Stev. 18. Trst, v četrtek »8 januvarja 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN fctfl (k udetjab to prantklb «1 6., M pmetftljklk ik 9. ijetraj. štev. se prodal »jo po 3 nvA. (6 stol) ▼ mnogih tokokarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št Petro, Postojni, Sežani, Nahrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-kiimi, Dornbergn itd Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) *<»1A8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ girokoRti 1 ^mobo. CENE: Trgovinski in obrtni uglasi po 8 si. mm 4*jStnoc«a, ▼pisana sadraga s omejenim poroštvom v Trstu, uMaa Giorgio GalaMi Her. 20. Peitno-hrantlattnl utun itev. 841*652. TCLPPOfl It 11-57 BRZOJflUNE VESTI. Potrditev dr. Tavčarja za ljubljanskega župana. LJUBLJANA 17. (lzv.) Deželna vlada Je danes debila z Dunaja ofcijalno obvestilo, da je cesar potrdil izvolitev dr. Ivana Ta»čarja za mestnega župana ljubljanskega. Slovesna instalacija novega župana se bo vršila v soboto, dne 20. t. m., ob 10. dopoludne v mestni zbornici ljubljanski. Ogri proti imenovanju dr. Suster-šiča za deželnega glavarja kranjskega. BUDIMPEŠTA 17. tfzv.) Z ozirom na brzojavko, ki jo je odposlal dr. Šastetšč v Zagreb kot odgovor na pozdrav vsepavaš kega sestanka slovenskim klerikalcem, napadajo ogrski listi avstrijsko vlado, kako je ■ogla priporočati imenovanje dr. Šusteršiča za kranjskega deželnega glavarja, zaupnika vlade, človeka, ki se kaže tako velikega sovražnika dualizma. Listi obenem napadajo tudi ogrskega ministrskega predsednika in mu očitajo, da je zanemaril svojo dolžnost, ker ni opozoril cesarja na to dejstvo, predno je bilo izvr-šeao imenovanje dr. Susteršiča. Kranjski deželni zbor. LJUBLJANA 17. Deželni pred«edn?k baron SchWdrz je predstavil zbornici nov* ga deželnega glavarja dr. ŠusterŠiča. Nato so bili izvoljeni odseki, ki so se konstituirali. Dcže ni odbor je predlagal, da naj deželni zbor anulira mandata ljubljanskih na-rodnonapradnih poslancev prof. Josipa Reisnerja in Adolfa Ribnikarja. Predlog je Ml odkazan ver.fitacijskemu odseku. Obstrukcija v gorenja vs tri jskem deželnem zboru. L1NC 17. V prvih dveh urah včerajšnje popoludanske seje so se vršila poimenska glasovanja. Posl. Hinsenkamp je umaknil 21 predlogov. Nfcto je bil vsprejet § 9 ob finskega volilnega reda po načrtu. Ob 7. uri zvečer je bila seja zaključena. L1NC 17. Dcnes Je trajala seja nepretrgoma od 7. ure zjutraj do 6 ure zvečer. Odklonjenih je bito v poimenskih glasovanjih ntšteviio nbstrukci|sklh predlogov. Vsprejeti so bili §§ 10—13 občinskega reda v obliki kakor je predlagal odsek. Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA 17. Zbornica je najprej rešila zakonski načit tičoč se kovanja dve-kronskih komadov v znesku 15 milijonov kron, nadalje zakonski načrt t čoč se na daljnih 30 mil. enokronskih komado". ter glede obligatoričnega računjanja v kronski veljavi; potem zakonski načrt glede dopol-laitve denarne konvencije z Avstrijo. Sledila je nato razprava o zakonskem načrtu glede trgovinske in paroplovne pogodbe s Crno-goro. Poljedelski minister grof S*renyi je izjavil, da prihaja tu v poštev viši vidi*, da je nalogi sosedne velesile, da se omogoči eksistenca balkanskih držav. (Prigovor in brup na levici) Polit ka, ki io za:leduje on, obstoja v tem, da se vzdrži skupnost z Avstrijo, na drugi strani da se p >veča promet v. Bdlkanom, da se surovine uvaža iz Balkana in se j;h od tukaj v predelanem stanju zopet izvaža. (Pritrjevanje na desnici, velik PODLISTEK Jug Historičen roman. — Spisal Prokop Ohocholoušek. Poslovenil H. V. „K vragu 1" se je srdil vedno bolj, „kar srbi me, da vam ia vaša gnezda raz rušim nad glavami, ali škoda bi bilo krogelj in smodnika; toda trdno se zanašam na Boga, da Turek opravi to delo za-me." Po tem odgovoru je h«tel s svojim malim spremstvom proti trdnjavi, razkrop-ijajoč trope Ijudij, ki so v nemem obupu male po ulicah. Naslednjega dne so se pojavile prve lete turških vo|ščakov pod vihrajočimi bun-čuki pied Bobovcem; že daleč so jim hiteli Bobovski nasproti, proseč za milost in za svoja in svojih rodbin življenje. Ker ni pričakoval tako lahkega zase-denja mesta, je Mehmed privolil v vse, in 14. junija leta 1459 so turške vojske pod velikim vezirom Mehmedom obkol le Bobovski grad, od katerega daljše ali krajše obrambe |e bila odvisna usoda Bosne. Da I Kakor je bilo že zgoraj povedaao: hrup na levici). — Kar se tiče uvoza argentinskega mesa, je izjavil minister, da je po daljšem preudarku dovolil u oz omh 20 0 to.nelat. Z Avstrijo se tozadevno vrše pogajanja. Ko bodo ista končana, Že pove zbornici, zakaj je privolil v to. Nato je t>il<* predloga vsprejeta v sploš-nostt p oti glasom opoddje. Specijalna de bata je bila odgodena na jutri, nakar je bila seja zakitučena. Odstop Milovanovičevega kabineta. BELI GRAD 17. .Politika" piše, da utegne M io ca no viče v kabinet odstopni Že prih< dnj» trden, nakar novo radikalno koa licijsko ministerstvo izvede nove volitve. DUNAJ 17. (lzv.) .W. Fr. Pr." javlja iz Bel^rada: O priiki predstojećega zopet-ntga sestanka skupščine dne 22 t. ra. se v srbskem časopisju in tudi v političnih kro gih smatra za skoraj gotovo demisijo kabineta Milovano v Položaj v bde v skupščini je poital ne vzdržljiv, ker |e večina vsled smrti Velimiroviča in osebnih prepirov tako oslabljena, da bi vteda padla kit žrtev prvemu naT*kset. Nemški cesar pri Švicarskih vojaških vajah. BEROLIN 17. (lzv.) Po zatrditvah nemških listov se id leži nemški cesar Viljem v letošnji pi mlidi Švicarskih vojaških vaj. Ruski vohuni na Nemškem. LIPSKO 17. (Iz* ) Pred tuka.šniim državnim sodiščem se je začel proces proti dvema ruskima vohunoma, Vinogradsovemu in Zernu, v katerih je prvi ruski nadpori č nik. Vohunoma se je posrečilo pridobiti zelo važne dokumente o zgrc-dnji nemških trdnjav In drugih vojaških tajnosti. Obsojen italijanski vohun. DUNAJ 17. (Uv.) Po dvadnevni obravnavi |e bil prt d tutaišnjim sodiščem danes obsojen bivši honvedski poročnik Simonides, ki je bil obtožen š njonaže v pruog Italiji. Sodšče mu je piis dno 4 leta težke ječe ia je izreklo, da se po prestani kazni izžene iz Avstrije. Revolucija na Kitajskem. PEKING 17. (Reuierjev b ro.) luančikaj Je po ateotatu prejel od vsth strani, tudi od poslanišiev, mneg številne čestitke. V Tengd *u pri Č fu je na nekem ja-pon kem parniku dospelo iz Davnega (Dai-ren) 300 revoiucmit. Cesar pa ga je po-milostil in sodišče mu je tedaj p isodilo 20 let težke ječe. Meseca oktobra |e Habel prestal svojo kazen in je bil izpuščen iz jet-mšnice. Komaj pa je bil H*bel par dni svoboden, že se Je lotil nekega mladega dečka z imenom Lischke, katerega je umoril in potem mrliča spolno zlorabil. 