Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, sobota, 25. avgusta 1951 r‘ *\ko. Proletarci vseh dežel, združite se! ŠTEVILKA 160 LETO XII. — CENA 10 DIN Izhaja vsako soboto — Odgovorni urednik Vlado Vodopiveo ■*-Urednifitvoi Kopitarjeva ul. 6 — Uprava: Kopitarj&va ul. 2 — Telefon uredništva in uprave: 52-f.l do 52-65 - Telefon naročniškega oddelka: 30-30 — Telefon oglasnega oddelka 36-85 — Številka ček rač. 604-90321-0 — Mesečna naročnina 40 din — rostni predal štev. 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« cLfiAGUi Ž* PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE r PAKI PETIH - ATENTAT NA ZDRUŽENE NARODE Ce bi verjeli govorom o miru, bi morali nega strahu«? Dokler bo izolacija duha priti do prepričanja, da živimo v najmir. ” * •••• - - - nejši dobi zgodovine. Toda ob nezaslišanem hrupu za mir je sedaj človek bolj negotov v mir, kakor kdaj koli pred leti, ko sta atomski bombi, vrženi na Hirošimo in Nagasaki, zapečatili drugo svetovno vojno. Svetovna javnost je pod močnim vtisom korejskih dogodkov in skozi njihovo prizmo gleda na mednarodne politične odnose. Na korejskih izkušnjah presoja veljavnost besed o miru, ki jih na vseh straneh brezvestno razmetavajo — kot da ne bi imel mir nobene vrednosti vrlina, »kozmopolitizem« pa eden najhujših zločinov, bodo sovjetske besede o zbli-žanju med narodi votla fraza. Kako naj potemtakem govorimo o »znakih pomiritve« na sovjetski strani, kakor je imenoval zadnje diplomatske poteze ZSSR Sarvepali Badakrišnan? Nevarno je popuščanje, kadar nasprotnik v ničemer ne popušča. Misel na grozote nove vojne navdaja ljudi z bojaznijo; toda ali bi se izognili vojni, če bi iz strahu pred njo pristali na mir za vsako ceno? več. Koliko mirovnih govorov in poslanic 10 biIa Polit>ka Čistih iluzij. Takšno je bilo prav v zadnjem času! stališče so nekateri zavzemali pred to Sovjetska vlada je zopet predložila sklenitev pakta petih velesil. Ta predlog ni nov in ga je pred Švernikom že dvakrat postavil Višinski, naletel pa je na prav takšen odziv kot poprej. Zahodne sile so ga odločno zavrnile. Zadnje sovjetske »mirovne poskuse« smatrajo za propagando, ki ima namen, da bi jih uspavala. Toda nekateri niso tako skeptični. Indijski veleposlanik v Moskvi Sarvepali Radakrišnan je izjavil, da so zadnji diplomatski postopki Sovjetske zveze »znak pomiritve« in da bi bilo »nespametno zavrniti sovjetske predloge kot čisto propagando«. »Vzrok hladne vojne — je dejal — je vzajemni strah in vsak poskus, ki daje možnosti, da se ta strah razbije, je treba napraviti.« Ali je upravičeno tako mnenje? Točno je, da je »železna zavesa« zares nenavadni pojav za današnji čas, ko je bolj kot kdajkoli mogoče, da se razvija neomejen promet in stalna izmenjava mišljenj med ljudmi. S svobodnim medsebojnim obveščanjem in s svobodno izmenjavo mnenj bi bila ublažena mnoga nasprotja. »Svoboda mišljenja razorožuje duhove in razoroženi duhovi lahko razorožijo vlade,« trdi angleški laburistični poslanec Richard Grossmann. Toda koliko je sovjetska vlada prispevala k zbližanju narodov? V odgovor na pripombo angleških kvekerjev (ki so nedavno obiskali Moskvo), da bi številnejši obiski tujcev prispevali k boljši obveščenosti o Sovjetski zvezi, je Malik navedel tele podatke: Lani je obiskalo ZSSR 2134 tujcev, v tujino pa je potovalo 1995 sovjetskih državljanov. Ce primerjamo te podatke s podatki za Britanijo, katero je lani obiskalo čez 400.000 oseb, ne da bi všteli potnike iz njenih dominionov in kolonij (torej v dveh dneh več kot Sovjetsko zvezo v celem letu) — potem lahko presodimo, kako poredko se odpirajo vrata v sovjetske dežele. Kje je tista »dežela romarjev«, kakor je prav v teh dneh pisal moskovski tisk o Sovjetski zvezi, v katero naj bi trumoma potovali ljudje z vsega sveta? Kaj naj na primer rečemo o izjavi radia Moskve, da »sovjetska vlada ne postavlja nikakršnih ovir, ki bi onemogočale stike med sovjetskimi in drugimi narodi«, ko pa si tujci lahko izmenjavajo pisma samo s sovjetskimi organizacijami in ustanovami, ne pa s posamezniki. Tudi sovjetski esperantisti in filatelisti si ne smejo dopisovati s tujimi državljani. In kako naj sodimo o trditvi, da je »sovjetska vlada na široko odprla vrata poslanicam miru«, ko pa so bili potrebni večtedenski razgovori, da je »Pravda« objavila Morrisonovo pismo, in ko je Trumanova poslanica ležala mesec dni na uredniških mizah sovjetskih časopisov, preden so jo le-ti priobčili. Mar so to znaki pomiritve, tiste duhovne pomiritve, ki naj bi rešila ljudi »vzajem- vojno do Hitlerjeve Nemčije. Monakovski sporazum pa je le opogumil napadalca. Opustiti moramo misel, da bi lahko še tako modri postopek spremenil teroristično in osvajalno vladavino v miroljubno politiko razumevanja. Morda pa naj bi bil znak pomiritve predlog za pakt petih velesil, kateremu pripisuje sovjetski književnik KornejČuk »ogromen zgodovinski pomen«, češ da je odvisno samo od petih velikih sil, če bo v svetu vladal mir. Kaj nam govori usoda takih pogodb iz preteklih dni? Briand-Kelloggov pakt je na primer določal, da pogodbene stranke »izključujejo uporabo vojne za urejanje mednarodnih sporov in se ji odrekajo pri medsebojnih odnosih«. Toda mar je ta pakt iz leta 1928 preprečil drugo svetovno vojno? 23. avgusta 1939 sta sklenili Nemčija in Sovjetska zveza pogodbo o nenapadanju. Ta 22. junija 1941 ni zaustavila Hitlerjevega pohoda na Vzhod. Predvojni pakt Sovjetske zveze s sosednimi deželami o medsebojnem spoštovanju meja prav tako ni preprečil Stalinu, da si ne bi razdelil Poljske z Nemčijo, da ne bi napadel Finske in uresničil svojih osvajalnih teženj po Letoniji, Estoniji Besarabiji in Bukovini. In končno. Ali se niso velesile na Jalti sporazumele o Koreji in v Potsdamu o Nemčiji? Vendar to ni oviralo sovjetskih zasedbenih sil v Nemčiji, da ne bi poskušale z blokado izriniti iz Berlina sopodpisnike potsdamske pogodbe, niti sovjetskega podanika Kim Ir Sena, da ne bi vdrl čez 38. vzporednik in prekršil jaltske določbe. Kako naj človek torej pričakuje boljše usode novega pakta, ki ga predlaga sovjetska vlada! Pakti velesil so bili vedno le odraz trenutnih mednarodnih odnosov in razmerja sil v svetu. Kakor hitro se je menjal medsebojni odnos, ker se gospodarske, politične in vojaške sile dežel neenakomerno razvijajo, so tudi pogodbe izgubile veljavo in postale ničvreden kos papirja, kakor se je o njih nekdaj izražal Hitler. Misliti, da bi pakt »velike petorice« lahko zagotovil Ženih narodov, potem je poseben pakt nepotreben. Morda pa Sovjetska zveza nima teh namenov. Ali ni Malik z odhodom iz Varnostnega sveta v začetku lanskega leta že poskušal razbiti OZN? Kajti hkrati z njim so zapustili sovjetski predstavniki tudi druge organ« Združenih narodov. Šele pod pritiskom dogodkov, ko so uvideli, da njihova odsotnost ob korejskem spopadu ni povzročila razpada OZN, kar so si želeli, so se znova vrnili. Ko sovjetski vladi ni uspel ta poskus razbitja OZN, je skušala pred svetom vzeti Združenim narodom njihov ugled z obrekovanjem, izkoriščajoč njihove slabosti. Stalin je letos februarja razglasil OZN za »instrument agresivne politike«. Sovjetska propaganda stalno govori o krizi OZN. Fade-jev pa je na kongresu »pristašev miru« odkrito zagrozil, da bo šlo njihovo gibanje »mimo« Združenih narodov, če ne bodo »radikalno reorganizirani«. Mogoče si je pod to »reorganizacijo« mislil prav pakt petih velesil. Z ustanovitvijo Svetovnega sveta za mir je skušala Moskva celo ustanoviti »telo, ki naj bi nadomestilo OZN. Saj so ga razglasili za višjo mednarodno ustanovo, kot so Združeni narodi. In kaj nam pričajo drugi postopki sovjetske vlade? Ali lahko najdemo v praksi Sovjetske zveze kakršen koli dokaz za to, da spoštuje enakopravnost in samoodločbo narodov, ki sta temeljni načeli Združenih narodov? Mar je potrebno navajati nešteta dejstva, ki 'dokazujejo nasprotno? Ce torej Sovjetska zveza nima namena, s paktom petih potrditi svojo zvestobo Združenim narodom, potem bi tak pakt pomenil le upostavitev posebne oblasti iznad drugih narodov in proti drugim narodom. Temeljil bi na razdelitvi področij vpliva in svet bi bil razdeljen na vlada joče narode in na tiste, ki naj bi jim vladali. Manjši in slabši narodi naj bi bili le predmet politike velikih. Majhne države pa bi morale enostavno izginiti, kot baltiške države, v želodcih močnejših. Sloga med velesilami bi bila dosežena na račun drugih narodov. Toda tak sporazum bi bil le začasen. Ni dvoma, da bi sporazum, zasnovan na razdelitvi vplivnih področij, neposredna vodil k novi svetovni vojni. Ali pa je tak sporazum mogoč? Mar so danes še taki časi, ko je kaj takega lahko bilo? Ali ni sama naša borba primer, da se narodi upirajo takim delitvam na vplivna področja? Narodna zavest se je okrepila v večini dežela in nekatere nekdaj odvisne dežele so si pridobile po vojni politično samostojnost. Pri narodih, ki bi bili oškodovani s takimi diplomatskimi operacijami, kakršne si zamišlja sovjetski predlog za pakt petih, bi nujno izzvali ogorčen protest in tudi žilav odpor. Krepitev neodvisnosti malih in srednjih držav je zato neposredna krepitev miru. Aktivni borec za mir v Franciji senator Leo Hamon je zapisal v listu »La paix du monde«: »Darjes predstavlja med ,dvema velikima’ neodvisnost tretjih dežel najmočnejši činitelj miru. Ona ne povzroča niti ne zahteva prekinitev nikakršnega prijateljstva, ne trga nikakršnih vezi, ampak jim vnaša smisel obstoja. Nikakršna parola ni, ampak le potrditev edino pravilne politike, ko človek pravi: Za neodvisnost in za mir.« Organizacija združenih narodov, v kateri enakopravno sodelujejo velike in majhne države, je danes največje jam- IZ VSEBINE: Tomo Brejc: O nekaterih vprašanjih življenja in dela naše Partije na terenu (nadaljevanje) Ivan Kreft: Ob izidu V. knjigo Zgodovinskega arhiva KPJ V. S.: Za sorazmerno porazdelitev bremen na prebivalstvo (o problemih obrtništva) Ing. Karel Kobler: Osnovne misli o aktualnih problemih ob premeščanju gradbenih strokovnjakov Ing. Viktor Lintner: O pomenu standardizacije. Ob stoletnici rojstva Ivana Tavčarja (odlomek iz scenarija za film »Visoška kronika«) Dr. Stojan Pretnar: Nekaj pravnih pripomb k diskusiji o Trstu 1 J stvo za ohranitev miru. Sovjetski predlog za pakt petih pa je naperjen prav proti njej. Kajti Združeni narodi so najresnejša ovira sovjetski vladi pri uresničenju njenih teženj po oblasti nad tujimi deželami. Zato je tudi dosledno preprečevala sprejetje ukrepov, ki bi omogočali Združenim narodom, da se uspešno upro napadalcu. Izkušnje so namreč pokazale, da je Društvo narodov doživelo neuspeh prav zaradi tega, ker je bilo brez učinkovitih sredstev za kolektivno akcijo proti agresiji. Združeni narodi so po korejskih izkušnjah pravilno ocenili, da je zgraditev mehanizma kolektivne varnosti osrednje vprašanje, ki ga morajo rešiti, da bodo izpolnili nade, ki jih je stavilo vanje človeštvo, željno miru. Zaupanje v mir med narodi bo mogoče vrniti tedaj, ko bo vsak narod gotov, da ne bo prepuščen sam sebi ob napadu, da ne bo postal žrtev nekaznovanega napadalca. Zadnji sklepi OZN so korak k temu cilju Čeprav je sedanji mehanizem za kolektivno varnost še ne popoln, vendar predstavlja že sedaj močno prepreko agresiji. l.e z utrjevanjem Združenih narodov je mogoče rešiti svet pred pogubnimi strahotami nove svetovne vojne. Pakt petih pa je atentat prav na to organizacijo in zato tudi atentat na svetovni mir l. T. 0i francoskega imperija do unife Ali bo Francija obdržala svoj imperij? To vprašanje se je postavilo že leta 1940 ob kapitulaciji francoske vojske, vnovič pa po drugi svetovni vojni. Tokrat v resnejši obliki. Kako obdržati vsa ozemlja, raztresena po vseh koncih in krajih sveta? Francoska unija obsega 32 ozemelj. To je velik problem, ki ga v okviru togega francoskega centralizma ni tako lahko rešiti. Kako rešiti bogato kolon ulno dediščino? Ali tako, kakor so to izvedli Angleži s svojim Commonwealthom, ali pa poiskali samostojno rešitev? Angleški model ne bi bil prikladen za rešitev francoskega kolonialnega bogastva. Francoske prekomorske posesti so imele namreč popolnoma drug razvoj. Francoska kolonizacija ni dala mir, bi bila grenka prevara. Sodelovanje tisti,h rezultatov kakor anglosaška. Fran- med velesilami je sicer eden pogojev za cozi so bili v svojih kolonijah, protekto- mir, njihovi skupni sestanki, na katerih bi pretresali sporna vprašanja, bi bili lahko koristni. Toda čemu pakt in pakt samo petih? Zakaj bi samo pet sil ustvarjalo mir, ko pa imamo že pakt miru med 60 državami, uresničen v Ustanovni listini Združenih narodov? V njej je jasno postavljen cilj Organizacije združenih narodov, »da razvija prijateljske odnose med narodi, temelječe na načelu enakopravnosti in samoodločbe narodov, in da izvaja ustrezne ukrepe za utrditev splošnega miru«. Bolj določno ni bilo mogoče napisati nauka, ki si ga je pridobilo človeštvo iz dveh vojn. Če hočejo velesile potrditi svojo zvestobo načelom Zdru- ratih itd. vedno le manjšina, ki je morala ljubosumno čuvati svoje privilegije, če se je hotela sploh obdržati. Zaradi koncentracije na bližnji afriški kontinent tudi niso prišle do izraza tako močne centrifugalne sile kakor pri angleškem imperiju. Vendar pa je izguba Sirije, Libanona in zdaj praktično tudi Indokine, nekdaj najbogatejše francoske kolonije, prisilila Francoze, da so pričeli intenzivneje razmišljati o usodi svojega imperija. In tako so prišli do ustave iz leta 1946, ki je položila temelje novemu francoskemu kolonialnemu sistemu. Namesto imperija so dobili unijo — »Union Frangaise*. Kaj predstavlja ta unija? Ali je fede- Berlinski marš miru 'V Berlinu so od 5. do 19. tega meseca uprizorili »svetovni mladinski festival«. V svoji »ofenzivi miruc je namenila Moskva temu shodu posebno važno mesto. Pred svetom naj bi demonstriral njeno silo, kako trdno podporo uživa njena politika med mladino, pred domačo javnostjo pa naj hi prisotnost tuje mladine vzbudila vtis, da ima Sovjetska zveza mnogo pristašev zunaj meja. Za kraj shoda pa je bil izbran Berlin, da bi bij pred očmi Zahoda, da bi parade miru neposredno učinkovale in da bi to skrbno pripravljeno propagandno čudo, ki je stalo nad 45 milijonov mark, moralno razorožilo nemško prebivalstvo, ki si ne želi usode korejskega naroda. Po berlinskih ulicah je zopet korakala nemška mladina, podžgana z vojaško muziko in besnečimi govori proti vojni. Korak, drža, vzkliki in petje mladine so bolj spominjali na vojno-hujskaške pohode Hitlerjugenda kakor pa na »marš miru«. Rjavkaste srajce so 6icer zamenjale modre, kljukaste križe na rokavih pa golobi miru. Namesto vzklikov »Heil Hitler« pa so se razlegali vzkliki Stalinu. Vendar je dajal celotni festival Berlinčanom podobo nekdanjih Gobbelsovih propagandnih uprizoritev. Organizatorji iz Moskve so se prav tako poslužili fašistične tehnike v vplivanju na množice. V.ov°ri, ki so vzbujali mržnjo med mla-®no, resolucije z zaobljubami, parade J1 množično spuščanje golobov pod "plinsko nebo — to je bil »festival j?1 Ju«. Sovjetska zveza je bila opevana ot miroljubni dom vsega, kar je do-, reRa in lepega, zahodne dežele pa so naslikane mladini kot svet »siro-®f*tva, uničenja, atomske bombe in j*' Tojja navzlic taki upodobitvi ‘,a*oda niso mogli zadržati več eto ti- soče v nemških mladeničev in mladenk, da 6i ne bi ogledalj zahodnega Berlina. Zato so pobudniki festivala sami organizirali pohod dvanajstih tisočev, ki so skušali z opekami, kamen jem in pestmi vdreti čez mejno črto v zahodni Berlin, nesoč Berlinčanom svoj »mir«. Sprovociram} spopad z zahodno policijo je organizatorjem pohoda poslužiJ za novo propa.gaindo o »zločinskem nasilju« na Zahodu, ki jim je bila potrebna, da bi mladini, ki je obiskala zahodni Berlin, zbrisali iz spomina njene osebne vtise. Ranjene mladince, ki so jih žrtvovali za svoj propagandni uspeh, so razglasili za »heroje miru« in jih odlikovali s posebnimi medaljami kot »zmagovalce zahodnega Berlina«. Mladini so skušali na festivalu vcepiti duh« sovraštva in napravitj iz nje poslušno orodje -novega gospodarja. Z odkritjem spomenika Stalinu »osvoboditelju« ee je začel festival, končal pa se je z zaprisego Stalinu »nosilcu miru«. Poseben dan so določili za dan »Stalinovega poziva«. Na balonih so spustili v zrak ogromno sliko Stalina. Ponoči so jo osvetljevali z žarometi, da jo je zrla mladina v nebo kot nadzemsko prikazen, obdano z božanskim sijem. Podoba je bila, da je bil festival bolj posvečen Stalinu kot miru. Posebno Pieok, Grottewohl in Ulbricht so ei prizadevali ustoličiti Nemcem novega fii-hrerja. Zahvaljevali so se mu za »osvoboditev izpod fašizma« in ga imenovali »najboljšega prijatelja nemškega naroda«. Toda še so med živimi Berlinčani, ki so videli na ulicah svojega mesta Vjačeslava Molotova v družbi Ribbentropa in Keitla, in mnogim tudi sedanje poveličevanje Stalina še ni moglo zbrisati iz spomina dogodkov pred dvanajstimi leti, ko je hila 19. av- gusta — prav na dan zaključka mladinskega festivala — podpisana trgovinska pogodba med Hitlerjevo Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter štiri dni pozneje tudi pri jateljska pogodba. Takrat ee je Stalin v Kremlju prisrčno rokoval z Bibbentropom in nazdravljal Hitlerju: »Dobro vem, kaiko nemški narod ljubi svojega fuhrerja. Pijem na njegovo zdravje.« Stalin je danes brez tekmeca in Nemci brez fiihrerja, toda kdor koli bi se jim vsilil za novega, njegova usoda ne bo drugačna od prejšnjega. Nemška mladina je bil« že enkrat žrtev fanatizma in slepe pokorščine človeku, ki jo je uporabil za svoje vojne pustolovščine. Mladina je sprejemljiva za vtise in jo je lahko usmeriti v določen način mišljenja, vsiliti ji celo laž za resnico. Toda tisti, ki jo vzgajajo tako, jemljejo hase krivdo za najhujši zločin nad človekom. Zločin današnjih vodnikov nemške mladine je Se hujši od nekdanjih, ki so mladini odkrito budili pohlep po osvajanju, kajti til oblačijo stojo vočjo dušo v jagnjetovo kožo. Upajo, da bodo z novimi mamili zopet pridobili nemško mladino za stare cilje. Vendar je bila »mirovna parada« v Berlinu tako zrežirana. bila je tako popoln obrazec sovjetskega sistema v miniaturi, da so morali mnogi udeleženci in gledailci mladinskega festivala posumiti v ko-minformističnj svet fantazije, »kjer pomeni mir vojno, kjer vsi narodi obožujejo Stalina, kjer rusko moštvo zmerom zmaguje«, kakor je zapisal nek tuji časnikar. Mladinski festival v Berlinu je bil sredstvo psihološke vojne, ki so jo izumili fašisti in ki jo nadaljujejo novi kandidati za ta naslov. T. racija, konfederacija, ali je to tretja sila? Težko je definirati to unijo. Z definicijo pa tudi ne bi prišli daleč, saj Francozi uiso hoteli utesniti unije že vnaprej z neko pravniško formulo. Britanski Com-monwealth tudi nima svoje ustave niti kakih predpisov, pa vendar je sila, ki odloča o življenju 600 milijonov ljudi. Francoska unija obsega obširna ozemlja, raztresena po vsej zemeljski obli. Zunanja velikopotezna slika, ki jo je nekoč predstavljal imperij, se je torej ohranila. Skoraj 120 milijonov prebivalcev šleje unija, od tega odpade na Francijo 41 milijonov, ostalih 80 pa na ozemlja, ki so več ali manj odvisna od metropole, Pariza. Ta unija je francoska samo po imenu, saj odpade na Francijo le 35 % skupnega prebivalstva. Medtem ko se člani Commonwealtha stalno sestajajo in posvetujejo na^ periodičnih sestankih, celo brez utrjenega dnevnega reda in predsednika, da se ne bi omajal princip popolne enakopravnosti, pa unija ne pozna te forme. Bes sede predstavniki prekomorskih departementov in prekomorskih ozemelj v skupščini Francoske unije v Versaillesu in celo v parlamentu odnosno svetu republike v Parizu. Ti predstavniki odločajo torej ne le o zakonih, ki se nanašajo na unijo, marveč tudi v vprašanjih, ki se nanašajo na metropolo. Toda skupščina Francoske unije je praktično brez vsake moči in le reprezentativni organ. V parlamentu odnosno svetu republike pa se njihovi glasovi popolnoma zgube. Prav v teh organih i pa se odloča usoda Francije in s tem tudi unije. Ali gre tore$ le za novo obliko francoskega kolonialnega sistema, prilagojeno novim razmeram? Francoska unija ni dokončna oblika. Da ima napake in da per-sonificira voljo Francije ostati v Afriki, kjer koli se vije francoska trikolora, tega nihče ne prikriva niti ne zanika. Svoje glavne preskušnje v Indokini ni prestala. Ce bi francoske oblasti pokazale več razumevanja za rešitev kolonialnega vprašanja, potem v Indokini brez dvoma ne bi prišlo do tako dramatičnega razpleta. Francija stoji tu pred izbiro, pogoditi se z Ho Chi Minhom ali pa izročiti vso oblast Bao Daju. Med tema dvema poloma se zdaj vrti francoska politika v Indokini. Priznati vietnamskega upornika bi pomenilo toliko kot odpisati Indokino, oborožiti Bao Daja pa še bolj razvneti krvavo vojno. Bao Daj ni zanesljiva karta. Bazen tega nima imena, saj se je že enkrat odpovedal prestolu. Prepustiti Indokino usodi? Francija se je zagrizla in hoče vztrajati. Njena politika pa ne uživa priznanja v Aziji. Francoska politika ni elastična. Ne zna se prilagoditi novi situaciji. Metode angleške diplomacije, ki je znala po tej vojni obdržati vso Južno Azijo, pa tudi Srednji vzhod, so neprimerno bolj elastične. Angleži so v tej ali oni obliki obdržali še vse, kar so imeli. O likvidaciji starega angleškega imperija — to je, kar Churchill stalno očita labu listom — torej ni govora. Angleži so res da pokopali imperij, zato pa zgradili Commomvealth. Za sedaj so »izgubili« le Birmo. Ta pa je zaradi svojega položaja na meji Kitajske, zaradi notranje nestabilnosti in stalnih gospodarskih težkoč navezana na Britanijo in njen kapital. Angleška vlada je raje žrtvovala obliko kakor pa vsebino. Zato pa je obdržala to, kar je danes bistveno: tržišča, v nekaterih primerih pa tudi oporišča. V bistvu ni torej prav nič izgubila, čeprav je lord Beverbrook obtožil laburistično vlado, da prodaja imperij na licitaciji! Zato Anglija nima v svojih kolonijah in dominionih takih težav kakor Francija. Francija je imela težave že pred vojno, n. pr. v Siriji. Da bi obvladala polož; j, jo je razdelila na dvoje: Sirijo in Libanon (kjer žive Arabci nemuslimam). l'o vojni pa je Francija s skrajno surovostjo-zadušila upor na otoku Madagaskar. Evropska javnost o teh dogodkih ni tila nikoli dobro obveščena, čeprav se je o tem na široko razpravljalo v francoski skupščini. Od vseh angleških kolonij se le v Nigeriji in na Zlati obali kažejo zametki bližajočega se nemira. Toda to vrenje bolj skrbi Malana, predsednika južnoafriške vlade, kakor pa, recimo, Attleeja. Angleži so pripravljeni dati. obema deželama popolno avtomonijo. Za interese svojega kapitala se ne boje Francija pa se danes drži starih oblik, zato često zamudi pravo priliko. Pestra je slika Francoske unije. Le-ta obsega taka ozemlja kot Alžir, ki je kot departement popolnoma izenačen s katerimkoli departementom ' metropole, protektorata Maroko in Tunis in pa otoke in otočke Tihega oceana, ki leže ‘stran od vseh morskih poti. Kako so Francozi razdelili svojo unijo? V okviru unije imamo prekomorske departemente (de-partements d‘outres-mer), prekomorska ozemlja (territoires d’outres-mer), asoci-irane države (Etats associčs) in pa protektorate, Alžir pa ima nekoliko privilegiran položaj. Prekomorski departementi — vseh je devet, n. pr. Gaudeloupe in Martinique v Malih Antilih, Guvana v .lužni Ameriki, Beunion vzhodno Madagaskarja — imajo teoretsko' isti položaj kot pa francoski departementi. Vendar pa ima Pariz zadnjo besedo v vseh vprašanjih. V teh oblasteh ima francoski guverner vse niti v svojih rokah. Lokalni parlament odloča le o notranjih vprašanjih. Prav isto velja tudi za prekomorska ozemlja kot n. pr. Francosko ekvatorialno in zapadno Afriko, Gomore, Nqvo Kaledonijo v Južnem morju, St. Pierre in MiqueIon pri Novi Fundiandiji, francoska ozemlja v Somaliji, Oceaniji in Indiji. Najviše stoje države, nazvane Etats associes. Sem spada Indokina. Te države imajo večjo notranjo samostojnost, pravzaprav so nekakšne zvezne države, ven dar, si je Francija pridržala odločujočo besedo v zunanjepolitičnih in vojaških zadevah. V praksi pa so države Indokine, kolikor so pod upravo Bao Daja, popolnoma odvisne od francoske odnosno ameriške pomoči v denarju in orožju. Poseben položaj pa imata oba protektorata Maroko in Tunis, Nominalno naj bi bi-la oblast v rokah vlade in monarha. Praktično pa je francoski generalni rezident prva in zadnja instanca. »Imamo pesnike, ne pa uradnike!