O Prodaja na železnici najdenih predmetov se ne bo vršila dne 7. decembra, kakor smo poročali v nedeljo, temveč danes 7. novembra, na kar opozarjamo vse interesente. Skolia Loka Občni zbor gasilcev. V nedeljo so se zbrali škofjeloški gasilci v lepi udeležbi na občnem zboru, ki je zopet dokazal o budnem delu požrtvovalnih varuhov naših domov. Zbora se je tudi udeležil vodja ekspoziture g. Legat in dva zastopnika občine. Po čitanju in sprejetju zapisnika je tolmačil g. glavar novi zakon o gasilstvu in poudaril zlasti vse spremembe, ki so nastale z njim. Prav tako se je dotaknil nekaterih podrobnosti načelnik društva g. Sušteršič. Sledila so poročila društvenih funkci-jonarjev, ki so bila po živahni debati sprejeta. Pri volitvah je zmagala druga lista s 26 proti 17 glasovom. V nadzorni odbor pa so bili soglasno izvoljeni Babič Fr. st., Okorn Jože, Sušnik Ivan, Šober Ivan in Ziherl Matevž. Za predstavnika za župno skupščino pa je bil določen najstarejši član društva Primožič Fran. Res svečano pa se je izvršila zaprisega članov. Ob popolni tišini je naprej prisegel predsednik Sušteršič sam, nato pa je zaprisegel poveljnika Bozovičarja in ostale člane. Na predlog tajnika je bila nato z navdušenjem sprejeta uda-nostna brzojavka Nj. Vel kralju Alpksnndru in pozdravna brzojavka ministru za telesno vzgojo naroda. „Legniško bojišče" je naslov novemu velikemu zgodovinskemu romanu, ki je pravkar izšel v »Ljudski knjižnici« Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. — To delo j« napisala pisateljica Zofja Kossak-Szczu-c k a, ki je danes najizrazitejša predstaviteljica zgodovinske povesti v poljski književnosti. Njeno pisateljsko delovanje pomeni nadaljevanje najslavnejšega poljskega zgodovinskega romanopisca Henrika Sienkievvieza. V pričujočem romanu je pisateljica segla daleč nazaj v srednji vek. Zunanji zgodovinski okvir romana je naval Mongolov v Evropo in bitka pri Legnici leta 1241. Ta divji naval ropa željnih napadalcev iz osrednje Azije, ki se da primprjati le še z Atilovim prihodom, bi bilo skoraj uničil takratno evropsko krščansko kulturo, da ni bilo v nerazumljivem načrtu zgodovine sklenjeno drugače. Pisateljica nam v napetem in pestrem dejanju, polnem slikovitih prizorov in plastičnih opisov orisa razmere v Aziji in v Evropi, katere je proučlln do dobra. Z odlično spretnostjo, ki jo za žensko kar presenetljiva, nam ri!e vite-štvo, zn srednji vek tako značilno, zlasti v prekrasnem opisu obrambe na legniškcm bojišču, kjer se je postavil v bran mongolskim hordam potiski knez Henrik Pobožni iz rodu Piastov. Prav tako pa je pisateljicn razgrnila pred nami vso pestro sliko takratnega socialnega, narodnostnega, kulturnega in verskega življenja. Boji med papežem In cesarjem, na novo ustanovljena rodova frančiškanov in dominikancev, dvor, plemiči, trgovci in obrtniki, sholarji in potujoči pevci, čarovnice — vso to tvori pisano vrsto v romanu nastopajočih oseh. Roman jo tako v resnici živa podoba poznega srednjega veka. v katerem so nekdanji viteški In krščanski Ideali jell propadati v senci praznovorh In materializmn. Pisateljici nI ušla nobena podrobnost. ki je bila značilna za ono dobo, rnto nudi njeno delo. ki ga je lepo preložil v slovenSčino Franc« Vodnik, redek užitek vsem. ki si žele zanimivega in napetega brania Po naročilu občinskega sveta je dovršil gradbeni urad splošen načrt za odstranjevanje kostanjevih drevoredov ter za novo zasaditev mestnili ulic z drugimi drevesi. Načrt predvideva izvršitev tega dela v več etapah. Prva naj bi se izvršila že letošnjo jesen in v pričetku zime in sicer v najproinetnejših ulicah. Sproti pa naj bi se izsekani drevoredi znova zasajali; v poštev pridejo lipa, okrogli javorji in okrogle akacije. Vzroki, radi kateri morajo kostanji pasti so: prevelika senca, preveč listja in pa škoda, ki jo delajo s svojimi dolgimi koreninami v pločnikih in kanalih. Načrt šc v podrobnostih ni dovršen; te se bodo določile sporazumno z mestnim olepševalnim uradom in gradbenim odborom. Proti temu načrtu sc že 6edaj čujejo pritožbe iz vrst občinstva, ki ima glede teli stvuri drugo mišljenje. □ Žalna maša bo jutri, v sredo ob 9 dopoldne v tukajšnji stolnici v spomin vseh padlih vojnih žrtev, umrlih vojakov in članov Združenja vojnih invalidov. Počastimo njih spomin! □ Umetniški užitek bo nudil jutrišnji koncert Glasbene Mutice. Od posameznih nastopov naših mladih umetnikov Tarasa Poljanca in Marijana Lipovška se vrstijo izvajanja mešanega zbora s klavirjem in orkestrom, tnko da bo pri Verdijevem »Tebe Boga hvalimo« nastopilo nad 100 gla ibenikov. Spored je pester in zanimiv, da bo lahko vsak še tako razvajen ljubiteli glasbe prišel nn svoj račun. □ Himen. V nedeljo sta se poročila v dekanijski cerkvi v Jarenimi sodnik mariborskega okrožnega sodišča g. dr. Srečko Germovšek in gdčna Elfrida Nassimbenijeva, hčerka tukajšnjega uglednega gradbenega podjetnika. Poročne obrede je izvršil ženinov stric g. dekan jareninski in častni kanonik Jožef Čižek, priči pa sta bila ženinov oče, šolski nadzornik v p. g. Germovšek, in nevestin brat g. inž. Ubald Nassimbeni. Mlademu paru naše iskrene čestitkel □ Ustanovitev združenja železniških uradnikov v Mariboru ie bila v nedelio v hotelu Meran. Navzočni so bili vsi odborniki zagrebškega centralnega odbora in ljubljanskega oblastnega odbora. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Evsta-hii Joštl. podpredsednik Janko Vraniek, odborniki Vojteh Vrhovšek, Janez Lipovšek, Janko Rozman, Bruno Parma. Janez Erker, Polde Šegula in Avgust Ama'^tti. To je prvi ®druženjski lokalni odbor. □ Prihodnio nedeljo bo namesto 5. novembra predstava v Mladinskem domu v Cvetlični 28. — Igra Magdalencev v nedeljo je krasno uspela, dvorana na Aleksandrovi 6 ie bila natlačeno polna. O Diplomirana učiteljica, revnih staršev, bi prevzela instrtikcijo ali mesto domače vzgojiteljice, oziroma učiteUice. Naslov v upravi »Slovenca« na Koroški cesti 1. □ Carinski dohodki. V preteklem mesecu izkaznic mariborska glavna carinarnica skupno 5.137.57 1.75 Din dohodkov; od tega odpade na UVOZ Din 5 15 t.045.25. na izvoz na samo 16.