11 vršil je poleg tega tudi še posihtvo na dveh nedoletaih deklicah. Zaradi tth nesramnih zločinov je sedaj stal zopet pred olomuškim porotnim sodiščem. Poiotniki so enogtacno pot dili njegovo krivdo in sodišče je nečloveškega zločinca zopet obsedilo v smrt. Ko je obsojenčev branite j hotel priglasiti proti obsodbi ničnostno pritožbo, je izrazil obsojenec: Sprejemam smrtno kazen, ker hočem, da me enkrat iztrebijo s sveta, kajti če zopet kedaj pridem v svobodo, bo zopet kak človek nesrečen zaradi mene. Eksplozija v dinamitni tovarni. KOLI M ob Reni 17. (ltv.) V Schleltu schu je eksplodirala dinamitna tovarna. V celi vasi so se podrle skoraj vse hiše. Mnogo ostb je nevarno ranjenih. Ubit je bil po sreči samo eden delavec. Boj med delavstvom in redarstvom. LONDON 17. (lzv ) V Laurenzi v Ameriki je izbruhnila stavka tkalcev, katerih stavka okrog 25 000. Včeraj je prišlo do spopada med št ajkujočim delavstvom in redarstvom, pri čemer se je razvil boj, v katerem je padlo 150 oseb. 50 oseb je bi ^ ranjenih z bajoneti. Tovarne btražijo vojaki. Vojaštvu so prišli na pomoč ognjega^ci, 1 i so brizgali s parnimi brizgalkami vodo n:t delavstvo in so s tem prtpnčili, da se delavstvo ni polastilo tovaren in jih razdejalo. Potres na VVtirttemherškera. STUTTGART 17. (lzv ) Po ctlem Wiirt-tember&kem so čutili danes precej močan potresni sunek, ki je v marsikaterih krajih napravil koiikortoliko škode. „Vezir, MehmedeJ" je vskliknil nevstraženo, ko ga je Mthmedovo spremstvo hotelo pahniti v stran, da ne bi oviral vezirju poti. Mehmed se je ozrl in se vstavil; počasi je umaknil nogo iz stremena, in je, začudeno zroč na tega moža, govoril: „Poznam te — ti si — * „Kaj to briga, koga izven tebe, kdo da sem jaz?*4 mu je ta prekinil govor. „Prav govcriš,H je pritrdil vezir, .in resnico si mi povedal tudi že tamkaj v Dri-nopolju, če prav si kaurin, ki jim sline samo leži prinašajo na jezik. Gotovo prihajaš po svojo nagrado?* »Govoriti hočem s teboj, vezire 1M Je odgovoril oni. Mehmed se je takoj vrnil v svoj šotor, namignivši kaurinu, na ogromno začudenje dostojanstvenikov, ki so se bili zbrali pred njegovim šotorom, da naj mu sledi Dlje časa že se je mudil ta pri veziru v tajnem razgovoru, po katerem je Mehmed izgotavljal spis, na katerega je potem pritisnil mur *) in se potem obrnil proti možu, ki Je mirno čakal na dogo to v ljenje spisa. „Tu imaš torej," mu je podajal oni spis, .milost sultanova je kakor neizcrpljivo *) Mur — črn pečat. Torki namreč ne uporabljajo voska. morje: bosanski narod je s svojim hi.rim pod trženjem razorožil pravični gnjev padt-šaha, in tu je torej v njegovem imenu iz~ gotovljen berat (hat, hanšerif — imena uradnih listin), s katerim se prebivalce n te dežele zagotavlja vera, bivališča in njihove vasi. Naj žive tudi še nadalje v miru v očetovski deželi, v senci milosti padišaha samega 1" btarec je vzel od njega pergamen, ki ga je pazljivo ogledal od vseh strani, ter skrbno shranil za srajco. .Veliko zaupanje sem ti poveril, ka-urine 1" je rekel vezir zopet, „ko sem ti dal spis milosti preje, nego se nahaja grad v moji moči. Kdaj se odpro torej vrata gradu ?u „Danes morda, aH pa jutri", je odgovoril vprašani, „vem, da nimaš odveč časa, kajti sultan se že vsaki dan ozira, da*-U s«? ne prikažejo na obzorju bunčuki tvojih vojsk"; in ko je tako govoril so njegove oči radostno žarele. „Allahkerim!" je vzkliknil vezir in povesil glavo, kajti res.iična je bila vest tega čudnt ga moža; saj so tudi vesti, ki jih je on sam sprejel, pripovedovale o Isti nezgodi sultanovih vojsk. (Pride še.) ft tram H. ►EDINOST« št. 18. V Trsta, dne 18. jannvarja 1911. Požar v rudniku. VRATISLAVA 17. (Uv.) V Mislovicah je začelo goreti v tamošnjem rudniku. Zgoreli so štirje delavci. Duhovniki streljali z revolverji. LIZBONA 17. (Izv.) Povodom demonstracij v Gen vej i, kamor je odšel lizbonski patrijarh, ko je bil izgnan iz Lizbone, je prišlo do hudih spopadov med republikanci in monarhisti. Duhovniki so streljali na republikanske demonstrante z revolverji in so se izgovarjali, da so bili izzvani. Černovice 17. Voditelj bukovinske deželne vlade dvorni svetnik grof Meran je danes dospel semkaj in Je prevzel vladne posle. Zagreb 17. V ponedeljek predpoludne je popolnoma pogorela tukaj tovarna za cigaretni papir tvrdke Freund. Ogenj je nastal, ker je neki sluga preveč kuril peč. Škode je 150.000 K, od katerih je 70.000 K pokritih z zavarovalnino. Beroli* 12. „Loka-Anzeiger" poroča iz Varšave: V Lubinu so pri nekem trgovcu izvršili hišno preiskavo. Pri tem so našli biserov in dragocenosti, ki so bile brez-dvomno ukradene leta 1910 s podobe Matere božje v Czenstohavu. Trgovca so zaprli. Madrid 17. V pokrajini Valencija, kjer je bila radi upornega gibanja meseca septembra m. I. suspendirana ustava, je bilo odpravljeno obsedno stanje. Pariz 17. iz Toulona poročajo: Minister vojne mornarice je odredil, da bo eskadra, ki pozdravi angleško kraljevo dvojico, obstojala iz enega dreadnoughta, več oklopnjač in križarjev ter torpedovk. Italijansko-turska vojna Izgnani iz Tripolisa. NAPOLJ 17. S parnikom „Niger« je 150 Trlpolitanov, ki so bili od tam izgnani in prepeljani semkaj, odšlo v Smirno. Med temi izgnanci se nahajata tudi carinski ravnatelj in ravnatelj poŠte in brzojava v Derni. Rusko posredovanje za mir. PETROGRAD 17. „RječM doznaja, da je ruski minister zunanjih stvari Sasonov povzel inicijativo za posredovanje miru med !tali;o in Turčijo, ter dal ruskima poslanikoma v Rimu in Carigradu tozadevne instrukcije. Podlaga za mirovne predloge Je priznanje aneksije Tripolitanije in Ctrenaike pr.;i gotovi denarni odškodnini ter prev-zetju enega dela turškega državnega dolga od strani Italije. Sasonovu sta obljubila podporo nemški in francoski diplomaciji. DUNAJ 17. (Izv.) V dunajskih merodaj-nih