PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na c>klostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 0,0 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-bzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 160 (13.693) Trst, četrtek, 12. julija 1990 Craxi je zaključil preverjanja s predstavniki koalicije Vladna večina dosegla sporazum o reformi RTV Parlamentu bo predložila amandmaje o reklamni strehi RAI in spotih Forlani zavrača očitke, da levica KD povzroča razhajanja v večini RIM — Vladna večina je dosegla sporazum glede zakona Mammi o reformi RTV. Parlamentu bo predložila paket amandmajev k nekaterim najbolj spornim členom zakonskega osnutka, in sicer o reklamni strehi RAI in predvajanju reklamnih spotov. Prišlo je tudi do okvirnega sklepa, da bo glasovanje zakona 25. julija, vendar bo dokončen datum znan šele prihodnji teden. Srečanje med tajnikom PSI Craxi-jem in tajnikom KD Forlanijem je morda prav zaradi omenjenega sporazuma potekalo v sproščenem vzdušju. Craxi bo o vsebini dvodnevnega preverjanja s tajniki strank večine poročal na tiskovni konferenci, ki bo morda že danes, povedal pa je, da sta se s Forlanijem razšla z občutkom, da stvari le niso tako zapletene, kot je kazalo. Tudi KD se po mnenju Craxija zaveda težav, ki ovirajo delo vladne večine, vendar je Forlani poudaril, da ne gre vse krivde valiti na KD oziroma na njene notranje spore. Tudi levica KD želi priti do konca mandata brez. večjih zapletov. Opozoril je na dejstvo, da se stranke opozicije spoti- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Forlani in Craxi na včerajšnjem srečanju (Telefoto AP) V Houstonu konec vrha kompromisov sedmerice najbolj razvitih držav sveta HOUSTON — S sprejemom zaključnega dokumenta so Bush, Kai-fu, Mitterrand, Kohl, Thatcherjeva, Mulroney in Andreotti zaključili 16. gospodarski vrh sedmerice najbolj industrializiranih držav sveta in se dogovorili, da se spet snidejo prihodnje leto v Londonu. Toda trije dnevi v teksaškem Houstonu so bili polni ostrih diskusij o nekaterih najpomembnejših vprašanjih, s katerimi se danes sooča svet. Kljub izredno nasprotujočim si stališčem pa je prav pri glavnih vprašanjih (pomoč Sovjetski zvezi in »urugvajska runda« pogajanj GATT) zmagal kompromis, prišlo pa je tudi do uveljavitve Evrope, ki se je prvič v zgodovini teh srečanj znala uveljaviti v sorazmerju s svojo novo politično in gospodarsko močjo. Glede pomoči Sovjetski zvezi je prišlo do kompromisa, ki ga lahko ocenimo kot »sporazum o nesporazumih«. V zaključnem dokumentu so zapisana stališča vseh sedmih držav, po treh dneh razprav pa je Gorbačov v celoti gledano prejel pozitivni odgovor. Nihče ne nasprotuje načelni podpori perestroj- ki in vsi zagovarjajo tehnično pomoč SZ. Povsem drugačna pa je »formula« glede konkretne finančne pomoči. Odločitev o tem je prepuščena vsaki državi posebej, vendar pa so ZRN, Francija in Italija že potrdile pripravljenost za takojšnjo finančno pomoč, ZDA in Japonska pa sta si vzeli precej več časa, pri čemer Washington svojo pomoč pogojuje tudi z radikalnejšimi spremembami v SZ, zmanjšanjem vojaških stroškov in zmanjšanjem sovjetske pomoči nekaterim režimom (mišljen je predvsem kubanski). Ob tem pa naj bi gospodarske reforme v SZ preverjali Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in Evropska banka za razvoj. S kompromisom se je zaključil tudi »boj« glede podpor v kmetijstvu, kjer se je Bush zavzemal za popolno ukinitev teh podpor, do kompromisa pa je prišlo tudi glede prizadevanj za varstvo okolja, kjer pa so stališča Washingtona in evropskih držav morda ostala še najbolj različna. Nova stran kriminalke o tragediji nad Ustico »‘M — h kriminalki o tragediji le-Coa OC 9 pred desetimi leti nad Usti-s« včeraj pred parlamentarno komi-tQ _.Za poboje poslanec Giuliano Ama-hirsK^9! novo stran. Amato je bil na-Sr. I leta 1986, ko so bila odobrena hio iVa za dv'9 ostankov letala z stVuSke9a dna, podtajnik v predsed-(Jq1 htinistrskega sveta. Prav o tem je ?°trajnem upravnem postopku, ki 0ltl elev šest let po tragediji končno bi 'i90bil dvig nesrečnega letala, naj sp 9°* * vonl Amato. Toda pri tem je vodivuVorII 0 skrivnostnih pod-naj h' Ioto9raiijab ostankov letala, ki tirad ■ R*1 Američani posneli še pred bre^1111 začetkom dviga ostankov in Amat 0r.malne italijanske zahteve. Po to °vih trditvah naj bi imel te fo-li’ ki 6- Preiskovalni sodnik Bucarel-govorij^i k* Amatu takrat tudi o tem F.Ucarelli je te izjave takoj de-toor r3* in dejal, da razpolaga le s fo-dri?h airU' ki jih je posnela francoska ost i9 Ifremer med dvigovanjem ankov nesrečnega letala. Kongres izvolil Vladimirja Ivaška za namestnika generalnega sekretarja KPSZ Zmago Mikala Gorbačova je zagrenila včerajšnja opozorilna stavka rudarjev MOSKVA — Enodnevna opozorilna rudarska stavka širom po SZ je politično svarilo predstavnikom bankrotiranega sistema. Predstavniki okrog 365 rudnikov opozarjajo, da je naperjena zoper vsezvezne partijske strukture. Stavkajoči v Kuzbasu, Donbasu in Vorkuti med drugim zahtevajo odstop vlade in razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Delegati 28. kongresa KPSZ pa na plenarnem zasedanju pilijo kongresne dokumente, hkrati pa so s tajnimi volitvami na predlog Mihaila Gorbačova izvolili predsednika ukrajinskega vrhovnega sovjeta in prvega sekretarja ukrajinske PK Vladimirja Ivaška za namestnika generalnega sekretarja KPSZ. Lanska rudarska stavka z izrazitim ekonomskim predzankom je med drugim ovrgla mit o tem, da sovjetski proletariat ne stavka, po svoji množičnosti pa je pomenila najštevilnejšo manifestacijo delavskega nezadovoljstva od vzpostavitve sovjetske oblasti. Včerajšnja, ki je zajela okrog 365 rudnikov, je izrazito politična in je neposreden odgovor na neizpolnjene obljube sovjetske vlade iz posebne izjave št. 608, v kateri se je zavezala izpolniti lanske zahteve. Rudarji zahtevajo odstop vlade premiera Rižkova, izražajo nezaupanje v poslance, zlasti v tiste delegate, ki so bili izvoljeni prek družbenopolitičnih orga- nizacij. Nadalje zahtevajo razpis predčasnih volitev, nacionalizacijo partijske in sindikalne lastnine, odpravo partijskih organizacij, formiranih po »proizvodnem načelu«, depolitizacijo državnih organov, armade, milice, notranje vojske in pravosodja. Rudarji v sibirskem Kuzbasu so začeli stavkati že v zgodnjih jutranjih urah in bodo vztajali 24 ur, drugje so se odločili za dveurno stavko in množične mitinge. Iz ukrajinskega Donbasa poročajo o 10-urnem mitingu, na katerem se je zbralo 10 tisoč ljudi. Govorniki so obsojali konservativne sile v partijskem aparatu, ki želijo pri življenju obdržati komandnoadministrativni sistem, nič pa ne naredijo za izboljšanje življenja navadnih ljudi. Samo lani je v Donecku na delu umrlo 174 rudarjev. Nekateri stavkovni komiteji poudarjajo, da imajo podporo predsednika ruskega parlamenta Borisa Jelcina, češ, da se strinja z enodnevno, nikakor pa ne z dolgotrajno stavko. Rudarji zavračajo bojazen pred veliko gospodarsko škodo, saj ne primer v Kuzbasu in v Vorkuti leži na zalogi po 10 milijonov ton premoga. Iz Belorusije poročajo, da se je stavkajočim rudarjem pridružilo tudi 26 drugih podjetij. Namestnik Gorbačova je Ukrajinec Vladimir Ivaško (AP) Ob perečih problemih, ki tarejo Slovenijo in Jugoslavijo Markovičev obisk ni rešil zapletov BOGO SAMSA Qcj, R^^BLJANA — Glasnik slovenske vlade Branko Po- 2a .nik je na včerajšnjem sestanku z novinarji povedal vla(jrni Ve P0^r°bnosti o pogovoru predsednika zvezne strioe Anteja Markoviča s slovenskim »vrhom«, o čemer P'1 nekaterih informacijah že včeraj podrobno poro-ra?0 Predvsem je Markovič izjavil, da je to prvi tak 'n d9 se b° v prihodnjih dneh sestal z vsemi je 2 riškimi vodstvi; včeraj je bila na vrsti Srbija. Prišel CePit>Inisii0 PnBre volje«. Odprte so vse opcije, tudi od-ev: toda vedeti je treba, kaj kdo hoče. Zvezna vlada zagovarja politični pluralizem, kateremu je odpirala pot, zavzema se za toleranco in strpen razgovor. Izračunala je še, kaj bi stalo vsako republiko, če bi se odcepila, vendar ne nemarava objaviti teh podatkov, naj si jih vsaka sama izračuna. Konvertibilnost dinarja je zagotovljena tudi zato, ker valutne rezerve naraščajo in bodo konec leta dosegle 10 milijard dolarjev. Inflacija se znižuje, tudi pod mejo uradnih podatkov, ker je v zadnjem času nastalo 15 tisoč novih podjetij, ki so že bistven dejavnik notranje trgovine in so v njih cene povprečno za 15 odstotkov nižje kot v uradni trgovski mreži, ta promet pa ni nikjer statistič- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Peterle o svojih pogovorih z rojaki in politiM v ZDA V/ASHINGTON — Jugoslavija dvakrat ni bila uspešna - obakrat je bila diktatura, tretja Jugoslavija pa mora biti demokratična. To je v pogovoru z Jugoslovani in Američani jugoslovanskega rodu v veleposlaništvu SFRJ v Washingtonu izjavil predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Peterle in sekretar za odnose s tujino Dimitrij Rupel sta na uradnem obisku v Washingtonu, kjer sta se že pogovarjala z ameriškimi kongresniki in obiskala časopis Washington Post. Peterle in Rupel sta ponovila že znano oceno o demokratičnosti enih in nedemokratičnosti drugih delov Jugoslavije, izvedelo se je, da so ameriške sogovornike, zlasti skupino kongresnikov, ki jih je zbral predsednik podkomiteja predstavniškega doma za Evropo in Bližnji Vzhod Lee Hamilton, posebej zanimale podrobnosti sloven- NADALJEVANJE NA 2. STRANI S podporo »vsem sredstvom pravne države« proti rušenju »ustavne ureditve« Predsedstvo SFRJ je v celoti osvojilo srbsko reševanje kosovskega vprašanja Kosovo vedno bolj srbsko LJUBLJANA — Predsedstvo SFRJ je včeraj izdalo uradno sporočilo o Kosovu, iz katerega je razbrati, da so v celoti sprejeli srbske teze. Poročilo poudarja, da je zasedanje vodil predsednik Borisav Jovič in da je bil navzoč Slobodan Miloševič ter da so bila stališča sprejeta »z večino glasov«. Deklaracijo skupine albanskih delegatov ocenjujejo kot »nelegalno politično dejanje«, s katerim se skuša razglašati državnost in suverenost Kosova in tako spremeniti ustavni položaj pokrajine v Srbiji in Jugoslaviji. Deklaracija naj bi pomenila poziv k spreminanju mej, ogrožanje integritete SR Srbije in »ima za cilj nasilno rušenje ustavne ureditve«. Zato opravičujejo ukrepe srbske vlade in skupščine ter grozijo z ugotovitvijo, da je treba zaščititi integriteto »z vsemi sredstvi pravne države«, kar je v tem besednjaku sinonim za sredstva prisile, milico, oklopna vozila, pendreke, solzilce, strojnice, zapore in podobne stvari. Spremljali bodo razvoj položaja in pravočasno pozvali zvezne organe k sodelovanju, da se ustvarijo možnosti, da se problemi na Kosovu in v državi uredijo na miren in demokratičen način. Zvezno predsedstvo se je s tem svojim stališčem ponovno povsem poistovetilo s stališči Srbije, kot je to že izhajalo iz zadnjega sporočila o sestanku zveznega in srbskega predsedstva. S tem pa se ruši še en element povezave Jugoslavije, saj se zvezni organ spreminja v organ ene same republike in s tem izgublja avtoriteto v drugih republikah, zlasti v tistih dveh, kjer so svoje predstavnike že demokratično izvolili. (B. S.) LJUBLJANA — Iz Prištine poročajo o zdaj že vsakodnevnem dopoldanskem sprevodu velike množice po osrednjih ulicah, o brutalni reakciji policije, ki uporablja gumijevke. Enourna opozorilna stavka alternative je množična in zajema vse Kosovo. Včeraj je predsednik pokrajinske vlade Jusuf Zejnulahu naslovil pismo na predsednika Anteja Markoviča, v katerem mu sporoča, da so pokrajinska vlada, skupščina in drugi izvoljeni predstavniki, ustavni in zakoniti organi na svojem mestu, čeprav jim redno delo preprečuje srbska policija. Vsi člani izvršnega sveta žive v ozračju neposrednih represalij. Kosovski neodvisni sindikati so zanikali, da bi pripravljali splošno stavko, vendar se o taki možnosti veliko govori. Iz Srbije pošiljajo tehnike, ki naj nadomestijo Albance na radiu in na TV. Še zlasti pa so sindikati ogorčeno komentirali prihod srbskih zdravnikov, ki bodo prevzeli celoten kosovski zdravstveni sistem. Na tiskovni konferenci je namestnik tajnika za kulturo Srbije dr. Miodrag Ignjatovič povedal, da bodo jeseni vpisali na prištinsko univerzo enako število albanskih in srbskih študentov. Ta univerza je samo ena od srbskih in s tem bodo samo popravili staro krivico. Na tak način naj bi ustvarili enakopravnost, preprečili albansko večino in omogočili'množičen prihod kvalificiranih srbskih strokovnjakov. Vse to naj bi pomenilo kratenje pravice albanskih študentov, da študirajo v svojem materinem jeziku. Tudi z albansko »Dramo« ni v redu, ker je treba v Prištini takoj ustanoviti še srbsko dramsko gledališče. Slovenska ZKS-Stranka demokratične prenove je včeraj na seji svojega poslanskega kluba sklenila, da bo za prihodnjo sejo slovenske skupščine pripravila osnutek deklaracije o Kosovu, v kateri se bodo zavzeli za ustavnost in zakonitost, predvsem pa za spoštovanje človekovih pravic, kratenih Albancem. Včeraj se je zadnjič pred ponedeljkovim zasedanjem sestal CK ZK Srbije. V ponedeljek se bosta namreč združili srbska partija in socialistična zveza v novo srbsko socialistično stranko, ki jo bo vodil Slobodan Miloševič. Pokrajinsko vodstvo PSI o izjavah dr. Rupla TRST — Pokrajinsko vodstvo PSI je na predlog pokrajinskega tajnika Alessandra Perellija soglasno sprejelo resolucijo, v kateri ocenjuje nedavne izjave slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla in hrvaškega predsednika Franja Tudjmana. V sprejeti resoluciji je med drugim rečeno, da so mišljene izjave težka diskriminacija italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, namesto da bi zagotavljale njeno narodno istovetnost. Tržaški socialisti omenjajo tudi, da so predstavniki Italijanov v Jugoslaviji sprejeli uradna stališča do teh izjav in da v skladu s tem obvezujejo socialistino predstavništvo, naj se zavzame pri italijanski vladi, da bo intervenirala pri jugoslovanski, naj poskrbi za popolno zaščito pravic italijanske manjšine in nadzira vedenje slovenske in hrvaške vlade, da nedavne izjave ne bi postale moteč element v odnosih med Jugoslavijo in Italijo. V dokumentu je PSI podprla tudi interpelacijo tržaškega senatorja Agnellija, ki je prav tako opozoril italijansko vlado na omenjene izjave. nadaljevanja s_ 1. strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. si t • Vladna večina kaj o predvsem ob tisti del programa, ki ga vlada še ni uresničila in nočejo videti opravljenega dela. Glede vladne krize je tajnik KD dejal, da zaenkrat ne vidi vzroka zanjo, po drugi strani pa bi bila proti interesom skupnosti. Poudaril je, da bo KD v sodelovanju s koalicijo naredila vse, da bi jo preprečila, po tej poti pa bo šla tudi demokrščanska levica. Kar se tiče volilne reforme, je omenil, da vladna koalicija doslej ni zavzela enotnega stališča, vendar to še zdaleč ne more povzročiti še večjih razhajanj. Poleg razčiščenja med strankami večine pa je za Forlanija potrebno širše soočanje tudi z opozicijo, predvsem s komunisti, ki volilno reformo vneto zagovarjajo. Glede reforme RAI pa Forlani zahteva spoštovanje dogovorov, ki jih je dosegla vlada, in to je jasno povedal tudi Craxiju. V senatu se sproti pojavljajo novi predlogi predvsem v zvezi s propagandnimi vložki, ki moteče vplivajo na celotno razpravo, saj se znatno oddaljujejo od prevzetih obvez. Forlani zato meni, da bi bilo prav nadaljevati razpravo tudi na podlagi pravil, ki že obstajajo v državah EGS. • Markovičev no zajet. Na teh skupnih uspehih je treba zgraditi medsebojno zaupanje in navezati vezi, da bodo ljudje videli boljše perspektive. Po teh uvodnih besedah so spregovorili predvsem slovenski ministri; Mencinger, odgovoren za gospodarstvo, Marko Kranjec, ki ima na skrbi finance, in drugi. Opozorili so na drastičen padec proizvodnje in na to, da je sedaj v Sloveniji tristo podjetij s 150 tisoč zaposlenimi v likvidnostnih težavah in pred stečajem. Razumejo, da vlada ne more spremeniti uradnega kurza dinarja, toda gospodarstvo je treba razbremeniti. Slovenska vlada se je odločila za drastične ukrepe in za 14 odstotkov razbremenila gospodastvo. Ne more privoliti v zvišanje zveznega proračuna, čeprav gre predvsem za obremenitve v zvezi z borčevskimi pokojninami. Že danes bodo na seji slovenske vlade obravnavali rebalans, ki predvideva za 5 odstotkov manj sredstev za družbene dejavnosti, kar je prava katastrofa za zdravstvo, šolstvo, kulturo, socialo in podobne dejavnosti. Zahtevali so znižanje prispevkov za JLA in predvsem, da se odpravi sedanji sistem obveznega potrošnega davka v korist armade. Član predsedstva Ivan Oman je sprožil zanimivo razpravo o kmetijstvu, ker sedanji režim povsem uničuje slovensko živinorejo. Markovič je z raznimi argumenti branil kmetijsko politiko vlade, vendar s številkami niso prišli do skupne ocene, zato bo v kratkem pri podpredsedniku Preglju konkreten razgovor. O slovenskem kritičnem finančnem položaju je seveda predvsem govoril finančni minister Kranjec, o tem, da Slovenija ne more privoliti v zvišanje zveznega proračuna, visoke stroške za JLA. Govorili so o urejevanju bank, svetovnih posojilih, ki so zgolj tržno naravnana. ZIS se strinja, republike z lastnimi jamstvi dobe same tuja posojila, vendar bo to težko, ker mednarodni sklad bedi nad gibanji splošne porabe. Ustavili so vse programe modernizacije JLA, supersonik se ne gradi. Letos bo Jugoslavija odplačala za 15 odstotkov narodnega dohodka dol- gov tujini, še znosna raven pa lahko dosega 25 odstotkov. Minister Janša je zvezni vladi očital, da še ni sprejela zakonskega predloga o depolitizaciji JLA, še vedno je v spredju idejno-politična vzgoja, če bi jo ukinili, bi vse pocenili in poenostavili. Zaveda se, da ni mogoče vsega spremeniti čez noč. Toda rekrutni razpored za jesenski vpoklic slovenskih novincev je izrazito slab, slabši, kot je bil prej, in povečuje delež slovenskih fantov, ki bi morali služiti vojaščino na Kosovu in drugje po državi, nič pa jih ne ostaja v Sloveniji. Markovič je obljubil posredovanje in sklicanje neposrednega razgovora med Janšo in Kadijevičem. Glede političnih strank in politizacije JLA pa je napovedal dva zakona, o državni upravi in JLA, ki naj v temeljih spremenita to vprašanje. V zadnjem delu razgovora so obravnavali predvsem ustavna vprašanja. O tem je govoril pravosodni minister Kambovski, ki ga je v prvi vrsti zanimalo, da Slovenija ne bi blokirala pozitivnih procesov, ki se v Jugoslaviji vseeno razvijajo. O zakonu o strankah je na primer dejal, da na noben način ne bi posegal na področje Slovenije in Hrvaške, kjer je strankarsko življenje že urejeno, temveč bi se nanašal na stranke, ki so jugoslovanskega pomena; že predlog takega zakona je pospešek sprejemanja zakonov na republiških ravneh in začetek večstrankarskega sistema v drugih republikah. Še zlasti je predstavnike ZIS zanimala udeležba slovenskih delegatov v zvezni skupščini, saj lahko njihova odsotnost povsem blokira delo skupščine tudi v primerih, ko bi šlo za slovenske interese. Predsednik slovenske skupščine Bučar je bil mnenja, da se lahko privoli v nekatere spremembe, ki ne bi neposredno prizadele Slovenije, seveda pa je končni odgovor v pristojnosti slovenske skupščine. Bistvo je torej bitka s časom, ko že potekajo dogovori o novi konfedera-tivni pogodbi, vendar je bistveno vprašanje, kako preživeti do takrat, kar je še posebej poudaril slovenski predsednik Milan Kučan. Bistvo problema je skratka v tem, da tečejo veti do takrat, kar je še posebej poudaril slovenski predsednik Milan Kučan. Bistvo problema je skratka v tem, da tečejo reforme naprej in da se jih ne prepreči. V ta okvir pa spada tudi kosovsko vpraišanje, ki je za Markoviča vse jugoslovansko prvenstveno vprašanje, toda reševati ga je treba neposredno s Srbijo, in to bo tema razgovorov s srbskim izvršnim odborom in predsedstvom. Isto vprašanje bi lahko postavili tudi in drugega zornega kota: gospodarske in monetarne težave so izredno resne, zvezna vlada in Jugoslavija jih s težavo, vendar uspešno, rešujeta zlasti z uvajanjem novih lastninskih odnosov. Veliko vprašanje pa je, ali bodo vzdržali politični sistem in mednacionalni odnosi. Preiskusni kamen je Kosovo in resnična nevarnost spopada in zaostrovanja ta trenutek grozi od tam. Peterle skega videnja morebitne prihodnje jugoslovanske konfederacije, vprašanja obrambe, zunanjih zadev in drugo, vendar pa so ponovili svoj podporo enotni Jugoslaviji. Peterle je zbranim Jugoslovanom pojasneval značilnosti tako imenovane mehke konfederacije, ki bi vključevala denarno unijo in morda skup- pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu no obrambno politiko, vojska pa bi bila organizirana na nacionalnih temeljih. Peterle je v odgovoru na neko vprašanje povedal, da je posebna komisija pregledala sezname vojnih zločincev, in da med njimi ni nikogar, ki bi bil res vojni zločinec po ntirenberških merilih. Predsednik slovenske vlade je še povedal, da v Sloveniji znova pokopavajo mrtve slovenske domobrance in druge povojne žrtve v Kočevskem Rogu, prav tako kot Hrvati pokopavajo svoje. »Vsak dan odkrivamo nove jame in kosti,« je dejal Peterle. Ko je govoril o deklaraciji o suverenosti Slovenije, kot pravnem temelju za nov sistem, je Peterle izrazil mnenje, da bo to pospešilo tudi demokratizacijo Jugoslavije, čeprav obstajajo v različnih republikah različne možnosti. »Veseli nas, da je Hrvaška z gospodom Tudjmanom na tem področju zelo pragmatična,« je dejal. Člani delegacije niso natančneje odgovorili na vprašanje, ali so dobili ameriško podporo glede svojih stališč o jugoslovanski konfederaciji' Povedali so le, da so v pogovorih obojestransko ugotovili, da je položaj v Jugoslaviji slab. Ocenili so, da imata Evropa in svet posebej po začetku procesa nemške združitve vse več razumevanja za slovenske poglede na konfederacijo. Delegacija je napovedala, da se bo slovenska suverenost na političnem področju izkazala tudi z odpiranjem predstavništev v Rimu, Pragi in na Dunaju, saj je v jugoslovanskih diplomatskih predstavništvih le malo Slovencev. Delegacija je tudi ocenila' da neuvrščenost nima več pravega pomena, (dd) ------------------------------^ O poročanju iz Kočevskega Roga Spoštovano uredništvo Navado imam, da ko dobim v roke »naš« Primorski dnevnik, se vsako jutro seznanim z vsemi informacijami, ki nam jih lahko nudi ta naš, nam neobhodno potreben, časopis. Največjo pozornost posvečam nastajajočim spremembam v matični Sloveniji in Jugoslaviji, ki so zame boleče ne zaradi večje demokratizacije države, temveč zato ker spori med narodi in narodnosti, namesto, da bi se reševali pozitivno, zavzamejo vedno bolj kritične in nevarne obsege. Zal k temu, po mojem mnenju, prispevajo tudi negativne razprave v našem dnevniku kakršna je, na primer, razprava gospoda (in ne tovariša) Boga Samse - novinarja Primorskega dnevnika, v četrtkovi izdaji 5. julija, v vezi napovedane nedeljske svečanosti na tako imenovanih moriščih na področju Kočevskega Roga. Zgledalo bi, da je to novinar nam nasprotno razpoloženega časopisa, ker tako natančno opisuje partizane kot nekakšne krvoloke, ne da bi spomnil naše bralce o grozotah, ki so jih žrtve povzročile ljudem, ki so bili predani idealom Osvobodilne fronte. Toda razprava je podpisana z imenom sina pokojne borke in aktivistke Mare Samsa, ki med drugim leži v večnem spominu med Padlimi borci, v kontovelski grobnici pod veličastnim spomenikom, ki ponazarja Triglav - simbol odpora proti zavojevalcem in njihovim podrepnikom; nosi podpis bivšega glavnega urednika našega dnevnika, ki je naslednik »Partizanskega dnevnika« in prav je, da je tudi zapisano (čeprav z zelo majhnimi črkami) za katerega ustanovitev sem tudi jaz prispeval v akcijah, čeprav mi ni bilo niti 16 let. Zavedam se, da je moja kritika naperjena proti gospodu Samsi težka, toda ne morem zamolčati tistega kar čutim. Primorski dnevnik nam je bil v vsej povojni dobi vodilo v borbi za naš narodni obstoj in zato je del našega življenja. Tega dela mi se ne bomo nikdar odrekli, ker smo vodili boj iskreno, brez kompromisov. Dokazali smo, da je bila naša borba pravična - priznana od vsega demokratičnega sveta. To kar je napisal gospod Samsa, čeprav gre za odkrivanje resnice nastale tragedije takoj po končani vojni, je za nas bivše borce žaljivo in je nedopustno, da njegovi sodelavci in sama Uprava dnevnika, dovolijo objavo takega poročanja, ki zraven ostalega, ne spada v okvir objektivnega poročanja. Prepričan sem, da izražam mnenje večine bralcev našega dnevnika, s trditvijo, da podobni novinarji nam niso všeč. Ne bom se spuščal v polemično obravnavo dogodkov, ki nas presenečajo, in za katere ugotovitve je bila, že pred časom ustanovljena komisija zgodovinarjev, hotel bi pa, v imenu bivših borcev, aktivistov OF in podpornikov našega Združenja na Proseku-Kontovelu, katere predstavljam, vabiti vse odgovorne našega dnevnika, naj bodo objektivni in pošteni pri obveščanju, predvsem pa, da ne skrenejo s poti, ki jo je us- meril »Partizanski dnevnik«, sad osvobodilnega boja in prepojen s krvjo tisočev Padlih. Tovariški pozdrav! Mario Briščik □ □ □ Spoštovani Mario Briščik Da, moja mama je partizanka Mara Samsa, bila je pogumna, predana. Dvakrat med vojno je bila v smrtni nevarnosti: na božični večer 1942. leta jo je v Ljubljani kot aktivistko OF aretiral domobranec z vzklikom »V imenu Kristusovih ran«. Leta 1944 jo je v Trstu ob izhodu predora Sandrinelli domobranec pokazal italijanski policiji, ki jo je odgnala v zloglasno »Vilo Triste«, iz katere je po čudežu ušla. Sam sem se prostovoljno pridružil drugemu bataljonu Južnoprimorskega odreda, ko mi je bilo petnajst let in pol. Pozneje sem bil v Bazoviški brigadi in 1. maja 1945 dočakal konec vojne v Gradnikovi brigadi, takrat, ko je osvobodila Tržič. Skojevec sem postal 1944. leta, član Komunistične partije Slovenije pa konec istega leta. V letu in pol partizanstva nisem sodeloval in nisem bil navzoč pri nobenem zločinu. Mi partizani nismo ubili niti enega jetnika, nikogar nismo mučili, borili smo se za svoje ideale. To sem povedal tudi nadškofu Alojziju Šuštarju in svojim sogovornikom v Kočevju in na to sem ponosen. Prav zato sem bil še posebej čustveno prizadet, ko sem se vračal iz Kočevskega Roga in napisal emotivne stavke: »Nebo se je stemnilo in strahotno lije. Človeka preveva občutek stra- hotne tesnobe, pietete, bojazni in nemoči pie<^ usodo toliko tisočev pobitih ljudi.