« Tako je nekoč izjavil visok Marokanec. V Severni Afriki, ki je od vseh francoskih prekomorskih oblasti še najbolj civilizirana, je le tenka plast fevdalcev in trgovcev, ki bi lahko prevzeli upravo v svoje roke. Toda kaj bi nastalo? Razvil bi se despotizem, ki bi ga domačini stokrat teže prenašali kakor pa »franrosko suženjstvo«. Severna Afrika bi spet padla v globoki srednji vek. Vendar Francija ne drži rok križem. Francoske oblasti so spoznale, da je večja samouprava prekomorskih oblasti tudi v njihovem interesu. Ta razvoj pa je zelo počasen, saj skuša Francija hkrati zaščititi tudi privilegije svojih kolonistov. Miran Ogrin m { 17. a y e n s t V Kesoneu zaseda mešani pododbor, ki so ea ustanovili zato, da bi rešil vprašanje razmejitvene Srte. O sestankih pododbora ne bodo objav-ljena poročila — Vodja britanske delegacije Stokes Je objasnil stanje an-gleško-transklh pogajanj o vprašanju petroleja; trdi. da je njegova ponudba najboljša, kar bi jih lahko napravil, ln da je v skladu z iranskim zakonom o pndržavljenju petrolejske Industrije. Teheranski radio pa Je javil. da Stokesovl predlogi niso sprejemljivi, »ker britanski kapitalisti ne nameravajo priznati teženj Irana, da bi se osvobodil Imperialističnega jarma«. — Varnostni svet 07,\ razpravlja o predlogu ZDA, Velike Britanije in Franclje, naj Egipt neha ovirati izraelski ladijski promet skozi Sueški prekop. Jugoslovanska delegacija je v načeln soglasna s predlogom, Eglnt ln Irak pa sta proti njemu. — V Pekingu Je bila obsojena skupina tujih državljanov, ki je pripravljala atentat na Mao Ce Tunga. V obtožnici Je rečeno, da Je zaroto organiziral polkovnik Barrett, bivši ameriški vojaški ataše pri fangkajškovl vladi, zunanje ministrstvo ZDA pa to zanika. — Senatna komisija za zunanje zadeve ZDA je odobrila resolucijo o prenehanju vojnega stanja z Nemčijo, ki jo Je 27. junija odobrila predstavniška zbornica. IS. avgust Britanski delegaciji v Teheranu so Izročili odgovor Iranske vlade na Sto* kesov načrt. Odgovtor zavrača glavne točke angleškega predloga, zahteva pa nadaljevanje pogajanj. — Poljska Je sprejela vabilo ameriške vlade, naj se udeleži konference za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. Objavljeni so prvi podatki o japonsko-ameriški varnostni pogodbi, ki bo podpisana hkrati z mirovno pogodbo. — V Hamburgu so ustanovili novo fašistično organizacijo, ki se lmennje »Nemški brambovci« In je razširjena po vsem zahodnonemškem ozemlju. — Začel se Je proces proti desetim osebam, ki so obtožene sokrivde pri umoru jordanskega kralja Abdulaha. Dva obtoženca sodijo v odsotnosti, ker sta zbežala v Egipt. 19. avgust Predsednik severnokorejske vlade Klm Ir Sen Je dejal, da bodo čete Združenega poveljstva uničene, če bodo prekinjena pogajanja v Keson-gn. Kitajci In Severni Korejci so obdolžili oborožene sile OZN, da so kršile nevtralnost področja okoli Ke-songa ln ubile nekega kitajskega vojaka. — Indijski tisk graja ameriško Izjavo, da bodo v San Franciscu samo podpisali mirovno pogodbo z Japonsko, ne pa razpravljali o njej. Indija nasprotuje odlaganju rešitve vprašanja Formoze, postavitvi treh japonskih otokov pod protektorat OZN z ameriško upravo ter določbam, ki omogočajo ameriškim čeiam, da bodo še naprej ostale na Japonskem. — Indijski notranji minister je Izjavil, ds so od 1. avgusta aretirali v Indiji 1891 oseb, obtoženih za prevratniško delavnost: med zaprtimi je 1421 članov KP Indije. ? 29. avgust Predsednik ZDA Truman Je predložil ameriškemu Kongresu poslanico, v kateri odgovarja na nedavni sklep Prezldlja Vrhovnega sovjeta ZSSR ln na pismo Švernlka. Poslanica poudarja, da tl dve sovjetski listini ne nndita zagotovila, da bo prišlo do sprememb v napadalni politiki Sovjetske zveze. In zahteva od sovjetske vlade dokaze, da res želi mir — Delegacija OZN v Kosongn je sporočila, da so na preiskavi v zvezi z incidentom na nevtralnem področju Kesonga Ugotovili, da so kitajskega vojaka oblil neznani civilisti. — Grška delegacija pri OZN je Izjavila, da namerava Grčija postavili svojo kandidaturo v Varnostnem svetu po preteku dveletnega roka Jugoslavije. — V Nalroblju v Keniji se je začela konferenca za obrambo afriške celine. Udeležujejo se je predstavniki Velike Britanije, Franclje. Belgije, Portugalske, Italije. Južne Afrike ln Južne Rodezije, ZDA pa so poslale opazovalce. 21. avgust Severnokorejski general Nam II le dejal, da je odgovor admirala Joya v zvezi z Incidentom nezadovoljiv, ln protestiral proti »ponovni kršitvi nevtralnega področja«, češ da Je neko letalo sil OZN obstreljevalo kitajski avtomobil z belo zastavo v bližini Kesonga. — Seja Varnostnega sveta OZN, na kateri bt morali glasovati o ukinitvi omejitev za plovbo po Sueškem prekopu. Je odložena na zahtevo Turčije. Predstavniki eglptov-eke carinske uprave so sporočili, da bo Egipt omilil ukrepe za pregled ladij, ki potujejo skozi Sueški prekop. — Češkoslovaška vlada je sprejela povabilo na udeležbo na mirovni konferenci z Japonsko. Doslej je povabilo sprejelo 33 držav. 22. avgust Britanska delegacija je prekinila pogajanja v Teheranu, ker je Iranska vlada zavrnila njeno zahtevo, naj bi abadansko rafinerijo vodil angleški generalni direktor. — Obnovila so se -pogajanja med ZSSR In ZDA o Izplačilu sovjetskega dolga Združenim državam sa blago ln usluge, storjene med drugo svetovno vojno. ZDA go ocenile sovjetski dolg na 800 milijonov dolarjev. ZSSR pa na 241 milijonov. — V Utrechtu se Je začela konferenca 14 evropskih držav o socialnih vprašanjih, ki Jo Je priredil evropski biro OZN. — Predsednik pakistanske vlade Eijakat Ali Kan je ohtjožll Združene narode, da sedijo prekrižanih rok v zvezi z vprašanjem Kaš-mlra. Delal Je, da bodo odgovorni Indija ln Združeni narodi, če ho prekršen mir na Indijskem polotoku. 23. avgust Kitajci ln Severnokorejci so prekinili razgovore v Kesongu. Kot Izgovor so navedli »bombardiranje Kesonga a letali Združenega poveljstva«. V krogih Združenih narodov menijo, da gre za pritisk, da hi Združeno povellstvo sprejelo 38. vzporednik kot razmejitveno črto. In da Je še vedno možnost za nadaljevanje pogajanj. — Harrlman, Trumanov odposlanec v Iranu, upa, da se bodo v kratkem nadaljevala pogajanja med Iranom ln Veliko Britanijo Iranski parlament, ki Je odobril stališče vlade, je hkrati priporočil nadaljevanje razgovorov. — Odbor za kolektivne ukrepe OZN je sprejel načelo političnih sankcij, ki hi Jih OZN lahko prlpo ročtla proti slehernemu napadalcu; sankcije vsebujejo med drugim prekinitev diplomatskih odnosov ln Iz ključttev napadalca lz OZN, razen tega pa ne bodo priznane nasilne ozemeljske spremembe. — Znnanie ministrstvo FERJ je sporočilo Donavski komisiji, da bo jngoslovanska vlada Izdelala ob upoštevanju Donavske konvencije svoja pravila sa plovbo po Donavi. Letos 10. maja je izšel v »Tvorbi«, reviji Centralnega komiteja KPC za kulturna in politična vprašanja, članek ministra za notranje zadeve in člana Centralnega komiteja KPC Vaclava Noseka »O političnem profilu dr. Edvarda Beneša.« Nosek prikazuje Beneša kot največjega sovražnika češkega in slovaškega ljudstva, kot človeka, »povezanega z reakcionarnimi krogi na življenje in smrt«. Takšna ocena Beneševe vloge v zgodovini Češkoslovaške je nova in je popolnoma nasprotna dosedanjemu stališču Centralnega komiteja KPČ, pa tudi stališču njemu nadrejenih v Moskvi. Dokler je Beneš še živel, so mu sedanji voditelji Češkoslovaške vedno peli slavo, dobri dve leti in pol po njegovi smrti pa hočejo prikazati njegovo delovanje kot najbolj črno stran v zgodovini svojih narodov. Zanimivo je ogledati si poglavitne sedanje očitke na račun Beneša in jih primerjati z nekdanjimi ocenami, ki so bile prav nasprotne. Prva Nosekova obtožba je taka: »Če poskušamo prikazati politični profil dr. Beneša, bomo šli predvsem od njegove politične koncepcije, ki ni bila napredna, ampak, nasprotno, protisovjetska, protisocialistična. Okrog dr. Beneša so nalašč širili pravljice, da je bil prijatelj Sovjetske zveze. Toda on to nikoli ni bil . . . Bil je vedno proti Veliki oktobrski socialistični revoluciji in je neprestano čakal padec sovjetske oblasti.« Poglejmo, kaj so trdili o njem pred nekaj leti. V Državni založbi politične literature v Moskvi je izšla 1947. leta »Zgode vina Češke« v uredništvu akademika V. I. Pičeta. V tej knjigi pravijo o zunanji politiki ČSR v prvih letih njenega obstoja, da je bila tedaj na oblasti reakcionarna klika pod vodstvom agrarcev, nacionalnih demokratov in nekaterih drugih članov »pe-tice«, ki je bila tesno povezana z imperialističnimi krogi Antante in ki je hotela spremeniti ČSR v odskočno desko protisovjetske politike. »Toda,« nadaljujejo pisci, »na čelu ministrstva za zunanje zadeve je bil dr. Beneš, in to od osnovanja ČSR pa do 1935. leta, ko je bil izvoljen za predsednika republike. Njegovo zunanjepolitično stališče se je v znatni meri razlikovalo od protidemokratičnega in protisovjetskega stališča voditeljev »petice«; zanj je bilo značilno že od začetka dvajsetih let pravilno razumevanje vloge In pomena Sovjetske Rusije kot najvažnejšega činitelja miru in varnosti v Evropi in prizadevanje za upostavitev sodelovanja ln normalnih odnosov z njo, obenem z ohranitvijo tesne zveze s Francijo.« »Neprestano pričakovanje padca sovjetske oblasti« ali pa »že od dvajsetih let pravilno razumevanje vloge Sovjetske Rusije« je menda očitno nasprotje. Toda pojdimo dalje. Nosek piše: »Dr. Beneš so ni nič spremenil v svojem protisovjetskem stališču, ko je zaradi nujnosti in pod pritiskom položaja 1935. leta odpotoval v Moskvo zaradi skle nitre češkoslovaško-sovjetske pogodbe o prijateljstvu.« Pri tem Nosek ne omenja nekaterih stvari, ki jih pripisuje Ber.ešu ^Zgodovina diplomacije«, ki je izšla 1944. leta v Moskvi v uredništvu P. Potemkina, akademika in pomočnika zunanjega ministra, in ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu. Pisci »Zgodovine diplomacije« trdijo, da se je Beneš že na Lokarnski konferenci 1925. leta, na kateri se je pretresalo vprašanje garantne pogodhe zahodnih velesil in nekaterih malih držav, med njimi tudi ČSR, Nemčijo, za zagotovitev miru v Evropi, zavzemal za to, naj bi se ČSR zbližala tudi s Sovjetsko zvezo. Po pisanju Potemkina je tudi sklenitvi francosko-sovjetske pogodbe o vzajemni pomoči 2. maja 1935. leta do neke mere pripomogel Beneš, ker je videl v tej pogodbi največje jamstvo varnosti za svojo državo. Pogodba med ČSR in ZSSR, ki je bila sklenjena dva tedna kasneje, se po pisanju Potemkina lahko razume samo kot logična dopolnitev fra,nc«»sko-soviet»ke pogodbe. Menda so te trditve sovjetskih piscev tudi nasprotne Nosekovi trditvi o Beneše-vom »protisovjetskem stališču« 1935. leta. Nosek pravi dalje: »V svoji protisovjetski politiki je šel dr. Beneš še dalje. Ni hil nikakršen protihitlerjevskl in protifašistični borec, o čemer priča njegovo stališče v dobi miinchenske krize in po njej... Dobro je poznal načrte zahodnih imperialistov; vedel je, da hočejo žrtvovati Češkoslovaško Hitlerju, da bi Hitler šel za to nagrado Nova podoba Edvarda Reneša proti Sovjetski zvezi. In dr. Beneš je tej igri svetovnega imperializma žrtvoval Češkoslovaško ...« »Zgodovina diplomacije« prikazuje vlogo Beneša v razdobju fašističnega napada na Češkoslovaško v precej drugačni podobi. Po pisanju Potemkina si je Beneš neposredno pred miinchenskim sporazumom 1938. leta na razne načine prizadeval, da bi le še pridobil za podporo pri obrambi neodvisnosti ČSR vsaj nekatere člane francoske vlade, čeprav je ta vlada v celoti kršila zavezniško pogodbo. Dalje piše v tej knjigi, da je bila za popuščanje pred Hitlerjevimi zahtevami edinole češka kmečka stranka na čelu s Ho-džem, tedanjim predsednikom vlade, Beneš pa da je oktobra 1938. leta dal ostavko na položaj predsednika republike, ker se ni strinjal s politiko popuščanja. V »Zgodovini Češke« je še posebej podčrtano, da je Beneš odšel v tujino zato, ker ni hotel priznati miinchenskega sporazuma. V noti Informacijskega firoja ZSSR »Falzifikatorji zgodovine« februarja 1948. leta piše, da sta bili vladi Velike Britanije in Francije neizprosni kljub pozivom češkoslovaškega vodstva, naj spremenita svoje stališče, ln da je prišlo na miinchenskem posvetovanju do sramotne transakcije med Hitlerjem, Chamberlainom, Mussolinijem in Daladierjem, po kateri je bila usoda Češkoslovaške zapečatena, »ne da bi Češkoslovaška pri tem sodelovala«. O »žrtvovanju Češkoslovaške« nemškim fašistom od strani Beneša torej nikjer ne govore. Pač pa opisujejo v »Zgodovini diplomacije« na prav dramatičen način, kako je Hitler med svojim govorom 26. septembra 1938. leta v Berlinu zagrozil Češkoslovaški in kako je potem, ko je besno napadel tudi predsednika Beneša, »ogromna dvorana Sport-palacea odmevala od divjih vzklikov ponorele drhali: »Na vešala z njim! Na vešalal« Nosek nadaljuje svoje trditve takole: »V prvih vojnih letih je dr. Beneš nadaljeval svojo protisovjetsko politiko popolnoma odkrito. Hotel je za vsako ceno ohraniti kapitalistično Češkoslovaško za svoj razred in za načrte zahodnih imperialistov.« 0 Beneševi »odkrito protisovjetski politiki« v prvih letih vojne so včasih pisali drugače. Za primer vzemimo »Zgodovino Češke«. Tam stoji, da sta sicer predsednik Beneš in češkoslovaška vlada v Dondonu v začetku vojne pod vplivom proangleškega razpoloženja zagovarjala stališče čakanja — toda takoj »po napadu hitlerjevske Nemčije na Sovjetsko zvezo je začel predsednik Beneš s sovjetsko vlado v pogajanja, ki so se končala 18. julija 1941. leta s sporazumom o izmenjavi poslanikov, o soglasnih akcijah v vojni proti Nemčiji in o ustanovitvi nacionalnih češkoslovaških vojnih enot na ozemlju Sovjetske zveze«. »Odkrita protisovjetska politika« in »stališče čakanja« v prvih vojnih letih pa menda le ni popolnoma isto! Nosek v svojem članku tudi ne omenja, da je Beneš že 1941. leta sklenil s sovjetsko vlado pogodbo o soglasnih vojaških akcijah. Pač pa trdi v zvezi s sklenitvijo nove pogodbe o sodelovanju med Češkoslovaško in Sovjetsko zvezo decembra 1943. leta ob priliki Beneševega obiska v Moskvi, da je Beneš ta obisk neprestano zavlačeval in da je odpotoval tja šele »na močen pritisk poštenih čeških in slovaških ljudi«. Tudi ta dogodek opisuje »Zgodovina češke« malo drugače. V zvezi s sklenitvijo .pogodbe od strani Beneša namreč piše, da je bila pra-v »zasluga voditeljev češkega in slovaškega naroda v tem, da so pravilno razumeli in ocenili vlogo Sovjetske zveze v boju proti fašističnim napadalcem«. Tudi Beneševo politiko po vojni opisuje Nosek kot vseskozi sovražno koristim češkega in slovaškega ljudstva. Po Nosekovih trditvah je Beneš pomagal strankam reakcije v boju proti nacionalizaciji velikih podjetij in bank. se dogovoril z dvanajstimi ministri, da bodo pobegnili februarja 1948. leta iz Gottwa!dove vlade, oviral nato sprejem Ustave ČSR itd. Po drugi strani pa so voditelji češkoslovaške Komunistične partije vsa leta po vojni tesno sodelovali z Benešem In ga vedno prikazovali ljudem kot doslednega borca za zgraditev svobodne in demokratične Češkoslovaške republike. Tako so se na primer ob vseh njegovih rojstnih dnevih pojavljali v »Rude pravu« in drugih partijskih listih dolgi članki, v katerih so poveličevali njegovo osebnost, l VIII. partijskega kongresa marca 1946. leta so mu med burnim ploskanjem poslali pozdravno brzojavko, na Ustavodajni skupščini so ga 19. junija 1946. leta soglasno izvolili za predsednika republike, Zapotockjr mu je tedaj v čestitki obljubil popolno zaupanje, v Pragi so mu priredili navdušene manifestacije itd. itd. Nosekov članek se zaključuje takole; »Ker 60 se mu zrušili načrti za ohranitev kapitalizma v ČSR, kakor tudi načrti protisovjetske politike, se je dr. Beneš 1948. leta zavedel, da je njegova koncepcija bankrotirala pod udarci našega naroda, ki ga vodi Komunistična partija. Ta politični in ideološki padec sta povzročila tudi njegov še hitrejši fizični konec. Po zmagi našega naroda nad reakcijo je dr. Beneš videl, da nima več za kaj živeti.« Tako torej piše Nosek danes. Ob Beneševi smrti so govorili drugače. Clement Gott-»vald, predsednik republike in predsednik KPČ, je dejal v govoru, ki je bil objavljen 4. septembra 1948. leta v »Rude pravu«: »Z dr. Benešem odhaja ena najpomembnejših oseb naše nove zgodovine. Naš narod visoko ceni njegove zasluge v osvobodilnem boju ter v graditvi češkoslovaške države in jih ne bo nikoli pozabil . .« Antoniu Zapotocky, predsednik vlade in član CK KPČ, je tedaj dejal v govoru, ki je bil objavljen dan kasneje v istem časopisu: »Umrl je zvesti sin naše dežele; človek, ki Je v popolnem skladu s svojim prepričanjem posvetil vse svoje življenje in svoje velike sposobnosti češkoslovaškemu narodu; državnik, ki je od samega rojstva naše republike sodeloval v njeni graditvi; napreden človek, ki je med drugo svetovno vojno, ko se je bilo treba boriti proti izdajalski fašistični reakciji za ponovno pridobitev naše narodne neodvisnosti, znal najti svoje pravo mesto v času, ko so mnogi omahovali. ..« Sam Vaclav Nosek, pisec sedanje obsodbe, pa je tedaj dejal: »Zavedam 6e težke izgube, ker sem dr. Beneša bolje spoznal v dobi najinega uspešnega sodelovanja v inozemstvu in v osvobojeni deželi kot človeka in državnika v boju za obnovo ČSR in za zgraditev ljudske demokratične države...