^73.50. □ Gori! V Sp. Gorici pri Račah je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju posestnika Avgusta Pernata. Ogenj jc uničil poslopje do tal. zraven pa je zgorelo še 5000 kg sena. 5000 kir slame ter celotno gospodarsko orodje. — Škode je 20.000 Din, je pn v celoti krita z zavarovalnino. □ Zasilna stanovanja v Metelkovi ulici bi bila morala hiti gotova že koncem oktobra. Oktobrsko deževje pn jc dela znatno zavlačevalo. vendar so se sedaj s pospešeno naelico skoro zaključila. Podi so že v vseh stanova- njih položeni, sedaj se vstavljajo okna in vrata ter beli notranjost. Obenem se je pričelo s planiranjem prostora okoli hiše. Vsa dela bodo zaključena s koncem tega tedna, v prihodnjem se bo pa žc izvršila vselitev 32 družin. □ Glasbena Matica. Za koncert, ki bo v sredo, bo generalna vaja danes ob 18.30, torej pol ure pred napovedanim časom, to pa radi drugih zaprek. Prosim točnol — Zborovodja, □ Gasilci zborujejo. Zbero se v soboto U. novembra k rednemu občnemu zboru v Gasilskem domu. Pričetek občnega zbora ob 20. □ Upokojeno učiteljstvo iz Maribora in okolice ima svoj prihodnji sestanek v četrtek 9. novembra ob 15 pri Koštomaju v Mlinski ulici. □ MZSP. Sejn upravnega odbora bo jutri ob 20 v Aljaževi sobi pri Orlu. □ Nove hišne tablice dobimo. V Mariboru imamo še vedno stare hišne tablice, dasi je že dolgo v veljavi predpis o enotnih tablicah za celo državo. V drugih mestih imajo take tablice že dolgo in tudi za Maribor se to vprašanje ni več dalo odlagati. Na mestni občini sedaj ukrepajo o raznih ponndbah. ki so jih stavile tvrdke za nabavo tablic s hišnimi številkami. □ Spopolnitev davčnega odbora. Iz obrtniških krogov je prišla pritožba, da je obrtni stan v mariborskem davčnem odboru nezadostno zastopan. Davčna oblast je sedaj odredila izpopolnitev omenjenega odbora, ki jo bo izvršil občinski svet na svoji prihodnji seji. □ Akademska kongregacija. Jutri v sredo ob tričetrt na 20 pri oo. frančiškanih reden sestanek. □ Mariborske Vincencijeve konference. Jutri v sredo ob 18 seja upravnega sveta Vin-eenciievih konferenc pri oo. frančiškanih. f-) Tutankamen. V petek oredava v tukajšnji Ljudski univerzi vseučiliški profesor dr. Novak o znamenitem Tu ta n kam novem grobu. V soboto o moderni Palestini. Skiootične slike! □ Vesel dogodek. Daleč na okoli dobro znani kolarski mojster Nikolaj Kotolenko, čvrsta haloška korenina, je iznenadil v soboto 3. novembra Sel-ničane zgodaj v jutro. Pel;al je pred oltar mlado nevesto Anico Sakelšek. Naš ženin je kljub šestim križem res še pravi korenjak. Selničani in vsi drugi priiatelji mu želijo obilo blagoslova! O Popravilo plinskega omrežja. Vzdolž Aleksandrove ceste ter priključnih ulic graškega •» edmestia so že k/ončana popravila "plinskega omrežja. Popravila so bila izvršena zelo temeljito. V plinarni se že poznajo ugodne posledice tega dela, ker se opaža, da uhaja manj plina, kakor poprej. aH Celie & Izid izložbenega tekmovanja 5. novembra. Po strokah so dobili naslednji gospodje, kakor sledi: Man uf akt ur a: I. nagrada; Josip Weren, aranžer Ivo Deršek; II. nagrada: R. Stermecki, aranžer Franjo Olip; III. nagrada: V Hladin, aranžer Slavko Višner. — Moda; I. nagrada: R. Stermecki pod geslom »Šport«, dekoraler Fran Olip; II. nagrada: L. Putan, dekorater Vili Kovačec; III. nagrada: A. Drofenika nasl., dekorater Oton Hla-čar. — Konfekcija: I. nagrada: »Tivar« d. d., dekorater L. Vrečič; II. nagrada A. Staudinger, dekorirala lastnica sama; III. nagrada: »Humanik«, dekorater poslovodia F. Verdošek. — Kozmetika: I. nagrad;': »Sanitas«, dekocrater Pavla Kramar; II. nagrada Rihard Grobelnik, frizer, de-koraterka gdčna ing. Marica Miiller; III. nagrada: Edvard Pajdaš, frizer, dekoraterka ing. Marica Miiller. — Galanterija in papirnice: I. nagrada: Mohorjeva družba, knjigarna, dekoraterka gdčna Golobova; II nagrada: K Goričar vdova, dekorater poslovodja Nerad; III. nagrada: F Ko-nig, dekorater Karel Filač — Železnina: I. nagrada; D Rakusch, dekorater R. Blechinger, II. nagrada: J. Weinerja nasl., dekorater R. Blechinger; III. nagrada: Josip Jagodič, dekorater Viktor Škorjanc. — Specerija: I. nagrada: G. Stiger, dekorater Videčnik Franc; II. nagrada: A Faza-rinc, dekorater F. Wutti; III. nagrada: K Loiber, IV. nagrada: K. Loibner. deko-Izven konkurence: IV. d., g. Mlinar, v speceriiski stro-Mariboru. dekorater g. dekorater Hlačar; rater Kmecl. — mesto: »Persil« d. ki; I. Franz m sinovi v Kmecl pri tvrdki A. Drofenik; izven konkurence V mestn in td. M. Fabian: izven konkurence I. mesto ..Peko«. — Pohištvo: II. nagrada: O. Josek. — Najlepšo in najučinkovitejšo izložbo je aranžirala tvrdka drogerija »Sanitas« in je bila nagrajena s posebnim častnim darilom. & Poročila sta se v soboto gdčna Majda Knaf-lič, zasebnica, in g. Montag, tainik slavnostnega gledališča v Solnogradu. Bilo srečno! ■O" Odjemalcem plina! Mestno načelstvo razglaša: Odjemalcem plina, ki v bodoče ne bodo takoi in v polnem obsegu poravnali v gotovim svojih obveznosti napram mestni plinarni, bo brez nadaljnjega ustavljena dobava plina in električnega toka. & Brv v mestni park. Od ponedeljka do vključno sobote 11. novembra bo provizorno otvorjena obnovljena brv čez Savinjo za peš promet dnevno od 17 do 7. Od 7 do 17 bo dovoljen prehod čez brv edino le v primeru, ako bo radi visoke vode onemogočeno prevažanie z brodom. Zasilni brod čez Savinjo bo obratoval do nadaljnjega le v dnevnem času od 7 do 19, v kolikor ne bo obratovanje onemogočeno po visoki vodi. Od 12 novembra dalje bo obnovljena brv za pešce čez Savinjo dc-finitivno otvorjena ter postanejo s tem dnem vse izkaznice za brezplačen prevoz z zasilnim brodom neveljavne. 0 Dve tatvini. Dne 4. novembra je bilo izpred neke trgovine na kralja Petra cesti ukradeno moško dvokolo. črno pleskano znamke Wnffenrad, evid. št. 2—11.785—3. vredno okrog 800 Din — V torek 31 oktobra ie ncznanec odnesel gostu iz posebne sobe neke Gostilne na kraba Petra cesti aktovko s kniigami Lastnik prosi, da bi mu dotični gospod vrnil knjige proti nagradi. Ptui Zaščita dece in mladine. V svrho ustanovitve krajevne organizacije za zaščito deoe in mladine za sodni okraj ptujski, se je vršil v nedeljo, 5. t. m. na mestnem magistratu sestanek. V pripravljalni odbor sta bila izvoljena med drugimi za predsednika sodnik g. dr. Muliič, za tajnika pa šolski upravitelj g. IPeček. Redna občinska seja bo v četrtek, 9. t. m. Nevarno ponesrečil se je 25-letni Ljudevit Dolenc, ključavničar doma iz Sp. Gorice pri Račah. Spodrsnilo se mu je na poti domov in padel je na kup polomljenega stekla. Prepeljali so ga nemudoma v ptujsko bolnišnico. Dolenc je nastavljen pri železnici v Subotici in je prišel po svoje starše, da se udeleže njegove poroke, ki bi se imela vršiti v nedeljo, 5. t. m. Ra.li težke nezgode ženina so poroko morali odložiti na nedoločn čas. Neznanci so ukradli iz parne žage v Medvedcih, občina Sp. Polskava, last inž. Teodorja Majca. gonilni jermen, vreden 3500 Din. Jermen je 15 m dolg, 28 cm širok in 3 cm