« .. To je po mojem enak občutek, kot ga je izrazu v nedeljo slovenski predsednik Milan Kučan, je ugotovil: »Tu smo zmagovali in skrivali zK>' ki ga je povzročalo naše bojevanje in zmagovO' nje. Tukaj se je zmaga dostikrat sprevračala v poraz.« Za ta poraz gre in o njem imam pravic0 emotivno govoriti prav zaradi tega, ker sem kot toliko desettisočev primorskih, slovenskih jugoslovanskih partizanov bojeval za idea)e pravice in svobode, proti pobijanju, proti nasili0, ker je bil naš boj pravičen. Priznam, članek sem napisal emotivno. Mora je v tem napaka, saj mora časnikar ostati Pr0 fj sionalno hladen, pa čeprav gre za dogodke, ^ ga globoko pretresejo in prizadenejo. •• Toda pri tem se zastavlja naslednje, nič m®'/ važno in odločilno, vprašanje: »odkrivanje reSjn ce nastale tragedije«. Pisanje resnice, vedno . ob vsaki priliki, ni ne lahko, predvsem Pa.,:p vsem všeč. Resnica je pogosto težka, preseneti) . va, neprijetna. In resnica o Jugoslaviji je zat takšna. Nismo časnikarji krivi, če moramo pis o njej, kakršna pač je. aj Končno tudi v tem pismu čutim poziv, da uprava, uredništvo, skratka oblast preprečijo P sanje stvari, ki ljudem niso všeč. Taki Pozl'''ača-postali izredno pogosti: na Kosovu se sprevr jo v brutalno policijsko represijo, v Sloveni) y za geslo o »zadnjem labodjem spevu«. To m^seji va pot, prava pot vodi k poročanju o vsem, dogodkih in vseh okoliščinah. Če ne bi hodi , taki poti, bi že zdavnaj ne pisali o Miloše nasilju nad Albanci, za čitatelje Primors v dnevnika bi še obstajala ZKJ. Toda stvari 9 svojo neizogibno pot, o vsem moramo oiti veščeni, pa tudi kar nam ni všeč in čeprav sp mljamo dogodke užaloščeni in prizadeti. Tovariški pozdrav Bogo Samsa VIDEM — Poglejmo, kaj se je doslej zgodilo v 104 občinah videmske pokrajine, kjer so na majskih volitvah obnovili občinske svete. V Amaru je bil potrjen socialistični Zupan Tomaciello. Do potrditve je pri-s'° tudi v Ampezzu, kjer KD in PSI vodita občinsko upravo (socialist Car-retta je bil potrjen za župana). Koalicija KPI-PSI še vedno vodi Oglej, kjer k.*' za župana potrjen komunist Lokovico Nevio Puntin. Koalicija med kb* in PSI si je zagotovila večino v Artegni, kjer je bil za župana izvoljen demokristjan Egidio Madussi. V Ah-tnu koalicija KD-PSI lahko računa le da pičlo večino (osem proti sedem), za župana v tem kraju pa je bil potrjen demokristjan Enzo Degano. Basiliano upravlja enobarvna demokristjanska Uprava, na čelu katere je bil potrjen Amos D'Antoni. V Bordanu se je ponovno uveljavila ubčinska lista s potrditvijo župana v Uoreja Picca. V Buttriu, kjer je bil za Zupana potrjen demokristjan Silvano ssson, so v odbor vstopili tudi socia-lsti, ki skupno s PSDI sestavljajo novo Pravo. Nič se ni spremenilo v kraju . an>ino al Tagliamento, kjer koalicijo KPI-PSI-PSDI še vedno vodi socia-lst Primo Marinig. Nobene novosti udi v Campolongu al Torre. Na ob-®sti sta še vedno KPI-PSI s potrditvijo Upana Sergia Menottija. V Carlinu je Prišlo do potrditve koalicije KD-PSI s Potrditvijo župana Gianfranca Miz-ada. Socialist Giorgio Baiutti je bil P°trjen za župana v Cassaccu, kjer si Je socialistična lista pridobila 12 od 15 'fotovalcev. Vse kot doslej tudi v v^iunsu di Strada, kjer KD ohranja ja B ° *n Za žuPana potruje Giovanni- je ^odvisni Franceschino Barazzutti Carnic tudi tco; v občinski upravi sodelujejo c socialisti. Nobene novosti tudi v n®rciventu, kjer je lista KD-PSI ohra-a oblast in na župansko mesto potrto ^.k^tdokristjana Edimira Della Piet-V Cervinjanu pa je KD v opoziciji. KP^r. uPravo sestavljajo predstavniki (ju. 'PSI-PSDI-Občinska lista, predse-Jo pa ji komunist Mauro Travanut. on P^ditve pa je prišlo v kraju Chi-žun ^*sone< kjer ima KD s potrjenim VfPanorn Nellom Vittorjem še vedno kip*00' P10''08!! pa beležimo v Klužah, kPl m6 0Pdkova]a nova večina PSI-jj .odvisni s potrditvijo neodvis-v t^a župana Giancarla Piellija. KD je je t občini v opoziciji. Vse po starem skih a*°.v Čedadu, kjer je KD na maj-(od 13°"tvak pridobila še 2 svetocalca fjno 'oa 19) in ohranila absolutno veno n ^a župana je bil potrjen Giusep- di£r~,; ■ - ■ •• - ■ a^s °ntalbano, kjer ima KD še vedno °seh' n° vedino in seveda župana v Isto 1 Potrjenega Roberta Molinarija. v6HnVe'ia tudi za Korn, kjer občino še v te ° uPravlja koalicija KD-PRI. Tudi mokm kraju so za župana potrdili de- Ctjana Stefana Maura. rorn tr V ^-oseanu je ostalo vse po stalo zn - Je ohranila absolutno večino Nob zuPana potrdila Valentina Zina. al -penip novosti niti v kraju Dignano Vefj a9'*amento, kjer je KD ohranila Seda?°i:nameniala Pa ie župana, ki je vir, van° Meneghini. Neodvisni čino Pn° upravljajo majhno gorato ob-Jeji s Unj.0, kjer je bil za župana potr-koaij0P.la"st Dino Pescamosca, ki vodi ntonz ° P^I'KD_Ne°dvisni. V Ene-sandrU 1® PII za župana potrjen Ales-v$i ; ° I-nsano. Župan in odborniki so tudi 7 'iPP nPPinske liste. Isto velja č^sk 5 knjdo, kjer je bil z zmago ob-I*ste za župana potrjen Romano V Pa žu a9agni ni prišlo do novosti. Za antf- a i® PII potrjen demokristjan Gi-Upr^0 Dolso, ki bo vodil enobarvno menii° KD' Majske volitve niso spre-Ppravf- stanIa niti v Fiumicellu, ki ga ki je ‘]a koalicija KPI-PSI-Neodvisni, valCev| večino (16 na 20 sveto- PtuniJ - —,.„r. . rbiiu j°cHaIsta Enza Pavonija. ®ija v-,. Ul Sotto na ip nrpišnia ko, vUo Udj. zavezništvo KD-PSI zagoto-i?Pralo av janje občine in za župana PIJu j^c"aIsta Enza Pavonija. V '-‘ja n n1 Sotto pa je prejšnja koali-kreŠla v' Sk>I'MF izgubila večino in Zltla9alfl pozicijo. Volitve je namreč P® izvol i P'nska Hsta. ki je za župa-1 a Giannija Nassivero. V Go- Le nekaj sprememb v občinskih upravah v videmski pokrajini VIDEM — Nekaj več kot dva meseca po majskih volitvah so v videmski pokrajini obnovili že skoraj 90 odstotkov občinskih uprav. Ostajajo še sicer nekateri vozli, kot je na primer vodenje videmske občine, za katerega se potegujeta demokristjan in bivši minister za prevoze Giorgio Santuz ter deželni tajnik socialistične stranke Pietro Zanfagni-ni. V videmski pokrajini je bilo doslej izvoljenih 58 županov iz vrst krščanske demokracije, občinske liste, ki so po Furlaniji zabeležile različne in nasprotujoče izide, so si zagotovile 20 županskih mest, socialisti 19 (nekateri v sklopu občinskih list). Po teh še nepopolnih rezultatih imajo štiri furlanske občine komunističnega župana, dve socialdemokrata, ena pa neodvisnega. Za popolno sliko, ki bo gotovo nekoliko spremenila sedanje razmerje pri porazdelitvi županskih mest bo torej potrebno počakati še nekaj dni. Po novem zakonu morajo namreč novoizvoljeni občinski sveti izvoliti svoje izvršilne organe do 13. avgusta. V nasprotnem primeru bodo prebivalci ponovno poklicani na volišča. Med najvažnejšimi občinami v videmski pokrajini, poleg Vidma, ki še niso izpolnile te obveznosti so občine Bicinicco, Bula, Campoiormido, Codroipo, Humin, Mereto, Palmanova, Pasian di Prato, Pozzu-olo, Reana, San Giorgio di No-garo, Talmassons, Tavagnacco, Teor in Tricesimo. V nekaterih od teh centrov so prebivalci volili s proporčnim sistemom, zaradi česar je sestava novih večin veliko težja. Detajl videmskega gradu. V Občini in tudi Pokrajini še čakajo na izvolitev novih odborov narsu je ostalo vse po starem kar se tiče večine in sestave občinskega odbora. Občino še vedno vodi KD, ki pa je zamenjala prvega občana, ki je sedaj Giuseppe Baggio. V Grmeku je prišlo do preobrata. KD, ki je bila v prejšnji mandatni dobi v opoziciji skupno s PSDI, je sedaj zmagala na majskih volitvah in za župana izvolila Elia Chiabaia. V Laucu se ni nič spremenilo; KD je ohranila absolutno večino in za župana potrdila Adriana Da-mianija. V Lestizzi je glavna novost župan. KD je ohranila absolutno večino in na to mesto izvolila Ivana Urlija. V Lig-nanu Sabbiadoro se je vse spremenilo. KD, ki je pridobila dva sedeža prihaja ponovno na oblast skupno s socialdemokrati. Za župana je bil izvoljen demokristjan Carlo Barberis. V Ligo-sullu pa ni bilo sprememb. Večino si je zopet zagotovila občinska lista, ki je izvolila odbor KD-Neodvisni, za župana pa demokristjana Armanda Bul-lianija. v Bardu je prišlo do novosti glede sporazuma med KD in PSI, ki lahko računata na devet oziroma šest svetovalcev. Za župana je bil izvoljen Franco Negro. Vse po starem v kraju Magnano in Riviera, kjer je KD ohranila absolutno večino. V Naborjetu ni prišlo do novosti. KD ohranja večino in potrjuje župana Antonia Ehrlicha. Krščanska demokracija vodi tudi občino Marano Lagu-nare, tokrat pa skupno s socialistično stranko. Koalicija šteje 12 svetovalcev. Za prvega občana je bil izvoljen de-mokristjanski predstavniki Gianni Falcomer. Do manjše novosti je prišlo v Mar-tignaccu, kjer se je volilo po propor-čnem sistemu. Koalicijo (12 svetovalcev) še vedno sestavljata KD in KPI, razširil pa jo bo še edini predstavnik zelenih, v opoziciji pa bo osem socialistov. Za župana je bil potrjen Iginio Colussi. Stvari pa so se popolnoma spremenile v Mužcu, kjer je KD, ki je doslej vodila občino, prešla v opozicijo. Na majskih volitvah je namreč zmagala občinska lista, ki razpolaga z 10 od 15 svetovalcev. Za župana je bil izvoljen Renato Filiferro. Nobene novosti v Moimaccu, kjer je KD ohranila absolutno večino in za župana potrdila Roberta Di Minina. V Montenarsu je prišlo le do zamenjave župana, ki je sedaj Flaviano Er-macora iz vrst KD, ki v tem kraju ohranja absolutno večino. V Mortegli-anu pa je prišlo do pravega preobrata. KD je bila prvič potisnjena v opozicijo po zmagi občinske demokratične liste, ki je iz svojih vrst za župana izvolila socialista Eddija Gombosa. Tudi v Moruzzu je prišlo do novosti; tudi v tem kraju je KD, ki je občino doslej vodila, prešla v opozicijo; zmagala je namreč občinska lista in za župana izvolila Luciana Aito. V kraju Muzzana del Turgnano je prišlo samo do zamenjave prvega občana. Zmagala je koalicija KD-PSI in za župana izvolila socialista Giancarla Pedronetta. Nobenih novosti pa ni v Nemah, kjer je KD ohranila 12 svetovalcev in za župana izvolila Giuseppa Longa. V Osoppu pa so se dosedanja razmerja spremenila. Socialistično zavezništvo je prešlo v opozicijo, občinsko upravo pa je prevzela KD in za župana izvolila Francesca Del Zotta. V O varu je zmagala občinska lista in KD potisnila v opozicijo. Za župana je bil izvoljen dolgoletni deželni svetovalec v komunističnih vrstah Giulio Magrini. Koalicija KD-PSI se je uveljavila v Pagnaccu, kjer pa je bilo v vrstah precej nesoglasja do takega zavezništva. Za župana je bil izvoljen demokristjan Andrea Michelotti. Brez novosti tudi v Paluzzi, kjer je bila koalicija KD-PSI potrjena in z njo tudi demokristjanski župan Alfredo Matiz. Ista koalicija se je uveljavila tudi v Paularu, kjer pa so zamenjali župana: sedaj je demokristjan Giovanni Canci-an. Nobene novosti v kraju Pavia di Udine, kjer se je glasovalo po propor-čnem sistemu. Demokristjan Marino Ermacora je bil potrjen za župana, v občinskem odboru pa ima KD 4, PSI pa dva (enega več) predstavnika. KD je izgubila občino Pocenia. Večino si je na majskih volitvah zagotovila občinska lista in za župana izvolila Gina Galassa. KD je bila potisnjena v opozicijo tudi v Tablji, kjer je socialistična zveza osvojila 12 od 15 razpoložljivih svetovalskih mest. KD se je predstavila skupno s PSDI in Furlan- skim gibanjem. Za župana je bil izvoljen socialist Sergio Faleschini. Demokristjani so izgubili občino tudi Porpettu, kjer se je uveljavila občinska lista. V opoziciji bo KD, ki se je predstavila skupno s socialisti. Župan je Vincenzo Rivelli. V Povolettu je ostalo vse nespremenjeno; KD je ohranila večino, v opoziciji pa ne bo socialistov, ampak občinska lista. Za župana je bil potrjen Pie-ro Clochiatti. Nobene novosti niti v Pradamanu s ponovno uveljavitvijo koalicije KD-PSI. Za župana je bil potrjen Giusepino Sturam. Tapogliano še vedno upravlja občinska lista, vendar pa z novim županom, ki je Adelchi Gregoretti. Na Trbižu so volili s proporčnim sistemom in na osnovi volilnih rezulatov je občinski svet za župana izvolil socialista Erbera Rosenwirtha, ki vodi tristran-karsko koalicijo PSI-KD-KPI. Vse po starem pa je ostalo v občini Terzo d'-Aguileia, kjer je koalicija KPI-PSI potrdila Renata Antonellija. Tudi v Tor-viscosi niso majske volitve prinesle novosti: koalicija KD-PSI s potrjenim socialističnim županom Edijem Beltra-minijem je namreč ohranila večino, do pravega preobrata pa je prišlo v Tra-saghisu, kjer sta KD-PSI "premagali" prejšnje zavezništvo KPI-PSI. Za župana je bil izvoljen neodvisni Dino Ra-bassi. V občini Treppo-Carnico je zmagala koalicija KD-PSDI, za župana pa je bil izvoljen socialdemokrat Luigi Delli Zotti. V občini Treppo Grande se ni nič spremenilo. Večino še vedno ohranja lista demokratičnega zavezništva, v okviru katerega je bil za prvega občana potrjen socialist Giordano Meniš. Novosti ni niti v občini Trivignano Udinese. KD je ohranila absolutno večino in za župana potrdila Luigija Pel-legrinija. Podobno se je po majskih volitvah zgodilo tudi v Varmu, kjer je absolutno večino ohranila koalicija KD-PSDI in na županskem mestu potrdila demokristjana Graziana Vatrija. Do zamenjave pri upravljanju občine pa je prišlo v Pušji vasi, kjer je doslej opozicijska lista KD-PSDI prevzela oblast in za župana izvolila demokristjana Sergia Cescuttija. Občin- ska lista ohranja občinsko upravo v Verzegnisu z novim županom Sergi-om Lunazzijem. V občini Villa Santi-na ni prišlo do sprememb. Prvi občan je še vedno demokristjan Sergio Giat-ti. Isto velja tudi za Visco; KD ohranja absolutno večino z 12 svetovalci, v opoziciji pa so 3 socialisti. Za župana je bil potrjen Luciano Godeas. V občini Zuglio pa je prišlo do preobrata, ko si je občinska lista zagotovila upravljanje občine in na mesto župana izvolila Enza Martinellija. Nespremenjeno je ostalo v občini Prato Carnico, kjer je občinska lista ohranila večino in za župana potrdila socialista Arriga Machina. KD, ki je doslej skupno s socialdemokrati vodila občino bo odslej v občini Precenic-co v opoziciji. Večino si je namreč zagotovila koalicija KPI-PSI in za župana izvolila socialista Giuseppa Napoli-ja. Vse po starem v Premariaccu s KD, ki ohranja, kot v prejšnji mandatni dobi, absolutno večino glasov. Potrjeni župan Franco Delle Vedove bo vodil enobarvni demokristjanski odbor. Enako tudi v občini Preone, majhnem centru med Villo Santino in Socchive-jem: občinska lista je potrdila večino, za župana pa je bil potrjen socialist Fabio Pelizzari. V Praprotnem je prišlo do preobrata. Večino so si zagotovili socialisti in KD potisnili v opozicijo. Župan je socialist Giampiero Cevolatti. V Podbo-nescu ni prišlo do sprememb. KD je ohranila večino in na županskem mestu potrdila dolgoletnega deželnega svetovalca Giuseppa Romano Specog-no. V občini Ragogna je koalicija KD-PRI izgubila občinsko upravo, ki je sedaj prešla v roke občinske liste. Za župana je bil izvoljen Lorenzo Cozianin. V Ravasclettu so majske volitve nagradile KD. Zagotovila si je namreč večino in koalicijo KPI-PSI potisnila v opozicijo. Župan je demokristjan Giovanni Battista De Stališ. V občini Ra-veo je ostalo vse nespremenjeno, kjer ima večino socialdemokratska stranka, ki je za župana potrdila Elia Ariisa. V Remanzaccu je bila občinska lista potrjena, v opoziciji pa je KD, ki se je tokrat predstavila skupno s PSDI in MF. Potrjen je bil tudi župan Redino Borghetto. V Reziji pa je občinska lista prvič prevzela upravljanje občine in KD potisnila v opozicijo. Za župana je bil izvoljen Luigi Paletti. Občinska lista, s KD v opoziciji, se je uveljavila tudi v Rigolatu, kjer je bil za župana izvoljen Luigi Gerin. V občini Rive d'-Arcano se ni nič spremenilo s KD, ki ohranja 12 svetovalskih mest; za župana je bil potrjen, že sedmič po vrsti, dekan furlanskih županov, demokristjan Giovanni Melchior. V Rivignanu je prevladala koalicija KD-PSI, v okviru katere je bil za župana potrjen demokristjan Gianfranco Mainardis. V občini San Daniele so volili po pro-porčnem sistemu. Volilci so potrdili dosedanjo večino KD-PSI-PSDI in župana (vedno iz vrst KD) Luciana Florama. S proporčnim sistemom so volili tudi v občini San Giovanni al Natiso-ne, kjer je bil za župana potrjen Wal-ter Piani. Občino upravljajo predstavniki krščansko-ljudske stranke, PSI in PSDI. V Sv. Lenartu je KD ohranila 12 svetovalcev in za župana potrdila Renata Simaza. V opoziciji je občinska lista. Vse kot doslej (do odločitve deželnega upravnega sodišča zaradi priziva KD-PSDI) tudi v Špetru, kjer občinska lista čeprav s pičlo razliko glasov, ohranja večino in potrjuje na županskem mestu socialista Firmina Ma-riniga. Tudi v občini Santa Maria la Longa ni prišlo do novosti. KD je ohranila absolutno večino, zamenjala pa je le župana, ki je odslej Fabrizio Nin. V občini San Vito al Torre je KD ohranila večino, občinska lista pa je v opoziciji. Za župana je bil potrjen demokristjan Mario Marcon. Enako v občini San Vito di Fagagna s potrjenim županom Robertom Fabbrom. Občino Sauris pa bodo ponovno upravljali predstavniki neodvisnih in KD, iz vrst katerih je bil za župana potrjen Adriano Petris. V Sovodnjem je koalicija KD-PSDI ohranila večino in na županskem mestu potrdila demokristjana Paola Cudruiga. V Sedeglianu je KD potrdila župana Luigija Rinaldi-ja, potem ko je na majskih volitvah ohranila 16 svetovalcev in s tem seveda absolutno večino. Do potrditve sedanjega stanja je prišlo tudi v občini Socchieve, kjer je zmagala občinska lista s potrditvijo župana socialista Giacoma Cortiule. KD je ohranila občino tudi v Srednjem in za županjo izvolila Renato Oualizzo. Tudi v Sutriu, čeprav skupno s socialisti, je KD na oblasti, iz vrst katere je tudi župan Enzo Marsilio. Nespremenjeno stanje je tudi v Tipa-ni, kjer ima večino koalicija KD-socia-listična zveza. Za župana je bil potrjen demokristjan Armando Noacco. Vpisi na slovenskih nižjih in višjih šolah Prve razrede srednjih šol bo obiskovalo 384 dijakov Vpisi v nižje srednje šole Šola 1. razred 1. razred 1. razred 1988/89 1989/90 1990/91 I. Cankar 39 34 27 S. C. in M. 26 19 21 F. Erjavec 10 22 11 S. Kosovel 47 34 33 S. Gregorčič 35 23 34 F. Levstik 35 28 25 I. Gruden 26 18 21 SKUPNO 218 178 172 Vpisi v višje srednje šole Šola 1. razred 1. razred 1. razred 1988/89 1989/90 1990/91 Klasični licej 11 9 8 Znanstveni licej 54 45 66 Trg. teh. zavod 71 61 57 - odd. za geometre 12 3 10 Pedagoški licej 8 17 25 Vzgojiteljska šola 3 4 1 In. poki. zavod 55 42 45 214 181 212 Na prefekturi snujejo operativno jedro, krajevne uprave so nepripravljene Prvi dan zakona o mamilih šel skoraj neopazno mimo Srhljiva »umetnina«, ki so jo ustvarili mamilaši na figovcu v Starem mestu. SKUPNO Sedmega julija so se na nižjih in višjih srednjih šolah zaključila vpisovanja za šolsko leto 1990/91. Podatki, ki jih objavljamo v razpredelnicah, so dokončni, vendar do začetka šolskega leta, ko bodo znani tudi izidi popravnih izpitov, se lahko še malenkostno spremenijo. V primerjavi s podatki o predvpi-sih, ki smo jih objavili pred nekaj meseci, ni na nižjih srednjih šolah pomembnejših premikov (skupno so se vpisali štirje dijaki več kot je bilo predvideno), na višjih šolah pa se je število dijakov zvišalo za 11 enot. Če ge za trenutek zaustavimo pri nižjih šolah, moramo predvsem opozoriti na primer šole Ivan Cankar pri Sv. Jakobu, kjer manjka le par vpisov, da bi šola lahko imela dva prva razreda. Če ne bo sprememb, bo šola tako štela v prihodnjem šolskem letu pet razredov, medtem ko jih je letos sedem (tudi število tretjih razredov se bo namreč znižalo s 3 na 2). Tudi na šoli Erjavec bo z razliko od lani le en prvi razred. Na višjih srednjih šolah bodo novinci najbolj številni na znanstvenem liceju, kjer bodo imeli tri prve razrede. Razlika med vpisi in predvpisi je najbolj zaznavna na trgovskem tehničnem zavodu in oddelku za geometre (10 dijakov več), vendar je na »trgovski« ustanovitev tretje paralelke še pod vprašajem. Problem seveda ni od muh, saj ni od tega odvisna le kvaliteta pouka, ampak tudi količina učnih moči. Na strokovnem zavodu Jožef Stefan so našteli nekoliko manj vpisov, kot je bilo napovedanih, vendar je vpisna knjiga še odprta, ker se je nekaj maturantov nižjih srednjih šol odločilo za poskusno delovno izkušnjo in ni izključeno, da se bodo po poletnem delu vrnili med šolske klopi. Nekaj osipa pri pred vpisih pa so povzročili tudi neuspehi med maturanti. Trstu se včeraj ni »poznalo«, da je stopil v veljavo novi zakon za boj proti mamilom (ki je začel veljati prav včeraj). Policija, ki bo odslej igrala osrednjo vlogo, tako da bo prefekturi sporočala imena oseb, ki so jih zasačili z mamilom v žepu, in omogočala izvajanje zakona (kot je znano, je osrednji namen zakona zatirati razpečevanje in uživanje mamil ter prisiliti narkomane, naj se zdravijo), je preživela tako-rekoč povsem normalen dan. Na krajevnih upravah, ki bi morale koordinirati akcije za prevencijo narkomanije, se tega pomembnega dne sploh niso zavedeli. Priprave so vrele (pa čeprav ne najbolj intenzivno) samo na prefekturi, kjer snujejo operativno jedro, ki se bo ukvarjalo z narkomani. Policija je, kot rečeno, preživela torej popolnoma normalen dan, saj ji ni bilo treba ustanavljati novih uradov ali številčno krepiti oddelke. Njeno delo bo v bodoče potekalo skoraj kot doslej, edino spremembo bo namreč predstavljalo dejstvo, da bo imena narkomanov morala sporočiti prefekturi, kjer bodo ugotavljali, ali je količina mamil v posesti narkomanov prevelika, in odločali, kaj storiti z njimi. Poleg tega včeraj niso imeli možnosti, da bi »preizkusili« novi zakon, saj niso naleteli na nikogar, ki bi s seboj imel mamilo. »K sreči,« nam je dejal inšpektor Scozzai, »saj sploh ne bi vedeli, kaj storiti. Prefektura nam namreč še ni poslala nobene okrožnice z navodili, kaj naj storimo z zasačenim narkomanom ali z zaseženim mamilom. Novi zakon ne povzroča pretiranih težav policiji, prefektura pa bi se le morala pravočasno organizirati.