« Postavlja se vprašanje: Kje je vzrok za prevrat v oceni Edvarda Beneša za sto osemdeset stopinj? Iz kakšnih namenov sedaj taka gonja proti spominu na Beneša, da n. pr. predsedstvo CK KPČ v odloku o spremembah v šolskih učbenikih, ki je bil objavljen letos 17. junija v »Rude pravu«, pravi med drugim, da je treba »odkrito razkrinkati buržoazno protina-rodno in protisovjetsko politiko nekdanjih vlad in prikazati pravi reakcionarni obraz dr. Beneša«? Niti Nosek niti Centralni komite KPČ niti njihovi komandanti v Moskvi ne mislijo, da bi bilo treba objasniti vzroke za take spremembe, čeprav jo dobro vidi sleherni državljan češkoslovaške. Ali pa se morda zavedajo, da se to sploh ne da? Vendar pa se da slutiti, kakšno je zaledje preobrata. Češko in slovaško ljudstvo se upira osvajalni sovjetski politiki in hlapčevanju Moskvi; to ljudstvo noče, da bi bila njegova domovina s povečanim planom v težki industriji spet za veliko orožarno moskovskim osvajalcem, kakor je nekoč morala služiti Hitlerjevemu vojnemu stroju. Odpor množic dokazujejo pogoste čistke v Partiji, zapiranja visokih državnih in partijskih funkcionarjev, kot n. pr. Clementisa, Švermove, Šlinga, nekaterih španskih borcev, udeležencev slovaškega partizanskega gibanja in še mnogih drugih. Odpor ljudstva dokazujejo n. pr. pogoste nesreče in sabotaže na železnicah, o katerih je dejal letos maja Joseph Frank, namestnik generalnega sekretarja KPC, da so mnogo večje kakor so bile leta 1937, da povzročajo škodo .narodnemu.gospodarstvu .in da so vzroki zanje v popuščanju delovne morale že- lezničarjev in v slabem delu železniškega vodstva ter partijskih in sindikalnih' organizacij. Primerov odpora je še, dosti. Ce hoče vodstvo češkoslovaške doseči, da bo njegovo ljudstvo pokorno tlačanilo tujcem, potem mora zatreti v njem ljubezen do domovine. Pri tem pa so mu na poti tudi Beneševa izročila. Ne trdimo, Gverilsko gibanje na Hltafskem Mao Ce T uin.gov režim se bori z velikimi notranjimi težavami. Kitajska, ki je od nekdaj znana po tem, da umre v niej letno povprečno 10 milijonov ljudi od lalkote, je po dolgoletni državljanski vojni in japonski okupaciji razrušena. V dveh letih — tako dolgo je, kar je bila Kitajska razglašena za Ljudsko republiko — Mao Ce Tangov režim stanja ni mogel kdo ve kaj izboljšati. Posebno ne, keir je izbral nove vojne pohode, namesto da bi vložil vse sile za obnovo, in če je odrezan od tistih držaiv na svetu, ki bi zaradi svojega visokega gospodarskega razvoja lahko dobavljale Kitajski potrebne industrijske izdelke, hkrati pa bille odjemalke za njene surovine. Kitajska je odrezana od svoje najibližje am najnaravnejše industrijske baze — Japonske, odrezana je tudi od Amerike in vseh zahodnoevropskih, industrijsko visoko razvitih držav. Ruska »sociail istična pomoč« pa je slabša od običajnega kapitalističnega trgovanju iin se Kitajska ob njej ne bo mogla razvijati. Razen gospodarskih pa tarejo Mao Ce Tungov režira tudi politične težave, posebno v južnih kitajskih pokrajinah, od koder prihajajo neprestano glasovi o oboroženem obračunavanju kitajske vo jske z gverilci. Mnenja o moči gverilskega gibanja so različna. Dr. Ciang, Čamgkajškov zastopnik v Varnostnem svetu, trdi, da šteje gverilsko gibanje proti Mao Ce Tuingovi oblasti 1,600.000 ljudi. Ameriški vojaškj strokovnjaki ga oenijo na okrog 600.000 'mož. Angleški gospodarstvenik Liitlejohn, dober poznavalec predvojne in sedanje Kitajske, pa je pred kratkim napisali članek v reviji »International Affairs«, v katerem trdi: »Slišijo se govorice o nekih 400.000 nar cionalisfičnih gverilcih, ki se bojujejo na Kitajskem. Osebno sem prepričan, da je to izmišljeno.« V celoti pa ta trditev ne bo držala. Originalni kitajski viri govore namreč drugače. Letos januarja je javila pekinška agencija »Nova Kitajska«, da so bile »mnoge enote protibanditskih čet v provinci Kvangsi pohvaljene, ker so uničile 43.699 banditov. Ena teh enot, ki je operirala na področju Nanking — Linčo v bližini indokitajske meje, je bila posebno pohvaljena, ker ji je uspelo uničiti 20.769 banditov.« Medtem ko iz severnih pokrajin ni poročil o gverilski dejavnosti, so talka poročila posebno pogosta U pokrajin južno od Jangceja. Središče gverilskega gibanja je v gorah provinc Kvangsi in Kvantung. Te kraje je Mao Ce Tungova vojska tudi najpozneje zasedla, šele leta 1949. K prizadevanju Mao Ce Tungovega režima, da bi uničil gverilsko gibanje, pa je treba prišteti še zelo ostro »ljudsko sodstvo«, ki je podobno obračunavanjem med francosko revolucijo. V zadnjih mesecih se vrstijo procesi v mestih in večjih krajih, katerim prisostvujejo tisočglave množice gledalcev. Takoj po obsodbi, ki je izrečena ob sodelovanju gledalcev, odvedejo skupine obtožencev — »ameriških ali čangkajškovih agentov« — na strelišča. Linijo je dal takemu sodstvu sam Mao Ce Tiiug, ki je izjavil ob izidu zakona za zločine proti državi: »Kita jsko ljudstvo se mora učiti na sovjetskih izkušnjah in uvideti, da je protirevolucionarno dejavnost mogoče zmanjšati in končno izkoreniniti samo z drastičnimi ukrepi.« Notranji odpor proti Mao Ce Tungo-vernu režimu dobi poseben pomen v okviru mednarodne politike do Nove Kitajske. Se predem je Kitajska posegla v vojno na Koreji, kar jo je močno oddaljilo od možnosti, da bi bila sprejeta v Organizacijo združenih narodov, so ameriški politični krogi vezali priznanje LR Kitajske na pogoj, da mora Mao Ce Tungov režim dokazati, da je resnični gospodar v svoji državi. Taka formulacija ie puščala možnost podpiranja Čangkajška. Nekateri ameriški republikanci pa so odkrito zagovarjali Čangkajškove želje po invaziji na kitajsko celino. Mac Arthur je bil vnet pristaš takih načrtov. Se letos marca ie član ameriškega parlamenta Joseph Martin pozival vlado, naj dovoli Čang-kajškti, da se njegovih 800-000 vojakov izkrca na kitajski celini, ker »je verjetno, da kitajski komunisti ne bi mogli vzdržati dveh front.« Taka politika do Mao Ce Tungove Kitajske daje seveda legitimacijo in moralno oporo gverilskemu gibanju in morda ni pretirano rečeno, da nekateri ameriški politiki računajo na gverilce, ki so povezani s Cangkajškovim štabom na Formozi, kot na osnovo za spremembo režima na Kitajskem. V zvezi s takim političnim odnosom do Nove Kitajske vzbuja posebno pozornost zadnja izjava bivšega angle škega zunanjega ministra in enega vodilnih konservativcev Edena, ki je izjavil 10. avgusta v San Franciscu, kjer se je mudil med svojim potovanjem po Ameriki, »da bo kitajski narod z revo- 1 uti jo zrušil komunistični režim. Južna Kitajska bo tista, ki bo dala vodilne ljudi in glavno oporo pri vstaji.« Še bolj značilno pa je Edemovo mišljenje, da upor ne bo pomenil obnove Čangkajškove vlade, ampak bodo na čelu upora »nove sile«. Iz te Edenove izjave zveni Spoznanje, da je restavracija osovraženega Čaugkajškovega korum-piranega režima popolnoma nemogoča. Kdo naj bi bil ta nova sila. Eden ni, podrobneje razložil. Medtem ko vodilni politični krogi v ZDA nočejo priznati Mao Ce Tungove Kitajske in utrjujejo politiko svojih pozicij na Tihem oceanu ter pred vrati Kitajske, kar je morda tudi precej pripomoglo, da se je Mao Ce Tungov režim znašel v tako trdnem objemu s Kremljem, so v Lomdonu med laburističnimi krogi drugačnega mnenja. Ze priznanje Mao Ce Tungove vlade (seveda še preden je začela svoj imperialistični pohod na Južno Korejo) ie izražalo željo po trgovskih im političnih stikih z novim kitajskim režimom. Pred nekai dnevi je ugledna angleška revija »New Statesman and Na-tion« ostro nipadla ameriško politiko im zapisala: »Nova ameriški finančni zakon, o katerem razpravljajo v Kongresu, predvideva močno povečanje vojaške pomoči Čangkajšku in tako še najprej podpira Formozo kot strateško bazo DZA na Pacifiku, Lahko predvidevamo, da v Pentagonu sploh niso resno razpravljali o angleških predlogih za sporazum s Kitajsko.« Primerjava prej omenjene Edenove izjave v San Franciscu s tem stališčem pokaže, da angleški konservativci nihajo med ameriškim odklonilnim stališčem do Mao Ce Tun,ga ter med oficialnim stališčem angleške vlade, ki je za primeren sporazum z njim. O'kakih novih silah med odporniškim gibanjem proti sedanjemu kitajskemu režimu namreč doslej^ ni bilo nobenih sporočil im zato najbrž tudi ne morejo biti pomembne. Gverilsko gibanje na Kitajskem je doslej živelo ob Čamgkajškovi opori, ta pa ob ameriški pomoči. Razvija pa se nedvomno tudi na račun in napak Mao Ce Tungovega režima, ki je pognal Kitajce v vojno avanturo na Koreji in odprl vrata Kremlju. S tem' zapravlja seveda težko priborjeno kitajsko samostojnost. Tj dve vprašanji — ameriški odnos do Mao Ce Tunga in Mao C« Tungov odnos do Kreml ja — sta morda tudi odločilni za obstoj ali nadaljnji razvoj gverilskega gibanja. R. Rigl da je bila Beneševa politika v vsakem pogledu napredna; vsekakor bi se dale najti v njej tudi nazadnjaške, slabe strani in napake. Nekaj pa vendarle drži; da je Beneš bil tisti, ki je imel nedvomno zasluge za osvoboditev izpod jarma Avstro-ogrske in za ustvaritev Češkoslovaške republike, kar mu priznava tudi »Zgodovina Češke«; da je bil za zagotovitev varnosti Češkoslovaške pred hitlerjevskimi osvajalci; da je bil na strani zaveznikov v drugi svetovni vojni proti največjemu sovražniku napredka in svobode narodov, nemškemu fašizmu. Danes je Češkoslovaška zopet zasužnjena. V današnjem odporu češkega in slovaškega ljudstva proti novim podjarmljevalcem in proti njihovim hlapcem v svoji deželi pa izročila Beneševe politike za zagotovitev nacionalne svobode vendarle nekaj pomenijo. Zato pa današnje vodstvo CSR hoče za vsako ceno prikazati Beneša kot skrajnega reakcionarja, ne pa da bi dalo stvarno oceno njegovih, tako dobrih kakor tudi slabih strani. Z. Značilen odloh Pred kratkim je objavil radio Moskva odlok Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR o ukinitvi praznika 22. januarja, dneva spomina na Vladimirja Iljiča Lenina in na žrtve revolucije 1905. leta. Da bi bil odlok čim bolj prepričljivo utemeljen, je dodal kremeljski razla- falec, da je bil izdan »na željo veli-ega števila delovnih ljudi«, ki so bili mnenja, »da praznovanje tega dneva ni v skladu z dogodkom, ki ga označuje ...« Odlok nas ni presenetil, saj je povsem v skladu s politiko njegovih tvoT-cev. Je pa zelo značilen. Lenim je umrl 21. januarja 1924. leta. Vsako leto so 22. januar posvetili njegovemu spominu. Vedno je bil ta praznik »v skladu z dogodkom«. Zda j pa ni več. Vsaka stvar ima svoj vzrok. Tudi na novo odkrita »neskladnost« ga ima. Lenin je ustanovil boljše viško Partijo; bil je na čelu treh revolucij, ki so prinesle svobodo delavcem in kmetom; utrl je pot k socializmu; poučil je delavce in zatirane narode drugih dežel, kako se je treba boriti za osvoboditev. Vedno se je boril proti vsem, ki so poskušali resnico izkriviti in zapeljati delavsko gibanje na napačno pot. Eden takih je bil Stalin. Ze za časa Leninove bolezni sj je prizadeval na vse kriplje, da bi ga izrinil iz političnega življenja, da bi si sam prigrabil oblast. Lenin je zato napisal oporoko XIII. kongresu Partije. V njej med drugim stoji: »Ko je postal tovariš Stalin generalni sekretar, je strnil v svojih rokah ogromno oblast, in nisem prepričan, da bi on znal uporabiti to oblast z zadostno pažnjo... Stalin je preveč grob in ta napake, ki je v naših medsebojnih odnosih med komunisti povsem znosna, ni mogoče prenašati Pri generalnem sekretarju. Zato predlagam tovarišem, naj razmislijo, kako bi Stalina s tega mesta odstavili in imenovali na njegovo mesto drugega človeka ..., ki bi namreč bil bolj strpljfv, bolj lojalen, bolj ljubezniv, bolj pazljiv' do tovarišev, ki bi bil manj muhast;..« Stalin 6e seveda hi mogel takoj odkrito upreti Leninovim načelom. Prevelik ugled je užival Lenin pri ljudstvu. Zato je v začetku prikrival svoj pohlep po oblasti z gromovitim proslavljanjem Lenina. Zato je tudi na II. kongresu sovjetov nekaj dni po Leninovi smrti v imenu Partije svečano Erisegel, da bo častno izpolnjeval vse eninove zapovedi: o tem, da je treba ohraniti čist visoki naziv člana Partije, o čuvanju in krepitvi diktature proletariata, o prostovoljni zvezi in bratskem sodelovanju med narodi v okviru Zveze sovjetov, o okrepitvi in razširitvi zveze delovnega ljudstva vsega sveta, in še mnoge druge. Z druge strani pa je Stalin poskrbel, da Leninova oporoka XIII. kongresu Partije ne bi prišla preveč v javnost, je storil na skrivaj vse, da se ne bi izvršila. Drugega za drugim je izrinil iz svoje okolice vse, ki so jo poskušali uresničiti. Leta so tekla in vedno več je bilo dokazov, da so bili Leninovi pomisleki o Stalinu pravilni. V dvajsetih letih so v uradni propagandi še imenovali Stalina »najboljšega Leninovega učenca«. V tridesetih letih sta bila Lenin in Stalin »dva velikana enake moči«. V štiridesetih letih je postal Stalin »genialni vodja, modri učitelj, ljubljeni oče in veliki graditelj komunizma«, Lenin Pa JR bil potisnjen že bolj v ozadje. Tudi dan spomina na Lenina so izkoriščali vsako leto bolj za hvalnice Stalinu. Leta 1951 pa je postal Stalin (po pisanju časopisa Kolhoz) »človek, Bog in vsemirje«, praznovanje spomina na Lenina in na žrtve revolucije pa ni več »v skladu z dogodkom«. Tako je torej stvar počasi dozorevala in se je sedaj zgodilo tisto, kar je bilo pričakovati. Nasprotja med Leninovimi napotki in Stalinovo prisego o njihovem izpolnjevanju z ene strani ter Stalinovimi ostvaritvami z drug«: strani že bodejo v oči. Namesto čistega naziva člana Partije — vzgajanje komunistov v pokornosti in klečeplastvu; namesto diktature proletariata — vladajoča kasta na prestolu; namesto bratskega sodelovanja med narodi Zveze — razgnani in iztrebljeni celi narodi v sovjetski državi; namesto zveze delovnega ljudstva vsega sveta — moskovski bič nad drugimi zasužn jenimi deželami itd. itd. Leninov rojstni dan so praznovali 1920. leta na skromen način, v najožjem krogu. Petdeseti, šestdeseti in sedemdeseti rojstni dan Sthilina pa so proslavl jali po vse j deželi z velikimi svečanostmi. Toda vse te hvalnice ne zadovoljujejo več Stalina in njegovih pajdašev. Po njihovem mnenju ljudje se niso dovolj pozabili na Lenina. Treba je Lenina potisniti še bolj v senco pozabe, da b; se sovjetskim državljanom še močneje bleščalo od svita Stali-no\ega sonca in da bi v svoji zaslepljenosti še manj videli resnico današnjosti. Zato je prišlo do odloka. £ SOCIALISTIČNO GIBANJE V SLOVENIJI (1869-1920) Ob izidu V. knjige Zgodovinskega arhiva KPJ V peti knjigi Zgodovinskega arhiva Komunistične partije Jugoslavije je zbrano bogato gradivo iz socialnodemokratskega razdobja delavskega gibanja v Sloveniji (1869—1920). Prvi v zborniku priobčeni dokument so »Pravila ljubljanskega delavskega izobraževalnega društva (Slovenska lipa)« — prve matice socialističnega gibanja med Slovenci, ki so bila vložena v potrdilo kranjski deželni vladi 8. decembra 1869, odobrena pa so bila 13. januarja 1870. Iz začetnega obdobja delavskega gibanja pri nas, ki obsega čas do hainfeldskega kongresa 1. 1888/1889, ko delavske organizacije še niso prerasle lokalnega okvira Ljubljane, niti ni še bilo delavskega tiska ne na razpolago drugih dokumentov. Za naslednje obdobje do ustanovnega kongresa JSDS leta 1896 je v priobčenem gradivu podana važnejša politična problematika in pa smernice. Tretje obdobje obsega kongres in sledečih deset rednih strankinih zborov, četrto in. zadnje obdobje pa vojno in prevratno dobo do razkola. Osnovno gradivo obsega 412 strani. Sledi mu še 52 strani dodatnega gradiva v »Prilogah*, kjer je uredništvo Zgodovinskega arhiva KPJ ponatisnilo najprej opis prve velike stavke rudarjev v trboveljskem revirju, ki je trajala od 22. julija do 19. avgusta 1889, in pregled nadaljnjih rudarskih stavk do leta 1920. Mimogrede je uredništvo opozorilo (stran 417), da bo treba šele preveriti datum prve slovenske rudarske stavke na Oj-strem, za katero je doslej veljala letnica 18S3. Važnejše ostale delavske stavke na Slovenskem so večidel omenjene mimogrede y poročilih, vendar v knjigi ni celotnega seznama stavk od prve v marcu 1871, ko so stavkali krojaški pomočniki v Ljubljani, preko stavke žebljarjev in žičarjev na Jesenicah leta 1896, splošne stavke v Trstu leta 1902, druge stavke na Jesenicah leta 1904, osemtedenske stavke kamenarjev v Nabrežini leta 1906 itd. Po letu 1906 je stavkovni val pojenjal. V gradivu prihajajo živo do izraza vsa važnejša vprašanja slovenske politike obravnavanega obdobja. Predvsem velja to za nacionalno vprašanje, ki je naravno bilo os političnega življenja v zatiranem malem narodu. Iz gradiva vidimo, da se je za jugoslovansko idejo, to je za idejo naslonitve Slovencev na druge jugoslovanske rf«rode zaradi zagotovitve narodnega obstoja proti imperializmu s severa in zahoda zavzemala slovenska socialna demokracija že mnogo bolj zgodaj — dosti pred »tivolsko resolucijo« prve jugoslovanske socialnodemokratične konference 21./22. novembra 1909 v Ljubljani in v mnogo večji meri, kakor so to poudarjali dosedanji politični zgodovinarji. I* gradiva pa tudi vidimo, kako je jugoslovansko stališče socialnodemokratske stranke napačno prehajalo s politične na jezikovno raven. Posebno zanimivi glede nacionalnega vprašanja so dokumenti o stališču socialnodemokratske stranke do majske deklaracije 30. maja 1917. Vodstvo socialnodemokratske stranke se je namreč obotavljalo pridružiti se deklaraciji, sklicujoč se na »tivolsko resolucijo« iz 1909. leta. Videlo pa ni, da je majska deklaracija izražala od vojne razbičano nezadovoljstvo množic, medtem ko je bil politično mobilizacijski pomen »tivolske resolucije« zelo majhen. Ivan Cankar je leta 1918 upravičeno izpraševal v predavanju »Očiščenje in pomlajenje« vest socialnodemokratski stranki: »Kaj je storila stranka v tem,usodnem času, ko se države rušijo in narodi vstajajo? Prav ničesar ni storila! Stisnila se je v kot svojih strokovnih organizacij in je godrnjaje gledala, kai delajo drugi. Ce se sklicuje na zaspano ljubljansko, tako imenovano tivolsko resolucijo iz leta 1909, moram kar naravnost povedati, da se za tisto resolucijo prav nihče nikoli ni zmenil, najmanj pa organizirano delavstvo« (str. 341, drugi odstavek). Del slovenskih socialistov je tudi še tedaj v narodnem vprašanju sledil ideologiji avstromarksizma in v zvezi z majniško deklaracijo izjavljal, da je nacionalno vprašanje stvar buržoazije. Vodstvo stranke je na X. zboru 25-/26. decembra 1917 in po njem do srede leta • 918 stalo na stališču, da je Avstrijo treba demokratizirati, ne pa razbijati. V resoluciji tega zbora k političnemu položaju je med drugim rečeno: »Strankin zbor uvideva edino pot v dosego tega cilja, 1. v demokratizaciji vse občinske in državne uprave, 2. v upostavitvi internacionalno združenega proletariata avstro-ogr-ske državne skupine ne glede na narodnosti in dežele po načelu popolnega samo-odločanja posameznih narodnih skupin« (str. 319, šesti odstavek resolucije). Tedaj pa se je že uveljavila tudi opozicija »socialistična omladina« — v imenu katere je na X. zboru nastopal Rudolf Cjilouh — ki je bila skupaj z radikalnim meščanstvom proti Avstriji. Iz pripombe uredništva pod črto (na str. 317) zvemo, da so »v zapisniku hudo okrnjena in de- loma tudi potvorjena« izvajanja Rudolfa Golouha v debatah X. zbora. Poglavitni ideološki predstavnik opozicije je bil Prepeluh, ki je v članku ne dovolj pojasnjeni, je uredništvo dodalo še 110 pojasnil (str. 465—493). Pojasnila zlasti vsebujejo gradivo, ki kaže na vključenost slovenskega delavskega gibanja v mednarodno delavsko gibanje socialnodemokratskega obdobja, kakor »Ideja ali dogma« (str. 290) med drugim tudi njegovo povezanost s političnim in izjavljal: »Mi čutimo naše narodno zati- 1 11 1 ranje prav tako kot socialno. Slovenski delavec, mali kmet, nižji uradnik so po svojem socialnem bistvu in po svoji na rodni psihi demokratični elementi. Angleški delavec pozna zgolj socialni boj, nem- kulturnim razvojem slovenskega naroda tiste dobe. Teksti dokumentov so jezikovno redi-girani in kritično spopolnjeni s številnimi opombami pod črto. Register osebnih in zemljepisnih imen je skrbno sestavljen. ški in italijanski poznata socialni in po- Kogar zanima delavski tisk te dobe, mu litični boj, češki in slovenski delavec pa bo dobrodošlih 20 faksimilov glav, prvih poznata socialni, narodni, kulturni in je- in ovojnih strani delavskih časnikov, re- zikovni boj...