MALI
OGLASI
ZASTONJ
NOVAJJOBA
Cena 25 din
Slovenija, sreda 12. junij 1991
št. 22 - leto XXV
TOŽITE SVOJO BANKO
S CICCIOLINO H NAD KNIN
Ugodno:
Olja CASTROL
\ GOLOVEC ZA VAS - GOLOVEC ZA VAS - GOLOVEC ZA VAS I
I ŠPORTNO ZABAVNI VIKEND GOLOVEC 91	|
! SOBOTA	ŠPORTNI PROGRAM: od 9. ure do pozno v noč ZABAVNA NOČ NA »GOLOVCU« S PLESOM Š
^ w w m,	_ brezplačno kopanje v bazenu	-j '»>	--'«=—-=— «—— ?
Čuprijska 9, Celje, tel: (063) 24-025, 24-303 PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO
I 22. 6. 1991
§
1
*
od 20. do 01. ure z Oliverjem Dragojevičem ^ in ansamblom Faraoni	^
-	brezplačno savnanje
-	prvi poletni turnir v MN za pokal »Golovca«
-	nočni turnir za posameznike v tenisu	^
-	turnir v košarki za pokal »Golovca«	Zabava na zunanjih prostorih	^
- turnir v odbojki za ženske
Zavoda SRC Golovec.

Dobimo se na cesti
HUDI C A R1 JE
Lažemo
povprek
V krizi cene vsem proizvodom vrtoglavo naraščajo, samo ena stvar iz dneva v dan izgublja na vrednosti - resnica. Sicer pa tudi pregovor prati, da je vedno »prva žrtev vojn, mednacionalnih konfliktov in družbenih kriz ravno resnica«. Skratka prav nič ni presenetljivega, če se v času krize in družbenih konfliktov politiki pa tudi državniki-kajpada nižjega ranga - sprenevedajo in lažejo eden drugemu v brk, žalostno pa je, kadar laži in neresnice preplavijo časnike, ki bi morali življenju - torej tudi krizi in odgovornim politikom - držati ogledalo. V neresničnem, izkrivljenem ogledalu se družbena kriza in vzroki zanjo neresnično In napačno videvajo, to pa krizo samo še poglablja in zapleta.
Kako resnica postaja dekla dnevne politike, se je pokazalo tudi ob nedavnih »mariborskih dogodkih« oziroma po incidentu-med pripadniki Teritorijalne obrambe Slovenije in mariborskega korpusa Jugoslovanske ljudske armade. Povsem razumljivo in pričakovano sta obe strani predstavili javnosti svojo interpretacijo in svoje videnje incidenta, prav tako pa je razumljivo, da so eni časopisi bolj nagibali k eni, drugi k drugi interpretaciji - tako je pač vedno v politiki. Zato najbrže pač nobenega poznavalca »politične tehnologije« ni presenetilo, da so eni časopisi pisali o »mariborskih dogodkih«, drugi o »mariborskem incidentu«, eni o »aretaciji in privedbi k preiskovalnem vojaškim organom«, drugi o »terorističnem napadu in ugrabitvi v prostorih parlamenta«. eni o »nesreči«, drugi o »tragičnem dogodku« tretji o »piri žrtvi, ki je padla za samostojno Slovenijo«. Lepo sicer ni, da se stvari vedno ne poimenujejo s pravimi besedami, vendar je to še nekako razumljivo - takšna je pač^politika, porečemo.
Žal pa v našem novinarstvu prihaja ne tako poredko tudi do takšnih - milo rečeno - neresnic, ki s političnimi interpretacijami nimamo nobene zveze, pač pa gre za čisto preprosto izmišljena ali potvorjena dejstva. Tega je v naših časnikih žal po vsej državi toliko, da se tudi zgodovinarji'ne bodo mogli več zanesti na niti najbolj preprosta časnikarska poročila. Kaj bi si denimo mislili o človeku, ki bi videl
bilo na »zborovanju« nekaj tisoč ljudi, če smo jih na lastne oči videli borih nekaj sto.
Sicer pa je staro propagandno pravilo, da takrat, kadar že moraš lagati, počni to »na debelo«. Ljudje so namreč malih laži navajeni, ker si tudi sami z njimi lajšajo vsako-
nerazumljivih lažeh«.
Če hočemo najti primer, ni treba seči daleč v »zgodovino«, Najdemo ga že, če pogledamo v nekaj dni staro »Politiko« in »Politiko Ekspres«. Tam črno na belem piše, da [X)dpolkovnika Vladimirja Miloševiča, komandanta TO za Vzhodno-Štajersko ni bilo na svečanosti, ko so prisegli pripadniki prve generacije »slovenskih vojakov«. Na osnovi te neresnice potem časnika pišeta, da je Miloševič izginil iz javnosti in da je prišel v nemilost pri svojih predpostavlje-
trditev, da ga ni bilo na proslavi. Gledano z vidika propagande kot stroke, je »neresnica« narejena naravnost odlično, vendar ima eno samo pomanjkljivost-podpolkov-nik Vladimir Miloševič je na prireditvi v Pekrah bil in pozdravil se m samo s KučanJm pač pa tudi s številnimi novinarji. Sicer pa ta malenkost bralcev »Politike«, ki vsi zagotovo niso bili v Pekrah, ne more motiti...
Z resnico se da poigravati tudi z .»molčanjem«. Lep
resorjih republiške uprave, vendar niso mogli prav ničesar izvedeti. »Resnica« je nastajala skoraj cel dan, potem pa je bila napisana skorajda na celi strani, na kateri je bila za javnost novost samo trditev: »Včerajšnja neuradna vest Radia Maribor je točna«. Seveda je to pisalo malo drugače m tudi - malo bolj na dolgo.
Kadar naletimo v časnikih na neresnico, se ni vredno jeziti - bolje se je pač spomniti tiste ljudske modrosti, ki pravi: »Samo žene in zdravniki vedo, kako je laž potrebna in koristna ljudem«. In zakaj konec koncev ne bi od časopisov pričakovati, da bodo do nas vsaj tako ljubeznivi - kot zakonski partner in zdravnik. Pomislite samo, kako bi se počutili, če bi zvedeli resnico o tem, kako globoka je naša kriza.	|
[ z vami na poti
HUDIČARIJE Lažemo povprek	Stran 2
NASVETI Tožite svojo banko	Stran 3
EKSKLUZIVNO Denar, ki ga ni	Stran 3
S. O. S. Iz postelje	Stran 5
IZPADI Strela z jasnega Kdo nam vlada	Stran 6
INTERVJU Magda Tovornik	Stran 7
UNIVERZA Najprej k bogu	Stran 7
JUGOSLAVIJA Srbija v meglici Elitni fantje in dekleta	Stran 8 Kalašnikovi v kovčku Rošnjaki se zavedajo korenin Top sekret	Stran 9	
IZ REGIJ Stečaj z naklepom Marina v Izoli Kadeča se pištola	Stran 10 Stran 11
ZLATA SREDINA Snažilka je videla največ Zlati vibrator za M. Štulo	Stran 12
IZPADI S Cicciolino pomiriti Knin Rodo goreli klošarji?	Stran 14 Stran 15
DOKUMENTI Iz oči v oči z zgodovino	Stran 15
PROSTITUCIJA Potičke in krvave deklice	Stran 16
ŠPORT Kaj čaka Pertič Slovenija je premajhna	Stran 17
TRAGEDIJE S sinčkoma pod vlak	Stran 17
KULTURA Razstave, teater, ples, knjige, muzika	Strani 18,19	
KALKULATOR Mi smo oni Prašičja farma Ni vse zlato, kar se sveti	Stran 20
AVTO TRG Katrca še vedno hit	Stran 21
^ E**#######*****#*##*****#########****##***###******#** r
pSsS VlI^V
prodaja na drobno	JL JLm. JL
Celjska c. 18 VOJNIK
NOVO PRI NAS NOVO PRI NAS NOVO PRI ^
-	VELIK IZBOR KRISTALA
PRETEŽNO KRISTAL ROGAŠKA SLATINA
-	VES RIBIŠKI PRIBOR TUDI PO NAROČILU IZ KATALOGA
; ■	Popusti	•	;;
j’	za nakup nad 500,00 din............................5%	;
p	nad 1.000,00 din...................................10%
p Pri nakupu nad 1.200,00 din vam nudimo 2. obroka.	j;
NOVAvDOBA
Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Marjana Arnšek (kronika), Jana Strlekar (reportaža), LucaS (fotografija)
Tehnični urednik: Janez Herle Trženje: Roman Hriberšek (vodja), Aleš Matjaž, Matevž Cene (prodaja), Nives Seničar (tajnica).
Izdaja Preše d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač, tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, tei. (063) 27-606, 25-331. Cena 25 din, mesečna naročnina 90 din. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. Izhaja ob sredah. Rokopisov ne vračamo.

ročunolni/Hiinženlringdao!
Petrovče 231, 63301 Petrovče Telefon: 063/28-220 063/25-121 Telefax: 063/24-115
—	osebni računalniki AT 286, AT 386, AT 486
-	prenosni (lap-top) računalnik PHILIPS, EPSON
—	tiskalniki EPSON, Hevvlett Packard
— ploterji ROLAND, Hevvlett Packard
-	knjigovodski programski paketi za obrtnike in podjetja
-	telefaksi CANON, PANASONIC
-	mreže NOVVEL, RPTI
V.
Poslovni prostor in servis: Levec 56
J
3. STRAN
NOVA OT DOBA
DEVIZNO VARČEVANJE
Tožite svojo
banko
Slovenija očitno še dolgo časa ne bo pravna država, saj bi morali v takem primeru že pred nami posredovati ustrezni javni organi, kijih vsi zaposleni plačujemo. Ker tega nismo dočakali, sklicujemo vse »prevarane devizne varčevalce«, da se povežemo, saj več nas bo, bolj bo veselo in gremo skupaj v tožbo bank. Svoje odločitve sporočite na Novo dobo - Celje, Aškerčeva 15 ali Radio Marš, Gosposvetska 87/b, 62000 Maribor, s pripisom »banke«. Navedite svoje podatke (ime, priimek, naslov) in banko, pri kateri ste devizni varčevalec.
Radio Marš (Maribor) 95,9 MHz vas bo dnevno obveščal o stanju in poiskal odvetnika ter z njim organiziral tudi pogovor v študiju, medtem ko bo »Nova doba« opravila pisni del.
Za pogum vam povemo, daje devizni varčevalec v Sarajevu na prvi stopnji dobil tožbo. Pokažimo bankam, da nismo krdelo, s katerim lahko po mili volji pometa, ampak ljudje s svojimi pravicami, ki nam zakonsko pripadajo.
Nikar tudi ne nasedajte no- nosti v drugi tuji valuti in še vemu slovenskemu finančnemu nekaj več v raznih oblikah če-
ministru Dušanu Šešoku, ki si svojo politično pot kuje s pozivi deviznim varčevalcem in apelira na njihovo »razumevanje in prizanesljivost ob upoštevanju dejstva, da Republika Slovenija deviznih rezerv nima.« Ne sprašuje pa se, kaj taista država počne s svojimi državljani, ki
kov, ki jih taisti varčevalci lahko vnovčijo na tujih bankah. Če ne drugega, pomeni to spet strošek potovanja v tujino in seveda določeno provizijo, ki jo banka ob vnovčitvi čeka pobere. Malce ironično banke poskušajo tolažiti svoje vernike s tem, da pa lahko v vsakem
bodo kmalu dejansko pristali ■ trenutku dobijo dinarsko proti-»na travi«, ko jim hoče izpuliti vrednost prihranjenih deviz in pav vsak težko prigaran dinar tako, da ji idej okoli novih obdavčitev nikoli ne zmanjka.
Kako poslujejo šele banke, ki so ob minusih na tekočih računih pripravljene izvajati najhujše restrikcije in ne prizanašajo nit s sodiščem, čeprav varčevalec plačuje visoke negativne obresti, pa očitno ni v domeni njegovega izvajanja.
O. K., če bo v novi slovenski državi glavni temelj vseh odnosov razumevanje in ne veljavna zakonodaja, naj to velja tako za varčevalce kot banke. Da pa celo aktualni finančni minister poziva ljudi h kršenju še vedno veljavnih zakonov, oziroma daje potuho tistim, ki ga kršijo, je presedan, ki nam lahko v glavo vtre le misel, kakšno vlado sploh imamo, če ji »pravna država« pomeni le floskulo za obmetavanje ali, še huje, nujno zlo, ki je popolnoma nepotrebno v svetem procesu osamosvajanja Slovenije. Kje je konec brezpravja, pa je nesmiselno poudarjati. V taki, tudi če je najbolj sončna, državi ne bi hotel živeti.
Banke goljufajo
Po zadnji devalvaciji, ko je nemška marka dosegla z uradnim tečajem 13 din in se tako približno izenačila s črnoborzijansko tarifo, so si gospodarstveniki, ki so zaradi neustreznega (beri: prenizkega) tečaja bili plat zvona0 oddahnili vsaj za nekaj časa. Če bi kaj od tega imeli še devizni varčevalci, ki imajo devize na naših bankah in ne morejo do njih, bi bilo toliko bolje. Vendar v kaj podobnega ne verjamem, saj banke z lastnimi internimi in enostranskimi akti urejajo pogoje izplačevanja deviz občanom.
Tudi pri bankah so razlike, sicer pa se mesečni limit najpogosteje giblje v vsoti 1000 mark gotovine, oziroma enaki vred-
jim na dinarje deviznega porekla nudijo ugodnejše kredite.
Naslednji spet stopi na pot problem dviga obljubljene mesečne vsote, saj se skoraj brez izjeme zgodi, da moramo več dni po dnevni tarifi (znašala naj bi 500 mark) čakati v vrsti, da dosežemo vsotico 1000 mark, naslednji mesec pa ponovno v vrsto. Seveda, če ne stojimo v vrsti toliko časa, da deviz zmanjka in nas delavka za pultom prijazno ali neprijazno povabi na obisk naslednji dan, ko bomo mogoče imeli več sreče. Lahko nam tudi izjavijo, kot se mi je pred nekaj časa primerilo v KBM — Centrala, da mark nimajo, čeprav so se v blagajni svetile. Na vztrajanje, da marke obstajajo, znajo biti zelo neprijazni in ignorantski, kot da se ne bi zavedali, da te marke niso njihove, ampak naše; varčevalci jih s svojim denarjem kreditiramo, od česar so tudi plačani. Sele na intervencijo vodje izmene mi je dnevno vsoto uspelo izpuliti bančnikom iz rok. Kje bi končala drugače, vedo le oni.
Kako se ob tem počutijo starejši občani, ki komaj hodijo in prihajajo v banko večkrat zastonj ter jim brhke mladenke kratkomalo odvrnejo, »pridite pač jutri,« saj mark v blagajni ne morejo videti, jim je očitno vseeno. Pa čeprav hočejo le svojo pokojnino iz Nemčije v markah in ne dinarske protivrednosti, ki jim jo ponudijo.
Zgodi se tudi, da nekomu, ki si želi marke, ponudijo npr. šilinge ali kako drugo valuto, ker mark nimajo in pri tem kratkomalo zaračunajo stroške devizne konverzije v svojo korist. Na koncu je vsega kriv devizni varčevalec, čeprav je očitno, da ima na banki marke, banka pa mu, zaradi lastne težave, nudi jabolka za slive, pri čemer mo-
ra varčevalec še doplačati. Naj takoj omenim, da to počenjo v Kreditni banki Maribor, v kateri ima največ delnic Ljubljanska banka, ki jo nekateri celo omenjajo v igri za Slovensko nacionalno banko, medtem ko pri Jugobanki vse stroške, ki so nastali zaradi krivde banke, krije banka sama.
Po vsej človeški pameti in logiki bi v primeru, ko lahko varčevalec dvigne le 1000 mark mesečno v gotovini, ostali del salda morali šteti za vezano vlogo. Tega banke avtomatično ne izvajajo, še huje pa je, da pri KBM ne poznajo vezave na en mesec. Pri Jugobanki je sicer možna, vendar jo mora zahtevati varčevalec, kar se do sedaj še ni zgodilo. Varčevalec ponovno ni nič kriv in bi bila logika obratna. Ker podatkov o višini deviznih prihrankov v bankah nisem dobil, saj so poslovna tajna, sem izračunal po obrestni meri za vlogo na vpogled in vezano vlogo njuno razmerje za eno leto na vsoti 10.000 mark po obrestni meri KBM, oziroma LB. V enem letu,odi. 1. 1990 dol. 1.1991 se pri vlogi na vpogled obresti gibljejo v višini 299,54 marke, medtem ko v istem obdobju pri vezani vlogi znašajo 510,57 marke. V banki mi lahko očitajo nedoslednost, ker bi moral računati vsoto po mesečni padajoči vrednosti za vsoto 1000 mark, do katere ima varčevalec pravico vsak mesec, vendar smem odvrniti, da se ta vsota niža tako pri vezani vlogi, kot pri vlogi na vpogled in razmerje ostaja približno enako (faktor 1,7). Seveda bo nekdo odvrnil, da malo več kot 200 mark letno ni velika vsota, če pa jo pomnožimo s tisočimi varčevalci, ki imajo na banki 10.000 mark, znaša zmnožek 200.000 mark ali celo z desettisočimi, pridemo do čednega kupčka denarja, ki ostane banki in znaša 2 milijona mark. To pa ni več tako malo, čeprav ne skušam niti zanemarjati 200 mark posameznega varčevalca, sploh, če pogleda na novo davčno zakonodajo, kjer mu bo vsak dinar, prišel prav. Koliko je ljudi, ki imajo na banki še večje vsote deviz, pa ni potrebno omenjati.
Vse do zdaj omenjene stvari so samo oris dejanskega stanja bančnega sistema, ki vlada v pred-osamosvojeni Sloveniji in ostajajo bolj ali manj znotraj igre, v kateri si ena stran sproti zmišljuje pravila, druga pa jih požira. V naslednji številki bom spremenil tir in odprl Zakon o obligacijskih razmerjih, ki govori o odnosih med dvema pogodbenima strankama, kar sta v našem primeru banka na eni in varčevalec na drugi strani ter vam podal nekaj zakonskih podlag za tožbo banke, na katero ste tako dolgo čakali.
(prihodnjič dalje)

S PRILOGO IZPOD PULTA
Časopis, ki je močnejši od papirja.