krogih so z ozirom na mirovna poga jjanja med Italijo in Turčijo na podlagi ruskih predlogov mnenja, da so predlogi ruskega ministra zunanjih zadev Sasonovega težko izvedljiva, ker Turčija trdno vztraja na svojem stališču, da se nikakor ne odreče suverenitete nad Tripolltanijo in Cirenaiko, in poudarjajo, da mirao vprašanje v zadnjem času ni napredovalo prav nič. Proglas svete vojne proti Italijanom. CARIGRAD 17. Glasom govoric iz turških virov je šejk Senusov preglasil sveto vojno proti Italijanom. Italijansko navdušenje za Tripolitanijo. FLORENCA 17. (Izv.) Včeraj so se vršile tu velikanske poulične demonstracije, pri katerih so velikanske množice demonstrirale za tripolitansko akcijo Italije. Množice so se ob velikanskem nadušenju pomikale po ulicah in snemale table z uličnimi napisi ter jih nadomestovale z novimi imeni, kakor: via Bengasi, via Ain-Zara itd. ______ „Velika zmaga". Pod tem naslovom priobčuje „Agramer Tagblatt" nastopni članek, doposlan mu od njegovega rimskega dopisnika: Vzilc vsemu tantamu in uporabljanju vse svoje kričavosti morejo Italijani le malo ugodnega poročati z bojišča. Vojni poročevalci v Tripolisu, ki jim je namen, da ustvarjajo dobro razpoloženje in trosijo peska v oči, se trudijo sicer na vse pretege, da slikajo vse v najbolj kričečih barvah ter da razblinjajo vsako, pa bilo tudi najneznatnejo malenkost. Ali slednjič prihaja tudi nasa-marjeno občinstvo do spoznanja, kaj je na stvari in šemade — znamenja, da se sovražnik uda,a — izgubljajo svoj čar in svoj efekt. Nova rimska revija, „La conquista" — demokratično-radikalen organ, ki jako kritično piše o tripolitanskem pustolovstvu — je pisala nedavno: „PokUc vojnih poročevalcev je srečonosen. V 24 urah se more postati slaven mož. Đ )ju|ejo se sicer vojaki, ali poročevalci pripovedujejo — in tu obstoji vojna prav za prav le v opisih." In res: poročevalci so, ki še rešujejo zavoženo sltuvacjo. Kajti vojskovodje ne morejo več tega. Sicer pd je med vodilnimi generali v Tripolisu prišlo baje do navskrižij v menenjih In do razpora. Govorilo se je, da bo general Secoci odpozvan z bojišča, ker ne odobruje taktike višega poveljstva, generala C*neva. Caneva sledi namreč kunktatorski politiki. Ne upa si tja ven in se omejuje na male praske in nekoristno raztrešeno streljadje. To pa vedo Turki prav dobro, da je takov način vojne taktike — gverilja — za Italijane najnepri-merneji in najškodljiveji. V odprti bitki bi mogli Italijani premagati Turke in Arabe. Ali Ender-bej, ki je sedaj splritus reetor vojne, ne dopušča, da bi prišlo do tega. Skrbno se izogiblje vsaki večl bitki, vsaki priliki — da bi bil tepen. Vsa njegova pozornost je obrnjena v to, da Italijane utruja, da oslabi njihovo energijo. In zdi se, da se mu ta taktika popolnoma posreča. Italijani stoje na mestu in ne morejo ničesar začeti. Oni le slutijo bližino sovražnika, ali nikoli se ne morejo prav prijeti žnjim. Zato se morajo zadovoljevati z manjimi zmagami. Tako so znali „slavni" vojni poročevalci pripovedovati o nastopnem zmagoslavnem činu. Na trg za živino v Tripolisu je došel Arabec, ki je imel dva vola na prodaj. Na prvi pogled je izgledal ta Arabec kakor vsak drugi: v turbanu je bil in uma-zano-belem burnusu. Ali ne! Neki iznajdljivi Špijon Je kmalo pogodil, da Je ta arabski trgovec z živino „eden najnevarnejših sovražnikov Italije" in „provzročitelj mučeniške smrti naših vojakov"... Z eno besedo: tega Arabca so obdolžili umorstva na nekem bersaglieru. Da so napravili "»žnjim kratek proces, je samo ob sebi umevno ob danem položaju stvari. In sedaj — Jubita Roma! Umazanega Arabca ni več...! Rm, večno mesto, ima Jednega groznega sovražnika manje. Morda postavijo denuncijantu Araba v najkrajšem času v Rimu slavolok z napisom v bas-reliefu na „Konstantinovem obloku": Restauratori quietis.... In z enako nelastnovoljno komiko je večina poročil iz Tripolisa. Tu se vam tope Italijani v ganotju in veselju o „zaprtih" — urojencev-vojakov v italijanski armadi iz Eritreje, ki jih sedaj uporabljajo tudi v Tripolisu. Da ti črni moslimi, stoječi v italijanski službi, ne vzbujajo posebnih simpati| pri svojih arabskih sovernikih — to je menda jasno. Vendar se je morda našel tu pa tam kak Arabec slabejega umevanja in dobrodušnega razpoloženja, ki se mu Je tak črni vojak v italijanski uniformi zdel kakor kaka čudežna žival. In njegovo zijanje smatrajo Italijani za — navdušenje !! A okretni poročevalci pošiljajo v domovino ganljive telegrame o naših „zaptih"... In naenkrat je prišla ena zmaga. Trojica italijanskih vojnih ladij je v Rlečem morju zajela in razdejala nekaj turških tor pedovk. Nu, ta zmaga nima menda nikakega pomena. Saj so se Turki že davno odpovedali boju na morju. Ima-li Turčija par čolnov več aH manje — kaj more biti Ita liji na tem ? I Radi tega vendar ne pride Italija iz tripolitanske pasti. Kajti, da ta vojna pada počasi v tragično — burko, to uvidevajo že Italijani sami In silijo k energičnemu napadu — k dokončanju te volne. Ali to je ložje rečeno, nego storjeno. Minl-sterijalno glasilo „Tribuna" ima povsem prav, da govori o „kritiki pohajačev". Toda z govorjenjem se ne prihaja dalje, posebno ne v nemi puščavi. In Tripolls je prazna, v molk povita peščena puščava, ki pač zahteva žrtev, a ne nudi nič za to. Sfinksa iz peska, ki jej ne treba niti reševati zago-netk, vendar požira človeška življenja ! Goriški deželni zbor. Na dnevnem redu današnje seje je kot prva točka poročilo posl. Fona: Utemeljevanje predloga o podaljšanju roka za vrnitev brezobrestnih posojil, dovoljenih za obnavljanje filokseričnih vinogradov. Potem sledijo poročila dež. odbora. 2) Zakonski načrt o pokritju višje potrebščine za osuševanje močvirij III in IV. oddelka in Manoleta v občinah Oglej, Ćer-vinjan in Terc. 3) Zakonski načrt o prispevkih, ki naj se izplačujejo iz deželnega zaloga okrajnim šolskim zalogom. 4) Poročilo o zakonskem načrtu, zade-vajočem delitev občine Naklo. 5) Zakonski načrt o delni premembi zakona z dne 21. maja 1894. drž. zak. Št. 13, ki se tiče zgradbe in vzdrževanja javnih cest in nedržavnih poti. 6) Poročilo o zakonskem načrtu, ki se tiče občinskih posredovalnih upadov. 7) Podaljšanje podpore „Delavsko-kme-tijski-gospodarski zadrugi v Dobravljah" za zgradbo društvene kleti. 