debel. Sf Ilj v Slov. goricah Na praznik Vseh svetnikov smo imeli tu izredno slovesnost. Po zaslugi domačega agilnega gospoda kaplana Ravšla smo poslavili na pokopališču priprost križ v spomin padlih lantov in mož v svetovni vojni. Po običajnih molitvah za rajne je imel na pokopališču v srce segajoč ogoje. Oberammergau je dežela dolgih las in častitljivih brad. Vsi prebivalci se vnaprej pripravljajo na bodoče predstavo in po dva do tri leta skrbijo zu svojo »svetopisemsko« zunanjost. Zdaj je odredil minister za propagando Giibbels. ki nadzoruje vse »prireditve mednarodnega po mena«, da morajo biti kmečki igralci kratko ostriženi. Zdelo se mu je, da so sicer »preveč dični Židom«, in je »pretirano židovska zunanjost« poniževalna za nemški narodni ponos. Občina Oberammergau je poslala v Berlin poseben odlior z vsemi najuglednejšimi igralci na čelu. Prosilci so po dolgem moledovanju rešili svoje lase, a zato so morali brezpogojno pristati na vse druge Gobbelsove zahteve. Gospod minister je predpisal obvezno izvajanje >Horst-Wesselove pesmi« pred začetkom in po koncu sleherne predstave. »Židovsko zunanjost« sme imeti med vsemi osebami edino igralec v Judeževi vlogi, »ki bi bil lahko tudi židovskega pokolenja«. Za uloge Kristusa in a|>o.stolov so predpisane »arijske poteze«: visoke postave, plave oči, 6vetli lasje in slično. Razen tega mo- ra biti obrobljena Kristusova obleka z okraski v obliki kljukastega križa. Nemška vlada je sklenila, da se mora vršiti tudi ta prireditev z ozirom na njeno mednarodno priljubljenost samo v znamenju kljukastega križa. V ta namen so odstranile oblasti vse »politično nezanesljive« igralce, dočim so z lahkoto ugotovile »pristno nemško pokolenje« pri predstavi udeleženih kmetov. Igralci so se morali v rjavili srajcah in s kljukastim križem na rokavu predstaviti bavarskemu propagandnemu ministru Esserju, ki jim je predaval o »nacionalnem duhu«, ki ga mora širiti predstava. Minister je med drugim povedal, da so v Berlinu dolgo in resno mislili na drug, primernejši misterij brez »židovskih vlog«, na pr. na dramatizacijo Parsivula. A naposled so vendar sklenili, da lahko ostane vsebina predstave nespremenjena. >ker so se odigrali t. zv. pasi-jonski dogodki v oddaljeni preteklosti.« Ta zanimivi razgovor omenja tudi nova okrožnica nemških državnih železnic, ki je namenjena inozemskim obiskovalcem. A okrožnica samo zatrjuje, da bodo nudile predstave visoko gledališko umetnost, ker je določil minister Esser vse igralce osebno in »vpošteval popolnoma nove vidike«. Pasijon bo nudil nn osebno Hitlerjevo željo »dokaz nemške miroljubnosti«. Kakor vsa ostala Nemčija, je stopila tudi vas Oberammergau v novo življenje. »Zato ne bodo tujci srečali nekdanjih verižnikov in izkoriščevalcev. Država bo sama prodajaln vstopnice in so vsi prostori za 50 odstotkov cenejši od lanskih.« Črnci in rdečekozci I Bela Amerika propada, zato pa kažejo t. zv. »nižje rase« nepričakovano življenjsko moč. Zamorci v številu 13 mil. tvorijo 10 odstotkov vsega prebivalstva Unije. Črno prebivalstvo je vedno številnejše in ima že zdaj višji količnik rojstev kakor belo. Tn napredek je stalen, dasi imajo zamorci vsled žalostnih zdravstvenih in gmotnih razmer dvakrat večji pogrebni količnik kakor beli. še rdečekozci, ki jih je bila antropologija že obsodila na izumiranje, kažejo v zadnjem času popolnoma nasprotno tendenco. Njihovo število je znašalo v letih španskih osvojevalcev do 900.000. Leta 1900 je doseglo najnižjo točko z 200 tisoč. A letos znaša že 330 tisoč. Selitev podivjane govedi Britska Južna Afrika je doživela nepričakovano nesrečo. Neštevilne črede divje rogate živine so iz neznanega vzroka zapustile brezmejne stepe in planile v obljudene dele na jugu. Velikanske farme so popolnoma uničene, i ker sledi divjini čredam tudi vse domače go-| vedo. Desettisoči hektarjev obdelanega polja ! so razteptana puščava. Farmerji so opremili l avtomobile s trojnicami in pričeli streljati živino, do bi ustavili pohod. A vlada je prepovedala to sredstvo, ker se je zbala, da bodo obležali ustreljeni biki in krave po cestah, za-I strupljali zrok in povzročili kužne boJezni Razen neposredne nevarnosti je prinesla velika selitev živine še v Južni Afriki poprej neznano strupeno muho »tce-tce«, ki širi spalno bolezen. Vlada je poslala v ogrožene okraje vse razpoložljive zdravnike in živinozdravnike. Bernardka v Lurdu. Leta 1858 se je Devica Marija prikazala Bernardki v lurški votlini. Po-stiriea se je pisala Bernardka Soubirous. Slika nam ponazoril je ta prizor. Bernardka ima biti proglašena za svetnico Smrt — vir državnih dohodkov Prvn ženska — ravnateljica bolnišnice je gospa dr.Bignrd, katera je imenovana za ravnateljico bolnišnice »Vaugirurd« v Parizu Večna suknja Petorica jjariških akademij tvori Francoski institut, ki pomeni najvišjo znanstveno avtoriteto. Njegovi člani morajo prihajati k slavnostnim sejam v starinski svečani noši, zelenem fraku, ki je okrašen z zlatimi palmovimi vejami. Zlati prameni in vezenine so dragi, vsled tega stane slična uniforma do 30 tisoč Din. Razen tega jo potrebujejo lastniki kvečjemu 'Iva do trikrat na leto. Zato si naroča le tiinlo-kateri nanovo izvoljeni akademik svoj frak pri krojaču. V pretežni večini slučajev [>oskuša kupiti pod roko navadno maloobrabljeno uniformo enega izmed svojih predhodnikov. Tudi neki pred kratkim izvoljeni član akademije moralnih znanosti je šel na starino in dobil s suknjo vred tudi po notarju overjeno polo papirja z njeno zgodovino. Ugotovil je na temelju teh podatkov, da je njegova suknja že 154 let stara. Bila je narejena leta 1777 in sicer po načrtu velikega slikarja Davida. Zamenjala je v teku tega časa pet lastnikov, same ugledne umetnike in znanstvenike. Suknja je krasno ohranjena, ker so delali tkalci v XVIII. stoletju izredno trpežno blago. Razen tega tvorijo na njo zašiti zlati prameni pravi oklep, ki varuje blago pred poškodbami... Člani francoskih akademij imajo priimek »neumrjoči«, ki ga široka javnost večkrat zasmehuje. Zato pa imajo res večne frake. Sloveči levji dvor — Alhambre na španskem ji v nevarnosti, da se podere. To je najbolj slovito mojstrsko delo H maverske dobe na Španskem Bogati dediči plačajo na Angleškem izredno v Lsoke davke, ki marsikdaj zahtevajo do 50 odstotkov celotne zapuščine. Seveda imajo slični milijonski zneski veliko vlogo pri ravnotežju državnega proračuna. Zato ima sedanji lord zakladnik Neville Chamberlain posebno listo angleških bogatašev z natančnimi podatki o premoženju m starosti. Londonski tisk pripoveduje, da stalno leži ta lista na Chamberlainovi miza v onih mesecih, kadar mora lord zakladnik napovedati državne dohodke pri delu nad novim proračunom. Lord zakladnik pazno pregleduje listo in zabeleži z rdečim križcem imena onih bogatašev, ki vtegnejo po njegovih podatkih posloviti se v tekočem letu od življenja. Uradniki morajo potem izračunali, koliko tisoč funtov sterlingov bo prejela državna I blagajna od dedičev. Na temelju teh približnih podatkov je določil Chamberlain letošnje dohodke in zabeležil v proračunu 75 milijonov funtov sterlingov zapuščinskega davka. Izkazalo se je, da j« dobro računal, ker je država do 1. oktobra t. L vnovčila po dedičih že 50 mil. funtov sterlingov. Jesen in zjima bosta nedvomno naklonila lordu • zakladniku tudi ostalih 25 milijonov. Londonska megla stalno prinaša hripo in druge bolezni, ki niso brez pomena za državne dohodke. ★ Skrivnost. »Gospa, ali ste že slišali...? Pa i ne vem, če bi povedala, ali ne?