KAKO JE NASTAJAL NESOJENI ZAČASNI DENAR SAMOSTOJNE SLOVENIJE IN KAKO JE POSTAL KUP PAPIRJA
Denar, ki ga ni, pa smo ga plačali____________________________________________________
Začelo se je lani oktobra. Tedanji minister Marko Kranjec je naročil v celjski Grafiki (Aero) tiskanje bonov oziroma začasnega slovenskega denarja. V Celju so določili vodjo projekta, imenovanega »BON« in oblikovali okoli 40-člansko moštvo. Denar so poizkusno tiskali tri ali štirikrat, dokler ni prišel iz stroja uporaben vzorec. Papir so dobili iz Radeč. Ker ta dela za NBJ,ni manjkalo problemov, ko se je to nekako izvedelo. V Radečah so se menda »rešili« z izmišljenim požarom.
Za tisk so porabili okoli 300 ton papirja. To je okoli 30 10-tonskih tovornjakov, ki so suksecivno vozili v Ljubljano. V različnih barvah — format vsakega je 150 krat 73 milimetrov — so natisnili apoene po 2, 5, 10, 20, 50, 500 in 1000 enot. Brez imena, samo vrednost.
Delo je potekalo v tajnosti, celotna ekipa je podpisala posebno izjavo o molčečnosti. Ves postopek je bil posnet s posebno kamero. Tiskali so v štirih oziroma petih barvah na dveh strojih. Poseben problem, ki so ga uspešno rešili, je bil numerator za oštevilčenje denarja.
Naročnik je skušal med tiskom zmanjšati število barv, odpadel naj bi tudi vodni znak. Denar bi bilo sicer težko ponarediti, saj jo jamčijo kemična zaščita, vidna modra in zelena melirna vlakna, nevidna melirna vlakna, vodni znak. Nitke niso naročili. (Jugoslovanske nitke imajo napis SFRJ, nemške zlate nitke imajo vtisnjeno vrednost).
Nekaj težav je bilo, ker se je med tiskom Grafika odcepila od Aero, ni plačala dote, in se spet preimenovala v Cetis. Ker ni bilo apoena za 1 enoto, so skušali napraviti kovanec v Aurei Celje, v Zlatarni Celje in v Titan Kamnik.
Naj povemo, da je od začetka hodil na pogovore in oglede minister Kranjec, pozneje tudi minister Maks Bastl, veliko je bil zraven tudi premier Lojze Peterle, ki je predlagal, da so na eno stran denarja uvrstili še kranjsko čebelico. Na eni strani »apoenov« so poseben vzorec, rozeta s' čebelico, knežji kamen, podpis ministra Kranjca in napis, da je ponarejanje prepovedano. Na drugi strani (na sliki) je Triglav z valovi, vrednost apoena, napis Republika Slovenija in numeracija.
Lahko zatrdimo, da denarja ni moč sežigali, saj je to tako, kot bi sežigal beton. Je pa mogoče denar v superkalandrih v papirnici razgraditi, zmleti in uporabiti za nov papir. Kot smo še izvedeli vodja projekta niti ni dobil plačila za celotno delo, okoli 500 ur. Takšno delo velja v tujini najmanj 50.000 DEM, pa tudi do 100.000 DEM.
Se vlada izgovarja?
Ob znanem dejstvu, da denarja iz Celja ne bo, je precej nenavadna izjava slovenske vlade, kije pravzaprav povedala, daje obljubila le razglasitev samostojne Slovenije, vse drugo pa je še stvar, ki jo bo treba mukotrpno urejati. Ce je res tako, naj bi tako vlado zamenjali. Pojasnilo Lojzeta Peterleta, da je bilo le precej narejeno, ni zadovoljivo. Tako so na primer, po njegovem, sprejeli vse predpise o vojaškem oziroma obrambnem delu samostojnosti. Pri tem je treba dodati, da je bil Markovič tisti, ki je zaenkrat preprečil, da bi JLA že zdaj po svoje novačila slovenske nabornike. Kako bo ukrepala v naslednjih dneh, bomo. še doživeli. Sicer pa ni težko, da vlada nekaj sprejme, na primer odredbo, da imamo zdravo gospodarstvo. Resnica je lahko povsem drugačna. Sprejemanje predpisov je torej eno, njihovo •uresničevanje pa povsem nekaj drugega. To drugo bomo doživljali še mesece in mesece. No, novi denar, ki ga je obljubil »ministe za šole« Dušan Šešok pa bomo dobili v kakšnem letu dni...
ENA LASTOVKA ŠE NE PRINESE POMLADI
Zdravilišče Dobrna, sobota 18. 05. 1991
V soboto 18. 05. smo se odpravili na ples in večerjo v Zdravilišče Dobrna (stara zgradba). Vstopnina je znašala 60,00 din na osebo, bili smo štirje. Sedli smo in naročili pijačo ter ploščo Dobrna za štiri osebe. Prvo presenečenje je bilo že na začetku. Še preden smo dobili pijačo in hrano, smo dobili račun! Presenečenja so si potem po vrsti sledila: zelena solata je bila postana, gnila in povrhu še slabo oprana. Plošča za štiri osebe je bila na dveh pladnjih in poleg vsega še nepopolna (samo en komad ene vrste na vsakem pladnju, ki naj bi bil za dve osebi). Zrezek (pljučna pečenka) je bil dobesedno črn in trd. Kljub vsemu smo začeli jesti, ker pa je bil tudi okus pljučne pečenke nevzdržen, smo opozorili natakarico, ki je bila neprijazna, in je poklicala šefa strežbe. Le-ta je bil z nami prijazen in razumevajoč, odnesel hrano nazaj v kuhinjo, kjer pa so nam vse skupaj prej zaračunali, češ, da smo že jedli.
Posledice plošče Dobrna za štiri osebe smo vsi štirje občutili šele doma, ko smo zboleli in bruhali. Presenečenj v Zdravilišču Dobrna si seveda ne bomo več nikoli dovolili!
M. S., Vojnik
riala. S tem kratkim opisom želimo prikazati, da upravičeno obstaja strah, kakšno okolje bomo pustili našim otrokom. Zato je upravičen naslov »Ekološka katastrofa« katera se je naredila koncem meseca aprila 1991. Prišlo je do večjega izliva mase za pripravo asfaltne zmesi. To se je očistilo in deponiralo v zapuščenem kamnolomu - last NIVO-
ja.
Člani društva za varstvo okolja smo opravili ogled. Na njem je bilo ugotovljeno, da je bilo navo-ženo in prekrito z odpadnim materialom, katere sledi so bile še močno vidne. Takoj smo javili telefonsko in pismeno inšpektorski službi občine Žalec, vendar do danes ni bilo nikakršnega odgovora. Za tako dejanje lahko upravičeno rečemo prikrito dejanje. Poudariti je treba, da ob dežju voda izpira nesnago in jo odnaša v potok Pirešica. Zato takšno dejanje ne moremo zatajiti, saj tu živimo in stvar odločno obsojamo. S tem želimo seznaniti javnost za upravičeno zaskrbljenost za naš kraj, za katerega nima inšpekcijska služba občine Žalec niti malo razumevanja. Ali se bo morda s tem odkrila tudi pozabljena kakšna ekološka katastrofa?
MfRAN PODPEČAN, Velika Pirešica
Kdo je
Silvester
Drevenšek
Prikrita
ekološka
katastrofa
Zahvaljujoč novi demokratični ureditvi, nam je omogočeno, da posvečamo večjo pozornost našemu bivalnemu prostoru, vendar je veliko še takšnih, kateri želijo prikriti ekološke katastrofe. Vendar ljudje s preteklimi ekološko slabimi časi, smo postali bolj pozorni na dogajanje v našem okolju. Ne smemo mimo tega, da tudi velikokrat sami grešimo, čeprav imamo inšpekcijske službe, na katere se z nezaupanjem obračamo na njih. To se je potrdilo v KS Galicija — zaselek Pirešica. Tu ima cestno podjetje Celje obrat asfaltno bazo in kamnolom. V obratu asfaltne baze je sporna proizvodnja CaCI za katero smo krajani odločno proti, kar potrjuje zapisnik iz zbora krajanov od 17. 8. 90. Za takšno ravnanje smo se odločili zaradi tega, ker je naše okolje že tako preveč obremenjeno s prahom, smradom in hrupom. Zaradi nakopičenja problemov se je ustanovilo društvo za varstvo okolja, s katerim želimo hitreje reševati ekološke probleme. V vezi s proizvodnjo CaCI so potekali razgovori z republiškim in občinskim inšpektorjem. Nazadnje je bilo postavljeno vprašanje OS Žalec, iz vsega tega je ugotovljeno, da nihče noče ugrizniti v kislo jabolko, da prepreči kemijsko proizvodnjo, ker ta deluje na črno. Po zagotovilu vodstva CP, da je proizvodnja neškodljiva, se upravičeno postavljajo vprašanja, zakaj letno trikrat ali večkrat prepleskajo postrojenje. Če bi proizvodnja bila tako ekološko čista, ne bi prišlo do takšne velike oksidacije. Zato krajani nimamo zaupanja do CP kakor do inšpektorjev v občini Žalec, ker na vsak način hočejo kemično proizvodnjo speljati proti volji krajanov. Krajani smo podprli CP, da sanira obstoječo asfaltno bazo.
Žal sedaj ugotavljamo na začetku proizvodnje, da isto izhaja sivi dim od asfaltne zmesi, kakor tudi prah. Posledice prahu poskuša ublažiti gasilsko društvo pri pranju postrojenja in dvorišč. Ta odpadna voda pa seveda odteka v potok Pirešica Tu je še odprto vprašanje velike eksploatacije v kamnolomu, za katero neuradno obstaja deponija mate-
Spoštovana gospa Spomenka Hribar,
spoštovani gospod Bojan Brezigar,
spoštovani gospod Peter Kavalar.
Spregovoriti želim o intrigantu z (žal) človeško podobo in satansko - izdajalsko dušo Drevenšek Silvestru, o brezobzirnem povzpetniku, ki mu je slovenska porajajoča se demokracija le sredstvo za zadovoljevanje njegovih bolestnih ambicij. Po skrivnostnem ključu celjskega DEMOS-a je postal poslanec družbeno-politič-nega zbora v Skupščini občine Celje. Z odporom ga je na pritiske istega DEMOS-a vključil v občinsko vlado v Celje, gospod KRAJNC.
V juniju do avgusta 1990je kot član IS občine Celje intenzivno zasledoval določene osebe iz vrst DEMOS-a, ki so na občinskem, kakor republiškem nivoju visoko kotirale. Kot članu IS Celje mu je bil omogočen dostop do baze podatkov o občanih, ki ga je pridno koristil in uporabljal za svoje potrebe. O dostopu do podatkov se je kaj rad postavljal pred določenimi ljudmi iz Demosa.
Izkazalo se je, da je bila za Drevenška izredno zanimiva preteklost gospoda BASTLA in gospoda KRA JNCA. V zgodnji jeseni 1990 je namreč vedel povedati, da je o g. Bastlu zbral toliko stvari iz bližnje preteklosti, da ga lahko stanejo ministrskega stolčka. Za zbiranje podatkov je vključeval - neuradno - določene ljudi iz službe pregona. Dostop do baze podatkov mu je bil tudi vedno na voljo. Sam je rad govoril, da preko te baze ugotavlja o posameznikih zelo uporabne in zanimive stvari.
Drevenšek Silvester je izredno konfliktna osebnost. Vse dosedanje zaposlitve so se zanj neugodno končale.-
Danes je Krščanski demokrat! Pred dobrimi desetimi leti je bil učitelj na osnovni šoli LAŽIŠE. To je* vas nad Rimskimi Toplicami. Še danes se domačini spominjajo, da je ob nedeljah in cerkvenih praznikih rad stal za zaveso svojega učiteljskega stanovanja in opazoval, kateri otroci zahajajo k maši. Potem se je zelo rad nad njimi znašal in se jih celo fizično loteval. Zaradi tega je dva fanta tako vlačil za ušesa, da jima je pretrgal kožo na spodnjem delu ušesa. Zelo rada bi se sedaj kot odrasla z njim srečala.
Gospodu Kavalarju je na njemu svojstven način serviral polresnice o tolarju, vseslovenskem kongresu in o organizaciji, hkrati pa skrbno pridobival točke pri gospe Spomenki. Sramota, za Kongres, da trpi v svojih vrstah takšnega človeka! Sramota za republiško komisijo, ki obravnava Teharske žrtve, da ima v svoji sredini člana, ki si iz nedolžnih povojnih žrtev kuje politični kapital.
Drevenšek je prodana duša, ki se je pripravljen prodati tudi že za 100 ali 200 mark. Morda o tem kaj več vedo njegovi. Pripravljen je prodati Kongres, Krščanske demokrate, tudi gospoda Lampreta, o katerem je jeseni in poleti 1990 tako skrbno zbiral podatke. Ali je o vseh vas zbral toliko podatkov, da mu nič ne morete?
Drevenšek je poleti 1990 skušal s pozicije člana IS občine Celje utiriti na pošteno pot celjsko kabelsko televizijo. Jeseni se je pa dokaj poceni prodal. Pohlep in častihlepnost sta moto njegovega življenja. Drevenšek Silvester je mimo žrtvoval čast in ugled celjske podružnice Slovenskega kongresa v upanju, da bo zasedel mesto gospoda Kavalarja. Če se še bo njegovo ime pojavljalo v zvezi s Slovenskim kongresom, Komisijo za Teherske žrtve, v zvezi s Krščansko demokracijo Slovenije, potem bom jaz in moji somišljeniki in poznavalci osebnosti Silvestra Drevenška prisiljeni spoznati s to osebnostjo Slovence po svetu.
Jaz in moji smo prepričani, da je veliko poštenih in zaslužnih Slovencev in Celjanov, ki bodo vse Drevenškove funkcije nesebično, pošteno in v dobrobit nas vseh opravljali v naše skupno zadovoljstvo. Na takšnih položajih naj bodo pošteni, moralno neoporečni ljudje, kar pa Drevenšek ni? Poglejte v njegovo prejšnje službeno in privatno življenje. Mi se bomo posebej trudili, da ga bomo onemogočili, ker si ne zasluži in ni vreden javnega delovanja. Ta dopis je samo del tistega, kar o Drevenšku vemo in še to je preveč za javnost.
Prepričani smo, da boste rakasto tvorbo s slovenskega javnega življenja dostojanstveno in neboleče odstranili.
P. L., Laško (naslov v uredništvu)
Kaj tako hrumite - vojakov se bojite...?
(Ob zdajšnjih orožnih vajah)
Ne morem pozabiti trenutka, ko so pred kar mnogimi leti prišli v naš kraj vojaki SLO. Danes rečemo: TO. Z dušo in srcem povedano: razveselili smo se oborožene enote, ki se je utaborila v veliki dvorani zadružnega doma. Pripravili smo jim kulturni program, pogostili smo jih z jedačo in pijačo. Celo to se je zgodilo, da so na kmečkem dvorišču v velikem kotlu imeniten golaž skuhali, zraven domači hlebci in najboljši sadjevec. In ko so po treh tednih odhajali, smo se z enakim vzdušjem poslovili.
Tokrat pa je enostavno drugače. Nenadoma so prišli in ljudje so se brez vzroka prestrašili, ker so že prej kar naprej o borbeni pripravljenosti poslušali. Pa se je šušljalo, med odraslimi in otroci: vojska bo, vojna bo... To gre od ust do ust vse od takrat, ko so naše štiri zaprli, med njimi tudi Janšo, ki je bil takrat pri predsedstvu mladine Slovenije prvi pobudnik in menda predsednik komisije za demilitarizacijo Slovenije. Danes pa je vojni minister! Tega ljudje ne razumejo in enostavno nočejo doumeti. Govorijo, da so na Kučanov avto v Mariboru napisali: Ne parole, kruh, kruh in ljubi mir.. . Pa saj to vendar ni mogoče, ko pa je bil njegov avtomobil (neprebojen) s policisti varovan. Čeprav prazen; Kučan je bil na sestanku sindikalnih voditeljev, ki jim je (televizijci so prikazali in povedali) dejal: Vi ste že nastradali, nastradate, drugi pa še bodo.. ■
5. STRAN
NOVA OT DOBA
Samo eden se je uprl: V sredo bomo spet štrajkali! Katero?
V šoli se učimo igro, ki bi jo radi za zaključek leta, zaigrali, z naslovom: »Jutri bo lepše«. V enem dejanju igralci korakajo in pojo: Naša četica koraka, strumno in veselo... En drugo-šolček mi poočita: Gospod tovariš, najbrž te pesmice ne bomo smeli peti... Strumno in veselo. Gospod tovariš, 26. junija bo najbrž vrelo, vrelo...
No, pa je še mene pobič prestrašil, da sem rekel: Bomo pa v jeseni, na začetku šolskega leta zaigrali. Kar bo, pač bo, se vsi še naprej tolažimo.
DRAGO KUMER, Žalec
G. Janez Lampret, predsednik SDK Celje!
9 Pišem Ti osebno in dobronamerno. Gre za g. Silvestra Drevenška. Po moji oceni, na osnovi argumentov, je tisti, ki je povzročil nezdrave razmere v celjski podružnici Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). Naročil je tajniku podružnice, da je sklical več sej mimo predsednika. Spočetka je omenjal, da to počne po dogovoru z go. Spomenko Hribar, predsednico SSK za Slovenijo. Ta je na Dobrni to javno zanikala.
Pred sestankom glavnega IO v Poljčah, kamor smo bili Celjani povabljeni, je govoril s predsednikom g. Bojanom Brezigarjem. Kot je ta povedal, je g. Drevenšku naročil, naj pove, da je treba priti v Poljče le drugi dan. G. Drevenšek tega ni storil in kasneje pojasnil, da pač ni poštar.
Po naročilu g. Drevenška je direktorica Zavoda za prireditve v Celju poslala predlog celjskega kongresnega programa v Ljublja-no, mimo podružnice, pa smo zanj zvedeli v prestolnici. Zdaj to zanika, češ, da je dal le številko telefaza in ni imel pojma, zakaj ga gospa rabi.
Drevenšek se je 7. marca udeležil, po sklepu ustanovnega zbora podružnice in sklepu IO, dogovora v Zlatarni Celje za kovanje »denariča«. O sklepih in dogovoru obstajajo zapisniki in zabeležka. Zdaj zanika, da bi v takih dogovorih sploh sodeloval. Namen kovanja in prodaje je bil, in je še, da se počasti Kongres in del izkupička zagotovi za financiranje 4. dne Kongresa, 30. junija v Celju.
Znano je sicer, da gre za človeka, ki je pismeno, kot član celjske vlade, zahteval, naj bi kandidati za sodnike porotnike v vprašalnike zapisali strankarsko pripadnost, kar je Vrhovno sodišče RS takoj preprečilo. Nerazumljivo je njegovo zagovarjanje naj se legalizira črni cevovod celjske Cinkarne za odpadke, ki vodi čez teharsko grobišče. G. Drevenšek je dobro seznanjen, da so pod pregrado na zahodni strani pokopani brez sodbe pobiti slovenski domobranci, ve, da so z buldožerjem rinili posmrtne ostanke v pregrado, ve, da so v pregrado porinili betonski bunker iz bivšega taborišča na Teharju, poln človeških kosti, ve, da so v odplake za pregrado od drugod pripeljali in med odpadke zmetali večje število posmrtnih ostankov. Kako lahko potemtakem zagovarja, da bi naj grobišča skrunili še naprej?
V zadnjem času me je klicalo p/ccej ljudi. Delavci iz Železarne Store opozarjajo, kako vzvišeno je delal proti njim. sosedje bivše žene so mi povedali, kako grobo je ravnal z njo. vaščani iz Laziš, občina Laško, so mi sporočili, kako je bil. ko je bil tam učitelj, grob z učenci in enemu skoraj odtrgal uho. Svoj značaj je posebej pokazal na celjskem večeru na Dobrni, gostja je bila ga. Spomenka Hribar, ko je hotel ponižati predsednika celjske podružnice, da je bil le predsednik tisti, poleg še enega, ki je glasoval proti svoji razrešitvi. Glasovanje je bilo namreč tajno.
O nekorektnosti in značaju g. Drevenška Ti lahko napišem še več. Povedati Ti tudi moram, da
je čedalje več Celjanov, ki ga kritizirajo, ki mu zamerijo, da je čez noč menjal stranko (o njegovem delu pri SDS mi je več povedal g. Rojec, najbrž pa veš kaj tudi sam). Prosim, da pismo razumeš kot dobronamerno, pišem ga kot občan in član organizacije, ki naj bi združevala vse poštene Slovence doma in po svetu. Najbrž bo prav, če se o ravnanju g. Drevenška pogovorite, saj zagotovo ne dela v čast stranki, kateri je še posebej pomembna moralnost človeka. Lep pozdrav!
PETER KAVALAR, Celje
Pismo
Šentjurčanom
Spoštovani odborniki, spoštovane občanke in občani Šentjurja!
Predsednik Izvršnega sveta SO Šentjur, g. Ladislav Grdina je dne, 6. junija 1991 naslovil na vse odbornike naše skupščine (ne pa na Predsedstvo Skupščine ali na stranke in odborniške klube) dolgo črno — belo pismo (ali smo res eni vedno čisto hudobni in grdi, drugi pa lepi in dobri?) polno polresnic, tudi izmišljotin ter obtožb na moj račun. Predolgo bi trajalo, če bi hotel odgovoriti na vse, zato se bom zadržal samo na zadevi, ki ji je v svojem pismu tudi g. Grdina posvetil večino svoje pozornosti in, ki tudi najlepše ilustrira način njegovega dela:
— na sodelovanju občine Šentjur s Štajersko obrtno banko.
Pisal bom samo o tem kar mi je poznano, prepričan pa sem, da to še zdaleč ni vse.
Odbornik LDS, g. Ivan Jager je na septembrski skupščini vprašal Izvršni svet — ali je res, da je občina vložila večjo vsoto denarja v tako imenovano Štajersko — obrtno banko. Izvršni svet je to zanikal.
Na februarski skupščini je isti odbornik postavil podobno vprašanje, kot odbomiško pobudo. Izvršni svet je 27. marca 1991 na Skupščini odgovoril, da je 14. decembra 1990 kupil »za vsoto, ki jo omenjate« (200.000 DEM) delnice SOB: da je ta denar izjemno ugodno naložen (devizna klavzula, 10% obresti), da se ta kapital vseeno vrti kot »posojilo s pogoji, kot veljajo za zavarovanje sredstev v banki« v šentjurskih delovnih organizacijah.
V	informaciji ni podatkov o tem kakšni so pogoji, po katerih si je občina izposodila nazaj 'svoja sredstva.
Na moje vprašanje — ali so ti posli v skladu z zakonom in občinskim odlokom o proračunu, je predsednik IS zagotovil, da so!
Poudarjam: do tega datuma je ta odgovor na odbomiško pobudo edina informacija, ki sem jo dobil o nakupu delnic ŠOB!
V	treh mesecih predsednik IS ni smatral za potrebno, da bi o teh, za šentjurski proračun velikanskih vsotah, informiral niti kolegija, niti predsednika SO in menda celo IS ne — kaj šele, da bi za to transakcijo iskal potrebna soglasja.
Po tem času so se pričele širiti govorice o nenavadnih poslih občine Šentjur s ŠOB. za katero pa naj bi stalo kar več ljudi iz ministrstev in raznih poslovnežev različnega slovesa.
Iz časopisnih novic se je dalo izračunati, da v našem primeru ne gre za dinarsko proti vrednost 200.000 DEM. temveč 400.000 DEM - kar je doslej še vedno edina informacija p obsegu sodelovanja občine s SOB.
Dne. 15. aprila 1991 sem od Izvršnega sveta zahteval, da me seznani z vso dokumentacijo v zvezi s posli s ŠOB. 26. aprila
1991 sem dobil na mizo šop propagandnega materiala ŠOB, datiranega z oktobrom 1990. leta, neformalen listek s katerim nekdo potrjuje, da je 14. decembra šentjurski Zavod za urejanje naselij (ki ne obstoja) plačal SOB proti-vrednost 200.000 DEM ter kopijo zapisnika zbora te banke z dne, 17. aprila 1991.
Ne vem — ali je šlo za resen odgovor, ali za posmeh.
V zaključnem računu občine za leto 1990, ni podatkov o 400.000 DEM proračunskega denarja.
Ali je to podobno kakršnemu koli konketnemu informiranju — ali zakonitemu delovanju, presodite sami!!!!
Na Skupščini, dne 15. maja 1991 je g. Jager v imenu Liberalno demokratske stranke podal odbomiško pobudo, s katero zahteva, da zaradi nejasnosti in dvomov okrog ŠOB da odgovore na ta vprašanja služba SDK.
Pobudo sem ocenil za umestno in sem jo 20. maja 1991 posredoval celjski Službi družbenega knjigovodstva, ki me je 21. maja 1991 ob 15. uri s telexom obvestila, da se bo kontrola pričela naslednji dan.
S tem sporočilom sem isti popoldan seznanil sekretarja Sekretariata za gospodarstvo in finance, g. Zdolška.
S to pobudo je bil na Skupščini 15. maja 1991 seznanjen tudi predsednik IS, vendar o njej do 20. maja 1991, tudi na očitanem kolegiju ne, ni spregovoril niti besedice. Očitno je menil, da je s sprejetjem svojega proračuna dokončno discipliniral Skupščino in vse njene organe.
Upam, da je iz opisanega razumljivo zakaj g. Grdino nisem vprašal, če smem opraviti svojo zakonito dolžnost in posredovati odbomiško pobudo ustreznemu naslovu. Je pa to bil zadosten razlog, da se je predsednik IS raztogotil in sklenil, da svojega dela ne more več opravljati, če Skupščina takoj ne zamenja svojega predsednika.
Jasno je, da me hoče predsednik IS s svojim pismom odbornikom s čmobelim prikazovanjem, tudi s pol resnicami in lažmi (npr. moje posredovanje pri dr. Ruplu) ter z občutljivimi očitki, da zaviram razvoj in blatim občino itd. pred Skupščino diskreditirati, me izločiti predvsem zato, ker sem, izgleda še edina ovira pred njegovimi samovoljnimi (morda tudi nezakonitimi) metodami dela.
V svojih javnih nastopih nikoli nisem želel - ali zahteval njegovega odstopa, kot mi to ves čas psihotično podtika; celo nasprotno. priznaval sem mu njegove sposobnosti in delavnosti. Toda tudi opozarjal na napake!
Sedaj nisem več prepričan, da slednje ne prevladujejo.
Upam, da sem ravnal in. da ravnam v skladu s svojimi zakonitimi pristojnostmi, pa tudi v skladu z moralnimi načeli večine odbornikov in šentjurskih občanov.
Odborniki, prosim, da zahtevate izčrpne informacije, da počakate tudi na poročilo Službe družbenega knjigovodstva, se posvetujete s svojimi volilci ter se po tehtnem premisleku odločite!
Mojemu odpoklicu — kot predsednika SO, ne nasprotujem: pričakujem le, da se boste zanj odločili zaradi mojih konkretnih napak, ali nesposobnosti in ne zato, ker to grobo izsiljuje s svojim odstopom in izgleda tudi s posebno določenimi nameni predsednik IS, g. Ladislav Grdina.
S spoštovanjem!
FRANC KOVAČ, mag., predsednik SO Šentjur
Forma
GRAFIČNA PRIPRAVA
~ SIMONA VOVK
C. na Ostrožno 113 —	63000 Celje ~
--- ® 063/34 222 ----
S. O. S. IZ POSTELJE
■'»A«
prava mora in začela sva se ga že po malem
sprint sanaT%oX0jw n ^dno 'nevurm JjsUi ^ mm ter fokusirajo neizživeto spolno energijo na druga področja. Znani je, da je
Heln^m	nr
Stevo Žigon, na politični sceni pa lahko z gotovosti), pripišemo Llotno slovensko vlado.

GALA CENTER CELJE GALA CENTER CELJE
J >
POSEBNA
PONUDBA IZ UVOZA:
Glasbeni stolpi MUSIC-LAND 8.047,00 din
Glasbeni stolpi INTER 5.300,00 din
m
Prevleke za avtosedeže 1.271,00 din
Set čopičev 52,70 din Set za beljenje 223,80 din
GALA CENTER CELJE GALA CENTER CELJE j
MESIČ V SLOVENIJI
Strela z jasnega
V osrčju Slovenije, na pol poti med Savo in Dravo, so se razvili družbenopolitični večeri. Da, prav ste prebrali. Najprej so se jugoslovanski politiki prihajali pogovarjat z ljudstvom v celjski hotel Evropa, ko je postalo ime hotela prepomenljivo, so se preselili v Zdravilišče Dobrna - še bolj zgovorno.
Povedali nam dosedaj niso nič novega. Ne Janez Drnovšek, ne Franjo Tudman, ne zadnji petek Stipe Mesič. Zdaj, ali gre krivdo pripisati nespretnim, čeprav milogovorečim moderatorjem, ali pa spretnosti in sposobnosti politikov samih, da pač ne povedo več kot so se odločili že zjutraj ob kavi, niti ni pomembno.
Zadnji petek je imel nekaj časa odveč gospod ustavni formalni in neizvoljeni predsednik Jugoslavije Stipe Mesič. Hrvat je govoril sočno, očitno ga je vljudnost spraševalca prav zabavala; kot bivši sodnik in advokat je seveda natančno vedel, kako je treba željno občinstvo pridobiti, pa ne povedati nič novega.
Vse tisto o farsah v zveznem predsedstvu, Martičevih »spunta-nih kmetih« in »o onom Črnogorcu« smo že vedeli. Vsaj tisti, ki smo bili tam. Če izvzamemo soproge, ki tam niso bile zaradi politike, ampak zaradi toalete. No, nepravični ne smemo biti. Dva ali tri dovtipe je razumela vsa dvorana. Recimo, da bi morala biti Bosna in Hercegovina Švica (haha, smo se prisiljeno smejali, Srbi bi bili Švabi, Muslimani Francozi, Hrvati pa Italijani menda, namesto ur bi izvažali čevapčiče). Še naš Jože se je svileno nasmehnil. In kupice so se rumeno svetile, policaji so nam neopazno gledali pod pazduhe, menu je ponujal — saj več ne vem natančno — ali file ali pile.
Ker je bil na Dobrni v petek iz vljudnosti tudi Milan Kučan z ženo, ga je Mesič - naveličan klobasanja - porufal k mikrofonu. Kučan je pričel govoriti. Potem je treščilo. Kot strela z jasnega. Kučan je v petek sredi Slovenije odprl fronto. Proti ljudem v slovenski vladi in proti politiki te vlade. Zatrdil je, da je sam večkrat poslancem v slovenskem parlamentu govoril, naj od vlade zahtevajo jasne odgovore. In naprej. Da domobranstvo ne sme imeti ničesar s sedanjim ustvarjanjem slovenske državnosti. Slovenci smo, je dejal, državnost že imeli. Na Kočevskem, med vojno. Pa dalje. Da predpostavljanja interesov neke skupnosti ne sme biti. Niti narodne skupnosti. »Kadar se reče, da ti interesi so, takrat ni več demokracije«, je rekel Milan Kučan.
Večina novinarskih kolegov je medtem dremala ali gledala po babah. Strele ni nihče videl. Svinčniki so ležali ob beležkah, kamere so spale. Jebi ga, živela Slovenija!
SLOVENSKA VLADA V ČASIH ZMEDE
Kdo nam vlada
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle nedvomno preživlja težke čase. Medtem, ko se je prejšnji teden odpravljal na pot v Italijo, kjer naj bi tamkajšnje sogovornike, ki trmasto zahtevajo enotno Jugoslavijo prepričal o resnosti slovenske osamosvojitve, so mu ministri doma ušli z vajeti.
Najprej mu jo je zagodel »najmlajši« po ministrskem stažu Dušan Šešok, ki je poslance v skupščini in vesoljno slovensko javnost šokiral z nekaterimi resnicami o (ne)pripravljenosti na osamosvojitev. Šanje o slovenski samostojnosti in lepši prihodnosti, ki naj bi se nepri-klicno začela 23. ali vsaj 26. junija, so se razblinile v nič. Lojze Peterle je sicer zatrdil, da vse poteka po načrtu in da minister Šešok v skupščini ni govoril v imenu vlade, vseeno pa bi bilo zanimivo vedeti, v čigavem imenu je »streznitveni« minister govoril. Ali le v imenu sekretariata za finance, ki ga vodi in ki je eden najpomembnejših vladnih ministrstev? Ali pa morda v imenu kakšne stranke, čeprav nam ni uspelo ugotoviti, v katero stranko naj bi Šešok sodil? Ali pa je nastopil kar v svojem imenu? Morda pa je Dušan Šešok kot politični laik, ki še ni vešč politike, kot je tudi med vrsticami namignil Peterle, prišel v službo na sekretariat za finance, malo pregledal osamosvojitvene papirje
in ugotovil, da ne bo šlo, pa se je samoosveščeno odločil, da bo o tem informiral skupščinske poslance in s pomočjo televizije tudi ostale »zainteresirane«? Je mogoče, da vlada ne ve, kaj bodo njeni ministri govorili v skupščini? V čigavem imenu pa potem govorijo, gospod Peterle?
Šešokov nastop je očitno vzpodbudil še enega »neposlušnega« ministra, da je povzdignil svoj glas, Dimitrij Rupel je s svojo ultimativno zahtevo, naj vlada pretrese gospodarski program osamosvojitve, Peterletu »zasadil nož v hrbet«, kot se je ta slikovito izrazil v izjavi za radio. Ruplove grožnje o izstopu njegove stranke iz vladne koalicije sicer ni jemati preveč resno, zamisliti pa bi se veljalo nad početjem slovenske vlade v celoti.
Spori med Peterletom in Ruplom imajo že svojo zgodovino, mnogi pa jih enačijo s spori med laičnim in krščanskim delom vladnih ministrov. Pri tem ni pomembno, da gonilo laičnega dela vlade predstav-
ljajo ministri za vojsko, policijo, pravosodje in zunanje zadeve, ki so tudi člani Ruplove Slovenske demokratične zveze. Sem je mogoče prištevati po mnenju nekaterih tudi novega ministra za informiranje, ki uradno sicer ni član nobene stranke, po prepričanju pa je menda blizu Ruplovim demokratom. Omenjeni ministri namreč zagotavljajo, da so storili na svojih področjih vse, kar je potrebno za slovensko samostojnost. Ob tem ni nepomembno, da tudi sicer na omenjenih področjih reorganizacije in spremembe potekajo dokaj mirno in brez večjih pretresov; če izvzamemo vojsko.
Nasprotno pa so resorji, ki jih vodijo slovenski krščanski demokrati deležni neprestanih in vse ostrejših kritk. Gospodarskemu ministru Izidorju Rejcu je uspelo v letu dni popolnoma sesuti slovensko gospodarstvo, v šolstvu, ki mu poveljuje Peter Vencelj stavkajo tako učenci kot učitelji, slovenska kultura pa je v letu dni vladavine Andreja Capudra pristala na nivoju ljubiteljstva in vaškega petja.
Lojze Peterle pa kot refren ponavlja, da vlada dela po programu. Kakšen neki je ta program, ki ga mimogrede - vla-
da ni v skupščini nikoli predstavila? Kakšno je to normalno delo vlade, če minister za zunanje zadeve, ki prepričuje tujce v resnost slovenskih osamosvojitvenih namer, ne ve, da se njegova dežela na sončni strani Alp čez nekaj tednov ni sposobna gospodarsko osamosvojiti? Kdo sploh vlada v tej manj kot dvomilijonski Sloveniji, če ob prvem resnem sporu z vojsko začne kar nenadoma delovati nekakšna koordinacijska skupina, ki jo vodita obrambni in policijski minister in ki s svojimi sporočili seje paniko med prebivalce Slovenije? Predsednik vlade pa molči!
Že vrabci na strehi čivkajo o sporih in nesoglasjih med predsedstvom Slovenije in slovensko vlado, saj se prizadeti med seboj dostikrat obveščajo kar preko časopisov. Menda ima predsednik Milan Kučan tudi zaradi avanturističnih teženj nekaterih slovenskih »prvoborcev« vse bolj sive lase. Sedaj pa smo se lahko prepričali, da očitno kakšnega posebnega zaupanja in sodelovanja ni niti znotraj slovenske vlade. Nam bodo očitali zlobo ali nas bodo obdolžili krivde za nove spore v vladi, če bomo vprašali: kdo nam (vam) torej vlada, gospod Peterle?
Na proslavi plebiscitne odločitve decembra lani je predsednik Peterle »s prijatelji zapel nekaj lepih domačih«. Zdaj kaže, da je v času njegove vladavine v Sloveniji napredovalo le število ljubiteljev vaškega petja.
ŠTAFETA tj v. 10
LET
MAGDA TOVORNIK, MARIBORSKA ŽUPANJA
Večni regionalizem
Slovenci smo deklarativno enotni. Toda, bi rekel koprski župan Avrelio Juri, Slovencem ne priznajmo regij, nudimo centralistično oblast, pa jih bomo skregali. Mestu Maribor je republiška centralizacija nekatere resorje že speljala. Njegova županja Magda Tovornik pravi, da se bo proti nadaljnjim podobnim poizkusom borila.
de kaže bolj angažiranje na političnem področju. Treba je vedeti, da ekonomija sodi nemi-novno zraven in če je Maribor dobil politično bitko z vojsko, je sedaj pred nami še druga bitka, bitka na področju gospodarstva. Tu so lokalne oblasti lahko silno skromno udeležene pri odločitvah.
26. junij. Kako se Maribor pripravlja na ta datum in na dneve, ki prihajajo po njem?
Tovornik: Tudi to vprašanje sem zastavila gospodu Bučarju in nisem dobila natančnega odgovora. Maribor ta hip samo spremlja dogajanja v Republiki in v klubu republiških poslancev, ki ta hip sprejema cel sveženj zelo pomembnih zakonov. Preko tega kluba dobivamo informacije, sicer pa direktno ni
vem mestu bi izbrala druge besede: samostojna Slovenije in znotraj nje samostojne regije. Štajerska bi lahko bila ena od teh regij.
Pa sva spet pri regionalizmu.
Tovornik: Ja, to je tema, okoli katere se zmerom vrtim. Tudi zato, ker mi je moje enoletno županovanje v Mariboru ponudilo nekaj priložnosti za gibanje v evropskem prostoru. Precej aktivno se vključujem v Svet evropskih regij in če Slovenija ne bo imela regij, nismo evropsko organizirana država. Samo Islandija tega nima, mislim pa, da se z njo resnično ne moremo primerjati. Če se bo Slovenija odločila za centralizirano oblast potem mi ni znano, na kakšen način bo ta centralna država z vsemi centraliziranimi
Glede očitka, da ženske v politiki reagiramo čustveno, je seveda to očitek moških. Moškim bi šla težko iz ust beseda, oziroma priznanje, da ženske reagiramo trezno in umirjeno. Predvsem pa imamo trmo nadomeščeno z vztrajnostjo.
Ali je opcija Maribora na političnem nivoju tudi regionalizem in koliko je to po vašem sprejemljivo za republiško vodstvo?
Magda Tovornik: »Imam občutek, da se oblast preveč zavzema za centralizem. To je nenazadnje dokazala s centralizacijo cele vrste funkcij in naš občinski proračun je sestavljen tako, da je znotraj 90 odstotkov sredstev, ki jih nameni republika, ali pa tudi ne seveda, naš del zelo majhen. Mislim, da je ob razmišljanju o drugačnih ustavnih določilih in o drugačnih zakonih zelo smiselno stalno omenjati tudi regionalizem in jaz se temu ne bom odrekla.«
Kolikšen vpliv boste imeli pri zavzemanju takšnega stališča?
Tovornik: »To je odvisno od tega, kako bodo republiški poslanci zastopali svoje interese v skupščini. Na nedavnem pogovoru s predsednikom skupščine gospodom Bučarjem sem hotela načeti to temo, vendar on na nek način razmišlja drugače. Bojim se, da bomo v trenutku, ko kreiramo novo ustavo, z našimi zahtevami uspešni
samo, če bomo zelo uporni. Veliko bolj smiselno bi bilo, če bi se odločili za lokalno samoupravo, ki obsega vse ravni, od te najnižje, do najzahtevnejše.
Pri vas so bili na obisku in pogovorih nekateri republiški ministri in tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Soočili ste ga z mariborskimi gospodarstveniki.
Tovornik: Gospod Kučan je prvi človek bodoče države Slovenije in kadarkoli se je pokazala priložnost, je zelo rad prišel v Maribor. Morda je bilo nekoliko nenavadno res to, da smo ga tokrat soočili z gospodarstveniki. Spraševala sem se namreč, koliko časa bomo še mešali različne funkcije in kdo je torej tisti, ki se pogovarja o gospodarstvu, kdo pa je tisti, ki se pogovarja o politiki itn. Bilo je smiselno seznaniti gospoda Kučana s stanjem na področju gospodarstva v Mariboru, četudi ta hip pozornost vla-
nobene naveze. Osebno me stvar zelo zanima, kajti ravno v času med 22. in 27. junijem bo potekal Svetovni kongres lokalnih in regionalnih oblasti v Oslu. Tja sem povabljena, zdi se, da bom edina udeleženka iz Jugoslavije. To je tudi vzrok, da sem toliko bolj neučakana izvedeti, kakšen bo način osamosvajanja Slovenije točno na ta dan.
Slovenski politični vrh odcepitvene težnje in procese utemeljuje z naravno pravico narodov do samoodločbe. Ivan Kramberger se zavzema za samostojno Štajersko. Gre tudi tukaj do naravne pravice naroda do samoodločbe?
Tovornik: Če mi kdo reče odcepitev, kot kemik takoj vidim postopek nekoliko drugače. Družbeni sistemi ne reagirajo nič drugače kot naravni sistemi. Zato se zelo izogibam besedi odcepitev. Govorim o razdružitvi. Federativna Jugoslavija je nastala v združevanju. Sedaj gre za proces razdružitve, ki bi lahko v nekaj letih pripeljal do neke konfederacije. To bi bil moj model za pametno reševanje razmer na Balkanu. Na Krambergerje-
funkcijami komunicirala z, reciva, 300 občinami. To presega moj način razumevanja.
Na vaš račun se je pojavilo nekaj očitkov, da preveč potujete. Kateri obisk oziroma potovanje imate v načrtu?
Tovornik: Mislim, da ni bil očitek, da preveč potujem. Res pa je, da sem imela zelo zgoščena ta potovanja. Ker pa sem bila zmerom povabljena, ni bilo v moji moči razdeliti to na eno leto. Če bi pogledala, kje sem eno leto bila, moram reči, da sem v svojih očeh premalo potovala. Bila sem samo na obisku prijateljskih mest, med petimi prijateljskimi mesti samo v dveh, v Greenwichu in Marburgu. Ostala moja potovanja so bila vezana na delovanje preko stalne konference jugoslovanskih mest v Svetu Evrope. Tam sem bila kot predstavnica Jugoslavije. Na vaše naslednje vprašanje: Od 7. do 12. junija imamo povabilo za prijateljski Greentvich. Vabijo me na 25. obletnico prijateljevanja treh mest, med katerimi je tudi Maribor. Zaradi že razporejenih terminov se bo namesto mene srečanja udeležil kdo od članov predsedstva. Veste, morda mora Maribor tudi tukaj napraviti neko spremembo v gledanju. Ne moremo biti evropsko mesto, ne da bi Evropejci prihajali k nam in ne da bi mi hodili v Evropo.
znanstvene dejavnosti vseh fakultet*:. V tej polemiki so eni zagovarjali tezo, da naj ima mariborska univerza samostojno katedro za filozofijo, ki bo predstavljala »srce« študija vseh humanističnih ved, drugi pa so se ogrevali za to, da bi bila celotna mariborska univerza humanistično
"KSiZfttS	»***
kami na Slovenskem običaj - povsem praktično ozadje. s filozofsko fakulteto v Ljubljani in od nje »prebujenimi« finančni razlogi, saj se je takrat začelo posebej propagirati
/v
l/VS-AMC
FILOZOFSKA KATEDRA NA MARIBORSKI UNIVERZI
Najprej k bogu
Univerza nima samo naloge, da mlade ljudi in vse ostale nekaj nauči, pač pa tudi, da »»preboja misli« - v glavah ljudi in v družbi nasploh. Enkrat prebujena misel nikoli več ne zadrema«, je zapisal angleški esejist Thomas Carhle. Znano pa je tudi, da brez novih misli ni novega razvoja in novih dejanj, saj so vsa velika dela samo v praksi uresničene velike misli«. Največja buditeljica vedno novih in novih misli pa je - filozofija, brez katere si je težko zamisliti akademski študij.
Nič ni torej nenavadnega, daje razprava o tem. kakšno mesto naj ima filozofija na mariborski univerzi starejše od te univerze same. Še pred njeno ustanovitvijo se je namreč v slovenskem publicističnem prostoru razvila polemika
p« ** <»
očiten, da ga sploh ni treba ilustrirati s kakršnimikoli
saj so na področju filozofije in humanistike že veliko nare-
^Naomenkne probleme so vse od stanovitve mariborske univerze opozaaali že mnogi razumnik,, študentje, politiki.
ssm^nGzszsssgitzs,