8) Poročilo o podaljšanju kredita za brambne naprave Idrije pri Mirniku v okraju „Pesila". 9) Poročilo o obnovitvi kredita občini Lokavec za napravo ceste Čohi-Gorenje. 10) Poročilo o obnovitvi kredita za napravo mosta čez Veliki Potok v občini Ga-brije. 11) Podaljšanje podpore 200 K za zgradbo kapnice pri Rutarjih. Zatem sledi Še 45 poročil dež. odbora in kot 62. točka: Poročilo o izvolitvi 3 poslancev ve-leposestva I. volilnega okraja. (Poroča posl. Berbuč). Domače vesti. Naval tujega novinstva. V „Obzoru" čitamo ta-Ie izvajanja, ki veljajo — mutatis mutandis — tudi za naše slovenske razmere: Pri nas znajo dan na dan prihajati s samimi rekriminacijami proti našim žalostnim razmeram, ki so sicer res žalostne v vsakem pogledu, ne pa da bi si pri tem prizadevali najti vzroke temu ali onemu zlu in staviti tudi predloge, kako bi se mu prišlo v okom. Dober del krivde leži tudi v našem splošnem nehanju in ind ferentnosti nasproti vsemu, kar je našega, hrvatskega. Poglejmo samo naše novinske razmere. Velik del, da, mogli bi svobodno reči: vse naše novine stoje materijalno jako slabo vsled naše lastne brezbrižnosti, kajti niti se ne poseza po njih, niti se jim ne pomagi z oglasi; a oni, ki jih čitajo, jih navadno ne plačujejo, ker gre za — domače liste. Ni pa tako s tujimi novinami. Nimamo natanjčnih podatkov, aH nikakor ni pretirana trditev, da v naše kraje prihaja raznih tujih listov skoro v istem številu, v katerem se gibljejo tudi naklade naših listov (izvzemšl seveda manjše liste, ljudske ali nabožne, ki se tiskajo v veči masi). Evo dokaza: v Dalma-cji ne more izhajati niti en hrvatski dnev-n k, italijanskega tržaškega „Piccola" pa se prodaja tam dnevno na tisoče Sam Split, ki se šteje v vrsto čisto hrvatskih mest, konsumira letno 150000 Izvodov „Piccola", ali 500 na dan. Zadar seveda Še več. A kako Je po vsem primorju Jadranskega morja? Ali je morda pri nas v Slavoniji bolje? Treba le prisostvovati odpiranju pošte v kakem slavonskem tržišču in človek se mora naravnost zgroziti nad ono maso tujih listov, ki prihajajo v naše kraje. Poleg treh zagrebških dnevnikov, ki zahajajo navadno v — čitalnico vam je po dvajset Pester Lloydov", ki jih drže naši trgovci, potem „PolUisches Volksblatt", pa „Nenes politlsches Volksblatt", razni „Journali", „Esti", „UJsagi", „Hirlapi", potem zopet nemški gospodarski (vinogradniški, ribarski itd) listi, pak modni žurnali, „Interessantes Blatt" itd Vsi ti nadkriljujejo tu pa tam število hrvatskih listov, ki se čitajo in kon-sumirajo, a ne — plačujejo. Žalostno je to, Jako žalostno. Cvet dedne, ali bolje rečeno: bedne kulture. Našo včerajšnjo notico, objavljeno pod gornjim naslovom, nam je popraviti, oziroma spopolnlti tako-le: Sinovi dedne kulture so pljuvali na plakat tržaške slov. mladine, ki je vabil na Ciril Metodijev ples. Dogcdek se je vršil v ul. Ginasio, na oglu ul. Galattl. Kakor vidimo, se med iržaško laško mladino precej razširja misel o spri-aznjenju med Slovenci in Italijani! Ako si odrasli gimnazijci upajo pljuvati na javni ulici na slovenske plakate ter nas zasramo-vatl s ščavi, |e to znakom, da se kmalo približajo zlati časi, napovedani po gospodinu knezu Luji Vojnoviču! „Mihec in Jakec" se že zelo veselita, ker jih hoče letos slovenska mladina tržaška tako lepo proslaviti siem, da njima na čast izda svoj časopis. Da, tako se bo imenoval humoristični list, ki izide ob priliki letošnjega Ciril-Metodovega plesa, ki se bo vršil 3. februarja 1912. Mihec in Jakec sta se v imenu CM že neznansko veselila na veliko število inseratov, ki jih dopošljejo narodni trgovci, na katere se je mladina obrnila. Toda glej 1 Zmotila sta se nekoliko. Madina je razposlala neštevilo pozivov za oglase, posebno pa po Goriškem In Notranjskem. A doslej se ni oglasilo še skoraj nič naših trgovcev. Kaj pomenja to ? Ali da so naši trgovci tako malo narodni, da nočejo oglasiti svojega inserata — listu, ki sprejema le oglase narodnih trgovcev? Ali pa pomenja to, da so naši trgovci tako malo praktični in — trgovski, da nočejo za mal denar oglašati v listu, ki je humorističen in izredno priljubljen, ki se torej tiska v več tisočih izvodov In razširi po vsej jugoslovanski domovini. Posebno čudno je, da se niso mogli nekateri trgovci odločiti niti za male oglase, ki so gotovo zelo praktični, ker malo stanejo in dosti izdajo. Da bi bil vzrok neogla-šanju pa ta, da bi naši trgovci ne hoteli podpirati nad vse plemenitega podjetja tržaške slovenske mladine: ne, tega si ne smemo misliti! Z ozirom na zakasnelost nekaterih naših trgovcev z oglaševanjem sta se odločila Mihec in Jakec, da jim dovolita dal|ši termin, in sicer do 24. t. m.; do tedaj lahko še vsak, ki je dobil poziv, kakor tudi oni, ki ga ni dobil, prijavi svoj oglas za humorist čni list „Mhec in Jakec", ki Uide ob priliki velikega narodnega Ciril Metodovega plesa. Slovenski trgovci! Pomagajte sebi s tem, da podpirate „Oril-Metodovo družbo" ! (Op. Ker je mnogo pozivov za oglašanje poslan h tudi na Goriško in Kranjsko, so g >rišci In kran|ski časopisi naprošeni, da ponatisnejo ta poziv.) Popravek tiskovne pomote. V včerajšnjo „domaČo vest" pod naslovom „Del hrvatskega naroda" se Je urinila tiskovna pomota, ki moti smisel. Dotični stavek se ima gUsiti: „Pri vsem tesnem prijateljstvu, ki ie gojimo za Hrvate in ki je še posebno negujemo ravno ml tržaški Slovenci ae fct hoteli ml ntesnitl svoje krvne (In ne „kroge kakor je čitati v včerajšnji vesti) In narod.e skupnosti samo na Hrvate-. Oropani Makedonci. V premogovnik* v Kočeju so delali Makedonci Jurij Spasa, Nikola Čm'ć Mile Sakić, Mile Rakavlaa j. MHe Jurković, razbili svetil.ke m nasU, , srebrno uro z verižico, en ***£ klenih biserov, dva para čevljev, eno srajc* in ene spodnji hlače. S tem plenom so jo urno odkurili. Dva izmed njih - namreč Nikolo Čutič in Mile Sakića - e ze lhisle-dila in prijela policija na Reki. Mile Rak^« in Mile Jurković pa še nista v rokah pravice. - Rakavina je rojen leta 1078, Mile Jurković ie okoli 17 let star in ima sledi močae opekline na desnem licu. Oba sta pnstojia v Peručič na Hrvatskem. Tudi orupanl Makedonci so zapustil Kočevje in odšli par dni pozneje neznan kam — Kdor bi izsledil Rukavino ali Jur-kovića, ali pa katerega izmed oropanifc. Makedoncev, naj to naznani najbliznji orož-niški postaii ali policijski oblasti, ali pa neposredno okrožnemu sodišču v Novem mestu, kjer je uvedena preiskava. Tombola v korist podpornih zakladov NDO. Dosedaj izžrebane številke sa po vrsti sledeče: 31, 15. 