« (str. 291, tretji odstavek), vij, brošur in letakov; med njimi je tudi Prepeluhovo stališče, da se »slovenski Cankarjev volilni letak za državnozbor- socialisti ne morejo postaviti izven naro- . ske volitve 14. maja 1907 (str. 160). da, katerega del so in ostanejo«, pa je Zbrano gradivo bo dobro služilo kot v praksi vodilo v podrejanje delavskega osnova za kritičen študij socialnodemo- razreda vodstvu buržoazije, medlem ko je Ivan Cankar, ki je v sporu med vodstvom stranke in opozicijo podprl »omladino«, jasno izrekel, da se mora proletariat postaviti na čelo narodnega boja. Ruska revolucija seveda ni šla brez sledu mimo socialne demokracije. Februarsko (pravzaprav marčno) revolucijo je vodstvo jugoslovanske socialnodemokratske stranke pozdravilo s posebnim pismom aprila 1917. Ta pozdrav je objavila dunajska Arbeiterzeitung, iz katere ga je prinesel »Slovenec« (št. 99 z dne 2. maja 1917). Značilno je pa, da je ni niti omenil takratni socialnodemokratski list »Delavec«. Resolucija k političnemu položaju desetega zbora jugoslovanske socialnodemokratske stranke v Ljubljani je takole po- kratskega obdobja slovenskega delavskega gibanja in je glede na svoje vsebinsko bogastvo in pregledno kronološko in smiselno razvrstitev pomemben prispevek k slovenski politični zgodovini. Seveda simo po sebi ne predstavlja že zgodovine slovenske socialne demokracije, gotovo pa bo pobudilo večje zanimanje za znanstveni študij in premostilo čas do zgodovinskega prikaza te predzgodovine Komunistične partije Slovenije. Ivan Kreft Bishafflackh ji oka. m Ing. arh. Boris Kobe: Škofja Loka (ilustracija v starinskem slogu Tavčarjevi Visoški kroniki, glej str. 6) Pomenek s tovariši 0 ItCkatOlb VpTOŠailflb 2iVifCII|a in dela naše Partlič na terenu (Nadaljevanje) zdravila rusko proletarsko' (oktobrsko) Ogromna, okežnain gkbokapopro-revolucijo: »Strankin zbor 1. pozdravlja Womatiki je sprememba nalog delavskega zmago ruske proletarske revolucije kot razreda in njegove avantgarde po zmagi prve revolucije v svetovni zgodovini zdru- ljudske revolucije. V pogojih kapitalistič-ženega delavstva tvornic in mest, zemlje ne oblasti smo se borili za njeno uniče-in dežele, zveze, ki edina je bila v stanju nje, po zmagi ijutteke revolucije je o6nov-strmoglavitl carizem in buržoazijo, kapi- na naloga izgradnja 4a utrditev oblasti talizem in nacionalizem obenem.. A (na- delovnega ljudstva, nove države, gospo-daljnje vrstice je cenzura črtala, str. 319). j ■, / .,r .. T . , . , ’ . * darstva, preusmeritev m mobilizacija ■ L-f , \ ? se Je začelo formirati v množic za izpolnjevanje novih stranki levo krilo, ki je izražalo revolu- , . .. . . , '■ ... cionarno razpoloženje množic, je stranka ntoozic v sociali- morala odločno nastopiti v obrambo ru- 1 miselnosti itd. In te obsežne, ne- ske in ogrske revolucije, čeprav desni- primerno težje naloge se mora Partija čarsko vodstvo ni niti mislilo na to, da proletariata lotiti s svojimi kadri, ki so bi sledilo revolucionarnemu ruskemu pred vojno in v teku revolucije z dejanji zgledu. V proglasu jugoslovanske so- dokazali svojo zvestobo stvari socializma, cialnodemokratske stranke k dvodnevni ki pa v izvrševanju novih nalog nimajo splošni stavki 20 in 21. julija 1919, ki ga nobenih izkušenj in dostikrat tudi ne remnoaPmead dr^m: ° °U 383)’ ^ P^ebnega znanja in strokovne sposob- »... Boje se zmagovite ruske revolu- no*U: K &odeWan)u v ^P^vljanju države cije, boje se Ogrske, boje se eventualnih ie bl1 pritegnjen stari nameščenski uprav-novih revolucij. Zavedajo se, da ostanejo aparat, ki se je — v našem konkret-vsi imperialistični naklepi brez vsake nem primeru — disciplinirano in v veliki trajne veljave, ako se ne zaduši revolucio- večini prostovoljno vključil ▼ splošno narno Rusijo in Ogrsko. Zato pošiljajo mobilizacijo eil za graditev nove ljudske proti njima svoje čete, zato podpirajo države; poseduje znanje, izikuSnje, je di-vse, kar deluje prot. revoluciji. scipliniran, ima pa v veliki večini - ne Intervencija ▼ Rusiji in na Ogrskem ^ 6Voji krivdi — to napako, da mn je je zadnji poizkus kapitalizma, da si ohra- soostaviti solidne temelje našemu bodočemu blagostanju. Z novimi gospodarskimi ukrepi, s katerimi smo tako na področju industrijske ks.kor polirdelske proizvodnje odstranili še zadnje ovire ustvarjalni ljudski iniciativi, — ki že dajejo 6voje prve pozitivne rezultate — smo prav gotovo mnogo skrajšali dobo, ki nas še loči od resničnega ljudskega blagostanja. To upravičeno npanie ie potrdil tudi tovariš Tito v svojem nedavnem govoru na Cetinju, v katerem je rekel, da je najtežje že za nami in da nam bo odslej z vsakim dnem laže. Na področju državne uprave in ljudske oblasti je naša Partija storila vse, da bi oblast praktično prešla na široke ljudske množice, ki v socialistični državi morajo biti izvor in nosilec vse ljudske oblasti. Pravilnejše poti od te rii in je ne more biti! Na področju zunanje politike 6e odločno borimo za mir in za prijateljsko sodelovanje med vsemi narodi sveta, pri čemer je naša borba za mir sestavni del boja vsega miroljubnega človeštva proti vojnam sploh kot sredstvu za poravnavanje medsebojnih sporov med narodi. ZA SORAZMERNO PORAZDELITEV BREMEN NA PREBIVALSTVO Obrtništvu pri nas ne posvečamo dovolj pozornosti. Z vlogo, ki jo mora odigrali obrtništvo v novem sistemu naše notranje ureditve, bi se morali ukvarjati vsi organi, ki so prizadeti pri tem vprašanju, in pomagati pri pravilnem usmerjanju dela, ne pa samo obrtne zbornice. Kakor usmerjamo naše gospodarstvo v napredno obliko, ki naj dvigne ekonomsko in kulturno raven delovnega človeka ter obrambno moč naše države, tako je treba usmerjati tudi obrtništvo — ki je del tega gospodarstva — po tisti poti, ki ustreza naši socialistični stvarnosti in mestu obrtništva v našem gospodarstvu. Ekonomska politika zagotavlja (z Ustavo) obstoj in razvoj obrtništva, ker je popolnoma jasno, da industrija ne more nadomestiti tiste dejavnosti, ki jo danes oprav, lja obrt. Toda predvsem pomanjkljivo obravnavanje vprašanj obrtništva v naših pogojih ni privedlo do tistih uspehov, do kakršnih bi lahko. Zakon o obrtništvu in obrtnih zbornicah ni popoln, ker je samo korak naprej, ki pa še vedno zaostaja za realnostjo. Doslej še ni napravljen skoraj nikakršen pregled in niso dane smernice za delo obrtnih obratov. Pri nas so v glavnem štiri vrste obrti: 1. Državni obrtni obrati, ki so z vsemi obratnimi in osnovnimi sredstvi splošna ljudska last in za katere velja razdelitev akumulacije kakor za vsa druga podjetja splošne ljudske imovine (ne glede na do slej tako imenovana lokalna, republiška in zvezna podjetja). V tej vrsti obrtnih obratov so tudi vse težave, ki danes zavirajo dober razvoj obrtništva in ki izhajajo iz dosedanjega zakona o ljudskih odborih in iz finančnih predpisov. 2 Obrati, last družbenih organizacij, za katere velja isto načelo kakor za obrate splošne ljudske imovine in ki zaradi togosti naših uredb nimajo takega razvoja, kakršnega bi lahko imeli. Iz teh obratov presežna vrednost ne gre v splošno ljudsko imovino, marveč v last družbenih organizacij, ki jih upravljajo. 3 Zadružni obrtni obrati, v katerih so lastniki vseh osnovnih in obratnih sredstev obrtniki, ki so se prostovoljno združili ter delajo v teh obratih sami brez tuje delovne sile. Vsa akumulacija po odbitku davka je njihova last in jo vlagajo v razširjenje in moderniziranje obrata ali pa si jo razdelijo med seboj. Ob likvidaciji vadruge razpolaga z vso imovino ljudski odbor - 4. Obrtni obrati, last posameznikov, ki v njih delajo sami ali pa imajo najeto delovno silo, ki dela zanje. Vsa akumulacija, ki ostane po plačilu davka, gre v žep privatnika in služi njegovemu bogatenju. Ni namen tega članka, da piše o obrtništvu in njegovem mestu v današnji socialistični državi, ker je to vprašanje še dokaj nejasno predvsem zaradi številnih nerešenih vprašanj, ki naravnost kriče po obravnavanju. Dotaknili pa bi se radi le' enega problema, ki je po našem mnenju v današnjih pogojih naše družbene stvarnosti v nasprotju s socialistično graditvijo in z našo gospodarsko politiko. Po sprejetju zakona o delavskih svetih, ki pomeni vključitev vedno širšega kroga prebivalstva v izvrševanje nalog, ki jih je doslej opravljal državni aprat, je bila sprejeta ali pa se še pripravlja vrsta ukrepov, ki bodo vodstvo po delovnih kolektivih še utrdili. Eden najvažnejših ukrepov je razpolaganje z dobičkom. Razumljivo je, da se bo interes delovnih kolektivov za pravilno videnje, investiranje sredstev, za asortiman, delovno disciplino, število uradništva itd. * tem ogromno povečal. Od tega je tudi odvisna udeležba na dobičku. Z zvišano produkcijo bo na razpolago več predmetov široke potrošnje, z medsebojno konkurenco bo nujno prišlo do znižanja cen, to pa pomeni tudi ustvarjanje višje življenjske ravni. Bremena našega ljudstva za ustvarjanje pogojev za boljše življenje, skrb za čim večjo storilnost, pa niso porazdeljena na vse naše prebivalstvo sorazmerno. Še vedno je glavno breme na delavcih in nameščencih naših gospodarskih podjetij, medtem ko manjši del prebivalstva teh težav ne občuti toliko in nekateri na ta račun celo špekulirajo in bogate. Čeprav jo odvzeta možnost, da postanejo kapitalisti z velikimi obrati, pa vendarle živijo na račun tuje delovne sile, pa tudi na račun pomanjkanja predmetov široke potrošnje in uslug. Možnost špekulacije in bogatitve na račun prebivalstva pa je da nes dana privatnemu proizvajalcu, ki ima 7emljo, stroje, orodje in delovno silo. Prav temu vprašanju pa je bilo doslej posvečene premalo pozornosti. Med privatne O problemih obrtništva proizvajalce spadajo tudi obrtniki in lastniki obratov, ki so podobni obrti. V Sloveniji je registriranih vseh obrtnikov in obratov, ki so podobni obrti, 16.258. Od tega je obratov splošne ljudske imovine 1657 z 10.821 delovne sile; obratov, ki so last družbenih organizacij, je 88 in imajo 1038 delovne sile; zadružnih obratov je 540 s 3700 delovne sile, privatnih obratov pa je 13.979 z 12.096 de. lavci (podatki 31. XII. 1950). Ker v tem članku obravnavamo prav privatne obrtnike, bi bilo treba malo podrobneje analizirati njihov sestav. 13.979 obrtnikov zaposluje 7222 pomočnikov in delavcev, 4771 vajencev in 103 administrativne moči. Od teh 13.979 obrtnikov je 10.046 takih, ki delajo sami, brez tuje delovne sile (o vajencih in administrativnih močeh zdaj ne razpravljamo). V nekaterih primerih zaposlujejo sicer tudi rodbinske člane kot poifiožno delovno silo, toda ti niso registrirani ter jih zato ne štejemo za obrtne delavce. Ti obrati so v glavnem na našem podeželju in so s svojimi uslugami namenjeni izključno prebivalstvu. Večina opravlja celo dela, ki so v tesni zvezi s kmečko dejavnostjo. Tako je n. pr. med njimi 1347 potočnih mlinov, 717 kovačij, 856 mizarskih delavnic, 385 žagarskih obratov, 1120 krojaških delavnic, 727 šivilj, 1571 čevljarskih delavnic. Iz navedenih številk je razvidno, da nad dve tretjini obrtne dejavnosti brez tuje delovne sile obsega 7 strok, ki so za naše podeželje najznačilnejše. Ce k temu dodamo še tipične dejavnosti za kmečke potrebe, t. j. kolarstvo (346), sedlarstvo (184), lončarstvo (58) in podobno, nam pokaže dejanska slika, da so mali obrtniki izven industrijskih središč, to je, na našem podeželju. Z eno ali dvema obrtnima delavnicama je 3210 obratov in zaposlujejo 4199 tuje delovne sile, medtem ko zaposluje 723 preostalih obrtnikov po 3 ali več tujih delovnih moči, kar je, v številu izraženo, 3023 delovnih moči ali povprečno po 4 na obrat. S takim številom tujih delovnih moči na obrat pa je mogoče že v mnogih strokah živeti, ne da bi obrtnik sodeloval y proizvodnji. Presežna vrednost, ki jo proizvajajo obrtniški delavci in pomočniki, ustvarja obrtnemu lastniku akumulacijo, ki gre izključno za njegove investicije ali za njegovo boljše življenje, t. j. za njegovo osebno bogatenje. V prvih povojnih letih je nastal v našem obrtništvu dokaj izjemen položaj, ki je bil posledica bodisi pomanjkanja surovin in nadomestnega orodja, še bolj pa precejšnjega znižanja števila obratov v primeri s predvojnim Zaradi tega, deloma pa tudi zaradi planskih nalog, ki so jih opravljali privatni obrtniki, je storilnost uslug za prebivalstvo precej padla. Obrtniki so odklanjali delo za široko potrošnjo, saj so jim ustanove in podjetja dajala ves material (in slabo kontrolirala porabo) ter več ali manj plačevala brez prave kontrole njihove izdelke in storilnost. Se zdaj zahtevajo mnogi obrtniki — če sploh prevzamejo delo — plačilo, ki često presega dejansko vrednost porabljenega časa in materiala, in zanj tudi ne izdajo računa, ker se na ta način izognejo finančni kontroli, ki bi lahko pravilno odmerila davek. Od skoraj 14.000 privatnih obrtnikov jih nad polovica še prejema karte za hrano in industrijske bone. Razen tega pa jih dobijo še vsi njihovi pomočniki in delavci (v glavnem ne dobivajo kart in bobnov obrtniki, ki imajo zemljo). To pomeni, da dobiva v Sloveniji okoli 20.000 obrtnikov, obrtniških pomočnikov in delavcev živilske nakaznice in bone. Zadnje mesece se je na številnih sestankih predej govorilo o delitvi kart in bonov obrtnikom. Nekateri so zagovarjali vse obrtnike, češ da so do kart in bonov upravičeni tako kakor industrijski delavci. Toda če primerjamo obrtnike z delavci v našem gospodarstvu, potem lahko ugotovimo, da imajo prvi privilegiran položaj (v državi, ki odpravlja izkoriščanje človeka po človeku). Po odločbi o režijskih prebitkih in zaslužku v obrti (Vestnik urada za cene pri PVLRS št. 20 1947) ima obrtnik pravico, da zaračuna režijski prebitek na mezde v višini od 40 °/o do 150 %, s katerim krije stroške svojega obrata. Ima pa tudi pravico do zaslužka na mezdah, ki se giblje od 10 do 25 %, in zaslužka pri materialu, ki je 6%. To pomeni, da zasluži obrtnik pri enem pomočniku ali delavcu, če je niegov plačilni fond 4000 X X 12 = 48.000 din, povprečno 9R00 din brez 6 % zaslužka na materialu, toda to v primeru, da se drži predpisanega cenika. Za primer navajamo rajonski obrtni obrat, v katerem delata 2 delavca (mojster in pomočnik) in sta odvedla v enem letu 105.000 din. Ta obrat, ki niti ne spada med posebno dobre, lepo kaže, kakšno mora biti razmerje pri privatnem obrtni, ku, ki razen drugega niti ni dolžan izvrševati vrsto drobnih administrativnih in finančnih predpisov, ki veljajo za državne obrate. Privatni obrtnik porabi vso presežno vrednost (po plačanem davku) za svoje investicije, za svoj dvig življenj- ske ravni itd., in to ne samo presežno vrednost, ki si jo je sam ustvaril, marveč tudi presežno vrednost, ki so jo ustvarili njegovi delavci. Delavec v socialističnem gospodarstvu ustvarja s svojo presežno vrednostjo akumulacijo za splošne potrebe, obrambno moč države, za novo industrijo, ceste, železnice in bo po novem finančnem sistemu dobil samo del dobička, za svoje delo pa dobiva plačo, industrijske bone in živilsko nakaznico. Obrtnik ni vezan na urno mezdo, marveč računa svoje proizvode in usluge po lastni Državni institut za fizkulturo razpisuje NATEČAJ za sprejem učencer r I. semester šolskega leta 1951/52 Študije na institutu imajo stopnjo šludija na drugih fakultetah in trajajo štiri leta (osem semestrov). Po končanih študijah dosežejo kandidati kvalifikacijo profesorja fizične vzgoje v šolah ali za delo v športnih organizacijah v svojstvu inštruktorja in trenerja. Pogoji za sprejem so: „ da je kandidat dokončal srednjo šolo z višjim tečajnim izpitom, da ni starejši od 27 let, da bo na zdravniškem pregledu v institutu proglašen za sposobnega za ta študij in da z uspehom opravi sprejemni izpit. Podrobnejše podatke o pogojih sprejema lahko dobite v Direkciji instituta. Predpisano taksirane prošnje za sprejem pošljite Direkciji Državnog instituta za fizkulturu, Beograd, Deligradska 27, najpozneje do 30. avg. 1951. Zdravniški pregled in sprejemni izpit bosta v Državnem institutu za fizkulturo v Beogradu, Deligradska 27, od 17. do 19. septembra 1951. Vpis v I. semester bo 20. septembra 1951. Začetek pouka 21. septembra 1951. Ii Direkcije Državnega instituta ta fizkulturo VISOKO Ing. arh. Boris Kobe: Visoko v XVII. stoletju uvidevnosti ali neuvidevnosti (samo za nekatere stroke je določena višina, ki jo sme zaračunati). To pomeni, da zasluži obrtnik, ki ima na primer enako kvalifikacijo kot mojster v industriji, mnogo več in da dobiva industrijski delavec v najboljšem primeru enako plačo kakor obrtni pomočnik pri privatniku. Razlika, ki pa je ogromna, je prav v tem, da presežna vrednost obrtnega pomočnika ali delavca ne gre za splošne potrebe, marveč izključno v žep privatnika. Popolnoma jasno je, da tako stanje ne ustreza našim razmeram in da bi se moralo tudi tu /uvesti socialistično načelo, po katerem ne sme biti izkoriščanja človeka po človeku. Pri tem imajo ogromno vlogo naši sindikati, saj gre za dejstvo, da določen manjši del prebivalstva ne čuti tistih bremen, ki jih nosijo v glavnem delavci in nameščenci naših gospodarskih podjetij in ustanov. V nekaterih republikah so skušali urejevati dobiček privatnikov z omejevanjem delovne sile. Toda dokler se odnos skupnosti, to je države, do privatnikov ne spremeni in se jim daje še privilegiran položaj z boni in kartami, ki so dejansko denar, bo ostal kapitalistični element v osebi obrtnika s tujo delovno silo. Mi smo zavzeli tudi stališče, da kmet - posestnik, ki svobodno prodaja svoje proizvode in uporabi vrednost za svojo osebno korist, ne more zahtevati in tudi ne dobiti tistih bonitet, ki pripadajo našim delavcem in uslužbencem, in jih tako ne more dobiti tudi tisti obrtnik, ki uporabi dobiček izključno za sebe. Tudi on bi moral kupovati predmete po prostih cenah. Naša ustava zagotavlja obstoj obrtništva, tudi petletni plan je za obrtništvo predvidel veliko vlogo pri graditvi socializma. Toda naša dolgoletna borba in sedanja graditev socializma si je zadala nalogo, da za vse naše narode, za vse naše prebivalstvo zgradi boljšo bodočnost in srečnejše življenje, zato pa je dolžan vsak državljan prispevati skupnosti. Ne boj proti privatnim obrtnikom nasploh, toda zagotoviti je treba pravilno porazdelitev bremen na vse prebivalstvo naše države. V. S. Delavski sveti In novi HnanCnl sistem Uvedba delavskih svetov v naši državi je nedvomno velikega revolucionarnega pomena, saj označuje prvič v zgodovini delavskega gibanja začetek prehoda k uresničevanju velike revolucionarne ideje o vodenju gospodarstva po neposrednih proizvajalcih. Za našo dobo je uvedba delavskih svetov Se posebno pomembna prav zaradi tega, ker pomeni prelom z doslej praktično uveljavljenim načinom urejanja porevolucijske graditve družbenega življenja ▼ Sovjetski zvezi, z načinom, ki so ga skušali od tam nasilno uveljaviti povsod, kjer je zmagala oblast delovnega ljudstva in ki pomeni v bistvu le oživitev tendenc vladanja nad delavskim razredom, tokrat s strani birokrat-ske kaste. Prav zaradi tega je uvedba delavskih svetov pomembna ne le za našo graditev socializma, marveč je hkrati tudi zgled in močna spodbuda delovnemu ljudstvu sveta. Zakon o delavskih svetih je bil pri nas sprejet v dobi, ko so vladale še take oblike vodstva gospodarstva, ki so bile preračunane na dokaj centralizirano upravljanje pb državnih organih. Zaradi tega je nastala po izvolitvi delavskih svetov, ki imajo nalogo upravljati gospodarstvo v imenu neposrednih proizvajalcev, nujna potreba spremeniti dosedanji sistem vodstva gospodarstva, ga demokratizirati, sprejeti take ukrepe, ki bodo omogočili prehod iz upravljanja po državnih organih v upravljanje po delovnih kolektivih. Decentralizacija vodstva gospodarstva, uvedba delavskih svetov, sprostitev blagovnega prometa, sprostitev zunanje trgovine, pripravljanje novega finančnega sistema, sistema planiranja itd., vse to so konkretni ukrepi, ki kažejo postopne, pa vendar temeljile spremembe na poti k demokratizaciji vodstva gospodarstva in uresničevanja gesla: Tovarne delavcem! Za pravilno in uspešno delo delavskih svetov bo imel prav gotovo najdaljnosež-nejše posledice novi sistem planiranja in finančni sistem Za pravilno razumevanje teh posledic pa si je vsekakor treba ogledati vsaj v'nekaterih najbolj grobih črtah razlike, ki bodo nastale med novim siste mom in tem, ki je veljal v praksi doslej. Eden osnovnih kriterijev stopnje demokracije je, s kakšnim deležem presežnega produkta razpolagajo delovni kolektivi. V7 našem dosedanjem sistemu smo prišli od prepričanja, da je državna lastnina odlo čilne važnosti za graditev socializma, do prepričanja, da morajo državni organi voditi državno lastnino, vse gospodarsko življenje, pa tudi vsa državna podjetja. Temu izhodišču primeren pa je bil tudi sistem vodstva gospodarstva. Plan, ki ga lahko imenujemo tudi splošna metoda vodstva, je podrobno določal posamezne naloge za vsako posamezno podjetje, določal je potrebe gospodarstva in pod )etja, investicije, razširjeno reprodukcijo itd. Vsako podjetje je bilo s svojimi rezultati vezano na proračun, ali z drugimi besedami povedano, vsa akumulacija — z malenkostno izjemo, zajeto v fondu vodstva — je šla v en fond, ki je bil hkrati tudi osnovni materialni vir za financiranje vseh izdatkov države. V ta-kem položaju, ko mora vsako posamezno podjetje vplačati vso svojo akumulacijo, ali skoraj vso, v proračun in dobi iz proračuna vse, kar rabi, je težko govoriti o podjetju kot samostojni gospodarsko organizacijski enoti, pa tud/ ni mogoče resno govoriti o zagotovitvi materialne baze za vsako podjetje, t. j., da podjetje na bazi lastnih naporov in ustvarjenih sredstev izvršuje določene naloge. Potemtakem je državni parat s pomočjo plana, kontrole, postavljanja direktorjev za vsako posamezno podjetje itd., konkretno vodil podjetja, oziroma je imel v rokah osnovno vodstvo. Pri tem pa je treba upoštevati, sicer ne odločilen, pa vendarle važen vpliv, ki ga je imel na to vodstvo drugačen odnos delavcev do 6blasti, odnos, ki je temeljil na zavesti, da je to oblast delovnega ljudstva. Takega sistema vodstva gospodarstva, ki je bil doslej nujen, če upoštevamo ogromne napore, ki smo jih morali premagati po vojnem opustošenju, seveda ni mogoče spraviti v sklad z doslednim vodstvom gospodarstva po delavskih svetih, kajti sicer bi imeli delavski sveti dokaj formalen in deklarativen pomen, v najboljšem primeru pa bi bili lahko samo ena oblik sodelovanja delavcev pri upravljanju gospodarstva po državnem aparatu. Razen tega pa izhaja iz razumevanja, da mora iti vsa akumulacija v državne roke in da se tu razdeljuje po planu, tudi ogromna, v bistvu tudi materialna sila državne birokracije. Zaradi spoznanja nevarnosti birokracije in zaradi dejstva, da je državna lastnina lahko samo prehodna stopnja, nikakor pa ne vrhunec komunistične lastnine, kakor to trdijo v Sovjetski zvezi, je naš razvoj k socialistični demokraciji toliko bolj odločen. V zvezi s spremembami v vodstvu gospodarstva, ki imajo svoj začetek v uvedbi delavskih svetov, pa je treba reči, da so plod naših dosedanjih naporov in bogatih izkušenj. Delavski sveti in neposredno upravljanje gospodarstva po proizvajalcih je nedvom no osnovna in idejna postavka pri pripravljanju novega gospodarskega in finančnega sistema. Dosedanje izkušnje iz dela delavskih svetov, ki kažejo, da je bil eden osnovnih in najtežjih problemov, kar je zaradi ostankov centraliziranega vodstva po državni upravi razumljivo, prav vsebina in način njihovega dela, pa so nas o tej nujnosti spremenitve sistema vodstva gospodarstva samo še podkrepile. Preden bi prešli na obravnavanje položaja delavskih svetov v zvezi z novim finančnim in gospodarskim sistemom, si oglejmo še eno vprašanje, ki je prav tako izredne važnosti, in sicer dosedanji odnos proizvajalca do podjetja in do delovnega kolektiva. V dosedanji gospodarski ureditvi proizvajalec sam nima nobenih posebnih interesov za stanje v celotnem podjetju, če seveda izvzamemo pomembno zavest samih proizvajalcev, ki skrbijo za stanje podjetja ne glede na vse materialne koristi. Sistem nagrajevanja, ki je bil sicer v bistvu pravilno postavljen, vendarle ni odločilno menjal odnosa proizvajalca do podjetja, kakršen obstoji v kapitalističnih podjetjih. Materialni stimulans proizvajalca za cenejšo in boljšo proizvodnjo pod jet ja kot celote je bil zelo majhen. Njegov interes je bil osredotočen na n jegovo delovno mesto, da tam čim bolje izpolni normo ne glede na to, kakšen bo skupni rezultat podjetja. Podjetje je lahko delalo celo z izgubo, pa je bil vendarle posameznik zadovoljen, če je na svojem mestu dobro opravil normo. Potemtakem je bil ' interes posameznega proizvajalca precej zasebne narave in ni bil bistveno spremenjen od odnosa, kakršen vlada