A	^ spolnjevali ček. m dajali noie
njej lahko začel, takoj^predavji. Za področje z^dovine
Zahoda, Sodobna filozofija, Filozofska misel g ti Slovencih), dr. Vekoslava Grmiča (Pregled srednjeveške filozo-
bi lahko predavali mr. Bojan Borstner, dr. Marija Švaju-ki tudi predavata na mariborski univerzi.
Bi več kaj čakati. Filozofsko katedro je treba ustanoviti in se soočiti s konkretnimi težavami, s stvarnimi nalogami. Prosim vas, da pri tej neodložljivi zadevi zastavite ves svoj
„ - K ^	-y-. e.n.-.-—jr.-.-.-.- ■ /s..	... >. .v... ,j_.
vpliv - ne bo namreč lahko,« piše dr. Sruk rektorju dr. Alojzu Križmanu.
tična parola na transparentu dnevne politike. :
NOVA OT* DOBA
SRBIJA V MEGLICI
Odstop in prevara
Unkovič je prejšnji teden odstopil. Odhod prvega človeka srbske skupščrne pa je bil presenečenje le ™
5&ž£tW»'S5	v,,z
skem parlamentu se je zgodilo prav nasprotno. Prvi je s krčna skočil prav človek izza krmila.
Sicer pa so šivi pncch pokati že mnogo prej. Navidezni m lažni mir je pred nekaj tedni prvi zmotil Velimir Radivoje-vič. predsednik srbske vlade. To Pa še m bilo vse. Skupaj s predsednikom ljudske skupščine je odstop ponudil tudi Dimitrije Dimitrijevih minister za šolstvo v srbski vladi.
Seseda odhod treh ljudi i/ pne garniture političnega življenja v Srbiji sam po sebi ne bi bil nič posebnega. Kadri, posebej v politiki m na \odilmh funkcijah, se morajo zame-
mnemu življenjih
služba za informiranje Glavnega odbora Socialistične Stranke St Nje. ■ podal ostavko s prošnjo, da ga razrešiji >. da bi se lahko posvetil profesorskemu delu na fakulteti-. Nekaj podobnega je izjavil tudi Radiu Beograd, češ da odhaja s funkcije, da bi se posvetil znanosti
Vsega je torej knva ljubezen do znanosti. Ljubezen, ljubezen m spet ljubezen, ljubezen je torej vseba knva. V Srbiji /<• tudi to mogoče. Če ne M Mo ljubezni, srbskemu parlamentu ne bi bilo trebe menjati predsednik ;s Aft N me rečeno, zaradi ljubezni je srbski parlament izgubil svojega predsednika. Velika ljubezen, ni kaj.
Ali je res ljubezen vsega kriva? S tisto svojo prvo ljubeznijo je predsednik srbskega parlamenta bit skupaj več kot tri desetletja Zakaj jo je potem pred tremi mčseci zapustil? Ah je bila takrat ljubezen do politike močnejša o J ljubezni do znanosti? Ali ni bila tisto ljubezen kakšne druge sorte?
grozilo, da bo Unkovič na lestvici popularnosti prehitel samega Slobodana Miloševiča. Tega mu veliki šef seveda ne bi nikoli odpustil.
Srbski -visoki- politiki torej nadaljujejo po starem iz
».Vej,, poldni i oči. kM daje srečali, iv® » daj. konec svet., teči. da je prišlo do kakšnih »različnih pogle-
To ni boljševizem, bodo pekli. Morda, je pa vsekakor prevara	hb
Razpis
Dobre, pogumne in drzne novinarje
redno ali pogodbeno zaposlimo.
Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje
-vk
■m
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Zidanškova 27, Celje
To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in najv ečjo izbiro uvoženih ženskih in moških kopalk
Pridite in se prepričajte!
HVALA ZA ZAUPANJE
____________________________________________STRAN 8
PRVI KONGRES SOCIALDEMOKRATSKE UNIJE SLOVENIJE
Elitni fantje in
dekleta
Mlada, nekaj več kot šest mesecev stara stranka Socialdemokratske unije Slovenije je imela v soboto v Ljubljani svoj prvi kongres. Dosedanje delo stranke so ocenili kot zelo uspešno, za predsednika pa so ponovno izvolili dr. Rastka Močnika, za predsednika glavnega odbora pa dr. Rada Bohinca. Zavzeli so se za čimboljšo pripravljenost na volitve, sklepe kongresa pa bodo sporočili kasneje.
Kot so člani te stranke vseskozi zatrjevali, je njihovo glavno izhodišče preporod Slovenije in to naj bi bilo osrednje politično vprašanje. Njihov cilj, to je gospodarsko trdna in pravična Slovenija, naj bi se začel uresničevati takoj, na svoje konkretne programe pa mislijo počakati, dokler ne pridejo na oblast. Dr. Rado Bohinc, predsednik glavnega odbora stranke prej in sedaj je med drugim opozoril na to, kaj vse so že opravili. Povedal je, da se vseskozi zavzemajo za trden go-
Rastko Močnik
spodarski sistem Slovenije, razločno politiko vzpodbujanja podjetništva in odpiranja novih delovnih mest, za zaustavitev gospodarske recesije in naraščajoče brezposelnosti in s tem povezanih socialnih stisk. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi slabe pripravljenosti gospodarskih vidikov plebiscitne odločitve. Dodal je še, da so proti razraščanju javnih stroškov ter vse večji državni in politični intervenciji v podjetjih, proti dvojnosti zvezne in republiške države ter proti nadaljnjemu siromašenju in ukinjanju socialnih in političnih pravic delavstva.
»Ob jugoslovanski krizi smo se večkrat zavzeli za strpnost in razum ter predvsem za dialog. Kot neuspešno smo ocenili politiko, ki splošne razmere poslabšuje, namesto da bi jih izboljševala, ki ne zna zavarovati gospodarskih in splošnih koristi državljanov Slovenije in ki ne zna in noče voditi dialoga in privede do prelivanja krvi. Opozorili smo na nevarnost osamitve Slovenije v mednarodni skupnosti ter civilizacijsko načelo politike, namreč da konfliktov ni mogoče reševati z orožjem in da ljudje želijo živeti v miru,« je še povedal dr. Rado Bohinc, ki se zavzema tudi za demilitarizacijo kot strategijo miru.
Socialdemokratska unija Slovenije je tudi proti krčenju prostora javni in svobodni besedi, za kulturo političnega dialoga. Živko Pregl, podpredsednik stranke in hkrati tudi podpredsednik ZlS-a se je ustavil na neumesnih potezah slovenske vlade, saj meni, da je zavračanje nakupa deviz na enotnem jugoslovanskem trgu neumna in dolgoročno zelo slaba poteza. Omenil je tudi nujnost ohranitve dosežene svobodne trgovine na jugoslovanskem trgu, vključenost v splošno shemo v mednarodni trgovini in nasploh za ohranitev ugodnosti iz mednarodnih pogodb, ki jih ima Jugoslavija.
Stranka SDU deluje v številnih slovenskih okoljih. Trenutno delujejo območne organizacije v desetih občinah, v pripravi pa imajo tudi več novih pobud. Aktivno se vključujejo v koordinacijo levo sredinskih izvenparlamentarnih strank, uradne politične razgovore pa so opravili že z opozicijo.
»Razlikovati se želimo po strpnem in kutlumem dialogu
z vsemi, tudi s političnimi nasprotniki; po tem, da k problemom pristopimo z razumom, stroko in ne z razgreto politično glavo; po tem, da nam niti grobi antikomunizem niti ekstremni nacionalizem nista kriterij političnega odločanja. Nočemo tudi ideologizirati življenja, niti sprevračati zgodovine, zavračamo tako preteklo kot morebitno sedanje enoumje ter nam je zares v ospredju političnega interesa gospodasko trdna in socialno pravična Slovenija,« pravi dr. Rado Bohinc.
sodelovanje in dialog z Jugoslavijo, za čimprejšnje reševanje lastninskega vprašanja in drugo. V prijetnem tonu potekajočo razpravo je zmotil le simpatizer Dušan Jereb iz Celja, ki je opozoril na dve ključni negativni točki: na elitnost in na jugoslovansko usmerjenost. Opozoril je še na neprofiliranost stranke in na dvosmiselnost njene usmerjenosti, na eni strani k ekonomski samostojnosti Slovenije in na drugi strani k tržni ekonomiji, ki se vsekakor izključujeta.
Nemalo kritike je letelo na slovensko vlado in na delo slovenskega parlamenta. Nace Krumpak iz Celja je ogorčeno ugotovil, da je del nesmisla tudi v tem, da parlament hitro sprejema zgodovinske odločitve. Dejal je: »Če bodo naši poslanci sprejeli odločitev o slovenski samostojnosti brez ustave, predlagam, da se pod to odločitev tudi podpišejo. V razpravi so se zavzeli za kmetijstvo, za socialno zdravstveno politiko, za dosledne priprave na volitve, za spremembo zakona o stečajih, za
Elitna stranka, stranka direktorjev ali Socialdemokratska unija Slovenije, se je torej znašla v nevarnem političnem prostoru. Obljube, ki jih fantje v kravatah zavzeto zastopajo, nehote spominjajo na predvolilne obljube sedanje koalicije. Na elitnost spominjajo sama bleščeča imena s slovenske go-spodaske in druge scene, sami pa se že sprašujejo, kdo naj bi bili njihovi volilci. Ker je velika verjetnost, da bodo volitve prav kmalu, se bo kmalu tudi pokazalo, kdo komu sploh kaj verjame.
Kdo bi lahko bili naši volilci?
Za samostojnost in za jugoslovanski trg. Bodo ostali osamljeni.’
9. STRAN
NOVA W DOBA
NA JUGOSLOVANSKO - ITALIJANSKI MEJI
Kalašnikovi v kovčku
Na tiskovni konferenci, ki so jo na jugoslovansko-italijan-skem mejnem prehodu Fernetiči priredili italijanski obmejni organi, je bilo pokazano, da je pred kratkim ponoči v bližini jugoslovansko-italijanske meje pri mestu Pesek bil ujet 40-letni Jugoslovan — albanske narodnosti s Kosova, ki je poskušal iz Italije v Jugoslavijo pretihotapiti dva puškomitraljeza kalaš-nikov, kitajski polavtomatski puškomitraljez starejše izdelave, italijansko brzostrelko spectre, več sto nabojev in razne šaržerje.
Po obvestilu obmejnih organov je bil jugoslovanski državljan, katerega ime se drži v skrivnosti, zaloten ob meji na italijanski strani. Italijanskim agentom je rekel, da je ilegalno prestopil mejo (iz Jugoslavije v Italijo) ter ga treba tretirati kot prebežnika. Vendar mu niso zaupali, ker so nedaleč od mesta, na katerem je bil ujet, našli velik kovček z orožjem.
Italijanski policaji in cariniki so se začudili, odkod takšno orožje tihotapcu. Brzostrelka spectre je strahovito orožje, celo natančnejša od izraelske brzostrelke uzi. Glavne karakteristike te puške, razen izredne natančnosti, so strašna ognjena moč (v nekaj sekundah izstreli iz šaržerja petdeset nabojev kalibra 9 parabellum) in »praktičnost« (meri vsega kakih 30 centimetrov). To je orožje, s katerim v Italiji razpolagajo samo posebni vojaški oddelki in je primerno za vsako uporabo, vključno za teroristične akcije.
Brzostrelke spectre proizvaja torinska tovarna orožja Si-tes. Zaplenjena puška (z registrsko številko 5053) spada v pošiljko 400 mitraljezov tega tipa, ki jo je podjetje zakonito prodalo neki švicarski orožarni.
Omenjeno orožje je novejše proizvodnje in v Italiji je njegova prodaja prepovedana. Drugače stane legalno kupljena br-
Smrtonosna brzostrelka spectre
zostrelka spectre več milijonov lir, na črni borzi pa njena cena poskoči tudi od 40 do 50 milijonov lir.
Tržaški preiskovalci so prepričani, daje orožje bilo namenjeno na Kosovo, oziroma albanskim skrajnežem. Njegova kvaliteta potrjuje, da se gverilski boj na Kosovu nadaljuje.
Ta primer potrjuje naše domneve, da je čez jugoslovansko-italijanske meje velika količina orožja pretihotapljena v kovčkih. Tihotapcem ognjenega orožja se bolj izplača, da plačajo pešce kot motorizirane »kurirje«, katerim (če jih odkrijejo na meji), poleg najdenega orožja, obvezno zaplenijo tudi dragoceni avtomobil, kar se je že dogajalo na jugoslovan-sko-italijanskih mejnih prehodih.
PO ZURICHU SE SARAJEVO
Bošnjaki se zavedajo korenin
Adil Zulifkarpašič je človek, partizan, visok oficir JLA. Bil ki je dobil po 45 letih jugoslo- je seveda tudi disident, ki se ga vanski potni list, čeprav je bil je Jugoslavija hotela znebiti.
Bošnjaki imajo Adila Zulifkarpašiča, Slovenci pa.
Bošnjaški inštitut v Zurichu, ki ga je ustanovil, urejen je v pet-nadstopni stavbi v univerzitetni četrti, je bil do nedavna zbirališče političnih emigrantov in so se ga seveda »pravoverni« Jugoslovani izogibali.
V inštitutu je med drugim 40.000 knjižnih enot, razdeljenih na več oddelkov. Tod so bosnika, serbika, kroatika, ra-dika, turkika, emigrantika, islamika. Posebej fascinira zbirka koranov. Na policah so stari časopisi kot Gajret, El Hi-daja, Bosanska vila, cela vrsta zakonov, pa skupščinskih razprav (stenogramov) iz prejšnjega in našega stoletja, posebna zbirka o Bosni v NOV, ne manjka tudi zbornikov, memo-arov, dokumentov iz zgodovinskega arhiva ZKJ in ZKBiH, celo številne knjige o Titu najdemo. Skupna vrednost shranjenega je nad 5 milijonov dolarjev.
Najdemo časopise kot so Srbski književni glasnik, Novi-ne srbske. Pečat, Nova Evropa, Hrvatska straža, Hrvatska revija, pa tudi Danas. Veliko je Djilasa. Adil Zulifkarpašič ga posebej ceni kot književnika, bolj kot politika, hvali zlasti
njegov roman v nemščini, ki govori o življenju Črnogorcev, »Mostovi in svetovi«.
Veliko je dokumentov iz obdobja turške vladavine v Bosni, okoli 1400 dokumenotv iz arhiva Dubrovnika so posneli na mikrofilme. Zulifarpašič ne skriva, da je pravzaprav vse življenje poklonil Bosni. Zdaj je najavil, da bo del inštituta preselil v Sarajevo, oziroma bo tam nastal dvojnik. Za številne znanstvenike in študente bo pot v Švico prihranjena. Inštitut v Zurichu je sicer tudi lepo urejen in opremljen. V preddverju najdemo kip Maka Diz-darja, tapiserijo Mersada Ber-berja in v bosančici izpisane Dizdarjeve stihe »Zapisi o zemlji«.
Kar zadeva Slovenijo, imamo Narodno univerzitetno knjižnico. V tej, kot napovedujejo, bodo ob 1. svetovnem slovenskem kongresu razstavili literaturo naših ljudi, ki so bežali po drugi vojni in ustvarjali v tujini, zlasti v Južni Ameriki. Doslej je bila ta literatura v »bunkerjih«. Seveda pa ostane vprašanje, komu bi lahko rekli slovenski Adil Zulifkarpašič.
(kap)
OCI IN USESA VOHUNSKE SLUŽBE ~ TOP SEKRET
Končno smo dobili ministra, ki govori resnico, čeprav ta boli. Slovenski finančni minister je naravnost šokiral poslance, kar ni čudno, saj je povedal, da bo 26. junija Slovenija samostojna le na papirju, posebej pa ni čudno, saj se piše Dušan Še-šok. Tako čedalje bolj velja naša napoved, da bo 26. junija sreda, da bo izšla 24. letošnja številka Nove dobe. Znani Vitomir Gros iz Kranja je seveda hitro ugotovil, da mu je slovenska vlada doslej lagala. Govori celo o izdaji. Prav bi bilo, če bi gospod Gros tudi sicer : pomislil, kaj vse mu je nova vlada doslej natvezla. Presenečen bo, ko bo ugotovil, da je bil že velikokrat kar krepko nategnjen.
DaniPodpečan, »plavi angel« iz Cinkarne, ki je sicer tudi predsednik komisije za varstvo okolja pri slovenski Gospodarski zbornici, jc minule dne sadil rožice na radiu Slovenija in zatrjeval, da se »zeleno«, torej ekološko sprejemljivo blago, čeprav je dražje, trži boljše. Kako to delajo v Cinkarni, ni govoril. Tudi ni povedal, kako je dobil izplačano inovacijo - s še nekaterimi - ko je pogruntal, da je moč odpadna olja kuriti, pri tem pa še dodajati strupene PCB. Seveda mu ne pride niti na misel, da bi povedal, kako je Cinkarna, skupaj s tehnologijo za titanovo belilo, kupila tudi tehnologijo za predelavo odpadne sadre, vendar tovarne niso postavili, čeprav je bila v načrtu. So pa gospod Podpečan in njegovi več let eksperimentirali, kako bi sadro predelali Rezul/.iia še nismo odkrili.
Srbski trgovski duh pravzaprav nima meja. Zdaj nam želijo prodati, ali pa Hrvatom, posmrtne ostanke Josipa
Royce, ki ga je Titu v tistih lepih časih poklonila SR Slovenija.)
Slovenija je štiri vojaške transporterje vrnila JLA, ta pa pa je pozabil da tudi druga vojaška vozila, čeprav niso
od Nove revije, pa eni in drugi demokrati. Naj spomnimo, da so v jugoslovanski policiji takrat uradno učili, da so
aar “ dr‘M"	res'to ™a“"r "*
★
Poleg Zlatarne, ki se ne spozna na medaljone in zlatnike,
tako kot Zlatarna bo zagotovo tudi Cetis modro molčal, da bo pač dobil nov kšeft, kajti minister je obljubil, da bomo pravi slovenski denar dobili najkasneje v letu dni. Kar se tiče lastnega denarja, bomo torej počakali in bo »še šok«.
Ste opazili, kaj se je dogajalo v Stojčevcu pri Sarajevu? ' Vsa zadeva torej v bistvu Še kar naprej »stoji« in doživeli bomo se vehko vozen) naših na)dražjih turistov. To, da je ^^Mtovič prispel na sestanek v avtomobilu, ocene o dragih turist,h n,ti malo ne zmanjšuje.
----............... i............	M||-..... .lin-,	mir-	nul--
NOVA iNf DOBA
STRAN 10
Krško: Odprli so novo postajo prometne'milice za vse tri posavske občine. Prostori so v sklopu krške UNZ.
Boštanj: V tej krajevni skupnosti se bodo odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let. Središče krajevne skupnosti naj bi dobilo plinifikacijo, zgradili naj bi brv čez Savo, po vaseh pa naj bi še nadalje izgrajevali komunalno infrastrukturo.
Sevnica: Tudi v središču občine načrtujejo samoprispevek, referendum o tem pa naj bi bil konec meseca. Namenjen naj bi bil tudi plinifikaciji po mestu, na podeželju pa vrsta cest.
Sevnica: Do konca šolskega leta pušča Gostinsko podjetje v bazen za Kopitarno brez plačila vstopnine. Glede na hladno vreme je za takšno kopel potreben tudi pogum, ne pa samo denar!
Portorož: V Bernardinu je potekala enotedenska šola nadarjenih otrok.
Radenci: Novomeška Krka in Radenska sta se dogovorili za dolgoročno sodelovanje pri proizvodnji kozmetike.
Senožeče: V starem središču Senožeč so odkrili spominsko ploščo pomembnemu organizatorju in vodji predvojne Primorske narodnorevolucionarne organizacije TIGR Danilu Zelenu.
Prelesje: Več kot 6 tisoč prebivalcev Goriških Brd bo odslej dobivalo pitno vodo iz novega vodnega vira.
Juršinci v Slovenskih Goricah: Slovesno so odprli prizidek k stari šoli. dobili pa so tudi zagotovilo, da bodo lahko kljub manjšemu številu učencev še naprej poučevali.
Kranj: Gimnazija v Kranju slavi 180-letnico. Šola, ki so jo ustanovili Francozi, je bila središče prosvetljenstva in slovenstva.
Črnomelj: Črnomaljcem ni bilo dolgčas. V galeriji so odprli razstavo karikatur Franca Jurija, za praznik pa so odprli še nov. štiri kilometre dolg, vodovod do Radencev.
Šoštanj: Po enotedenski stavki so delavke šoštanjske Konfekcije spet pričele delati. Sporno premestitev njihovega direktorja Martina Preskarja je zadržal družbeni pravobranilec samoupravljanja Edvard Centrih.
Murska Sobota: V Avtoradgoni niso našli očitanih nepravilnosti. Na zahtevo radgonskega Demosa je SDK pregledala poslovanje v zadnjih treh letih in nepravilnosti ni bilo.
Ptuj: Ptujski srednješolski center je postal zavod, nejasnosti glede samostojnosti šol pa ostajajo.
Maribor: V Mariboru bodo imeli prvi planinski sejem. Organizira ga podjetje VEM, prijavljenih pa je sto firm. Takšnega sejma doslej Evropa še ni imela.
Žalec: Taktično zavlačevanje z gradnjo avtoceste? Delo na trasi Arja vas-Ločnica stoji, Zalčani pa za brezplodne razprave krivijo republiko.
Šoštanj: Društvo šaleških likovnikov pripravlja petdnevno delavnico za oblikovanje gline.
Novo mesto: Zdravniki na Dolenjskem so zagrozili z belo stavko.
Maribor: Prvi otroški jok v novi porodnišnici.
Celje: Z registracijo Štajerske banke se je zdaj zapletlo. Na celjskSm sodišču pravijo, da ima Štajerska banka obrti in podjetništva premajhen ustanoviteljski delež.
Rogaška Slatina: Slabši obisk jim še ne povzroča skrbi, se pa kljub temu bojijo, da jim za preživetje ne bo treba seči po razvojnem dinarju.
Maribor: Mir po novem načinu obračunavanja plač v mariborski bolnišnici ni trajal dolgo. Tokrat so nezadovoljni tisti od srednješolske izobrazbe navzdol.
Lendava: Preprečeno sodelovanje z Madžari. Pomurski kmetje ne bi mogli obdelovati polj. ki bi jih lahko najeli v Len-tyju. Zataknilo se je pri nas.
Ljutomer: Ljutomerska vlada predlaga cestne takse. Takse naj bi uvedli za vsa motorna vozila, na leto pa naj bi zbrali 2,5 milijona dinarjev.
Ptuj: Ptujski Zeleni izdajajo svoj časopis Mavrični bojevnik, pripomogli so k odloku o smeteh, zdaj pa organizirajo še ekološki tabor.
Ruše: Bivša trgovina ruške tovarne dušika bo poslej v privatnih rokah. Nastal bo nov Agroshop.
Maribor: Škratovanje na drsališču. Šifrer, Pidži, lutke, otroška igra in nastopi škratov na drsališču dvorane Tabor.
Laško: Rapis za d. d. Terme Laško. Naložba bo vredna 24 milijonov nemških mark.
Slovenj Gradec: Srečali so se borci pete prekomorske brigade.
Celje: V Celju vendarle urejajo parkirišča ob robu mestnega središča.
Maribor: V Mariborski bolnišnici je večina za stavko. Stavkali naj bi 21. junija od 7. do 17. ure.
Rogašovci: Končalo se je športno srečanje učencev treh obmejnih šol.
Ljubljana: Italijanskih pokojnin pri nas ne bi smeli obdavčiti, menijo koprski upokojenci.
Ljubljana: Ljubljanski Balet SNG se je. vrnil iz Minska.
Maribor: Na posvetu v Mariboru so bili zdravniki za popoldansko prakso. Ni še povsem jasno, kako bodo delili koncesije, vodstva zavodov pa so odločitvam odločno proti.
Slovenj Gradec: Tožba podjetja Nieros Metal proti petim delavcem Fecra je bila zavrnjena. Sedaj gre na višje sodišče.
V TRBOVELJSKI DOLINI BREZ DELA TISOČ DELAVCEV
Stečaj z naklepom
V Trbovljah je trenutno brez dela tisoč delavcev. Na pomolu so novi stečaji podjetij in vse kaže, da bo ob koncu letošnjega leta brez dela 2500 delavcev. Med prvimi so se znašli na cesti delavci trboveljske Iskre, tovarne polprevodnikov. 325 delavcev je tako prejelo zadnje izplačilo v mesecu februarju, in sicer v višini 2800 dinarjev.
Sledile so delovne knjižice in pot pod noge na občinski zavod za zaposlovanje. Vendar firma je šla v stečaj 22. aprila. Nekateri delavci pa so ostali doma na čakanju že v začetku pomladi in seveda tudi brez ficka. Posamezniki in skupine posameznikov so se kasneje obrnile na območni svet ZSSS revirskih občin v Trbovljah in skupaj z odgovornimi delavci v novi in stari firmi ter občinsko vlado so sklicali javni razgovor. Sestanek je bil v nabito polni dvorani predavalnice trboveljskega delavskega doma. Točno opoldne, 27. majnika so se zbrali prizadeti delavci. Mnoge delavke, ki so sedaj na čaka-
nju, so prišle s svojimi malčki v naročju. Skratka slika je bila videti klavrna, še bolj klavrno pa je bilo slišati stanje, v katerega je zašla stara Iskrina tovarna polprevodnikov v Trbovljah. Štečajni upravitelj je na glas povedal, da je bil stečaj starega podjetja programirano speljan, zdaj je v stečaju, istočasno pa se je registrirala nova firma Semicom. Finančni delavci zdaj trenutno ugotavljajo knjigovodsko stanje, stečajna masa pa znaša 110 milijonov dinarjev, od tega znašajo ocenjena stanovanja 40 milijonov din, 51 milijonov din je izgube, ostalo so vprašljive zaloge izdelkov in naložbe v delnice.
1200 NOVIH PRIVEZOV
Marina v Izoli
Po dolgih letih priprav, zavrženih načrtov in neuspešnega iskanja domačega ali tujega investitorja, bo Izola vendarle dobila tako težko pričakovano marino. Projekta se je lotil Marinvest, mešana družba, kije od občine dobila koncesijo za gradnjo, delo pa bodo operativno opravili delavci Stavbenika in Gradbenega podjetja Gradis Koper. Prvi del marine, ki naj bi bil končan prihodnje leto, v njem pa bo 1200 privezov, bo vreden okoli 32 milijonov DEM.
Gradbinci bodo v prvi fazi ugotovitvah je prav navtični tu-gradnje marine v Izoli, na 23 rižem v zadnjih letih najbolj hektarjih morske površine, po- propulziven segment te gospo-stavili tri valobrane s pomoli za darske veje, ki črpa skoraj 10% privez potovalnih jadrnic od letno rast iz naraščajočega 6 do 25 metrov dolžine. 900 standarda v zahodnoevropskih privezov bo sodilo pod uprav- državah;podrugistranipasve-Ijanje marine, 300 pa bo komu- tovni standardi kažejo, da od nalnih, za lastnike plovil iz Izo- enega priveza posredno ali ne-le in okolice. Na kopnem bodo posredno živijo trije ali štirje ob infrastrukturi zgradili le naj- ljudje (zaposleni v marini, nujnejše objekte za delovanje marine (poslovni objekt, recepcijo, sanitarije...).
Glede na mestni koncept marine, ki bo nastala v stičišču novega dela Izole s starim mestnim jedrom predvidenih novih objektov tu rističnega in gostinskega znača-
ja na kopnem, le-ti naj bi zrasli zakup bo tako lastnik 13 me-
kasneje, bi naj marina ne le spremenila podobo kraja, temveč predvsem njegovo gospodarsko strukturo.
Delavci, ki so zdaj na čakanju, upravičeno zahtevajo izplačilo osebnih dohodkov za 3 mesece, vse do stečaja. Hkrati terjajo tudi obresti in odškodnino za povzročene duševne in psihične stiske. Stara firma potrebuje za izplačilo obveznosti do delavcev 4,8 milijona din. Tega denarja pa nima v tem času. Kljub temu, da so delavci do izplačila osebnih dohodkov upravičeni — zahtevke bodo uveljavljali preko sodišča - bo to trajalo še nekaj časa. V novi firmi pogodbeno dela preko 300 delavcev, ostali so na čakanju. Prvotno je bilo v tem trboveljskem izvoznem gigantu zaposlenih 670 delavcev. V Semicomu delajo izbrani delavci. Krivice se dogajajo, bolijo in tako so primeri, ko delata oba zakonca, pa tudi, da sta na čakanju. Resnica je tudi ta, da je novo podjetje Semi-
vzdrževalci plovil, učitelji jadranja, trgovci, gostinci.. . vse do prodajalcev sladoleda).
Tretjina privezov v izolski marini je namenjenih zakupu za določeno obdobje z vna-in zaradi prejšnjim plačilom, s katerim se bo delno tudi financirala gradnja prve faze. Za 10-letni
trov dolge jahte plačal približno 25 tisoč DEM, za petletni pa nekaj manj kot 16 tisoč DEM, v primerjavi z drugimi
Gradnji merine stojita v pod- severnojadranskimi marinami poro dva argumenta. Po vseh je ta vsota precej nižja.
com, ki ga vodi mag. Miran Kramberger, prejelo 10 milijonov din republiških sredstev prav z namenom, da zaposli čim več delavcev v novi firmi. Toda polovica jih je zdaj odvisna od denarja, ki jim ga bo namenila republika. Posamezniki so se obrnili po denarno pomoč na občinski center za socialno delo, toda mrlogi so brezmočni in neinformirani, prepuščeni samemu sebi. Predsednik občinske vlade v Trbovljah Franc Beravs, ki je bil prej zaposlen v razvojnem sektorju trboveljske Iskre, je vsem brezposelnim iskrašem povedal, da brez kruha ne bo nihče. Toda mlini meljejo počasi in tako so mnoge družine danes na robu preživetja. Kje so odgovorni, kje je morala teh ljudi, kje so pravice brezposelnih? Žal na ta vzkipljiva vprašanja brezposelni niso dobili odgovorov.
Iz osnutka zakona o praznikih, ki prihaja v slovensko skupščino
1. člen
V Republiki Sloveniji se praznujejo državni, verski in drugi prazniki (v nadaljnjem besedilu: prazniki).
Prazniki so:
-	1. in 2. januar -8. februar
-	velikonočna nedelja in ponedeljek
-	27. april
1. maj 9. maj
binkoštna nedelja 26. in 27. junij 15. avgust 1. november
25.	december
26.	december
2. člen
-	novo leto
-	Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
-	velika noč
-	dan ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (varianta: dan upora proti okupatorju)
-	praznik dela
-	dan zmage
-	binkošti
-	dan državnosti
-	Marijino vnebovzetje
-	dan spomina na mrtve (varianta: vsi sveti)
-	božič
-	opredelitev slovenskega naroda za samostojno in neodvisno državo
VARIANTA:
- v prvi alinei se črta 2. januar
VARIANTI DODATEK:
-	črta se 4. alinea 2. člena (27. april)
-	v sedmi alinei se za besedilom »binkoštna nedelja« doda besedilo »in ponedeljek«
-	za sedmo alineo se doda nova osma alinea, ki se glasi: »-svetorešnje telo«
-	črta se 9. alinea 2. člena (15. avgust)
-	dan državnosti se prenese iz 26. in 27. junija na 23. december
3. člen
Prazniki Republike Slovenije, razen 8. februarja - Prešernovega dneva, slovenskega kulturnega praznika, 9. maja
-	dneva zmage, so dela prosti dnevi.
Če je katerikoli praznik Republike Slovenije iz prejšnjega člena nedelja, se praznik ne prenaša na naslednji delovni dan.
VARIANTA:
V prvem odstavku se črta besedilo:
»8. februarja - Prešernovega dneva, slovenskega kulturnega praznika«.
4. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati:
1. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Socialistični Republiki Sloveniji (Ur. I. SRS. št. 33/89).
5. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Potreba po določitvi o izvzetju iz uporabe Zakona o praznikih SFRJ v Republiki Sloveniji
Z dnem, ko začne veljati ta zakon se v Republiki Sloveniji ne uporablja Zakon o praznikih SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 6/73).
BREŽIŠKA VLADNA IN SKUPŠČINSKA KRIZA
Kadeča se pištola
Dolgo pričakovana »pralna« seja brežiške občinske skupščine kljub dolgemu sejanju ni obravnavala niti spornega poročila o domnevnih nepravilnostih, a so vseeno ostali brez vlade in domala celotnega vodstva občinske skupščine z županom na čelu. Nadaljevanje četrtkove seje v petek popoldne je propadlo zavoljo nesklepčnosti. In, z vse bližnjo suverenostjo Slovenije naj bi ta občina postala prava obmejna občina.
Zlobneži poudarjajo, da je zaenkrat zanesljivo, da je postala mejna v drugih smislih. O samih zapletih kdo naj bi v tej občini nasadil koga je Nova doba pisala v prejšnji številki kot je bilo to predstavljeno na tiskovni konferenci na občini, kjer so razgrnili ves paket materialov, ki so ga takrat že imeli v rokah tudi odborniki. Na sami seji minuli četrtek, začela se je z zamudo zavoljo nesklepčnosti v zboru združenega dela, je vodstvo občine presenetilo vse s spremembo prve točke dnevnega reda, kjer je predsednik izvršnega sveta Ciril Kolešnik zahteval glasovanje o zaupnici vladi. Milan Medvešek iz SDZ se je temu protivil, po pojasnilih statutarnih in poslovniških določil so vsi skupaj odšli na prvi odmor, ki ga je terjal poslanski klub Demosa. Po odmoru je predsednik občinske skupščine Ivan Tomše (zeleni) povedal, da ne želi več voditi takšne skupščine, kjer stranke in posamezniki delajo neodgovorno, zato je prosil za glasovanje tudi o svoji zaupnici. Začeli so vstajati vsi iz predsedstva, oba podpredsednika in predsedniki zborov.
Odbornik Marolt je priznal, kako ne pozna raznih igric, da
ga bolijo razna anonimna pisma, ki krožijo po občini, ljudje želijo govoriti predvsem o gospodarjenju, kmetovanju, skratka delu. Ciril Kolešnik je govoril o potrebni ravni parlamentarne razprave, kjer da ne bi slačili ljudi, preiskavo pa prepustili državnim organom, zato je še enkrat pozval na glasovanje o zaupnici. Ta pobuda je bila nato z večino 32 za, 16 proti in 3 vzdržanimi izglasovana.
Padec vlade in predsedstva
Najbolj iskana osebnost tega dne, sekretar skupščine dipl. pravnik Darko Bukovinsky je tudi tokrat pojasnil proceduro. Namreč, ker sta bila vlada oz. mandatar izvoljena tajno, se tudi o zaupnici glasuje tajno. Ko so bili listki prešteti, je za zaupnico glasovalo 26, proti pa 28 odbornikov, kar je seveda pomenilo, da vlada za pičla dva glasova ni dobila zaupnice. Sledilo je bolj zapleteno glasovanje o odstopih v predsedstvu. Na kraju ni bil sprejet edino odstop predsednika zbora združenega dela. Župan Ivan Tomše je bil že preje izjavil, da ne želi več voditi niti seje, meneč, da mu še tu ne bi kdo
očital kakšnega vplivanja. Nastal je za las podoben položaj kot v predsedstvu države. Odstopljeni župan je predlagal koordinatorja, da ne bi bilo novega zapleta s tem, je predlagal najstarejšega odbornika Ivana Živiča. Ta je to dvakrat izrecno zavrnil, in, po vztrajnem tolmačenju sekretarja skupščine, kako nihče še ni razrešen, so do imenovanja novih funkcionarjev vsi ostali v sedlu.
Ko so se, po ne vem več katerem odmoru že zvečer ponovno zbrali in nazadnje pričeli s »pralno« točko, se je ponovno izkazalo, da zbor združenega dela navkljub edinemu preostalemu predsedniku ni več sklepčen, zato je župan lahko razglasil le, da je skupno zase-danje prekinjeno.
Ze samo zbiranje odbornikov v petek ob 14. uri ni obetalo sklepčnosti. Čakali so pol ure, a je zopet vse padlo zavoljo premajhnega števila odbornikov v zboru združenega dela.
V žabji perspektivi
Župan Ivan Tomše in predsednik vlade Ciril Kolešnik sta se v četrtek pred nadaljevanjem zatem nesklepčne seje v zbornici dijaškega doma odgovarjala na vprašanja novinarjev kako jima ni žal za funkciji žal pa jim je občina, ki zapade v mračnjaštvo razprtij ne pa iskanje izhodov v razvoju. Sicer pa nista povedala nič novega, kar nista povedala že na prejšnji konferenci.
V petek nam je prišel v roke zajeten »Špeh«, ki ste ga podpisala Milena Medvešek in brežiški prvak SDZ prof. Miroslav Kugler, naslovljeno je bilo na predsednika SDZ dr. Dimitrija Rupla in notranjega ministra Igorja Bavčarja. Slikovitih primer, npr. omenjena »žabja perspektiva« je zapisana v naslovu, nadalje je govora o komunistični zaroti (?), čeprav je Ciril Kolešnik krščanski demokrat. Sporna naj bi bila celo dovoljenja za izdane pištole na občini, in žogobrcasto usnje ti tako, celo denarni prispevki nekaterih brežiškemu nogometnemu klubu naj bi imeli nek namen. Kakšen policaj v Kafkovem Švejku je pravi diletant v primerjavi z vsem tem. Če so v državotvorni SZD kaj od tega v svoji »bazi« sploh brali, je jasno vsaj to, da vsaj za pištole ni bilo nobene revizije, bi pa zanesljivo bila, če bi bilo kaj tako hudo narobe. Po številnih brežiških kafičih in gostilnah lahko poslušaš, kdo bo sedaj prišel v sedlo, kako bodo posvetili temu in onemu. Pa mislijo, da gredo v demokracijo. Občinski sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti je vse odbornike minuli petek obvestil, da morajo katero reči, variant je zadosti, o osnovnih šolah in okoliših, zakaj če kaj, koledar ne čaka, škoda bo šla v milijone. Sodelovati bodo morali vsaj za začetek, če se bodo sploh hoteli pošteno kregati in seveda najprej priti do kvoruma.
Po (kmh...) domovini
Ig, Pekre: V učnih centrih na Igu in v Pekrah je zapriseglo 270 fantov prve generacije TO. Zaobljubili so se slovenski državi in miru.
Hrušica: Slovesno so odprli karavanški predor, skozenj pa že poteka promet. Je eden najsodobnejših predorov v Evropi.
Zagreb: Med Zagrebom in Miinchnom so začeli voziti luk suzni vlaki Mimara.
Skopje: Skopski Makpetrol je znižal cene naftnih derivatov Tako liter suoer bencina stane 16,50, navadni pa 16,10 dinarja z. liter.
Vukovar: Trije ranjeni v vasi Čakovci, četrti požar v občin Pakrac. Na Hrvaškem tudi konec tedna ni minil brez streljanja ii napetosti.
Split: Vlaki med Splitom in Zagrebom ponovno vozijo po ve kot dveh mesecih zastojev.
Novi Sad: Na okrnjenem festivalu tudi okrnjene nagrade. Dušanu Jovanoviču posebno priznanje Sterijinega pozorja izredna nagrada pa Vitu Tauferju.
Beograd: Vlada snubi republike za proračun federacije. Mar kovič se je sestal z republiškimi premieri, osrednje vprašanje p je bilo, kako napolniti zvezni proračun.
Zagreb: Tudman zanika trditve, da bi se s srbskim predsedn kom Miloševičem pogovarjal o delitvi ozemlja BiH.
Zagreb: V Slavoniji in Krajini napetost spet narašča. V hrv. škem Iloku so policisti iz Srbije aretirali štiri Hrvate, kiji; prisotnosti vojske pa se slišijo bombe in se dogajajo ropi.
Maribor: Mariborski organi za notranje zadeve so podali nov ovadbe proti vojakom in oficirjem.
Ljubljana: Zakon o davkih na nadpovprečne plače bod; v vladi ponovno presojali.
Beograd: Predsednik srbske ljudske skupščine dr. Slobodar Unkovič in dr. Dimitrije Dimitrijevič, prosvetni minister Republike Srbije, sta odstopila.
Bijelo Polje: Med prepirom v Bijelem Polju je Črnogorec ustrelil osemnajstletnega muslimanskega fanta. Uboj je razburil črnogorske Muslimane.
Beograd: Federacija bo v letošnjem in v prihodnjem letu najela pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj posojilo za prestrukturiranje jugoslovanskih bank v znesku 500 milijonov dolarjev.
Za:greb: Na Hrvaškem naj bi s prodajo stanovanj, družbenih seveda, dobili denar za vračanje dolga bivšim lastnikom.
Ljubljana: Z lesom bo treba varčevati. V Sloveniji primanjkuje lesa za celulozo in predelavo v lesne plošče.
Zagreb: Vnovična kraja v Beogradu. Podjetje Šujnadija je prostore dveh zagrebških podjetij razglasilo za svoje.
Beograd: Milan Kučan, Lojze Peterle in Janez Drnovšek so se pogovarjali z Antejem Markovičem in Veljkom Kadijevičem o razdružitvi in odnosih do JLA.
Beograd: Na izredni seji parlamenta so bili izrečeni očitki srbske opozicije Slobodanu Miloševiču.
Beograd: ZIS je še vedno prepričan, da ima cene v vajetih. Majska 10,9 odstotna inflacija je po interpretacijah zvezne vlade samo posledica devalvacije, osebni dohodki pa menda naraščajo mimo vsake logike.
Priština: Nepojasnjena smrt dveh Albancev. V hiši so našli ostanke eksploziva, trupli pa sta bili popolnoma razmesarjeni.
Sarajevo; Protest zaradi slovenskih odpadkov.
Beograd: Srbi hočejo lastno armado. Poslanci v srbski ljudski skupščini so gladko zavrnili predloge, ki jih ponujata Izetbegovič in Gligorov, kritikam pa ni ušel niti Miloševič.
Zagreb: Kljub vojaškim in policijskim stražam je iz Šida prišla na Hrvaško skupina oboroženih civilistov, ki je takoj začela »delati red«. Nove čete iz Srbije pa še prihajajo.
Stojčevec pri Sarajevu; Alija Izetbegovič sam prišel pred novinarje. Pogovori kot vedno brez rezultatov.
Ljubljana; Ob osamostojitvi pomanjkanja živil ne bo. Zalog živil naj bi imeli za eno leto, bencinske črpalke pa tudi ne bodo brez goriva.
Beograd: Srbija ukinja blokado tržišča.
Ljubljana: Finančni minsiter Dušan Šešok je dal povod za ostre kritike vlade, ki prihajajo tudi iz Demosa. Lojze Peterle zatrjuje, da delo teče normalno.
Beograd: Pismo ZIS Slovencem. Ante Markovič predlaga, da bi s sodelavci v republiški skupščini pojasnil razmere v državi. Zadnje opozorilo zaradi carinskih dajatev.
Ljubljana; Posojila se še naprej dražijo. V LB d. d. se pri poglavitnih posojilih obresti vzepnjajo čez 70 odstsotkov.
Ljubljana: Prva igralnica v Ljubljani odprla svoja vrata.
Priština: Senat občinskega sodišča v Prištini je spoznal za krivega novinarja prištinske TV Jusufa Ferizija, ki je hkrati tudi predsednik Združenja neodvisnih novinarjev Kosova in ga obsodili na 3 mesece zapora. Govoril naj bi laži!
Prtiština: Albanske matere podpisujejo peticijo proti ubijanju otrok na Kosovu.
Ljubljana: Peterle očita Ruplu, da mu je zasadil nož v hrbet. Predsednik SDZ in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel ph trdi, da je bila ostra kritika vlade mišljenja spodbujevalno.
Skopje: Makedonci so črtali vzdevek »socialistična«.
Portorož: Istra zavrača zaprto mejo. Meja med Hrvaško in Slovenijo naj bo odprta, so menili predstavniki desetih istrskih občin.
-t
kitajska restavracija
"ŠANGHAJ"
HREN & VAN G
Cesta pod parkom 2; Velenje, Tel.: 063/855-734
. • !*
ODPRTO VSAK DAN od 12. do 16. ure in od 18. do 24. ure
STRAN 12
13. STRAN
DOBA
RES JE...
-	da na domžalskem občinskem sindikalnem svetu še niso slišali, da je mogoče delavca, za katerega v podjetju trenutno ni dela, poslati domov na čakanje.
-	da sta bila prejšnji teden v Mariboru predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in predsednik vladajoče koalicije Demos dr. Jože Pučnik. Prvi se je pogovarjal z mariborskimi gospodarstveniki, drugi pa je sodeloval na regijskem posvetu Demosa. Čeprav sta se v predvolilnem boju za predsedniški položaj v marsičem razhajala, sta bila tokrat nevede usklajena - oba sta kritizirala gospodarsko politiko.
-	da so se v celjskem podjetju EMO domislili lepe potegavščine, kako direktorjem izplačevati lepe plače, pa ob tem ne obremenjevati skupne mase osebnih dohodkov. Vsem zainteresiranim posredujemo njihov izum — proti primerni odškodnini — v prostorih redakcije.
-	da mora 2200 članski kolektiv mariborske Tovarne vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič kreditirati republiški proračun. Železniško gospodarstvo namreč dolguje Kidriču 70 do 80 milijonov dinarjev, ki jih ne dobi iz republiškega proračuna.
-	tudi, da je iz istega republiškega proračuna samo lani odteklo proti Koncernu Gorenje med 200 in 300 milijonov dinarjev. Poniknili so neznanokam, saj je imelo ob zaključnem računu izgubo toliko Gorenjevih firm, da... Sicer pa tega ne smemo napisati, ker so nekateri lažnivci še vedno prepričani, da jih ne bomo mogli na sodišču postaviti na laž.
-	da je direktor slovenske SDK, Igor Omerza, moral kmalu po prihodu na neprijetno funkcijo požreti nekaj svojih načel. Tako je ves konfuzen prepovedal podrejenim razbobnati, kateri slovenski koncern bi moral zaradi izgub, ki presegajo polovico vrednosti kapitala posameznih firm, v tričetrtinski obvezni stečaj. Ni mu teknilo ...
- da bo Slovenija prihodnje leto totalitarna država. Vprašanje je samo, ali ji bosta vladali domača vojska in policija, ali pa verni kmetje s pomočjo lastne vojske in policije.
-	da imamo v slovenski skupščini dva podpredsednika, ki sta razdvojeni osebnosti. Podpredsednik Vitodrag Pukl, nekoč spoštovan celjski advokat in poštenjak brez primere, se pričenja spraševati, kateri vrag ga je privedel na skupščinsko ladjo; podpredsednik Vane Gošnik pa se je tolikanj navadil na kravato, da je nekoč prislovično napreden le še na domačem velenjskem dvorišču.