« Čeprav na prefekturi včeraj še ni bilo vse nared, pa se je delo v resnici že začelo, saj so že sestavili štiričlansko ekipo (oziroma operativno jedro). Prvi sogovornik zasačenih oseb bo namreč prav prefekt ali njegov namestnik, ki bo v roku petih dni po policijskem obvestilu moral poklicati dotič-no osebo na razgovor, med katerim bo ugotavljal, zakaj je imel pri sebi mamilo in koliko mamila je imel. Če bo oseba imela pri sebi le dovoljeno dozo mamil (ki jo mora minister za zdravstvo sicer še določiti), bo lahko izbirala med zdravljenjem in upravnimi sankcijami. V prvem primeru jo bo prefekt usmeril k ustrezni ustanovi, drugače pa bo odredil morebitne upravne sankcije. Če bo policija igrala osrednjo vlogo, pa bo največ dela imela prefektura, ki bo morala tudi ugotavljati, ali narkoman izpolnjuje terapevtski program (v nasprotnem primeru bo morala spet poklicati narkomana na razgovor in ga v skrajnem primeru izročiti sodnim oblastem). S tem delom se bo odslej spoprijemala štiričlanska ekipa, ki bi jo morali v bodoče še okrepiti. »V kratkem,« nam je povedal podprefekt Vergone, »bomo zaposlili tudi novo osebje, v glavnem socialne delavce, ki bodo nameščeni pri tem novem uradu. Zato pa čakamo, da ministrstvo za notranje zadeve razpiše nov natečaj. Za sedaj si bomo lahko pomagali samo z zunanjimi izvedenci. Zaenkrat bi imeli sicer velike težave, a ne samo zaradi pomanjkanja osebja, pač pa zato, ker minister za zdravstvo še ni izdal odloka, s katerim določa povprečno dovoljeno dozo mamil. Zato upamo, da je že sam vstop v veljavo novega zakona marsikaterega prestrašil, tako da se bo skušal odreči mamilu.« Zaradi že tradicionalne negibnosti, ki onemogoča celo izvajanje vsakdanjega dela, pa Občina in Pokrajina Trst nista začeli niti načrtovati dela na tem področju. Občine, pokrajine in gorske skupnosti bi morale po zakonu skrbeti za »prevencijo družbene emar-ginacije«, »analizirati vzroke družinskega in družbenega nelagodja« in si prizadevati za »vključevanje narkomanov v šolo, v svet dela in v družbo«. Občina in Pokrajina Trst pa sta za to še popolnoma nepripravljeni. Skupaj z drugimi ustanovami (terapevtskimi skupnostmi, centrom CMAS, prefekturo itd.) sta sicer že lani jeseni ustanovili Stalni observatorij za boj proti mamilom, ki si je zadal prav omenjene cilje (dejansko naj bi koordiniral posege posameznih ustanov). Doslej pa Observatorij ni storil ničesar ali skoraj ničesar. Kot nam je povedala občinska odbornica za mladinska vprašanja Ari-ella Pittoni, ki je prav v okviru Observatorija predlagala izdajo posebne informativne brošure za mlade in starše (razdeljevali naj bi jih po šolah, občinskih izpostavah in drugje), se je Observatorij doslej zelo redko sestal, zlasti pa še ni našel skupne govorice, tako da so nesoglasja dejansko zaustavila vsakršno načrtovalno delo. Prav Observatorij pa bi moral ugotoviti, katere naloge sta dolžni izpolnjevati Pokrajina (ki ima več denarja in pristojnosti) in Občina Trst. (B. G.) Razgovor s predavateljico Heleno Bizjak po nedavnem tečaju v Križu Uvajanje v starodavne preizkušene tehnike kitajske medicine in blagodejnih masaž V Kulturnem domu Albert Sirk v Križu je bil od 3. do 6. julija tečaj spoznavanja osnov stare kitajske medicine in tehnik zen-shiatsu, akupresure in conalne masaže. Tečaj je vodila prof. Helena Bizjak. Predavateljica je drugače profesorica slovenščine na eni izmed ljubljanskih šol in se je torej vsakič vozila na predavanja v Križ. Zato sva se zmenili, da se dobiva v Prosvetnem domu na Opčinah in se pogovoriva o vsem. »Imela bom plavo obleko, saj me boste gotovo spoznali,« mi je rekla. Pa se nisva prav nič iskali. Verjetno bo marsikoga zanimalo, kakšna je predavateljica. Lepa, prijetna gospa, nežnega obraza, prijaznega pogleda in tako tihega in nežnega glasu, da človeka pomirja še preden začne z razlago, kaj so osnove kitajske medicine in kako si človek z njo lahko sam pomaga. »Prav gotovo vas bo zanimalo, kako sem se začela s tem ukvarjati. Bilo je to pravo naključje. Taborila sem nekje na Gorenjskem, pa je imel šotor zraven mene Japonec s svojo ženo; lahko bi rekla, da je bil, po našem merilu zdravnik, saj je dobro poznal osnove stare kitajske medicine, tehniko zen -shiatsu-ja, pa akupresuro in reflekto-logijo. Tako me je začel počasi uvajati v vse te tehnike, ki pomenijo predvsem spoznavanje samega sebe, svoje notranjosti in potem zdravljenje s pri- tiski ali masažo na razne dele telesa, predvsem na stopala, ušesa in dlani. »Nočem, da bi mi dajali kakršen koli vzdevek, ker nisem niti čarodej-ka, niti zdravnica. Želim svojim tečajnicam samo posredovati to, kar sem se sama naučila in potem tudi izpopolnila na simpozijih ali seminarjih.« Že tretjič je imela Helena Bizjak te svoje tečaje v Križu. Tokratni tečaj je trajal štiri dni, vsakič po štiri ure. »Najlepše je delati vaje na prostem. Lani smo imeli kar srečo z vremenom in smo delali vaje na terasi Doma A. Sirka. Letos je bilo vreme bolj hladno, pa smo bili v manjši dvorani doma. Tečajnice so pridno obiskovale moje ure in sem z njimi zelo zadovoljna. Pred časom sem imela v Slovenskem klubu tudi predavanje o mentalni dinamiki.« »Poglejte - naše uho, naša stopala, pa tudi oči, so v majhnem merilu zemljevid našega notranjega počutja. Moj namen in naloga je, da tečajnicam pokažem vsa tista mesta, ki so pomembna za akupresuro, da jih torej naučim, da se znajo same zdraviti, si same pomagati pri manjših težavah. Za večje težave je treba seveda že poznati shiatsu, ki temelji na stimuliranju energij, ki so v našem telesu. Kadar s prsti pritiskamo na razne dele stopala, ali dlani, oživljamo delovanje vitalnih organov.« Lani je Helena Bizjak izdala, skupno s soavtorico Vlasto Kodela, kar ze- IZREDNI POPUSTI la ^Jerica IN OSTANKI BLAGA pri tkaninah visoke mode, konfekciji in pleteninah. TRST UL. MAZZINI 26 TEL. 631358 Obv. občini jetno knjigo z naslovom »Telo govori« s podnaslovom »Zdravje v naših nogah in rokah«. Z refleksno masažo, je zapisano v knjigi, ki so jo uporabljali že Kitajci, Indijci in Egipčani, lahko poživljamo in sproščamo celo telo. »Naše noge so skoraj vedno najbolj zanemarjeni del našega telesa.« Če se odločimo za masažo, ne pomagamo le nogam in stopalom, temveč celotnemu našemu počutju. Včasih je človek hodil veliko bos in to je bila prav gotovo najboljša masaža. Danes se le redko dotaknemo zemlje, ali trave. Zato je priporočljiva refleksna masaža, ki je priporočljiva za vse bolečine v hrbtu, pa tudi za druge težave.« Sama pravi, da je s temi metodami veliko pomagala svojemu sinu, ki je bil podvržen številnim prehladom in vročičnim stanjem. Nekaj masaž na pravilnih mestih, pa težave popustijo. Sedaj je Helena zaključila tečaj v Križu. Trikrat je bila že tukaj in kot kaže, se bo vrnila 22. septembra, ko bo s pričetkom ob 14. uri obnovitveni in nadaljevalni tečaj conalne masaže in tehnike zen-shiatsu. Ob najinem slovesu mi je podarila svojo knjigo, ki sem jo že začela prebirati. In na svojih vnučkih Vesni in Milošu sem že preizkusila nekatere masaže in prijeme -zaenkrat le v njuno veliko veselje in zabavo. Neva Lukeš Zaradi vsedržavne stavke bodo kioski popoldne zaprti Do konca tedna bomo časopise lahko kupili le v jutranjih urah Kiosk pri Sv. Jakobu Danes, jutri in pojutrišnjem bomo lahko kupili časopise in revije le v jutranjih urah; popoldne bodo namreč kioski zaprti zaradi vsedržavne stavke, ki sta jo oklicala sindikata CGIL in UIL za ta sektor, da bi protestirala proti zadržanju Italijanske federacije založnikov (FIEG), ki ne spoštuje sindikalne pogodbe. V Trstu bo stavka popolna, ker se je zanjo izrekel tudi C1SL. Prodajalci časopisov v prvi vrsti zahtevajo sorazmerno porazdeljevanje pri dobavljanju prodajnega materiala. Dogaja se namreč, da jih manjši založniki zasu- Tudi Spadolini na otvoritvi razstave o neoklasicizmu V soboto, 14. julija, bodo po številnih letih suše končno odprli prvo veliko »tržaško« razstavo. Gre, kot je znano, za razstavo o neoklasicizmu v Trstu, ki je sicer tudi zaradi tematske izbire dvignila že precej prahu in ki jo bodo postavili v naj zanimivejše tržaške razstavne prostore: v Mestni muzej Revoltella, v Muzej Sartorio in v anglikanski tempelj (ki so ga končno restavrirali). Ta del razstave bodo sicer odprli v nedeljo, 15. julija, ob 10.30, osrednji del slovesnosti pa bo seveda v soboto, ko naj bi prispel v Trst celo predsednik senata Spadolini. Sobotni otvoritveni program je vsekakor naslednji: ob 10.30 bo v Muzeju Revoltella nastopil ženski komorni orkester Cappelle civice, ki jo vodi Marco Sofianopulo in ki bo izvajal neoklasicistične skladbe (Mozart, Schubert in Manna). Nato bodo spregovorili župan Richetti, odbornik za kulturo Pacor in znanstvena oblikovalca razstave, to sta arh. Fulvio Caputo in prof. Roberto Masiero. Trak pa bo prerezal sam Spadolini. Po uradni otvoritvi si bodo gostje lahko ogledali razstavi v muzejih Revoltella in Sartorio. Razstava bo odprta do 1. decembra. (Foto Magajna) jejo z revijami, mesečniki, videokasetam1 in tiskovinami, dnevniki in revije z vis°' ko naklado, kot sta denimo Panorama 1,1 Espresso, pa prihajajo vedno v nezado5' tni količini. Zaradi zapletenih odnos0 med založniki in vsedržavnimi ter kra' jevnimi distributerji je tako na dnevne1' redu, da so kioski založeni z neprodani1)1 papirjem, stroški pa ostanejo nekri'1’ Drugi problem je »nelojalna« konkure11 ca pri naročniških prodajah. Veliko rev 1 namreč ponuja abonmaje s 50-odstotmm popustom, prodajalcem časopisov pa n dijo le 20-odstotnega. »Če bi italijansk pošta delovala dobro, bi to bil za n pravi polom,« ugotavljajo stavkajoči. K vsedržavnim razlogom dodajajo žačani še specifične. Prvi na obtožni k ^ pi je dekret predsednika deželnega sve z 18. aprila letos, ki knjigarnam dovolj je tudi prodajo tiskanih publikacij m a^ dio-vizualnega materiala. Prodajalci ^ sopisov odločno zahtevajo, da so (z kategorije izključeni časopisi in reV1l®r0. Zadnji, a zato nič manj občuteni P blem, pa se nanaša na občinskinačr jasno opredeljuje število in i°)cacll0,.aj0 sopisnih kioskov. V Trstu, ugota'/ prodajalci časopisov, je na vsakih ^ prebivalcev en kiosk, v drugih cex pa je to razmerje 1:4500. Občina )e Ajub izdelala načrt, a ga ni sprejela, k i a temu pa še naprej izdaja dovoljenj odprtje novih kioskov, tako da se d°? L; da sta na istem pločniku dva. Pr_oda-' re-časopisov zato zahtevajo čimprejšnje Čanje z županom. Odnosi med delegacijama KD in SSk so se precej zaostrili V Nabrežini se zadeve zapletajo Na pogajanjih sedaj tudi zeleni Spomnili se je bomo na skupni slovesnosti Jutri 70-letnica požiga Narodnega doma v Trstu Politična pogajanja za oblikovanje Pevinsko-nabrežinske uprave se iz oneva v dan vse bolj zapletajo. Seja n°Y°izv°ljonega občinskega sveta je skucana za ponedeljek, razen velikih Presenečenj, ki jih trenutno ni na obzorju, pa bo treba za izvolitev župana ln odbornikov počakati vsaj do konca Roseča, če ne celo do 12. avgusta, ko dokončno zapade zakonski rok za izvolitev uprave. Če bo do takrat Občila še brez uprave ima prefekt dol-znost imenovati komisarja in istočasno oklicati nove volitve. Politični odnosi ®ed Slovensko skupnostjo in Krščansko demokracijo so se po torkovem recanju KD-SSk-PSI naenkrat močno Poslabšali, v politično igro so se pre-06] nepričakovano vključili zeleni, ®ko da se v nekaterih političnih kro-yih govori tudi o možnosti oblikovala tristrankarske uprave KD-PSI-Ze-®na lista, ki bi lahko računala na pod-Poro enajstih svetovalcev na dvajset, ekateri demokristjanski krogi (toč-oje domači morotejci, iz vrst katerih ti i j® natelnik skupine Piero Paren-or) pa se celo ogrevajo, da bi v pogajanja na nek način vključili celo mi-^ovca Vinicia Scapina, ki je že med ohlno kampanjo napovedal, da bo v sakem primeru glasoval za italijan-7cega župana. Scapin, ki ga nekateri ne®okristjani torej že »snubijo« baje 1 formalno član neofašistične stranke, ; 0£®bitn° njegovo zavezništvo s KD n pa bi lahko odprlo pot izvolitvi v(nacionalno zelo obarvane) upra-'Jn gre vsekakor seveda samo za gibanja, medtem ko je edinole res, s° v Nabrežini politične igre tre-n . 0 v vsakem smislu zelo odprte Kazličnejšim izhodom, ko^dshankarski vrh KD-SSk-PSI se je to ntaf ne samo brez otipljivih rezulta-' ampak tudi z zaostritvijo odnosov u.. KD in SSk. Delegacija stranke re-k ’v^e večine, ki jo je vodil sekcijski p^jsar Piergiorgio Luccarini, je 1 dložila sogovornikom sledeči pred-g za sestavo novega občinskega od-odvf1 ^ nai dobila župana in eno nik °rn^*co niesto, socialisti tri odbor-so e’ SSk pa samo dva odborniška re-, Ja- Na tem predlogu se je razprava spt in tudi takoj končala. Občinski ta re*;ar SSk Antek Terčon je označil Predlog predstavništva KD kot »ne- resen in nesprejemljiv za SSk, zato o njem res nima smisla sploh več razpravljati«. Pokrajinski in krajevni predstavniki KD za sedaj previdno molčijo, devinsko-nabrežinski socialisti pa kažejo precejšnjo zaskrbljenost zaradi nenadnega poslabšanja odnosov med KD in SSk. »Mi upamo, da bo na koncu prevladala zdrava pamet. PSI se je že odpovedala prejudicialni zahtevi po županskem mestu in bo naredila vse, da bo SSk sestavni del večine. Če tega ne bo mogoče doseči bomo pač v sozvočju s tem tudi politično ukrepali,« nam je dejal tajnik PSI Alfredo Burger, ki nam je tudi povedal, da so se odnosi med socialisti in zelenimi v Nabrežini bistveno izboljšali. O tej nenadni otoplitvi med Zeleno listo in PSI priča tudi potek nedavnega sestanka med strankama, ki sta ga pozitivno ocenila tako zeleni Andrea VVehrenfennig kot Burger. »Mi se ne bojimo novih volitev, bomo pa preizkusili razne možnosti, da se oblikuje uprava, ki bo pozorna do vprašanj krajinske zaščite in do teritorija. Glede tega nimamo prejudici-al za sestavo odbora, naša edina in glavna skrb je program,« nam je dejal VVehrenfennig, ki je pri socialistih opazil veliko razpoložljivost za rešitev vprašanj, ki so jih na sestanku postavili zeleni. O mnogih skupnih gledanjih med PSI in zelenimi (ni pa jasno kako je pravzaprav s problemom razvoja Sesljanskega zaliva) je govoril tudi Burger, medtem ko demokristjani napovedujejo srečanje z MSI, Zeleno listo in komunisti. Precejšnje pričakovanje vlada medtem za jutrišnji sestanek delegacij komunistov, Slovenske skupnosti in socialistov, za katerega je dala pobudo občinska sekcija KPI Enrico Berlinguer. Giorgio Depangher nam je povedal, da bodo na sestanku preverili možnosti za sestave uprave brez KD, tudi zato, ker je KPI (in to je novost) pripravljena podpreti izvolitev Bojana Brezigarja, »seveda ob jasnem upravnem in političnem sporazumu ter na podlagi enakega dostojanstva vseh morebitnih partnerjev«. Možnost levičarske uprave postaja torej spet aktualna. Burger nam je napovedal, da bo delegacija PSI predvsem pozorno poslušala predloge komunistov, Terčon pa, da se bo SSk udeležila jutrišnjega sestanka brez političnih predsodkov. Za devinsko-nabrežinske politične predstavnike se v vsakem primeru obeta zelo »vroč« julij. S. T. Socialisti »opozarjajo« KD Tržaški socialisti si prizadevajo za politično stabilnost na Pokrajini in na Občini Trst ter zahtevajo od KD, naj spoštuje sporazum o štafetah, po katerem bo v začetku prihodnjega leta za tržaškega župana izvoljen socialist, za predsednika pokrajine pa demokristjan. Petstrankarska koalicija, vsaj kar zadeva Trst, po mnenju PSI trenutno torej nima realnih alternativ, čeprav Craxijeva stranka očita KD, da njeni notranji spori in razkoli zelo negativno vplivajo na delovanje krajevnih uprav, v katerih večkrat prevladuje negibnost. To je v glavnem smisel političnega dokumenta, ki ga je na torkovi seji z zelo široko večino glasov, odobrilo pokrajinsko vodstvo PSI, katerega novi član je deželni svetovalec Dario Tersar. Slednji je v tem vodilnem telesu prevzel mesto pokojnega Livia Pesante-ja. Vodstvo PSI pozdravlja nedavno izvolitev Marina Pečenika za novega dolinskega župana in vstop SSk v tamkajšnjo upravo, v Devinu-Nabrežini pa se bo zavzemalo za čimprejšnjo izvolitev »reprezentativne in močne« uprave, čeprav priznava krajevni sekciji dokajšnjo avtonomijo odločanja. Glede položaja na Pokrajini in Občini Trst PSI pričakuje, da Lista ne bo ubrala poti trde opozicije, istočasno pa stranka gleda tudi na Tržaškem z velikim zanimanjem na razvoj dogajanj znotraj KPI, »tako da bo tudi pri nas lahko v bodoče računati na širok razpored političnih sil, ki se prepoznavajo v socialističnih, demokratičnih ter laičnih vrednotah«. mm Ptosufi pre® bivšim Mmm mm V UL. PM OB 18.30 Jutri bo s pričetkom ob 18.30 v Ul. Filzi v Trstu pred nekdanjim Narodnim domom spominska svečanost ob 70-letnici njegovega požiga. Komemoracijo prireja enotno predstavništvo Slovencev na Tržaškem. Spored predvideva igranje Godbe na pihala iz Ricmanj pod vodstvom kapelnika Ennia Krisanovskega, nastop Moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade iz Devina pod vodstvom pevovodje Iva Kralja ter slavnostni govor, ki ga bo v slovenščini in italijanščini imel zgodovinar prof. Jože Pirjevec. Kot smo v preteklih dneh že zapisali, je požig Narodnega doma pred 70 leti pomenil začetek enega izmed najtemnejših obdobij v naši zgodovini. Šlo je za prvo večjo agresijo proti naši narodni skupnosti porajajočega še fašizma, ki je potem prizadejal še toliko zla Slovencem in sploh celotnemu človeštvu, saj je tudizanetil drugo svetovno vojno, eno največjih tragedij vseh časov. Ob vzdržanju predstavnika KPI Budina Upravni svet včeraj odobril proračun Sklada za Trst te ^Pravni odbor Sklada za Trst je na včerajšnji seji odobril finančni piroračun Pod i-nove' D°kument so poleg predsednika Calandruccia in župana Richettija je v^ .Predstavniki KD, PSI in Slovenske skupnosti, zastopnik KPI Budin pa se BtlrT Žal, medtem ko se predsednik Pokrajine Crozzoli ni udeležil glasovanja. nje 111 J6 svoje zadržanje utemeljil s tem, da je odbor delno sprejel nekatere triip°Ve zahteve, ocenil pa je negativno načrtovane posege v korist velike indus-m dejansko ukinitev finančne postavke v korist mladinske zaposlenosti. Zado rG^sfavnik SSk Brezigar pa je v tiskovnem sporočilu po eni strani izrazil na(j v°l]stvo nad odobritvijo proračuna, po drugi pa tudi nekatere pomisleke pr0rtBe9ov° vsebino. Po Brezigarjevem mmenju je zelo pozitivno, da namenja 'Min v-n Prece)šnjo pozornost kmetijstvu in tudi načrtovani obrtniški coni v ffekat • °Bčini. Precejšnje pomisleke pa je svetovalec SSk izrazil nad ukinitvijo bosti 6rih Pomembnih finančnih postavk, npr. za spodbujanje mladinske zaposle-BledaLšk'3 re^ev oef^fe^h perečih vprašanj kulturnih in športnih združenj ter 25 obtožencev na procesu zaradi vpletenosti v zadevi Dispral iskai^arnestnik državnega pravdnika Antonio De Nicolo je včeraj zaključil pre-Pfahu ° irnenovanj aferi Dispral, ki je pred dobrim letom dvignila veliko še j- v našem mestu, saj so v njej vpletene tudi vidne osebnosti. Kot se verjetno Oienz181^0 sP°minja, je šlo za goljufije pri oskrbovanju raznih šolskih in drugih f0 amestnik državnega pravdnika je ob zaključku svoje preiskave sklenil, da zlog, b° obtoži 25 oseb zaradi kraje, 7 od teh pa povrh še zaradi združevanja v tlik in*6 namene' Med obtoženci kraje je tudi nekdanji tržaški občinski odbor-prekr«tsec*anji deželni svetovalec Lucio Vattovani (KD), med obtoženci obeh °sUmr °V ^6 skladiščnik Dante Zorini. Eno izmed oseb, ki so bile na začetku Se na ene' državni pravdnik med preiskavo oprostil. Omenimo naj še, da sta (COopf°Ces Prijavili kot civilni stranki družba Dispral in Delavske zadruge Červinjanu ranjen Tržačan Pri Devinu pa policist iz Rima »žaškf/,ral, sta se pripetili dve prometni nesreči, ki ju moramo zabeležiti v .bfvifj. rtli kroniki. Do prve je prišlo ob 14.45 na državni cesti 14 v predmestju Tu sta se zaletela traktor in fiat 127, v katerem se je peljala tržaška .Netnj' voznik traktorja je ostal nepoškodovan, precej hudo pa se je ranil v0lrUšnlc alentino Pellarini iz Ul. Devisian 5 v Trstu, ki je upravljal avtomobil. V s avtornoKV Omanovi so ga sprejeli s prognozo 60 dni zdravljenja. Z njim so se 6 ^ lažje ,f)G'jal* žena Jolanda ter vnukinkji Federica in Monica, ki pa so ^fteje1^9. boreča se je pripetila ob 19.40 na državni cesti 14 v bližini Devina, k vozyg . žišču za Ribiško naselje. Tu sta se zaletela motor, na katerem sta o aBc°, k 9°jenca devinske policijske šole, in avtomobil s tržaško evidenčno biSe je r ^a uPravljal Giuseppe Prato. Slednji je ostal nepoškodovan, hudo ^hišnici anil. uiotorist, 19-letni Claudio Banzola iz Rima, ki so ga v tržiški lflje ha ®Preieli s pridržano prognozo, potem pa prepeljali v katinarsko. Z njim v® ranil 2 j0rnem kolesu vozil 22-letni Fabio Atturi iz Faenze, ki pa se je le ' Zdravniki so mu napovedali 6 dni zdarvljenja. V polnem teku priprave na zaključno prireditev, ki bo v petek Poletni center v zgoniški občini naravnan na »raziskovanje vesolja« Smo v času poletnih počitniških centrov. Včeraj smo obiskali poletni center v Zgoniku, ki poteka v poslopju šole »1. maj 1945« in na prostem pred šolo, kjer imajo otroci dovolj prostora, da se naskačejo, nagugtajo, naig-rajo nogomet, pa še kopali bi se lahko v gumijastem bazenu, da ni bilo vreme tako muhasto. Poiskali smo najprej animatorke, ki vodijo center. Za okrog 35 otrok od 5 do 11 let starosti, skrbijo letos Darja Samar, Darja Gruden in Jasna Tomšič. »Vreme nam ni bilo ravno posebno naklonjeno, toda prostora za igranje imamo dovolj in tako se otroci zabavajo s tem, da veliko rišejo, imajo razne didaktične in socialne igre, pa tudi takšne, ki navajajo na čim večjo uporabo vida, sluha in drugih čutov.