v kapitalističnih 'podjetjih, čeprav je obstajala bistvena razlika v tem, da je šel zdaj ves presežek dela v splošnodružbeni fond, medtem ko je šel prej v žep kapitalista. Toda materialna stimulacija izven redne delavčeve plače v obliki fonda vodstva, ki je služil za nagrajevanje tistih, ki so se posebno izkazali, le ni mogla dovolj vzbuditi interesa proizvajalca za delo celotnega podjetja. Tesno povezano s tem vprašanjem pa je tudi vprašanje odnosa delavskih svetov do podjetja. To je pravzaprav samo dvoje vprašanj in še to le grobo nakazanih, ki pa vendarle dajeta osnovo za nadaljnje razpravljanje o temeljnih spremembah, ki nastajajo v delu delavskih svetov z uvajanjem novega finančnega sistema in sistema planiranja. Katere so te bistvene spremembe? Predvsem se spreminja način razpolaganja z ustvarjeno akumulacijo. Medtem ko je podjetje prej odvajalo vso akumulacijo, ali skoraj vso, v državni proračun, bo odvajalo odslej le en del, in sicer mnogo manjši od tistega, s katerim bo delovni kolektiv razpolagal sam. Računajo, da bo podjetje razpolagalo z okoli 70 % akumulacije. Razlika, ki nastaja tu, je vsekakor ogromna in nedvomno daje materialno osnovo za delo delavskega sveta. Vsakomur je jasno, da skoraj ni mogoče primerjati pogojev delavskega sveta v dobi podrobnega planiranja in popolnega od-janja akumulacije z delom v pogojih, ki omogočajo podjetju dokajšnjo samostojnost. Razen tega pa se spreminja tudi sistem planiranja, ki ne bo določal vsakemu podjetju vse podrobne naloge, pa tudi potrebe, marveč bo omejen na nekaj osnovnih splošnih nalog, in sicer bo planirano izkoriščanje kapacitete, obveznost podjetja glede ustvarjanja presežka dela, oziroma splošne stopnje akumulacije, obveznost podjetja, da ustvari sredstva za splošne družbene potrebe, zaenkrat trdno planiran plačilni fond itd. Na splošno bo planiranje omejeno le na nekaj osnovnih proporcev. Razen trdnih cen za okoli 250 surovin se bodo vse ostale cene formirale na bazi ponudbe in povpraševanja. Delovni kolektiv z delavskim svetom na čelu bo torej na bazi obstoječih kapacitet cen surovinam, cen, ki jih za posamezne predmete priznava trg pri zamenjavi itd., napravil plan in se boril za izpolnitev tega plana. Pri tem pa bo skrb kolektiva samega, da bo svoje proizvode prodal, zato pa bo tudi skrbel za dober sortiment, ki bo ustrezal potrošnji, za dobre surovine pa tudi za kvaliteto proizvodov in za nizke proizvodne stroške. Ena najvažnejših stvari, ki jih mora rešiti novi finančni sistem, je zagotovo povezovanje individualnega interesa s kolektivnim interesom podjetja. V bistvu bo ohranjeno staro načelo nagrajevanja po delovnem učinku vsakega posameznika, kar je nujno za stimulacijo proizvodnosti dela na posameznem delovnem mestu. Hkrati s tem pa bo dal novi finančni sistem tudi materialna sredstva za povezovanje individualnega interesa s kolektivnim interesom podjetja v obliki udeležbe proizvajalcev • pri ustvarjenem dobičku. Delež pri dobičku pa ni odvisen samo od tega, koliko je dal posameznik v proizvodnji, marveč od tega, koliko je dala celota. Potemtakem odslej delavcu na določenem delovnem mestu ne bo več vseeno, če je n. pr. norma tovariša pri sosednjem stroju nerealna in jo lahko la brez napora visoko presega, niti mu ne bo vseeno, če je sodelavec pri delu malomaren ter izdeluje proizvode slabe kvalitete itd. Z novim finančnim sistemom bo dobil delavski svet pa tudi vsak posamezni delavec široke možnosti, da vpliva na notranjo organizacijo podjetja, na efekt dela vsakega posameznika pa tudi na razdelitev dela v podjetju Delavski sveti bodo zdaj postali v resnici gospodarji podjetja, saj bodo upravljali z največjim delom akumulacije. Namesto državnih organov bo po uvedbi novega finančnega sistema sodelovalo pri razdelitvi narodnega dohod, ka nad 40.000 podjetij. Milan Meriun S Osnovne misli o aktualnih problemih ob premeščanju gradbenih strohovniahov (OSNUTEK ZA 3IRŠO DISKUSIJO 0 BODOČI SVOBODNI IZBIRI SLUŽBENIH MEST) V našem listu smo objavili li. julija članek »O nekaterih problemih gradbeništva*, ki je dal zaključke diskusij, povzročenih s polemičnimi članki v »Borbi*. Današnji članek obravnava eno nadaljnjih vprašanj našega gradbeništva. Problem zaposlitve in s tem v zvezi premeščanje iz Slovenije v druge republike zanima gradbenega strokovnjaka danes bolj kot kdaj prej. Gradnja naše težke industrije, ključnih objektov, glavnih prometnih žil in energetskih centrov v prihodnjih letih, to so glavne n» Joge naše socializacije in so koncentri rane večinoma v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Črni gori. Vprašanje njihove dograditve je odvisno v mnogočeni od strokovnega kadra, ki ga v teh republikah ni dovolj in ki ga je treba poslati iz tistih delov naše države, kjer je večina glavnih objektov že dograjenih ali v končni fazi in kjer so postali strokovnjaki v operativi, v projektantskih in drugih ustanovah manj potrebni in po-grešljivj. O nujnosti gradbenih del v omenjenih republikah ni debate, toliko je dokazov, da si je vsak gradbeni strokovnjak na jasnem o nujno potrebni pomoči pri teh delih za zgraditev bodočih glavnih industrijskih središč. Slovenija je dala doslej razmeroma največ svojih strokovnjakov v druge republike in jih še daje, toda vsako leto ee teže odločijo tisti, ki dobijo pozive in dekrete za odhod na nova službena mesta. Znano je in mnogo se je pisalo prav letos v tej zvezi v našem časopisju, v »Borbi«, »Politiki« in sarajevskem »Oslobodjenju« o problemih prihajanja strokovnega kadra iz Slovenije, Hrvatske in Srbije v druge republike. Prikazane so bile težave pri premeščanju posameznikov razen nekajjizjem, njihov trdovratni odpor, javno so bila navedena imena inženirjev in tehnikov, ki so se * najrazličnejšimi argumenti odtegnili premestitvi. Nimam namena dotakniti se v tem spisu s kakršno koli kritiko osnovnega načela pri vsakoletnem določanju števila in izbire onih, ki so bili določeni z najvišjega mesta personalne službe za te premestitve. Znane so težave, s katerimi se borijo personalni organi, da dokažejo nujnost in potrebo premestitve vsakemu posamezniku. Znana je pomladi vsakega leta v Sloveniji »bosanska psihoza« med gradbenimi inženirji in tehniki, znani so, potem ko so dekreti za premestitev razdeljeni, argumenti, ki jih večina uporablja, da se izogne premestitvi: družinski problemi, zdravniško spričevalo. Nekateri pa celo odklanjajo premestitev pod vsako ceno in se izpostavijo disciplinskim kaznim, ki vodijo celo na sodišče. Redki so tisti, ki takoj sprejmejo premestitev in odidejo na določeno službeno mesto. Vsakoletna premestitev in zamenjava strokovnjakov se zaradi tega zavleče v sredino gradbene sezone, ko Bta predaja ali prevzem nove dolžnosti mnogo težja in znatneje ovirata napredek dela, kakor bi ga sicer, če bi se to izvršilo v začetku leta. Strokovnjaki, ki so izpolnili svojo dolžnost, čakajo zato po več mesecev na zamenjavo, čeprav tega ne bi bili dolžni po uredbi, 6 katero so bili premeščeni. Vprašanje je, zakaj gradbeni strokovnjaki vedno teže prihajajo na nova službena mesta izven Slovenije in kako rešiti ta problem, da bi premestitev za določeno dobo ne bila strašilo in da ne bi rodila odpora pri tistih, ki so za to določeni oziroma poklicani, in kako rešiti na najbolj svoboden način prihajanje strokovnjakov na mesta, ki čakajo nezasedena na gradbiščih ali v projektivnih zavodih v Bosni in drugih potrebnih republikah. Predvsem je potrebno proučiti, zakaj vlada v Sloveniji mišljenje, da so pogoji drugje slabši kakor doma in da že beseda »Bosna« ali »Makedonija« vsakomur vzbuja resne pomisleke glede zdravstvenega stanja, pravilne zaposlitve, življenjskih razmer in marsičesa drugega, Jasno je, da ni vsakdo, ki je določen za službeno mesto, zelo oddaljeno od stalnega mesta bivanja, sposoben za daljšo dobo premestitve. Med nami v Bosni so kolegi, ki so že v tistih letih, ko so že prekoračili dobo najboljših moči ustvarjanja, bolehni, družinski očetje z nad 4 otroki, kolegi z dolgoletno prakso v specialni stroki itd. Vsi ti ljudje so se težko ločili od svojih domov in svojega dela in teže živijo sami kakor pa mlajši kolegi brez družin. Niso to sentimentalnosti. marveč dejstva, ki jih bo doživel vsakdo,, ko bo v teh letih, čeprav danes misli drugače. Za te kolege je tudi preselitev družine večji problem, kakor bi se to moglo misliti. Pravilno bo tudi. če navedem nekaj primerov, ki osvetljujejo zgrešeno premestitev in zaposlitev nekaterih strokovnjakov takoj v začetku, ko so bili stavljeni na razpolago za delo v drugi republiki. Primer: starejši višji tehnik iz Slovenije, ki je dokazal svojo bolehnost takoj ob premestitvi in ki ima razen tega družino s štirimi otroki, je bil, čeprav se je upravičeno branil, prisiljen nastopiti mesto v Bosni. Po devetih mesecih dela v operativi na terenu je rosno zbolel in odšel na šestmesečni dopust ter je nato dobil razrešnico, s katero se je vrnil domov kot bolnik z omejeno delovno sposobnostjo. V tem primeru je na eni strani podjetje, kateremu je bil v Bosni dodeljen, izgubilo na svojem gradbišču ob njegovem odhodu vodstvo »redi dela; brez nadomestila je delo na tem gradbišču zelo trpelo, z druge strani pa je strokovnjak, dokazujoč že takoj v začetku svojo nesposobnost za opera-tivo in premestitev, dosegel to, da je živčno še bolj oslabel in je njegovo bodoče delo problematično. Takih prime-je, žal, še več. Končni rezultat pri t*h, doma na videz zdravih ljudeh, ker 6r> v oskrbi družine, je ta. da postanejo P° določenem času terenskega dela ne-•Posobnj za delo in to za daljšo dobo. Potrebno bi bilo torej kakor za vsak sprejem v državno službo zdravniško spričevalo, da je kandidat res sposoben za premestitev pod določenimi pogoji. To so torej primeri, ki bi jih ne bilo ireba. Drugi zgrešeni primer razporeditve ponazoruje nepravilnost, ki se v več primerih javlja ob določitvi novega službenega mesta. Še vedno prevladuje mišljenje, da je človek, ki nosi naslov ing. ali ing. arh., ali ki je diplomiran tehnik, sposoben ža vse posle v gradbeništvu. Zato se dogaja neredko, da so arhitekti zaposleni tudi v nizkih gradnjah, statiki v planu, dolgoletni strokovnjaki pri gradnji železnic v visokih gradnjah itd. Težko je dokazati posebno v Bosni, da obstajajo stroke, za katere so se posamezniki specializirali, si ustvarili s tem veliko znanje in sposobnosti v specialni stroki in ki seveda pričakujejo, da bodo postavljeni na mesto, ki jim ustreza in na katerem bodo lahko dali največ od svojega znanja. Toda v tem se veliko greši, še vedno je nerazumevanje na najvišjih mestih za pravilno specialno zaposlitev. Značilni so nekateri primeri. Premeščeni kolega ing. arh, je moral sprejeti mesto šefa nekega gradbišča, čeprav je dokazal, da se je dolgo vrsto let pečal izključno s projektiranjem, največ z notranjo arhitekturo. Drugi ing. arh. — urbanist — je bil prav tako postavljen na veliko gradbišče kot vodja in je z veliko težavo in šele z energičnim nastopom kot velika izjema dosegel zamenjavo,- ker je dokazal, da je samo urbanist, kar sedaj z velikim uspehom izvršuje. Jasno je, da tak strokovnjak ne pozna organizacije gradbišča niti nima čuta in dovolj izkušenj ter se ne znajde v problematiki operative. V takem primeru trpi gradbišče, ki zahteva sposobnega operativca in ki ne more čakati, da se šef gradbišča šele nauči in potem začne pravilno voditi gradbena dela. V takem primeru bi morala biti dva strokovnjaka na tem gradbišču, dokler se novi ne bi popolnoma znašel, če je to v določenih primerih sploh mogoče. Toda za to je premalo kadra, gradbena dela pa so večinoma nujna. Lahko bi naštel veliko takih primerov, v katerih so posamezni kolegi z vsemi mogočimi dokazi* s prošnjami in pritožbami dokazali svojo specialnost in dobili vedno enake odgovore, da ni kadra za zamenjavo ali celo odgovor, da bo zadeva rešena po končanem dveletnem roku, kar je seveda popolnoma zgrešeno, ker nobeden izmed njih ni prišel služit rok v drugo republiko, ampak delat po svojih sposobnostih. Bosna in druge republike potrebujejo predvsem strokovnjake operativce, šele potem projektante in druge gradbene strokovnjake. To bi morali vedeti vsi, ki jih premeščajo in ki jih sprejemajo v službo. Ker pa je izrazitih operativcev v primeri s potrebami malo giede na skupno število razpoložljivega kadra, morajo nadomeščati strokovnjake v operativi tisti, ki so operativi najbližji, a predvsem mlajši inženirji in tehniki, ki si s prakso na gradbiščih pridobivajo dragocene izkušnje za bodoči projektantski in konstruktivni poklic. To je glavno pravilo, ki ga postavljajo ob vsakem razgovoru o pravilni zaposlitvi kadrov. Toda kako je v resnici? V civilni in vojni operativi v Bosni so na službenih mestih najrazličnejši strokovnjaki iz drugih republik, iz vseh mogočih strok, večinoma starejši, med njimi projektanti železniške stroke, statiki, arhitekti itd. Med njimi‘so izrazili operativci, ki Izvršujejo svoje naloge stoodstotno, ker so pač zato usposobljeni, vtem ko dela ope-rativa drugim velike težave. V projektivnih zavodih sedijo večinoma mlajši kolegi, ki so šele pred nekaj leti, d&, celo pred dobrim letom končali študije in ki sicer vzorno izdelujejo načrte kot šolske primere, vendar brez praktičnih izkušenj. Zato se pogosto dogaja, da so načrti izvršeni brez tistih preizkušenih detajlov in brez opažnih načrte* in drugega, kar je nujno potrebno na gradbiščih in kar pravilno izdela samo projektant, ki ima dolgo prakso za seboj. Nesporno je tudi dejstvo, da potrebuje izkušeni prejektant za svoje delo mnogo nianj časa kakor mladi projektant, ki išče po literaturi, česar si s prakso še ni pridobil. Mesto takim mladim strokovnjakom je torej na gradbišču in ne takoj po diplomi v projektivnem zavodu ali institutu. Taki primeri so tako številni, da jih ni ipotrebno posebej navajali, vendar se žal še vedno malo upoštevajo in popravljajo. Kako je pa z oskrbo in življenjskimi pogoji v drugih republikah? Življenjske prilike v Sloveniji so za tiste, ki odhajajo, merilo, po katerem presojajo življenje drugod. Vsak teren ne pomeni udobnosti in tam primanjkuje običajni nujni konfort, pa naj bo v Sloveniji ali v Bosni. Glede na to. da so življenjski pogoji drugod le različni od domačih v branj in stanovanju in raznih drugih potrebščinah glede na oddaljenost od doma, potrebuje vsakdo več sredstev, da si vsaj približno uredi življenje po običajnem načinu. V mestih je to manj potrebno kakor na deželi. Večinoma so tu ljudje prepuščeni sami sebi pri Izbiri hrane in stanovanja, če se že ne zadovoljijo z nakazanim. Vse to seveda vpliva na razpoložljiva denarna sredstva posameznika, Brez dvoma so vsi našt strokovnjaki v drugih republikah razmero-da slabo nagrajeni in se to pojavlja pri vsakem kot glavni problem. Z republiškim dodatkom po uredbi naj bi bila plača urejena bodisi za oženjenega ali 7,a samca, kar velja tudi za ženskega strokovnjaka, V težjem položaju so tisti, ki so pustili družine doma in živijo v ločenem gospodinjstvi!, za katero ne prejemajo nobenega dodatka, češ da je v republiškem dodatku vsebovan tudi dodatek za ločeno življenje. Na ta način prejema samec prav toliko kakor poročeni strokovnjak. Ta anomalija s© ie rešuje dolgo časa, vendaT doslej brez rezultata. V operativi je skoraj vsak drug zaslužek razen osnovnih dohodkov nemogoč, ker zahteva prisotnost na gradbišču od vsakogar delo od jutra do večera. V boljšem položaju so strokovnjaki v projektivnih zavodih, ki delajo po normi, drugim zopet preostane popoldanski čas za delo, če ga po naključju najdejo, in to se posebej honorira. Prejemki po zakonu, višina republiških in terenskih dodatkov so znani, o tem ni potrebno razpravljati. Vse je za vsakega enako, čeprav bi se morala eksponirana in oddaljena službena mesta nagraditi individualno po teži jn zahtevnosti dela. Menim, da ima vsakdo, ki dela pod težjimi pogoji na terenu, pravico do višjih nagrad kakor njegov kolega v pisarni. Zato je korekcija dohodkov nujno potrebna. In končno naj bo omogočen vsakomur skromni prihranek v obliki dobička kot nagrada za delo, ki ga opravlja izven svoje! ožje domovine. Posebno vprašanje je pri oženjenih strokovnjakih obisk, družine in s tem v zvezi vsi potni stroški, še vedno velja neki dogovor, ki nj uzakonjen,' da se lahko dovoli vsak mesec po dva dni dopusta, odnosno po dveh mesecih štiri dni za obisk družine v Sloveniji. Toda kdo si lahko privošči to potovanje, za katero je treba vedno 3—4000 dinarjev, ker ni nobenih popustov na železnici za te vrste potovanja? Ali ni to, že pred dvema letoma postavljeno vprašanje, zrelo za rešitev? Kdor misli, da je za obisk družine na leto dovolj samo letni odmor, se moti. V Sloveniji je trenutno omejena možnost zaposlitve gradbenih strokovnjakov, na eni strani zaradi planskih nalog in v tej zvezi zaradi določenega števila službenih mest, na drugi pa zaradi razmeroma velikega števila gradbenih strokovnjakov, ki so že od nekdaj iskali zaposlitve na jugu države. Veliko število mladih inženirjev in tehnikov se zateka takoj po diplomi v pisarne namesto na gradbišča. To bi se rešilo na ta način, da bi zahtevali obvezen staž kjer koli v operativi in dovolili projektiranje vsakomur šele. ko dokaže, da je tudi položil državni izpit. Kot tretja važna ugotovitev je trenutna funkcija gradbenih strokovnjakov na gradbiščih v Bosni in mislim, da je tudi drugod tako, kjer je vsa teža ne ie tehničnega dela na njihovih ramah, marveč opravljajo razen administrativnih poslov še delo polirjev, ker je povsod veliko pomanjkanje dobrih gradbenih poslovodij. V tem je velika razlika med Slovenijo in Bosno ter drugimi republikami, zato morajo biti v mnogih primerih gradbišča s tem kadrom bolj zasedena, kakor bi bilo to sicer potrebno, delo strokovnjakov pa je zaradi tega zelo otežkočeno. To so glavni problemi, ki so skoraj vedno tema razgovorov naših strokovnjakov inženirjev in tehnikov, ki so po službeni potrebi premeščeni izven Slovenije. Jasno in gotovo je. da so o istih problemih vsi kolegi točno obveščeni, mogoče celo v pretiranem smislu od resničnega stanja, ker se med njimi komentira vsak posamezni primer posebej, ki nima vedno enega in istega izvora in na koncu pogosto prav izmaličen razburja vse tiste, ki pričakujejo premestitev v druge republike. Taki se potem prav krčevito branijo ter uporabljajo vsa sredstva, da se izognejo premestitvi. Oblasti pa imajo zato največje težave, da jih prepričajo o nasprotnem. Kaj je torej mogoče storiti proti takemu odporu? Zanesljivo najboljše sredstvo je to, da začnemo reševati pereče probleme drugega za drugim tako, da se doma v Sloveniji popravi mnenje med strokovnjaki, da ni Bosna in Makedonija »pekel«, kakršnega si predstavljajo tisti, ki še nikdar niso bili izven domačega ognjišča. Predvsem je potrebno uresničiti vse predloge, ki so bili že tolikokrat postavljeni na vseh mogočih konferencah in kongresih, n. pr. da mora biti strokovnjak pravilno zaposlen po svojih zmožnostih in i>o svoji specialnosti, ker edino takrat lahko odgovarja za svoje delo in ga izvršuje stoodstotno. Če že obstaja uredba o premeščanju, naj bo v vseh točkah izvajana tako, da dobi človek, ki ima po njej dolžnosti, tudi svoje pravice. To naj velja za stanovan je in hrano, za skrajni rok. ki je postavljen na dve leti, brez čakanja na zamenjavo in ki se še v nobenem primeru ni skraišal, čeprav je strokovnjak mogoče opravil svojo nalogo pred časom, kar predvideva uredbn. Oženjenim in starejšim naj se rok skrajša na eno leto. Splošno mnenje med strokovnjaki pa je to, da naj se premeščanje v druge republike postavi na svobodno bazo, kar bo zanesljivo v kratkem rešilo ta problem v drugih republikah. Seveda je s tem v tesni zvezi izboljšanje nagrad in dohodkov, kar bo omogočeno takrat, ko bo to predvideno po novem finančnem poslovanju. Službena mesta izven Slovenije naj se razpišejo točno po vrsti stroke in vsaj za pol leta vnaprej, z višino nagrade in z rokom, za katerega je potrebno skleniti pogodbo, z ustanovo ali gradbenim podjetjem. Novi način izbiranja službenih mest bo gotovo uspešnejši kakor pa slepa dodelitev dela s predpisanimi prejemki in odrejenim rokom po uredbi. In zadnja konstatacija! Vsakdo, ki se je po svobodni volji odločil za določeno delo, je moralno gotovo bolj odgovoren za poverjene mu naloge, ki jih bo izvrševal z večjim efektom, z voljo in samo-iniciativo, kakor tisti, ki je bil primoran sprejeti mesto, ki mu v enem ali drugem oziru ne ustreza, ne leži odnosno za katero se ne čuti sposobnega. To bi se moralo ugotoviti že ob njegovi premestitvi in bi se dalo oceniti s pomočjo njegovega strokovnega kartona. Tako ravnanje bi preprečilo mnogo nepotrebnih in neprijetnih postopkov proti posameznikom, ki velikokrat niso krivi tistega, česar jih dolže. Vedno bolj se otresamo v vseh drugih problemih ozko postavljenih predpisov in ustvarjamo demokratično in socialistično gospodarstvo. Zakaj ne bi to moglo biti tudi v kadrovskih vprašanjih? Nekoč so naši očetje prostovoljno prihajali v Bosno in Hercegovino in ostali v njej po 20 in več let, pa so bile takrat prilike neprimerno Slabše, a so kljub temu vzdržali. Isto doživljajo strokovnjaki v Ameriki, Avstraliji in drugod, kjer v najbolj oddaljenih zakotnih krajih zemeljske oble delajo kot pionirji, seveda dobro nagrajeni, in živijo svoj način življenja za določano dobo. Kaj je proti temu Bosna in Črna gora? Res smešna primerjava, ko smo vsi v lastni svobodni državi, v kateri imamo neskončno možnosti gradnje in ki jo gradimo po novem, socialističnem načinu, v katerega imajo uprte oči vse države sveta. Nam ni potrebno hoditi po zaslužek v tujino, zato pa moramo ustvariti pogoje življenja v vsakem delu države, tako da ne bo težka svobodna odločitev