ZRUŠILA SE JE RADEŠKA GLASBENA ŠOLA
Snažilka videla več kot vse inšpekcije
Predzadnjo sredo je zaropotalo pri radeški glasbeni šoli. Na jugozahodni strani je zjutraj manjkal cel vogal. V častitljivi, leta 1906 zgrajeni stavbi, obnovljeni leta 1963 so ta čas gradbinci celjskega Ingrada. Spredaj je pročelje prekrito z odri, zidarji klepljejo star omet za novo fasado. Vodja gradbišča inž. Vilko Pustoslemšek navaja ukrepe za sanacijo sedaj zrušenega vogala, o katerem so na sedežu občine v Laškem še v ponedeljek zbirali poročila.
Ravnateljica radeške osnovne šole Marjana Nemca Karla Pal se tik pred koncem šolskega leta stiska v enem od razredov, saj je bila v enem od nadstropij pisarna tajništva, razni kabineti, spodaj pa tudi dvoranica za male baletnike glasbene šole. »Čistilka je pred časom že opozarjala, kako odpadajo keramične ploščice v sanitarijah,« navaja opaža-
nja skrbne sodelavke, ponoči pa je hrup zrušitve prebudil stanovalce v soseščini. Pove, da se naj bi ravno v ponedeljek v Laškem na občini odločali kako dalje.
Inž. Pustoslemšek je pokazal na prekrito streho, kar so opravili lani. Na priporočilo zavoda za varstvo kulturne dediščino so pristopili tudi k sanaciji vogala. In res visijo iz preostalih zidin nekakšna sidra. Povedal je, kako so pristopili k odkopavanju vogala, kjer naj bi v končni fazi ves temelj podbetonirali po odsekih v globini nosilnih tal. Pričeli so z odkopavanji, kjer pa so našli neko kanalizacijo, zato so z deli prekinili. Vse skupaj naj bi si ogledali tudi sodelavci Zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane predvsem zavoljo nihanja podtalnice. Zgroženi učitelji, resda laično, opozarjajo na to predolgo odprto luknjo.
Očitno radeška »učilna zidana« iz ranjke Avstrije ni kaj dosti marala za vse te ekspertize. Od daleč, še posebno z novo kritino, kraljuje na hribu nad mestom kar mogočno. Nekaj je moralo biti hudo narobe povsem spodaj, kjer je tako grdo odkrušilo cel vogal. Sama tla so na tem koncu hudo napita z vodo. Pred leti je ob novogradnji, betoniranju podpornega zidu za športno dvorano, do smrti pokopalo enega Ingradovega delavca.Ob vseh nesreči in siceršnjih težkih časih za šolstvo je bilo v radeški nesreči vendarle nekaj sreče, saj je častitljivi zgradbi odpovedal vogal pač ponoči, sicer bi v Glasbeni šoli namesto veselega zaključnega koncerta imeli lahko na bližnjem pokopališču kaj drugega. Pa je tudi v Radečah bila inšpekcija gradbenikov pred nedavnim, ni pa videla toliko kot skrbna čistilka.
•	..... ...............v™.,-.	...... _	..	_
V zrušenem vogalu je bila tudi pisarna ravnateljice Karle Pal. Sto otrok radeške Glasbene šole so preselili. Snažilka je še isti dan pred zrusuvijo vogala svanla, da odpadajo ploscice

, .5 3 ■£ o m a S?
^ M ^ O g > 2 •- 0) 0
0 K-
o d< 2	^ tj _3
S cs ^ g
S'SJž.sčc;55
s
C£
O
H
cn
\
n
_ .£ o a> —1 o o
.-•d "D
£	60 s Z-s •^•Se-
šit
•Ž, ® o § c aj ”
e £ s s 'S 1
p O .S 53
- a > S c
“ 5 CS aS .22. T3 ® C C O >
flj
v a* H Št:
■o >
a0*'
Tn ai £
aS S 3
g 5 ° n .£.;5
13 m .22, Je > -S
N
<
P
ec
>cn h-i PD
<i> r i L-*
1/5	“	‘S'
£ 1
j j
oa
sl^fcl-ElU
^ &.S “IS « - « g a g 3 s -a 3
m ^ o n o	~ «p-,
£
je
S o < oS ooS
ofi nj cd ^
§N«5g
3 D
•1^1^152 3 3 ^
T3 ^ o > -5 m 2 ‘ZT si C	^
-§73	3 § os a|3 g g > c£
>->-,03	o
Vojna in mir, 16. del
Kaj pišejo drugi
novaI^doba
HUMORESKA
Aha,
to
bo
lobanja
FOTOREPORTAŽA
Mesičevi
dovtipi
»Otroci, zdaj bomo govorili o celjskih grofih,« je rekla učiteljica. »To so bili grofi, ki so živeli na starem gradu in so imeli velike posesti ne samo po Sloveniji, ampak tudi na Hr-vatskem, v Avstriji in na Madžarskem. Zgodovinarji so doslej o njih pisali kot o grofih, v zadnjih letih pa se je pokazalo, da so bili v resnici knezi.«
»Kakšna pa je razlike med grofi in knezi?« je vprašal učenec.
»Kako naj vam pojasnim? Razlika je kar velika. Na primer, grof ima grofijo, knez pa kneževino. Ta je veliko večja in grofija nikoli ne more biti tako velika. Ugotovili so, da celjski grofi ne bi imeli tako velike posesti, če ne bi bili knezi. To-rej je grof precej manjši od kneza, je pravzaprav njegov služabnik.«
»A bo zdaj republika Slovenija kneževina?« je vprašal učenec.
»Zakaj pa sploh jemljemo celjske grofe?« je hotel vedeti drug učenec.
»Zato ker se moramo o njih nekaj naučiti, ker zdaj nastaja naša samostojna država in je dobro, če vemo, da je bila že nekoč kneževina. Kneževina pa zdaj ne more postati, ker ni več knezov.«
»A Srbija bo pa kraljevina?« se je oglasila učenka.
»Ja, ne vem, če bo, ampak oni imajo pa še enega Kara-dordževiča, ki je iz nekdanje kraljevske družine.«
»Tista Oxenbergova, ki je hčerka princese Elizabete in je noseča z Albertom iz Monaca, bi bila pa lahko princesa?« je dodala druga učenka.
»Kaj. .'.praviš? Ja, od kod pa to?« se je začudila učiteljica.
»Iz Lady,« so odvrnili otroci.
»No, mir! Ostanimo pri celjskih knezih. To so bili izredni ljudje in je res škoda, da so tako zgodaj in lahkomiselno odmrli. Če Ulrik II. ne bi bil šel v Beograd, kjer so ga ubili, bi imela naša Slovenija danes veliko Hrvatske in habsburškega ozemlja.«
»Ja, če bi imel žensko,« je rekla učenka.
»Ampak tisti Otto von Habsburg še živi.« je pripomnil učenec, »in bi hotel ozemlje ■ nazaj. Kaj pa potem?«
»Daj no! Hotela sem vam povedati, da so se do danes ohranile njihove lobanje in si jih bomo šli ogledat.«
Otroci so se drenjali pred vitrino.
»Tele lobanje so stare več kot petsto let,« je rekla učiteljica. »Si predstavljate?«
»To so bili pa res iz trpežnega materiala,« je pripomnil učenec.
»Naše lobanje bi takoj sprhnele.« je dodal drugi.
»Mir! To, vidite, je Hermanova. to Friderikova in tisto Ulrikova lobanja. Ta je razpoznavna po udarcu z mečem,« je rekla učiteljica.
»Čigava je pa tista najmanjša ?« je hotel vedeti učenec.
»Tista? Tale? Aha, ta bi bila pa lahko Hermanova, ko je bil še otrok.«
■Mmif
Mi smo vsaj tujce prepričali, da spoštujejo našo ustavo. Zato sta me Delors in Santers, ko smo bili sami, titulirala z »gospod predsednik«.
Jaz sem Francozoma povedal svoje mnenje, Tupurkovski svojega, Bora Jovič pa veijetno Miloševičevega.
Meni je jasno, koliko je ura. Poglejte: od 536 tisoč Srbov na Hrvaškem jih je 800 tisoč glasovalo za avtonomijo.
Srbija bi bila v zveznem predsedstvu enakopravno zastopana samo v primeru, če bi vsaka republika v predsedstvo imenovala enega Srba.
NI RES.