19, 43, 21, 17, 25, 30, 66, 59, 70, 72 35 69. 51. 44, 62, 61, 60, 58, 6«, 3. 73! 5, 24, 85, 14, 65, 41, 47, 82, 29, 45, 83, 86, 6, 79, 11, 1. Lastniki srečk, ki so zadele s temi številkami tombolo, morajo to naznaniti od seku tombole, oziroma predsedniku Istega, g dr. Franu Brnčiću, odvetniku v Trs'«, uiica Nuova 13, II. najkasneje jutri ob 7 30 zvečer, ob kateri uri se snide komisija za overovljenje srečk in izplačanje dobitka v prostorih „Narodne delavske organizacije" v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega 2, II. Na pozneje došle prijave se odsek za prireditev tombole z ozirom na svoječaa«o iidano navodilo ne bo oziral. V Bazovici je prva toliko zaželjeaa Božičnica dne 6. in 7 t. m. krasno vspela v vsakem oziru. Otroci so nastopali s tako občudovanja vredno spretnostjo in sigurnostjo v dvodejanki „Lažnjiva M lena', v dveh kraiših prizorih („Zaspanček* in „Slikar z Dunaja"), s troglasnim petjem in z dvema dek'amaciiama („Ludmila" in „ Veseli pastir"), da je tudi možu solza veselja porosila lice. Za take krasne uspehe gre zasluga ceni. učiteljstvu in naši CM podružnici in tudi nekaterim blagim osebam, ki nočejo biti imenovane. Občinstva je bilo obakrat natlačeno polno. Ob tej priliki lahko omenimo — sicer malo pozno — izborno uspel .Silvestrov večer", ki ga je priredilo pevsko društvo „Lipa* skupno s CM podružnico. Perje, tamburanje in igre so zelo zadovoljile občinstvo. Vsa čast in hvala našim „Upašem-za nj hovo požrtvovalnost in mižati nastop; posebno pi našim vrlim diletantom v obeh igrah in g. režiserju Johinu Tmčkovmu naše iskrene čestitke. 1. M Zima Kakor smo že včeraj poročali, je v predmlnoli noči pad o nekoliko snega. Včeraj smo imeli zopet mrzel dan, nebo so zakrivali sivi oblaki in brila je ledena burja Temperatura je znašala — 3 stopinje C. Opoludne je bila brzina burje 44 ka na uro. Glasom poročil, došlih od zunaj, limjo sedaj v Moskvi na|veči mraz — 28°, v Pa-lermu kaze pa toplomer 4- 12". V aa* monathiji je najbolj mraz v Budimpešti — 12 8°. Paroplovba v našem morju ne trpi, ker je morje še precej mirno. Vsi parniki vozijo točno po voznem redu. Akad. teh. društvo .Tabor" v Grade« naznanja, da se vrši njegov 11. izredni občni zbor v soboto, dne 20. prosinca, ob 7 30 zvečer pri Marši z običajnim sporeda« Slovanski gostje dobrodošli I Tržaška mala kronika. Lovska nezgoda. Podpredsednik tukajšnje policijske direkcije policijski nadsvetnik g. Frenner, o čegar nezgodi srao poroćaH te dni, bo v kratkem okreval. Oko ni v nevarnosti. Čez nekaj dni zapusti bolnšnJco. Premete i tat. V hangarju št. 24 v svobodni luki je bil za^čen tat, ki si je iz prerezanega žakija polnil žepe s kavo. Mož je imel extra žepe, dolge 40 centimetrov i* tudi okolo telesa je imel ovit žakelj, tako, da je mogel odnesti precej kave. Ta premeteni tat je 28 - letni težak Svetfco Z-iz Trsta. Mesto cigarete je vzel Skalijo. Neki Fran Haustigel se je včeraj nahajal v slavni kavarni .Alle Nazioni". Spravil se je v pogovor s težakom Avgustom Petelin in rau ponudil cigareto. Ta pa ne bodi len, je brč zgrabil tudi srebrno škatljo in hajdi Žoje proč. Bil |e pozneje aretiran. POZOR!! Križmančič i BreščaK, trst, ulica Mm 31 V Trstu, dne IS. jannvarja 1911. »EDIN08T« št. 18. Stran III. Izpred sodiSča. Več malih Izmaknjenj tvori zločin tatvine. Štiridesetletni mornar Ivan Surinić, doma nek|e iz Dalmacije, je bil skozi 12 let zaposle« na raznih Lloydovih parnikih, a zadnje Mešani zbor „Dramatičnega društva" ima danes v četrtek pevsko vajo. Prosi se polnoštevilne udeležbe. Ples Šentjakobske Čitalnice se bo vršil prihodnjo soboto, dne 20. t. m.# v dvorani „Trg. izobr. društva* v ul. sv. Frančiška 2 I. Vstopnina *a gospode 1 K, za neto je bil vkrcan na parnlku .Thalia". Tu dame 60 st. Ker je Čitalnica vsled znanih Je, malo po malo — kakor trdi on — nabral raznih predmetov, kakor: eno preprogo, eno žlico, eno čašico, več vrčev barve nekoliko čopičev in nekoliko ščetk. Dne 21. oktobra m. I se je pa izkrcal, hoteč se vrniti v domovino, kjer ima ženo in otroke. Gori navedene nabrane stvari je stlačil se nezgod v velikih denarnih stiskah, uljudno vabi k obilni udeležbi. Občni zbor »Ribiške zadruge v sv. Križu, registrovane zadruge z omejenim jamstvom". Vsled odborovega sklepa z dne 14. januarja 1912 sklicuje se občni zbor na dan 27. januarja t. I. ob 6. in pol url zve- svojimi stvarmi vred v vrečo in se napotil ter v prostorih g. Bizina v sv. Križu. — Sz Lloydovega arsenala, kjer se je takrat Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora po aahajal parnlk „Thalia*. A ko Je dospel do predsedniku. 2. Poročilo tajnika. 3 Poročilo izhoda iz arsenala, ga Je vstavil tamošnji blagajnika. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Vo-čuvaj in mu prebrskal po vreči, v kateri Je Htev vodstva in nadzorništva. 6. Nasveti in naiel one predmete. Čuvaju se je zdelo predlogi. Čudno, da Je mornar v posesti omenjenih i R.biči ob obrežju Jadranskega morja predmetov in ga je zato dal aretovati. — 'tržaške okolice iz sv. Križa, Nabrežine, Kon-Vsled tega je prišel Surinić pred sodnike, tovela, Prošeka in Barkovlj so vabljeni na obtožen zločina tatvine, ker so predmeti, ta občni zbor, da bodo deležni razprav o najdeni v njegovi vreči in ki niso bili (ej velepotrebni zadrugi. Na občnem zboru ajegova lastnina, predstavljali vrednost preko glasujejo samo člani; sprejemalo se pa novi •0 K. udje. Za vodstvo: Ivan Štefančič, predsednik. Obtoženec je trdil, da Je one predmete §t. jakobska podružnica sv C. in M. pobral takorekoč v smeteh, ko so bili že vabi VSe gg. odbornike na zelo važno izza vrženi in niso torej imeli za Lloyd nobene redno sejo danes v četrtek, dne 18. t. m. vrednosti več. Preproga, ki Jo je sodni izve- 0b 8. uri zvečer v prostorih „Ilirije" v ul. denec cenil na 5 K, je bila zav žena in na- Montecchi št. 15. domeščena z drugo; in še le potem jo je i „TržaSko podporno in bralno dru-oa vzel in shranil. Žlico, ki so Jo našli v gtvo" uljudno vabi gg. odbornike in na-njegovi vreči, je rabil on cela štiri leta in Jo mestnike k jako važni seji jutri v petek, je smatral kakor svojo lastnino. Barve: te dne 19. t. m. _ 5e nabral polagoma, tekom daljše dobe, po-j __ _ _ h i raje razne ostanke: na ta način je spravil j IMcir. Q6l. OfCianiZcICljcI. skupaj onih par vrčev barve. - Čopiče | __ Sestanek v škedniu v soboto ob tia ščetke je pa vse pobral v smeteh, g rf ZV£Čer b tj| wGospndarskega potem^ ko so bile: te: stvari že zavržene dfuštva« y škednju8sestane"k bl%h članov Priča Ivan Komar, čuva v Uovdovem konsunme Mdr ^ NDO. Toliko bivši člani, irsenaiu, je povedal, kako e našel v Suri- kakof novf ^ ki že|. rf M k * rH"nemnP/^m3 ®S5f Ni -Konsumni zadrugi«, naj padejo v čim veruje zdelo, da morajo biti vkradeni. Ni čjem gtevUu s Pripravljalni odbor. »7edel pa povedati druzega. * _!