« Seveda so fantje najbolj navdušeni za nogomet in karte, deklice pa za pripravljanje raznih oblačil, ki bodo služila za zaključno petkovo prireditev. »Letošnje letovanje je posvečeno vesolju in zato so otroci že zgradili več raket in vesoljskih ladij. Vsi so zaposleni tudi s pripravo raznih vesoljskih oblačil, pa še več skečev in tudi drugih iger bodo pripravili, da bodo mamice in očki zadovoljni.« Ker imajo pred šolo lep prostor za igranje, niso napravili veliko izletov. Vendar so si ogledali vrt z živalmi pri Proseku, danes bodo obiskali kmetijo pri Zagradcu, pa še športni dan bodo imeli in obisk otrok, slovenskih in italijanskih, ki obiskujejo poletni center v Dijaškem domu v Trstu. »Tudi tri rojstne dneve smo praznovali in to zelo lepo. Otroci so pripravili darila - za fante škatle s presenečenjem, za deklice ogrlice. Za konec bomo pripravili še lov na zaklad po Zgoniku. Otroci bodo morali opraviti kar precej nalog in prinesti tudi več predmetov.« Potem, ko jih je naš Mario Magajna ujel v svoj fotografski aparat (fotografijo objavljamo zgoraj), smo obiskali še kuhinjo, kjer sta nas sprejeli prijazni kuharici Meri in Duška. Ponudili sta nam dobro kavico, potem pa še povedali, kaj letos kuhata v poletnem centru. Precej je pihalo, ko smo bili na obisku. Zato so se le nekateri igrali na prostem, drugi so bili v prostorih šole, kjer so se igrali razne igre. »Lani je bilo nekaj več otrok ter je bilo tudi animatork osem, ki so se delile po štiri v dopoldanskih urah, ostale v popoldanskem času. Letos opravljamo vse delo v treh in smo v službi od 8. zjutraj do 16. ure, ko jih šolabusi odpeljejo domov. Vsi smo zadovoljni, nobenih poškodb ali bolezni ni bilo. Le daljših sprehodov nismo delali, ker so nam povedali, da je letos v gozdovih kar precej klopov.« No, otrokom v zgoniškem centru ne manjka zabave, smeha in prijetne družbe. Z vsem so zadovoljni in tudi animatorke in kuharice niso imiele nobene pritožbe. Sedaj upajmo, da bodo z zaključno prireditvijo zadovoljni še starši. NEVA LUKEŠ Profesor Edi Zajc o zadnjih dosežkih računalniške umetnosti Tržaški profesor in umetnik Edi Zajc, ki že več let poučuje na ameriški univerzi v Siracusi, se te dni ponovno mudi v domačih logih, kjer je sicer že večkrat razstavljal svoje dela na področju računalniške grafike. Tokrat je Zajc izkoristil obisk za predavanje v Ljubljani in Trstu. Včeraj je svoja najnovejša dela predstavil v prostorih Studia Marketing v Ljubljani, jutri, 13. julija, pa bo na tržaški univerzi orisal zadnje dosežke računalniške umetnosti. Predavanje bo ob 10. uri v avli A departmaja za elektrotehniko, elektroniko in informatiko (Ulica Valerio 10). Vabljeni so vsi, ki jih zanima tovrstno ustvarjalno delo. Pri Miljah prijeli morilca Carmele Babic Tržaškim karabinjerjem je v nedeljo precej po naključju padel v roke 33-letni Sarajevčan Danko Vukoma-novič, ki ga je tržaško sodišče 28. marca letos v njegovi odstonosti obsodilo na dosmrtno ječo zaradi umora. Sodišče je namreč v Vukmanovi-ču prepoznalo človeka, ki je 25. aprila 1983 umoril 69-letno Carmelo Zorc Babic na njenem domu v Koronejski ulici 31 v Trstu. Sarajevčan je bil pri njej zaposlen kot šofer. Do aretacije je prišlo pri Lazeretu v miljski občini. Vukomanovič je med 8. in 9. julijem zbežal iz kaznilnice v Zenici v Bosni, kjer je bil zaprt zaradi kraje, in šel proti Trstu. Ko je prišel do državne meje pri Lazaretu, so bili karabinjerji že obveščeni o njegovem verjetnem prihodu in so ga začeli iskati tudi s helikopterjem. Prav zaradi tega je Vukomanovič skočil v vodo in priplaval na italijansko stran po morju. Na njegovo nesrečo pa sta ga tu prijela vojaka, ki sta ga potem izročila karabinjerjem. Sarajevčan je zdaj v Koroneju nedaleč od hiše, v kateri je zagrešil umor. Prijetni vtisi in utrinki Z izleta po Koroški Prvega julija je v jutranji tišini odpotoval avtobus z izletniki iz Banov skozi videmsko pokrajino, Benečijo, čez mejni prehod pri Trbižu po Dolini Bele in Ziljski dolini, mimo Vrbskega jezera do Celovca. Tu smo si najprej ogledali v spremstvu gospe Mojce Uršič Minimundus, ki je očaral izletnike s svojimi miniaturnimi svetovno znanimi spomeniki, gradovi, samostani in drugimi zanimivostmi. Ob pričetku poletne plohe smo se napotili proti Gosposvetskemu polju, kjer smo videli še del nasipa, ki je varoval Krnski grad. Zapuščeno, neraziskano arheološko področje smo zapustili z mešanimi občutki zapostavljanja slovenske zgodovine na koroških tleh. Po kratki vožnji smo prišli do znane romarske cerkve »Gospa sveta« (Maria Saal). Komaj smo se peš povzpeli do cerkve, se je izpod temnega neba ulil pravi naliv. Starodavni leseni kipi, zidovi, na pol mračna cerkev so vzbujali čar preteklosti. V tej notranji tišini, ob zunanjem grmenju, bliskih in razsajajoči nevihti se iz globine srca dviga najprej boječe in negotovo do svoje višine Marijina pesem. Samo še rosi, ko se spustimo po strmi poti do avtobusa, ki nas nakar pripelje do Vojvodskega prestola. Po krajšem ogledu in razlagi zgodovinskega pomena tega prostora, odpotujemo na Štalensko goro (Magdalens-berg - 1060 m), v prijetno gostišče. Nebo se je zjasnilo, nevihte je konec in po kosilu stojimo z občudovanjem uprtim pogledom v daljavo. Pred nami se razprostirajo Karavanke, Rožna dolina, Celovec in v daljavi Ziljska dolina ter Vrbsko jezero. Čudovit pogled _________gledališča____________ GLEDALIŠČE VERDI Festival operete - Trst Od 17. do 22. t. m. bo v gledališču Verdi na sporedu Lebarjeva opereta DEŽELA SMEHLJAJA v italijanski verziji Maria Nordia. Dirigent Tiziano Severini, v glavnih vlogah nastopajo Daniela Maz-zucato, Giuseppe Sabbatini, Ugo Maria Morosi in Sabina Macculi. Predprodaja vstopnic se vrši od 9. do 13. ter od 16. do 19. ure pri blagajni gledališča. Grad sv. Justa Jutri, 13. t. m., ob 21.15 PREGLED Z OSKARJEM NAGRAJENIH FILMOV 1990. Prvi bo na sporedu Weirov film L'ATTI-MO FUGGENTE, sledili bodo v soboto BATMAN, v nedeljo A SPASSO CON DAISY, v ponedeljek NATO IL 4 Dl LUGLIO, v torek IL MIO PIEDE SINIS-TRO in v sredo ENRICO V. koncerti V Avditoriju Portorož bo jutri, 13. t. m., ob 21. uri koncert TEREZE KESOVI-JE. Predprodaja vstopnic pri Kompasu v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu. VERDI Festival operete - Trst Danes, 12. t. m., ob 21. uri bo v Mira-marskem parku koncert skupine I SA-LONISTI . Ponovitev koncerta bo jutri, 13. t. m., v gledališču Verdi. V sredo, 18. t. m., ob 21. uri bo v dvorani Tržaškega Lloyda recital tenorista NIKOLAJA GEDDE ob klavirski spremljavi Natascie Kersevan. čestitke Danes v Dolini ANGELA ŽERJAL se veseli in svoj rojstni dan slavi. Še na mnoga leta, draga Angela, zdravja in zadovoljstva ti želijo vse prijateljice. iz te višine, nepozaben vtis majhnosti v tej krasni stvaritvi narave. Od tod smo se spustili malo niže, do keltskih izkopanin, kjer smo si ogledali terasasto keltsko naselbino z arheološkimi izkopaninami. Po ogledu teh izredno zanimivih ostankov keltske preteklosti smo se odpeljali do zadnje točke tega izleta, do gradu Ojstrica (Hochosterwitz). Že od daleč je vidno to »orlovo gnezdo«, na sami konici Ojstrice zgrajen grad, obvarovan od 14 stražnih vrat, sezidan v letih 1570 do 1586 od guvernerja Khevenhtillerja^kot obramba proti turškim udarom. Še danes so gospodarji tega gradu potomci te rodbine. Po strmi poti do gradu se je marsikdo od starejših upehal in se vrnil k avtobusu, medtem ko so mladina in ostali vztrajni izletniki dospeli v notranjost gradu in si ogledali muzej ter srednjeveško orožje iz XVI. stoletja. Nazaj grede se nam je nudil krasen pogled in utrujeni, a nasmejani od zanimivega pripovedovanja grajskega vodiča, smo se vrnili k avtobusu, ki nas je popeljal spet proti Celovcu, kjer se je poslovila prijazna vodička in nas povabila na ponoven obisk domovine, kjer so bili ustoličeni naši knezi in vojvode. Zadovoljni in obogateni s kulturno dediščino naših prednikov na koroški zemlji smo se vrnili v večernih urah v domačo vas, prepričani, da je tudi ta izlet pripomogel k boljšemu spoznavanju ne le preteklosti, ampak tudi sedanjosti skupnega medčloveškega stika, ki v današnjem tehniki podvrženem življenju vse bolj upada. V. P. razstave V foyerju Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, je na ogled razstava DRAGA DRUŠKOVIČA. V repenski Kraški galeriji je do 27. t. m. na ogled razstava slikarke ZORE KOREN SKERK. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled do 15. julija razstava slikarja DINA PREDONZANIJA. V galeriji Palače Costanzi je na ogled razstava del UMBERTA VERUDE in sicer iz kolekcije STAVROPULOS iz mestnih umetnostnih muzejev. Razstava bo trajala do 15. julija in bo dostopna občinstvu od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure v delovnih dneh, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je na ogled razstava ruskega slikarja ER-TEJA. Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled razstava »Železnice od Jadrana do Donave - Razglednice iz zgodovinskega arhiva Daria Pettirossa«. Razstava, katero je pripravila Letoviš-čarska ustanova v sodelovanju z Železniškim muzejem iz Trsta bo na ogled do 14. julija ob delavnikih od 9. do 13. in od 17. do 19. ure. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je do 21. t. m. na ogled razstava slikarke SILVIJE OSOJNIK. V Pilonovi galeriji, Prešernova ul. 3 -Ajdovščina, razstavljata do 15. julija PATRIZIA DEVIDE in ANI TRETJAK. Urnik: vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure, ob nedeljah od 15. do 19. ure. razna obvestila Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bodo do 15. septembra uradi odprti za stranke s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 16. do 18. ure. ŠE NIKOLI TAKI POPUSTI dobrodošli k TRST - Ul. S. Spiridione 5 kjer je POLETNA RAZPRODAJA popusti do moške in ženske kopalke, bikini, oblačila in pregrinjala za na plažo, stezniki, perilo za moške in ženske, tkanine za dom PRAZNIK TISKA 'Ujjiiii J SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IN ŠPORTA V TREBČAH Marij Čuk pri nogometnem igrišču S TREBUHI ZA KRUHI od 13. do 23. julija Program: turnir v malem Režija Jože Babič nogometu Vsak večer ples z ansamblom HAPPV DAV. PREDSTAVA NA PROSTEM danes, 12. t. m., ob 21. uri v Mačkoljah - Borov gozdiček. Vabljeni! izleti Bi si rad ogledal lepote Barcelone in Coste Brave? SKD Vigred iz Šempolaja organizira 8-dnevno potovanje od 24. do 31. avgusta za 350.000 lir. Za vpisovanje tel. na št. 200150 (Franka Škrk) od-19. do 21. ure najkasneje do 31. julija. Slovenska Vincencijeva konferenca obvešča, da je odhod otrok v kolonijo v Comegliansu danes, 12. t. m. Zberejo naj se v Trstu v Ul. S. Nicolo 31 ob 15.15, v Gorici pa pred železniško postajo ob 17. uri. Ker je še nekaj prostih mest, se lahko javite v Trstu v Ul. S. Nicolo 31 od 16. do 18. ure na tel. št. 68762, po 20.30 na tel. št. 43194 ter v Gorici na tel. št. 530924. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu organizira enotedensko bivanje v dveh izmenah v Domu Mangart v Žabni-cah od 8. do 15. septembra in od 15. do 22. septembra. Vključeni so enodnevni in poldnevni izleti. Vpisovanje in informa- cije do 30. julija na sedežu društva v Tr- stu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324. SPDT prireja v soboto, 14., in nedeljo, 15. t. m., dvodnevni avtomobilski izlet na Polinik in Sonnblick na avstrijskem Koroškem, ki spadata v sklop vrhov Poti prijateljstva. Prijave sprejema ZSŠDI (tel. 767304) in Lojze Abram (tel. 415534), ki izlet tudi vodi. Prireditelj priporoča opremo za hojo po snegu. šolske vesti Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja . v šolskem letu 1990/91 v Trstu sledeče tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur); 2. za uradnike uvozno/izvoznega podjetja - 2. letnik (1200 ur); 3. za obdelovalce kamna - 2. letnik (1200 ur); 4. za bančno tehniko (30 ur); 5. za psihologijo prodaje in marketinga (50 ur); 6. za upravljanje podjetij (60 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola; 7. za strojepisje (150 ur); 8. srbohrvaščine (120 ur); 9. za knjigovodstvo in fiskalne obveznosti v podjetju (80 ur); 10. za programiranje na personal computerju z razvitejšimi jeziki (200 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola; 11. za osnovno informatiko in MS - DOS (60 ur); 12. Word processing - tečaj urejevanja besedil (60 ur); 13. za uporabo programa Data base (60 ur); 14. za animatorje na social-no-kulturnem področju (60 ur); 15. za upravljanje kmetij, namenjenih kmečkemu turizmu (60 ur) ter 16. za cvetličarstvo in okrasne rastline (80 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 20. julija na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi pri Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 362941. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 12. julija 1990 MOHOR Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.26 - Luna vzide ob 22.59 in zatone ob 10.06. Jutri, PETEK, 13. julija 1990 MARJETA PLIMOVANJE DANES: ob 6.36 najnižja -53 cm, ob 13.27 najvišja 42 cm, ob 19.28 najnižja -16 cm, ob 0.44 najvišja 22 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj, zračni tlak 1021,4 mb raste, veter 30 km na uro severovzhodnik, bur-ja s sunki do 55 km na uro, vlaga 38-od-stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessandro Maroth, Vanessa Andreotti, Elisa Pasin, Ketty Coslovich, Andrea Martina Vittori, Stefa-no Cotide. UMRLI SO: 44-letni Renato Scherl, 78-letna Maria Garbari, 95-letna Amelia Sullig, 79-letni Bruno Guerrieri, 80-letna Felicita Valentich, 77-letni Ruggero Vin-citorio, 95-letna Giovanna Filcich. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. julija 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. SLOVENSKO »STALNO.. GLEDALIŠČE SATIRIČNI POLETNI KABARET BANANA HAWAII Ali kako sta BORIS KOBAL in SERGEJ VERČ sklenila zapustiti svoj rodni kraj in se za vedno naselila na Hawaiie med opice, palme, banane in ... bananovke. Jutri, 13. t. m., ob 21. uri v Križu — Ljudski dom V soboto, 14. t. m., ob 21. uri v Barkovljah — na igrišču kulturnega društva V nedeljo, 15. t. m., ob 21. uri v Zgoniku - na trgu mali oglasi razne prireditve Sekcija KPI občine Dolina organizira TRADICIONALNI FESTIVAL DELA IN UNITA' od danes, 12., do ponedeljka, 16. t. m., v športnem centru v Dolini. Program: danes in jutri ples z narodnozabavnim ansamblom KRT iz Kamnika, v soboto, nedeljo in ponedeljek pa z ansamblom POMLAD. V nedeljo ob 19. uri koncert "Filarmonice" od Koroščev, ob 20. uri nastop gojencev plesne šole KD France Prešeren iz Boljunca, ob 20.30 govor. Pokrit prostor s petsto sedeži. Poskrbljeno za pijačo in jedačo. SZ Gaja nadaljuje s ŠPORTOM IN ZABAVO. Danes zvečer ples z ansamblom Zodiaco. kino ARISTON - 21.30 Legami, r. Pedro Al-modovar. EKCELSIOR - Zaprto. EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.00 II mio piede sinistro, r. Jim Sheridan. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Non aprite guel cancello 2. NAZIONALE II - 16.45, 22.15 Non e stala una vacanza, e stata una guerra, kom., i. Dan Aykroyd, John Candy. NAZIONALE III - 16.10, -22.10 Aula 69 lezione di sesso, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.30 Night game - partita con la morte, □ GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 La scuola di mos-tri. EDEN - 15.30, 22.00 Le avide lingue del-le studentesse bollenti, porn., □ □ CAPITOL - 17.30, 22.00 Nightmare V. -II mito. □ LUMIERE - 20.00, 22.15 Rosalie va a far la spesa, i. Marianne Sagebrecht, Brad Davis.ALCIONE - 18.00, 22.10 La voce della luna. RADIO - 15.30, 21.30 La signora e il ma-rinaio.porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Darujte v sklad Mitje Čuka OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. OSMICO je odprl Alfonz Guštin na Colu št. 12. OSMICO je odprl Ladi Rebula (Bajta). OSMICA je odprta - Zajčja farma v Rep-niču. VINSKE BRATCE vabi na osmico Stanko Gruden v Samatorco. Toči belo in črno vino ter reže domač pršut. V POLETNIH mesecih oddam na Krasu sobi starejšim osebam ali družini. Tel-327208 ali 200156. UREJEVANJE in načrtovanje vrtov: v tem času zelo ugodne cene za sejanju trave, nego živih mej, košnjo ter obdelavo zelenih preprog. Analize zemljišč brezplačno. Žniderčič - Števerjan (GO), tel. (0481) 884161 ob večernih urah. ČUDOVITEGA mucka podarim ljubitelju živali. Tel. 212119. PEDIKERKA KLAVDIJA, Ul. sv. Frančiška 11, obvešča svoje cenjene stranke, da je njena nova telefonska številka 370436. ZARADI bolezni prodam na Pokritem trgu prostor za prodajo cvetja in rastlin. Tel. v večernih urah na št. 381006. OSEBNI RAČUNALNIK AT ARI 1040 Z monitorjem in trdi disk za računalnik macintosh prodam. Tel. 302748 v večernih urah. PO ZELO UGODNI CENI prodam fia1 uno sting, 77.000 km, pet prestav, letnik 1987. Tel. 229540 od 12. do 13. ure. PRODAM plug in obračalnik za traktor baggioli 10 za 450.000 lir. Tel. 200760- BI MORDA RABILI pridne roke pri gospodinjskih opravilih ali v gostišču v kuhinji? 38-letnica vam nudi pomoč v popoldanskem času in ob sobotah. Tel-(003865) 72207. prispevki V spomin na drago Pino Perhauc daruje Lella Battich 50.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. Ivana Resinoviča if na Slavo in Frančkota Košuto daruje Albin Orel z družino 25.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost in 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Vidine starše Slavo in Franca Košuto darujeta Marija in Živk® Marc 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Dragice Malalan daruje Tončka Sosič 25.000 lir z3 SKD Tabor. V spomin na Karla Kalca, Rudolfa u1 Franca Križmančiča darujeta Zora in Sliko 40.000 lir za Bazovski dom. Ob tretji obletnici smrti Avguštine B3' rut vd. Švab daruje sestra Dora 20.000 lir za KD Valetni Vodnik - Dolina. V spomin na Franca in Slavo Košut3 darujeta Sergio in Vilma 25.000 lir SKD Barkovlje in 25.000 lir za Skupno*1 družina Opčine. Namesto cvetja na grob Tončke PeC' chiar darujejo Rismondovi 20.000 lir z3 SKD Skala. V spomin na drago Pino Perhauc darujeta Bojana in Savica Modrijan 30.000 l'1 za SPDT. V spomin na Pino Perhauc daruje13 Angela in Karlo 20.000 lir za Glasben3 matico. Namesto cvetja na grob Vidinih stsr šev daruje družina Pupulin 30.000 lir 2 Sklad Mitje Čuka. Namesto cvetja na grob dragih Vi31 nih staršev darujeta Aljoša in Vera Ve*3 50.000 lir za Slovensko dobrodelno dru tvo. Ob 13. obletnici smrti drage mame ^ none Marije Nardin vd. Sancin daruj3) Sida, Vinko, Betty in Darko 50.000 lir Z0 Glasbeno matico. jff V počastitev spomina dragih Slave Franca Košute darujeta Neva in Luci3 150.000 lir za mladinski zbor Glasb« matice. (.a V spomin na gospo Slavo in Fr33 Košuto darujeta družini Malalan in “ biero 50.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na drago sestro in teto D a. gico Malalan daruje družina Karla M3^ lana 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk, * 21 22 * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 50 Ti lir za SKD Tabor, 50.000 lir za p3^5 zbor Vesela pomlad in 50.000 lir za m ya vjiuiia viuaiija. -^1 menjalnica 11.7. 1990 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE fixing BA$srC' Ameriški dolar . 1206,500 1180,— Japonski jen 8,148 7,50® Nemška marka . 732,720 727,— Švicarski frank 865,250 85?- 102,l'5 186."' 197-"' Francoski frank 218,300 215,— Avstrijski šiling 104,152 Holandski florint ... 649,930 645.— Norveška krona 190,980 Belgijski frank 35,575 35.— Švedska krona 202,430 Funt šterling .. 2179,250 2140,— Portugalski eskudo . 8,364 Irski šterling .. 1965,100 1930. Španska peseta 11,956 900' Danska krona . 192,520 189,— Avstralski dolar 967,300 Grška drahma . 7,485 7,— Jugoslov. dinar — luU- Kanadski dolar 1041,500 1000,— ECU 1517,200 pSrrTnU ! 22 23 24 25 33 36 40 41 45 49 53 60 61 VODORAVNO: I. lovec na ... morju, 6. mesto v Argentini, 8. ženska, ki nabira, 10. sveti bik pri straih Egipčanih, II. naša stara babica, 12. angleški popevkar Ste-wart, 13. smrekov lubadar, 14. menih in sir, 16. latinski veznik, 17. ženski glas, 18. avt. oznaka Pescare, 20. mesto v Vietnamu, 22. glej sliko, 23. večji kamen, 33. koristolovec, 34. avt. oznaka Tarenta, 35. Janez Čandek, 36. zmrznjena voda, 37. odsotnost osumljenca, 38. znak za kem. prvino renij, 39. jugoslovanski otok, 40. antično mesto, 42. nekdanji naslov turških dostojanstvenikov, 43. po-grebščina, sedmina, 45. raven, standard, 46. Tom Mix, 47. liho število, 48. prva ženska, 49. nravi, značaj, 50. grška boginja ljubezni, 53. zidanje, 56. konica, 57. grška črka, 60. avt. oznaka Avellina, 61. poklon, darilo, 62. oče, 63. avstrijska smučarka Hess. NAVPIČNO: 1. rod družine rožnic, 2. egipčanska boginja neba in zemlje, 3. nočni lokal, 4. veda o iranski kulturi, 5. krepkost, 6. vojaško poročilo, 7. odprtine v zidu, 8. moško osebno ime, 9. levi pritok reke Lahn v ZRN, 13. zidni opornik, 15. okoli trebuha, 18. nižina, ravnina, 19. matematični izraz za enakost dveh količin, 21. znak za kem. prvino galij, 22. sloveen poljski ples, 23. pijača za zbujanje teka pred obedom, 24. večja vodna naprava, 25. Luksemburg, Romunija, 26. grška črka, 27. mešanec, potomec belokožca in črnke, 28. uganka, 29. vodna žival, 30. grška črka, 31. Ugo Tognazzi, 38. nenadni napad, 39. tekmeci, zlasti v ljubezni, 41. delovna izmena, 43. žaba, 44. enota za dolžino, 47. mesto v FJK, 51. italijanski gledališki igralec (Arnoldo), 52. pri Rimljanih 13. ali 15. dan v mesecu, 54. avt. oznaka Valjeva, 55. sto kvadratnih metrov, 58. Theodor Kdrner, 59. Anton Aškerc. 