nobenemu gradbenemu strokovnjaku za odhod za določeno dobo iz Slovenije, ampak nasprotno, naravnost želja po novem iskanju problemov, po napredku v stroki za zgraditev države v zavesti, da je to vse v lastno in skupno korist. Ing. Karel Kobler 0 pomena standardizacije Letos aprila meseca je izšla v Uradnem listu FLRJ (št. 17) uredba o jugoslovanskih standardnih, zveznih predpisih o kakovosti izdelkov in o proizvajalnih specifikacijah. Spričo važnosti, ki jo ima izdaja te uredbe za bodoči razvoj naše proizvodnje in gospodarstva, je dobro, če se seznanimo s tem, kaj je standardizacija in kakšne so njene naloge. V vseh panogah človeškega udejstvovanja se nenehno pojavlja težnja po poenostavljanju in poenotenju z namenom, da se s čim manj truda doseže čim več. To stremljenje dobiva ob 'silnem razvoju tehnike in industrije — torej zlasti v proizvodnji — čedalje večji poudarek. Sčasoma so pri tem poenotenju in poenostavljanju začeli z načrtnim delom, ki ga danes imenujemo standardiziranje ali normiranje, izdelane predpise pa standarde. Potrebe same so v prejšnjih časih narekovale izdajo standardov. Nastale koristi so odločile, da so jih v zadnjih desetletjih začeli sestavljati organizirano, tako da postaja standardizacija pomembna samostojna veja tehničnega dela. Standard ali norma je sporazum med proizvodnjo, razdeljevanjem in potrošnjo o enotni določitvi pojma, mer, materiala in kakovosti kakega predmeta ali izdelka. Tako na primer Judi iz velikega števila oblik, ki so v rabi, izberemo samo nekatere, vendar tako, da tudi to manjše število zadošča našim potrebam. Možnosti standardiziranja imamo skoraj neskončno mnogo. Standardiziramo lahko izdelke (predmete dela), stroje (sredstva dela) in delo ali določene delovne postopke. Standardizacija je torej v svojem bistvu postopek, s katerim skušamo izmed mnogih izvedb izbrati one, ki najbolj ustrezajo najsplošnejšim zahtevam glede mer, oblik, materiala, gospodarnostne izdelave in obratnih pogojev. Standardi so postali danes tudi pogoj za tehnični napredek, pri čemer pomenijo bolj gospodarnostne metode tudi povečanje proizvodnosti dela in pocenitev proizvodov. Predmet standardizacije so torej lahko' končni proizvodi in material za reprodukcijo, proizvodna sredstva (stroji in aparati) in pribor, proizvodni in delovni postopki itd, Standard sam označuje predmet in postopek, ki mora biti izdelan ali izvajan po enem vzorcu. Standard, ki obsega proizvod ali delovni postopek kot celoto, imenujemo tipizacijo. Tipizacija je veja standardizacije. Medtem ko pri standardizaciji določamo vrsto (način) ali velikost predmeta, določamo pri tipizaciji vrsto in velikost predmeta. Tipizacija mora torej predpisati kakovost in lahko po svojem značaju omejuje sorti-ment ali pa znižuje število tipov proizvodov v odnosu na vrste, dimenzije ali oblike. S standardi torej določamo ožji in širši sortiment (izbiro) proizvodov in točno določimo kakovostne in količinske lastnosti proizvoda. Nikakor pa v standardu ne morejo biti obsežene lastnosti, ki so stvar osebnega okusa, ker jih izključuje že sam nninen standardizacije. Zanimali nas bodo tudi odnosi do standardizacije v kapitalizmu in socializmu. Standardi v kapitalističnem gospo Jarstvu niso uzakonjeni in so le predmet dogovora med interesenti, to je, med proizvajalcem in potrošnikom. Nasprotno pa je poslal standard v socializmu zakon. Vloga standardizacije je v »ocializmu mnogo širša. V socialističnem gospodarstvu je povečanje proizvodnosti dela in s tem znižanje cen glavni vir za povečanje socialistične akumulacije in s tem za zvišanje materialne in kulturne ravni ljudstva. Te pogoje moremo odločilno podpreti samo s standardizacijo. V socialističnem gospodarstvu ni standardizacija le tehničen, temveč še bolj gospodarski činitelj. Standardizacija postane namreč v socializmu osnova za količinsko načrtovanje, ustvarja pogoje za specializacijo proizvodnih podjetij in ustvarja pogoje za jamstvo kakovosti. Obseg proizvodnje določa količinski plan, pri čemer so najvažnejši materialni pokazatelji za planiranje obsega proizvodnje, to so normativi materialne in delovne sile. Iz standardov se pa najlaže izračuna potrebni material in delovna sila. Hkrati pa dovoljujejo natančno opredeljeni kakovostni in količinski elementi v standardih izračun družbenih stroškov proizvodnje in na isti osnovi tudi določitev cen. Po tehnični strani pa je standardizacija tudi pogoj za specializacijo in ima vse prednosti množične proizvodnje. Poenostavljenje in poenotenje, izraženo v standardih, zahteva namreč tudi specializacijo delovnih mest za lažje operacije, ki ne terjajo več kvalificirane delovne sile. i S standardi je pa v socialističnem gospodarstvu urejeno tudi vprašanje kakovosti, ki jo v kapitalizmu neurejeno od-« loča konkurenčni boj. Regulacija vprašanja kvalitete, ki je skupek lastnosti nekega predmeta, ki so pogoj njegovi uspešni uporabi, je torej tudi važna naloga standardizacije. S standardizacijo in tipizacijo so torej določeni osnovni elementi, tako tehnični in kakovostni, določenega izdelka in obsegajo pogoje, katerim' mora proizvodnja zadostiti. Zadovoljiti morajo zahteve potrošnika, katere pa obenem skrčimo na minimum, in pri tem omogočajo racionalno množično proizvodnjo. Ker je postal standard zakon, je obvezen tako za proizvajalca kakor za potrošnika. Ge torej pregledamo še enkrat koristi standardizacije, moremo iz njih črpat: naslednje prednosti: predvsem je treba določiti predmetu najprikladnejši način izdelave — kar nnsleduje skrajno raciona lizacijo proizvodnje, pri čemer moramo upoštevati in odrediti tipe, ki so najprikladnejši za čim boljšo uporabo in izkoriščanje danih zmogljivosti v industriji in obrti, to je v proizvodnji. V odločilni odvisnosti s temi činltelji pa je zahtevek, naj bo izdelek kakovosten. Določitev kakovosti v standardu je nadaljnja korist, ki jo ima splošnost od standardizacije. Ob omejitvi raznih vrst izdelkov nam tudi urejanje v skladiščih in trgovinah ne bo delalo težav in zavzemalo preveč prostora, kajti če upoštevamo dejstvo, da smo morali n. pr. pri urejanju nadomestnih delov za razne tipe avtomobilov (če smo hoteli imeti red v skladišču) zavzeti mnogo več prostora, kakor bi ga uporabili za poenotene nadomestne dele, bo prednost standardizacije tudi tu lahko razumljiva. Tako postanejo standardi odločilni element napredka v proizvodnji. Ob takih pogojih in pojmovanjih pa je jasno, da morajo biti standardi plod dolgotrajnega in temeljitega kolektivnega dela in študija in tako predstavljati optimum med zmož- nostmi proizvodnje in zahtevami potrošnje. S tako ureditvijo tehničnih vprašanj pa se same po sebi pokažejo tudi gospodarske koristi, kajti z njimi dobimo trdno osnovo za načrtovanje in odrejanje polne lastne cene. Prav zato se mora tudi znižati število nesporazumov med pogodbenima strankama, ker v standardu ni nedvoumnosti. Verjetno bo marsikoga zanimalo stanje standardizacije pri nas. Šele v 1. 1948 in še bolj v 1. 1950 so dozoreli pogoji za razvoj dela na standardih. Najbolje bi bilo, če bi takoj izdali standarde za vse predmete, ki jih izdelujemo. Vendar to ni mogoče. Zato moramo skrbeti za logičen razvoj naše standardizacije. Iti moramo vzporedno s potrebami in razvojem naše proizvodnje, pri tem pa tudi upoštevati usposobljenost naših delovnih kadrov, kajti predpise morajo razumeti ne le visokokvalificirani strokovnjaki, temveč tudi državljani z nižjo kvalifikacijo in je treba razen predpisa dati še eventualna navodila za izvajanje (n. pr. pri predpisih za električne instalacije). V tej zvezi je prvenstveno potrebna standardizacija — s potrebnimi pojasnili pri napravah za varnost ljudi in proizvajalnih sredstev in tam, kjer sc nam slavljajo velike težave v proizvodnji in z njimi vezane izgube dragocenega materiala. Nadalje bo lahko razumljivo, da tam, kjer je malo proizvodov in malo potrošnikov, ne bomo začeli predpisovati standardov. Začeti moramo in smo že začeli izdajati standarde po načelih, ki jih narekuje nujnost. Izdelati je treba prvenstveno standarde za surovine in oinovne artikle v posameznih vejah — zlasti glede na prihranek materiala. Prav posebno je treba paziti na standardizacijo embalaže, to je, na zavijanje oziroma omot proizvodov, kjer lahko mnogo prihranimo s pametnimi predpisi. Potrošnike pa zanima prvenstveno kakovost predmetov in materiala, zato se izdelujejo predvsem standardi za odkupne proizvode, izvozne artikle in množično potrošnjo (živila, tekstil, usnjarski izdelki itd.',. To so torej vodilna načela pri delu in izvajanju smernic, predpisanih v omenjeni uredbi o jugoslovanskih standardih. Ze od avgusta lanskega leta izhaja revija »Standardizacija*, ki objavlja predloge jugoslovanskih standardov z namenom, da prizadeti sporoče eventualne pripombe. Doslej je izšlo v 9 številkah oziroma B zvezkih že 2R6 predlogov za standarde. Na splošno pa je treba pripomniti, da kažejo proizvajalci mnogo večje zanimanje za objavljene predloge kakor potrošniki, ki v pretežni večini sploh niso seznanjeni z delom zvezne komisije za standardizacijo. Pa tudi pripombe proizvajalcev ne prihajajo v določenih rokih, tako da delo na jugoslovanskih standardih zastaja po nepotrebnem. Mnogo pripravljenega dela so strokovnjaki opravili že od 1. 1949, tako da ima zvezna komisija za standardizacijo dovolj materiala za objavo predlogov. Spričo maloštevilnega kadra in prezaposlenosti komisij, katerih člani so razen tega preobremenjeni z delom v operativi, se zavlačuje tudi nadaljnje objavljanje predlogov, tako da je treha spričo koristi, ki jih bomo imeli od standardizacije, delo pospešiti in predvsem ustvariti delovne in materialne pogoje za izvedbo teh nalog. Ing. Viktor Lintnet e ODLOMEK IZ SCENARIJA ZA FILM PO TAVČARJEVI ZGODOVINSKI POVESTI e a VTSOSKA^m1 (KRONIKA) i: Ivan Tavčar je zasnoval v visoki sta- bolela noga. Pred sodniki se je vrgel n* rosti še Visoško kroniko v treh delih, a kolena in si jei z roko tolči po prsih. .1lamroadUekJe?z° F^Zk^a^scenaiila »Pričujoči Mark, Wulffing!« je dejal Visoška kronika, ki ga je napisal Drago grajski glavar dobrohotno, medtem pa si Sega. m sicer sojenjei »čarovnici« Agati . iztegnjenim palcem tlačil tobak v Schwarzkhoblenci v Škofji Loki. Glavne J . . »J J - — ’ nosnici. »Naj on pove, kako je obtoženo Schwarzkoblerjevo zmotil pri njenih, ho, ho, nečistih opravilih!« »Tako je bilo,* se je z oholo važnostjo pripravil Marks na odgovor. »Vračal sem se počasi mimo Visokega. Luna je sijala.« Govoril je počasi in si pri tem pomagal osebe so: Izidor in Jurij Khallan, brate z Visokega; Agata, vnukinja Jošta Schwarzkhoblerja, vojnega tovariša Izidorjevega in Jurijevega očete v tridesetletni vojni (1618-48); Marks \Vulf-fing, ki dolži Agato čarovništva iz maščevanja zaradi zavrnjene ljubezni. Tavčarjev zgodovinski roman bo v kratkem izšel pri Mladinski založbi v _ bogato opremljeni knjigi z ilustracijami, z rokami. »Kar se mi zazdi...« ki jih je izdelal ing. arh. Boris Kobe in ki jih nekaj prinašamo v naši današnji Številki. Izidor je v zadregi vrtel svoj klobuk, sklanjal glavo ii* se krivil, stoječ na odrišču pred krvavimi sodniki. »Torej, ho-ho, — ali je jezdila tvoje prašičke, ho, ho, ali jih ni?« je nestrpno vpraševal baron Mandl. Tičal je za dolgo pogrnjeno mizo na mogočnem stolu, visoko nad njim je sijal škofovski grb, pritrjen na velik, grobo tesan križ. Glavarju sta na vsaki strani sedela po dva ase-sorja: na eni žitničar Blaž Triller in mestni sodnik Frueberger, na drugi pa prošt Urh Falenič in sodnik iz Ljubljane. Dva helebardirja sta v togi drži stala vsak pri svojem koncu sodne mize, z dolgim orožjem v rokah. »Čista resnica, da ne vem. In tudi ko bi jih, moj bog, jaz o tem nič ne vem!« Zadaj za Izidorjem je prav grajskemu glavarju nasproti sedela na privzdignjenem prostoru Agata v dolgi, beli srajčki, smrtno bleda in vsa upadla v obraz. Dolgi in svetli lasje so ji razpuščeni padali preko suhih, krčevito stisnjenih ramen prav do tal, drobne roke in noge pa so ji tičale v debelih verigah. Stražil jo je mrk helebardir, ki ni spustil očesa z nje. Ob zadnjih Izidorjevih besedah se je Agata zdrznila, povešena glava ji je omahnila nizko na prsi. Spodaj pod njo ob leseni ograji in po vsem prostranem travniku med obema Soraroa, kjer je sicer osamljeno čofotalo neveliko kolo Langerholzove domačije, je seda.) pritajeno šumela nepregledna množica ljudstva: ljudje so se trli ob leseni ograji, ki je varovala središče; glava se jim suhim životom prav vmes med obe- »Zazdi?« ga je nepočakano prekinil sodnik Frueberger, zelo star gospod z veliko belo lasuljo. Doslej je molčal in mežikal, zdaj pa očitno kar ni mogel dočakati naslednje Marksove besede. »... da v zraku nekaj brenči, nekaj kruli.« »Kruli!« je važno poudaril Frueberger Blažu Trillerju in ta mu je prikimal z resnim obrazom. Spodaj ob ograji pa je Marksovi izpovedi z odprtimi usti in z grozo v očeh prisluhnila Spela Kosova in se naglo in strahoma pokrižala. »Ozrem se proti nebu in tam gori opazim ...« zavleče malce negotovo Marks. »Kaj opaziš?« ga prehiti Frueberger zavzeto. »... štiri pike ...« »... štiri pike ...» si zategnjeno narekuje v pero prošt Urh, ostali sodniki pa napeto poslušajo, naslonjeni na mizo. »... in te pike so krulile,« nadaljuje Marks sredi grobnega molka. Potem pa so se spustile na visoško streho in se tam kakor lastovke igrale med sabo.« »Kakor lastovke, ha!« se pikro vtakne vmes Frueberger. »Tri so odjezdile, ena pa se spusti na dvorišče,« je vneto nadaljeval Marks. »Ko je skočila s praseta, sem jo natanko spoznal. Bila je Agata Schwarzkoblerica.« , Zdaj so se sodniki spet poravnali nazaj na svoje sedeže. »Po čem pa sklepaš, da je bila res ona?« je vprašal sodnik iz Ljubljane in s peresom pokazal proti Agati. Marks se je obrnil proti dekletu, ki je sedela negibno in upirala oči predse. »Po rumenih laseh sem jo spoznal,« je odvrnil. Sodniki so se spet spogledovali v znamenje, da se temu ne da oporekati. Dva sežnja od Ane Renate, tik ob ograji, se je razjezila Maruša Stinglova, sc obrnila k branjevki Neži ter jo glasno vprašala: »Neža, ali si že videla človeka, ki bi tako lagal kakor ta Jeremijev plaščur?« »Nikjer, nikoli!« je prav' tako jezno odrezala Neža. Anžon Kisovec, ki se je stiskal s svo- je stiskala h glavi, da se je zdelo, ko da bi množici ne bilo kraja in kot da bi segala prav tja do Loke, ki se je nekje zadaj s svojim mogočnim gradom na vrhu kopala v prosojno sončni meglici. »Ha, ha,« je pohrkal glavar in zmajal z glavo. Z glavami so zmajali tudi vsi prisedniki ter se spogledali med seboj. »S ma, pa ju je premeril z užaljenim pogledom. »Ali lahko on izpriča še katero hudobijo obtožene Schwarzkoblerice?« se je baron Mandl resno obrnil k Marksu. »Ko me je na plesu udarila, sem začutil, kako se mi je zanetil ogenj tu v mečih.« Mladi Wulffing je pokazal na tega praznega snopa, ho-ho,« je zapiskal svojo levo nogo. »Peklo in žgalo je, oteklo glavar, »ne bo zrna! Poskusimo še z drugim ha, ha, visoškim snopom!« Pobrisal je z roko po zraku in Izidbr je odtaval z odrišča. »Jurij. Khallan!« je gromko oznanil Mihol Schwaiffstrigkh, ki je z nadvse važnim obrazom stal nedaleč od mize. V svetlih škornjih in razoglav je Jurij pa ni,« je rekel in napravil začuden obraz »Ni oteklo?« je mežikal Frueberger proti Blažu Trillerju. »Jako čudno!« »Bolečina se je pasla po nogi, da sem 7. nožem zarezal vanjo. Iz zareze se je zvalil robat kremen, dve igli in dva žeblja« dva žreblja,« je momljaje pisal stopil pred sodnike. Pri tem se je ozrl k prošt Urh in zmajeval z debelo glavo. Agati in ji glasno spodbudno rekel: »Nič »Ali ste že slišali kdaj, da je golohica se ne boj, Agata!« kanjo raztrgala?« se je srdito oglasil nek- Ta pa se mu je zahvalila s toplim po- do iz množice in zamahnil s palico, ki jo gledom. je držal v roki. »Pričujoči Jurij Khallan!« je povzel glavar! Mandl in odprl svojo tobačnico. »Alj veruje on, da so čarovnice na svetu?« »Ne verujem!« je bil jasen in razločen odgovor. Baron Mandl, ki si je ravno nesel tobak v šilasti nos, je od začudenja otrpnil in se negotovo ozrl po asesorjih. »In to iz razlogov?« je urno vprašal sodnik iz Ljubljane, tenek, črno oblečen možic. Govoril je s pojočim glasom in izrekal zloge s posebno natančnostjo, pri tem je prebadal Jurija s svojim gosjim peresom. »Ker še nikdar nobene videl nisem,« je odvrnil Jurij lahkotno, obrazi sornikov pa so se pomračili. »Da bi obtožena Agata na prašičku letela nad hišo, nisi nikoli opazil?« je zapel črni sodnik. »Gospod, vi ste učen mož, a da bi znali letati nad visoško kmetijo, ne verjamem, pa čeprav bi sedeli na našem najboljšem prasetu!« je odvrnil Jurij precej posmeh-ljivo. Učeoi sodnik je nabral obraz v kisle gube, medtem ko se je med ljudstvom za ograjo oglasil zadovoljen smeh. Na glas smeje med vsemi pa se je smejala Ana Renata »Saj,« mu je potrdil Primož Bergant in še več drugih glasov. Toda zganil se je zavedni helebardir, ki je stal znotraj ograje, in se z mrkimi očmi ozrl po Iju- Giavar ie z jeznim obrazom odmahnil deh, pa je spet vse utihnilo. Juriju haj odide. Na oder je stopil Marks Blaž Triller je vzel v roko majhno vre- Wuiffing. Hodil je ob palici, kakor bi ga čico; iz nje je jemal košček za koščkom. »Tu je kremen, tako je,« je našteval s svojim sladkim glasom, »tu sta igli, tu sta žreblja. Vse je prepojeno s človeško krvjo,, vse se ujema, tako je!> Marks si je medtem odvezal nogavico, odkril meče in pokazal sodnikom brazgotino na njej, rekoč: »Tu je bila rana!« Toda Mandl mu je že dobrohotno pokimal, da lahko gre. »Agata Ema Schwarzkobler iz Eyris-neuna,« je trdo zahreščal in se ozrl po dekletu. Agata je na ta klic privzdignila oči k sodnikom, nato pa se počasi dvignila, da so zarožljale debele verige. In kakor je vstajala, tako so se ji tudi oči dvigale vse više in z dolgim pogledom je polagoma obšla planine, ki se je belil sneg na njih pod sončnimi žarki. »Agata, Ema! Ema!« je nergal sodnik iz Ljubljane. »To ni brez pomena. Prvi črki obrnemo pa imamo mea, — to se pravi —« je zategnil in s peresom prebodel Agato, »že pri rojstvu je hudič sklenil zakon z njo.« »Gotovo, to je silno pomenljivo,« je zaživel stari Frueberger. »Ta mea že skoraj vse dokaže,« je dodal med mežikanjem. »Kaj se pa dva suhca vmes vtikata?« je za ograjo zatrobentala Maruša Stinglova, tako da je Anžona Kisovca kar streslo. »Ali si že videla dva tako zalita človeka?« se je obrnila k branjevki Neži. »Taka uboga žival — pa copernica!« se je hudovala branjevka. Tedaj je Anžon Kisovec počasi zategnil: »Tako govorite, ker se menda same bojite, da bi prišle na njeno mesto!« Žensko vpitje je zalilo njegove besede. Nastalo je prerivanje in ženske naokrog so Anžonu v trenutku zbile klobuk z glave. Ana Renata pa je Stinglovi molila svoj bič preko glav in vpila: »Vsekaj ga po tumpasti glavi, da bo pomnil!« Grajskemu glavarju se je hudo pomračil obraz, ko je vprašal Agato: »Kje je ona prvič videla hudiča?« Agata je stala nepremična, svoj mirni pogled je imela uprt predse. »Ni res!« je zatrdila s tiho .odločnostjo in pri tem rahlo odmaknila glavo, ne da bi dvignila oči k sodnikom. »In točo? Kje jo je naredila?« »Ni res!« je spet odvrnila Agata. »Ali je prašička, ki ga je jahala, ha-ha, posodil satari?« »Ni res!« je vztrajala Agata. »Ko boš že na grmadi, pa boš še vedno govorila, da ni res,« se je razjezil suhi Ljubljančan. »Ali pa imaš k izpovedi Marksa Wulffinga kaj pridati?« »Da ni res!« je še vedno vztrajala Agata. »Kakšna trdovratna grešnica,« se je razburil Frueberger. »Z Visokega je,« je pikro zategnil baron Mandl. Mračno je gledal dekleta, nato pa se je njegovo lice pretopilo v sladkoben smehljaj. »Ali je bilo, he-he, kaj nasledkov, ko sta se, he-he, ljubila s peklenskim bratcem?« jo je vprašal in drobno telo se mu je stresalo od tankega smeha. , »Ni res!« je vzdihnila Agata in povesila glavo. »Ti svinjski prašič, ti!« je ogorčeno zavpila Maruša Stinglova, bliskaje z očmi. Obraz grajskega glavarja pa se je krčil od jeze. »Če ona ne pove zlepa,« je grozil, »imamo že pripomočke, da ji razvežemo jezik!« — »Fraimen!« je zaklical in dvakrat zaploskal. Na dvorišče se je zadaj izza sodniške mize urno pognal rabelj, od glave do pete zavit v črno haljo; le oči in usta so mu skozi luknje v kapuci grozotno režale v svet. Agata se je rahlo zdrznila in iz množice se je zaslišal ženski jok, nakar je nastala mrtva tišina. »Naj jo denem na čarovniški stol ali naj ji ude zagrejem?« je vprašal z robatim glasom in se oziral po svoji žrtvi. Iz množice se je spet oglasil ženski jok. »Za začetek se mi vidi poizkušnja, he-he, najpripravnejša,« se je na svojem stolu premikal glavar in se oziral po pri-sednikih. »Tako je! Menim, da brez igle ne pojde,« mu je z mehkim glasom pritrjeval Blaž Triller. »Nadelprob, nadelprob!« je zaživel stari Frueberger, oči so se mu napele pod čelom. Ta trenutek je stopil na odrišče škofov sluga Pierre in izročil Miholu zapečateno pismo. Ta ga je z važnim obrazom položil pred glavarja. Raron Mandl je odlomil pečat in razgrnil pisanje pred seboj. Takoj nato se je svečano dvignil in odložil pokrivalo. Tudi ostali sodniki so vstali in se odkrili. »Prevzvišeni Joannes Franciscus, škof in knez freysinški,« je s povzdignjenim, hreščečim glasom bral grajski glavar in škofovski grb se je svetil nad njegovo glavo, »prepričan, da se v pravdi zoper Agato Emo Schwarzkoblerico ne bo dobil dokaz, ki bi dognal resnico proti vsakemu dvomu, ukazuje svojemu krvavemu sodišču, naj se nad obdolženo poizkusi z vodo, in sicer tako, da bodi očiščena, če pride na kateri koli način živa iz vode, če ne, naj se bog usmili njene grešne duše!