— da slovenska zdravstvena ministrica Katja Boh, ki se v Kliničnem centru zdravi zaradi srčnega infarkta, biva v luskuznih prostorih, v katerih se je svoje dni zdravil predsednik Tito. Tudi ni res, da v kuhinji UKC za obolelo ministrico pripravljajo posebne obroke hrane, ker z bolnišnično hrano ne bi bila zadovoljna. Prav tako ni res, da bi ministrica kar v svojih bolniških prostorih sklicevala tajne bojne posvete, na katerih bi se dogovarjali, kako postaviti pravega človeka na pravo mesto (beri: kako na direktorsko mesto UKC postaviti točno določenega človeka).
- da je direktor mariborskega TAM-a Maksimiljan Senica Janševim fantom hvaležen, da so z odvzetjem štirih oklepnih transporterjev izdelanih za JLA tovarni napravili brezplačno reklamo. Ni hvaležen, prav nasprotno, saj je znano, kako v tujini gledajo na tovarne, ki so »v čvrstnih rokah« ...
- da bi Milan Kučan v času mariborskih dogodkov štiri dni nabiral gobe na Rogu. Iz zanesljivih virov blizu predsedstva smo izvedeli, da gobe sploh še ne rastejo.
— da bi gospa mati mariborska Magda Tovornik od kaplarja, ki ima svojo vojsko, bila dobila navodila kako mora aktivno sodelovati v medijski vojni, ki je vzpodbudila plezanje po vojaških vozilih in povzročila celo smrt...
-	da bo čez slab teden dni kar čez noč 80 tisoč Slovencev več. Preden bo namreč izšet časopis Slovenec v nakladi 80 tisoč izvodov, zna od pomanjkanja z obličja Slovenije izginiti več kot 80 tisoč Slovencev iz mesa in krvi. Sice pa to niti ni važno, bi rekli kolegi, ki se bode udinjali časopisu »s krščansko etiko«, glavne da bomo imeli sleherni dan 80 tisoč izvodov pravoverno mislečih papirnatih Slovencev.
-	da je predsednik Demosa dr. Jože Pučnik kdaj dejal, kako bo imela nujna reforma gospodarskega sistema svojo »ceno«. Rekel je samo, da bo na začetku padel standard, povečalo se bo število brezposelnih in povečale se bodo socialne napetosti. Zato je treba po Pučnikovih besedah z reformo zdaj pohiteti iz »političnih razlogov«, dokler se ljudje še spomnijo, da so za sedanje stanje krivi le komunisti. Čez tri leta jih v to ne bo več tako lahko prepričati...
- da se v Sloveniji pripravlja štrajk policajev, ker policaji naj ne bi imeli dodatkov za nočno delo in delo ob nedeljah, ker bi smeli nadure le kompenzirati in podobno. Štrajka ne bo, zna pa se vse pogosteje dogajati, da bodo
nezadovoljni policaji do držaljanov, ki naj bi jih čuvali in ščitili, vse bolj neprijazni.
STRAN 14
DODA
DARIO SERAVAL VERJAME V MIR NA BALKANU
S Cicciolino pomiriti Knin
Dano Ser a val, frontman ene izmed najvplivnejših evropskih Electronic Body Musič skupin, Borghesie, je zamenjal pevski mikrofon z govorniškim. Pred nedavnim je ustanovil Kninsko mirovno gibanje, imel je javne nastope v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Kninu, kjer sta konec prejšnjega meseca z izvoljenko Natašo tudi obiskala matičarja. Stališča, iz katerih izhaja in deluje, so politika nenasilja, politika razuma, strpnosti in predvsem enakopravnosti. Le tako bo mogoče, po njegovih besedah, znižati temperaturo v kipečem balkanskem loncu. Kakšni so cilji in namere ter napovedi za vnaprej, smo zabeležili v pričujočem intervjuju.
Dario in Nataša živita v podnajemniški sobi v blokovskem naselju za Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani. Na stenah njune sobe visita dva posterja. Na obeh je Cicciolina z angelskim nasmehom in golimi prsmi. Na enem izmed njiju sta nalepljena plakata, na katerih Darij IV., sin Sonca poziva k bojkotu kluba K4. V kasetofonu je zadnji jugoslovanski' diskografski produkt Borghesie, kompilacija dva-najstinčerjev »4x12«, ob telefonu je nekaj listov papirja, podpisanih s telefonskimi številkami. Telefon neprestano zvoni in Dario zdaj razčiščuje neporavnane račune z besnimi upniki, zdaj usklajuje časovne termine ali pa se dogovarja za sestanke in tiskovne konference. Še pred prvim vprašanjem pravi:
»Hej, ničesar o Borghesiji. Borghesia s tem nima nobene zveze. Nisem več njen član in KMG je moja lastna zadeva. Od 30. 5. ne delam več tam. V bistvu me je Aldo vrgel iz benda že okrog dvajsetega marca. Potem si je za nekaj časa premislil, ker ne počne vedno tistega, kar misli, no, ne naredi vedno tega, kar v nekem določenem trenutku reče, to pravzaprav počne večina ljudi, mar ne? Kljub vsemu pa je bilo to zelo resno, midva sva se namreč težko sporazumevala že kakšne štiri mesece, se prepirala, ni bilo nobene komunikacije, meni pa je tako težko delati. Seveda, raje počnem to, kot pa da bi šel na študentski servis ali kaj podobnega, konec kon-
cev jaz v tem še vedno uživam. Sploh pa, če mi dobro plačajo. V vsakem primeru moram nekaj delati, če hočem vrniti teh deset tisoč mark, kolikor sem imel izgube s tem zadnjim koncertom v Križankah.«
Kaj se je pravzaprav zgo-dilo?
»Namesto dva tisoč smo prodali stosedemdeset kart. Zemi-ra, tudi bivša članica Borghesie, je rekla, da je bil to najboljši koncert tega benda, kar jih je imela priložnost videti. Jaša iz Mladine bi se bil lahko najprej prepričal, kje sem se učil peti. Ni bila Nada Žgur, temveč Lela Radovan. Koncert je bil dober, toda še zmeraj sem deset tisoč mark v minusu.«
Kaj je Kninsko mirovno gibanje?
»Kninsko mirovno gibanje se zavzema za razrešitev jugoslovanske krize po izključno mirni poti. Najboljši vpogled v cilje KMG-ja pa daje njegov Manifest, ki je nastal v noči iz osemindvajsetega na devetindvajseti maj, v Kninu, hkrati s samim KMG-jem.«
Kakšni so dosedanji rezultati KMG-ja?
V Beogradu sem imel govor na odprtem, na Terazijski če-smi, zbralo se je kakšnih tristo ljudi, prisotna sta bila Yutel in Studio B. Imel sem intervju za radio B 92, v katerem sem tudi povabil ljudi, naj pridejo na če-smo. Bilo je precej burno. V primerjavi z zagrebškim nastopom, kjer je bilo sproščeno, ljudje so se smejali, sodelovali, skratka bil je pravi show, je bilo v Beogradu napeto, fajter-sko. Večina ljudi je sicer na moji strani, toda najmanj deset procentov ljudi je bilo dokaj vznemirljenih, besnih, vpili so mi: »Nemoj dirati našu voj-sku!« ali pa: »Šta ti hočeš? Idi u Sloveniji! Tudmanovac!« in podobno. V Kninu sem prijavil zborovanje Zelenbabi, dobil sem dovoljenje, moji fantje iz KMG-ja so postavili ozvočenje na parkirnem prostoru pred železniško postajo, nekje ob dvanajstih smo začeli z muziko in nekje ob treh sem pričel z govorom. Trajalo je kakšni dve uri in pol. Začeli smo polemizirati. Proti koncu se je javil neki Čupkovič, za njega pravijo, da je Raškovičeva desna roka, bil je zelo navit, uporabljal je te znane srbske argumente, zame je trdil, da sem politična bižuterija, češ da nisem realen. Odgovoril sem mu, da on s svojo tako imenovano »realno« politiko pošilja ljudi v smrt. Enkrat sem ga celo pozdravil z Sieg Heil dvignjeno roko. Provoci-
radio
MARŠ
MARIBORSKI RADIO ŠTUDENT 95.9 MH z UKV stereo
oddajamo 24 ur dnevno lasten program od 15. ure do 21. ure ob vikendih od 15. ure do 24. ure in satelitske programe
pripravljamo popoldanski glasbeno-informativni program ter večerne glasbene in govorne termine
oglašujte na našem radiu!
Gosposvetska cesta 87/b, 62000 Maribor tel & fax (062) 221-442, 20-179
ral sem ga, veš. No, nek bedak je zavpil: »Deset Hrvata za jed-nog Srba!« Odgovoril sem mu: »Sto Hrvata za jednog Srba, hiljadu Hrvata za jednog Srba!« nato sem jih vprašal, če je to resnično tisto, kar hočejo, če je to končni cilj SAO Krajine. Nekako tako je potekalo celotno zborovanje. Dobili smo kakšnih deset, petnajst novih članov, veš, tu ne gre toliko za množičnost kot za ljudi, ki so pripravljeni delati, organizirati . . .«
Očitneje, da jemlješ celotno zadevo skrajno resno. Se ti zdi, daje v Jugoslaviji sploh možno vzpostaviti mir?
»Seveda. Prav za to se zavzemam.«
»Pa se ti mir v Jugoslaviji ne zdi malce utopičen?
»Mir je možen prav tako kot je možna vojna. Za vsakim dežjem posije sonce, za vsako vojno pride mir. Če že vojna mora biti, naj bo čim krajša, toda da se tudi preprečiti. Poglej, gospodarstvo je mrtvo, ljudje so revni in obupani, lačnih ljudi pa ni težko voditi.
Identificiranje z nacijo je tem močnejše, čim slabši so življenjski pogoji. Zdajšnje oblasti to izkoriščajo. Vsepovsod po Jugoslaviji, tudi v Sloveniji. Denar, ki ga namenjajo za oboroževanje, bi raje namenili zdravstvu, šolstvu, kulturi, socialni varnosti. Obstaja realna možnost, da se bo prava vojna zgodila prav v Sloveniji, spopad med JLA in TO. vojna z deset, dvajset tisoč mrtvimi. Masovnega ubijanja pri nas še ni bilo, tisto kar se je dogajalo do danes, so bile praske.«
Pa si res prepričan, da bo vojna kratkotrajna?
»Poglej, vsepovsod v Jugoslaviji se že kakšnih deset let namensko gradi na nacionalnih ideologijah, prisotna je masovna psihoza, ozračje je naelektreno do skrajnosti. Toda ljudem je vsega dosti, hočejo da se stvari že enkrat razčistijo, ljudje hočejo mir. Ta pa je nepredstavljiv, dokler se nacionalne politične oblasti naslanjajo na ideologijo »krvi in zemlje«. Spopad verjetno bo, toda ne za dolgo.
Kakšne kontakte imaš z drugimi organizacijami, gibanji?
»Trenutno kontaktiram z Gibanjem za kulturo miru in nenasilja in Radikalno stranko iz Italije. Radikalna stranka mi bo tudi organizirala tiskovno konferenco v Milanu. Poskušamo se povezati z vsemi, ki bi radi sodelovali z nami. Posneli bomo himno SAO Krajine, morda bom pritegnil k sodelovanju tudi Čicciolino. Himno bi posneli v angleščini, in poskusili bi jo ustrezno medijsko prezentirati. Morda nam bo založba PIAS stala ob strani. Poskušam tudi vzpostaviti ekonomsko navezo med nekim in-dustrijalcem iz Milana in SAO Krajino.«
Ali je bila vajina poroka politično dejanje, ali pa je šlo za kaj drugega?
Ah. vsakega malo. Najprej sva se hotela poročiti na Ljubljanskem gradu, toda Strgar ni imel časa, bil je na nekem poslovnem potovanju,'vse skupaj bi se naj zgodilo na petek in bili so nekakšni problemi z matičarji, skratka, nekako preveč suhoparno je delovalo vse skupaj. Poroka je vendarle poroka. Zato sva se odločila za Knin. Tam je vojno stanje, ljudje se bojijo iti tja, midva pa sva se tam poročila. Prav goto-
vo mi bo ta dogodek ostal za .vedno v spominu. Bilo je res nekaj posebnega. Prav nobenih problemov nismo imeli.«
Kakšno vlogo bo pri razrešitvi jugoslovanske krize imelo KMG?
»Mislim, da bo vloga KMG dokaj opazna, predvsem zaradi tega, ker se zavzemamo za mir. za enakost, enake pravice za vse. za Srbe in Hrvate, za Albance. temelj rešitve je individualizem. ne pa nacionalna oz-koglednost In kar je tudi pomembno: nismo edini. Veliko političnih strank deluje iz podobnih izhodišč, predvsem levo usmerjenih strank.
Očitno te čaka še mnogo dela?
»Ja. veliko stvari še moram organizirati, to je moj življenjski projekt. V bližnji prihodnosti zopet potujem v Knin. Pripravljamo ustanovno skupščino in zakonsko registracijo KMG-ja. Veliko dela je še. Poleg vsega pa moram tudi vrniti denar. Id sem si ga sposodil za ta zadnji koncert. Aha, en mali oglas: moji starši prodajajo šestmetrsko barko, luksuzno opremljeno, motor Ducatti, 22 KM. pomožni motor Tomos 4. Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo pri meni na telefonu: 061/302-294.«
	


mrnom
zf^nskoSovnombanje:
________________~________Pan.. Scvnral M.h.Mka.c
ŽIVLJENJE NA DNU REVŠČINE
Bodo goreli klošarji?
V torek, prejšnji teden sta v redakcijo pritekla dva fanta ter nas prosila za pomoč. Pomagamo naj klošarski skupnosti, katero policaji ter predstavniki oblasti »mečejo« iz stanovanja. Še preden smo jima obljubili pomoč sta zbežala nazaj, saj sta rekla, da morata reševati kar se še rešiti da.
Tam nekje sredi maja, smo bralcem predstavili način življenja klošarske skupnosti iz Celja. Fantje in dekleta so si izbrali svoj način življenja, kateri ni povšeči marsikateremu Celjanu. V njihovi komuni, kot jo sami imenujejo, živi različno število brezdomcev. Običajno se jih do večera zbere do deset. Preživljajo se s podporo Centra za socialno delo in s prosjačenjem. Nasilni niso, medsebojno se dobro razumejo, čeprav je jih njihov stalni spremljevalec alkohol. Mamil ne uživajo, saj za kaj takega nimajo denarja. Delijo si vse kar nažicajo, od hrane do deklet. Vsi imajo za sabo pestro preteklost preživeto v popravnih domovih in v zaporih. Zvečine izhajajo iz neurejenih družin, zato tudi drugačnega načina življenja niso vajeni. Obtoženi so bili v glavnem zaradi kraj ali drugi lažjih prestopkov. Že dolgo je tega, kar je kdo izmed njih storil kaznivo dejanje. Miličniki jih pa pogosto obiskujejo, saj so kot nekdanji prestopniki zbrani kar na enem mestu in to v samem centru »takoj pri roki«. V glavnem so to zelo mladi ljudje, saj jih je le malo, ki štejejo več kot trideset let.
Živijo v enosobnem stanovanju, za katerega je nazadnje imel stanovanjsko pravico Piki, tudi eden izmed njih. Stanovanje samo je že pred mesecem dni imelo poškodovana vrata, okno brez stekla je tudi že dolgo pokrito s tekstilom. Opremljeno je bilo s pohištvom, katerega so drugi zavrgli.
Deložacija
Po klicu na pomoč smo pohiteli za fanti, vendar smo od daleč videli le še policijsko vozilo ter osebni avto, ki jim je sledil. Na kraju dogodka smo najprej zagledali Srečka Škofleka, malo okrvavljenega po rokah in močno razburjenega. Komaj se je toliko pomiril, da je povedal: »Mene in Barbaro so že odvlekli v avto. Hotel sem si kar prerezati žile, tako besen sem bil. Tudi Knaflca so hoteli odpeljati, pa smo jih komaj prepričali, da je prišel ravnokar iz bolnice, kjer je bil na operaciji in še hoditi ne more sam.«
Skupaj smo odšli proti sobi. Tam kjer so bila včasih vrata, sedaj še okvirjev ni bilo. Pravijo, da so jih miličniki razdrli, ko so vdirali. Sicer pa so bila tako trhla, da ni bilo potrebno veliko sile. Piki, ki je bil ravnokar izpuščen iz zapora in je bil zadnji lastnik stanovanjske pravice, je povedal: »Občina mi ni podaljšala pogodbe za to stanovanje. Pravijo, da se moramo izseliti. Kam pa naj gremo? V tem dežju bi nas postavili kar ven pod kostanje, ali kaj? Kar tako na cesto bi nas vrgli. Naj nam pustijo to luknjo, saj tako ni primerna za bivanje. Kdo drug bi pa sploh hotel bivati v njej? Ne vidimo rešitve. Mi smo odpisani za družbo.«
V sobi je bila zraven članov skupnosti tudi socialna delavka Jožica Rizmal. Je edina »dobra duša«, ki jih redno obiskuje in
skrbi za človečnost njihovega življenja, čeprav to ne dela po delovni dolžnosti, njej je namreč »dodeljena« druga krajevna skupnost. Njo so fantje tudi najprej poiskali, ko so prosili za pomoč ob »obisku« miličnikov.
»Miličnike sem hotela prepričati naj jih pustijo pri miru. Zraven je bil tudi človek iz sodišča, ki mi je očital, češ da bi morala vedeti kakšni so postopki in ne bi smela proti njim delovati. Uspelo nam je, da smo se dogovorili, da preložijo izselitev. Dogovorjen je odlok do ponedeljka«, razloži situacijo socialna delavka. v
Medtem vstane Škoflek in razloži svoj načrt: »V ponedeljek morate vsi ven iz hiše, tudi drugi stanovalci! V njej bom ostal samo jaz. Nabavil si bom tri litre bencina. Ko bom videl, da prihajajo miličniki, bom zažgal sebe in to luknjo!« Takoj ga potolažijo drugi člani skupnosti: »Ne boš sam, tudi mi bomo s tabo!«
Gospa Rizmalova pa doda: »Verjemite, da silno resno misli, poznam Sreča!«
Sosedje
Na hodniku nedaleč vstran od »kraja dogodka« stoji vsa preplašena soseda Vladimira Špajzer-Stefančič. V obupu nam prične pripovedovati: »Ali slišite kaj grozijo? Kaj če res kaj takega storijo? V ponedeljek morava z možem in otrokom proč iz hiše. Res so zmožni kaj takega narediti.« Povabi nas v kuhinjo na kavo, da bi se malo pomirila. Zraven pa pripoveduje: »Lastnik teh stanovanj je ZPI občine Celje. V tem delu hiše so tri stanova-
Vladimira Špajzer-Stefančič: »Zmožni so zažgati vse skupaj.«
nja. Zraven njihovega je še stanovanje pravoslavcev. Ti so redko tukaj. Tudi mi smo dobili obvestilo, da si moramo poiskati drugo stanovanje. Ta stanovanja niso primerna za bivanje. Pravijo, da jih bodo rušili.
Odkar so tukaj ti sosedje, se je življenje spremenilo. Imam majhnega otroka in želela bi mir, posebej še zvečer. Drugače mi fantje namerno ne nagajajo. Zdaj jim že 14 dni čistijo stanovanje neke ženske, zato je več čistoče. Vendar verjemite, hudo je živeti z njim. Tudi samo stanovanje je komaj primerno za bivanje moje družine.«
Uradne poti
Vso zadevo reševanja nastale situacije je pevzel Center za socialno delo Celje. Njihov direktor je pozval vse pristojne v občini na razgovor ter poprosil za pomoč in strpnost. Do skupnega sestanka vseh služb in odgovornih naj bi prišlo v teh dneh. Dogovorjeno pa je
eno: v ponedeljek ne bo ponovne deložacije stanovalcev na Mariborski 2.
O tem se bomo prepričali na samem kraju dogodkov. Od dneva »akcije«, se v teh prostorih večkrat oglašamo. V petek so nam pokazali, da so nabavili dva litra petroleja.
Kje najti izhod?
Kje je meja med človečnostjo in zakonodajo? Ali smo res že tako »deformirana« in odtujena družba, da vse kar ni tako, kot smo sami, odbijamo?
Soseda bi želela ven iz stanovanja, v lepše, klošarji pa si želijo ostati v tem stanovanju, urejenega niti ne bi marali. Mi pa zahtevamo ravno obratno: klošarje ven, sosedo pa puščamo noter. In tako nihče ni zadovoljen. Tudi lastniki stanovanja niso zadovoljni, saj le teh ne morejo rušiti, če izselijo le eno stanovanje. Butalska logika, bi rekli.
No, glavno, da je vse »po črki zakona«!
srednjeveški KNEŽKI DOKUMENTI prvič v CELJU	Nekatere listine
Iz oči v oči z zgodovino
Razstava Danes grofje Celjski..., ki jo bodo v času Svetovnega slovenskega kongresa odprli 24. junija ob 10. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju in bo žal na ogled le do konca meseca, je imeniten projekt Zgodovinskega arhiva Celje, ki združuje prizadevanja napisati Celju njegovo slavno zgodovino in prvikrat doslej omogoča Celjanom, da vidijo najdragocenejše srednjeveške listine svojih knezov, ki jih po vrnitvi iz Dunaja skrbno in ljubosumno čuva Arhiv Slovenije.
Razstava, ki je tematsko delih tri obletnice: 540 let po-v celoti vezana na grofe Celj- delitve mestnih privilegijev, 50 ske, združuje v treh oblikovnih let smrti Avgusta Seebacherja,
avtorja dveh opusov radirank in predlog, po katerih so bile izdelane litografije na temo grofov Celjskih in profesionalnega gledališča v Celju, ki praznuje letos svojo 40-letnico.
V sodelovanju z Arhivom Slovenije in Akademijo znanosti in umetnosti bo celjski Zgodovinski arhiv celjski javnosti pokazal izbor najpomembnejših listin grofov Celjskih, ki jih

£
■ v
i* v*4	rpjptv
p'	...	S,,,,	K.„
‘-•'"/ir	»”■	vLj A., v..,.	s«. GA—
v—tf,	«-*w
<'x*ie{c*z	-m?	frr****9i	ifn	»». b«.
yvt: &•». Uti Sdj ▼*»«
v____l li«	S-r—A-dSC	^
tutor -CmS	»v.,	?,6Vmoi — C
-V"Š	Si«r—4«,-v*W Ditti	-vmSJU
...
a.,...« C—G*«* ♦'••'"T* ••‘k	feLlv.,2/_
crT. finr, v..> •Vv***«*«"''' ’"■>''/» t** y~*Ct	*'■>• tlfc, ™.s
-v...s	/>	^	'v4>.«s	’
v.vvv	Z'1—*
v
,'7*"'
»•»« v>f»»yV4*M