2 3 4 5 7 9 11 13 15 17 18 79 20 21 32 34 35 38 39 44 48 ■ 52 ■ 57 58 59 63 1. Ime komaj umrlega sovjetskega fizika Mihailoviča Franka? □ Igor □ lija □ Boris 3. Kdo je predsednik izvršnega sveta v Kopru? □ Bruno Korelič □ Dušan Gorup □ Rudi Dujc 5. Kdo je predsednik naše Glasbene matice? □ Dušan Udovič □ Jože Pirjevec □ Adriano Semen 7. Glavno mesto Kolumbije? □ Medellin □ Bogota □ Santa Marta 9. Ime špetrskega župana? □ Firmino Marinig □ Gianni Sartori □ Piero Venier JANOVSKI - STRAUTS Riga 1987 Beli z lahkoto zmaga. Kako? 2. Kateri Borov košarkar je prestopil v vrste rimskega Messaggera? □ Christian Arena □ Dean Oberdan □ Peter Ažman 4. Ime tržaškega evroposlanca Rosset-tija? □ Giorgio □ Gianni □ Giacomo 6. Novi glavni in odgovorni urednik ljubljanskega dnevnika Delo? □ TitDobršek □ Silva Jereb □ Stane Trbovc 8. Ime nekdanjega nogometaša Tries-tine Colaussija, ki je 1934 osvojil naslov svetovnega prvaka? □ Mario □ Gino □ Flavio 10. Ime jugoslovanskega nogometaša Stojkoviča? □ Dule □ Damir □ Dragan HULAK - NOGUEIRAS Wijk aan Zee 1987 Nogueiras z »umetnimi ognji« onesposobi nasprotnika. Kako? ABSINT — pelinkovec, vrsta žganja (likerja). ASA — starojudovski kralj. ATRI — mestece v Abrucih in Moliseju v pokrajini Teramo s približno 15.000 prebivalci. Znana stolnica. ERNA — mesto v Libiji, znano v drugi svetovni vojni. ERTL — nemški politik, zvezni minister za prehrano in kmetijstvo (Josef). ILEŠ — bivša jugoslovanska rokometna reprezentantka (Katica). ISIS — egipčanska boginja neba in zemlje; tudi Izida. JANTRA — v hinduizmu mistična risba, ki pomaga pri meditaciji. ONTAKE — vulkan na japonskem otoku Honšuju, visok 6063 m. ORSI — argentinski nogometaš italijanskega porekla, levo krilo Juventusa in 35—krat državni reprezentant. ORIJA — indijski jezik iz skupine indoi-ranskih jezikov. POLONEZA — slovesen poljski ples v počasnem 3/4 taktu; tudi vrsta ženskega vrhnjega oblačila. SAKAI — pristanišče na Japonskem, južno od Osake s 470.000 prebivalcev; znano po jeklarnah in petrokemijski industriji. STOA — Zenonova filozofksa šola; tudi stebrišče v Atenah. TlRS — Bakhova palica; tudi tirsos. UR — davno Kaldejsko mesto. KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI V tej številki so sodelovali: Dušan JELINČIČ, Aleksander MUŽINA Jože PETELIN Ilustrator: Barbara BONETA Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno odlično. Devet pravilnih odgovorov je »devetica«, osem pravilnih odgovorov je »osmica« itd. Pet ali manj prvilnih odgovorov je ocena - negativna. VODORAVNO: 1. otročiček, dojenček (angl.), zbogom (it.) vdati se, ukloniti se (it.), ogledniki, odposlanci (it.), teta (it), it. filmski igralec Tognazzi, am. filmski igralec Pacino, Nikola Tesla, it. moško ime, 21. len, počasen (angl.), 23. sklep, člen (it.), prilagoditev (angl.), VVerner Egk, mesto na Siciliji, znak za kem. prvino neon. 5. 10. 12. 13. 14. 15. 17. 19. 24. 27. 28. 29. NAVPIČNO: 1. ameriška pevka (Joan), 2. orožja (it), 3. območje v Lombardiji, 4. angleška pritrdilnica, 5. rek pregovor (angl.), 6. razveljavljena (it.), 7. bivši nogometaš Triestine, 8. Ingemar Stenmark, 9. poklic brez soglasnikov, 11. nemška tovarna motorjev, 15. Aškerčevo ime, 16. umrli it. filmski režiser (Sergio), 18. vzor, pralik (angl.), 20. dragocenosti (it.), 21. zakon, prvilo, 22. zbogom (nem.), 25. avt. oznaka Trenta, 26. avt. oznaka Ancone. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 V oklepaju so označene okrajšave angl. za prevod v angleščino, it. za prevod v italijanščino in nem. za prevod v nemščino. Križkraž 32 VODORAVNO: 1. obleka, 9. majhna, ljubka papiga, 18. obseg glasov od najnižje do najvišje stopnje, 19. francoski alpski smučar (Yves), 20. prijateljstvo, 21. narodoslovec, 23. bivša jugoslovanska rokometna reprezentantka (Katica), 24. rimska boginja lova, 25. svetloba, 26. vulkan na otoku Mindanau, 27. avt. oznaka Sondria, 28. sani, 29. naš gledališki igralec (Rado), 31. ime bivšega kolesarja Bartali- ja, 34. sodobni slovenski slikar (Andrej), 37. Andričevo ime, 38. vrsta tolkala, 40. ena od celin, 45. Enzo Jannaci, 46. smrdeča smola, 49. glej zgornjo sliko, 50. plemiški naslov, 51. zamujanje, 53. tapeta, stenska aobloga, 55. je tudi edinka, 56. jezero v Etiopiji, 57. težko dihanje, 59. Anton Aškerc, 60. trije vrhovi v italijanskih Dolomitih, 63. kos celote, 64. nemški politik (Josef), 66. junak Remargueovega romana Slavolok zmage, 67. majhen metulj, 69. starodaven plug, 72. Prešernova pesem, 73. pristanišče v Čilu, 75. manjši bodeči plevel, 76. obsega Portugalsko in Španijo, 79. Diego Maradona, 80. filmski režiser Kazan, 81. mehkonebni glas. NAVPIČNO: 1. odtiskanje, 2. življenjeslovje, 3. gmote, ki jih izbruhajo vulkani, 4. indijansko pleme, 5. mik, 6. sestra in žena boga Ozirisa, 7. glej spodnjo sliko, 8. vulkan na otoku Honšuju, 9. Zenonova filozofska šola, 10. avt. oznaka Karlovca, 11. krma za konje, 12. zidanje s cementom, 13. temnejši les v sredini debla, 14. angleški rock glasbenik(Brian), 15. francoski gledališki igralec in režiser (Jean), 16. egipčanski faraon, 17. spakedran jezik tatov, beračev, 21. zagnanost, zanos, 28. avtor dela »Rakov oddelek«, 30. del telesa, 32. veznik, 33. gibanje za obnovo nacizma, 35. prebivalci ene od celin, 36. industrijska četrt Budimpešte, 38. vrednostni papir, 39. pokrajina v Vietnamu (orig.), 41. kraj na otoku Pašmanu, 42. priprava za vdihavanje zdravilnih hlapov, 43. zapor, arest, 44. nordijski bogovi, 47. Ivan Jan, 48. kesanje, 52. strežaj na ladji ali letalu, 54. zdravilo v razpršenem stanju, 58. dobra lastnost, 60. telo, 61. morske živali, 62. lošč, posteklina, 65. tuja menica, 68. bivši argentinski nogometaš, italijanskega porekla (Raimon-do), 70. zdravilo, 71. Oliver Cromwell, 74. Associated Press, 75. bikoborski vzklik, 77. vreme brez soglasnikov, 78. Ocvirk Vasja. 'H A n«"« SLOVNIČNA LASTNOST SAMOSTALNIKOV PREBIVALKE EVR. OTOŠKE DRŽAVE NAŠA OPERNA PEVKA JANKOVIČ MAMIN LJUBLJENEC ENOSTAVNA BELJAKOVINA SHAKESPEAROV KRALJ NAUK O LETALSTVU FRANCOSKI SLIKAR (PIERRE- AUGUSTE) IT. POPEVKAR RAMAZZOHI KRAJ KRI POREČU SOVJETSKA ZVEZA MESTO V LOMBARDIJI DREVO S PECKATIM SADJEM KRAJ PRI TERAMU ODPOR. NENAKLO- NJENOST BIVŠI TRZ. BOKSAR BENVENUTI PEVEC -KING- COLE DEŽELA V AZIJI UUBK. MOŠKO IME ŠVICARSKI POTOPISEC (CLAUDE) ZAČETEK ETIMOLOGIJE ŠPANSKI SLIKAR SALVADOR ŠTANDREŠKO DRUŠTVO BLAŽENOST V BUDIZMU ANATOLIJ KARPOV BOROV KOŠARKAR (CHRISTIAN) VRSTA RAZGLASA 1 2 4 5 1 3 2 3 4 5 1. bledenje, blodnja (v vročici, pred smrtjo itd.); figurativno: silovita, nepremagljiva strast ali čustvo, 2. lepaki s krajšim besedilom (tudi risba ipd.), ki kaj razglašajo ali na kaj opozarjajo, 3. sveta podoba pri pravoslavnih, 4. v starogrški mitologiji modrica zvezdoslovja; pridevek boginje Afrodite (ker je bila tudi boginja nebeške, nečutne ljubezni), 5. prebivalka večje azijske države Uganite, kaj pomenijo zgornje razlage in zapišite besede v lik vodoravno in navpično. 1. ROSA FRONC - MESEC Bivši odličen italijanski kolesar 2. VIANI IGRA... REN Bivši italijanski nogometaš 3. O! ECO! CORNER! Bivši tržaški nogometni trener PODROČJE OB JUŽNEM POLU PRIPADNIK KELTOV TURŠKI DOSTOJANSTVE- NIK MOŠKO IME VISOKA IGRALNA KARTA REKA V SZ ZBIRKA ZEMUEVIDOV PEVEC »KING- COLE TENIŠKI LOPARJI GOROVJE V SZ BRINDISI RUTENIJ SRBSKO MOŠKO IME IGRALEC V GLEDALIŠČU NARAVOSLOVJE ZIBELKA DELI RAVNIN. KI JIH OMEJUJEJO DVA POLTRAKA ONASSISOV VZDEVEK KIlZKRAŽ JE IAŠ IV. KRIŽKRAŽ 32 VODORAVNO: 1. ANPRST, 7. ABINST, 13. EIKLRT, 14. AAD-LNU, 15. AIINR, 16. ADENR, 17. OSSS, 18. AAD-LU, 19. AP, 20. ITT, 21. AAMNT, 22. AAR, 23. NR, 24. AAIKS, 25. GIOR, 26. AAORT, 27. DE-OST, 28. AČKKRS, 30. EIKNRV, 31. AIOSTT, 32. AAJNRT. NAVPIČNO: 1. INORPSSTT, 2. EINORR, 3. ALSSTT, 4. IRST, 5. AIK, 6. NT, 7. AEILTU, 8. ABDUR, 9. AANS, 10. AIN, 11. DN, 12. AAAIKMRST, 16. AAADN, 18. AAKLTT, 19. AEPRRT, 21. AKMRS, 22. AEGNT, 24. ČIOS, 25. DINO, 26. AOR, 27. AOR, 29. AK, 30. JV. Iz vseh črk pri določeni številki morate sestaviti besedo in jo vpisati v lik. Primer: pri 1. vodoravno iz črke ANPRST sestavite bvesedo PRSTAN. UMAZANE- TEZE KOPNO OBDANO Z VODO ŠVEDSKA NOGOMETNO MOŠTVO IZ BERGAMA MOŠKO IME VZPETINA PRI BEOGRADU JAMSKI ALI MOČVIRNI PLIN UŽITNA MORSKA RIBA IGRA NA KONJIH Z LESENO 20G0 OTOK S HAVANO IME RUSKE PLESALKE PAVLOVE KONJSKI TEK ODLIČEN BIVŠI FRANCOSKI KOLESAR (BERNARD) DESETI MESEC V LETU ARGENTINA. AVSTRIJA IME KOŠARKARJA PETROVIČA 1 2 3 4 5 6 7 8 ■ ■ 9 10 11 12 ■ 13 14 15 16 17 18 19 VODORAVNO: 1. tvorilo, kalup, 6. izkoriščevalci, 8. kraj v Istri, 9. široka ulica z nasadi, 12. davek v stari Avstriji, 13. sto kvadratnih metrov, 14. 'davno Kaldejsko mesto, 15. cirilska črka, 17. svetohlinec, 19. žival, rastlina, sadež. NAVPIČNO: 1. luna, 2. luka v Alžiru, 3. vrata, 4. Španija, Madžarska, 5. avt. oznaka Livorna, 6. špijon, vohun, 7. bivši košarkarski trener ljubljanske Olimpije (Janez), 10. jagnje, 11. pristanišče v Čilu, 15. moško osebno ime, 16. tuje ljubk. žensko ime, 18. Norveška, Romunija. VODORAVNO: 1. neozdravljiva boelezen, 4. italijanski košarkar Meneghin, 8. avt. oznaka Barija, 10. glej sliko, 12. konec polotoka, 13. španska pokrajina, 15. Peter Pan, 16. rimski stenograf, 17. Pestnerjevo ime, 19. hitro hlapljiva tekočina, 21. mineral iz skupine piroksenov, 23. glavno mesto Albanije, 26. večja slika ali risba na platnu, 27. Robert Redford, 28. vladar Inkov, 30. Anatolij Karpov, 31. zelenica v puščavi, 34. tračnice, 36. bolezenska reakcija organizma, 38. velika, lepa veža, 41. Ivan Jan, 42. nemški fizik (Albert), 44. čelo na pol, 45. vrsta glasbenih inštrumentov. NAVPIČNO: 1. bivši odličen slovenski smučar, 2. prilagoditev, 3. del ravnine, ki je omejen z dvema poltrakoma, 4. španski slikar (Salvador), 5. italijanska taksa, 6. kraška vzpetina, 7. osebni zaimek, 8. naš družbeni politični delavec (Darko), 9. arabski žrebec, 11. žensko ime, 14. jadrnica z dvema jamboroma, 18. kopno obdano z vodo, 20. znak za kem. prvino erbij, 22. naprave, 24. znak za kem. prvino nikelj, 25. tipalka, 29. pol kita, 32. avt. oznaka Zenice, 33. očka, 35. trska, 37. am. moško ime, 39. lijak, 40. južnoameriška papiga, 43. sveti (okr.). 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 ■ 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 NASLOVNA STRAN KRIŽANKA Z NAŠIM GLASBENIKOM. 1. ribič, 6. Rosario, 8. nabiralka, 10. Apis, 11. nona, 12. Rod, 13. pisar, 14. trapist, 16. et, 17. alt, 18. PE, 20. Saigon, 22. Pavle Merku, 32. skala,, 33. oportunist, 34. TA, 35. J. C, 36. led, 37. alibi, 38. R. E., 39. Rab, 40. orop,42. Aga, 43. karmina, 45. nivo, 46. T. M., 47. tri, 48. Eva, 49. etos, 50. Afrodita, 53. zidava, 56. ost, 57. delta, 60. A V, 61. dar, 62. ata, 63. Erika. Na sliki = Pavle Merku. STRAN II. NAŠI IN DRUGI KVIZI. 1. lija, 2. Christian Arena, 3. Dušan Gorup, 4. Giorgio, 5. Adriano Semen, 6. Tit Dobršek, 7. Bogota, 8. Gino, 9. Firmino Marinig, 10. Dragan. ŠAHOVSKA PROBLEMA. 1. problem: 1. Td:! Td4: 2. Tg4! in črni se je vdal. 2. problem: 1. ... SF4:! 2. Kf4: Le5:! 3. Kf3 (Ke5: Sg6 mat) Ld4! in beli se je vdal! KRIŽANKA ZA POLIGLOTE. 1. baby, 5. addio, 10. arrendersi, 12. emissari, 13. zia, 14. Ugo, 15. Al, 17. N. T., 19. Egone, 21. lazy, 23. arto, 24. adaptation, 27. W. E., 28. Enna, 29. ne. STRAN III. KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE. 1. oblačilo, 9. skobčevka, 18. dia-pazon, 19. Tavernier, 20. tovarištvo, 22. etnolog, 23. Ileš, 24. Diana, 25. soj, 26. Apo, 27. SO, 28. sanke, 29. Nakrst, 31. Gino, 34. Jemec, 37. Ivo, 38. činela, 40. Avstralija, 45. E. J., 46. ožnik, 49. Reka, 50. knez, 51. kasnenje, 53. opona, 55. hči, 56. Tana, 57. sopenje, 59. A. A., 60. Trecime, 63. del, 64. Ertl, 66. Ravic, 67. molj, 69. oralo, 72. Ukazi, 73. Arica, 75. osatec, 76. Pirenejski polotok, 79. D. M., 80. Elia, 81. velar. Na slikah = Reka, Lošinj. STRAN IV. SLIKOVNA KRIŽANKA -TENIŠKI IGRALEC. Spol - Irke - Nora - I - Tar - Varese - averzi-ja - Nino - Nat - Laos - BR - eti -Dali - nirvana - DK - Arena - La - letak. Na slikah = Ivan Lendl, astra. MAGIČNI KVADRAT. 1. delirij, 2. plakati, 3. ikona, 4. Urani-ja, 5. Kitajka. ANAGRAMI V STAVKU. 1. ROSA FRONC - MESEC = Francesco Maser. 2. VIANI IGRA ... REN! = Gianni Rivera. 3. O! ECO! CORNER! = JVereo Rocco. SLIKOVNA KRIŽANKA. Jaka - Onega - atlas - Nat - BR - Ru -akter - etika - zibel - koti - Ari. Na sliki = Joan Baez. STRAN V. KRIŽANKA S SESTAVLJANJEM BESED. 1. prstan, 7. absint, 13. relikt, 14. Luanda, 15. Inari, 16. derna, 17. Soss, 18. Lauda, 19. PA, 20. Tit, 21. manta, 22. Aar, 23. nr., 24. Sakai, 25. Ogri, 26. aorta, 27. odets, 28. skrčka, 30. vrinek, 31. taoist, 32. jantra. MINIKRIŽANKA. 1. model, 6. oderuhi, 8. Vrsar, 9. avenija, 12. dac, 13. ar, 14. Ur, 15. jeri, 17. hinavec, 19. črnica. SLIKOVNA KRIŽANKA. Sto -mat - Ero - S - tek - Avala -metan - orada — polo - PA - Ana - kas - Hinault - oktober - Raa -Aca. Na slikah = Samo Pahor, astra. STRAN VI. SLIKOVNA KRIŽANKA. V -jež - kajak - radar - m - Mr -goba - jelen - opeka - d - lignit -raca - ČA - ab - a - et - r. STRAN VII. KRIŽANKA Z NAŠIM ŠPORTNIM DELAVCEM. 1. rak, 4. Dino, 8. BA, 10. Odo Kalan, 12. rt, 13. Katalonija, 15. P. P., 16. Tiro, 17. Oto, 19. eter, 21. Šalit, 23. Tirana, 26. pano, 27. R. R., 28. Inka, 30. A. K., 31. oaza, 34. tiri, 36. vnetje, 38. avla, 41. I. J., 42. Einstein, 44. če, 45. klavirji. Na sliki = Odo Kalan. STRAN VIII. SLIKOVNA KRIŽANKA. Milena - Atalos - revija - Ares - dar - tj -OT - Noe - Nikita - Avalon -Man - mrk - skala - Aar - Ari -trma - RK - okov - ton - Rono -Robert - as - rama - tur - kaste-lan - Igor - abandon - ananas -Raf - Tina - dir - Lolita - pena -Orija - lolek - dual - Beara. Na slikah = Marko Ban, Marko Kravos, Robert Redford, Raf. ARGENTINSKI NOGOMETNI AS Zensko osebno IME IME TREH PERGAMSKIH KRALJEV ČASOPIS. OBZORNIK GRŠKI BOG VOJNE POKLON. DARILO OTON TRABANT SOVJETSKI DRŽAVNIK HRUŠČOV PONAVLJALNI GLAGOL AVSTRALSKI TENIŠKI IGRALEC (ROONET) BIBLIJSKI OČAK GRŠKA POKRAJINA AFRIŠKI VELETOK NAJVEČJI PTIČ TEKAČ UMRLI IT. FILMSKI KOMIK STAROJUDOVSU KRAU ZNAČILNA AMERIŠKA OBLEKA AVTOMOBILSKA OZNAKA KARLOVCA VOJAŠKI POVELJNIK TRDNJAVE ZAPUSTITEV. ZANIKRNOST AVSTRIJA. BELGIJA POL SARONGA ROMAN VLADIMIRA NABOKOVA INDIJSKI JEZIK KLADA ZA SEKANJE V SLOVNICI IZRAZ ZA DVOJINO BRITANSKI OTOK PREROKOVANJE IZ KART BNASSISOV VZDEVEK BDEČI KRIŽ GLAS. ZVOK MAJHEN PLUG PEVKA TURNER TUJE ŽENSKO IME JUŽNI SADEŽ PRIPADNIK ITALOV ZOBER. AMERIŠKI BIZON IME STRAVINSKEGA TEPČEK. BUTEC BIVŠI JUG. NOG. VRATAR JE TUDI SUŽENJSKI BIVŠI AFA. ATLET VELIKI GORSKI VRH REDEK NEBESNI POJAV PRITOK REKE LAHN V ZRN ŽELVA POJAV NA MORJU LARRY BIRO VISOKA IGRALNA KARTA KROŽNO IZREZANA PLOŠČA AM. PESNIK (EDGAR ALLAN) ENO OD IMEN PESNIKA TRDNJAVE ČRNO BELI VRAN VIII. — KrIŽKRAŽ 32 Kljub reklami zvezda Madonna že izgublja svoj sij Samo to ni jasno, kdo je komu naredil uslugo: škofje in dobromisleči Ma-donni s protesti, ki so ji bili najboljša reklama, ali pevka njim, ker je ponudila možnost nepoznanim ustanovam, da se javno pojavijo in si tako same delajo reklamo. Učinek je kljub velikemu razburjenju skoraj nezaznaven: koncert je kljub žolčnim izjavam bil, a mesta niso bila razprodana, kot je marsikdo pričakoval. Pohvalne besede Monice Vitti in Edwige Fenech ta trenutek bolj malo zaležejo, prej je zanimivo malodušje organizatorja Davida Zarda, ki je včeraj rekel, »da je do tega trenutka jutrišnji koncert v Turinu prava polomija«. Ker je protagonist afere mednarodna rock zvezda, lahko govorimo v resnici o neuspehu. Izgovor, da je predprodaja potekala prepočasi, je obroben, sklicevanje na napovedano splošno stavko je lahko alibi, da ne govorimo o pritožbah prebivalcev v bližini stadiona Flaminio. Vzroke moramo verjetno iskati drugje. Madonnini oboževalci so bili najstniki, s katerimi se je ona identificirala. Njeno prestopništvo je predvsem v obliki, ne pa v vsebini, istočasno se je ona skušala približati fansom s preprostimi motivi, ki ne prinašajo nobenega posebnega sporočila. Pevka se sedaj bliža tridesetim letom in zgublja stik s svojimi najzvestejšimi. Tudi iz njenih sporedov postaja jasno, da išče novih poti, čeprav v Rimu ni pokazala nič izrazito novega. Še vedno so bili najboljši del predstave baleti, ko se pokaže vsa njena spretnost, medtem ko o kakih glasovnih odlikah ne moremo govoriti. Seveda si je tudi zagotovila spremstvo odličnih glasbenikov in plesalcev, kar nikoli ne škodi. Kritiki ji tudi očitajo, da se raje zateka h kitschu, kot da bi spoštovala pravila okusnosti. Tu igrajo precejšnjo vlogo njene preobleke (v zadnji predstavi jih je osem) in vsebina nekaterih popevk, ki v vsebini res nimajo nič prestopniškega, pravzaprav pa tudi bogokletnega ne. Kakorkoli že, dekle si je še enkrat znalo zagotoviti ogromno brezplačne reklame. Na Festivalu dveh svetov v Spoletu Velik uspeh Julia Bocce Festival dveh svetov v Spoletu se počasi in z velikim uspehom bliža svojemu koncu v nedeljo zvečer, ko bo v okviru koncerta na trgu (prenašala ga bo tretja državna mreža ob 23.50) na sporedu Verdijev Rekvijem z Orkestrom RA1 iz Turina in z dirigentom Danielejem Gattijem. Medtem so v raznih dvoranah ponovitve gledaliških in drugih predstav ter razstave. Med letošnjimi zvrstmi je balet glavni favorit. Občinstvo je, denimo, z velikim navdušenjem sprejelo afriške plesalce in bobnarje s predstavo Afri-ca Oye, v torek zvečer pa je prav tako navdušeno sprejelo argentinsko baletno skupino Julia Bocce, medtem ko je bila kljub odlični reklami slabše obiskana sicer kvalitetna gledališka predstava Fuenteovejuna Lopeja De Vege. Balet je skratka premagal dramsko umetnost kljub temu da je ista gledališka skupina doživela lani izjemen uspeh. Mladi argentinski plesalec Julio Bocca je s partnerko Eleonoro Cassa-no in z italijanskim plesalcem Raffae-lejem Paganinijem ter seveda s svojo mlado skupino ponudil na festivalu kot osrednjo točko novo koreografijo Julia Lopeza z naslovom Dva svetova. V baletu se ob glasbi Vivaldijevih Štirih letnih časov in tangih Astorja Piazzolle srečujeta in spajata Boccova klasična baletna izraznost in njegov južnoameriški temperament. S svojo lahkotnostjo in spretnostjo je Julio Bocca še enkrat očaral občinstvo, ki je tako potrdilo, da že prepričljivo blesti nova baletna zvezde. Bocca, ki ni zelo visok, pa tudi ne lepotec, je pri samih 18 letih prejel zlato kolajno na prestižnem tekmovanju v Moskvi. Manj prepričljiv je bil morda prikaz koreografije Aleksandra Plisetskega, zato pa je navdušil Don Kihot Mariu-sa Petipe, ki spada v železni repertoar najspretnejših plesalcev. V teh dneh bo Bocca s svojim ansamblom prikazal ob Don Kihotu in Dveh svetovih še koreografiji Le Corsaire, katere avtor je prav tako Marius Petipa, in En-tre tangos y milangas. sklad mitje čuka jelka cvelbar Prosti čas Letni čas, ki ga preživljamo, je še posebej primeren za skupne dejavnosti staršev in otrok. Morda je to'tudi čas, v katerem zavestno lahko poiščemo priložnost za skupne dejavnosti. To pa ne počnimo le za to, ker imamo pač sedaj nekaj časa več, marveč predvsem za to, da bomo morda vsaj delno zapolnili vse, kar smo ob rasti naših otrok zamudili. Dokler so otroci majhni, nam je še nekako jasno, kaj lahko v družini počnemo skupaj, saj imajo na vsakem koraku potrebo naše pomoči. Toda kasneje, kaj še lahko počenjajo skupaj s starši otroci, ki rastejo in se osamosvajajo? Naše radovedno oko je pokukalo v tuje evropske raziskave, ki so se nanašale na lansko poletje in na dejavnosti približno 6000 družin. Raziskovalci, ki so te podatke preučili, posebej pa psihologi so bili mnenja, da je osnovno pomembno dejstvo, da se starši in otroci zelo dobro med seboj razumejo, ko delajo načrte za čas, ki ga bodo preživeli skupaj. In kaj najraje skupaj počenjajo? Pri otrocih je to odvisno od starosti: osem ali devetletni otroci postavljajo na najljubše mesto plavanje, ki mu sledijo kolesarjenje, izleti, branje pravljic in ljubkovanje pri starših. O tem, katero dejavnost postavljajo na prvo mesto starši, pa v prihodnji rubriki. Delovanje Sklada Mitje Čuka je vseskozi odvisno od sodelovanja in predvsem od podpore posameznikov in ustanov. Med te spada prav gotovo in v jprvi vrsti openska Hranilnica in posojilnica. Člani Sklada se naji-skreneje zahvaljujejo odbornikom Hranilnice za vsestransko in stalno razumevanje, še posebno pa za prispevek, ki ga je bil Sklad deležen junija in ki je bil namenjen odkupu sedeža na Proseški ulici. Odbor Sklada otrok in staršev poleti Simptomi zastrupitve s svincem Svinec je zelo nevaren strup, ki povzroča motnje v presnovi. Prav tako spreminja krvno sliko, vpliva na občutljivost živčnih končičev in škoduje tudi ledvicam. Največji vir onesnaženja s svincem so izpušni plini naših avtomobilov in drugih vozil, ki še vedno uporabljajo navaden bencin zasičen s svincem. Tudi pitna voda lahko vsebuje svinec, če teče skozi stare svinčene cevi. Krajša študija o vplivu svinca na otroke, ki so jo izvedli v osmih evropskih državah na 1990 otrocih, je pokazala, da so relativno še najbolj varni pred svinčeno nevarnostjo otroci iz Zvezne republike Nemčije. Ali če naravnost primerjamo rezultate: medtem ko so odkrili v krvi otrok iz vzhodne Evrope in iz Grčije po 10 mikrogramov svinca na 100 mililitrov krvi, je bila ta količina pri otrocih iz ZRN 8 mikrogramov. Najboljša slika se je pokazala pri otrocih iz Danske. Tem so namerili le 5 mikrogramov svinca v 100 mililitrih krvi. Seveda je bilo to računano v povprečju, kajti otroci, ki so prebivali v industrijskih predelih Nemčije, so imeli celo do 20 mikrogramov svinca v enaki količini krvi. Znanstveniki menijo, da stanje še ni doseglo alarmne točke. Do količine 40 mikrogramov svinca v krvi se še ne smemo vznemirjati, kajti šele pri tej količini so opazne v organizmu spremembe zaradi svinca. Ni pa napačno, če vemo, kateri so najzgodnejši simptomi. Navadno se začne s pomanjkanjem apetita, občutkom šibkosti, pokazatelj take zastrupitve so tudi stalna utrujenost, živčnost, motnje v spanju ali glavobol. V tem primeru je najbolje, da preverimo krvno sliko otroka in da po potrebi zdravnik odredi zdravila, s katerimi bi telo »očistili« svinca. Najboljša pomoč proti onesnaževanju s svincem pa je namera velikih tovarn, da ga izločijo iz svojih proizvodov, kot so barve, igrače, laki ali škropiva. Pa tudi lepa navada, da si otroci pred jedjo redno umivajo roke, je v veliko pomoč. Ugotovili so, da se je onesnaženje s svincem v zadnjih letih zmanjšalo za 50 odstotkov že zaradi uporabe prečiščenega bencina. rn rai i___________________ 9.00 Daniel Barenboim izvaja Beethovnove Sonate za klavir 9.30 Nad.: Santa Barbara 10.15 Film: II elan dei due Borsalini (kom., It. 1971, r. G. Orlandini, i. F. Franchi, C. Ingrassia) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nan.: Mia sorella Sam 12.30 Dok.: Juha in lešniki 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Ciao fortuna 14.15 Film: La ragazza piu bella del mondo (kom., ZDA 1962, r. Charles Walters, i. Doris Day) 16.10 Mladinska oddaja: Big! Estate 17.10 Nad.: Bratje Karamazovi 18.10 Danes v parlamentu 18.15 Sabljanje (iz Lyona) 18.45 Nad.: Santa Barbara 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.40 Film: Mother Lode (pust., ZDA 1982, r.-i. Charlton Heston, i. Kirn Basinger) 22.25 Dnevnik 22.35 Lit. nagrada Strega 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika opolnoči 0.35 Atletika (iz Barija) ^ RAI 2 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti 10.00 Dok.: Occhio sul mondo 11.00 Nadaljevanki: La guinta stagione, 11.55 Capitol 13.00 Dnevnik 13.30 Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nanizanka: Saranno fa-mosi 15.15 Variete: Ghibli (vodi Maria Giovanna Elmi) 16.15 Nanizanka: Mr. Belve-dere 16.40 Film: Uno, due, tre! (kom., ZDA 1961, r. Billy Wilder, i. James Cag-ney, Horst Bucholz) 18.25 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Padiglioni lon-tani (i. Ben Gross, Amy Irving, Rupert Everett, Christopher Lee, 2. del) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.20 Aktualnosti: La vertigi-ne del debito - Ouanto ci costano i conti in ros-so del Terzo mondo? 