« S pogledi, uprtimi predse, so sodniki poslušali škofov ukaz. Pl. Frueberger je nekaj zmedeno mežikal; žitničar Rlaž Triller je imel roke mehko sklenjene na trebuhu, glavo je držal malce postrani; prošt Urh Falenič je imel sila resen obraz in je zdaj pa zdaj prikimal z debelo glavo v znamenje, da soglaša; sodnik iz Ljubljane pa je z obrazom, nabranim v važne gube, sledil besedilu in. pri tem enakomerno trkal s peresom po papirju. Ob odrišču je pogreznjen vase in z globoko sklenjeno glavo ždel Izidor, poleg njega pa Jurij z rahlo odprtimi usti, pazljivo poslušal škofovo pismo, medtem ko Marks, stoječ na drugem koncu, ni mogel pod svojo črno * brado skriti krivega smehljaja. Visoko nad vsemi pa je poleg mrkega helebardirja stala Agata. Njen bledi, prosojni obraz se ni zganil, le rahlo povešena glava se ji je počasi zravnala. Agata je stala vzravnana na svojem mestu in se ni ozrla na Mihola Schwaiffs-trigkha, ko ji je odpel verige na rokah, da so ropotaje padle na tla. Premaknila se je, njena drobna, bosa nožiča se je izmotala iz verig in poiskala stopnico. Tedaj so se oglasili vsi škofovski zvonovi; peli so žalostno, kakor za mrličem. Na odrišču sta Agato obstopila dva helebardirja. Tako zastraženemu dekletu je sledil prošt Urh v koretlju in s štolo okoli vratu. Iz debelega molitvenika je molil litanije za umirajoče, za njim so se zvrstili štirje mladi, bledi duhovni, tudi v koretljih, in s pojočim glasom odgovarjali gospodu proštu. Ko je Agata s svojim stražarjem stopila z dvorišča na travo, so se pred njo postavili štirje ministranti s cingljajočimi zvončki v rokah. Ves sprevod je krenil počasi po ograjenem prostoru proti vodi, ministrantki so cingljali in njihovi otroški glasovi so se zlivali z glasovi duhovnov, ki so zadaj odgovarjali na molitve prošta Urha. Agata pa je stopala mirno, s pogledom uprtim nekam daleč predse, le zdaj se je sklonila in sramežljivo poravnala srajčico, če ji jo je sapa hotela dvigniti nad drobne gležnji. Prav S!obodna misao? in po drugih publikacijah. Kraljevina Jugoslavija je propadla. Razmahnila se je ljudska vstaja. Nikšič so spoznale po močnem ljudskem odporu mnoge okupatorske divizije in razne kvislinške enote. Ljudstvo je zmagalo. Zmagala je ljudska revolucija in z>a več stoletij pospešila tok časa v Črni gori, zaostali kulturno in gospodarsko. Začel se je boj za zgraditev socializma, boj za izpolnitev plana. Gozdovi in rude in vodna sila so postali ljudska last. BOKSIT Velik« ležišča boksita so našli v Bijelih Poljanah, v Kiti Nilkšički. v Crveni Kiti. v Ztiip/i Nikšički in mamjša drugod. Rudnik Bi jele Poljane že dela. Odlična avtomobilska cesta pelje do rudnika, kolone avtomobilov z dragocenimi tovori vozijo po njej. V Kiti Nikšički raziskujejo boksitne plasti, kmalu bodo pripravljena sredstva za obratovainje. Ta rudnik je blizu proge Bilečs—Nikšič. V Nikšiču bodo postavili tovarno za predelavo boksita. To bo nova velika zmaga v industrializaciji Črne gore. ZELEZARNA Moderno železarno, velikana petletke, gradijo v Nikšiču. Konstruirajo in stavijo jo naši naši strokovnjaki, naši ljudje z domačim gradivom. To je velik uspeh, velika čast za graditelje socializma. Gradbena d©la za železarno so se začela pred tremi meseci. Od postaje do stavbišča so zgradili železnico, dolgo pet kilometrov, postavili stano- ma, kolikor sta ga le nesli; v diru se je izgubil za vogalom. Vpitje se je silno bližalo; po ulici je zdrvel za Marksom cepetajoč trop zasledovalcev in tudi izginil za vogal. / Pred Wohlgemuetom se je Marks za trenutek pomišljal, ali bi mu kazalo, skriti se v gostilno, pa se je takoj premislil, ker so mu bili gonjači že tik za petami. Pognal se je naprej, a na križišču je padel v naročje drugemu, nič manj besnemu tropu, ki se je bil pripodil po glavni cesti in ki ga je s prvim vred v trenutku objel in zagrnil. Množica se je nekaj sukala in polglasno grgrala, nato pa je poglavitni metež urno sunil po glavni cesti navzdol. Na kapucinskem mostu, ki se je vrtoglavo bočil nad Soro, ni bilo živega človeka. Le izza mestnega ozidja je bilo čuti zamolkle glasove. Nenadoma je skozi mestna vrata po klancu navzdol pritekel Marks, brez klobuka, raztrgan in zaprašen, tik za njim pa jata zaprašenih ljudi. Njihov divji krik je v trenutku napolnil ozračje. Na mostu so zasledovalci Marksa spet dosegli. Spet se je strnil okoli njega gost, grgrajoč klopčič. Palice in roke so se dvigale in padale. Zdaj pa zdaj je kdo nerazločno zavreščal. Nenadoma se je Marks pokazal nad množico, nešteto rok ga je držalo visoko v zraku. »V vodo z njim!« je nekdo zarjul s itrašnim glasom. Marks je za trenutek visel v zraku tik nad ograjo. Tišino, ki je nastala, je nenadoma presekal njegov gromki, nečloveški krik,, z glavo naprej je zdrknil preko roka. Krik je v trenutku spet zamrl in Marksovo telo *e je sredi smrtnega molka počasi prevračalo v globino. Voda se je belo zapenila in pljusknila visoko, ko ga je sprejela vase, veliki kolobarji so se silovito pognali na vse strani, potem p* se je voda pomirila, le gosti, beli mehurčki so še dolgo vstajali iz nje in vreli na površje. vamjske barake in se oskrbeli z mnogimi tehničnimi sredstvi za mehanizacijo del. Po mestnih ulicah s praznimi prostori med hišami so speljali ozkotirno železnico. Tod kopljejo temelje za moderne stanovanjske hiše, saj bo imela samo železarna nad šest tisoč delavcev. Za toliko ljudi pa je treba zgraditi že kar mesto. Majhne lokomotive vozijo vagone po tračnicah med mestnimi hišami. Nikšič se je spremenili v veliko gradbišče. Na nekoč pralnih prostorih rastejo zidovi novih stavb. Tudi temelje za železarno kopljejo. Buldožerji rijejo, roke graditeljev pa nailagajo v vagončke prod in pesek, ki ju je nekoč naplavila voda. Veliko gradbišče je kakor široko žrelo, brigade frontovcev in komunistov pa grebejo v trda tla Rudega polja za temelje velikana, ki bo ponos naše industrije jekla. Spočetka je bilo težko zaradi nevajenosti graditeljev, izkušnje pa so premagale težaive. Pripravljalna dela so skorajda koinčana. Trda zemlja je delala graditeljem preglavice. Stežka so kopali apnenčevo sigo, ponekod trdo kakor betom, toda brigade komunistov so dorasle tudi taki nalogi. Težave so bile s preskrbovanjem gradbišča z vodo, pa bo tudi to urejeno. Zmogljivost vodovoda iz Gornjega polja bodo povečalj trikrat. Potrebne strojne naprave so dobili. Polagajo pa tudi že cevi za dotok rečne vode, ki jo bodo rabili za betoniranje. Za temelje bo treba izkopati tri sto tisoč kubičnih metrov zemlje. Doslej so je izkopali že nad trideset tisoč ku-bikov. Kmalu pa bodo začeli betonirati prvo dvorano. Tako delo zahteva minogo delavnih rok, zaito prihajajo nove brigade komunistov. Na gradbišču sta že bokeljska in bijelopavliška brigada, pomagait pa je prišla tudi vojaška enota. Tako se bodo dela dodobra razmahnila. Za železarno že prihajajo železna ogrodja. Treba bo obvladati veliko nalogo, im to z vztrajnostjo, spretnostjo in z disciplino. »O vseh pomanjkljivostih poročamo na sestankih. Tako odpravljamo napake, ki so pač naj po gostejše v organizaciji dela,« pravi komunist ia bo-keljske brigade. »To je dobra metoda, metoda komunistov. ki vedo, kaj hočejo,< dioda drugi. »Tako bomo tudi uspeli.« NIKŠIŠK1 BAZEN - VIR ENERGIJE Do pred kratkim niso bile znane energetske možnosti v niikšiškem bazenu. Šele ob zamisli za elektrarno so začeli raziskovat; vse možnosti za izkoriščanje vodne sile. Nikšiško polje je bogato vode, toda še do nedaivna je bila ta voda le naravno zlo, ki poplavlja rodovitno zemljo. Z obljubami o osušitvi tega polja so nekdaj agitirali in špekulirali razni politikanti, dela pa se niso lotili zares. Bistra Gračamica je kar naprej preplavljala in pustošila. V stoletjih je nasula s prodom im peskom dober del polja pod vasjo Ozrinič. še vedno je tako. A kaj bo jutri? Vode z Nikšiškega polja bodo napajale vrsto največjih električnih central. Ukročene bodo velike množine vode. Že polovica te energije bo krila potreb vse Črne gore. V Zupi, vzhodno od Nikšiča, bodo zbrali z-modernimi jezovi na desetine milijonov kubikov vode. V Bdjeloševini in v Liverovičih bodo zgradili jezove, nastalo bo dvoje umetnih jezer, ki bosta vodna rezerva za poletje. Ukrotili bodo hudournike Graoanice in Mačka, ki so doslej pustošili Zupo in Nikšiško polje. V Bijelo-ševini, Liverovičih in Ozrimioih bodo zgradili elektrarne. Razen tega bo mogoče napraviti jezero tudi na Nikši-škem polju, vode pa bodo tekle pod Plaininioo po tri in pol kilometra dolgem predoru proti Bijelopavliški ravnini. Tako bodo izkoristili moč vodnega padca za pogon naprav na Glavj Zete. Pa tudi za industrijo in za namakanje suhega vzhodnega Nikšiškega polja bo vode dovolj. Elektrarne v Zupi in na Nikšiškem polju bodo dajale mnogo energije, voda pa bo koristila tud; Bijelopavliški ravnini. Bliizu Ostro-ških gred bo vrela' iz predora voda z Nikšiškega polja. Tam bodo zgradili glavne naprave tega sistema central, ki bodo dajale električno energijo visej republiki in še krajem izven njenih meja. Po računih strokovnjakov bodo dajale te naprave osem mesecev na leto 400.000 konjskih sil ali 300.000 kilovatnih ur energije, kar bo stokrat več, kakor bo dala hidrocentrala, ki jo grade na Glavi Zete. So pa še možnosti za gradnjo central pri Vranjiških njivah blizu Titograda. S tem bo pridobljena ogromna električna energija, hkrati pa bo urejena tudi melioracija Nikšiškega, polja, ki se bo povečalo za velike površine izvrstne obdelovalne zemlje. Pa tudi poplave na Zetski ravnini se bodo ublažile. Gradili bodo v etapah, dograjeni objekt; pa bodo postopno začeli obratovati. Prednost je tudi v tem, da so vse , planirane naprave v bližini že zgrajenih cest in železniške proge, kar bo zelo pocenilo graditev. In še to: tudi Morača bo dobila s tem več vode in bo postala plovna do Titograda. Nikšiški bazen je velikega- pomena ne le za Črno goro, marveč za vso državo. Najnovejša raziskovanja so nakazala dragocene energetske možnosti, odločujoči organi pa so že odobrili začetek pripravljalnih del. Zgraditev nikšiškega bazena je med najpomembnejšimi nalogami Črne gore. S temi objekti bo dobila ta republika novo podobo moderno urejene dežele. Industrija im promet bosta elektrificirana, napredovalo bo kmetijstvo in vse druge gospodarske panoge. V socialističnem redu si gradi Črna gora trdno bodočnost, kakor je dejal tovariš Tito o graditvi v Črni gori 13. julija v Titogradu na velikem zborovanju: »Doslej je bilo tudi tu zgrajenega marsikaj, toda mi hočemo napraviti Nikšič za veliko industrijsko središče z velikimi tovarnami, nekaj, česar ni nikoli imela Črna gora in česar }i v Jugoslavijj ne bi mogla'dati nobena' dbraši razi?n socialistične.« — In Črna gora se zaveda svoje naloge — premagati ekonomsko zaostalost. Vuk. Perovič Na tem mestu bomo objavili nekaj člankov o strateških rudah, njihovih ležiščih, uporabi, proizvodnji in preskrbi v bližnji bodočnosti. Njihov namen je, da bralcu na kratko dajo najnujnejši pregled o teh surovinah, ki so važne ne 6amo za vojne, ampak tudi za namene široke potrošnje. Ko so jeseni leta 1950 v ZDA zmanjšali porabo kobalta za 70%, je ta ukrep močno prizadel industrijo stekla, porcelanskega emajla, jekla, električne in elektronske opreme ter keramično industrijo. Razlog za ta ukrep je bilo varčevanje zaradi astronomsko velike poTabe za reaktivne motorje, projektile velikih hitrosti, oklepne plošče, elektronsko opremo in še za mnoge druge stvari, ki so potrebne za vojsko. Storjeni so pa ukrepi, ki bodo zagotovili v dveh letih pridobivanje kobalta v večjih količinah, kakor pa so ga dobivali doslej. Ko se bodo povrnili normalni časi, bodo dobave kobalta zadostovale za potrebe vojske in za znatno razširjeno industrijo predmetov široke potrošnje, ki' bo izšla iz tehnološkega napredka v vojni industriji, kar bo mogoče izkoristiti tudi za produkcijo v mirnem času. Naziv kobalt izhaja iz nemške besede »Kobolet«, ki pomeni škrat, dali pa so ga tej kovini zato, ker je povzročala rane na rokah rudarjev zaradi visokega odstotka arzenika, ki je v niem. Ze dolgo pred našo ero so kobalt uporabljali kot barvilo in za pridelovanje bleščeče površine keramičnih izdelkov. Pred prvo svetovno vojno je bila poraba kobalta v ZDA majhna, uvažali so ga pa iz Kanade za keramično industrijo. Od leta 1922 dalje je noraba rasla do višine okrog 4000 ton. Skoraj ves kobalt morajo uvažati. Keramična industrija je naistarejši potrošnik kobalta. Najbolj ga uporabljajo za dobivanje moderne barve. Kombiniran z oksidi kroma, nikVa ali mangana daje vse odtenke modre ali zelene barve. Deluje tudi proti rumenim madežem, ki izvirajo v glinah za porcelanske izdelke iz ostankov železa. Razne kobaltove soli uporabljajo kot sušila v barvah in lakih. Nadomestki niso uspešni. Veliko uspehov so dosegli z uporabo kobalta kot dodatki k hrani goveje živine, ki ima premalo paše. Uvoz te kovine v ZDA je neverjetno zrasel zaTadi povečane porabe v metalurgiji, medtem ko je uvoz kobaltovih spojin padel, ker se je v ZDA produkcija povečala iz uvožene rude. Konec leta 1949 je dosegel uvoz okrog 2000 ton. Leta 1941 je bilo objavljeno, da porabijo največ kobalta za zlitine, zdaj pa za produkcijo permanentnih magnetov in še za razne druge izdelke. V bližn;i bodočnosti bo šlo verjetno največ kobalta za zlitine, ki so potrebne za plinske turbine. Kobalt v ieklu za rezanje poboljša niegove sposobnosti za rezanje pri velikih brzinah in visokih temperaturah. V nekaterih jeklih te vrste ga uporabljajo do ,13% skupaj s tungstenom, vanadijem, molibdenom in z drugimi zlitinskimi elementi. Kobalt je zaželen v mnogih in potreben v nekaterih zlitinah visoke kakovosti, sploh je pa njegova ooTaba tako raznovrstna, da jo je v celoti nemogoče opisati na tem mestu. Gospodarstvo na totem K splošnemu položaju na mednarodnem trgu Cene surovin se na mednarodnem trgu utrjujejo v glavnem na nižji ravni. Posli niso več tako živahni, kar se pripisuje raznim okoliščinam, med katerimi — v poletni sezoni in videzu, da bodo cene tudi v bodoče nazadovale. Današnje cene so v nekaterih primerih za 40—50% nižje v primeri s cenami v začetku tega leta. Mednarodna konferenca za surovine v Washingtonu še vedno zaseda prt zaprtih vratih. V prihodnjem mesecu je napovedana v Londonu konferenca vseh angleških do-minionov. na katori se bo razpravljalo tudi o cenah. Trgovski krogi nestrpno pričakujejo odločitev wa5himgtonske konference o vprašanju vojne. Zadnje posvetovanje predstavnikov ameriških uradnih ustanov za cene in porazdelitev surovin je privedlo do zaključka, da bodo ZDA skuhale znižati vse cene, izvzem^i tiste kmetijskim proizvodom, na raven, ki so jo doseglo ob izbruhu korejske vojne. Prekinitev mirovnih pogajanj na Koreji kajpak le fie povečuje splošno negotovost glede bodočega razvoja političnih dogodkov, kar r.e vliva mnogo vere v stabilnost sedanje ekonomske situacije v svetu. Kontrola ekspertnih cen v ZDA. V prvi dekadi tega meseca je bila v ZDA uveljavljena odredba, da eiksportne cene ne 6mejo biti višje, kakor so bilo ob izbruhu korejske vojne. Namen te odredbe je, zadržati manjkajoče blago v državi in podpreti splošne napore zoper inflacijo. Stabilizacijski urad poudarja med ostalim, da je odalo mnogo blaga, ki ga sicer ZDA potrebujejo, na dražja inozemska tržišča. Združenim drfcavam Amerike In Italiji se obeta bogata sadna letina. Po poročMu ameriškega ministrstva za kmetijstvo pričakujejo v ZDA dobro sadno letino, ki bo dala predvidoma okoli 122 milijonov bušljev merkant.ilnih jabolk (povprečni donos v letih 1941—1950 = 109 milijonov bušljev), nadalje fi7 milijonov bufiljev breskev (26% več kakor lani in 6% nad desetletnim povprečjem), 32 milijonov bušljev hrušk (3% več kakor lani) in 3,270.000 ton grozdja, kar predstavlja rekordno fttevilo, saj kaže desetletno povprečje le 2,797.000 ton. V Italiji je letina južnega sadja (pomaranč, mandarin, limon) izredno dobra. Pridelek pomaranč je za 71%, limon za 23,5%, a ostalih vrst za 101% večji kot lani. Rrltanskl uvoz lesa. Velika Britanija je največja uvoznica losa na svetu, zato je tamkajšnji tržni položaj glede lesa velikega pomena za lesno izvozno trgovino. Uvoz rezanega lesa se je letos podvojil v primeri z lanskoletnim ter dosegel predvojno raven. Predvidevajo, da bo do konca leta mogoče ustvariti rezervno zaloge, zlasti ker je poraba lesa v Angliji zaradi oblastnih ukrepov iapod normalne potrošnje. Predvidoma bo uvoz presegel za 100% boljši tekoči kon-zum. Uvoz iz dolarskega in vzhodnega področja je Še pod državno kontrolo. Pretekli mesec je Anglija zaključila s Sovjetsko zvezo dobavo 590.000 m* v vrednosti 10 milijonov funtov šterlingov. Do 1. septembra ima Anglija opcijo za nadaljnjih 290.000 m*. Izvršitev te pogodbe zavlsi predvsem od transportnih možnosti, ker prihaja ies iz arktičnih predelov Sovjetske zveze. Medtem ko so cene drugim surovinam padle/ vztraja los na sedanjih notacijah, kar po meni, da $o cene za les še enkrat večjo v primeri s tenami pred korejskim sponadom Pomanjkanje premoga v Avstriji. Po izjavi avstrijskega prometnega ministra je preskrba s premogom v Avstriji Iz dneva v dan slabša, kar je pripisati izostankom v uvozu. Zaloge železnic zadoščajo le še za krastko dobo, zaradi česar je nevarnost, da bo treba omejiti železniški promet. V podobnem položaju so tudi veleobrati železne industrije, plinarn in elektrarn. Za kritje potreb bi morala Avstrija za drugo polletje uvoziti 2,490.000 ton črnega premoga, 180.000 ton koksa, 340.000 ton bri.ketov iz rjavega premoga in 200.000 ton rjavega premoga. Pomanjkanje premoga razen ostalih surovin, ki jih mora Avstrija uvažati, preti poslabšanju stanja v industriji, ki je sicer zelo dobro, kakor glede proi7,vodnje tako tudi zaposlenosti. Zvišanje cen železa ln Izvozne cene premogu v Zahodni Nemčiji. V kratkem pričakujejo v Zahodni Nemčiji zvišanje cen železu. V nadaljnjih mesecih se bo pokazalo, kako bo z dragim ameriškim premogom v produkciji železa in jekla, čim večja bo poraba uvoženega ameriškega premoga, tem večji bodo dodatni stroški. Kakor navajajo, je nemška vlada obvestila Zavezniško visoko komisijo, da bo izvozna cena nemškega premoga zvišana s povratnim dejstvom od 1. maja 1951 za 3.5 dolarja po toni. Po navedenem zvišanju znaša izvozna cena premoga povprečno 14,5 dolarja za tono. Zvezna vlada navaja kot utemeljitev za zvišanje cen podražitev povprečne domače cene premogu zaradi podražene proizvodnje, nadalje uvoz dragega ameriškega premoga in izdatke za grtfditev rudarskih stanovanj. Kako kaže svetovna proizvodnja volne. Po poročilu gospodarskega odbora Britanskega imperija se v novi sezoni pričakuje nadaljnje povečanje proizvodnje volne v svetu. Za sedaj je le-ta ocenjena na 4,040 milijona lbs (neprane vo>lne) v primeri s 3.94G milijona lbs v 1950. letu. Vesti o proizvodnji volne v Avstraliji ro dobre. Pričakujejo, da bo tam proizvedenih okoli 1,80 milijona lbs. kar pomeni zvišanje za 2% v primeri z lanskim letom. Povečanje proizvodnje se predvideva prav tako v Južni Afriki, Urugvaju in Združenih «dr/avah, medtem ko v Novi Zelandiji in Argentini ni pričakovati občutnejših sprememb. Skupna količina volne, ki ima priti na tržišče v sezoni 1951-52, se ceni na okoli 2,425 milijona lbs, in to prano volne. Kakor javljajo, tudi starih za.log ne manjka. Od tod zaključek, da bodo razpoložljive količine večje od tekočih potreb, ki se cenijo na okoli 3,330 milijonov lbs. Eden odločujočih momentov v situaciji na tržišču volne je vprašanje, ali bodo potrošniki povečali nakup glede na znižanje cene voilni. Stanje Švicarske Industrije. Finančni in industrijski krogi spremljajo z velikim zanimanjem švicarsko ekonomsko situacijo ki je sedaj v izredno dobrem položaju. Obsežna naročila za več mesecev vnaprej krijejo možnosti proizvodnje raznih industrijskih vej, kakor mehanične, metalurške, tekstilne, kemijske in urarske, tako da so morali v Kosameznih primerih znatno podaljšati do-avne roke. Nezaposlenost je popolnoma neznnna, v nekaterih sektorjih so se morali zateči celo k inozemski delovni sili. Kaže, da je glavni faktor tega izjemnega stanja prosperiteta v liberizaciji valutnih tečajev, ki je prispevala k razvoju trgovinskih odnosov ftvice z drugimi državami. Prav tako ne gre prezreti oboroževanja, ki vsekakor zadovoi.iivo vpliva na gospodarstvo Švice, pa tudi ne velikega povpraševanjn na domačem trgu Vendar pa so kakor inr1'istrijski tudi trgovski krogi Švice dokaj zaskrbljeni zaradi vrste važnih problemov, med katerimi je predvsem vprašanje surovin. Ni treba pozabiti, da ima Švica svojstven geografski in politični položaj, zaradi katerega je odvisna od inozemskih tržišč, posebno v pogledu surovin, za katere so mnoge države uvedle različne kontrolne ukrepe (kontingentiranje itd.) Zaradi tega je bila zveza vlada tudi sama primorana uvesti kontrolne ukrepe pri uvozu in izvozu. O LETOŠNJI ŽETVI V NEKATERIH DRŽAVAH ZDA. — Kakor javljajo, so rezultati zadnje cenitve letošnje žetve v ZDA nasle^ nji: pridelek pšenice bo nekoliko manjši (27,107.0110 ton proti 27,955.000 ton v letu 1950), pridelek koruze pa občutno večji, in to (81,470.000 proti 79,531.000 ton v letu 1950), pridelek ovsa in ječmena je nekoliko manjši v primeri z lanskim letom, vendar pa večji ka.kor leta 1949. Podoben je položaj s pridelkom soje. Japonska. — Po oceni japonskega^ ministrstva za kmetijstvo bo letošnja žetev rekordna, in to 3,855.963 ton, kar dosegajo prvič v povojni dobi. Italija. — Letošnja žetev vseh žitaric razen koruze bo manjša kakor lani. žetev pšenice je manjša za okoli 11%, podobno kažejo tudi rž, ječmen in oves. Pridelek koruze pa bo večji za ofcoli 35%. Splošno poslabšanje žetve pripisujejo predvsem toči. Franclja. — Tudi v Franciji pričakujejo letos slabši donos, in to predvsem zaradi vlažnega vremena, ki je zavleklo klitje plenice in