Friderik, po milosti božji grof Celjski, Ortenburški in Zagorski / Fridreich von gots gnaden graue zu Čili, zu Ortemburg vnd in dem Seger / etc., naznanja, da se je pri njem zglasil brat Jakob, gvardijan celjskega minoritskega samostana / bruder Jacob dieczat gardian zu Čili /, in ga prosil, ■ naj bi samostanu priznal lastninsko pravico nad desetino, ki jo je samostan kupil od duhovnika Melhiorja Bernbergerja / herren Melchioren Bernberger briester / in od njegovega brata Gašperja / Casparen Bernberger /. Desetina, ki sta ju Bernbergerja imela v fevdu od Celjanov, je bila v kraju Trno / in Dom / v laški gospoščini / in der herschafft zu Tiuer/. Listino je pečatil njen izstavitelj.
je za to priložnost izbral in z re-gesti opremil dr. Božo Otorepec, v Celju pa so dvajsetim dokumentom neprecenljive vrednosti dodali še prepise privilegijev in kronik mesta Celja in Celjsko kroniko Ignaca Orožna.
Drugi del razstave predstavlja slikarja Avgusta Seebacherja, rojaka, po krivici potisnjenega v pozabo, saj je večji del svojega opusa posvetil veduti in zgodovini mesta Celja. Na razstavi bodo obudili spomin na njegovi dve mapi jedkanic Celeia antiqua et nova in Heut Grafen von Cilli und nimmer-mehr, posvečeni vzponu in padcu grofov Celjskih in nesrečni ljubezni Veronike Dese-niške in grofa Friderika II. Celjskega in sicer vseh 25 njegovih upodobitev.
Profesionalno celjsko gledališče se je z dramami o grofih Celjskih predstavilo petkrat in to v sezonah 1952/53 s Kreftovimi Celjskimi grofi, 1964/65 z Novačanovim Hermanom Celjskim, 1967/68 spet s Kreftovim delom Celjski grofje, leta 1970/71 z Župančičevo Veroniko Deseniško in 1973/74 z Rudolfovo dramo Celjski grof na žrebcu. Dokumente o teh uprizoritvah bo Zgodovinski arhiv, ki hrani gledališki arhiv, predstavil v tretjem delu razstave, s Slovenskim ljudskim gledališčem pa so se dogovorili, da bodo dramski igralci ob otvoritvi izvedli odlomek iz enega naštetih del.
Najdragocenejši del razstave Zgodovinskega arhiva so seveda srednjeveške listine, dokumenti veličine celjskih knezov, njihovega vzpona in bogastva. Poglejmo nekatere med T^iri.
NAJSTAREjŠA OHRANJENA LISTINA ŽOVNEŠKIH, IZDANA 14. MAJA 1262 V LEMBERKU, V KATERI SKLEPATA BRATA LEOPOLD IN ULRIK DEDNO POGODBO O MEDSEBOJNEM DEDOVANJU.
Na listini visi pečat Ulrika Žovneškega s podobo korakajočega viteza z izvlečenim mečem, v levici držeč ščit z grbom Žovneških.
Z LISITNO, IZDANO 16. APRILA 1341 v MUNCHNU, POZV-DIGNE NEMŠKI CESAR LUDVIK BAVAREC S SOGLASJEM AVSTRIJSKIH STRICEV, FRIDERIKA ŽOVNEŠKEGA IN NJEGOVE DEDIČE V GROFE CELJSKE, KOT MEJE GROFIJE PA NAVAJA MEJE GOSPOSTVA LEMBERK.
Na rumeno-rdeči svileni vrvici visi cesarjev pečat v naravnem vosku premera 105 mm s protipečatom na hrbtu.
DNE 30. SEPTEMBRA 1372 JE NEMŠKI CESAR KAREL IV. POVZDIGNIL HERMANA IN VILJEMA ŽOVNEŠKA ZARADI ZASLUG ZA NEMŠKO DRŽAVO IN NA PROŠNJO AVSTRIJSKIH VOJVOD ALBREHTA IN LEOPOLDA V DRŽAVNA GROFA S PRIDEVNIKOM »CELJSKA« TER JIMA PODELIL CELJSKO GROFIJO V NAVEDENIH MEJAH.
Na rumeni pleteni vrvici visi pečat izstavitelja v premeru 102 mm s cesarjem na prestolu med dvema orloma in protipečatom na hrbtu pečata.
DNE 30. SEPTEMBRA 1388 STA SKLENILA GROF STEFAN MODRUŠKO-KRŠKI IN ŽENA GROFICA KATARINA ZA HČERKO ELIZABETO ŽENITNO POGODBO Z GROFOM FRIDERIKOM H. CELJSKIM, KATEREMU STA OBLJUBILA DOTO 20.000 ZLATNIKOV OZIROMA ZASTAVITEV OTOKA KRKA, BAKRA, BRIBIRJA IN TRSATA.
Na listini visijo pečati grofa Štefana, njegove žene grofice Katarine de Gara in grofa Otona Stubenberškega Mlajšega.
S SVEČANO LISTINO, IZDANO 27. JANUARJA 1399, PODELI OGRSKI KRALJ SIGISMUND GROFU HERMANU II. CELJSKEMU ZA NJEGOVE ZASLUGE ZA OGRSKO KRALJESTVO, IN ZANJ OSEBNO, V BOJU S TURKI GROFIJO ZAGORJE S PRIPADAJOČIMI GRADOVI IN VASMI.
Na zeleno-rdeči pleteni vrvici visi veliki pečat izstavitelja: na eni strani podoba kralja na prestolu, na drugi veliki grb Ogrske.
DNE 11. APRILA 1415 JE NA KONCILU V KONSTANZU NEMŠKI KRALJ SIGISMUND PODELIL SVOJEMU TASTU, HERMANU II. CELJSKEMU, NA NJEGOVO PROŠNJO KRVNO SODSTVO V NJEGOVI GROFIJI. CELJE.
Na listino je obešen pečat izstavitelja v rdečem vosku s podobo orla.
Z LISTINO IZDANO V PRAGI 30. NOVEMBRA 1436 JE NEMŠKI CESAR SIGISMUND POVIŠAL GROFA FRIDERIKA II. IN NJEGOVEGA SINA GROFA ULRIKA II. CELJSKEGA V POKNE-ŽENA GROFA TER JIMA PODELIL V FEVD GROFIJE CEUE, ORTENBURG IN STERNBERG.
Na rumeno-črni pleteni vrvici je bil obešen veliki pečat izstavitelja v naravnem vosku.
DNE 31. MARCA 1456 STA V BUDI SKLENILA GROFA JANOŠ HUNJADI IN NJEGOV SIN LADISLAV, »VEČNA GROFA BISTRIČKA«, Z GROFOM ULRIKOM II. CEUSKIM MEDSEBOJNO ZVEZO V KORIST KRALJA LADISLAVA OGRSKEGA.
Na pergamentnih trakovih visita pečata obeh izstaviteljev.
♦
NOVA DODA
STRAN 16
PROSTITUCIJA IN NASILJE
Potičke in krvave deklice
V tej resnični zgodbi o najstarejši obrti, ki ne izumira in nikoli ne bo izumrla, želimo opisati nekaj primerov, ki so se zgodili v sosednji Italiji in jih po nekakšnem nepisanem pravilu niso mogli razjasniti. Dodali bomo nekaj dogodkov z naše strani, iz Portoroža, kjer prostitucija prav tako cvete in nepojasnjen primer »Fantoma« iz Trsta, ki je na cesti med Ljubljano in Koprom na nenavaden način -posiljeval avtošto-parke.
Javna hiša v slaščičarni
Pri samem vhodu v Trst, v mestnem predelu, kjer mnoge ulice nosijo imena naših istrskih mest, se nahaja tudi Via Capodistria, lepo urejena ulica, v kateri na prvi pogled ne moreš odkriti, v kateri od stavb deluje »Sladko podjetje«, ki trguje z ljubeznijo. Zato je kot grom z jasnega udarila pred kratkim objavljena novica, da so v tej ulici odkrili javno hišo s približno petnajstimi damami različne starosti — eno mladoletnico in najstarejšo, ki se približuje petdesetim. Italijanska policija, ki običajno na široko informira javnost, v tem primeru tudi najvztrajnejšim novinarjem ni hotela odkriti nobene podrobnosti, niti tega, kako so odkrili metrese in prodajalke ljubezni.
Nenavadno tržaško »slaščičarno« sta vodili dve dami. Kdo sta, še vedno skrivajo, ve pa se, da eno izmed njih policija že pozna in se je zaradi enakega početja že zagovarjala na sodišču. Podjetni ženski sta imeli kakšnih petnajst »delavk«, med katerimi je bilo mnogo mladih študentk in poročenih gospodinj s sorazmerno visokim standardom. Gostje so najpogosteje bili starejši gospodje, srednjega in visokega
položaja, najštevilnejši pa so bili tržaški trgovci, ki so za sladko življenje v podjetju ljubezni plačali za eno seanso 200 tisoč lir, svoje prijateljice pa so tudi bogato nagradili. Sladko podjetje v Via Capodistria je delalo skoraj leto dni podnevi in ponoči, z gosti so se dogovarjali po telefonu s šiframi. Vsaka ženska je imela svojo šifro, mlajše nazive slaščic, starejše imena ur. Tako so običajno mlajši moški izbirali »potico«, starejši »antično uro«. Voditeljici sta si prizadevali, da je delo cvetelo in so skušale na vse mogoče načine pritegniti čimveč klientov. Redni obiskovalci so imeli popust.
Z zakonom iz leta 1958 je prostitucija v Italiji prepovedana. Po dolgoletnem oklevanju je tedaj italijanski parlament na predlog senatorke Merlino, po kateri je zakon dobil ime, sprejel zakonska določila, s katerimi v Italiji prepovedujejo javne hiše in prostitucijo. V zadnjem času se v Italiji spet pojavljajo zamisli o legalizaciji prostitucije.
Zanimivo je, da nekatera mlada dekleta v spremstvu moških iz Italije prihajajo v Jugoslavijo oziroma v Koper, ker v italijanskem konzulatu iščejo delovne vize za Italijo. Čeprav v Italiji ni legaliziranih javnih hiš, se prostitucija ohranja. Dekleta potrebujejo delovne vize za delo v javnih lokalih, v katere zaide tudi kakšna Jugoslovanka. Tako M. R. že več let kot barska dama dela v barih v bližini Vidma: »Po štiri smo v lokalu. Delamo družbo starejšim gospodom, z njimi pijemo, če je potrebno, počnemo še kaj drugega, a to se redko zgodi, ker nas lastnik lokala po
DRUŽINSKA TRAGEDIJA
Oče s sinčkoma pod vlak
Tragične opere ali klasične tragedije zajemajo dogajanje v davnih časih, minuli petek pa je bil v sicer prijazni vasici Orehovo v sevniški občini črn, da nikoli tako. 41-letni Ivan Gane je z dvema sinčkoma odšel med tračnice obsavske dvotirne proge. Ko je pripeljal vlak, ju je stisnil k sebi, starejši, v Sevnici je obiskoval malo šolo, se je nekako izvil, za petletnega Mateja in očeta pa sta se življenji končali tisti hip.
Po naključju je bil to najbolj obljuden vlak na tej progi, popoldanski dijaški vlak, ki vozari domov na stotine sevniških dijakov iz celjskih srednjih šol. V vrsti lepih novih hiš na Orehovem 44 stoji pod hribom nad cesto tudi prostorna nova hiša Gančevih. Na trati ob njej sameva, podobno kot pri nekaterih drugih hišah v soseščini, čvrsta kovinska gugalnica. Matej se je ne bo mogel več veseliti. Oče je bil vrsto let šofer in avtoprevoznik. Nazadnje je delal v sevniški Kopitarni, od koder je odšel v invalidsko upokojitev. V družini se je rodilo četvero otrok.
Mati Betka dela v kuhinji. Usodno popoldne je bila odšla na delo v popoldansko izmeno. Navajena je bila trdega življenja in marsikdo šele sedaj pove, kaj vse je ta ženska že pretrpela. Ob Matejevi mali beli krsti na boštanjskem pokopališču — v mrliški vežici je stala tik očetove — je ihtela in tožila, češ otroka sta se igrala na progi... V policijskih spisih stojijo trde besede, ki ob vsej tragediji izgubljajo sleherni smisel: uboj in poskus uboja. Pravijo, da za drugega sinčka, trenutno v mariborski bolnišnici, življenje ni več v nevarnosti. Sprva so menili, da ga je ob begu vlak le lažje poškodoval. Temeljitejši pregled je pokazal hujše poškodbe.
Pred kratkim se je na Bledu končalo strokovno posvetovanje o samomorih. Še časopisi naj o roki nad lastnim življenjem ne bi pisali. Ena od sklepnih ugotovitev blejskega srečanja nič manj trdo ugotavlja, kako se vsako tako dejanje sprevrže v pravo trpljenje za preživele. Kako pomagati na tako krut način ovdoveli materi?
končani službi zbere in odpelje domov,« pravi naša sogovornica.
Ni bilo Jugoslovank
V	želji, da bi odkrili v zvezi z nenavadno javno hišo v Trstu še kakšne podrobnosti, smo odšli v Via Capodistrio, ogledovali smo si stavbo in skušali na njej izslediti značilnosti »slaščičarne«, vendar zaman. Eden od sprehajalcev nam je dejal, da je v ulici pogosto videval uglajene moške, drugi pa je rekel, da je policijo najverjetneje obvestil kateri od nezadovoljnih klinetov, kajti na zunaj ni bilo mogoče ničesar opaziti.
V	nekaterih naših časopisih so se pojavile vesti, da so bile v tej javni hiši tudi Jugoslovanke. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da so bile vse ženske, ki so delale tam, Italijanke oziroma Tržačanke. Seveda to ne pomeni, da v Italiji ni naših deklet, ki se preživljajo s prodajo svojega telesa. Lani so ujeli skupino Romov jugoslovanskega porekla, ki so jo obtožili ugrabitve mladoletnic in siljenja v prostitucijo.
Mladoletnice na silo prostitutke
V	italijanskem tisku so objavili zgodbo Jugoslovanske Sa-bire, ki je ilegalno prišla v Italijo, kjer ji je skupina Romov obljubila zaposlitev v neki restavraciji. Čeprav je bila mladoletna, so ji starši odhod dovolili. Upali so, da bo v Italiji zaslužila devize in si zagotovila boljšo prihodnost. Obljube so bile eno, resničnost drugačna.
Prisila z nožem
Ko je Sabira po skrivnih kanalih prišla v Milano, so ji razložili, da ne bo delala kot natakarica, temveč kot prostitutka. Dekle se je upiralo. Zaprli so jo v barako in jo poskušali prestrašiti z ognjem in nožem. Z brazgotinami na obrazu je morala Sabira na ulico. Žal njen primer ni osamljen.
Veliko mladih Jugoslovank, ki jih zapeljejo obljube o poštenem delu, prihaja v Italijo ilegalno in ker nimajo izbire, postanejo prostitutke. Tragično usodo Sabire in drugih deklet je razkril milanski sodnik Mas-simo Maiello, ki je preiskoval
delovanje skupine Romov jugoslovanskega porekla v Italiji. Sestavil je obtožnico proti devetim moškim in eni ženski, šest izmed njih je že v zaporu, trije so na begu, eden se brani s svobode. Obtožujejo jih za ugrabitev in izkoriščanje deklic.
Prijavo vložile prostitutke
Preiskava se je začela, ko so milanske prostitutke opozorile policijo, da se na ulicah pojavljajo mladoletne prodajalke ljubezni. Precej časa so policisti potrebovali, da so razkrili ozadje novega vala mladoletne prostitucije. Nesrečne deklice, ki so se bale, da jih bo doletela enaka usoda kot Sabiro, so se ogradile z zidom molka.
Zveza z Jugoslavijo
Slednjič so nekatere le spregovorile in pomagale policiji odkriti skrivne kanale, po katerih so jih pripeljali na ulico. Deseterica Romov je bila tesno povezana s svojimi sodelavci v Jugoslaviji in ti so starše in dekleta prepričevali, kako jih v Italiji čaka dobra zaposlitev natakaric ali prodajalk. Obljube o bogastvu, razkošnem življenju v velikem mestu in v lepi obleki so premamile uboge žrtve in njihove starše.
Če besede niso zalegle, so v bandi načrtovali ugrabitev. Deklice so zbirali v Zagrebu, uporne so mučili in posiljevali. V bližini Trsta so jih ilegalno prepeljali v Italijo, jih usmerili v Milano in v druga evropska mesta.
Na leto - ena žrtev
Kdo je skrivnostni ubijalec, ki na videmskem področju vsako leto ubije eno žensko, je vprašanje, ki italijansko policijo muči že devetnajst let. Zadnja njegova žrtev je bila Marina Lepra, katere telo so našli pri potoku nedaleč od Vidma.
Nerazjasnjeni uboji žensk so se v tem delu Italije začeli leta 1971, ko so našli truplo z nožem zabodene Irene Belleti (35 let). Naslednja žrtev je bila Jenny Pilling, stara znanka videmske policije. Odkrili so jo v njenem stanovanju in tedaj ujeli fanta, ki je najprej priznal uboj, kasneje pa ga je zanikal.
V septembru 1976 so v koruziš-ču nedaleč od Vidma naleteli na ubito prostitutko Mario Lu-iso Bernardo in tri leta kasneje na istem mestu telo Jacueline Berchbuler, Francozinje, omo-žene z voznikom kamiona. Podobno kot ostale žrtve je bila ubita tudi leta 1980 prostitutka Maria Darlo Bellone in sicer zrezana z nožem, dve leti kasneje v hotelu Bellevisto sobarica Karin Rozita Buderer, na začetku leta 1983 je bila žrtev Luina Gianporzaro, tudi razrezana z nožem. Leta 1984 so se zgodili še trije podobni uboji, leta 1985 je bila žrtev neznanega morilca prostitutka Aurelija Januš Chetvitz, katere razparano telo je bilo spet najdeno v koruzinju. Žrtve leta 1987 niso mogli identificirati.
čina njegovih žrtev je bila prostitutk, razen zadnje Marine Lepre, ki je bila iz bogate družine. Njen oče je bil direktor banke, mož inženir.
(se nadaljuje)
Policija sumi, da gre za istega človeka, čeprav je poskušal ubiiati na različne načine. Ve-
Z V E Z j DRUŠTEV L CEREBRAINt PARALIZI S LOVEN1J		Pl	
NOVA ŠRVIIKA ŽE V PRODAJI			
SVETOM
SLOVENSKI
KONGRES
Via Capodistria v Trstu, kjer so ponujali »potičke« in »antične ure«.
17. STRAN
NOVA »DODA
OLIMPIJA ODPIRA VRATA NOGOMETNEMU ČAROVNIKU IZ KOPRA
Kaj čaka Pertič
Trenutno najbolj iskani slovenski nogometni trener v Sloveniji je Lučo Pertič iz Kopra. S trenerskim poslom se bavi že skoraj dve desetletji, od tega je bil štiri leta trener v Italiji. Pertič, ki ga imajo celo za nogometnega čarovnika, je očaral ljubitelje nogometa na slovenski Obali, ko je NK Koper popeljal v drugo zvezno ligo, ki jo je prevzel pred štirimi leti, ko seje Koper boril za obstanek v slovenski ligi. Potem je Pertič odšel v Novo Gorico, kjer je tamkajšnji istoimenski klub rešil pred izpadom iz slovenske republiške lige. Pred tremi leti je prevzel Izolo prav v času, ko je bila najresnejši kandidat za izpad, da bi lahko bilo v lanskem letu njegovo delo kronano z uvrstitvijo Izole v Medrepubliško ligo — zahod. Zato ni čudno, če Pertiča upravičeno uvrščajo med najuspešnejše trenerje.
Po burnem, a zelo uspešnem daljšem obdobju se je Pertič, |d je bil najresnejši kandidat za zamenjavo Miloša Šoškiča, odločil, da si bo za nekaj časa odpočil. Tedaj se je vodstvo Olimpije med Dogandžičem in Pertičem odločilo za prvega. Ali je vodstvo imelo prav, lepo pričajo zadnji dogodki v Olimpiji, ko so prvega in vse ostale trenerje preko noči zamenjali. Pertič nad odločitvijo Olimpije, kjer je glavno besedo imel Miloš Šoškič, ni mogel biti ravnodušen, saj je odklonil mnogo drugih ponudb. Videvali smo ga na stalnem mestu na tribunah, ko so igrali tekme v Kopru ali Izoli. Tako smo se z njim srečali tudi te dni, bilo je to po tekmi Izola - Junak. Vedoč za novo situacijo v Olimpiji in nepreverjene vesti, da bo Pertič postal direktor kluba v Izoli ali da se bo celo vrnil
v Koper, kjer so vse ladje potonile, smo ga vprašali, kaj misli o vsem tem.
»Do konca te sezone si bom odpočil, pozneje bom videl, kako bo. Imam poudbe z vseh strani, vendar nisem še nič določenega ukrenil,« nam je povedal Pertič.
Boste postali direktor Kluba v Izoli?
»To so samo želje nekaterih. Če jih bom sprejel, o tem se še nisem odločil. Saj veste, kako je v nogometu. Človek se odloči zadnji hip, tako da komaj ulovi poslednji vlak.«
Ali pomeni to, da Izola odpade?
»Ne, zakaj, tega nisem rekel.«
Pristop k Olimpiji je zopet aktualen. Iz tega kluba so odšli tisti, tako vsaj mi trdimo, ki so bili proti vašemu prihodu k ljubljanskemu prvoligašu.
Prišlo je nekaj takih, ki so za vas. Kaj nam lahko o tem poveste?
»Prerano je o tem govoriti. Rekel sem vam že, da bom do konca prvenstva in pred začetkom priprav za naslednjo sezono počakal. Dobro bom premi-
kovnost, ki so se kalile v vrstah beograjske Crvene zvezde, Partizana, Želježničarja in Sarajeva, v katerih je izpolnjeval svoje nogometno znanje, so
pokazale svojo vrednost prav na terenu, na igriščih. Kot dober strokovnjak je iskan tudi v Italiji. Vendar Pertič čaka. Na kaj, bomo kmalu izvedeli.
Sedanja uprava NK Olimpija ne bi smela opustiti angažiranja okoli Pertiča, ki si zasluži sam vrh slovenskega nogometa. To zasluži kot človek, nogometni strokovnjak, organizator, učitelj najmnožičnejšega športa. Odgovorni v Olimpiji so nedavno tega povlekli pravo potezo zamenjali so nekatere dolgoletne akterje slovenskega
nogometa, ki so samo za kratek čas obsijali zelene, pozneje pa so se kazali Sami problemi, ki pa so jih morali drugi reševati. Poslednje potovanje Olimpije na tekmo v Beograd (Partizan), najboljše prikazuje, v kakšni situaciji je bila tedaj Olimpija, ko so od nje odgnali določene izobražene strokovnjake.
No, zeleni so zopet obsijani, saj je Ameršek uspel priključiti elektriko na stadion Olimpije. Ali bodo uspeli pridobiti Luča Pertiča?
ROKOMETAŠI PO SEZONI
Preroki v lastni občini
Po uspešni uvrstitvi nazaj v prvo zvezno ligo rokometašev je moštvo Celja Pivovarne
Laško sprejel tudi celjski župan Anton Roječ. Ob čestitkah je izrazil tudi upanje, da rokomet
ne bo ostal zadnja športna panoga iz Celja, ki ji je uspel veliki met uvrstitve med najboljše.
slil, kje bom nadaljeval z delom, ki sem ga prekinil, ker sem potreboval počitek.«
Ali je morda Olimpija najbližja?
»Namesto odgovora nasmeh na njegovem obrazu.
Iz tega razgovora se je dalo mnogo več slutiti, kakor pa slišati. Menimo, da bo Pertič postal trener ljubljanske Olimpije. Njegove izkušnje in stro-
VČERAJŠNJI ŠPORTNIKI
AKCIJA NOVE DOBE
Slovenija je premajhna
Veder, dinamičen, posloven, vedno v gibanju. Po uspešni športni in gospodarski karieri v Celju in v Štorah je sedaj Tomaž Subotič že tretje leto predstavnik ljubljanskega Intertrada v Pragi. Po vrnitvi s poslovnega obiska v Ameriki smo ga ujeli na kratkem obisku doma.
Kako je v Pragi?
»Krasno. Mesto je lepo, ljudje vljudni, firma uspešno posluje. Zastopamo slovenska podjetja in tudi številna podjetja iz vse Jugoslavije. Letni zaslužek smo s trinajst milijonov
dolarjev dvignili na 36 milijonov. Po dobičku smo najuspešnejša slovenska firma na Češkoslovaškem.«
Še vedno najdete dovolj časa za športne aktivnosti?
»Moja največja ljubezen je
Jiri Zidek v ljubljanski Hali Tivoli v času svetovnega košarkarskega prvenstva 1970
košarka, kraljica iger z žogo. Kot veste, sem pred odhodom v Prago treniral in vodil moško in žensko ekipo Štor in Metke v republiški ligi, prej pa sem se ukvarjal tudi s šahom, tako da lahko rečem, da sem z »virusom« športa zastrupljen že od malih nog. Kljub velikim obveznostim se športu tudi v Pragi nisem odpovedal. V prostem času hitim na košarkarska ali teniška igrišča ali grem v košarkarsko dvorano Šparte, kjer trenira moj veliki prijatelj Jiri Zidek, zvezni selektor češkoslovaške reprezentance, ki je v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu z zmago nad reprezentancami Sovjetske zveze in Izraela pripravila prvovrstno senzacijo. Moram reči, da je Zidek izreden človek in strokovnjak. Bil je v najožjem izboru, da bi letos prevzel evropske prvake iz Splita POP 84. V igri je bila tudi Crvena zvezda, vendar se, čeprav je Zidek želel priti v Jugoslavijo in se uveljaviti v najmočnejši evropski ligi, niso uspeli dogovoriti.«
Zakaj ga, tako dobrega strokovnjaka, niste priporočili Smeltu Olimpiji?
»Olimpija ima trenutno dobrega in kvalitetnega strokovnjaka, ni pa izključeno, da se v bližnji prihodnosti ne bi povezali z Zidekom, ki ga na Ljubljano vežejo lepi spomini, saj je bil leta 1970 na svetovnem prvenstvu najboljši strelec prvenstva in po mnenju strokovnjakov v najboljši peterki prvenstva. Poleg ogromnega trenerskega znanja in izkušenj bi v klub pripeljal tudi svojega sina Romana, visokega 217 cm in starega vsega sedemnajst let, za katerega se že zanimajo ameriški profesionalni klubi, vendar bi ga oče zaradi njegove
Tomaž Subotič, direktor Intertrada v Pragi
mladosti rad še nekaj časa imel ob sebi. Mislim, da bi s prihodom obeh Ljubljančani napravili pravo poslovno in športno potezo.«
Kako vi kot »tujec« gledate na šport v kontekstu politike?
»Redno in pozorno spremljam vse večje športne dogodke v Sloveniji in v Jugoslaviji. Presenečen sem nad izjavami in razmišljanji nekaterih športnih funkcionarjev iz naše republike in tudi iz Celja. Slovenija je premajhna, da bi lahko športno samostojno funkcionirala in obstala. Če se hočemo športno izpopolnjevati, se moramo še bolj odpirati, za zaprte v lokalne okvire, bo Evropa zelo, zelo daleč.«
Kako ocenjujete perspektivo slovenskega športa?
»Perspektiva ni najbolj svetla, a prave rešitve je treba poiskati. Zgledovati bi se morali po košarkarski organizaciji in po novo ustanovljeni JUBA. S tem bi si zagotovili polne dvorane, pritegnili sponzorje, brez katerih vrhunskega športa danes ni več. Slovenska liga ne bi bila zanimiva ne za občinstvo ne za sponzorje.«
Pomagajmo
Janezu
Bliža se 17. junij, ko bomo končali z našo akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za Janezovo pot v Ameriko na olimpijske igre duševno prizadetih otrok. Na posebej odprtem žiro računu se je nabralo že precej denarja, ki so ga darovali posamezniki in organizacije iz vse Slovenije. Pomagajte tudi vi.
Pomoč so prispevali:
Katarina Zewe Rokometni klub Celje ABC Galeb Desiree Kolarec
Pedagoško društvo Celje in upokojenci (srečanje na Hudinji)
KS Škofja vas KS Frankolovo
Miha Vodenik — Gornja Radgona KS Vojnik
Zlatarstvo Vlado Prosenc, Dobrna
Zdenko Pilih, Cesta II/19, Velenje
Center za socialno delo Celje
Petrol TOE Celje - DOS
Silvester Memon, Avtoličarstvo, Dobrna
Srednja vrtnarska šola Celje
Turistično društvo Vojnik
Kiosk VIDA, Vida Razgoršek, Dobrna
KS Strmec
KS Dobrna
KORK, Ljubečna
Gimnazija Celje
Trgovsko in servisno remontno podjetje Avto Celje KS Trnovlje Avto Celje
Srednja šola za gostinstvo in turizem Srednja ekonomska šola — Lea Krajnc
V celjski podružnici Službe družbenega knjigovodstva smo odprli posebni žiro račun
50700-723/3-31455 z obveznim pripisom za Janezovo pot v Ameriko
PESNIŠKA KRAMLJANJA
BI S A ŠTAMPE ŽMAVC
Majhna sreča
Majhna sreča je včasih večja, kot se zdi.
Ko mi maček Maks položi glavo v dlan in tam zaspi.
Ko pred mojim oknom zjutraj prhutav golob sedi.
v lončku roža zacveti.
Ko dan je z zgodbami pretkan in iz neba mehko sneži.
Majhan sreča raste, raste in vzleti...
Zaplinita s perutmi, da prežene žalost, ki teži.
Luna
Smehljaš se. luna, vila tolmuna neba in brezdanjih sanj.
Smehljaš ser luni., bleščeča bajka vzdihov jn pričevanj.
RAZSTAVE
Nadarjen rod
mladih
Zdenkov
Od 7. do 15. junija je v Galeriji Izba na Slomškovem trgu v Celju na ogled razstava keramičnih izdelkov nadarjenega rodu mladih Zelenkov. Skladne oblike in okrasje, krožniki, posode, sklede v ritmičnem dekoriranju površine so delo Nine Zelenko, Rok Zelenko ob naturalističnih portretih predstavlja poslikane krožnike z idealizirano tematiko, njegova žena Lea Bernetič-Zelenko pa oblikuje značilno spiralasto poslikane stožce in pira-mine. Razstavljeni eksponati so tudi na prodaj.
TEATER
Luv
Murray Schisgal
Premiera 7. 6. 1991 SLG Celje
Režiser: Dušan Mlakar, prevajalec: Janko Moder, scena in kostumi: Meta Hočevar, lektor: Marijan Pušavec, glasbeni opremljevalec: Ilija Šurev; Igrajo: Zvone Agrež, Bojan Umek in Darja Reichman.
Ko človek prestopi prag celjskega kulturnega hrama, si ne more kaj, da ne bi treščilo vanj kup vprašanj. Vprašanja se začnejo že doma, ko pokličeš gledališko blagajno in se čudiš, da je kart za premiero na isti dan kljub abonentom še vedno dovolj. Kupiš vstopnico in se spet čudiš, kako je mogoče, da ne stane niti celih 100 din in ko ugotoviš, da je skoraj polovica gledališke dvorane prazne, ni čudenja ne konca ne kraja.
Sedeži zoprno cvilijo, nikjer nobenega razkošja. Maribor gradi veliko in najmodernejše gledališče v Evropi, Capuder kriči, da je ta investicija zavožena, Ljubljana je zase zgradila Cankarjev dom
FOTOREPORTAŽA
Mavrične sanje
Portoroški Avditorij je bil prejšnji teden nabito poln in vsem staršem, sorodnikom in prijateljem je okoli 200 deklic slovenskih in italijanskih osnovnih šol ter vrtcev piranske občine s sodelovanjem izolske osnovne šole z italijanskim učnim jezikom, pripravilo prijeten večer z ritmično-gimnastičnim nastopom
in obnovila Opero. Kaj pa so dobili Celjani, da bi lažje in bolje delali!? Se vse deli med dve mesti, ki med seboj bolestno tekmujeta, kdo ima več in boljše!?
Vsemu temu navkljub delajo Celjani dobre in žive predstave, predstave, ki bi si jih moralo ogledati več ljudi. Taka je bila tudi komedija S. Murraya v režiji Dušana Mlakarja. Komedija? Da. Smejali smo se življenju, resnicam in stiskam, ki jih doživljamo tudi sami. Predstava treh je tekla zanimivo, napeto in sproščeno.
Zvone Agrež (Harry Berlin) je tako z igro kot tudi s pojavo prepričljivo in doživeto podal lik sfrustriranega, izgubljenega in obupanega človeka, ki se prime za zadnjo bilko - ljubezen. Njegovo pojmovanje le te pa izključuje erotiko in seksus; v tem je Harry izredno komičen, kar je igralcu tudi povsem uspelo.
Milt Manville jemlje ljubezen kot erotično zadovoljitev, čeprav je v svojih pričakovanjih prav tako nepotešen. Vlogo je dinamično in simpatično oživel Bojan Umek. Manj sproščeno se je v vlogi Ellen počutila Darja Reichman. Vsekakor pa so igralci skupno ustvarili toplo in živo vzdušje. Uživali so oni, uživali smo mi! Scenografka in kostumografka Meta Hočevar je na oder domiselno postavila ne le kulis temveč pravi utrip velikega mesta, režiser Dušan Mlakar pa je dogajanje na odru izredno razgibal. Tek predstave je popestril z domiselnimi prebliski, eden izmed izredno prisrčnih je nedvomno nastop »Harryjevih kužkov«.
Motivi Celja in okolice_________________________________________
Konec preteklega tedna, 7. in 8. junija je Občinska zveza prijateljev mladine Celje pripravila v Domu železničarjev na Svetini dvodnevno otroško likovno kolonijo Motivi Celja in okolice. Okoli trideset celjskih šolarjev višjih razredov je pod vodstvom dveh likovnih pedagogov risalo in slikalo s temperami, akvarelnimi barvami in ogljem. Nastale likovne izdelke bodo prikazali na razstavi v Domu železničarjev in v osnovni šoli Ivana Kovačiča-Efenka v Celju. Najboljši mladi likovniki bodo gostje junijskega otroškega zabavnega avtobusa, ki bo 15. junija odpeljal na Bled.
PLES
Dragulj med kamni____________________________________
Plesna šola Ane Vovk Pezdir je pravi dragulj med premnogimi kamni. Deluje že veliko let, plesna skupina Akt šestnajst let.
Pionirsko plesno gledališče šest let in klasični balet pod vodstvom našega priznanega pedagoga in koreografa dr. Henrika Neubauerja, tri leta.
Pred kratkim so na deskah SLG v Celju pripravili plesno gledališki večer.
Najprej so se predstavile gojenke oddelka za klasični balet z odlomkom iz baletne suite Bajke o Gorjancih na glasbo Mar-
z naslovom »Ujeli bi mavrične sanje.«
Tako je Stasja Mehora, glavna režiserka in organizatorka prireditve, skupaj s sodelavci in članicami ritmično-gimnastične skupine piranske TVD Partizan in gledališke skupine KUD Karol Pahor, predstavila celoletno delo obeh skupin.
jana Kozine in v koreografiji dr. H. Neubauerja. Presenetile so s svojim enotnim nastopom, iz katerega je žarela kvaliteta in trdna osnova za kasnejši morda baletniški poklic.
V	drugi točki so prikazali sodelovanje na področju modernega plesa člani skupine Akt, ki plešejo na glasbo Darijana Božiča (koncert za saksofon in orkester) v koreografiji A. V. Pezdir. Odplesali so jasno, čisto in logično.
V	zadnjem delu so nastopili člani Pionirskega plesnega gledališča. Prikazali so Saint-Seansov Živalski karneval, prav tako v koreografiji A. V. Pezdirjeve. Prisrčno, domiselno. Prava mala predstava z dvema posrečenima povezovalcema, ki je tekla gladko in disciplinirano.
KNJIGE
Lukanove
replike
V petek popoldne je bila v celjski študijski knjižnici promocija najnovejše publikacije, stodvanajstega zvezka Knjižnice gledališča ljubljanskega Dramaturške replike Blaža Lukana, umetniškega vodje Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Precej zajetno delo na več kot tristo straneh in v nakladi šeststo izvodov vsebuje poglobljena razmišljanja o gledaliških dogodkih, analitične razčlembe in sinteze.
19. STRAN
NOVA OT DOBA
MUZIKA JE BIZNIS
Tokrat izjemoma v tej rubriki ne bomo težili z raznimi kva-zi-sociološkimi študijami o rocku, temveč bomo prepisali nekaj izjav, ki jih je dal ata in večni mladenič rock godbe, Neil Young. Kaj meni legenda o sebi, o drugih in še kaj, smo našli v New Musical Expressu.
»Ko sem še hodil v šolo, so me enkrat poklicali na zagovor k ravnatelju, vedno sem namreč zagreznil v kakšne težave. Ravnatelj meje vprašal, kaj bi sploh rad počel, ko bom končal šolo. Rekel, sem mu, da bi rad postal glasbenik in da bi rad igral po klubih in barih. »Že, že,« je dejal, »toda kaj boš počel potem?« Kakor da bi kdaj moral prenehati z igranjem. Tega nisem nikdar pozabil. Zmeraj sem se boril proti temu. Zmeraj sem se trudil igrati naprej.«
»Z vokoderji na plošči .Trans' sem poskušal komunicirati z mojim mlajšim sinom, Benom, ki ne more govoriti. Fant razume, kaj mu govorijo drugi, toda ne more odgovarjati. Verjetno nekako tako, kot če bi imel možgansko kap. Poskušal sem se nanašati na dano situacijo, kot na povsem življenjsko zadevo. Nikdar se mi ne bo lahko povsem sprijazniti s tem, toda bolj kot ga razumevam in več kot komuniciram z njim, lažje mi je.«
»Mislim, da so mašine, elektronska tehnologija, prav tako naravne kot karkoli drugega. Morda prav zato moj avtobus za turneje izgleda tako vesoljsko. Mislim, da če bi se oni nekega dne spustili z neba in bi videli moj avtobus, bi rekli: ,Hej, ta dečko je očitno drugačen.'«
Moja celotna kariera je zasnovana na sistematični destrukciji. Poglej, to me ohranja pri življenju. Uničiš tisto, kar si ustvaril prej in nato si pripravljen za nove podvige.«
»Včasih sem si delal veliko medenih rezin. Ali veste, kaj so medene rezine? Marihuana in med, scvrta na krožniku. Zbije te in tvoj glas naredi nižji.«
»Toda hej! Rad igram. To je tisto kar počnem. Tako dolgo dokler se bom spuščal, tako dolgo se bom lahko ponovno vzpenjal. Posneli so .tribute' album z mojimi pesmimi (The Bridge). Rad imam te ljudi in res je lepo, da so naredili kaj takega, toda jaz še nisem pripravljen na to. Saj niso mislili potegniti črto pod mene, toda zame je to vseeno nekakšna grožnja.«
»Nikakor se ne morem primerjati z The Who ali Stonesi ali Jefferson Airplane. Ne v de-vedesetih! Ni šans! Glasba, ki jo ti bendi zdaj igrajo, nima prav nikakršne zveze z rockom. Duševno je vse skupaj Perry Como sistem.«
»Ko sem delal ,Barstool Blu-es' sem bil strahotno pijan. Pravzaprav sem bil tako pijan, da ko sem se naslednji dan zbudil, sem imel takšen občutek, kot da bi mi nekdo bil pustil to pesem na mizi. Nisem se spomnil pisanja te pesmi ali česa podobnega, toda akordi so bili zapisani in ko sem jo zaigral, mi je postalo jasno, da je tisti, ki jo je napisal, pel višje od mene.«
»Želel bi, da bi bil postal arhitekt.«
LESTVE
Velika Britanija (NME) — singli
1.	Cher - The Shoop Shoop Song (It’s In His Kiss)
2.	KLF - Last Train To Tran-central
3.	CATHY DENNIS - Touch Me (Ali Night Long)
4.	OMD - Sailing On Thex Seven Seas
5.	ZUCCHERO & PAUL YOUNG - Zensa Una Donna (Without A Woman)
Velika Britanija (NME)
—	albumi
1.	THE EURYTHMICS
—	Greatest Hits
2.	EME — Schubert Dip
3.	THE WATERboys - The Best Of Waterboys '81-’90
4.	MICHALE BOLTON - Time, Love & Tenderness
5.	JAMES - Gold Mother Velika Britanija (NME)
—	albumi
1.	KLF-Last Train To Trancen-tral
2.	LEVITATION - Nadine
3.	ELECTRONIC - Get The Message
4.	PARIŠ ANGELS - Oh Ves
5.	NOMAD - Justa A Groove
Velika Britanija (NME)
—	albumi
1.	CHAPTERHOUSE
—	Whirlpool
2.	THIS MORTAL COIL
—	Blood
3.	INSPIRAL CARPETS
—	The Beast Inside
4.	KLF - The White Room
5.	MORBID ANGEL - Bles-sed Are Sick
(Billboard)
ZDA - singli
1.	ROKETTE - Joyride
2.	AMY GRANT - Baby Baby
3.	HI-FIVE-I Like The Way
4.	C&C MUSIČ FACTORV
—	Here We Go
5.	CATHY DENNIS - Touch Me (Ali Night Long)
ZDA (Billboard) - album
1.	MARIAH CAREY - Mariah Carey
2.	C&C MUSIČ FACTORV
—	Gonna Make You Sweat
3.	REM - Out Of Time
4.	WILSON PHILLIPS - Wil-son Phillips
5.	THE BLACK CROWES
—	Shake Your Money Maker RAP obeti (NME)
1.	MARLEV MARL - In Control Volume 2
2.	LEADERS OF THE NEW SCHOOL - A Future Without
Al PclSt
3.	SON OF BAZERK - Ba-zerk Bazerk Bazerk
4.	TERMINATOR X-XM In The Walley Of The Jeep Beets
5.	3rd BASS - Pop Goes The Weasel
Glasbeni video (NME)
1.	THE EURVTHMICS
—	Greatest Hits
2.	RAZLIČNI IZVAJALCI
—	Lennon : A Tribute
3.	PAVAROTTI/DOMINGO/ CARRERAS - Three Tenors Concert
4.	MADONNA - The Imma-culate Collection
5.	JAMES - Come Home Live Video filmi (NME)
1.	ROBOCOP 2
2.	PRESUMED INNOCENT
3.	DEATH VVARRANT
4.	YOUNG GUNS II: BLAZ-FE OF GLORY
5.	REPOSSESSED
Končno smo dočakali tu gostovanje verjetno ene najpi membnejših zasedb novej ameriškega rocka, to so TI Gun Club. Nastali so leta 19f v Los Angelesu in se, za razlil od ostalih ,novincev', ki so pi segali na punk ikonografiji usmerili h koreninam rocka bluesa, seveda predelanim i izraznost konca 20. stoletja. S gurno predstavljajo tudi zasei beno eno najbolj pestrih roc skupin, saj jih sestavljajo m Stic Jeffrey Lee Pierce, vodj vokalist in kitarist zasedb Mehičan Kid Congo Powers i kitari (ex Cramps), ki ga ve jetno bolj poznamo iz trajnej aranžmaja v Nick Caveov
The Gun Club v Križankah
The Bad Seeds, basistka Japonka Romi Mori in bobnar Anglež Nick Sanderson (ex Clock Dva)k, ki pa jih pri nas skoraj ne vrtijo. Žakaj, ne vem.
Kakorkoli obrnemo, jih celo tisti, katerim njihova glasba ni ravno najbolj všeč, izredno cenijo, zato so bile Križanke ob njihovem ljubljanskem nastopu prijetno napolnjene s pisano druščino. The Gub Club pa obiskovalcev niso pustili hladnih, čeprav so začeli dokaj rezervirano in intimno ali kar preveč neodločno z novimi skladbami. Očitno so potrebovali svoj čas za spoznavanje situacije, saj so po kakšnih 20 minutah koncertiranja udarili z vso svojo močjo in dvignili poslušalce v ritem glasbe. Odlično muziciranje glasbenikov in jasen zvok sta ob prvem toplem dnevu v letošnjem letu bila pravšnji uvod v že tradicionalno Drugo Godbo. Ko omenim še odličen vokal in besedila Jeffreya Leea Piercea ter dva dodatka, ki bi se lahko nadaljevala v neskončnost, saj jih publika ni hotela spustiti z odra, je dovolj, da vam je lahko žal za tokratno ^pričanje'.
Snuff v Ljubljani
V dvorani KUD France Prešeren v Ljubljani je bilo v nedeljo, 9. junija, tesno. Hardco-rovci, skinhedi, rolkarji, rockn-rollarji, avantgardisti, mimoidoči in lucidni smo si za 190 dinarjev, akreditive ali z zvijačo priborili menico koncertnega burna, ki ga je mojstrsko izvedel londonski trio SNUFF. Nekompromisno, neobremenjeno in z velikim energičnim nabojem prepojeno glasbeno izvajanje je že po prvih taktih postalo »the way of move« številne publike. Žapolnjen prostor je podžgal tudi »padalske enote« pred odrom, ki so se metale med strnjeno množico.
SNUFF so kot likovna paleta, preigravajo vse od Tiffany ali Samanthe Fox, Hendrixa in The Who ter vse do afro songov in covep verzij skupine Fu-gazi. Duncan, bobni in bas, Simon, kitara in vokal in Andy, bas, so tokrat v Ljubljani nastopili drugič, v vmesnem času so posneli tretjo veliko ploščo, »Kilburn national«. »Preveč folka«, nam je po koncertu dejal Simon, »Sploh ne začutiš tistih v zadnjih vrstah.« Izmed jugoslovanskih bendov poznajo POLSKO MALCO, ki jim je po rudimentemem karcoor ritmu še najbolj podobna. SNUFF obljubljajo še kakšen nastop, saj kreirajo novo ploščo. Razveseljujoče za vse, ki imajo v ušesih in petah njihov zvočni impulz. Izvrsten koncert.
NOVICE
Ja, dobrota je sirota. U2 so od nekdaj podpirali piratsko snemanje njihovih živih koncertov, piratskim ploščam pa so gledali skozi prste. Toda za vsako rit ena palica raste. Tokrat so jih pirati pošteno nategnili. Objavili so bootleg albume
s pesmimi z njihovega novega albuma, ki še sploh ni izšel! Na piratskih posnetkih, ki so jih pirati verjetno sunili iz Hansa Tonstudios v Berlinu, se pojavljajo tudi po štirje različni miksi istih pesmi. Na prizorišče je poleg angleške policije stopil tudi FBI. Bootlegi so tako vroči, da si jih ne upajo razpečevati niti nekateri sicer neustrašni piratski distributerji.
NWA so spet razdrli eno žaltavo. Na naslovnici njihovega novega albuma se nahaja slika originalno zadrotanega umorjenca. Založba se boji tožbe, denarci pa cingljajo. Album se imenuje »Efilrofsreggin«, kar je palindrom od »Niggers For Life«. Idorakčipatšavs.
The Pixies: The Planet Of
Sound
THE PIXIES so izdali singl z naslovom »Planet Of Sound«. Na dvanajst inčni verziji in CD singlu se nahaja tudi bonus track, kije bil narejen po glasbi iz neke ameriške računalniške igrice.
Ponovne izdaje spet na pohodu. Tokrat so se lotili kinga, ELVISA PRESLEVA. V box setu bodo ljubitelji nesmrtnega kralja našli tri CD plošče, na katerih se nahajajo tudi še mnogi neizdani posnetki.
KRAFTVVERK so ponovno zmiksali njihovo tehno-klasiko »The Robots« in jo izdali na singlu. Poleg tega naj bi kmalu izdali album z naslovom »The Mix«, na katerem bi se naj nahajali remixi ostalih njihovih večno zelenih pesmi. Poleg tega se trenutno nahajajo na turneji po Angliji.
Podobno se je zgodilo z pesmimi skupine SOFT CELL. Album z naslovom Memorabi-lia-The Singles« vsebuje 11 re-mixov (na CD 14) njihovih najsvetlejših trenutkov.
DOMAČE
NOVICE
Na slovenski metal sceni sta se pojavili dve novi vinilni izdaji. Gre za kompilacijski sedem inčer z bendi CARBONIZED, SENTENCED, XENOPHO-BIA in BLUUURGH ter sedem inčni EP skupine PRAG-WALD, ki bi naj, ob tradicionalni Jugotonovi neposlovni ležernosti, izšel te dni. Več o obeh ploščah v kakšni izmed naslednjih številk.
KONCERTI
Še enkrat: 11. 6. v KUD F. Prešeren v Ljubljani MOE
TUCKER, legendarna članica še bolj legendarnih Velvet Un: derground.
23. 6. se v istem prostoru obeta še ena žurka. Nastopili bodo sopači THE DICKIES. Za vse tiste, ki padejo na to, še podatek: dečki so Ameri.
Čeprav je do desetega septembra še celo dolgo poletje, se lahko začnete pripravljati na koncert, ki bo v avstrijskem Grazu. Nastopili bodo: AC/ DC, METALLICA, MOTT-LEY CRUE, QUEENSRYC-HE in THE BLACK CROVVS.
Da pa boste lažje dočakali ta dan, si lahko 18. 6. greste na Dunaj ogledati koncert bendov SEPULTURA, SACRED REICH in HIDDEN.
Ankaranska scena bo sredi junija gostila estonce NE ZDHALI.
TREND
Imeti lastnega udomačenega Jaffsa, lasten Jaffodrom in pristne fosilne ostanke legendarnih Jaffozavrov.
TV
to izvedel malo prej, bi se bil poscal vanj.«
Chesney Harvkes, potem ko jo je Cher z novim singlom zrinila s prvega mesta: »To je neka stara pesem iz šestdesetih, kajne? Sedi nezadostno, Cher-grozna je, zanič.«
Na sliki je človek, ki je skoraj vse svoje pesmi ukradel Tomažu Domicelju.
ZA VEDNO Z NAMI
»IN«
—	Rastoča pleša Črta Kanonija
»OUT«
-	Televizijska naročnina
REKLI SO
Malcom McDovvell, ko je izvedel, da je Madonna rezervirala hotelski bazen: »Če bi bil
Pred 5. leti
SPITTING IMAGE - The
Chicken Song
Pred 10. leti
ADAM AND THE ANTS — Stand And Deliver
Pred 15. leti ABBA - Fernando Pred 20. leti
DAWN - Knock Three Times
Pred 25. leti
FRANK SINATRA - Stran-
ger In The Night
Miladojka Vouneed: »I my video Monday nihgt, Thursdav night, ali right!«
isce
AKVIZITERJE
Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju
KALKULATOR
Prašičja
farma
V jugoslovanskem političnem in gospodarskem mnogoboju smo bili pretekli teden priča še eni disciplini, ki pa so jo za razliko od prejšnjih tokrat predstavniki republiških vlad in predsednik ZlS-a uspešno pripeljali do konca. Čeprav o zmagoslavju ne moremo govoriti, je končno le bil
pridobil, bo pokazal čas, med zadovoljnejšimi pa je prav gotovo tudi Slovenija, ki na jugoslovanski trg izvozi približno 25% gotovih proizvodov, pred blokado pa se je 'ta odstotek gibal okoli 50%.
Gospodarska blokada v politične namene je sama po sebi ena največjih neumnosti, ki se jo poslužujejo tisti, ki s političnimi sredstvi ne znajo urejevati medsebojnih odnosov ali pa hočejo nasprotno mislečo stran prisiliti do popuščanja. Takse, carine in ostale dajatve rta enotnem trgu so odraz diplomatske razvitosti posameznih »taborov«. Gospodarska blokada je običajno zadnji stadij pred začetkom vojne, ni pa nujno. Vendar se nam bežen pogled v zgodovino
drugo svetovno vojno, ko so vojskujoče se Strani po drugi strani veselo trgovale med seboj, čeprav so - roko na srce - druga drugi potapljale trgovske ladje ipd.
' Slovenija nujno potrebuje jugoslovansko tržišče, sicer ho industrijska proizvodnja še naprej imela negativen predznak v obliki dvajsetih procentov, roparski republiški proračun poskušal obdavčevati nadpovprečne plače, Lojze Peterle pa odpiral prašičje farme po Belorusiji. Slovenski izdelki v glavnem niso dovolj konkurenčni za evropski trg. pri nas pa jih tako ali tako varuje carina, v tem sklopu zato začasno ni potrebna lastna slovenska valuta ali bolje rečeno denarni nadomestek, ki poleg vsega ostalega nima niti še imena, še manj kritja v deviznih rezervah m zlatu, da o mednarodnem priznanju sploh ne govorimo.
Če se bo dosežena rešitev prijela, bi ob pametni republiški vladni politiki lahko v Sloveniji prav kmalu lažje zadihali (smo majhen narod, ki se zna hitro prilagajat! in odzivati na nastale spremembe), suj bi se obseg menjave med republikami povečal, s tem pa tudi družbeni bruto proizvod in narodni dohodek RS in nenazadnje še Jugoslavije. V grobem bi jugoslovanski tržni prostor lahko primerjali z Življenjskim organizmom, v katerem je zaustavljena cirkulacija leni (pretok denarja i. Hendikepirani deli nekaj časa se delujejo, toda vedno slabše vsled pomanjkanja kisika (svežega denarja). S preprečitvijo pretoka pa je nasprotna stran ravno tako prizadeta, kajti tudi ona bo
druga, bolj boleča rešitev: AMPUTACIJA
SOVRAŽNIKI IN STRNITEV NARODNIH VRST
Mi smo oni
Bolj kot se bliža odcepitev, tudi možje iz prvih vrst javno ugotavljajo, da v bistvu nimamo vsega tistega kar sodi zraven. Najpomembnejše za nove oblastnike je vsa simbolna navlaka, ki bi naj nekoga prepričala, da smo čisto taprava država. Vendar, ker bo slovenski potni list verjetno zadostoval le za pot v Kamnik na golaž, si bolj premišljeni množično podaljšujejo jugoslovanske. Ker se ljudje obnašajo vsak po svoje in tudi razmišljajo verjetno tako, je potrebno najti nekakšne mehanizme, da se jih pravilno usmeri.
Eden takih je strah pred sovražniki, ki je stalnica naše polpretekle zgodovine in izgleda, da se je ne bomo še prav kmalu otresli.
Kako se je še pred nekaj leti preverjala budnost pred sovražniki, je razvidno iz grafa, oblikovanega po podatkih Slovensko javno mnenje 1987. Danes bi lahko simbolne sovražnike z veliko začetnico Vzhod in Zahod zamenjala imena Srbi, Neslovenci, Armada, pa tudi Komunisti, Kolaboracionisti, Izdajalci ali preprosto Oni.
Taprava »štimunga« pa je takrat, ko je že vsakdo prepričan, da kdor ni z Nami, je proti Nam.
Mi in Oni
Sovražnik (Oni) nastopa vedno proti določeni simbolni podobi skupine ljudi, kot so na primer Slovenci kot narod (Mi), lahko pa bi bili tudi »šminkerji« ali »pankerji«. Za simbolno podobo pa je ponavadi ožja skupina s svojimi interesi, ki so moteči za sovražnika.
Ali obratno, sovražnik, da je strah vzbujajoč, nastopa vedno v simbolni podobi večje skupine kot pa je tista, katere interesi se nevzdržno križajo z nasprotnikom.
Torej, nasprotujejo si interesi ožje skupine Mi in ožje skupine Oni. Čimbolj obe skupini netita strah in sovraštvo, tembolj številčni in homogeni sta skupini. Ali res mora nastati Narod (z veliko začetnico) na ta način?
Motivi za obstoj sovražnika
Na tem mestu ne bom govoril o motivih nekoga, ki naj bi bil naš sovražnik, temveč tistega, ki sovražnika potrebuje. Med najpomembnejšimi je vejetno motiv, da je potrebno pozornost .usmeriti v višje sfere. Da ljudje ne bi postali malodušni, mladina brez pravih ciljev. Da ljudje ne bi preveč razmišljali o spremembah, ki jih bodo pustile gole in bose, in da bi jih v interesu naroda celo podprli.
Ob mariborskih dogodkih so mi ostali v spominu ukrepi Teritorialne obrambe v TAM, za katere je hotel novinar generalnemu direktorju sugerirati izjavo, da so jih zahtevali delavci. Direktor, ki je doživel najhujše čase v podjetju ravno zaradi zmanjševanja poslov za Jugoslovansko armado, ki je bila vedno dober plačnik, sugestiji ni nasedel. Verjetno, ker je dober poslovnež in tudi zaradi vseh tistih, ki so z zmanjševanjem poslov z armado ostali brez dela.
Mimogrede, se slovenska vojska in milica res opremljata pretežno v tujini?
Motivi so tudi v željah po spravi naroda, ki bo trdnejša, če nam bodo grozili Neslovenci. Ker je večina Slovencev do tega vprašanja indiferentna, je to bolj slaba vest tistih, ki so nekoč prisegli tujim narodom, ki za Slovence niso imeli predvidenega prostora v prihodnosti.
Motivi so tudi v političnih ambicijah novopečenih oblastnikov. Bolj pomembno predstaviš svoj resor in v pravem trenutku, več moči in denarja si pridobiš iz skupne malhe, ki je že tako premajhna za vse ambicije.
ALI POZNAMO SVOJO NALOGO V VSELJUDSKI OBRAMBI V PRIMERU NAPADA
pozna srvojo nalogo 55%
ne pozna
delno pozna 25%
raziskava: Slovensko javno mnenje 1967
S KATERE STRANI NAM PRETI NEVARNOST
z Zahoda
3%
ne ve 23%
z Vzhoda in Zahoda
32%
z Vzhoda 6%
ni nevarnosti
36%
raziskava: Slovensko javno mnenje 1887
ZAŠČITA RAČUNALNIŠKE PROGRAMSKE OPREME
Ni vse zlato, kar se sveti
Ker vstop v Evropo ni nobeno fizično delovanje, poosebljeno v tunelski odprtini Karavank, ampak predvsem dejanje, ki bo našo deželo na senčni strani Dinaridov zakonsko, ustavno in mišljensko vzpostavilo za moderno državo, kateri ne bodo diktirali tempa razni ideološko ekvivalentni klani, temveč vrednote svobodnih posameznikov. Če jim rečemo še intelektualci, je prvo, kar se pojavi, vprašanje intelektualnega dela in zaščite le-tega.
V dobi informatike z vedno večjo razširjenostjo uporabe računalnikov tudi pri nas (v Jugoslaviji je približno 80.000 osebnih računalnikov), je ena od temeljnih postavk zaščita intelektualne lastnine, oziroma, bolj določeno, programske opreme (softvvarea). Na tem področju pa vlada pri nas zaenkrat še popolen kaos, saj se programska oprema krade in v uporabi so v glavnem ilegalne — piratske kopije programov, zaradi katerih softvvarske firme izgubljajo milijarde dolarjev. Poleg nedovoljenega presnemavanja programov nastopi še drugo denarno stiskanje, ko v takem primeru bodoči uporabnik ni seznanjen s strokovno literaturo za določen programski paket in se izgublja v lastnem neznanju.
Seveda se spet lahko opravičujemo na svoj način, dokler nas ne udari po računalniku kakšen Virus', ki nam poruši vso konfiguracijo in uniči vitalne programe. Kakšna katastrofa lahko ob tem nastopi, ni potrebno poudarjati. Virusi se seveda razširjajo ravno preko 'izposojanja' disket, medtem ko je pri kupljenih paketih ta strah odveč.
Ena prvih firm, ki se je s tem začela tvorno in odločno ukvarjati, je MARAND, ki je pri nas zakoniti zastopnik ene največjih softverskih hiš na svetu — BORLAND-a, s katerim so se odločili cenovno tako približati uporabnikom, da nakup programskega paketa z ustrezno literaturo sploh več ne predstavlja finančnega udarca za kupca, hkrati pa mu firma nudi
velike ugodnosti pri nabavi programskih dopolnitev, ko se odloči za novejšo verzijo. Poudariti je še nujno, da so se odločili za vzpodbuden in nere-striktiven pristop do problema programskega piratstva, saj merijo na zavest uporabnikov, da bodo sami spoznali, da se jim 'kraja’ ne izplača. Akcija se imenuje 'Hvala Marand’ in teče že nekaj časa. Andrej Marčič, direktor Marand-a pravi, »da dobiš za denar, ki ga plačaš za paket s programom toliko knjig, da se ti ne splača fotokopirati, saj že fotokopiranje navodil, ki jih kupec dobi ob programu, stane več kot ves originalni paket. Poleg tega dobiš še diskete, uradno verzijo in tehnično podporo, hkrati pa obveščamo stranke o izidu uradnih verzij. Mi smo tudi direktna veza in če imajo naši uporabniki kakršnekoli pripombe, jih mi lahko prenesemo v sektor, kamor je to potrebno.«
Ko govorimo o intelektualni lastnini in zaščiti računalniške strojne in programske opreme, je nemogoče obiti decembra 1990 ustanovljeno društvo A.
Z. I. L. (Asociacija za zaščito intelektualne lastnine) kjer je sodeloval tudi Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo in je prva tovrstna organizacija pri nas. V njej delujejo strokovnjaki (pravniki, ekonomisti, računalničarji), predsednica pa je Alenka Dolinar. Povedala je, da so »bili presenečeni, ker so že ob nastanku naleteli na velik odmev uporabnikov računalniških programov iz vse Slovenije, ob tem pa jih večina sploh ni vedela, da ne smejo kopirati računalniške ojveme.« To pomeni, da morajo najprej uporabnike seznaniti s tovrstno pravno zaščito, za kar so pripravili Kodeks etike uporabnikov računalniških programov, s katerim se člani zavezujejo, da bodo ubirali legalne poti in tudi sami izvajali močno notranjo kontrolo. Asociacija sodeluje z mednarodnimi združenji za zaščito programske opreme Softvvare publishers associati-ons in Business softvvare alian-ce, v katerih ima enak status kot vse druge nacionalne organizacije, ki so omenjeni Ko-
deks že potrdile. Dr. Bojan Pretnar iz Republiškega sekretariata za raziskovalno dejavnost in tehnologijo pa pravi, ’da bo Slovenija po osamosvojitvi sprejela zakon, ki bo omogočal pravno zaščito računalniških programov in bo temeljil na evropskih standardih. ’ Seveda ne smemo uperjati prstov le v posamezne uporabnike, saj je nedovoljeno kopiranje računalniških programov razširjeno še posebej med institucijami in podjetji. Tomaž Gornik, vodja programa Borland pri Marandu je prepričan, 'da imajo nekatera podjetja tudi po sto osebnih računalnikov, toda kupili so samo en programski paket. ’
S podobnimi problemi se srečujejo tudi na Ekonomskem centru Maribor, kjer se sami ukvarjajo z izdelavo programske opreme za osebne računalniške in velike sisteme. Že pri večih firmah so opazili lastne programske pakete, na katerih le-te poslujejo, kupile pa jih niso. Hkrati se jim pojavlja še dodaten problem pri standardizaciji programske opreme, saj
se na trgu pojavlja ogromno različnih paketov pod istim imenom. Na ta način predvsem manjše, privatne računalniške firme kujejo svoje dobičke, saj kupcem, misleč, da gre za identičen proizvod, odločitev diktira cena in ne kakovost. O njej razmišljajo, ko je prepozno. Na žalost veljavni Zakon o avtorski pravici celo omogoča prepovedano kopiranje programov, saj ne nudi učinkovitega pravnega varstva.
Marand se zaveda, da mora začeti pri dnu, ko zelo ugodno ali celo gratis zalaga šole s programsko opremo in sponzorira tekmovanja iz računalniške logike, ni pa odveč pripomniti, da nakup originalne programske opreme pomeni za kupca davčno olajšavo, ki se mora ob tem zavedati, da je še investiral v znanje. V Sloveniji bi, ob ustrezni pravni zaščiti, s prodajo domačih programoV zaslužili toliko, da bi lahko plačali uvožene računalniške programe. Kaj to pomeni za deželo, ki hoče biti samostojen, moderen evropski in svetovni del, je odveč razlagati.
AVTOTEHNIRA CELJE: SALONSKA PONUDBA
AVTOMOBILOV ALI KAKO KUPITI AVTO
Katrca še vedno hit
Avlo ni potrošno blago, ki ga kupiš mimogrede. Kupec ima pravico, da si avtomobil ogleda, ga preizkusi, zbere o ponudbah kar največ informacij, pričakuje prijaznost, drobne pozornosti in odkrit nasvet. V tujini je takšno ravnanje s strankami že dolgo običajna stvar, pri nas pa polagoma tudi ponekod postaja vsakdanja praksa. Da bi se prepričali ali je res tako, smo obiskali kompleks Avtotehnike Celje na Bežigrajski ulici, približno dva kilometra izven celjskega mestnega središča. Tamkaj so namreč pred približno mesecem dni odprli nov avtomobilski salon za znamke Renault in Citroen, junija pa še pooblaščeni servis za Škode.
»Kot kompletni koncesionarji, tako Francozi imenujejo prodajalce svojih avtomobilov, potrebujemo razstavni salon, skladišče in trgovino rezervnih delov in tudi servis, še zlasti Renault je odločno zahteval, da njihove avtomobile razstavimo v salonu, kjer so v primernem, čistem, lepem prostoru, na ogled v vsakem letnem času in ob vsakem vremenu. Nekaj malega razstavnih površin, okoli sedemdeset kvadratnih metrov smo že imeli na lokaciji v centru mesta, po preselitvi v sedanji kompleks, pa smo k temu dodali nov salon na 130 kvadratnih metrih in skupaj razstavljamo sedem avtomobilom,« pravi direktor Avtotehnike Alojz Selič. »Salon smo zgradili z lastnim denarjem, kajti avtomobilske tovarne so pripravljene sofinancirati le ekskluzivne salone izključno za njihove avtomobile, mi pa smo se tačas morali zadovoljiti z enim salonom za vozila tako Renaulta kot Citroena. V načrtu imamo še en salon Renaultovih avtomobilov, kjer pričakujemo francosko participacijo, pripravili smo idejne načrte in če bo vse po sreči, bomo avtomobilski salon še letos odprli.«
V Avtotehniki Celje, v kolektivu s 130 zaposlenimi, ki mesečno ustvarijo 85 milijonov dinarjev realizacije, ob vozilih znamke Renault, Citroen prodajajo tudi Ople - tu se je po nakupu General Motorsa, ki je sklenil pogodbo o zastopstvu le z Beogradom in zahteva plačilo v celoti naprej, precej zapletlo -, na zalogi imajo še nekaj vozil opuščene znamke VVardburg, VW in po novem za kupce zelo zanimiv in cenovno primeren program Škode. Tudi na Češkem so se po vhodu tujega kapitala pričeli obnašati drugače, spoštujejo dobavne roke in zagotavljajo rezervne dele.
Svojo ponudbo dopolnjujejo še z vrsto drugih izdelkov, s tovornimi in počitniškimi prikolicami, motornimi kolesi, med katerimi mladi zelo radi posegajo po malem Peugeotu, za katerega ne potrebujejo vozni-
škega dovoljenja, dvokolesi, motorji za čolne, avtomobilskimi deli in avtomobilsko kozmetiko, zavorno in industrijsko pnevmatiko, so pa tudi največji jugoslovanski zastopnik ljubljanskega Indusa za njegove viličarje.
Kupci avtomobilov pri nas se največkrat pritožujejo nad dolgimi dobavnimi roki. Koliko časa je treba čakati na določene avtomobile?
»Najraje bi kupcu avto predali. Po želji, če avto imamo, mu ga tudi pripeljemo na dom in izročimo kluče. Žal pa vseh avtomobilov ni toliko, kot je povpraševanja po njih. Škode, Wardburge dobijo stranke v zelo kratkem času. Renault 5 diesel v štirinajstih dneh, ka-trco približno v enem mesecu, tudi Citroen diesel AX v štirinajstih dneh, za vse ostale avte pa velja dobavni rok od 45 do 60 dni.«
Prav neumno je s čisto novim avtom stati v vrsti za tehnični pregled. Zakaj tega ne opravite prodajalci?
»Iz čisto administrativnih razlogov. Naši upravni organi dokumenta o tehničnem pregledu, ki ga je opravila firma, kupcu ne priznajo in ga niso voljni za določen odstotek cene preprosto prepisati.
Sedaj za nove avte delamo tako, da dajemo kupcu potrebno opremo in za tehnični pregled naročilnico, pri nakupu starih avtomobilov, imamo namreč tudi sistem staro za novo za vse vrste avtomobilov našega programa, pa smo se uspeli dogovoriti, da lahko mi opravimo tehnični pregled.«
KoUko stare avte sprejemata po sistemu staro za novo, koliko po dveh letih pade cena?
»Prodajalec mora imeti avtomobil v lasti najmanj dve leti. Odkupujemo avtomobile stare do pet let, je pa avtomobilska starost relativna stvar. V povprečju je cena nižja za okoli trideset odstotkov. Stara vozila gredo zelo dobro v prodajo, prodajalci oplov, petk in katrc običajno kupce pripeljejo kar s seboj.«
Kateri novi avtomobili gredo najbolje v prodajo?
»Daleč najbolje Renaulta 4 in 5. Ob zadnji 45-odstotni podražitvi se je Renault 5 podražil le za 35 odstotkov in, čeprav se čudno sliši, je sedaj za 10 odstotkov cenejši. Katrca pa se prodaja za med enako že 35 let. Povečalo se je povpraševanje po obeh Škodinih modelih Favorit in Forman.«
Ob servisih Renaualt in Citroen ste 1. junija odprli tudi servis Škode. Koliko časa je treba čakati na servis?
»Ni dolgega čakanja. Stranka po telefonu naroči servis in je na vrsti po dveh, treh dneh. V vseh treh servisih lahko hkrati servisiramo osemnajst avtov. Ob servisu ponujamo avtomatsko in ročno pralnico, vozilo v celoti očistimo, motor operemo ali z vodo ali s paro.«
Imate letos v načrtu še kakšna vlaganja?
»Poleg kompleksa na Bežigrajski imamo deset maloprodajnih enot, sedem v Celju, po eno v Rogaški Slatini, Mozirju, pred kratkim smo jo odprli na Ptuju. V njih širimo asortiment, v Avtoopremi prodajamo avtomobilsko kozmetiko domačih in tujih proizvajalcev in po naročilu avtomobilsko pločevino, na Mariborski izpopolnjujemo specializirano trgovino za Black&Decker, na novo nameravamo v Ideji vpeljati oddelek za prodajo ribiškega pribora.«
Obroženi ste z avti velikih evropskih firm. In kakšen avto vozite vi, gospod direktor Alojz Selič?
»Za vsakdanjo uporabo imam imeniten avto, ki ga ne morem prehvaliti — katrco. Za dolge vožnje pa Opla.«
1 > lip -MFTKh						MUCEK	BAKRENA DOBA	REKA V S. ITALUI (TAGLIA-MENT0)	KRAJ V GORIŠKIH BRDIH	AZIJSKA PALMA
						►				
-	i	- '—ji .^.„B i i u					fr n TOVARNA | V ZREČAH					
					L w					
		Ul	T% " f« 'f	jfif fniif T' B? v ^				VELIKO MESTO OB IRTIŠUV SIBIRIJI				
		IZTREBLJEN SVET	ŽITO	PUST V PALE0Z0IKU	LUKA V ŠPANIJI					
	UTA, BARAKA					OTOK OB NORVEŠKI OBALI SVETILKA				
	MESTO PRI NEAPLJU									KRIŽANKA: FRANCI PAVSER
	TURIST. KRAJ POD MATTER-H0RN0M								PREPLETEN USNJEN BIČ	LOVSKI POGON
	^5^	ODPADKI				-		KOMUNALNA BANKA BIKO- BOREC		
		VRSTA CIGARET	SEDALA	PREDSTOJNIK NA UNIVERZI LOVNA NAPRAVA						
VARUH ŽIVINE							OSVEŽILNA PIJAČA			
PREBIVALEC V ISTRI							TERMIN NAROČNIK ZA GRETJE ROK			
MESTECE NA POLOTOKU PELJEŠAC					MENJAČICA KRAJEVNA SKUPNOST					
ROŽNI VENEC						BIRO				
AFRIŠKA ANTILOPA						MESTO V BOSNI				
Nagradna križanka
1.	nagrada: poletna majica	-
2.	nagrada: vstopnica za ogled Postojnske jame
3.	nagrada: okvir za avto tablice
4.	nagrada: štirimesečna naročnina Nove dobe
Rešeno križanko pošljite na naslov NOVA DOBA, Aškerčeva 15, p. p. 29, 63000 CELJE. Na pisemsko ovojnico napišite: NAGRADNA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki bodo prispele v uredništvo najkasneje do ponedeljka, 17. junija 1991.
Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke:_______________________________________
1.	nagrada: štirimesečna naročnina Nove dobe — Mira Novak, Trg svobode 33/a, 61240 Trbovlje
2.	nagrada: tromesečna naročnina Nove dobe - Matjaž Guček, Pod gradom 6, 63000 Celje
3.	nagrada: dvomesečna naročnina Nove dobe - Sašo Čakš, Migojnice 103 a, 63302 Griže
4.	nagrada: enomesečna naročnina Nove dobe — Miha Jelenc, Lože 8 b, 63272 Rimske Toplice
Koristni nasveti
Kdor ne zajtrkuje, tvega infarkt. To so ugotovili znanstveniki na kanadski univerzi St. Johns. Po več urah posta se poveča nevarnost, da se v žilah oblikujejo krvne kapljice (2,6 krat več kot običajno), jih lahko zamašijo in povzročijo srčni napad ali kap. Tistim, ki so nagnjeni k infarktu, priporočajo, da kaj malega pojedo še pred spanjem in celo, ko se ponoči zbudijo.
★
Vitamin A je koristen za kožo in lase, toda če ga uživamo preveč, lahko povzroči zastrupitev. Prevelikih količin namreč telo ne izloči (kot na primer vitamina B ali C), ampak ga kopiči, to pa ima za posledico omotice, bruhanje, izgubo apetita in glavobole.
★
Zračne blazine ne smemo nikoli napihovati z usti, ampak vedno s tlačilko, svarijo zdravniki. Ugotovili so namreč, da vsebujejo celo več kot petdeset škodljivih snovi oziroma kemikalij, ki povzročajo raka.
NOVA m DODA
STRAN 22
PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBELO IN DROBNO, d.o.o.
63301 Petrovče, Levec b.š. telefon: 63/713-221
tlOVO |*OVO
Ekskluzivna prodaja vozil
DAEWOO, NISSAN,
PONTIAC,
MITSUBISHI
V CENI VOZIL JE VRAČUNANA CARINA!
Plačljivo v dinarski protivrednosti po uradnem tečaju.
Vsa vozila so opremljena z aircondition-om in stereo radijsko napravo. Dobava vozil v mesecu JUNIJU
Informacije na tel. 063/713-221 ali v prodajalnah »BRANKO- v Ozki ulici 3 v Celju. Odprto od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
DAEVVOO GSI COUPE (3V) 13.617 USD NISSAN SUNNYJX
16.126 USD PONTIAC FIREFLV
12.990 USD DAEVVOO BASE 12.999 USD DAEVVOO GSI 13.555 USD DAEVVOO GTE 14.459 USD MITSUBISHI LANCERGL
14.519 USD
FPJili
L
d.o.o.
PRODAJA AVTOMOBILOV - STARO ZA NOVO - T€l.: (063) 32-524
AVTO SALON v Prodajnem centru Kovinotehna Celje - Hudinja Tel. (063) 32-524 Fax.(063) 34-315
UGODEN NAKUP AVTOMOBILOV ŠKODA FAVORIT - ob nakupu vam podarimo radio
ajtarat
NUDIMO VAM POSREDNIŠKO PRODAJO AVTOMOBILOV
IZ UVOZA
OPEL VECTRA IN FORD
Prodaja vseh vrst novih in rabljenih avtomobilov, tudi po sistemu »STARO ZA NOVO« in ostalega blaga, tudi
iz uvoza
>B<>scococooec<Boooe»3c>soc<B<ž>eo&c»»oo«s<»s>ee«c«scoecoooGG<wi«i«<oocoosoc<^
NOVO V ŽALCU - NOVO V ŽALCU
fftedHt&i
jOtSst HERMAN
cUU&cvte&ctr
DNEVNO SVEŽE MESO BOGATO ZALOŽENA DELIKATESA VLOŽENA ZELENJAVA PIJAČE
PRI VSAKEM NAKUPU NAD 1000 DIN
PRESENEČENJE
PRIČAKUJEMO VAS I Soseska 5 ŽALEC
^<>&oo=oc<>ooocoocooococcocoscocosooooo<>cooc<>so<>c<>oooco<cooooooo<>s<'