_ ' Vesti iz Goriške. b Enkrat priznali. Veselr nas, da je posl. Fon stavil v drugI seji dež. zbora po- Skladiščar parnika „Thalia", Ivan Gi-\raldi, je rekel, da je Surinića smatral vedno za poštenjaka, in da ga je tudi kapetan vedno cenil. Jih Iznašlo Surima Te',? rabe In * « *°° "'* **9 vsekakor naimante dednosti Rekel ie še v reJitev onemu odseku' kan,or sPadai° P° da ne moreTd"1,? d7 |e SuHnič »ze one f™ fSpa-a'° nredmcie ckrlvai kakor (udi ne more ooo- pr' v gospodarski odsek, prihajajo » ur. IhiL V, ;^ ^ "P," 'odsek In narobe. S tem je priznal, da laški ^^.^".Lnl^i,1^1 : liberalci vodijo svoje slovenske zaveznike goma spravil skupaj, pobravši Jih tud. v M nos y zb^u |n 'odboru> ,£r pož,|jajo v GJvorlla sta na to še državni pravdnik ^ xa,°i S'°VenCi. VeC'n° '6 ""I1 dr. Tomičič in branitelj dr. Rossi, na kar Je Jore' ,ona stara: ena menl- sodišče proglasilo Surinića krivim zločina ,ena !fDI enL „. , x . tat,ine in ga obsodilo na šest tednov težke'. *U?VOnV K° & je slo^svoj čas v Gorici od ust do ust ge- Loterijske Številke, izžrebane dne 17. januvarja 1912: Praga 55 17 56 37 75 Lvov 86 7 45 4 14 tfotesfe* irt vreme. — Danes: Stol tigivina v mestu hira, ker n^ši ljudje gredo ir Petra v Rimu. — Jutri: Kanut kralj. [rajši k Lahom. Vsak dan slišimo pogovore: ;enipeiatura včeraj ob 2. un popotudn? i »Kaj hudiča imam Če grem k Slovencu, ki — I.® Cels. — Vreme včeraj: oblačno,! mi stavi blago dva krajcarja dražji —.Naše burja. " J * L * ' '"**-* A Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma motno. Lokalne padavine. Mrzlo, barja. slo „Svoji k svojim!« —, tedaj so nekateri naši trgovci grešiti, da so zvišali blagu ceno In kovali iz narodnega čustva — kapital, kar so pa naši ljudje tudi precej zapazili. To je mnogo pripomoglo k temu, da naša Naše gledališče. V nedeljo zvečer se po letu dni pre-nanka vprizori popu arna opereta »MAM'ZELLE NITOUCHE« Predstava je v abonementu. Popoludne se ponovi burka „CHARLEYJEVA TETKA". TRŽAŠKI GLEDALIŠČA. VERDI. Radi vaj za Verdijevo opero „O t e 11 o", katere premijera bo v nedeljo, ae bo predstave do sobote, katerega dne se ponovi „Aida*. EDEN. Varljetetna predstava. Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Veselični odsek ima da-danes zvečer točno ob 8. uri v spodnjih prostorih restavracije „Balkan" važno sejo za sokolsko maškarado. Vsi člani odseka so naprošeni, da se odzovejo vabilu. Sokolski pevski zbor. Danes ob 9. Miri pevska vaja v sokolski telovadnici. Ker se prične pouk z novimi pesmicami, so naprošeni bratje pevci, da se udeležć te vaje polnoštevilno. Ob enem se naznanja, da se bodo vršile pevske vaje redno vsaki torek in četrtek ob določeni uri. — N*zdar! Telovadno društvo „Sokol" na Op-iinah bo imelo v nedeljo 21. t. m. ob 1. uri pop. redni občni zbor v društveni telovadnici z običajnim dnevnim redom. Podružnica sv. C. in M. št. IV. za Škorkljo in Belvedere bo imela danes, dne 28. t. m., ob 8.30 zvečer o d borovo sejo v zadružni gostilni NDO (ui. Carradori). Z ozirom na važni dnevni red vabljeni so vsi odborniki in namestniki, da se seje ude-polnoštevilno. ljudstvo ne sliši, ko je je laški trgovec zmerjal za hrbtom s ŠČavo, pač pa vidi, da mu daja blago ceneje nego Slovenec. S tem trpi trgovina in narodno Čustvo se ohlaja. Da se odpomore zopet prvemu nedostatku, treba nam je tudi trgovske šole, ker še-le tedaj, ko bomo imeli strokovno na-obražen trgovski sten, se bomo mogli res vspešno boriti proti liŠ*i konkurenci. b. Okrajna bolniška blagajna. Tukajšnja okr. bol. blagajna dostavlja tudi Slovencem laške tiskovine. In ta zavod imajo v rokah naši — socijalni demokratje! Čudno res, da se dr. Tuma ne gane, ki je (vsaj po njegovem mnenju) dostikrat čistil DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica SanitA 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes, dne 18. t. m. od 9—io: Razne stolice, okrogle mize za gostilno. Od 3—6 pop.: Chiffoniers z ogledalom, umivalnik za 2 osebi, postelje, zmeti, žimnice, nočne omarice, kredenČna omara, miza, divan, šivalni stroj, naslonjači, stolice, stolice brez naslonjača, omare, slike. milo Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 36 Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov na$e zadruge. B^BEJEVUn SF TTTDT POPRAVE _ nr Uelikanska zaloga pohištva in tapecanj :: Paolo Gastwirtb :: TRST, ni. Stadion ft- 6 - Telefon Z2-85 »Bs gledališča Penite) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalni izbor. EJC s UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čer mik V.Tusoher zobozdravnik konces. zobni tehnil • TRST - ulica della Caserma St. 13, II. n. G07ULNA K D. 0. v Trstu, ulica Carradori St. 18 ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIC ]< popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijt se različna pristna vina. Ob vsakem čast se dobijo gorka in mrzla jedila. Odlikovana pekarna In slaščičarna VINKO SKERK-TRST < 5 i B 3 a Trikrat na dan s»e£ kruh. Prodaja vsakovrat- ih biškotov, t-OBehno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vae predmete ca p?£i. Najfinejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemca vina in likeri v steklenicah. Bezplačna poftrež^a na dom. Kruh tu aUlMet se Izdeluje lgtenlftkla elektrlAkim strojem racoča ava srca vB*h gospo ltnj po rnein >be i ći-fjtosii ter alasinem vonja, kt tra daje perila. In kafco labko ter igraje se pere z njim 1 Samo pom liti, ne kol ko časa pu-titi stati, Izprati ia oie^ti. Nič drgnjenja, nič kuhanja, nič po pa* jenja več ! Generalno zastopstvo: Alb. Tedescbi Corso 2, III. n., Trst. Hans Scheidler - £obott*hutk = z^tefn* Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 In od 3—6. 