« »K«j |w takega? Ali je skrivnost?« »Da. skrivnost!« »O, potem sem že slišala.« Tnko se mladina vzgaja zn bodoče vojske. Zgoraj so mladi italijanski fašisti vadijo v strelnih vajah c strojnicami. — Spodaj poljski skavt^s^jdinskimi maskami marširajo po varšavskih Misijonar na sramotnem odru Španski jezuit p. Esteban, ki se nahaja v rokah rdečili roparskih tolp v Kiangsi, sporoča v pismu z dne 6. julija t. 1. o svojem življenju sledeče: »V zadnjih dneh meseca maja sem bil trikrat izpostavljen zasramovanju ljudstva. Na glavo so mi |>osadili klobuk, ki je imel sramotilen napis. Jaz pn sem javno govoril in se za- i vzel za vero, ki jo zasmehujejo. Ubogi za- j sfepljenci! Nato so me povedli na oder, kjer 1 običajno predvajajo svoje burke, in nii rekli, naj govorim zbranemu ljudstvu. Izrabil sem to priliko, predstavil sem se kot katoliški misijonar in jim razložil našo zapoved ljubezni do , Boga in do bližnjega. Naslednjega dne, t. julija, se je sramote-nje nadaljevalo. Fotografirali so me in mi grozili s smrtjo. Nekaj časa sem res mislil, da je prišla moja zadnja ura... Ponovno povdarjam, dn rad in vdano trpim za Kristusa in sem tudi pripravljen zanj umreti... Pozdravite v6e so-brnte v Wuhu.. . .« (Fides.) Šah v službi Moskovski dopisnik berlinskega lista »Vos-siche Zeitung« pripoveduje to-le zanimivo zgodbo. Mongolska ljudska republika V severnem Kitaju je neodvisna mongolska republika, ki je pod močnim sovjetskim vplivom in dobiva poseben mednaroden pomen \ zvezi z japonsko nevarnostjo. Domači, močno zasidrani komunisti bi zdavnaj lahko_ pomagali Moskvi spremeniti svojo domovino iz prepro ste »ljudske« v »socialistično sovjetsko« republiko. A Moskva se n. odločila za ta korak, ke-noče dražiti buddhistov, ki tvorijo pretežno večino prebivalstva in globoko spoštujejo svo je duhovnike, lame. Lama — šahist Mongoli od nekdaj goje šah, ki pomeni pri njih pravo ljudsko igro ter popolnoma nadomešča kvartanje. balinanje in drugo. Med vodniki karavan in povprečnimi trgovci, ki šahi-rajo po prenočiščih, vedno lahko dobiš tudi za evropske pojme jako zmožne igralce. A za naj močnejšega šnhista slovi ugledni lama, predstojnik velikega samostana, ki obenem pomeni najvišjo politično avtoriteto za svoje rojake. Mojster Maisel iz Moskve Sovjeti so sklenili, da bodo izkoristili te okoliščine, ker so morali okrepiti svoj vpliv na Daljnem vzhodu. Poslali so na Mongolsko najboljšega moskovskega šahista. mojstra Mai-sla. Ta je odigral v mongolski prestolnici Ulan Butorju (»Mestu rdečih junakov« — to ime je nadomestilo po prevratu nekdanjo označbo Ur-ga) dvoboj s sedmorico najboljših igralcev in vse brez izjeme premagal. Boj z Inmo Tn poraz je hudo odjeknil po deželi. Mongolci 6o pričeli viharno zahtevati, da bi se pomeril sam lama z »belim čarovnikom«. Srečalo sta se v istem Ulan-Batorju, kamor je dospel lama nadvse svečano v spremstvu cele i vojske duhovnikov, menihov in vernikov. Vsa Mongolska je smatrala napovedani dvoboj za bitko med varuhi svetega buddhiznia in izzivalnimi brez.božniki. Seveda je pomenilo to diplomacije vodo na boljševiški mlin. Rdeči diplomati, ki so omogočili sestanek, so bili vnaprej prepričani o Maislovi premoči. Lama poraži i Igra je imela epski značaj. V globoki molk zatopljeni lama je bil obdan z neštevilnimi spremljevalci in svetovalci, ki so molili za njegovo zmago, prižigali sveče in povzročili velik nrup. Morebiti so s tem motili lamo pri gri, ali pa je bil Maisel boljši šahist. Lama je po skoro sedemurni igri vendar izgubil. Zmagovalec — žalosten Mongolci so bili brezmejno obupani. Lama pa se je nadvse vljudno poslovil od Maisla in se vrnil v samostan, odkoder je poslal zmagovalcu v dar starinsk dragocen kipec Buddhe. Tudi mongolska vlada je odlikovala zmagovalca z nagrado v znesku enega tisoča carskih zlatih rubljev. A zmagovalec ni smel obdržati lepih cekinov. Moral je — najbrž jako nerad — »prostovoljno« pokloniti ves znesek sovjetskemu uradu za telesno vzgojo v Moskvi, darrbi porabil ta denar za nagrade »zmagovalnim pro-letarskim šahislom«, Sedanja mongolska, sovjetom prijazna vlada je baje pridobila po tem mednarodnem šahu večji ugled, dočim je izgubil lama nekaj dosedanjih pristašev. * Zdravilo. Tone: »Lej ga Karla! Ali si že zdrav? Pa si se brž izlizal!« Karel: »Zdravnik mi je dal nekaj, da sem se pošteno spotil!« Tone: »Kaj pu takega?« Karel: »Račun.« ★ Zarekel se je. Šef »To drži, Simon. Če mene ni tukaj, 6i ti najbolj zanikarni človek v celem podjetju.« * Poper. Ona: »Ali nisi še nikdar opazil, d« so taki. ki glasno govore, navadno neumni in domišljavi ljudje?« On: »Nikar tako ne kriči, 6aj nisem gluh!