:/
Najcenejše in najboljše na dopust!
Ponujamo vam dopust v Rovinju: VILLAS RUBIN in MONSENA FKK.
VILLAS RUBIN
TONE
FILIPIČ
MARIBORSKA 54. Celje.
tel.: (063) 37-808
NAZORJEVA 23, Celje,
tel.: (063) 28-749
		2/2	1/1	
Polpenzion	IV, V, X	21,10	27,80	
	VI, IX	26.50	41,40	
	VII, Vlil	40,60	55,00	
Najem		2 + 1	3 + 1	4 + 1 + 1
apartma	IV, V, X	34,90	38,20	42,60
	VI, IX	50,40	67,60	82,60
	VII, Vlil	86,60	115.60	138.20
Vse cene DEM v trenutni protivrednosti.				
Do 13. 7. menjava DEM po 9,00 din. od 13. 7 do 25. 8. menjava DEM po 13,00 din. Od 25. 8. menjava DEM po 10,00 din.				
MONSENA FKK				
		272	1/1	
Polpenzion	IV, V, X	21,10	26,70	
	VI, IX	27,80	34,00	
	VII, Vlil	38,80	47,40	
Najem		2 + 1	2 + 2	4 + 1+1
apartmaja	IV, V, X	32,00	35,80	55,00
	VI, IX	49,40	56,60	67,00
	VII, Vlil	118,40	95,40	110,00
zla polni penzion dodatek				
< i
5 DEM po osebi.
Na skupno ceno popust 10%.
TRENUTNO NAJCENEJE!
MALI OGLASI
AVT0VID
Globoče 14, VOJNIK, tel.: (063) 772-483
NOVI IN RABLJENI AVTO DELI
-	ZASTAVA
-	LADA -GOLF R-4
ODKUP STARIH AVTOMOBILOV
AVTOMOBILI
FIAT 131, mirafiori, letnik
1984,	zelo dobro ohranjen, registriran do junija 1992, prodam. Ogled je možen vsak dan. Cena je 8.000 DEM. Kalac, Šaleška 19, Velenje.
ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do decembra, ugodno prodam. Prodam tudi puch, generalno obnovljen, ali zamenjam za drug, mlajši motor. Tel. (063) 39-584.
VW 1300, letnik 1970, motor v manjši okvari, prodam. Branko Breznik, Na okopih 2d, Celje.
VOLVO 343 GL, avtomatik, letnik 1980, z rezervnimi deli, ugodno prodam. Tel. (063) 21-602.
SAMARO 1300 3V, letnik 1989, registrirano do februarja 1992, prodam. Tel. (063) 854-323, popoldne.
FIAT 126 P, nov, še ne registriran, ugodno prodam za 6.500 DEM. teh (063) 34-227, od 7. do 8. ure.
ŠKODO FAVORIT 135 L in
Škodo 135 LS Favorit, prodam.
Tel.: (041) 734-461
OPEL ASCONO 16 S, letnik
1985,	štiri vrata, sončna streha, nove gume, 62.000 km prevoženih, prodam. Tel.: (063) 36-238 ZASTAVO 101, letnik 1987, ugodno prodam. Tel.: (063) 34-509
FORD FIESTO 1,1, registrirano do 5. 5. 1992, prodam. Cesta na Ostrožno 16 a, Celje
OSTALO
SVNTHESIZER VAMAHA
DX 27, malo rabljen in bas ojačevalec (60 W), prodam v kompletu. Cena po dogovoru. Tel. (063) 855-855.
DROBILEC SIP MD 51 za siliranje koruznega zrnja, nov, še ne rabljen, ugodno prodam. Tel. (069) 48-400.
SVNTHESIZER ROLAND JX
-	8 P, prodam. Tel. (063) 29-542.
FREZER za les, prodam na tri obroke (je v garanciji). Tei. (063) 776-361, po 20. uri. GOSTINSKI LOKAL oddam v najem v okolici Celja. Velikost je cca 200 m2. Ponudbe pod šifro »Lokal«.
TOMOS AVTOMATIK in
APN 7, oba dobro ohranjena, ugodno oprodam. Tel. (063) 850-343, popoldne.
SEDEŽNO GARNITURO
—	trosed, dva fotelja in mizico (še novo), prodam za 7,000,00 din. prodam tudi dvižna garažna vrata od Primat Maribor za 8.000,00 din. Tel. (061)792-110.
ŠOTOR za 5 oseb, nov, poceni prodam. Tel. (063) 37-343.
ETZ, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. Tel. (063) 25-928, po 20. uri.
MLADA DRUŽINA išče ali zamenja novo enosobno stanovanje v Jurkloštru za večje ali enako v Rimskih Toplicah ali v Laškem. Tel. (063) 34-711, int. 447 (dopoldne).
STREŠNO OPEKO, novo in rabljeno, rabljen električni štedilnik in rabljen štedilnik na trda goriva, prodam. Tel. (063) 711-278, dopoldne.
ENOSOBNO STANOVANJE, 40 m2, balkon, centralno ogrevanje, v Celju zamenjam za večje, lahko tudi brez centralnega ogrevanja. Tel. (063) 31-034, od 18. do 20. ure.
SCUTER TIM LAŠKO + Tomos 4,5, prodam za 2.500 DEM. Prodam tudi čoln (gliser) Labin Rasa + motor Chrysler 35 US + prikolico za 5.000 DEM. Tel. (063) 29-951, po 20. uri.
Gostinski lokal v okolici Celja oddam v najem. Velikost cca 200 m2. Ponudbe pod šifro: »LOKAL«
ŠOTOR, nemški brand, dve spalnici, gumirana streha, predprostor, z dodatno opremo, vse malo rabljeno, ugodno prodam. Ogled možen Pod gradom 9, Laško. Tel. (063) 732-126 in 36-458.
KOZE ugodno prodam. Tel. (063) 731-243.
VARSTVO za 11-mesečnega fantka, iščem - do meseca septembra po 5 ur dnevno. Tel. (063) 33-843.
OTROŠKI VOZIČEK, prodam, tudi na čeke. Tel. (063) 27-011.
TEHNICS SU 810, ojačevalec 2x75 W, novo, nerabljen in Uvex čelado, staro eno leto, poceni prodam. Prodam tudi nov, zapakiran CD Samsung na daljinsko upravljanje. Tel. (063)27-692, po 20. uri.
TV ANTENO, novo, Kvazi-horn, do 5 programov, ugodno prodam - za zunanjo montažo. Ivan Veber, Trnovlje 125, Celje.
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, italijanski športni voziček in kolo BMX, malo rabljeno, godno prodam. Tel. (063) 33-823 (popoldne).
SPALNICO (5-delno omaro, nočni omarici, komodo, elementi nad vzglavjem), omaro in 50-1 zamrzovalno skrinjo, prodam za
15.000.	00 din. Tel. (063) 828-048, zvečer.
PLEMENSKEGA KOZLA, bele barve, starega 18 mesecev in kozo, staro 3 leta, prodam za
6.000.	00 din. Jakob Ferme, Ogorevc 21, Štore.
PRALNI STROJ, lepo ohranjen, vzdrževan, zelo ugodno prodam. Tel. (063) 29-630, zvečer.
IBM AT 286, 40 MB TRDI DISK, MONITOR, TASTATU-RO prodam za 1.600 DEM.
TISKALNIK A3, 24 IGLIC
pa prodam za 1.200 DEM. Vse je ocarinjeno in pod garancijo. Tel. (063) 29-517. Drofenik, Beačiče-va 4, Celje.
NOVO V ŠENTJURJU!
KOZMETIČNI STUDIO TOPLINE
D
BERNARDA BUDJA
Posebna ponudba: aparat MVDREM, MVOLIFT SOLARIUM
Možnost obročnega odplačevanja!