57t Trst, Piazza C. Goldoni št, 5. II I>r. Pecntk (PETSCHNIGG) Zrst, via S. Caterina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 — 1. - - J{ans Schmidt TELEFON št. 1085. zobotehnlk TRST ul. della Zonta Št. 7. /. 1»>5 Zaloga pohištva -- G. KERBLER -- Trat, ulica Molino a vento štev. 7. Trp žjost, eleganci in slrai id mit cene! Izbor zakonskih sob. — SPECIJALITETA : Zaloga slovitega solkanskega pohiitva. Železno in kuhinjsko pohiit/o. Menjuje novo pohštvo za staro. POZOR!I 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 k 50 st. Radi plačilne zaoet»lo-ti več vehkih tvornosti mi je bilo ponuđeno, n&j prodam veliko zalogo čevljev globoko pod prois-vaialno ceno. Zato p odam vsakomur 3 para moških in 2 para Ženskih čevljev, usnje rajavo ali črno galonirano, b predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnov?j&a fazona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. PoSiljatev po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljev Krakove «1 240 Sme se zamenjati in se vrne denar. Zaloga obuvala — in lastna delavnica —- MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata Štev. I 9 Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po Jako nizkih in zmernih cenah. - — V 't1 M1 lt. Gasperini, Trst Telefoa itev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10 Prevozno podjetje »OTtrUskl* Ari UlMal* 9051 iKtjme mcartnjanjc takoriotiuiboli tlm iz mitile, instaTUanje 11 đon. POSnjATVE, POTEGA KOVCEOOV. NAJDOOOVORNEJSE CENE. mr Zastopstvo tvrdke „CEMENT" t ovarna cemcaU .PORTLAND- w Splleta. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONI lONKURBNCB. Stran IV. »EDINOSTc št. 18. V Trstu, dne 18. januvarja 1912. Avg»Jev hlev. Tega menda ne vidi. Ne samo Ge- golet, Kanž, Ljudomil Nabergo|, Matko to, ampak tudi iščejo njeni uslužbenci Mil č, Marija Danev, Josip Verša, Ivanka stranke, ki imele plačati Kako malenkost, C'bic, Martin Milič, B nedikt Ukmar, Eve- «ta j>b potem tožijo. Tako Je bilo v kratkem lina Nahergoj, Ivan Segina, J ^žefa Cuk, vse polno tožeb, toženci pa so bili po ve- Marija Puntar Antonija Ipavec, Sestre Me- čini — Slovenci I Kakor da bi ne imeli te ko, Fianc Skamperle, Franca S'oka 161, podp. in bral društva v G>rid, ki ima iste Antonija Potočnik, Josip Vrabec, M. Seg na pravice. Naši ljudje so malomarni; tudi bi _ (Pride Še.) bilo žtleti več bi agitacije od strani društva _ _ __ samega. Društvo naj bi razširilo svoj delo- ®|ff SlOVetlSKC krVI, U Od I krog tudi na okolico ne pa, da ga še krči. 90 m n«i«iie Y Bralno pe ško društvo „Štanjel" v, SlOVeilCIl V POIIOS S Štanjelu sklicuje v nedeljo dne 21 t m.i Prejeii smo: Kiko lep Je ta nauk! svoj VII. redni letni občni zbor z običajnim Ali, kohko je naših ljudi, ki ga ne upošte- dnevnim redom. 0;JC-zarJamo vse člane din- Vajo I K »likukrat čujtš naše ljudi, ko brez š^a, na| se v polnem številu udeleže obi- potrebe g »vore med sabo nemški ali laški! nega zbora, ki se bo vršil ob 3. uri popo- _ Kako težko de to, ko ph vidtš da so Indne v gostilni g. župana v Štanjelu. , tako malo ponosni sami na-se I Zbrana je Razpisan |e natečaj za mesto ravna- „. pr> družbi Slovencev. Slovenski govore telja d« želne gluhonemnice v G ir ci. med sabo Om pa je prišel med nje samo Bralno društvo „Solnca 2ara v Da- en Lah a i Nemec, pa hitro začenjajo temu nah pa Sežani bo imelo v nedeljo dne 21. na ljubo govoiiti laško oziroma nemško, t m. ob 3. uri pop. svoj redni občni zbor Boje se, da bi slovenska beseda užallaf*n.. z običajnim vsporedom. uho drugorodca. Kdaj pa L hi in Nemci " « w ■ nam na lJub0 gnvore slovenski ? N kdar! Druge slovenske dežele Vedno in povsod govore svoj materini jezik. Dt.nolri n,„i Span- slovenski od,emalci in kujovalci d »sitdno ger, ki prerokuje skora š n kon*»c sveti. Ta Siovenskl govoril in pisali In v javnih ura-■ož namreč prerokuje, da bomo živeli 1« še dih: na financi, na pošti, na sodniii, kakio leta 1915. To leto da skoči z mlja iz Snega jezika se poslužuje naše ljudstvo? ■vojega tira, izgubi se v svetovnem prostoru, Le prepogosto italijanskega ali nemškega, kjer bo un Sena zbog velikana egi požarja, tudi če ga le za silo lomijo. Nezavedno »otranje eksplozije ali trčenja z drugim pla- ljudstvo, kako grešiš s tem samo proti sebi! setom. Vzrok, ki ga navaia Sjianger za In zopet kol ko |e naše mladine, ki je d Igo •roje prerokovanje, je zelo enostaveu : Ljudje, trgalo obleko po šolskih klopeh, v nadi, da ia sicer toliko možki, kolikor ženBke, imajo dobi enkrat kako boltšo službo ; ali sirota toliko grehov, da ti grehi sj>raxijo zemljo se mora zadovoljiti, če ga bi spreieli za iz ravnotež a in dovedii v pogin! najzadmtgal Nad sedemdesettisoč je nas S o« r je Sj»aitger že preje aentrat pro Slovencev v Trstu in njega okolic^ a koliko rokoval konec sveta in se seveda vsakikrat je Slovencev, ki imajo boljše službe? In smotil. A to nj«ga ne m ti, da ne bi se dal kdo je Si kriv na tem? NezavednuSt, pola sedmič na prerokovanje. Vendar, če mu pustjivost nedoslednost naša, ker govo-aa je doeedaj še vsakikrat posrečilo, da jo rimo tuje jezike, tudi kadir ni potreba. Oni j« srečno izvlekel, ne da bi iih dobil po visoki go*p dje tam pri financ«, na poŠti, grbi. Čeprav se je njegovo p orokovanje is na sodniji itd si mislijo: čemu bi najemali kazalo za neresnično, jo to, ot težko izvleče Slovence, ko ljudstvo ki zahfja Stm, Itak »rečno skoz . Že pred tremi leti, ko je bil govori laško ali nemško ! — Dovolj bodi ieetio napovedal konec sveta, je bil v ne- te ponižnosti! Slovenec ki imaš opravka v varnosti, d* ga njegovi verniki linčajo. Ta- bodi katerem v javnem uradu, ali po trgo-kral je namreč ono noč, ko bi po nje- vinah, zahtevaj slovenske tiskovine, zahtevaj gorem prerokovanju bil imel biti konec naj pišejo za-te slovensko, da uradriki go-evet«, peljal kak h 300 moških in Beveda še vore s teboj slovensko. Pi«i slovenske na „Gren» kupit par čevljev." — .Afeo hočett on -n j biti dobro poptrežen Vam svetuiem. da grest. se S v ulico Riborgo št. 31 (Al buon Operaio ) prodajalne 1 Ko iko je naših m»adih ljudi, ki tflm (jp^tp vsakovrstno obuva o od najfineiši bi radi dobili službo v trgovin; h. pa morajo do nBin8Vt,anej&e vrste po nizki c^ni." SVOJI pohajati in držati roke križem, ker j?m to g SVO.TIM! — Priporoča se lastnik M. IVANCIC Bogomil Fino = == urar in zlatar = = Trst, ulica Vlncenzo Belimi št. 13 imron cerrrs n. utoii iotsi« Bi»trat Izbor or Tt-ake Tr^te, kakor tud: [\ ubi.no , prttano? z dijamanti In dljamita-tov, žerske »erlžlee, zlal« In srt-brne xa moikf, tki !