0.35 Dnevnik, vreme in horoskop | ^ RAI 3 | 12.40 Videobox 12.55 Variete: L estate di Magazine 3 13.50 Dokumentarna oddaja: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Go-uld (Bach, Sweelinck, Beethoven, Krenek) 14.00 Deželne vesti 14.10 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste 15.00 Rurbika: Rally 15.30 Vaterpolo (play-off) 16.00 Tour de France 17.00 Skoki v vodo (iz Bočna) 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Kolesarstvo: La Ruota d'oro 20.00 Aktualno: Današnji svet v očeh jutrišnjih odraslih 20.30 Film: La preda umana (pust., ZDA 1956, r. Roy Boulting, i. Richard VVidmark, Trevor Ho-ward) 22.15 Večerni dnevnik 22.20 Nadaljevanka: Heimat (4. epizoda) 23.20 Nočni dnevnik 23.50 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste | TV Ljubljana 1 | 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.30 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (6. epizoda) 10.10 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Mozaik. Dokumentarec: Te presenetljive živali -Rop pri belem dnevu 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Čudežna leta 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Vnovič v Bridesheadu (E. Waugh, r. Charles Sturridge-Michael Lindsay-Hoog, i. Jeremy Irons, 10. del) 21.00 Osmi dan 22.05 Dnevnik in vreme 22.30 Poletna noč, vmes nanizanka Mati in sin, nadaljevanka Mortimerjev okoliš (2. del) in dokumentarec Zločini stoletja (4. del) 0.30 Video strani TV Koper___________ 13.45 Nogomet: za nemško prvenstsvo Bayern Miinchen-Kdln (pon.) 15.3 Tenis - odprto prvenstvo ZDA '89: Becker-Lendl (finale, pon.) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Sportime 20.30 Dok. oddaja: Speciale Čampo Base (vodi Am-brogio Fogar) 22.00 TVD Novice 22.15 Kolesarstvo: Tour de France (posebna oddaja o etapi) 22.45 Boksarski prvaki: Boxe d'estate - srečanje Larry Holmes-Reynald Snipes (ur. Rino Tommasi) 23.15 Nogomet: za špansko prvenstvo Real Madrid-Sevilla (pon.) TV Ljubljana 2 16.00 Poskusni programi - satelitski prenosi 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja: Boj za obstanek 20.25 Potopisna reportaža: Na jugu Afrike 21.05 Studio Ljubljana L CAH ALB g______________ 8.30 Nanizanke: Simon Tem-plar, 9.15 Vegas, 10.00 Mannix 10.45 Aktualno: Forum 11.30 Kviza: Doppio slalom, 12.00 O.K. II prezzo e giu-sto 13-00 Superclassifica Show Story 14.00 Film: Ouella strana con-dizione di papa (kom., ZDA 1963, r. George Marshall, i. Jackie Glea-son) 15.45 Nan.: I Campbell, 16.15 Un dottore per tutti, 16.45 Marcus Welby M.D., 17.45 Diamonds, 18.45 Top Secret 19.35 Odkrivanje planeta otrok: Dire, fare, baciare, lettera, testamente 19.50 Kviz: duel motivetto... 20.30 Variete: Bellezze al ba-gno2 22.30 Nanizanka: Charlie's . Angels - Lo sponsor 23-15 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 1-05 Film: Sciarada per guat-tro spie (krim., Fr. 1966, r. Jacgue Deray, i. Lino Ventura) 8.05 Nanizanka: Bonanza 9.00 Film: Roma ore 11 (dram., It. 1951, r. Giuseppe De Santis, i. Lucia Bose) 11.00 Nadaljevanki: Aspettan-do il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Falcon Crest, 15.35 Veronica, il volto dell a-more, 16.30 Amandoti, 17.35 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Danielin horoskop 19.05 Nanizanka: General Hospital 19.35 Nad.: Febbre d amore 20.30 Film: Assassinio sul Nilo (krim., VB-ZDA 1978, r. John Guillermin, i. Jane Birkin, Peter Ustinov, Mia Farrow, Bette Davis, David Niven) 23.10 Veliki golf 0.10 Horoskop (pon.) 0.20 Film: La leggenda dei 7 vampiri d'oro (srh., VB 1974, r. Roy Ward Baker, i. Peter Cusing, David Chiang) 2.05 Nanizanka: Cannon ITALIA 1______________ 8.30 Nanizanke: Superman, 9.00 Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Boomer, cane intelligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.00 La famiglia Ad-dams, 12.30 Appartamen-to in tre, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Benson, 14.00 Giorni d’estate 14.15 DeeJay Beach in Ibiza 15.00 Nanizanke: I forti di For-te coraggio, 15.30 Mork & Mindy, 16.00 Tenera-mente Licia, nato risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 La famiglia Brady - E' sparita Kitty! 20.00 Risanke 20.30 Film: Arrangiatevi! (kom., It. 1959, r. Mauro Bolognini, i. Toto, Peppi-no de Filippo) 22.30 Glasbena oddaja: 5 Teen 23.35 Rubrika: Ai confini dello šport 0.05 Šport: Grand Prix 1.15 Nanizanki: Sulle strade della California, 2.15 Benson ODEOH__________________ 9.30 Nanizanka: Arthur 12.15 Rubrika: Ciao Italia 13.00 Risanke 15.00 Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.00 Colorina, 17.00 Avenida Paulista 18.00 Benny Hill Show 18.30 Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera 19.00 Rubrika: Ciao Italia 19.30 Risanke 20.00 Benny Hill Show 20.30 Film: La regina del nuo-vo mondo (dram., Av-stral. 1983, r. Igor Auzins, i. Angela P. McGregor) 23.00 Film: I selvaggi (dram., ZDA 1966, r. R. Čorman, i. Peter Fonda) 1.00 Rubrika: Ciao Italia TMC___________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nan.: Il calabrone verde 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 Nad.: Il grigio e il blu 15.00 Film: Processo alla paura (dram., ZDA 1975, r. La-mont Johnson, i. George C. Scott) 16.50 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Provaci an-cora Lenny, 18.30 Segni particolari, genio, 19.00 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Atletika (iz Lousanna) 22.30 Morski planet 23.00 Vesti 23.15 Tour de France (povz.) 24.00 Film: Mio marito e scom-parso (krim., ZDA 1978, r. Richard Michaels, i. Sal-ly Struthers) TEUEFRiULI____________ 12.00 Risanke 12.30 Rubrika: Voglia d'estate 13.00 Nan.: L'albero delle mele, 15.00 I giorni di Bryan, 16.00 Hagen 17.00 Risanke 18.30 Nanizanki: L’albero delle mele, 19.00 After Mash 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d’estate 20.30 Nad.: Elemento D 21.50 Nanizanka: Uno sceriffo contro tutti 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanka: I giorni di Bryan 24.00 Šport: Non solo rally 0.30 Nan.: After Mash 1.30 Vesti: News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.10 Ekologija danes za boljši jutri (pon.); 8.25 Evergreeni; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Jurij Kozjak, slovenski janičar (Josip Jurčič, 3. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Dobrodošlo poletje!; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Z naših festivalov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 16.50 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Antonina Dvoržaka; 18.00 Jugoslavija 1941-1945; 18.30 Soft mušic; 19.20 Zaključek in napoved sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba za dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovske pesmi; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualna tema: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni glas-beno-govorni program; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinski svet: ideje, recepti in nasveti za gospodinje; 11.00 Pisali so nam...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 19.00 Souve-nir d'Italy; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. V otroških vrtcih bo jeseni bolj živahno V vzgojno-varstvene ustanove prijavljenih nekaj več otrok Nocoj točno ob 2043 prvič na gradu Poletni kabaretni večer Še pomnite... marec ’43 V desetih otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom na Goriškem bo v jeseni 205 otrok. V vzgojno-varstvenih ustanovah bo nekaj otrok več kakor v pravkar zaključenem šolskem letu, še zmeraj pa precej manj, kakor v šolskem letu 1988/89, ko je bilo k pouku prijavljenih 217 otrok. Očitno gre torej za občasna nihanja, ob splošni tendenci upadanja števila otrok. Na podlagi vpisov v otroške vrtce je mogoče i.c zdaj s precejšnjo točnostjo napovedati, kako bo z vpisom v osnovne šole v prihodnjih dveh — treh letih. Kljub splošni neugodni tedenci, pa imamo letos, vsaj kar zadeva vpis v prve letnike vrtca, rahlo optimističen podatek. Prijavljenih je namreč za kakih deset odstotkov več otrok. Kje bomo zabeležili naj večje premike ? V goriškem didaktičnem ravnateljstvu bodo obiskovali vrtec trije otroci več. Najbolj živahno bo v Pevmi, kjer se je v prvi letnik prijavilo devet otrok (lani samo 4). Tudi v števerjanskem občinskem vrtcu bo jeseni bolj živo, saj bo v to vzgojno-varstveno ustanovo, ki jo vodijo nune, prvič vstopilo sedem otrok (lani 4). V ostalih vrtcih je skupno število otrok ostalo nekako nespremenjeno. Kakšen pa je položaj na Doberdob-skem? Če bi lahko sodili po številu otrok, ki bodo jeseni prvič šli v vrtec, bi lahko govorili z dokajšnjim opti-mizmo. V Doberdobu imajo namreč v prvi letnik prijavljenih štirinajst otrok (lani osem). Rahlo se bo povečalo število otrok v vrtcu v Rupi, v Sovodnjah bo ostalo nespremenjeno. Zaskrbljujoč pa je podatek za Romjan, kjer je v tamkajšnjo vzgojno-varstveno ustano- vo prijavljenih le enajst otrok, oziroma dva manj kakor lani. Podatek je toliko bolj zaskrbljujoč, ker vemo, da je vrtec priprava za osnovno šolo. Ne bi bilo spodbudno, ko bi to ustanovo, potem ko je deset rasla in napredovala morali postopoma zapreti preprosto, ker ne bo učencev! To velja za Romjan še posebej, saj gre za edino tovrstno ustanovo v Laškem. In dočakali smo dan prvega poletnega Pajk s showa na goriškem gradu. Po tolminskem puntu bomo drevi ponovno na goriškem grajskem dvorcu zbrani na pravi enotni slovenski manifestaciji, ki bo vsekakor prilagojena stvarnosti, obenem pa tudi tesno povezana z našo čvrsto preteklostjo. Zato tudi uraden naziv nocojšnjega večera: "Še pomnite... marec '43!". Program bo, glede na trenutni politični položaj precej tradicionalen in "suhoparen". Najprej bo na sporedu himna Zdravljica in to v kmečkem po-pritmu, nato pa pravi glasbeni nokturno s kantavtorjem Iztokom Mlakarjem. V osrednjem delu prireditve bodo tudi tokrat na vrsti pozdravi gostov. Spregovorili bodo predsednik SKGZ Palčič, predsednik goriške pokrajine Crisci, nato še I. Bratina, furlanski predstavnik Flebus in druge znane osebnosti... Sledil bo ritmični nastop ter glasbeni venček "Še pomnite... marec '43!" V nadaljevanju bomo lahko prisluhnili opernim spevom znanega goriškega pevca Dušana Kobala... našega Pavarottija "Mundial 90". Nastopili bodo tudi pevski zbori Kras (Dol-Poljane), O. Župančič iz Štandreža, So-vodenjski nonet ter skupno Doberdob-ci in Podgorci. In to bo najverjetneje tudi vse. Ah ja, oprostite, še važno sporočilo: Orietta Berti je žal v za- Vpis v otroške vrtce 1.letnik skupno l.letnik skupno 1989/90 1989/90 1990/91 1990/91 DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO GORICA Ul. Brolo 13 32 11 33 Ul. M. Fabiani 11 33 9 31 Štandrež 11 25 7 21 Pevma 4 14 9 20 Števerjan ‘ 4 12 7 13 Krmin 4 11 4 12 DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOBERDOB Sovodnje 4 14 5 14 Rupa 6 15 5 17 Doberdob 8 32 14 33 Ronke 4 13 4 11 SKUPNO 69 201 75 205 Delegacija deželne KPI v Novi Gorici V Novi Gorici se je v ponedeljek mudila delegacija deželnega vodstva KPI ter se srečala z županom Sergijem Pelhanom. Roberto Viezzi, Tullio Pai-za in Maurizio Salomoni so želeli neposredno od predlagatelja zvedeti podrobnosti glede predloga o skupnem mestu. Gre za predlog, ki je v zadnjih tednih prerasel lokalni okvir in ki zbuja veliko zanimanje v vsedržavnem časopisju. Predstavniki deželnega vodstva KPI so v približno eno uro dolgem pogovoru dejali, da se s predlogom novogoriškega župana v glavnem strinjajo in ga pozdravljajo, čeprav imajo za nekatera območja še nekaj pomislekov glede uresničevanja. Predlog bodo komunisti, tako so na sestanku, ki se ga je poleg župana Sergija Pelhana udeležil tudi tajnik ZKS — stranke demokratične prenove, Brulc, podprli na vseh nivojih in si prizadevali za primerno rešitev tudi v evropskem parlamentu. Med pogovorom so se dotaknili tudi vprašanja "fojb". Deželni tajnik KPI Viezzi je dejal, da je treba podpreti prizadevanja za ugotovitev resnice na zgodovinski podlagi, ob konzultaciji vseh arhivskih virov. koncerti V starodavni cerkvici na griču nad Fo-Ijanom bo drevi ob 21.30, v okviru mednarodnega ciklusa starodavne glasbe, nastopil ansambel Autrecourt. Vstopnine ne bo. Ansambel bo jutri zvečer nastopil v občinski sejni dvorani v Ronkah. Občinski odbornik odgovarja na kritike v zvezi z muzejem in razstavo baroka Kulturna sezona na goriškem gradu je v polnem teku. Ob raznih prireditvah obsega poletna kulturna ponudba na gradu možnost obiska muzejskih zbirk in priložnostnih razstav: že tradicionalna poletna slikarska razstava v grajskih sobanah, ki jo prireja Občina, je letos posvečena mojstrom baroka, turisti pa navadno vključijo v svoj program obiskov poleg gradu tudi ogled drugih muzejskih zbirk. Ob obnovljenem vojnem muzeju je možen tudi obisk sicer manj poznanega Mestnega muzeja. Le-tega namerava občinska uprava obnoviti in je zaprosila za deželni prispevek, kar pa je izzvalo nekaj kritik. Misovski občinski svetovalec je očital, da skuša občinska uprava dohitevati Pokrajino, ki je obnovila svoj muzej, da pa je pri tem nesposobna; da sploh ni jasno, kaj naj bi prikazali v mestnem muzeju; da je storitve na gradu prepustila zadrugi, ker sama ni v stanju, da bi poskrbela niti za čiščenje prostorov ali prodajo vstopnic. Kritike letijo tudi na račun razstave o baroku, češ da so prenesli v Gorico že drugje pripravljeno in oblikovano razstavo. Na kritike odgovarja občinski odbornik za kulturo Ubaldo Agati, ki poudarja, da mestni muzej obstaja že od leta 1908, da ga je občina stalno vzdrževala in da je obnova muzeja sad soglasne odločitve predstavnikov vseh strank v občinski svetovalski komisiji za kulturo. Agati tudi zavrača očitek o nesposobnosti in pojasnjuje, da je prepustitev storitev zadrugi nujnost, ki se je zaradi praktičnosti poslužujejo tudi druge javne uprave. Vsekakor je občinska uprava ohranila znanstveno in upravno vodenje svojih kulturnih inštitucij. Zato tudi ni res, da je bila razstava o baroku enostavno preneše-na v Gorico od drugod, saj sta ob tej priložnosti dr. Murawska iz Narodnega muzeja v Varšavi in goriška urejevalka razstave dr. Delneri pripravili nov katalog in preoblikovali razstavo. Na sliki: reprodukcija slike Simona Voueta "Cop-pia diseguale" iz Narodnega muzeja v Varšavi, ki je na ogled na gradu. Danes nastop APZ T. Tomšiča in deklet Glasbene matice Pevski nastopi so se pravzaprav začeli že sinoči, glavna slovesnost ob začetku letošnjega 29. mednarodnega natečaja v zborovskem petju Cesare Augusto Seghizzi pa bo danes dopoldne na goriškem gradu. Pevci sedemnajstih zborov iz dvanajstih držav, njihovi spremljevalci, gostitelji in člani mednarodne žirije, ki ocenjujejo nastope, se bodo zbrali ob 9.45 na Seghizzijevem trgu na gradu, kjer bodo položili venec k spominski plošči goriškemu skladatelju, po katerem je poimenovan natečaj in pevsko združenje. Zbor Seghizzi letos praznuje 70 let obstoja in delovanja, tako da bodo na današnjem srečanju obeležili tudi to obletnico. Vsi zbori bodo nato združeno zapeli "himno" goriških srečanj "Cum cantu populorum unio". Sledilo bo še srečanje pod prireditvenim šotorom na grajskem dvorišču, kjer bodo predstavnikom zborov izročili zastave. Dobrodošlico bo v imenu mesta izrekel župan, pozdravili pa bodo tudi predstavniki vseh sodelujočih pevskih zborov. Na letošnjem natečaju sodelujejo po en zbor iz Bolgarije, češkoslovaške, Finske, Francije, Jugoslavije, Poljske, Švedske, dva iz Romunije in Madžarske, po trije pa iz Sovjetske zveze (eden iz Rusije in dva iz Litve) in Italije. Med slednjimi je tudi Dek- liški pevski zbor Glasbene matice iz Trsta, dir. Stojan Kuret, Jugoslavijo pa predstavlja Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča iz Ljubljane, dir. Jože Fiirst. Oba zbora sodelujeta v treh tekmovalnih skupinah: danes bosta nastopila v polifoniji, jutri v posebni sekciji polifonije, ki predvideva nastop z zaokroženim pevskim pro-gramom-projektom, v soboto pa v izvajanju pesmi iz narodne tradicije. Sinoči so se kot rečeno začeli nastopi v prvi tekmovalni skupini, tj. nastopi manjših vokalnih skupin. Danes je na sporedu polifonija z dvema koncertoma v deželnem avditoriju v Ul. Roma: ob 15.30 bodo nastopi moških oz. ženskih zborov, zvečer ob 20.30 pa bodo nastopili mešani zbori. V popoldanskem programu se bodo predstavili ženski zbori "Pro mušica" - Nyiregyhaza (Madžarska), "Ostrava" (Češkoslovaška) in "Arfa" - Sofija (Bolgarija), dekliški zbor Glasbene Matice iz Trsta ter moški zbor "Azou-liukas" - Vilnius (Litva-SZ). Zvečer bodo nastopili mešani zbori "Cappel-la musicale Monteberico" iz Vicenze, "Engelbrekts Vokalensemble" iz Štok-holma (Švedska), "Camerata felix" -Oradea (Romunija), APZ Toneta Tomšiča iz Ljubljane, zbor Mesta Gorki (Rusija-SZ) in "Le Madrigal de Borde-aux" iz Bordeauxa (Francija). Stroge kazni za organizirano ilegalno prehajanje meje tujcev Z dokaj strogimi obsodbami na zaporno kazen in plačilo globe se je včeraj pred goriškim okrožnim sodiščem zaključil prvi del procesa (s poenostavljenim in krajšim postopkom) proti skupini italijanskih in tujih državljanov, ki je "pomagala" tujim državljanom, da so ilegalno prišli v Italijo. Sodišče je skoraj vse obtožence spoznalo za krive, enega je oprostilo, dva pa deloma oprostilo. Sodišče je nadalje odredilo, da se podaljša zaplemba premoženja, kot jamstvo za plačilo sodnih stroškov. Sodišče je popolnoma oprostilo Ful-via Terdino, deloma pa Armanda Marcuse in Lido Kijan. Kazni, ki jih je izreklo pa so naslednje: Giorgio Barbaria tri leta in tri mesece zapora in 40 milijonov lir kazni, Livio Candussio dve leti in štiri mesece zapora in 40 milijonov lir, Mario Civita in Greste Granato 21 mesecev zapora in 35 milijonov globe, Paolo Gallo 20 mesecev zapora in 35 milijonov globe, Sandro Cardone 16 mesecev zapora in 30 milijonov globe, Franco Mazia 14 mesecev zapora in 30 milijonov globe, Armando Marcusa šest mesecev zapora in 12 milijonov globe, Lide Kijan osem mesecev zapora. Za Marcuso in Kijanovo je kazen pogojna. Vsi bodo morali tudi solidarno poravnati sodne stroške. Danes popoldne se bo proces nadaljeval proti drugi skupini obtožencev. Nezgoda na delu v tovarni Soteco Mlad delavec se je včeraj ponoči ranil med delom v nočni izmeni v tovarni Soteco v Sovodnjah. Žrtev nezgode na delu je 22-letni Silvio Scorciapino iz Ronk, Ul. Puccini 9. V še nepojasnjenih okoliščinah si je okrog polnoči mladi delavec zlomil levo roko. Pospremili so ga v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč nato pa ga sprejeli na 30-dnevno zdravljenje v ortopedski oddelek. Telefon v nujnih primerih Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156. dnjem trenutku odpovedala sodelovanje. Vsi drugi pa so še včeraj stodvaj-set procentno zagotovili prisotnost. Spored se bo pričel točno ob 20.43, zaključek pa bo ob 24. uri, morda tudi kako minuto kasneje. Število prijavljenih poslušalcev je nadvse presenetljivo, kar odraža zanimanje in radovednost za prireditev, ki je zgolj politične narave (dober znak, da se Slovenci, po štirideset in več letih vendarle začnemo spet zanimati za politiko in ne puščamo pretežkega bremena edini slovenski stranki). Na razpolago je samo še nekaj vabil... za zamudnike. Ti se lahko zglasijo še danes zjutraj v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288). Z veliko sreče bodo morda prišli do vabila. Še nekaj koristnih informacij za udeležence: prvi poletni Pajk's show bo na goriškem gradu (Bastione fiori-to) ob 20.43. Vsem priporočamo "kapo-te", dežne plašče in težko gorsko obutev. Obvezen je "panin"! In še zadnje: če še niste na počitnicah in si želite triurno poletno "hladno" razvedrilo, vam ne preostane drugega kot nocojšnji Pajk’s show na goriškem gradu. V primeru slabega vremena — po izkušnjah tega tedna je verjetnost precejšnja — bodo poletni Pajks show odgodili na kasnejši datum. Sicer pa, saj veste, tudi v politiki ne gre zmeraj vse gladko. Zadnje upravne volitve so dokazale tudi to in še marsikaj. Če pa hočete zvedeti kaj več, ne zamudite edinstvene priložnosti nocoj, na gradu. Rajonski svet jutri v Pevmi Rajonski svet v Pevmi se bo sestal na programski seji jutri, v petek, ob 20.30 v prostorih osnovne šole J. Abrama. Dnevni red predvideva naslednje točke: poročilo predsednika, program manjših vzdrževalnih del na področju rajona, predlog za porazdelitev funkcij in organizacijo dela v okviru rajonskega sveta, razno. razna obvestila SSG vabi v četrtek, 19. julija, ob 21. uri v Podgori in v petek, 20. julija, ob 21. uri v Steverjanu na predstavi igre S trebuhi za kruhi. Predstavi bosta na prostem. Na Radiu Trst A bosta danes ob 12. uri v oddaji Dobrodošlo poletje - hobby in prosti čas, ki jo pripravlja Vili Prinčič, Silvan Bevčar in Dušan Černič spregovorila o muharjenju. Društvo slovenskih upokojencev prireja v nedeljo, 29. t. m., piknik v prijetnem gozdičku v bližini hotela Bor v Črnem Vrhu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz, glasbo, kosilo na žaru. V primeru slabega vremena bop družabnost v hotelu. Prijave sprejemajo poverjeniki po vaseh in na sedežu društva (Ul. Croce 3) v četrtek, 19. t. m., med 10. in 11. uro. Posojilnica v Sovodnjah obvešča cenjene stranke, da od junija dalje ob četrtkih posluje tudi v popoldanskem času. Urnik za stranke je od 16.30 do 18.00. izleti SPD Gorica priredi v soboto, 14. t. m., in nedeljo, 15. t. m., izlet v Kamniške alpe z vzponom na Grintovec. Vodi Miran Čotar. Prevoz z lastnimi sredstvi. Podrobnejša pojasnila po telefonu 30995. I_____________kino________________ Gorica CORSO Zaprto. VERDI 18.00-22.00 »Non piu di uno«. R-Pozzetto. VITTORIA 17.30-22.00 »Guardando guel animale di mia moglie«. Tržič COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30 »Policijska patrola«. Ob 20.30 »Ljubezenski maraton«. SVOBODA Šempeter 20.30 »Besnilo — fratic«. DESKLE 20.00 »Vroče ustnice«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini — Korzo Italia 89 — te1, 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 (Comunale n. 2) — Ul. A. Manlio 14 a/b — tel. 480405. __________pogrebi_____________I Danes ob 9.30 Maria Carmela Clansig iz bolnišnice Janeza od Boga v cerke na Placuti in na glavno pokopališče. Med avtorji knjige so znanstveniki z vsega sveta Biblijski atlas tudi v slovenščini Cankarjeva založba v Ljubljani, ki se lahko ponaša z nekaterimi knjižnimi izdajami nacionalnega pomena, je v slovenščini izdala Biblijski atlas, katerega originalno izdajo je pripravila angleška založba The Times. Po uspehu z Atlasom svetovne zgodovine, je to že druga tovrstna izdaja, ki pomeni na slovenskem knjižnem trgu seveda več kot standardno izdajo. Gre nedvomno za izjemen založniški podvig, ki mu je še posebno v čast dejstvo, da je slovenska založba angleško izdajo dopolnila s poglavjem Biblija na ozemlju Jugoslavije in tako delo še bolj približala slovenskim uporabnikom knjige. Med avtorji knjige je cela vrsta znanstvenikov z vsega sveta, na čelu jim je stal ameriški univerzitetni