« Sloveča švedska pisateljica Selma Lagerlof, ki je prejela za svoje mojstrovine Noblovo nagrado, praznuje 75 letnico svojega rojstva KULTURNI g_^ZO_RNJ_K „Die Welikunsi" o slovenski narodni galeriji V mesecu avgustu je pripotoval v Ljubljano tnostni zgodovinar dr. St. P o g 1 a y e n - N e u - umetnostni zgodo w a 11 (ki je bil prej dunajski urednik umetnostne revije »Cicerone«, zdaj pa je dun. urednik mednarodnega lista za umetnost »Die Weltkunst«) in dr. Rajko Ložar mu je razkazal staro Ljubljano, njene umetnostne spomenik« in nekatere kulturne zavode (kakor Nar. muzej itd.). Dr. Poglayen se izredno zanima za našo umetnost in je že pisal o ntej s prav laskavimi priznanji. To pot pa je napisal za uvodno stran lista »Die Weltkunst« (s posnetki treh slik iz Nar. galerije) članek: Slovenska umetnost. Pred vsem omenja pisec redke vrednosti v Nar. muzeju, nato pa prehaja na Narodno galerijo, ki nudi »dober pregled slovenske umetnosti iz srednjega veka v današnji čas«. Pravi, da se čutijo tuji vplivi v slovenski umetnosti od samega začetka in sicer s strani kulturno više stoječih sosedov, tako da je v njej težko ugotoviti svojsko narodno noto vse do najnovejših dni, ko smo se Slovenci prebudili v umetnostnem samoizrazu. Tako je viden vpliv v našem stenskem slikarstvu 14. in 15. stoletja. ki veje iz južne Tirolske (iz območja Brixena in Bozna), odkoder so posredovali ta način slikanja koroški slikarji- Tudi lepe skulpture pozne gotike jasno pričajo o vplivu koroške lesorezne umetnosti. Slovenski barok pa nosi pečat italijanske šole, bodisi neposredno iz Italije bodisi po onih it umetnikih, ki so ustvarjali na Kranjskem (Robba, Qua-glia itd.) ter zapustili premnoge umetnostne sledove v Ljubljani. Zlasti očiten it al. vpliv pri Ilovšku med tem, ko so na ostale sodobnike (Metzingerja, Berganta, Cebeja in I ayerja (na poslednjega je zlasti vplival Kremser-Schmidt) vplivali nemško-av-strijski baročni umetniki. Mimo Herrleina, Kavčiča, l.angusa in Tominca, katerih pomen in vrednost označuje dr. Poglayen točno, prehaja na slovenske Iz gledališč: Ljubljanska dramas Turške kumare Druga v vrati postranskih predstav, iz tako zvanega širokega sporeda, so »Turške kumare«, ki so v nedeljo do zadnjepa prostora napolnile gledališče: Dober nos. ki ga ima včasih občinstvo, se je to pot izborno izkazal in gledališki blagajnik je bil najsrečnejši mož. Ker je mnogo ljudi z nejevoljo odšlo brez vstopnic, je prihodnja predstava že vnaprej razprodana in genialen je mož, ki je storil ta čudež. Gledališka kriza se že rešuje. O delu samem, ki en je priredil g. Cesar in pripravil na oder g. Šest, bi skoraj ne smeli mnogo govoriti, zakaj to stori občinstvo. Dva zakonca, tast in zet. sta v hudih škripcih, g. Cesar (tast) je podedoval turški harem in ima tudi slabo vest zaradi veselih trenotkov. ki jih je preživel na Turškem, g. Kralj (zet) pa nosi črn madež na duši, ker je pred letom veselja-čil v nekem lmru. Dve ljubosumni ženi. irn. Medvedova (mati) in ga. M. Danilova (hči) iščeta svoje može po njunih večernih potih, "ini-tn se zgode presenečenja, ki jih je res treba videti. Burka o ljubosumnosti in nedolžnosti se plete v triurnem krohotu — do končnega razočaranja v igri sami. Seksualnost, ki pa ni seksualna, amnak je le variacija dovtipov in neoriginalnih situacij, si je našla celo operetno eksotičnost. Samo še v opereti se smejo godili take eksotične stvari. Igravci prideva jo tudi dovtipe, ki so ljubljansko originalni, kakor je v opereti sploh navada. Dobra volja je torej garantirana Vsega tedai dovolj. Občinstva — tudi odličnega — je bilo dovolj. Hvalili so igravce. Zdi se mi. da jih res ne nožna jo dobro. Zdaj, ko je led do gledališča prebit, bi lo občinstvo, ki je dobre volje, opo-zdrili. da so naši ieravci še boljši v res umetniških delili: da j^ ga. Nablocka odlična v TartnlTcu. ga. Mira Danilova imenitna svela Ivana. itd. skratka, da vsi ti in še drugi umetniki žele. da bi njihove uspehe videli tudi drugod. Tako bo gledališče rešeno: umetnost bo dostojno nočašeena. smeli pa naj pripravita dobro voljo zanjo. Pravijo, da ne gre drugače. F. K. Maribor: Pop Čira i oop Spira Burkaste dogodivščine: pop zbije popu zob; potem mu pred pravoslavnim škofom razsojeval-cem še podtakne konjski zob. V ozadju: ščuvajoči popadiji, preje prijateljici, sedaj smrtni, nepomir-Ijivi sovražnici radi neizprosne rivalitete v osvajanju mladega učitelja Petroviča, ki se nenadoma pojavi v tej značilni banatski vaški tišini. Nazadnje ie potem vse dobro, kakor je preje bilo. Edinka popa Čire, Melanija, poslane žena Petrovičeva, edinka popa Spire, Jula, pa se poroči z vaškim brivcem Sacom. Ob zaključku je nakazano nadaljevanje svoječasnega življenja pred usodno razprtijo. Oba popa srkata dobro kapljico in taro-kirata, njuni ženi, gospa Persa in Sida, pa kramljata o raznih kuhinjskih specialitetah. Precej soglasno je mnenje, da se vse te smešne in zabavne stvari veliko prijetneje bero v Sremčevem neverjetno popularnem humorističnem romanu »Pop Čira i pop Spira«, kakor pa gledajo na oderskih deskah v drainatizacijski priredbi Božidarja Kosarja. Režiser Hinko Tomašič je napravil kar je mogel, da bi tok oderskih dogodkov razvnel in poživahnil. Tudi odlična igra naših mariborskih igralcev, ki so se na vso moč potrudili, ni mogla ogreti pičlega občinstva, ki mu tvorce lepe umetnosti 80 let. Takrat so bili slov, umetniki tesno povezani z monakovsko šolo in naj-odličnejši zastopnik teh (proti koncu preteklega stoletja) je bil začetnik slovenskega impresionizma, Ažbč, čigar monakovski atelje je bil zbirališče slov. umetniške mladine. Ažbetovemu slikarstvu, katerega označuje nežen, srebrnast krajevni kolo-rit, se je približal njegov prijatelj Vesel. Osnovna poteza slikarstva Ivana Groharja, vodilnega slovenskega impresionista, ki se je v nasprotju z Ažbe-tem in Veselom posvetil krajinarstvu, ie lirična. Med tem pa, ko ljubi Groharjeva paleta nežne-zamolkle barve, je kolorit temperamentnega Rih. Jakopiča, glavarja slovenskih impresionistov, polnejši, svetlejši. Narodno prerojenje jugoslovanskih narodov v veliki vojni je našlo tudi v slovenski umetnosti svoj odmev. V vrsti nadarjenih, toda bolj mednarodno usmerjenih umetnikov, ki sta vzela za izhodišče svojih predstav človeka, Tratnik in v vsakem pogledu spretni G. A. Kos, se vzpenja monumentalna umetnost, izvirajoča iz domačih tal, Franceta in Toneta Kralja. — Dasiravno se opažajo v delih obeh Vidmarjev zveze z umetniškimi stremljenji zapada, pred vsem z nemškim ekspresionizmom, učinkujejo s svojo slovansko tožnostjo nadahnjene nezavisno. — V moderni slovenski plastiki, ki ima pomembna dela obeh Kraljev in Lojzeta Dolinarja, mimo katerih je treba imenovati še Lobodovo izčiščeno umetnost, stopa tu narodno občutje, ki označuje novejše slov. slikarstvo, več ali manj pod vpliv zapadne umetnosti. V najmlajši generaciji pa je pred vsem opaziti Meštro-vičev vpliv. — To bi bil izvleček iz zanimivega Poglayenovega članka o slovenski umetnosti, ki je bil tiskan v svetovnem umetnostnem tisku »Die Weltkunst«. L. G. je bilo videti, da je več pričakovalo iz sicer tako 6ijajno komične snovi, ki jo nudi imenovani Srem-čev roman. Avtor Košar je osredotočil vse to dogajanje, ki se vrši sredi preteklega stoletja v neki vasi v Banatu, v dveh prostorih Čirinega oziroma Spirinega stanovanja. In vendar je ostala precej neizrabljena imenitna konjunktura idealnega oder-skega materijala ob skupnem prenočevanju obeh popov pod streho popa-prijalelja, ko izmakne pop Spira tovarišu