•"»»t«J•-/>♦»rnnh Nova : čevljarska : delavnica v Ignac Ziberna Pia?za SSi DNOVIIIO 8 (na zgornjo stran __________________________________predora Montuzza) več žensk' na dcko brdo izven Nj u Torka, slove na pošiljatvah, na nakaznicah na pis-' |,de|Uje ln popravlja vsakovrstna obu Noč je bila j»sna n svetla, a mrzla. Prerok mih ! Zahtevaj da pišejo s teboj slovenske yjkIa mo§ke> fenske in otroke; spre-SpaDger je pričakoval, da bodo , adali og- zapisnike. In ko si vstopil v trgovino, vpra-, . m naruč po mt.Tt. »eni jeziki z neba. Jeziki pa le niso hoteli Saj in zahtevaj v svo;em materinem [izlku ! SOLIDNO padati .n ko je nastoj.il dan, a še ni bilo Le tako pride naš jezik do veljave, p* .demo lielu žuliu konca sveta, so se verniki, ki so se bdi zato do veljave ml, naša narodnost, in n^ bodo priliKo oblekli ▼ dolge bele halje, razjezili drugorodci videli v našem človeku le suz- CENE ZMERNE. ia le malo je manjkalo, prevruil v vodo! da niso preroka nla» ampak ime ! bodo spo$tovall slovensko DAROVL [HI H ALI OGLASI —Ml>» B —S MALi OGLASI c« rateaaj* po 4 atot. baacđo. Maatao tlakaaa b»- u4r •» riFnntjo •■krat w( Naj min;* pniiojbioa tuli 40 atot Plai« m tekoi lotu. oddalkii 1 j .....f Zaloga obuvala In lastna dekunlco KRAINER Trst, ulica Glovauul Boccaccio 4. Velika zaloga mošk hf ženskih in otroških čevljev. Poprave se izvršujejo točno, so-lid 'O in po zmern h cenah Prtlc io. CM šolo pri sv. Jakobu K 5 —. Denar hrani uprava. — Na botrinjah krsta Milite Kuret, pri Sv. Mar. Magd. spodnji se je nabralo za Ciril-Metodovo podružnico pri Sv Mar. M. prj|0Žll0St. Zgornji K 4 04. Denar Izročen blagnjmku. LiciUrii M yTodm z& 240' hronJ GJ Kerbler> moiiuo a Hvala darovateljem. veuto 7. T _ — G. Frrnc Š.bec iz Žn inja je poslal ---;-dekle isee »lužbo - Pridna za posipanje po mokroti, snaženje javni* 2 ki oni „Dijaškemu podpornemu drufttvu", SIOVBOSkO cel. uu" lokalov itd" ima edino AUGUST KOM- 2 kroni za moško podružnico CM družbe in ouhrdia 52, vraa 140 p ARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje 1 kr« no za Božičnico. Denar hrani uprava. ----:--—-rrr SP nadrobno Pnctno^ha na Hnm O X 1. , J .1 ■ DmaJo se Siva ni stroj, i po-KJjuieio ae obleke »C n» rOSircZDO Ud UOlli. Sična hvala darovatelji I ' PrOđa M ma(Ue, ^ Mura s, prid« e. 141 in debelo. - *__1 _ — Za podružnico d užbe sv. Cirila in Nova trgovfna gramofonov Helvetia Trst, ul. Baniera vecchia 19 najbogatejša zaloga v provinciji. Švicarski aparati od K 50 naprej. - EDINA ZALOGA - slovenskih plošč vsake vrste* CENE ZELO ZMERNE. Proti kašlji, g^Lboiu kataru, hripa-vosti, k-taru ujadanju glasu itd. itd. zahtevajte ve no Čudovit uči ek pri pevcih, govon ikth prepovedal' kih. učit ijih ild, — Do- i-ajo ee v fikatli« ah v Prendipijevt lekarni v Trstu, Via Ti/iauo Vecellio fit 22 in v vneh t ikaj^r jib boljših lesnrn^h kakor tudi po celi Evropi. Šk itlj ca stane 60 stot ak. ii.EkS>. PtiA.NC iilVSH - igakaca kave - TELEFON 1743. *a«bol]M vii- aa dot)lv»ja kiv Kron OSOO!! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tavaroff »ve*a. Izd9lsvaa|e letno 40 000 va# ediarga tipa CHASSIS 20 HP razotb tipov ko^ Rtrfljm „FORD" je cajpopola«]«*, o»thltr<>JAtt In da!» k.mo ulSu«)* »-kar Jib otaloji. OENKRiL^I ZAHTOPNIK ANTON SKERL . TRST Plazza Goldonl IU 11, Tel 1734 Vtllka ovntralaa garaga, uiiaa dal Biahl IS, vagal ailoa a« TELEFON 2247. »TOČK PNEUM GOODKIČU (ameiikmuak«j Antoooblll na posodo po imeral oeaL 7ar*tvo Id »adrt^TsDjf avtooiobllov. — — 8oi!du poavreA* M. Petrov® čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40, Zcloga Iz;:! nlh domačih Ceuljeo. Sprejemajo t»c naročil* po Dierl. Manufakturna trjouina Skladišče žagovine Trst, ulica Nuova 39. Vse zimsko blago je na prodat po najugodnejših cenah. Metoda.v Skedniu kakor SlOVeHCi ! ^S^JTS^s*I&ffit darila g. Sleppe Dobinovič darujemo z na- T[>t vja dtUe PoBte J5 Gur.ca, g^.o-ka ul. 7. raenom, d.i bi se le na nas oziral, in ne na taftno korist željnh: Ivan Fiego DraJen pnrtnrnca " 10r,ec "ku™J K 140 Josip sLndnOapa K 1 40 Ivan Sancin Ztfakec K 1 40, Anton b ncin M gec proaJa ukoj Kađiov p„ ieser. oddeUu I K 1 —, Fran Mužina K 140 Anton Lukdč K 1 40, Pit-gel Fran K l*—, Gn nemfič ne, ter Bunčeva, Marin Lukša, I. M. Manelanc; ||rafin If v po 5 K: H. Leban, Dragotln Starec. Diago Ur^UII a • , IA Lmac, I. Nekerman, gospodarsko društvo-; ^^^^P° 4 K: Marcelka Pertotova; 3 K: Jakob Lukša ; g \mojr po 2 K: Ana, Mila in Ema BunCeva (skupno), oddelek 59 j». Dolenčeva, Ivan BnSCik, Anton Nabetgoj, ROHipailjOn, i'T^ N. N., Uiimič, U. ruilan, tnia L^rne, jMDB,ega jnjka v piB. vi in govoru, se aprejma takoj Amalija Martelančeva, Katar. Puntar, Emilija v večjo na dovo upeljano modno trgovino, ki na) Bukavec Josipina Pošegova, Amalija žele, bi se v tem lučaju poveča a Tgoviua g; nahaja v Josip Koren, Valentin Oble, P™ M.rtetonc. Z josip Furlan, Irma U kova, fcJvard boste; pridnt.ga m »olidnega g apoda je zaa.guraua. Naslov po 1 K : Antonija Košuta. (Tom. Foliynekv pove mae.atni oddelek Edinodti pod 91. 91 Fr. Hauda in Jos. Forjanitschskupno), Franca &iB|» M ^roča go,p*m in Puntar, mesarica, Jaromir Štrukelj, Dominik blOVOnSKd goapi«in «i umeuo apie anj« Ban, Josip Pertot, I. Balanč, Vrbovec, Josip )u. Ema Kukanja, via Buocaceio 5u 5, 1L nad. Teičtč, Feliks Puntar, Ivanka Ostrouška, vr.ta 9. ■o v « ® C v - rsi BjT ]\a obroke! "^frj Velika zaloga izdelanih, oblek Veliki izberi letnih in zimskih oblek za gospode In dečke, jukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika Izbera volnenega blaga, Nujziueruejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovannl štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. 11. N iL S. m » :t •