profesor James B. Pritchard z univerze v Penn-sylvaniji. Pri jugoslovanskem poglavju pa je sodelovala vrsta domačih znanstvenikov, predvsem zgodovinarjev. Slovensko izdajo je pripravila vrsta prevajalcev in domačih strokovnjakov, zgodovinarjev in kartografov. Knjiga je istočasno izšla tudi v Zagrebu v hrvaščini, za slovensko izdajo pa najdemo podatek o 12.000 (!) izvodih tega dela. Knjiga velikega formata na skoraj 240 straneh, s celostranskimi barvnimi kartami in izjemnim slikovnim gradivom ter strnjenim vmesnim tekstom, pomeni tudi v tehničnem pogledu izjemen dosežek slovenskega založništva, da o pomenu take knjige za kulturo slovenskega naroda posebej niti ne govorimo. Biblijski atlas (v originalu ima knjiga naslov The Times Atlas of the Bible) je posvečen biblijskemu dogajanju, krščanstvu in Judom ter njihovi državi. Na majhnem koščku Bližnjega vzhoda, predvsem v Palestini, so nastali začetki tisočletne kulture, da ne govorimo o začetkih človeštva, ki jih znanost postavlja na ta tla. Najmanj kar je, pa je dejstvo, da sta na tem koščku nerodovitnega sveta nastali dve svetovni religiji. Zato je prikaz dogajanj na tem ozemlju, v teku več tisočletij, tolikšnega kulturnega pomena. Ne samo za tamkajšnje narode, temveč za ves kulturni svet. Biblijski atlas pomeni torej prikaz zgodovine Bližnjega vzhoda v besedi, v zemljevidih in slikah. Čeprav je poudarek na prikazu dogajanj v Palestini, pa vendar prikaz ni omejen samo nanjo in na svetopisemska dogajanja, kot utegne koga zamotiti naslov, temveč mnogo širše. Pač glede na to, da zgodovinarji na to področje postavljajo začetek človeškega razvoja, začetek naše kulture (tu npr. leži najstarejše mesto na svetu: Jeriho) in začetek dveh svetovnih religij. Zato ni obsežno samo področje, ki ga zavzema ta knjiga, temveč je tudi časovno izjemno obsežno. Zajema čas od začetka poljedelstva in živinoreje, od gradnje mesta in obdelave kovin, do nastanka in propadanja držav, nastanka krščanstva in razširitve tega na preostali svet. Pri tem atlas posveča svoje prikaze ne samo zgodovinskemu dogajanju, temveč tudi vsakdanjemu življenju, kar je po svoje posebna privlačnost. Vsebinsko je Biblijski atlas razdeljen na vrsto poglavij in podpoglavij. Uvodu in kronologiji Bližnjega vzhoda sledi obdobje, o katerem sicer govori Stara zaveza. Potem je zajet čas med obema zavezama in nato obdobje Nove zaveze. Posebno poglavje pa nosi naslov Biblija na ozemlju Jugoslavije. V okviru posameznih poglavij je široko obdelano obdobje 400 let egiptovske prevlade nad odseljenimi Izraelci, pa odbobje ponovne vrnitve rimske okupacije Palestine, razdružitve Jeruzalema. Posebej je prikazana krščanska doba, z judovskimi upori, razselitvijo Judov po svetu in širjenjem krščan- stva. V tradiciji Cirila in Metoda, Biblija pri Srbih, Biblija pri Slovencih, to pa so samo nekatera poglavja zadnjega razdelka knjige z naslovom Biblija na ozemlju Jugoslavije. V okviru vsakega poglavja in razdelka knjige najdemo najprej koncizno, strnjeno in jasno ter pregledno napisano besedilo z raznimi časovnimi razpredelnicami. Poudarek pa je seveda na geografskih prikazih, ki so narejeni v moderni tehniki. Ravne projekcije so nadomeščene z bolj realističnimi, pač v skladu z dognanji, da je zemlja okrogla. Klasičen način risanja zemljevidov s severom na vrhu je zamenjal drugačen način gledanja, pač tak, ki je glede na prikazano dogajanje primernejši. Geografske karte, ki so izjemen dosežek, tako slikovno kot barvno, dopolnjujejo številne risbe in barvne fotografije. Gre torej za izjemen atlas, s poudarkom na zemljevidih in slikovnem gradivu, ki mu je tekst le v oporo in dopolnitev. Da so Timesovi atlasi najboljši na svetu, ni samo reklamno geslo. O resničnosti tega se bodo lahko ponovno prepričali tudi slovenski uporabniki ob prebiranju Biblijskega atlasa. Vsebinska popolnost in dognanost ne more biti presenetljiva, če vemo, da so angažirali najboljše strokovnjake z vsega sveta. Kartografska popolnost in slikovna zanimivost ter celotna netekstovna komponenta knjige dajeta izjemen vtis. S pomočjo teh 600 zemljevidov bo bralec ob prebiranju teksta dobil kar najpopolnejšo zgodovinsko in stvarno podobo o Palestini in judovskem ljudstvu. Za oboje pa vlada v svetu in pri nas doma danes veliko zanimanje. Biblijski atlas je torej več kot dragocena in zanimiva izdaja. Sl. Ru. Nov izvod dvojezične revije Soča Pred nami je tretja številka go-riškega dvojezičnega glasila Ison-zo/Soča. Uvodnik je napisal glavni urednik Dario Stasi, gre pa za pismo o spomeniku deportiranim v Jugoslavijo maja 1945. Resnica o tedanjih dogodkih še danes zbuja mnogo vroče krvi, eklatanten pa je primer Uga Scarpina, čigar ime je vklesano med imena žrtev, dasi je človek živ in zdrav kot riba. Primeru te »mrtve duše« je posvečen tudi podrobnejši članek v časniku. Uvodniku sledi razmišljanje uredništva ob problemih in smislu brezcarinske cone s posebnim poudarkom na vprašanju bencinskih bonov, nato pa si lahko ogledamo faksimile prvega goriškega dvojezičnega časopisa Lo specu-latore goriziano/Goriški oglednik iz leta 1862. Sledi pogovor z novopečenim županom Nove Gorice Sergijem Pelhanom. Poleg ukvarjanja s spomenikom deportirancem se uredništvo loteva tudi pobude za postavitev obeležja tolminskim puntarjem iz leta 1713. Diego Kuzmin piše o muzeju na Sveti gori, številko pa zaključuje prgišče razmislekov in dve hudomušni zgodbici, katerih avtorstvo je sicer zakrito, vendar mu z bežnim pregledom kolofona zlahka pridemo do dna. Pomembna razstava v Gorici Odkrivanje orientalske misli in kulture »Triumf baroka« Konec junija so v Gorici odprli razstavo »Triumf baroka — umetnine varšavskega Narodnega muzeja in zasebnih zbirk Furlanije-Julijske krajine«. Razstava Predstavlja novost celo v vsedržavnem merilu in prikazuje čudovito pot evropskega slikarstva v sedemnajstem in na začetku osemnajstega stoletja. Na ogled je več kot šestdeset del, sama razstava pa je posvečena spominu Jana Bialostoc-kega, ravnatelja varšavskega Narodnega muzeja, posreduje pa tudi doprinos spoznanj velikega znanstvenika o baroku, predvsem severnoevropskega navdiha. Ob razstavi je izšel tudi bogat katalog, dopolnjen z eseji in reprodukcijami. Bhagavadgita in budizem Slovensko občestvo je dobilo tri izredno zanimive prevode starega indijskega slovstva, ki so izšli pri Mladinski knjigi v zbirki Misel stare Indije. Gre za novo izdajo Bha-gavadgite, za katero je Vlasta Pacheiner-Klander posodobila in dopolnila svoj prevod izpred dveh desetletij, in pa za dva budistična teksta, ki ju je poslovenil Primož Pečenko: Dhammapado in Vprašanja kralja Milinde. O Bhaga-vadgiti verjetno ne kaže izgubljati besed, saj je del enega temeljnih epov svetovne književnosti, Mahabharate, ki je Indijcem to, kar sta nam Homerjevi pesnitvi. Za povprečnega Evropejca predstavlja delo, iz katerega lahko najhitreje spozna duha hinduizma, kot pravi sama prevajalka. Poletne igre V torek so se v Dubrovniku slovesno začele 41. Dubrovniške poletne igre, največji kulturnoumetniški festival v Jugoslaviji, katerega sloves pa je znan tudi po vsej Evropi. V okviru letošnjega sporeda se bo do 25. avgusta zvrstilo 19 koncertov, 16 dramskih in 6 opernih predstav, 3 predstave muzikala in dve predstavi Zarzuele (španska opereta iz 17. stoletja), po 11 recitalov in folklornih večerov. Posebnost letošnjega programa bodo Dnevi lutkovnega gledališča in Mednarodna delavnica komornega muziciranja. Tudi letos bodo na Dubrovniških poletnih igrah nastopali umetniki iz Slovenije, med njimi Slovenski oktet, Komorni orkester RTV Slovenija, Dubravka Tomšič, Eva Novšak-Houška itd. Festival je v torek odprl predsednik predsedstva SR Hrvatske Franjo Tudman. Drugačen je pomen obeh budističnih besedil, ki sta za slovenskega bralca več ali manj novost. Ko smo že omenili vzporednico med Homerjem in Mahabharato, kaže poudariti, da so zlasti Vprašanja kralja Milinde izjemno pričevanje o prežemanju grške in indijske kulture: gre za idejo nekakšne svetovne, evrazijske civilizacije helenizma, ki si jo je zamislil Aleksander Veliki, vendar je zaradi njegove zgodnje smrti prehitro zamrla. Devetnajsto in dvajseto stoletje skušata na novih temeljih oživiti prav to zamisel, seveda v povsem drugačnem kontekstu »globalne vasi«. Razgovori med grško-baktrijskim vladarjem Menan-drom (Milindo) in budističnim modrecem Nagaseno presenetljivo spominjajo na Platonove dialoge, ki so nastali kaki dve stoletji prej. Pečenkov prevod nam prinaša prva tri poglavja teh pogovorov, ki po mnenju nekaterih strokovnjakov veljajo za izvirno verzijo. Ena od zanimivosti besedila so zabavni podtoni, ki omogočajo, da te dialoge ob budističnih praznovanjih celo uprizarjajo. Nasprotno je Dhammapada, kot navaja prevajalec, eno tistih del staroindijskega slovstva, ki je bilo namenjeno duhovnemu razvoju, ne pa zabavi. Vsebuje vsa temeljna načela Budovega nauka in je zato kot naročeno za hitri tečaj budizma oz. kot uvodno čtivo o tem versko-filozof-skem nauku. Že sama Budova biografija je dovolj eksemplarna, da deluje celo na razvajenega bralca, še bolj zanimiva pa je seveda misel, ki je iz tako nenavadnega curriculuma izšla. Z nujnimi pridržki lahko namreč v budističnih naukih najdemo predhodnike najvišjih miselnih dosežkov evropske filozofije: že zgolj načelo »srednje poti«, ki hoče priti onkraj vseh nasprotij, ki se paroma pojavljajo, nakazuje Heglovo dialektično triado ali denimo kategorialno misel, ki je tako aktualna zadnja leta. In to dobi seveda posebne razsežnosti, ko se zavemo, da je nastajalo pred dva tisoč leti. Edino, kar je moč ob teh treh prevodih reči, je preprosto encore! . . ALEKSA ŠUŠULIC Življenje indijskega mesta nostl in življenje indijskega mesta Bangalore Glasbeni kritik iz Zagreba o MePZ Primorec Tabor Mešani pevski zbor Primorec Tabor je na nedavnem gostovanju v Zagrebu, doživel velik uspeh. Kot smo že poročali, je bil deležen toplega sprejema, nadvse laskavo pa se je o njegovem nastopu pred zahtevno zagrebško publiko, izrekla tudi kritika. O uspešnosti koncerta priča zlasti zapis zagrebške radiotelevizije izpod peresa glasbenega kritika prvega programa Radia Zagreb Dorda Saule, ki ga v celoti posredujemo: »V dilemi, ali bi prisluhnil koncertu Zagrebške filharmonije, ali pa nam nepoznanemu zboru, sem se vendarle odločil za drugo možnost. Odločil sem se za goste našega zagrebškega zbora Ivan Zajc, odločil sem se za goste, ki prihajajo iz kraja, ki ga poznamo samo zato, ker je prvi po prehodu meje v Italijo v smeri Trsta in sicer Opicina ali Opčine. Čeprav neštevilno, si bo občinstvo odslej še za dolgo zapomnilo ta kraj po njegovem mešanem zboru Primorec Tabor, ki ga sestavljajo tamkajšnji slovenski prebivalci. Pevci so se predstavili v komorni zasedbi, pod vodstvom mladega lider-ja in dirigenta Matjaža Ščeka. Najprej je zapel domači zbor Ivan Zajc pod vodstvom Zlatana Sindičiča. S poletom in svežino je za uvod zapel Štiri madrigale Ivana Zajca in Tanac Branka Starca, nato pa je predal glasbeno besedo svojim in našim gostom. V razponu skladb od Jacobusa Gallusa do slovenskih sodobnih skladateljev Merkuja, Lebiča in Kumarja, je zbor Primorec Tabor pokazal izredno veliko pripravljenost v zborovskem petju. Od renesančnih asketskih, umirjenih, toda kompliciranih in rafiniranih intonacij prefinjenega Gallusa, je zbor rastel k avantgardni večplastnosti harmonskih zamisli modernih skladb z zmeraj suvereno artikulirano glasbeno govorico. S precizno in skladno izmenjavo ženskih in moških glasov pa je zbor na momente dosegel tudi orgelski zvok, ki priča o visoki pevski kulturi. Vse to so dosegli seveda tudi ob globoki dirigentski inspiraciji, kot nosilci plemenitih zvočnih doživetij in melodijskih premikov te harmonsko komplicirane zamisli, s pretežno širokimi mirnimi tokovi so proti koncu pokazali tudi tisto običajno, toda prav tako bujno in artikulirano ritmično zborovsko glasbo s folklornim prizvokom, ki je nastala po zamisli skladateljev Merkuja, Lebiča in Kumarja. Mesto Opicina nam bo od danes ostalo v drugačnem, bolj poetičnem spominu, prav zaradi nevsakdanje zborovske sporočilnosti, ki jo je bilo čutiti v vsaki pesmi in v vsakem zvočnem in razpoloženjskem nastavku zbora Primorec-Tabor.« Teater v Miljah Danes bodo v Miljah na tiskovni konferenci predstavili mednarodni festival »Mladinsko gledališče«, ki se bo začel 22. julija in bo trajal do konca meseca. Tudi letos se obetajo vrhunske predstave in gostovanja iz vse Evrope, v okviru festivala pa bo nastopilo tudi Slovensko stalno gledališče z »Razbojniki iz Kardemomme«. Na najtežji etapi kolesarske dirke po Franciji Bugno kot Coppi! Košarkarska tekma Jugoslavija - Italija »Modri« gladko Tako je Bugno (desno) v končnem sprintu za las prehitel sicer odličnega Lemonda (AP) ALP D'HUEZ — Le en Italijan je do včeraj osvojil etapo kolesarske dirke po Franciji, ki se je zaključila na vrhu mitične in neusmiljene gore Alp D'-Huez: to je bil nič manj kot sloviti Fausto Coppi, ki je daljnega leta 1952 osvojil Tour štev. 39. Takrat je bilo prvič, da so organizatorji te dirke pomislili na ta "peklenski" vzpon. Vendar je "Campionissimo" ponesel svojo rumeno majico prav do Pariza, tako da so si organizatorji Toura takrat domislili, da bi podelili... drugo mesto, ker je bil pač sloviti Coppi izven konkurence. To so bili drugi časi, ki se seveda ne povrnejo več. Bugno ni osvojil tega najtežjega odseka Toura, kot je to počenjal pred leti "Campionissimo", temveč je to storil z izredno pametno taktično dirko, po kateri je zasluženo slavil. Ko so ga namreč ob koncu vprašali, kakšen je sedaj njegov cilj na tem To-uru, je zelo skromno (in morda tudi realistično) poudaril, da je že dosegel svoj minimalni cilj, ki je pač osvojitev ene etape. Ta Tour je namreč težko pogojevala le ena napazljivost favoritov, ki so dopustili, da je v prvi etapi skupina skoraj popolnih "outsiderjev" zaslužila nekaj "težkih" minut, katerih se okorišča še sedaj. Tako lahko tekmovalce te dirke razdelimo na dve skupini: na tiste, ki so se od tega neverjetnega pobega v prvi etapi okoristili, in favorite (pred pričetkom dirke), ki skušajo sedaj z veliko težavo nadoknaditi zamujeno. Med nepričakovane protagoniste spada seveda Pensec, ki je ohranil rumeno majico in od katere se ne namerava tako lahko ločiti. Med take zamudnike, ki lahko še povedo svojo na Touru, se je sedaj uvrstil še Bugno (ki je spadal v ozek krog favoritov), ki je osvojil etapo na sila enostaven način: dovolil je, da je Delgado pobegnil, ter sam vodil svojo igro za njim. Ko je Španec le tri kilimetre pred ciljem popolnoma izčrpan popustil, sta ga prehitela Italijan in Lemond, v končnem naletu pa je bil boljši Bugno. Etapa je bila izredno selektivna, saj je nekaj kolesarjev dobesedno izginilo z začelja skupne lestvice. To velja predvsem za bivšo rumeno majico Bauerja, pa tudi za Nizozemca Maasena, za Vzhodnega Nemca Amplerja in še bi lahko naštevali. Danes se Tour pravzaprav šele začne... VRSTNI RED 11. ETAPE 1. Bugno (It.) 5.37'51" s povprečno hitrostjo 32,412 km na uro; 2. Lemond (ZDA) i.č.; 3. Breukink po 1"; 4. Cla-veyrolat (Fr.) 4"; 5. Parra (Kol.) 6"; 6. Rondon (Kol.) 40"; 7. Hampsten (ZDA) i.č.; 8. Delgado (Šp.) i.č.; 9. Criguielion (Bel.) 47"; 10. Pensec (Fr.) 48"; 11. Mil-lar (VB) 56"; 12. Chozas (Šp.) 1'09"; 13. Chiappucci (It.) 1'26"; 14. Fuerte (Šp.) i.č.; 15. Philipot (Fr.) itd. LESTVICA 1. Pensec (Fr.) 48.24'43"; 2. Chiappucci (It.) po 128"; 3. Lemond (ZDA) 9'04"; 4. Breukink (Niz.) 9'28"; 5. Bugno (It.) 10'39"; 6. Delgado (Šp.) 11'05"; 7. Crigu-elion (Bel.) 11'29"; 8. Alcala (Meh.) 11’55"; 9. Hampsten (ZDA) 13'55"; 10. Philipot (Fr.) 13'49"; 11. Chozas (Šp.) 13'52"; 12. Cabestany (Šp.) 13'53"; 13. Lejarreta (Šp.) 14'25"; 14. Fuerte (Šp.) 14'35"; 15. Claveyrolat (Fr.) 14'48"; 16. Boyer (Fr.)15'04"; 17. Delion (Fr.) 15’20"; 18. Rooks (Niz.) 15'22"; 19. Parra (Kol.) 15’46"; 20. Kelly (Ir.) 16'46" itd. Jugoslavija - Italija 90:64 (48:29) JUGOSLAVIJA: Pavičevič 10, Dani-lovič 7, Čutura 5, Kukoč 14, Paspalj 14, Zdovc 9, Obradovič 3, Čurčič 2, Jovanovič 4, Markovič, Bilalovič 6, Savič 4, Perasovič 1, Komazec 11. ITALIJA: Esposito 2, Pessina 10, DelLAgnello 5, Bosa 9, Brunamonti 1, lacopini 2, Vescovi 5, Riva 11, Moran-dotti 4, Costa 3, Niccolai, Pittis 6, Can-tarello 4. SODNIKA: Rems (Ljubljana) in Jovič (Zagreb). PM: Jugoslavija: 26:31; Italija 23:28. TRI TOČKE:. Komazec 1:2, Kokoč 1:1, Zdovc 1:1, Obradovič 1:1, Paspalj 0:1, Perazovič 0:1, Riva 1:3, lacopini 0:1, Niccolai 0:1. PON: Riva (28), Kukoč (33). GLEDALCEV: 2.500. PULJ — Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je sinoči v Pulju opravila svoje "strašno" maščevanje za nenadejan torkov poraz v Trstu. Italijo je namreč pregazila v vseh elementih igre ter gladko zmagala z rezultatom 90:64. Končni izid ni bil nikoli v dvomu, saj so Jugoslovani s Kukočem, Paspalj em in Zdovcem na čelu takoj povedli, tako da je bila tekma zaklju- čena že ob koncu prvega polčasa. Po drugi strani pa so Italijani igrali zelo bledo, predvsem pa apatično in nikakor ne borbeno, kot se je to zgodilo v Trstu. Med Italijani sta se izkazala le Pessina in Rossini, pri Jugoslaviji pa je brezhibno deloval predvsem kolektiv. Drevi v Trstu »veliki boks« TRST — »Veliki boks« se vrača v Trst. Drevi ob 21. uri bo namreč v tržaški športni palači zanimiv boksarski miting, najvažnejše srečanje pa bo v težki kategoriji med Tržačanom Biagi-om Chianesejem in Mehikancem Mi-relesom. Srečamje bo trajalo osem rund. Težave pri Udineseju VIDEM — Mnogo prahu je včeraj dvignila novica, ki jo je objavil osrednji italijanski športni časopis, da je skušal predsednik Udineseja Pozzo "kupiti" srečanje zadnjega kola prvenstva A lige proti Laziu. Videmsko vodstvo je vse demantiralo, vendar ni znano, kako se bo zadeva končala. Jugoslovani pod vrhom MANILA — Le dve koli pred zaključkom medconskega šahovskega turnirja v Manili se lahko kar trojica jugoslovanskih šahistov uvrsti v kandidatske dvoboje. Damljanovič, Ljubojevič in Nikolič se namreč nahajajo v skupini igralcev, ki si delijo 13. do 19. mesto, napreduje pa prvih enajst šahistov. Popovič, Ivanovič in Čabrilo pa nimajo več nobenih možnosti. Z včerjašnjo zmago z bivšim svetovnim prvakom Taljem in z remijem v prekinjeni partiji z Georgijevim, se je Ljubojevič odločilno približal vrhu. To je vsekakor razveseljivo, saj se je dolga leta najmočnejšemu jugoslovanskemu šahistu vedno izmuznila kvalifikacija med kandidate le za las. Važnejši izidi 11. kola: Ljubojevič -Talj 1:0, Korčnoj - Geljfand remi, Sax -Ivančuk remi, Gurevič - Judašin remi, Derejev - Short remi, Dolmatov - Hubner remi, Halifman - Damljanovič 1:0, Miles - Anand 0:1, De Firmian - Nikolič remi, Ehlvest - Rehlis 1:0, Adgestein - Popovič 1:0, Džinžigašvili - Sokolov remi, Čabrilo - Vaganjan remi, Portisch - Sunye remi, Iljeskas - Ivanovič remi. Prekinjena partija iz 10. kola: Ljubojevič - Georgijev remi. Skupna lestvica: Ivančuk, Gurevič in Geljfand 7,5 Korčnoj, Derejev, Sax, Dolmatov, Judašin, Halifman, Short, Hiibner, Anand 7, Ljubojevič, Damljanovič, Nikolič, De Firmjan, Ehlvest, Adams, Širov 6,5, Sejrawan, Stoli, Rehlis, Miles, Ftačik, Hjartarsson, Adgestein 6, Georgijev, Guljko 5,5 (1), Čabrilo, Lotie, Lputjan, Talj, Sokolov, Džinžigašvili, Marin, Spa-sov 5,5, Popovi:, Ivanovič, Portisch, Iljeskas, Vaganjan, Spargett, Je Ronguang, Sunye 5, Torre, Lobron 4,5 (1), Arensibija, Lin Ta, Chandler, Kamski, Petursson, Maskarinas, Rahels 4,5, Ramzdajk. Rod-gers, Smislov 4 (1), Zapata, Huarez 3,5 (1), El Tahir 3 (1), Hmadi 3, Pjasecki, Afifi 2,5 točke. Odmevi in mnenja po torkovem košarkarskem srečanju med »azzurri« in »modrimi« v Trstu Italija zmagala zaradi jugoslovanskega »lapsusa« TRST — Med predstavitveno konferenco pred tekmo košarkarskih reprezentanc Italije in Jugoslavije je italijanski trener Sandro Gamba poudaril, da so se doslej domala vsa srečanja med »azzurri« in »modrimi« končala zelo tesno, brez večjih razlik v korist ene ali druge ekipe. Torkova tekma v športni palači na Čarboli je potrdila besede italijanskega trenerja. Še več: bila je gotovo najbolj izenačena v zgodovini dosedanjih spopadov pod košema med Italijani in Jugoslovani. Zmagovalec je bil znan šele po treh podaljških, po 55 minutah efektivne igre, zmagala pa je domača ekipa z dvema točkama prednosti — 115:113. Po tekmi je trener Sandro Gamba ponovil, da so srečanja med Italijani in Jugoslovani vedno zelo napeta, borbena in izenačena. Torkova tekma v tem pogledu ni bila izjema. »Mislim vsekakor, da je bila to dobra tekma,« je izjavil. »Našim reprezentantom se je poznalo, da dva meseca niso odigrali nobene tekme. V tem času so )e trdo trenirali. Po tistem, kar sem videl na parketu, se tudi Jugoslavija nahaja v podobnem položaju. Obe ekipi še iščeta tiste mehanizme, uigranost, skratka igro, ki jo bosta izvajali na svetovnem prvenstvu. Ne smemo namreč pozabiti, da je vsa priprava tempirana na začetek avgusta, na svetovno prvenstvo v Argentini. Prav zadovoljen sem bil, da smo odigrali tri podaljške. Naša reprezentanca je dokaj prenovljena, pomlajena. Kar 9 igralcev je mlajših od 23 let. Pri košarki ni povsem vseeno, ali igraš v začetku tekme ali pa v končnici. Igranje v končnici je vse bolj zahtevno, podaljški so bili zato dobrodošli predvsem za mlade; zanje je bilo igranje v tako napetih podaljških dobra mentalna priprava za zahtevne nastope na svetovnem prvenstvu.« »V podaljških se je med »azzurri« ob Brunamontiju izkazal predvsem Pessina,« smo omenili Gambi. »Da, Pessina je dober v napadu, mnogo manj pa v obrambi. Prav zato sem mu ukazal, naj brani najboljše jugoslovanske strelce, na primer Kukoča. Proti igralcu takega formata se lahko naučiš braniti. Pessina je sicer nekaj godrnjal, a sem ga vzpodbujal, naj pazljivo nadaljuje z obrambo, naj igra v obrambi z noga- mi, naj s pravočasnim premikanjem zapira prostor pod košem.« »Kaj pa Cantarello, ljubljenec tržaškega občinstva?« se je glasilo naslednje vprašanje. »Cantarello ne štarta v prvi peterki; je še preveč "zelen", lahek. Na treningu pa je zelo pazljiv. Vidi se, da želi napredovati, in to je predpogoj za uspeh.« Sandra Gambo smo vprašali tudi za mnenje o Jugoslaviji. »Jugoslovanska košarka je vedno kvalitetna. Proti nam so igrali brez treh igralcev takega kalibra, kot so Petrovič, Divac in Radja. Z ZDA so gotovo najboljši na svetu.« Po mnenju o tržaškem občinstvu (»Pomislite, le kje bi 10. julija napolnili športno palačo, kot so jo tu v Trstu?«) je bilo obvezno vprašanje o cilju italijanske reprezentance na svetovnem prvenstvu. »Računamo na dostojno uvrstitev,« je povedal Sandro Gamba, ki se v Argentini ne boji morebitnih protiitalijanskih izpadov domačih navijačev kot »povračilni ukrep« za protiargentinsko ravnanje italijanskih navijačev med svetovnim nogometnim prvenstvom v Italiji. »Italija je bila vključena v B skupino, ki bo tekmovala v Rosariu. V tem mestu živi mnogo italijanskih izseljencev, in videli bomo, za koga bodo navijali.« Jugoslovanski trener Dušan Ivkovič je bil po tekmi seveda nekoliko po- parjen, a je športno sprejel poraz: »Oboji smo imeli več možnosti za zmago tako v regularnem času kot v podaljških.