Čiri izbiti zob in mu podtakne konjski zob, ali pa ob zasliševanju obeh pri te-mišvarskem škofu. Brezdvomno bi bili oderski vtisi močnejši, ako bi se takšni-le prizori vokvirili v celoto. Nemara je pomanjkljivost dramatizacije v tem, ker se ni priredba za oder osnovala na še-stero, sedmero ali osmero jedrnato podanih slik, kar bi vsem tem zabavnim dogodbam dalo poseben pospešek. Je pa res, da učinkuje ta pet-dejanska komedija z intermezzom, ki bi ga bilo treba šc groteskneje pvidčrtali, sočneje in zanos-neje v izvirni govorici kakor pa v slovenskem prevodu. Nekateri igralci so si pomagali s tem, da so gotove v poštev prihajajoče besede razte-govali in razvlačevali po srbohrvatskem vzoru. Zasedba: silaka popa Spiro je z lepim uspehom izdelal Danilo Gorinšek, ravnotako Harasto-vič mirnejšega, copatastega popa Čira. Dragutino-vičeva se je znašla v vsem svojem ognju in ustvarjajoči sili kot popadija Sida ter doživela nič manjši oderski triumf kakor ob svoječasni uprizoritvi »Gospe ministrice«; čvrsto je držala ravnovesje na drugi strani Zakrajškova kot Čirina soproga Persa. Rasbergerjev cerkovnik Arkadije se je v tej druščini krepko in svoji prebrisanosti primerno plasiral, Tovornikov kočijaž Tocilov je v vsem nastopu in zlasti v maski svojsko poantiran. Okoli lega jedra so se v srčnih bridkostih in sladkostih prešerno in občuteno razvnemali Melanija E. Kraljeve. Jula D. Savinove, Petrovič F. Blaža in Saca B. Medvena. Dobro so se držali in razigralil V neugnani klepetuljkarski jezikavosti, ki spominja na nekatere scene v Grumovem »Dogodku v mestu Gogi«, so se v intermezzu uspešno postavile gospa Gabrijela Eme Starčeve, gospa notarjeva P Udo-vičeve, Soka V. Založnikove, Marta E Barbičeve, Čvečkenmajerjeva S. Gorinškove in Pela Ane To-vornikove, ter izzvale burno veselost pri občinstvu. Zunaj so med sobotno premijero gosto nadale snežinke. Za premnotfe krasen izgovor: kaj bom v takšnem hodil v gledališče. —c. Gospodinjski koledar za leto 1934 je v celoti praktično urejen, zlasti v uredbi troškovnika in jedilnih receptov. Dobri so tudi praktično-gospo-dinjski članki (Hranilna vrednost rib, Sodobno stanovanje in njegova oprema itd.), ki so opremljeni s slikami. Pod zaglavjem »Uspeh ženstva doma in v svetu« pa se je vnesla urednici pomota. »Versko svobodo Slovencev v Istri, Trstu in Gorici« je napisal Fran Barbalič, ne drugače. Pa to je malenkost. V celoti je koledar živahno urejen. Prejeli smo: Dr. Jakob A 1 c k s i č : Stanovska država po načelih okrožnice »Quadragesimo anno«. Maribor, 1933. Stane 12 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni. Strokovna ocena o tej pomembni knjigi bo sledila. Ce na vožnjo z auto vsi zastonj so upi pa za mal denar, fant, PALMA par si kupi. Gospodarstvo Češka agrarna avtarkija Kaj bo z našim izvozom — Uspeh češke agrarne pot like V prilogi »Prager Tagblatta« za češkoslovaški narodni praznik čitamo važne podatke v članku W. \Vannenniacherja o češki agrarni avtarkiji po vojni. Pisec članka pravi med drugim: Intenziviranje češkega kmetijstva je pokazalo lake rezultate, kakor jih nihče v prvih letih po vojni ni mogel predvidevati. Vsa agrarna zaščitna politika je šla za tem, da doseže tako stanje, pri katerem sc bo Češkoslovaška lahko preživljala popolnoma sama. Ta cilj je bil dosežen, toda istečasno je bil žrtvovan industrijski izvoz, kar je v nema I i meri doprineslo k povečanju krize v CSR. V žilnem gospodarstvu je narastla produkcija rži od 12.2 milijona meterskih s.otov v povprečju let 1920—1923 na 21 milijonov met. stolov lani. Obenem pa je uvoz rži padel od 1.7 na 0.7 milij. stotov. Letos pa se je položaj za uvoz še bolj poslabšal. Pridelek je znašal 19.7 milijonov stotov, uvoz pa je padel na minimum. Podoben je razvoj pri pšenici. Povprečna letina let 1920—1923 je dala 9.2 milij. stotov, istočasno pa je znašal uvoz 7.3 milij. met. stotov. Letos pa je narastel pridelek pšenice na 17.9 milijonov met. stotov, uvoz pa cenijo na 3.1 milij. met. stotov. Pisec pripominja, da so bili ti rezultati doseženi z izboljšanjem proizvajalne tehnike, v manjši meri pa Razdoliitev kmeta na Madžarskem Na kratko smo že poročali, da namerava Madjarska likvidirati svoj agrarni moratorij na ta način, da izvzame manj- in prezadolžena posestva od zaščite. Vendar je moratorij proti eksekuciji podaljšan za leto 1934 in 1935, če so dolgovi nastali pred 1. aprilom 1932 in če plačajo izvestne terjatve, ki so naštele v zakonu Obrestna mera za stare terjatve ne sme biti višja ko 5.5%. Obrestna mera za lastnike zaščitenih posestev je bila že s 1. jan. 1933 znižana na 4','r. i ri močno zadolženih posestnikih, ki imajo manj kot 10 johov zemlje, plača država polovico kapitala, dolžnega denarnim zavodom popolno pre- zaradi povečanja posejanih površin. Na splošno lahko rečemo, da je nastopila v žitu avtarkija, kar se pozna tudi pri cenah, ki so postale neodvisne od uvoza. Napredek je izreden tudi v živinoreji, kjer je uvoz postal naravnost nepomemben. V povprečju let 1922—1926 je znašala produkcija mesa 283.000 ton, uvoz pa 56.000 ton. L. 1931. je produkcija narastla na 401.000 ton, uvoz pa je padel na 25.000 ton. V tekočem letu je ceniti produkcijo na 365.000 ton, uvoz pa samo na 8000 ton. Uvoz je torej v primeri z domačo produkcijo minimalen. Podobno je z mastjo. Produkcija masti je znašala v povprečju let 1922—1926 34.000 ton, uvoz pa 59.000 ton. V letu 1931 se je razmerje obrnilo lako, da je znašala domača produkcija 56.000 ton, uvoz pa 34.000 ton. V tekočem letu ceniio produkcijo masti na 49.0(0 ton, uvoz oa je padel na 6000 ton. Pri takem razvoju je pričakovat nehanje uvoza. Ta veliki razmah produkcije živil ie imel za posledico, da je v kampanji 1928- 1929, znašajoči uvoz živil 4 milijard Kč, padel v kani|Mnji 1933 do 1934 na pol milijarde Kč, pri lem pa je vjioštevati, da gre tu za uvoz skoro samo onih živil, ki se ne dajo producirati v Češkoslovaški sami. Za kritje vseh teh izdatkov bo država dobila od Narodne banke kredit 100 milj. pengov, katere mora vrniti v desetih letnih obrokih. Zato so potrebne tudi izj.