Kolodvorska Šentjur Tel.: (063) 741-439 j
Odprto od 8. do 20. ure
ob sobotah od 8.! do 12. ure

%
%
*
*
*
*
*
*
§
*
*
*
§
§
S
§
G4R4Nr
pohištvena industrija polzela	p. o.
INDUSTRIJSKA
PRODAJALNA
POLZELA
A
63313 Polzela
UGODNA PONUDBA
—	zakonske spalnice, samske spalnice,
—	otroške sobe, dnevne sobe, predsobe, sedežne garniture, kavči, jogi vzmetnice
UGODNI PLAČILNI POGOJI!
DELOVNI ČAS PRODAJALNE: pon., sob. 8.-12. ure ter., čet. 8.-14. ure sre., pet. 8-18. ure
OBIŠČITE NAS, PRENOVITE SVOJ DOM!
tel.: (063) 721-122, fax (063) 721-287
c>5oc<>oc<»oc<>cococoooooococoooc
r
PERSIL
MIXAL
OLJE ZVEZDA
Trgovina ZOYA
Vida Medved ŠKOFJA VAS
3 kg 3 kg
1 1
169,90 din
89.90	din
26.90	din
VIDIMO, DA NAM ZAUPATE,
ZATO VAM NUDIMO POPUSTE:
—	za nakup nad 1.000,00 din 10%
-	za nakup nad 500,00 din 5%
Popusti ne veljajo za cigarete in akcijsko prodajo.
S&ooococoooooooeocoeoococoo&Doocooocooooo«
J
^ %
h
ZAVOD SRC GOLOVEC VAS OBVEŠČA, DA IMATE MOŽNOST IGRANJA TENISA NA PEŠČENIH IGRIŠČIH PONOČI POD REFLEKTORJI, VABIMO VAS TUDI, DA KORISTITE OSTALE ŠPORTNE OBJEKTE (SAVNA, KEGLJIŠČE, BAZEN in DVORANA)!
$
s'
*
I
*
§
*
§
*
$
I
*
§
*
VABLJENI STE NA GOLOVEC
TECHNICS KASETOFON
RSB 405 in 665 ojačevalec SUV 60, tuner STG 50, videorekorder SONY SLYx50, vrhunski model, zvočnike SANSUI SP-X 6900-130 W, 80 m, zelo ugodno prodam. Jože Mirtič, ul. E. Kardelja 3, Velenje. Tel. (063) 858-810
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino, prevajam strokovno angleško literaturo. Tel. (063) 37-315, Tomi Kadilnik, Kersnikova 28, Celje.
VESPO PX 200 E, letnik 1989, prevoženih 19.000 km, prodam za 2000 DEM. Gajšek, Okrogarjeva 13, Celje.
AVTOMATIH, bele barve, rabljen le eno sezono, dodatno opremljen, prodam za 700 DEM. Tel. (063) 31-453.
ENOSOBNO in dvoinpolsobno stanovanje v Celju, ugodno prodam. Tel.: (063) 24-208, int. 321, Tomo
ELEKTROTEHNIK, elektronik, išče kakršnokoli zaposlitev. Tel.: (063) 21-003 ČAMP BRAKO prikolico, ugodno prodam. Tel.: (063) 34-509
MALI OGLASI ZASTONJ KUPONI
MOJ NASLOV:_____________
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
SANYO mini glasbeni center zamenjam za kolo. Tel. (063) 31-034
STAREJŠO PROSTORNO HIŠO (180 m2), v središču Kozjega, z dvoriščem, vrtom, garažo, primerno za stanovanje ali obrt, prodam. Tel.: (063) 39-431 ZAMENJAM STANOVANJE, 60 m2, dvosobno, za stanovanje v pritličju ali I. nadstropju. Ogled od 10. ure dalje. Jože Ko-šec, Vrunčeva 9, Celje HIŠO, komfortno, v najlepšem predelu Velenja, velik vrt, prodam. Tel.: (063) 24-208, int. 321, Tomo
DVA IGRALNA APARATA iz Avstrije - J0LY GARD POKER, prodam za 3.600 DEM. Tel.: (063) 24-964, od 20. do 22. ure.
VIDEOREKORDER, japonski, Orion, najnovejši, VHS in VPS sistem, nov, z garancijo, prodam za 700 DEM in ga lahko tudi
priključim. Tel.: (063) 858-907 VEČ POSLOVNIH PROSTOROV v Celju, oddam. Tel.: (063) 24-208, int. 321, Tomo ZIDANI OBJEKT z elektriko in vodovodom ter 1500 m2 — sadovnjakom, prodam za 350.000,00 din. V račun vzamem tudi avto. Objekt je primeren za preureditev v stanovanje. Tel.: (063) 33-358
PRALNI STROJ »Zoppas« super, avtomatic 514, prodam za 2.500,00 din. Tel.: (063) 33-192, po 19. uri
OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran (Rocky) in nahrbtnik s kovinskim ogrodjem (uvožen), prodam. Tel.: (063) 25-054, po 19. uri
KOSILNICO - motokultivator s plugom prodam za 1000 DEM. žago za hlodovino pa za 1500 DEM. Tel. (063) 31-034
BALKONSKA VRATA (nova) 195x80, dvojna zasteklitev, ugodno prodam. Tel.: (063) 741-744 po 15. uri, Erjavec.
ROKOMETNI KLUB CELJE
, PIVOVARNA LAŠKO
*****
NAROČILNICA N0VAWD0BA
Ime .................priimek
naslov ........................
naročam časopis-tednik Nova doba na naslov
Na gornji naslov mi pošljite .............. izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
od 13. do 19. 6.
Oven 21. 3.-20. 4.
Vzemite si čas zase in za svoje konjičke, sem spada tudi glasba in kreativno delo. Ne verjamite, da vam posvečajo premalo pozornosti. V poklicu vam bo šlo vse dobro od rok, za zdravje pa znižajte svojo težo. Srečne številke 3, 9, 11, 24.
Bik 21. 4.-20. 5.
Ob koncu tedna pričakujte razjasnitev. Nenaden obisk vas bo razočaral. Čeprav se vam zdi, nimate razlogov za ljubosumje. S kupčijo ne bo sreče, bolje trikrat premisliti. Nasvet, ki ga odklanjate, ni čisto od muh. Srečne številke 7, 17, 24, 35.
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
V dogajanju okrog sebe ohranite trezno glavo. Sprejmite predlog partnerja in mu pokažite, da vam je nekaj do njega. Preden boste sprejeli nove obveznosti, se dobro pozanimajte, kaj vam pravzaprav prinašajo. Srečne številke 1, 9, 13, 44.
Rak 22. 6.-22. 7.
Radi bi naredili marsikaj, a se ne morete odločiti, ker ste prepričani, da bi se komu zamerili. Najlepše se vam zdi doma, a ni res, sprememba bi bila več kot potrebna. Na komplimente ne dajte preveč, niso iskreni. Srečne številke 7,12, 19, 34.
Lev 23. 7.-23. 8.
Skušajte nesporazume premagati brez vznemirjanja. Sprememba v odločitvah vam utegne prinesti srečo. Ob koncu tedna pričakujte novico, ki jo takoj in s pridom izrabite. Ne zanemarjajte partnerja, tega ne zasluži. Srečne številke 9, 17, 28, 42.
Devica 24. 8.-23. 9.
Vaš preveč vihrav življenjski stil bo vzbudil pozornost. Dobro bi bilo, ko bi se odločili za potovanje. Imeli boste polne roke dela, za svoje zdravje boste storili največ, če se boste odpovedali strogim načelom. Srečne številke 15, 21, 37, 39.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Ne bo razlogov za slabo voljo, čeprav bi vam jih radi vsilili. V krogu znancev ne bi škodovalo malo zadržanosti. Ob koncu tedna pričakujte povabilo, ki vas bo spravilo s tira. Pazite na svojo denarnico. Srečne številke 14, 15, 31, 39.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
Dosti se boste prepirali in na koncu potegnili kratko. Ne jemljite očitkov preveč resno, tako si boste najbolje pomagali. Imate dovolj energije za končno zmago. Izdatki vas utegnejo spraviti v zadrego. Srečne številke 19, 22, 33, 41.
Strelec 23. 11.—21. 12.
V prihodnjih dneh vam bo nekdo omajal vašo stabilnost in vam odprl oči, da stvari vendarle niso take, kakršne hočete videti. Previdnost v vseh poslovnih pogovorih. Ob zdravilih dobro preberite tudi navodila. Srečne številke 2, 3, 10, 43.
Kozorog 22. 12.-20. 1.
Pred vami je zanimiv teden z mnogimi možnostmi za uspeh. Česarkoli se boste lotili, vse boste spremenili v denar, toda vsaka špekulacija se bo maščevala. V ljubezni ne bodite štorasti in pazite na prehlade. Srečne številke 12, 28, 32, 40.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
Zelje bodo padle na plodna tla in v vsem igrajte z odprtimi kartami. V denarnih in poslovnih zadevah imejte odprta ušesa in oči. Upoštevajte, da ima tudi partner enkrat prav. Ne precenjujte njegovih sposobnosti. Srečne številke 23, 27, 37, 45.
Ribi 20. 2. ?,0. 3.
Ugriznite v kislo jabolko in sprejmite nerijetno ponudbo. Rezultat vam bo poplačal trud. V družinskem krogu boste doživeli mnoge prijetne ure. Možnost denarnega dobitka. Kakšna alergija ni čisto izključena. Srečne številke 5, 18, 22, 30.
FOTOREPORTAŽA
Nasmeh prosim, prihajata Milan Kučan in Stipe Mesič
Ko sta se prejšnji teden na Dobrni ustavni predsednik Stipe Mesič in predsednik Slovenije Milan Kučan pogovarjala v restavraciji o razmerah v domovini, so se še najslabše počutile rože v koritih na oknih. Bolele so jih korenine. Že nekaj ur poprej je namreč v hotel pridrvela truma policajev,
inšpektorjev in kar je še takšnih zvedavih poklicev in preobrnila vsako preprogo, odvila vsako luč in prepikala vso zemljo v lončnicah. Dva labradorca sta medtem svoje že opravila: v hotelu nista zavohala nobenega eksploziva.
//////////////,
>//////S////////////////////t/////////S///////////////////S/////;////////////////777777777/////////7/S/77f/
| — zavarovalnica triglav
MČ M TAKO VARNO,
Da ne bi potrebovalo zavarovanja


Slovensko Ljudsko Gledališče '^ie
Sreda, 12. junij ob 15.30: Ivan Can-	BOJNIK ROGOVILEŽ, režiser Miran
kar: HLAPCI, režiser Mile Korun,	Herzog, gostovanje gledališke skupine
abonma 2. ŠOLSKI in IZVEN	MOJE GLEDALIŠČE, zaključene
Četrtek, 13. junij ob 10.00: Jevgenij predstave Švare - Bogomir Veras: ZMAJ, režiser
Igor Stransky, gostovanje v Sežani, ob Petek, 14. junij ob 11.00: Jevgenij 16.00: Jevgenij Švare - Bogomir Veras:	Švare - Bogomir Veras: ZMAJ, gosto-
ZMAJ, gostovanje v Sežani, ob 9.00,	vanje v Novi Gorici, ob 19.30: Carlo
10.30 in 12.00: Otfried Preussler: RAZ-	Goldoni: POČITNIŠKA TRILOGIJA,
režiser Mario Uršič, gostovanje DRAME iz Ljubljane, IZVEN
Sobota, 15. junij ob 17.00: Murray Schisgal: LUBEZEN, režiser Dušan Mlakar, abonma SOBOTA POPOLDAN in IZVEN, Zadnja predstava v tej sezoni.
Nedelja, 16. junij ob 18.00: POTOVANJE V MODRO v izvedbi Studia za ples Celje, skupina IGEN, Celjska premiera v koreografiji Igorja Jelena