« Kaj pa tiste zadnje tri sekunde tretjega podaljška? (Tri sekunde pred iztekom tretjega podaljška so italijanski branilci storili napako nad Komazecom. Rezultat je bil takrat 115:113 za Italijo. »Modri« so se odrekli prostim metom »eden za enega«, nadaljevali so s strani, akcija pa je ob sireni splavala po vodi.) »Takrat nismo metali prostih metov zaradi lapsusa. Pri kontroli rezultata sem bil prepričan, da zaostajamo za tri točke, zato sem se odločil za nadaljevanje s strani. Šlo je le za lapsus,« je obrazložil jugoslovanski trener. »Mister 29« (letošnja izbira št. 29 na draftu ameriških profesionalcev) Toni Kukoč je bil »jezen« nad porazom. »Hoteli smo zmagati, a nam ni uspelo. Za nas je bila to prva tekma, doslej smo imeli le fizične priprave, zato šele iščemo uigranost. Tudi "šut" je bil slab,« je povedal. »Kaj pa ameriški profesionalci?« »To bi bil zame velik izziv. A bo treba še videti. Še eno leto bom gotovo igral za Jugoplastiko, zatem pa bom verjetno poskusil v Ameriki.« Jure Zdovc je bil po tekmi še kar dobro razpoložen. »Glede na to, da smo odigrali prvo tekmo, je bilo še kar v redu.« »In izgubljene žoge?« smo ga vprašali. »Katere izgubljene žoge?« je odgovoril z vprašanjem. »Tiste trina sredini igrišča,« smo vztrajali. »Ah, ja. Zgodi se. V prvi tekmi, z ostro igro, nisi še navajen take ostrine, pa se zgodi,« je bil njegov zagovor. Resnici na ljubo je že trener Ivkovič malo prej podčrtal, da je Zdovc »po dveh nedeljah pavze šele od četrtka na treningu, kar pa je očitno premalo. Zdovca smo še vprašali o cilju jugoslovanske reprezentance v Argentini. »Uvrstitev v finale,« je prepričano odgovoril. Na tribuni rezervirani za bivše košarkarske reprezentante je tekmi sledil tudi nov nakup tržaškega prvoligaša Stefanela, Dino Meneghin. Po tekmi smo ga vprašali, kako je bilo slediti spopadu med Italijo in Jugoslavijo s tribun potem, ko je bil dolga leta med absolutnimi protagonisti teh tradicionalnih dvobojev. »Cas teče za vse,« je jedrnato odvrnil in se nato osredotočil na srečanje: »Vidi se, da se obe reprezentanci šele pripravljata. Obe iščeta ideje za svojo igro. Igralci so se mi zdeli mentalno utrujeni, verjetno od velikega fizičnega napora v tem delu priprav.« O Cantarellu, s katerim bo v prihodnji sezoni gospodaril pod Stefa-nelovim košem, je povedal sledeče: »Cantarella je bilo malo opaziti, kar pa je naredil, je bilo marljivo opravljeno. Videl sem, da podaja dobro žogo pod koš, je pa še premalo borben.« Trener Stefanela Bogdan Tanjevič je bila tekma všeč. »To je bilo lepo srečanje, polno agonizma in borbenosti. Všeč mi je taka košarka. Na tekmah, ki kaj pomenijo, prevladuje obramba nad napadom. Na teh tekmah je mnogo "nečiste" igre v obrambi, mnogo kontaktov. Prav v tej zvezi mislim, da je bilo srečanje koristno za obe ekipi, obema trenerjema je služilo za preverjanje forme igralcev in dosedanjega dela. Seveda, to ni bilo pravo lice jugoslovanske košarke. »Modri« niso bili kompletni: s Petrovičem, Div-cem in Radjo bo jugoslovanska igra povsem drugačna.« Ob njem je sledil tekmi predsednik tržaškega prvoligaša Bepi Stefane*-Vprašali smo ga za mnenje ob novici, da je tržaški občinski odbor »končno« odobril sklep za oddajo del za novo tržaško športno palačo. »To je zelo pO" zitivno za nadaljevanje programa, k smo si ga začrtali. Več pa ne morem povedati, ker nisem še točno seZ?’a: njen z vsebino sklepa. Šele pred nekaj urami sem se vrnil *z Pariza...« M- K. Jugoslovanska košarkarska reprezentanca (Foto Križmančič) Žreb L kola v evropskih nogometnih pokalih ponuja italijansko-jugoslovanski dvoboj Takoj »derbi« Atalanta - Dinamo Najtežja naloga vsekakor čaka Romo, ki bo v pokalu UEFA igrala z Benjico - Slabo tudi za Sampdorio ŽENEVA — Kljub uvedbi nosilcev skupin in jakostnih lestvic se 2reb prvega kola v evropskih nogometnih pokalih za italijanska moš-j-Va ni iztekel najbolj ugodno. Razen Milana, ki je bil kot evropski prvak razrešen igranja v prvem kolu, je ostalih sedem ekip naletelo na dokaj neugodne nasprotnike, čeprav Se je res slabo razpletlo pravzaprav samo za Romo, ki bo v pokalu UEFA igrala nič manj kot s finalis-^111 zadnje izvedbe pokala prvakov “enfico. Dodatna smola je bila v term da je Benfica na osnovi pravilnika dosegel zamenjavo igrišča in oo drugo tekmo igral doma. Novopečeni trener Bianchi se torej nima česa veseliti, a isto velja tudi za nekatere njegove kolege. Tako bo Malanta imela italijansko-jugoslo-Vanski derbi z zagrebškim Dina-nrem, milanski Inter pa bo srečal dunajskega Rapida. Lažje bo za Bo-jogno proti poljskemu Zaglebieju iz Lublina; v pokalu prvakov bo Napo-u igral z madžarskim Ujpestom; v pokalu pokalnih zmagovalcev bo turinski Juventus igral z bolgarskim Slivnom, genovska Sampdoria pa celo z zelo neugodnim zahodno-nemškim moštvom Kaiserslauter-nom. Bolje je šlo ostalima jugoslovanskima ekipama. Švicarski Grasshop-Pcrs, s katerim se bo beograjska Cr-vena zvezda pomerila v pokalu prvakov, ima sicer dobro mednarodno tradicijo, zato pa naj bi v pokalu UEFA beograjski Partizan zlahka ugnal malteškega Hiberniansa. Prvi so se na izid žreba odzvali v Zagrebu. Direktor Dinama Rudi Markovič je izjavil, da so imeli srečo in smolo hkrati. »Smola je v tem,« pravi Markovič, »da smo pač naleteli na Atalanto, ki nima velikega renomeja, a mora pač biti zelo močna, če se je uveljavila v italijanski ligi, ki je najtežja na svetu. Vrh tega za to moštvo igrata Caniggia in Stromberg. Sreča pa je v tem, da bo druga tekma v Maksimiru, kar je lepa prednost.« Markovič meni, da bo Dinamo v prihodnji sezoni močnejši, zato naj ne bi bil brez možnosti, da se uvrsti v nadaljnje kolo. V teh dneh Zagrebčani z uspehom nastopajo na turneji po Franciji, čeprav igrajo brez reprezentantov Šukerja in Panadiča ter brez diskvalificiranega Bobana. Zelo pesimistično je mnenje podpredsednika Atalante Ruggerija, ki trdi celo, da je Dinamo favorit. Dokaz več, da si je jugoslovanski nogomet na mundialu spet pridobil nekaj ugleda. Ruggeri je izrazil upanje, da bodo Zagrebčani igrali brez Bobana. Tehnični direktor Napolija Moggi ni bil ravno navdušen nad dejstvom, da bo njegovo moštvo v prvem kolu igralo z madžarskim Ujpestom, češ da bi lahko bil žreb ugodnejši. Z POKAL PRVAKOV 1. KOLO: 19. sept. in 3. okt. • CRVENA ZVEZDA (Jug.) - GRASSHOPERS (Švi.) • 01ympique Marseille (Fr.) - Dinamo Tirana (Alb.) • Tirol (Av.) - Kuusysi Lahti (Fin.) • Lillestrom (Nor.) - Bruges (Bel.) • Sparta Praga (ČSFR) - Spartak Moskva (SZ) • NAPOLI (It.) - UJPEST DOSZA (Madž.) • Malmo (Šve.) - Besiktas (Tur.) • Dinamo Bukarešta (Rom.) - St. Patrick (S. Irska) • Union (Luks.) - Dinamo Dresden (NDR) • Porto (Port.) - Portdown (Irska) • Real Madrid (Šp.) - Odense (Dan.) • Lech Poznan (Pol.) - Panathinaikos (Gr.) • Glasgow Rangers (Škot.) - La Valletta (Malta) • Bayern Munchen (ZRN) - Hapoel Nikozija (Cip.) • Akuceyri (Isl.) - CSKA Sofija (Bol.) • MILAN je prost. POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV 1. KOLO: 19. sept. in 3. okt. • Predtekma: Bray (Irska) - Trabzonspor (Tur.) • Hesperange (Luks.) - Legia Varšava (Pol.) • Zmag. predtekme - Barcellona (Šp.) • Viking Stavanger (Nor.) - Liege (Bel.) • SLIVE N (Bol.) - JUVENTUS (It.) • Manchester United (Angl.) - Pecs (Madž.) • Dinamo Kijev (SZ) - Kuopio (Fin.) • Dinamo Scweirin (NDR) - Austria Dunaj (Av.) • Dukla Praga (ČSR) - Shema •(Malta) • Famagusta (Cip.) - Aberdeen (Škot.) • Montpellier (Fr.) - PSV Eindhoven (Niz.) • Flamutari (Alb.) - 01ympiakos (Gr.) • Glentoran (Irska) - Steaua Bukarešta (Rom.) • Wrexham (Wales) - Lindby (Dan.) • Estrella Amadora (Por.) - Neuchatel Xamax (Švi.) • Reykjavik (Isl.) - Djurgarden (Šve.) • KAISERSLAUTERN (ZRN) - SAMPDORIA (It.) POKAL UEFA 1. KOLO: 19. sept. in 3. okt. 0 Brondby (Dan.) - Eintracht Frankfurt (ZRN) • Dnjepr (SZ) - Heart od Midlothian (Škot.) • Arnhem (Niz.) - Berry City (S. Irska) • MTK Budimpešta (Madž.) - Luzern (Švi.) • Sporting Lizbona (Port.) - Malines (Bel.) • Lausanne (Švi.) - Real Sociedad (Šp.) • Avenir Deggen (Luks.) - Bratislava (ČSFR) • Borussia Dortmund (ZRN) - Chemnitzer (NDR) • Norrkkdping (Šve.) - Koln (ZRN) • Hafnafjordur (Isl.) - Dundee U. (Škot.) 0 Antverpen (Bel.) - Ferencvaros (Madž.) • ZAGLEBIE LUBLIN (Pol.) - BOLOGNA (It.) • Glenavon (S. Irska) - Bordeaux (Fr.) • Gdteborg (Šve.) - Torpedo Moskva (SZ) • Aston Viha (Ang.) - Banik Ostrava (ČSFR) • Magdeburg (NDR) - Rovaniemi (Fin.) • Vajla (Dan.) - Admira Wacker (Av.) 0 Bayer Leverkusen (ZRN) - Twente (Niz.) • Černomorec (SZ) - Rosenberg (Nor.) • Katowice (Pol.) - Palloseura (Fin.) • Heraklis Solun (Gr.) - Valencia (Šp.) • Anderlecht (Bel.) - Petrolul (Rom.) • ATALANTA (It.) - DINAMO ZAGREB (Jug.) • Slavija Sofija (Bol.) - Omonia Nikozija (Cip.) • ROMA (It.) - BENFICA (Por.) • Roda (Niz.) - Monaco (Fr.) • Sevilla (Šp.) - Paol Solun (Gr.) • Partizan Tirana (Alb.) - Craiova (Rom.) • Ati. Madrid (Šp.) - Timisoara (Rom.) • RAPID DUNAJ (Av.) - INTER (It.) 0 Fehnerbace (Tur.) - Vitoria Guimares (Por.) • HIBERNIANS (Mal.) - PARTIZAN BEOG. (Jug.) Madžari so se Neapelj čani v osmini finala pokala UEFA pomerili že leta 1962 in zmagali s 3:1 v tretji dodatni tekmi. Zelo nezadovoljni so pri Crveni zvezdi. Pričakovali so lažjega tekmeca od Grasshoppersa, moti jih tudi, da bo druga tekma v Švici. Beograjčani so se s to švicarsko ekipo pomerili že pred desetimi leti in jo dvakrat premagali z 2:1 in 8:1, a v kasnejših sezonah si je Grasshopers z dobrimi uspehi pridobil določen renome. Glede pokala UEFA niso pri In-terju, igrali bodo z dunajskim Rapi-dom, najbolj zadovoljni. »V naši podskupini je bilo nekaj slabših moštev kot Rapid,« je dejal generalni direktor Giuliani. Trener Trapat-toni pa meni, da so Avstrijci sred-nje-težek nasprotnik. »V Avstriji se prvenstvo začenja bolj zgodaj kot pri nas, a v sredini septembra bomo tudi mi dovolj dobro pripravljeni.« Inter ima z Avstrijci bolj slabe izkušnje. Leta 1981 je milansko moštvo iz pokala UEFA izločila dunajska Austria. Rapid je atletsko zelo dobro moštvo in ima nekaj dobrih posameznikov. Za Dunajčane igra tudi... Maradona, vendar gre za manj nadarjenega Diegovega brata Hugoja. Trener je bivši reprezentant Krankl. Še najbolj zadovoljni so v Bologni. Oddahnili so si, da niso naleteli na kako od boljših ekip, saj je bil Bologna na jakostni lestvici šele na 49. mestu. Menijo, da bodo lahko odpravili poljsko moštvo iz Lublina, pogoj pa je, pravi trener Scoglio, da se na kupoprodajni borzi ekipo dopolni še z enim dobrim veznim igralcem in enim napadalcem. V taboru beograjskega Partizana pa že razmišljajo o drugem kolu, kajti malteški Hibernian jim ne more biti dorasel. Direktor Partizana Nenad Bjekovič je pri tem omenil, da ima Partizan v zadnjih letih z žrebom vedno srečno roko. Kar se tiče pokala pokalnih zmagovalcev pri Juventusu vedo o Bolgarih povedati le, da igrajo z... oranžnimi majicami, pri Šampdorii pa žalostno ugotavljajo, da bi bil le Manchester težji nasprotnik od Kai-serslauterna. Kot vedno tudi letos ne bo manjkalo nekaj izenačenih dvoobjev, ki bi bolj sodili v kak četrtfinale. Poleg tekme med Romo in Benfico so to še pari Sporting Lizbona - Mali-nese; Norkkbping - Koln; Bayer Leverkusen - Twente; Aston Viha -Banik Ostrava. BTP ŠTIRILETNE OBVEZNICE • Štiriletne obveznice BTP s koriščenjem 1. julija 1990, zapadejo 1. julija 1994. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • Obveznice se nudijo po 97,70% ceni; lahko se rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 12. julija do 13.30. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta margi-nale); po ponudbi, ki je sestav- ljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizio-ne)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku. • Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Obveznice se koristijo s 1. julijem 1990 in zato je treba ob vplačilu, 17. julija, doplačati dozorele obresti, poleg cene, ki bo iznešena na dražbi. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 12. julija Naj višji letni donos Bruto % 13,68 Neto % 11,93 Balinarji Sokola osvojili turnir V okviru občinske razstave vin v Nabrežini je Sokol z običajno gostoljubnostjo organiziral balinarski turnir, ki se ga je udeležilo 16 četverk z obeh strani meje. Številno je bilo predvsem zastopstvo iz ilirsko-bistriške in bujske občine, s katerima je pobratena občina Devin-Nabrežina. V kvalifikacijskem delu je v štirih skupinah po štiri vsaka četverka odigrala po tri srečanja in prvouvrščeno moštvo se je uvrstilo v polfinale. Končna zmaga je zasluženo pripadla domačemu Sokolu v postavi Franko, Ušaj, Pertot in Sulini, ki je v velikem finalu z 11:2 odpravil Kozleka. Tretje mesto si je zagotovila Nabrežina, ki je dokaj gladko obračunala z demotiviranim Planincem. (B. S.) Na Polinik in Sonnblick Kot je bilo že javljeno, prireja SPDT v soboto in nedeljo dvodnevni avtomobilski izlet na Polinik in Sonnblick na avstrijskem Koroškem. Obe gori spadata v okvir Poti prijateljstva in sta zanimivi za vse tiste planince, ki nabirajo žige za pridobitev priznanja in značke. Izletniki bodo odpotovali v soboto, 14. t. m., zjutraj ob 5.30 s Trga Ulpiano izpred sodne palače in pol ure kasneje se jim bodo pridružili še izletniki s kraškega območja, ki bodo čakali na počivališču AGIP na avtocesti pri Devinu. Peljali se bodo potem mimo Beljaka do Obervallacha in po gozdni cesti še malo više, odkoder se bo pričel vzpon na Polinik. Najprej do koče in potem na vrh 2784 metrov visoke gore, približno 4 ure hoje. Po sestopu in krajšem počitku v Polinik-htitte, se bodo udeleženci peljali do Heiligenbluta in dalje do kraja Alter Pocher, kjer bodo prenočili v zasebnem zavetišču. Naslednji dan, v nedeljo, 15. julija, pa je predviden vzpon na 3106 metrov visok Sonnblick, na vrh katerega je približno pet ur hoje. V popoldanskih urah bodo izletniki sestopili in se še istega popoldneva vrnili v Trst. Za vse izletnike velja opozorilo, da so potrebni za prestop meje veljavni dokumenti: potni list ali osebna izkaznica, vsi pa naj vzamejo s seboj gamaše, ker vodi pot na Sonnblick po obsežnem snežišču in po možnosti tudi smučarske palice ali vsaj cepin. (L. A.) TPK SIRENA organizira tečaje za otroke in odrasle. Tečaj windsurfa za odrasle in mladince od 16. leta dalje od 20. do 25. avgusta, jadranje od 16. do 21. julija. Tečaj optimistov za otroke od 8. do 14. leta od 25. julija do 8. avgusta. Vpisovanje najkasneje 8 dni pred začetkom tečaja. Vse podrobnejše informacije in navodila dobite na pomorskem sedežu v popoldanskih urah - tel. 422696 v Trstu, Miramarski drevored 32. ODBOJKARSKA KOMISIJA PRI ZSŠDI obvešča, da so še v teku vpisovanja za odbojkarski tečaj za začetnike, ki bo od 5. do 15. septembra 1990 na Stadjo-nu 1. maj v Trstu (za mestne otroke) in v Športnem centru v Zgoniku (za otro- ke iz okolice). Prijave sprejema urad ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304. JK ČUPA organizira tečaj svindsurfa za mladince in odrasle. Tečaj bo od 16. do 20. julija v Sesljanskem zalivu. Vpisovanje in informacije na tel. št. 200418 (Ksenija). ŠZ JADRAN obvešča, da bo tudi letos košarkarski tečaj v Pulju pri IBA (International Basketball Academy). Prva izmena (letniki od 73 do 76 od 19. do 26. 8., druga izmena (letniki 1977/78/79) od 26. 8. do 2. 9.1990. Interesenti naj se telefonsko javijo na urad ZSŠDI, tel. 767304, v dopoldanskih urah. ŠZ JADRAN obvešča, da bo Jadranov urad v Prosvetnem domu na Opčinah zaprt do 31. t. m. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za ltaii]o Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik četrtek, 12. julija 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Vlada Violete Chamorro ne pristaja na pogajanja, dokler se položaj ne bo umiril V spopadih ob splošni stavki v Managui doslej izgubilo življenje najmanj pet ljudi Prvi pogovori o prenehanju sovražnosti v Mozambiku MANAGUA — Po dveh dneh spopadov med sandinisti in simpatizerji nove nikaragovske predsednice Violete Chamorro so v Managui našteli najmanj pet mrtvih in devetdeset ranjenih, za mnoge pa so sedanji spopadi najhujši po letu 1979, ko so z ljudskim uporom zrušili osovraženi režim diktatorja Somoze. V spopadu sodelujejo tudi desetine buldožerjev, ki na ukaz predsednice Chamorro podirajo barikade, ki so jih v prestolnici postavili sandinisti. Spopad pa poteka tudi na radijskih in TV valovih. Upornike namreč podpirajo zaposleni na državni televiziji SNTV, ki po svojem šestem kanalu podrobno obvešča prebivalstvo o poteku spopadov in o splošni stavki, ki je paralizirala državo. Proti tem vestem prihajajo v eter obvestila provladnega »Radio Corporation«, ki stalno ponavlja, da je stavka delavcev nezakonita. Stavko je oklicalo vodstvo Sindikalne državne fronte delavcev in zaradi nje so zaprti vsi javni uradi in banke, stoji pa tudi vsa državna industrija. Prekinjena je dobava električne energije, paraliziran poštni promet in javni prevozi, zaprli pa so tudi mednarodno letališče v nikaragovski prestolnici. Sindikat je pozval delavce, da vztrajajo, dokler vlada Violete Chamorro ne pokaže pripravljenosti za neposredna pogajanja z manifestanti, ki zahtevajo povišanje mizernih plač, ki mnogim ne zagotavljajo niti preživetja. S tem v zvezi pa je glasnik predsednice Chamorro izjavil, da se bodo s sindikati pogajali šele, ko se bo položaj umiril. Predstavniki vladne koalicije UNO pa so istočasno tudi obsodili sandiniste Daniela Ortege, da podpihujejo protest proti novi oblasti v državi in si prizadevajo za neuspeh vladnega načrta za gospodarsko sanacijo Nikaragve. RIM — Prvič doslej so predstavniki mozambiške vlade sedli za pogajalsko mizo s predstavniki oborožene opozicije Renamo. Do tega je pred dnevi prišlo v Rimu, kjer je mozambiško vladno delegacijo vodil transportni minister Armando Guebuza, predstavništvo Reanama pa vodja oddelka za zunanje zadeve. Za italijansko stran je bil prisoten poslanec Raffaelli, ki je bil v ministrstvu za zunanje zadeve šest let podtajnik za odnose z Afriko. V Mozambiku traja državljanska vojna praktično od leta 1975 dalje, ko je država postala neodvisna, od takrat pa so propadli vsi poskusi, da bi marksistična vlada in oborožena opozicija začeli pogajanja o prenehanju sovražnosti. V Rimu so se zdaj dogovorili, da se ponovno sestanejo prej kot čez mesec dni. Takrat naj bi se konkretno pogovarjali o premirju, govorili pa naj bi tudi o uvedbi večstrankarskega sistema v državi. Opravljivost zoper dolgčas PRATO — Mundial je mimo, bližajo se množični dopusti, za one, ki ne uživajo ne ob enem ne ob drugem, pa je treba poskrbeti za zabavo. Dobri, stari vaški opravljivci pa so kot nalašč za to. V Pratu v Toskani imajo te dni velik hec. Anonimni obveščevalec je po mestecu razdelil letake z dokaj žgečkljivo vsebino: župnik se skrivaj srečuje z brhko mlajšo faranko, pregrešna španovija pa menda traja že precej časa. Vest se je z neverjetno hitrostjo razširila po mestu, tiste, ki se za vaške čenče ne brigajo, pa je neimenovani obvestil s pismom. Kost je kajpak zgrabil tudi krajevni tisk, ki pa radovednim bralcem ni ponudil kake posebne senzacije. Novinarji namreč niso objavili nič takega, iz česar bi se dalo ugotoviti, kdo sta pregrešna ljubimca. Farane sedaj žre črv dvoma, pristnim opravljivcem pa vsaj še nekaj dni dni ne bo dolgčas. Gozdni požar na jugu Francije zaradi vetra že ogroža naselja Gozdni požar, ki je zajel približno 1.200 hektarov gozda v bližini Coudouxa na jugu Francije, se je zaradi močnega maestrala nevarno približal stanovanjskim hišam (AP) Družba Fermzzi-Montedison ponuja razgradljivo plastiko MILAN — Naravno razgradljiva plastika postaja vse bolj stvarnost. Industrijski koncern Ferruzzi-Montedison bo namreč ponovil izkušnjo izpred dveh let, ko je bralcem otroškega stripa Topolino podaril plastično zložljivo uro iz posebnega materiala in jih povabil, naj preizkusijo njeno razgradljivost. Preizkus je le deloma uspel, zato ni manjkalo polemik in protestov, zlasti s strani ekoloških organizacij. Tokrat Topolino ponuja fotoaparat iz termoplastike, katere glavna sestavina je koruzni škrob. Tudi ostale komponente so popolnoma naravnega izvora, veže pa jih sintetična snov, ki pa ne bi smela bistveno ovirati naravne razgradljivosti predmeta. Pri Montedisonu trdijo, da so novo naravno maso še izpopolnili in temeljito preizkusili, in da ne potrebuje posebnih pogojev, za to, da se razgradi. Masi so dali tudi ime: mater-bi. Preizkusi so pokazali, da se mater-bi v normalnih pogojih razgradi skoraj v istem času kot papir. Tudi barve, ki jih uporabljajo, so popolnoma naravne in neškodljive. Ferruzzi-Montedison že načrtuje širšo proizvodno novega materiala. Predvideva, da ga bo do konca leta izdelal 5 tisoč ton, prihodnje leto ga bo izdelal 15 tisoč ton, v prihodnjem desetletju pa bi se morala proizvodnja ustaliti na 100 tisoč tonah letno. Iz mater-bija pa menda ne bodo izdelovali predmetov za vsakdanjo rabo, saj kaže, da se zanj zanimajo predvsem v zdravstvenem sektorju. Novi material bi namreč prav zaradi svoje skoraj stoodstotne razgradljivosti lahko postal izredno zanimiv v kirurgiji. Nasilje na zasedenih ozemljih terjalo življenje 16-letnika JERUZALEM — Zasedena arabska ozemlja je prejšnjo noč ponovno zajel val nasilja, ki je v taborišču Šuafat pri Jeruzalemu terjal življenje nekega 16-let-nega palestinca, v Tulkarmu so se Palestinci znesli nad nekim sonarodnjakom, ki so ga obtožili kolaboraciopnizma, pri Betlehemu pa je izraelsko terensko vozilo povozilo štiriletnega otroka, ki je sedaj v kritičnem stanju. Protiizraelske manifestacije in groba represija izraelskih okupacijskih sil, ki so tudi razstrelile hiše dveh Palestincev, so soupadale z objavo letnega poročila Amnesty International o izraelskem nasilju na zasedenih ozemljih, ki je od začetka leta terjalo življenje 260 civilistov. Na sliki (telefoto AP); izraelski vojak v Šuafatu iz zasede opazuje palestinskega otroka, ki luča kamenje proti neki vojaški izvidnici CTO CERTIFICATI DEL TESORO CON OPZIONE • CTO so 6-letne obveznice s koriščenjem 15. 6. 1990 in zapadlostjo 15. 6. 1996. • Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 15. in 25. junijem 1993 s tem da že med 15. in 25. majem 1993 predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca dTtalia. • CTO dajejo letno 12,50% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. • Obveznice se nudijo po 98,25% emisijski ceni. Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 12. julija do 13.30. O CTO bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); po ponudbi, ki je sestavljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizione)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku. • Cena, ki bo iznesena na dražbi, bo objavljena v časopisih. • Obveznice se koristijo s 15. junijem 1990 in zato je treba ob vplačilu, 17. julija, doplačati dozorele obresti, poleg cene, ki bo iznesena na dražbi. • Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov. Rok Rok rezervacije do 12. julija Maksimalni letni donos izplačila bruto % neto % 3.leto 13,64 11,90 6. leto 13,33 11,63