-rememb^ pravil Narodne baike, ki jc že SKhcaia svoj ob ni zboi za 15. nov. f, .. Kliring s Švico. Po izkazu švicarske Narodne banke za 31. oktober 1933 so znašala vplačila pri jsl. Narodni banki, pa neurejena v Švici 765.530 (plus 218.727 v primeri s 23. oktobrom) šv. fr. za blagovne terjatve ter 6713 (5538) šv. fr. za ostale terjatve. Hmelj. Lani je znašal v vsej državi pridelek hmelja 8249 met. stotov po uradnih |iodatkih kmet. ministrstva. Davčni zaostanki se lahko plačajo pri zašč,- j Pod^ f^.VlSja S & tenih posestvih v desetletnih obrokih brez obresti. Če je kmet-dolžnik zadolžen za več kot 40kratni katastralni čisti donos svojega posestva, se mora uvesti poravnalno postopanje, da se terjatve spravijo v sklad s plačilno zmožnostjo zadolženca. Pol odstotka odpadlih obresti denarnih zavodov nosijo denarni zavodi sami. Poleg tega se ustanovi poseben glavnični amortizacijski lond za znižanje dolgov posestnikov pod 10 johov. V ta fond bo plačala država 25 milj. pengov. Poleg tega bo država prevzela 2.5% dvajsetletni amortizacijski dolg v višini 50 milj. nja, trg. z vinom, žganjem in sadjevcem na de-Slovenjgradec. belo. Ažijo se mora računati pri preračunavanju prevoznih stroškov v tuji valuti. Na vprašanje krajevne kontrole pri neki carinarnici, če se naj »prim« vračuna tudi na tujo valuto označeno v tovornem listu za prevozne stroške ali lo velja izključno za lakturno vrednost blaga izraženo v fakturi. Deviz-novalutni odsek oddelka drž. računovodstva sedaj odredil, da se »prim« mora dodajati tudi pri preračunavanju prevoznih stroškov v tuji valuti, to pa zaradi obračuna skupnega davka. Dobli jih pri vsakem čevljarju. Juioil. Izdelek. Avstrijsko notranje posojilo je doseglo pri vpisu vsoto 266 milj. šilingov, Vpisnikov je bilo 88.065, nad 200.000 vpisov je bilo za petino srečke (100 šil.). Sedaj bo znašala končna vsota posojila 220 milj. šil., ker bo k dvema blokoma po 100 milj. šil. prišel poseben blok 20 milj. v petinskih sreč-kao (100 šil.). Obtok bankovcev v USA. Po izkazu lede-ralnih rezervnih bank za 2. november je bilo v obtoku federalnih bankovcev za 2.967.3 milj. dolarjev; za 188.81 milj. pa federalnih rezervnih vsot. Skupni obtok denarja je narastel od 5.60 na 5.64.0 milj. dolarjev. Borza Dne 6. novembra. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Bruslja, Curi-ha, New Yorka in Prage. Pariz in Trst sta neznatno popustila. Narasli so Amsterdam, Berlin in London. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.80 in 8.85, na zagrebški po 8.79. — Grški boni so notirali v Belgradu 40 41.25. Ljubljana. Amsterdam 2307.07—2318.43, Berlin 1363.47—1374 27, Bruselj 797.74- 801.68, Curih 1108.35—1113.85, London 178.58—180.18, Nevv York 3652.72- 3680.98, Pariz 223.83—225, Praga I69.no do 170.76, Trst 300.63-303.03. Curih. Pariz 20.1975, London 16.14, Nevv York 331, Bruselj 72.00, Milan 27.16, Madrid 43.20. Amsterdam 208.20, Berlin 123.125, Dunaj 72.77 (priv. 57.75), Stockholm 83.25, Oslo 81.10, Kopenhagen 72.10, Praga 15.33, Varšava 57.90, Atene 2.06. Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Pariz. Ob 11.45. Nevv York 16.50, London 80.40. Zlato v Londonu 131/10. Vre podružnici »Slov.« v Novem mestu. (š) |f[fmt7rrn in lili Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi • veliki izbiri oatufindneie in oaiceneie tvrdka Kari Prelofi Lluhliana Židovska ulica in Star trt ID Premog in drva dobavlja na dom Bartol Anton Tyrševa cesta št. 31 Telefon 35-40 Specialno i t,biro modnih hlač in oumnarc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Šivalni stroj pogreznjen, in krojaški šivalni stroj poceni naprodaj. Dvorakova ulica 3/1., levo. (1) Zobotrebce vseh vrst kupuje po najvišjih cenah M. P a k i č , Ljubljana, Sv. Petra nasip 27 (za vodo). (k) Vsakovrstno zlato Raonfe po aaivišiib cenah ČERNE. luvelir Liubhana. Wolto*s ulica It 3 ISČEJOt Skladišče z lokalom suho, prostorno, iščemo. Oboje je tudi lahko loče-io in v stranski ulici. — Ponudbe na upravo »Slovenca pod »Skladišče« št. 13.128._(m) Suho skladišče tudi vhod z dvorišča, se išče v vzhodni Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »n. »Takoj« št. 13.127. (m) Naročajte ■SLOmCA najcenejši slovenski dnevnik Ježice vagonske dobave, obvezno vzorcem, ponudite na podružnico »Slovenca« v Novem mestu. (k) llHFFm Klavirji prvovrstni instrumenti -različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov že od 11.000 dalje dobite pri R. WARBINEK Ljubljana, Gregorčičeva 5 Dolgoletna garancija. — Prodaja na obroke tudi proti bančnim knjižicam Strokovnjaška popravila in uglaševanje izvršujem točno in ceno. — Najcenejša izposojevalnica Razglas o licitaciji Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za dobavo in montažo plinskih aparatov v zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. novembra 1933 ob 11. uri v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami istotam soba št. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša Din 77.310.—. Ponudbe je kolkovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene Novine br. 70, XXlX z dne 26. III. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. Mestno načelstvo mariborsko. L. S. Mestni načelnik: Dr. Lipold, 1. r. Voziček globok in športni, dobro 1 ohranjen, naprodaj. — Sv. Petra cesta 52. (1) Perje! Gosje, belo, čohano, kg 36 Din; sivo, čohano, kg 26 Din; čisti, beli puh kg 280 Din; sivi puh, k« 180 Din. — Razpošiljam po poštnem povzetju. L. Bro- . zovič, Zagreb, Ilica 82. (1) 1 Štiri nove harmonije, lep pianino in elektromotor (vrtilni tok, t ks) proda Fr. Jenko, Št. Vid nad Ljubljano. (1) Obri Štedilniki! Stermenszky Julij, Glince-Vič. — Telefon 28-12. — Izdelovanje štedilnikov in emajliranih peči. (t) Koruzo za tirnic oddaja najceneje veletrgovina *ita in mokt A VOLK. LJUBLJANA Resljeva cesta 24. DRVA N PREMOG pri Iv.Schumi Dolen iska cesta Telefon št. 2951 Širile »Slovenca«! 0000000000000000 Apartne in vendar cenene KLOBUKE kupu/e/o dame v modnem salonu pri ANISTAUBER Maribor, Ulica X oktobra št. 4 NapraviteVašo kožo belo dneh Ves Pariz govori o čudoviti lepoti nove, bele ;n sveže kože Nova krema Tokalon, hrana za kožo bele barve (ne mastna) vsebuje sedaj prepairano svežo smetano in olivno olje kombinirano z dodatki, ki krepijo, napenjajo Ln obeli o kožo. Takoj prodirajoč v kožo umiri to sredstvo razdražene kožne žleze, skrči razširjene znojnice, uniči takoj vse škodluve kali v koži in najtemnejša in raskava koža postane nežna in bela v 3 dneh. Krema daje koži nepopisljivo lepoto in novo svežost. ki ie na drug način ni mogoče doseči Uporabljajte novo kremo Tokalon bele barve vsako jutro in opazujte učinke in uspehe. Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga, zlata mama, stara mama, sestra, teta in svakinja, gospa Marija Rabič roj. Pezdirnik soproga dvornega nadlovca, hotelirka in posestnica dne 6. t. m. ob 6 zjutraj, previdena s tolažili svete vere, po kratkem, mukapolnem trpljenju, mirno v Gospodu zaspala. Blagopokojnico prepeljemo iz Ljubljane, »Leon išče«, Stara pot št. 2, v Mojstrano, kjer se vrši pogreb v sredo, dne 8. novembra 1933 ob 3 popoldne iz domače hiše na farno pokopališče na Dovje. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farnih cerkvah v Mojstrani in na Dovjah. Mojstrana, dne 6. novembra 1933. Janez Rabič, soprog; Gizela Dernič roj. Rabič, Minca, Johanca, hčere; Boris, Janko, vnuka — in rodbine Pezdirnik, Abruč, Dovžan, Rebolj. Aleksandra Rahmanova: Dijaštvo, ljubezen, 25 Čeha in smrt >lzprva, ko sem vas poslušal, sem samo mislil, da ste mehkočutna koketka,« je nadaljeval; >zdaj pa vidim, da res verujete to, kar ste povedali. Želim vam torej najiskronejše, iz vsega srca, da bi bili nekoč, lepega dne — za vas kajpada ne bo lep — sami, v največji revščini, v tujem mestu, v razcapani obleki, namesto v lepem kožuhu« — pri tem me je prijel za rokav — »želim vam, da bi podnevi ne imeli nič jesti, bili daleč od vseh sorodnikov in znancev I In potem iščite »slavčka« v srcih ljudi! Videli boste, če vam bodo odprli, ko boste trkalil Ljudje so vsi malopridneži, podleži, svinje! Vsi bodo brezbrižno gledali, ko boste s .svojim odkritim in dobrohotnim srcem' od lakote poginili U Tu se je zdelo, da je zopet prišel k sebi; potegnil si je z roko čez obraz in rekel s tihim, trudnim glasom: »Oprostite, razžalil sem vas, nisem nameraval. Toda vi sti mi s svojimi besedami vso dušo raz- rili! Oprostite!« Z naglimi koraki je odšel--- Slavnostno razpoloženje je zginilo, sonce se mi ni več zdelo svetlo, mraz me je stresal in čutila sem se osamljeno kot še nikoli. Sklenila sem dijaka poiskati in mu pomagati, če bom le količkaj mogla. Zdaj sem se spomnila, da je stal ta dijak ob vratih, ko sem na vseučilišču govorila; pa nisem pazila nanj. Obrnila sem se in šla nazaj k vseučilišču. Toda na kateri fakulteti je, kako naj ga najdem? 19. januarja 1917. Zadeva z Mstislavom Vojciehovskim se je končala zelo žalostno. Vse zadnje dni sem ga iskala. Čim bolj sem razmišljala o snidenju z njim, tem jasneje mi je postajalo, da je ta človek stal na robu prepada, in hotela sem mu pomagati! Toda vsa poizvedovanja so bila zaman. Obšla sem vse fakultete, vse staroste, vsa dijaška društva, pa nihče ni nič vedel o njem. Seveda, kaj sem pa mogla navesti kot poseben znak? Slabo oblečen, takih je bilo mnogo; nova čepica, bled obraz? Bilo mi je skoraj, da bi obupala. Zanemarjala sem predavanja, svojo nalogo; mislila sem samo eno: njega najti. Mati mi sicer ni branila, toda skrbelo jo je, 6e se bom vedno tako gnala za nesrečo drugih, je menila, bom ob zdravje. In ko sem tako begala po mestu, je bil že parkrat pri nas! Udinjal se je, da bo sekal drva. Že tisti dan, ko me je ogovoril, ga je Daša najela za tri sežnje drv, po 25 kopejk od sežnja. Za 75 kopejk je torej takrat tri ure delal in naslednji dan od jutra do večera. Daša je rekla, da je prav slabo cepil, ni vedel, kaj bi počel z grčami v polenih; vsak tre-notek je moral počivati. Ponudila mu je jesti, on je pa odgovoril, da bo jedel, ko bo dobil denar. Najhujše je pa to, da ne bo nikoli dobil denarja. Ko je nehal, je mati bila ravno z doma in Daša ni imela denarja; rekln mu je, naj počaka. Res je čakal nekaj časa. potem pn je rekel, dn pride pozneje; prišel je še dvakrat, vselej zastonj, kajti matere nobenkrat ni bilo doma in Daša je pozabila, prositi jo denarja. Ko sem ji to hudo očitala, je rekla jokaje: >Saj nisem mogla vedeti, da je bil dijak in da je bil lačen U Ni prišel več po denar. — — — Danes so prinesli mojemu očetu v bolnišnico mladega človeka, ki se je bil vrgel pod vlak. Bil je oni dijak. Šla sem v mrtvašnico. Vlak ga je povozil čez sredo života in ga docela zmečkal, obraz pa je ostal nepoškodovan, da sem ga spoznala na prvi pogled. Iz njegovih listin so dognali, da je bil sin poljskega posestnika iz zapadnih gubernij, v vojnem ozemlju. Na listek papirja je zapisal, da gre v smrt iz strahu, da ne bi lakote umrl, ker nima več moči, da bi delal. Miloščine pa ni maral. Starše je zgubil med nepričakovanim umikom ruske vojske, ne ve, ali so še živi ali ne. Na koncu je še enkrat zapisal, da miloščine ne more sprejeti, ker ne mara ponižati starega rodu Vojciehovskih — — — 10. februarja 1917. Znnnkn iz Peterburgn je bila pri nas. Pripovedovala je grozne reči. V Putilovih tovarnah so baje nemiri, delavci nočejo delati. Nenavadno je mrzlo in ljudje stoje po cele ure v vrstah pred prodajalnami. Sama je videla, da je množica ople-nila nekatere prodajalne. Tudi lesa primanjkuje. Kurijo s pohištvom. Kjer je stanovala, so pokurili stole, pisalnik in omaro za knjige. Nn Nevskem prospektu se neprestano ponavljajo spopadi delavcev s policijo. Narod hoče mir, in da car odstopi. 17. februarja 1917. Danes je bila v dijaškem uradu odborova seja »Blagajne za vzajemno pomočc. Kar gorim za to in izvolili so me za zastopnico naše fakultete. Kot navadno sem bila prva. Zdaj sem si vtepla v glavo, da sem vedno prav naiančnn in točna. Vsi drugi člani odbora pa imajo načelo, da pridejo vedno prekasno. V uradu se mi je nudil nenavaden prizor. Navadno sedi tam samo zaspani Utjakov, dremajoč nad svojimi izvestilnimi knjigami in često ga je treba dolgo tresti in suvati, preden odgovori obiskovalcem. Danes je sedel na njegovem mestu Gvozdjev, rdeči dijak z opičjim obrazom, in pred njim je stala gruča vojakov in delavcev. Z obrazov se jim je brala nenavadna razburjenost. Dijak je pravkar s široko kretnjo vabil na sedeže, ki so stali v uradu kot v predavalnici. Najbrž so vojake in delavce že pričakovali. »Sedite, sedite, tovariši!« je rekel in grdi obraz se mu je spačil v režanje, kar je pomenilo posebno prijaznost. »Saj lahko stojimo!« so odgovarjali delavci in vojaki. »O, tisti časi so minuli, ko je moralo niže ljudstvo stati pred gospodo. Izvolite morda cigareto?« Potegnil je usnjeno cigaretnico iz žepu in šel od enega do drugega. Ljudem je bilo nerodno in so bili v zadregi, sneg se jim je tajal na čevljih, da so se delali celi potočki po podu. Kar nerornio jim je bilo sedeti in vsak je skušal čim manj stola zasesti. »Torej, tovariši!« jih je nagovoril dijak; »lahko Vam čestitam I »Ljudstvu bo uspelo, carju in bogatašem iztrgati oblast! V IPeterburgu s,", že šli delavci na cesto in nočejo več delati ler zahtevajo, da carja odstavijo. Zdaj, ljubi inoji, ne bo več podčastnikov, ne mojstrov Ln ne gospodov, vsi bomo enaki! Razumete?« Napeto so gledali delavci in vojaki v govornika, na obrazih pa se jim je vendar videlo, da ga niso razumedi. (Dalje sledi.) Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel tet. Izdajatelj: Ivan Kakuvec Urednik Loize tiolubii.