začetek žetve. Zahodna Nemčija. - V Zahodni Nemčiji zabeležujejo letos povečanje s pšenico zasejane površine za okoli 2%, medtem ko so površine rži za okoli 5% manjše. Z delno zmanjšanim pridelkom rži in s povečanim pridelkom pšenice, menijo, bo letošnja žetev enaka lanski (približno 5,800.000 ton). Kanada. — Letos kaže pšenica v Kanadi zelo dobro. Računajo, da bo žetev večja od desetletnega povprečja, ki znaša■ 887 m'ilijo-nov bušljev. Cenijo jo na okoli 400 milijonov bušljev. ŠTEVILO OVAC NA SVETU Po uradnih podatkih ZDA je na svetu 762 milijonov ovac. Lanske cenitve ovac so znašale 734 milijonov, število ovac se je v zadnjem letu povečalo zaradi visokih cen volne. Znatno je naraslo število ovac v Avstraliji, Novi Ze-lnndijt, ZSSH, Angliji, Argentini, Urugvaju, Španiji, Grčiji. Perziji, Alžiru, Siriji, Frnn-coskein Maroku in Tunisu, medtem ko je število ovac padlo v Turčiji in Zahodni Nemčiji. Navzlic naraščajočemu številu ovac pa mnoee dežele še niso dosegle predvojnega števila ovac, tako n. pr ZDA, Anglija. Kitajska, Indija. Alžir, Tunis in Južna Afrika. V Evropi cenijo sedaj število ovac na 123,700.000, v ZSSR pa na okoli 86 milijonov. LETOŠNJA PROIZVODNJA AZBESTA BO ZNAŠALA V KANADI MILIJON TON Letos pričpkujejo, da se bo proizvodnja azbesta v Kanadi povečala za 14 % in dosegla milijon ton. Proizvodnja kanadskih rudnikov azbesta, ki je v letu 1943 dosegla vrednost 23 milijonov dolarjev, je narasla v letu 1950 aa 63 milijonov dolarjev, letos pa bo znašala njena vrednost 80 milijonov dolarjev. Največji kupec kanadskega azbesta so Zdruežne države Amerike, na katere odpade okoli 76 odstotkov proizvodnje. V dežele Zaho*dne Evrope pa gre 13 odstotkov kanadske proizvodnje azbesta. V sami Kanadi ga potrošijo 8 odstotkov. Po vojni 6o porabili največ kobalta za izdelavo permanentnih magnetov in magnetnih jekel. Neko posebno uspelo zlitino z lastnostmi stalnega magneta uporabljat« u naprave z visoko demag-netizirajočo močjo v motorjih, generatorjih in zvočnikih; potem za naprave z veliko magnetno silo, kot n. pr. za magnete za dviganje bremen, za magnetne zaklopke in pri radarju. Kobalt mnogo rabijo tudi v televiziji, kateri je zadal ukrep o varčevanju mnogo več skrbi kot pa njena nasprotja z barvno televizijo. Odlična lastnost magneta iz kobaltove zlitine je v tem, da je zelo učinkovit. V 1 cm3 kobaltove zlitine je moigoče spraviti mnogo več magnetne sile kakor v kakršno koli drugo zlitino. Permanentno magnetna jekla imajo do 40% kobalta in okrog 0,9% ogljika in jih je mogoče liti, kaliti, kovati, strojno obdelovati ali pa oblikovati na druge načine ter končno magnetizirati. Skoraj nemogoče je najti nadomestek za kobalt v magnetnih jeklih. Ma.gnetna jekla 60 zeilo važna za vojno industrijo. Tako n. pr. morajo v projektilih, ki jih vodijo iz daljave, spraviti magnete instrumentov v ohišje, široko do 25 mm. Tam, kjer sta teža in prostor najvažnejša, je magnet iz kobaltove zlitine neobhodno potreben. V zadnjem desetletju so zelo napredovali v izdelavi zlitin, ki obdržijo magnetno silo tudi pri zelo visokih temperaturah in so odporne proti obrabi, rjavenju in kislinam. Izdelali »o nad 40 takih zlitin in najmanj 13 izmed njih ima 13—60% kobalta, rabijo jih pa za dele plinskih turbin, za avionske reaktivne motorje itd. Glede na potrebe vojne industrije štejejo kobalt za najbolj >vročo« strateško surovino. Kobalt za barvanje in za izdelavo orodia za rezanje bo imel prvenstvo. Kritično bo za zlitine za visoko temperaturo in za zlitine, odporne proti rjavenju. Prvenstvena bo tudi uporaba kobalta za kirurigične in zobozdravniške instrumente ter pri izdelavi delov za elektronske instrumente. V magnetnih ieklih bo kobalt bistvena sestavina tam, kjer je potrebna največja učinkovitost pri omejeni teži in velikosti. Najdišča kobalta Čeprav pridobivajo kobalt v mnogih državah, znaša produkcija v Belgijskem Kongu, sevami Rodeziji, ZDA, Kanadi in Francoskem Maroku 95% svetovne produkcije. Železov pirit vsebuj e nekaj kobalta, pBgosto samo 0,05%; iz njega 60 ga dobivali v Nemčiii, Italiji, Grčiii, Norveški, Španiji, Švedski in Finski, V drugi svetovni vojni so v Nemčiji pridobivali kobalt iz železovega pirita. Največ kobalta pridobiva v Belgijskem Kongu družba Union Miniere du Haut Katanga. Tam je črni kobaltov oksid postranski produkt izkopavanja oksidiranih bakrenih rud. Leta 1949 je dosegla produkcija 4350 ton. Polfabrikat, belo kovinsko zlitino s 43% kobalta in primesjo bakra in železa, prevažajo v čistilnice v Belgijo in ZDA. če bo ta družba producirala 4000 ton kobalta na leto, bodo doslej znane rezerve zadostovale za 40 do 50 let, upajo pa še na nova najdišča. Mi/siliii«;, da bo »litin z visokim procentom kobalta vedno manj, vedno več pa manjvrednih polfabrikatov. Drugi producent po velikosti je družba Rhokana v severni Rodeziji; v rekordnem letu 1939 so pridobili okrog 1300 ton kohalta, ki ga vsega porabijo v Angliji. Tretii v pridobivanju kobalta je Francoski Maroko, kjer so ga dobili leta 1939 oltro.ft 200 ton. Iz kobaltovih rud dobivajo tudi zlato, in sicer 5—30 gramov iz ene tone. v njih sta na tudi srebro in nikelj. Rafinirajo ga v Belgiji in končno V Franciji. V Kanadi pridobivajo kobalt od leta 1904 v znanem rudniku srebra Cobalt v Ontariu. V letih 1908—'910 so tfa letno dobili okrog 900 ton. Ta rudnik ie na boli znan zaradi »rebra, saj so ga dobili v letih 1904—1922 za 300 milijonov do-larjev, kar je največja produkcija srebra v tako kratkem času iz enega samega rudnika v zgodovini rudarstva 6rf-bra snloh. Še sedaj je v tem rudniku produkcija kobalta tesno povezana s pridobivanjem srebra, za katerega so odkrili nova naidišča, zelo si pa prizadevajo, da bi odkrili nova najdišča, tehnično izoo-oolnili obstoieča in zgradili nove instalacije ter izboljšali tehnološke postopke. Le+a 1949 ie znašala produkcija kobalta v Kansili okrog 280 ton. V Urfandi. v Britanski vzhodni Afriki, so odkrili rudo, ki vsebuje 0,3% kobalta. Ostalo države so producirale e;mo malo kobalta, med niimi sn Avstralija, . Nova Kaledonija, Bolmia. Čile, Finska, Italma, Jaiponska in Švedska. * Čeprav so ZDA največji potrošnik kobalta na svetu, ga vendar producirajo samo maihno količino; intenzivno pa raz-Širiajo obstoječa in odkrivajo nova najdišča ter izfooHšujeio tehnološke poston-ke in upajo, da bo dosegla produkcija kobalta v septembru leta 1951 oBo.rba na Neretvi« s temo o izgradnji hidrocentrale v Jahlanici. in »Lepote Bosne in Hercegovine«. Poleg kratkega filma »Graničarji« je kolektiv »Bosna filma« prad kratkim začel s poskusnimi scenami za novi dolgometražni umetniAkt film »Navadna zgodba«. Scenarij za ta film je napisal Oskar Diivičo, režiral bo Nikola Raj Id. Praznujemo stoletnico rojstva Ivana Tavčarja (1851—1923), odličnega pisatelja povesti, novel in črtic, mojstra slovenske proze. Dr. Tavčar je bil dolgoletni politični voditelj našega liberalnega meščanstva, tistega meščanstva, ki mu je obstoj delavskega gibanja v svetu in začetek delavskega gibanja doma odbil vsako resnejšo progresivno ost v politiki ter spremenil njegov boj proti klerikalizmu zgolj v ne prav čedno gonjo proti vse močnejšemu kapitalističnemu tekmecu. V tem času, ko so bide ideje mladome-ščanskega liberalizma v politiki le še prazne besede, je bil Tavčar v literaturi izrabit liberalno meščanski romantik s prekrasnim darom opazovanja in oblikovanja, ki je prispeval v našo kulturno dediščino mnoge bisere slovenske umetnosti. Vsekakor smemo pričakovati, da nam bo stoletnica njegovega rojstva prinesla tudi to korist, da dobimo od nadih literarnih zgodovinarjev tehtnejše ozsnake njegovega idejnega in umetniškega lika, poglobljene družbenozgodovinske ter estetske analize njegovega umetniškega dela. Za danes pa si oglejmo le dva drobca: prvega, kako je Tavčar leta 1910 odgovarjal na nekatera vprašanja o svojem delu; in drugega, kako je urednik njegovih Zbranih spisov, dr. Ivan Prijatelj, ocenil slog njegove »Visoške kronike«. »Kaj ste tedaj kot pisatelj hoteli?« »Nato vprašanje mi je težko odgovoriti. Pisati sem hotel povesti in novele, ne da bi imel pri tem kak poseben namen. Ker me javno mnenje ni vstran potiskalo, kakor na primer pokojnega Kodra, sem polagoma zagazil v nekako samoljubje, da moji spisi morda le niso brez vsake cene; če so pa v resnici kaj koristili, je drugo vprašanje. Silila je vmes seve tudi politika. Ker je bil tiste dni moderen »liberalizem«, kakor je danes moderen »socializem«, hotel sem v svojih spisih zastopati prvega, čemur se ni čuditi. Tudi opozicija proti konservativnemu na-ziranju je živela v meni. To naziranje — njega glavni zastopnik je bil tiste dni moj rojak, Barbaričev gospod, pokojni Luka Jeran — je s posebno jezo preganjalo takozvano »poltnost« v literaturi. Slo je tako daleč, da je vse, kar se je pisalo o ljubezni, spadalo pod poltnost. Zaljubljene povesti niso bile všeč Jeranu in njegovim somišljenikom, zatorej smo jih s posebno vnemo pisali — ali pa pisarili, kakor se že ravno hočete izraziti. — Tiste čase sem zahajal k svojemu stricu Antonu Tavčarju, ki je bil župnik v kraju, ki je eden najlepših na Slovenskem: na Raki. Tja sem zahajal kot »farovški študent« celo gimnazijo in vsa leta, ko sem se učil na univerzi. Posebno zanimiv je bil čas, ko je bil kaplan pri mojem stricu pokojni župnik Zgur. Pri mizi smo se neprestano pričkali: jaz sem bil Mladoslovenec, onadva sta bila Staroslovenca. Živeli smo v največjem političnem in tudi literarnem prepiru: onadva sta trgala moje spise, jaz pa sem v preroškem duhu oznanjeval, kako bo »liberalna« ideja pretresla vso Slovenijo ter prišla do končne zmage. Vzlic temu pa eden brez drugega živeti nismo mogli, in lahko rečem, da mi je ohranil stric ljubezen, Zgur pa prijateljstvo do zadnjega dneva življenja! Takrat je pisal Zgur »Šmarnice«, in smelo trdim, da sem polovito teh »Šmarnic« spisal jaz, dasi sem v ravno tisti dobi pisal svojo povest »Otok in Struga«, katera edina je bila spisana na krasni Raki. En čas sem pisal »Strugo«, en čas »Šmarnice«, kar bo le malokdo verjeti hotel in iz česar bo marsikdo sklepal, da »stari Tavčar nikdar značaja ni imel«. Bil sem romantik, in zatorej se še danes ne morem ločiti od tiste visoke poezije, ki je — zame vsaj — vsekdar v zvezi z božjo službo po katoliških cerkvah!« »Kako sodite o svojih tedanjih literarnih bojih?« »Naravno je, če odgovarjam na to vprašanje, da se danes, v svoji starosti, oziram na nekdanje literarne boje in na mladostne svoje spise z mirnejšimi občutki, kakor sem jih nosil v mladostnih svojih dneh. Boji so bili v literaturi in v politiki strastni in obilokrat tudi surovi; a bile so to nevihte, ki so dostikrat ravno tako potrebne, kakor so potrebni solnčni dnevi. Da bi v starosti proklinjal, kar sem v mladosti blagoslavljal — to se od mene zahtevati ne more. Brez bojev ni napredka, ga v preteklosti ni bilo in ga tudi v bodočnosti ne bo!« »Kako, da ste jeli zadnji čas slovstveno zopet tako mnogo 'delati?« »Skoraj bi odgovoril, da so me k temu prisilili več ali manj politični nagibi. V stranki, kateri pripadam — tukaj pač ne izdam nikake tajnosti, ker je stvar notorična — se je ločitev »starinov« in »mla-dinov« izvedla tako ostro, kakor ne v nobeni drugi stranki. »Stari« prepočasi umiramq, »mladi« pa prehitro rastejo. Ti zadnji so prepričani, da so »starini« samo še škodljivci in da je prva naloga stranke, da se iztrebijo iz nje. Tudi je razširjeno mnenje, da smo stari ljudje podobni rastlini, ki se je posušila na pašniku, in sicer od korenine do vršička. »Starini« pa zopet zastopamo mnenje, da »mladi« ničesar ne vedo, da se vtikajo v stvari, o katerih nimajo pojma, in da morajo slati pod gotovim nadzorstvom. Krivda je brez dvojbe na obeh straneh, ali na obeh straneh se bodo prepričali, da bo treba kompromisa, ker nobena stranka brez izkušenih starejših mož in brez ognjevite mladosti obstajati ne more. Ali vse to ne spada sem, vendar pa »mladinov« in »starinov« tudi tukaj nisem mogel prezreti. — Ko je prišel »Ljubljanski Zvon« v druge roke, se mi je prineslo na uho, da na moje sodelovanje več ne računijo, ker sem v slostvu popolnoma onemogel — to se pravi: še bolj, nego v politiki. Moja samoljubna zavest pa je, da take reči silno nerad poslušam. Zatorej sem spisal »Cvetje v jeseni«, sedaj pa pišem »Visoško kroniko«. Po »Cvetju v jeseni« sem nekaj počival, pa so me zopet razdražili. V tem slučaju ne politični moji somišlje niki, temveč pripadnik Slovenske ljudske stranke. Nekaj mesecev je naše slovstvo posebno čvrsto poganjalo takozvane »misli«, oziroma »aforizme«. V »Domu in Svetu« čitam nekega dne aforizme g. dr. Preglja, ki ga osebno ne poznam. Priobčil je svoje »misli« in med drugimi je priobčil tudi to »misel«, da »naj ga Bog obvaruje, če je enkrat dosegel petdeseto leto svojega življenja, da bi še kaj pisal ali pisaril«. Ta »misel« me je zopet podkurila — in par dni pozneje sem že začel pisati ali pisariti »Visoško kroniko«. Z g. dr. Pregljem se morda ne bova prepirala: če bo moj spis potrdil resnico njegove slovstvene dogme, mu to gotovo ne bo v škodo; če ne, sodim o g. profesorju, da fM ^ v^&žii - m m l p •v ■■'\?SX' -i- . /Jg ato i radi tega tudi ne postane nesrečen, ker vsako pravilo dopušča to ali ono izjemo!« »Kakšne načrte imate še?« »,Visoško kroniko' hočem posvetiti trem generacijam: prvi del.se peča s prvo generacijo, katera ima svoje središče okrog leta 1695., drugi del se bo pečal nekako z dobo Marije Terezije, tretji del pa z Napoleonovimi časi. Ali bom živel toliko časa, ne vem; verjetno ni. Vzlic temu pa sem vse to navedel, da zadostim Vaši radovednosti.« »Kako sodite o prihodnosti slovenske literature in jezika?« »O prihodnosti slovenske literature govoriti, za to nimam ne poguma, ne sodbe.« (Izidor Cankar, Obiski, str. 146—150.) * »Posebna vrlina »Visoške kronike« je njena slogovitost v mišljenju nastopajočega osobja in v dikciji, odgovarjajoči duhu tistih časov. Kakor o malokaterem našem leposlovcu se mora o Tavčarju reči, da ima svoj individualni slog, ki ga suvereno obvladuje kot voljno in poslušno izrazilo. »Cvetje vjeseni« je vse nedolžno, čisto — belo. »Visoška kronika« je od prve do zadnje vrste vsa mračna, zadolženo temna, pretkana z vijoličastimi žarki pokore v junaku Polikarpu. To razpoloženje se v primerno ponižnih in vdanih tonih blaži in mehča v slabiču Izidorju, izredno realno prepletenem z rdečimi življenjskimi žilicami človeških slabosti, katerih se Izidor neprestano obtožuje, pa vedno pri vsaki odločilni priliki pada vanje. Zgodovinski slog v jeziku je jako težko pogodljiv pri nas Slovencih, ki ne moremo — kakor Čehi in Poljaki — v svojem književnem jeziku uporabljati starinskega jezika naših itak redkih piscev iz časov pred XIX. stoletjem. Ta problem je po svoje rešil Tavčar na ta način, da je pisal sicer v modernem jeziku, a da je vendar čudovito zadel in od kraja do konca zdržal ton, vzbujajoč vtisek, kakor da bi pisal to »kroniko« nekoliko izobra-ženejši Slovenec konca XVII. stoletja. Pisatelj, ki je že »Grajskega pisarja« poizkusil pisati v svečanem starokronikar-skem, z onodobnimi stilističnimi arabeskami prepletenem slogu — tam samo v začetkih posameznih poglavij — je tu to dikcijo tako zaokrožil in dognal do takšne zanimive popolnosti, s kakršno se ne more ponašati pri nas noben pisec zgodovinskih povesti. Zraven je znal vzbuditi iluzijo istodobnosti z vpletanjem cele vrste značilnih kulturnozgodovinskih podrobnosti.« (Dr. Ivan Prijatelj, Tavčarjevi zbrani spisi, VI. zv., str. XIV.) Pripombe k naši mladinski literaturi Pionir — Letnik IX. 1950-1951 Kakor je bilo težišče Cicibana ▼ le-poslov ju, taiko je tudi težišče zadnjega, to je IX. letnika Pionirja (1950-1951) v leposlovju, ali v prozi; list postaja nekak almanah naše mladinske proze, in to dokaj resen letopis, kar izpričujejo tudi imena sotrudnikov (na pr. Bevk, M. Kranjec, Godina, M. Mihelič, Brestova), potrjujejo pa to tudi njihovi prispevki; hkrati prinašajo ti teksti problematiko, o kateri je treba spregovoriti, saj je to do neke mere problematika naše mladinske literature nasploh. Tako je objavil M. Kranjec tri prozne tekste, ki se vsi tičejo tistih otroških let, ki jih preživljajo pionirji sami in ki so pravzaprav pisateljevi spomini na lastna otroška ali, Tecimo, šolartska leta. Zapisati je treba, da so zgodbe pripovedovane pisateljsko iskre- -no in občuteno, da so skratka dragocene izpovedi tako o pisateljevi mladosti sami kakor o predvojnem času, v katerem so se dogajale. Naj omenim iz »Romance o izpitu« kratek, a živ in plastičen opis nekdanje Murske Sobote, hkrati pa citiram tako vsakdanji dogodek za otroka, a tudi za vzigojitelja dragoceni pasus iz šolarjeve duševnosti: »Jaz nisem utegnil, da bi vse prebral, zapomniti pa si kaj. kar bi samo prebral, tudi nisem znal. Zato sem se nazadnje odločil, da se nekaterih stvari na izust naučim. Tako sem znal predzgodovino Starih Slovanov in poznal njihove bogove. Ta zgodovina se mi je zdela, kakor bi stal nad zamočvirjeno pokrajino s trstjem in z rogozom. z rakito. z grmovjem in zasmrajenimi vodami, nad katerrimi letajo divje ptice v jutranjo meglo. Vse je bilo sivo, pusto, grozno: po kraju in času neopredeljivo: pač, nekje davno... in .,, med Sibirijo in Benečijo. Tudi bogovi so bili mračni, strašni. Nič dobrote ni bilo v njih, koliko boljši je bil naž ravenskokatoliški bog, ki je bil vsaj pravičen im tudi usmiljen!« Po Cankarjevem »Mojem življenju«, po Prežihovih »Solzicah«, po Bevkovih • Otroških letih« in še po čem,je te vrste Kranjčevo pisanje nadaljevanje tiste vrste mladinske literature, ki je pri nas bogata in o kateri bi se sploh kazalo kat več razpisati; od pisatelja samega (Kranjca) pa bi želeli, da bi te spomine nadaljeval in jih izdal kdaj tudi v kn jigi. K te j spominski zvrsti pisanja je treba prišteti Se dva teksta, Bevkovega »Tel etar ja« in L. Kovačičevo »Uro«; toda medtem ko je prvi jedrnat in kar otipljivo zaživi z vsemi svojimi Primorci, je drugi razvlečen, neenoten. Vrh tega je prišla med pripovedovanjem tud) poanta zgodbe premalo do izraza, kar je verjetno čutil pisatelj sam, in je zato tudi končal s takim stavkom: »Tedaj sem spoznal, kako huda je bila materina žrtev« — da bi tako nedvoumno pokazal, za kaj gre. Vse to znova potrjuje, da se je treba naučiti pisati, preden se spraviš kot pisatelj na svojo mladost, ali pa ti nič drugega ne preostane kakor biti Tolstoj, ki je začel z opisovan jem mladosti in nd slabo pisal; bil je odkrit, prizadet in čustven, znal je nekoliko opazovati ter pisati. Vsekakor bolj kritično — kritično v tistem hudem .smislu te besede — pa je v letniku pravi ji čarstvo; očitno je, da si tu ljudje niso vedno na jasnem, v katerem grmu tiči zajec, niti pisatelj nitj uredniki — najhuje pa je takrat, ko se pisatelj spravi na narodno blago, a to brez posluha za ljudsko izročilo. Eio znova držalo tisto, kar smo pisali že zgoraj in velja za pisanje avtobiografskih spominov, da se je treba v prvi vrsti naučiti pisati. Prispevke po tej plati so prispevali Godiina, L. Zu- panc, Brenkova, neki neimenovani mojster skaza prelepe narodne »Polževe snubitve« in še kdo, ki se ni podpisal (»Petruh s Peska«). Nadrobnejša analiza (za kar pa tu ni prostora) bi pokazala, v koliko so Godinove pravljice prekmursko ljudsko blago alj v koliko so te pravljice napisane po enem ali več motivih in kot take nova avtorjeva tvorba, v kateri gre pisatelju za tisto, kaikor izpoveduje sam: »Svoje globoko notranje življenje skušamo nekako očistiti ob teh največkrat neverjetnih pripovestih, ki si jih je bog ve kdo izmislil.« Tudi Godinovo pisanje pravljic ima na sebi vse poglavitne hibe pisateljevega pisamja: rad 6e razvleče, posebno če je po sredi čustvovanje, namesto da bi nam čustvovanje vzbudilo dejanje samo, in včasih je kar do diletantizma naiven; o nekom, ki je zletel v prepad, piše: »Malo se je potolkel po glavi in rokah, drugače pa je ostal zdrav« ali »Kako bi bilo lepo, če ne bi bilo hudobnih ljudi.« Lahko da se zdi Godini to potrebno, toda potem bi morala biti vsa pravljica napisana v takem stilu. Drži, da ima pri nas največ posluha povedati pravljivo za otroka Bevk, prav zato, ker je jedrnat in ima smisel za fabulo in za samo poanto pravljice; zna jo skratka izluščiti; Bevk ne dela pravljic, tudi po ljudskih motivih ne, pač pa jih z znanjem svojega pisanja po svoje in na kratko pove. Zadnje bi mogli do neke mere trditi tudi za L. Zupanca, kar je pokazal tako pri vezani (»Pripovedka o pametnja-kih«) in pri nevezani (»Vrač in kmet«) besedi, s katero je povedal ljudsko blago. Kakor je Godina želel dati pravljici 6vojo osebno pisateljsko noto, tako jo skuša dati tudi Kr. Brenkova, kar izpričujeta njena po koroških narodnih zapisana motiva (»Hvaležni medved« in »Materin zaklad«) — a njena pisateljska nota je: plačilo za dobroto in vsemogočnost materinske ljubezni, nasploh precej sentimentalnosti. Iz narodnega blaga sta nadalje objavljeni še dve pripovedki, česar pa ne moremo trditi za po nepotrebnem razvlečeno pripovedovanje o pohorskem Petruhu s Peska, ki nosj po krivici podnaslov »narodna«. Nasilje pa je storjeno nad narodno pesmijo »Polževa snubitev«. Tam je nekdo hudo »po otroško« skazil to pristno ljudsko in duhovito zapeto pesem. Verze, ki jih je St. Vraz zapisal s svojim kultiviranim pesniškim posluhom in ki se glase: — Pasla se na travniki* Stara s6ra kobila — Zinga linga. žinga ling. čunga lunga, slepi polž! Z glavico je kimala, Z repekom je šligala — Zinga linga, žinga ling čung lunga. slepi polž! Kobila prestopila, Polžeka je zdruznola — Zinga linga, žinga ling. čunga lunga slčpi polit »Oj nesrečna kobila, Kaj si mi mola vbila!« Zinga linga, žimga ling. čunga lunga sl*pi polž! — je nekdo zdaj tako »pripovedoval«: »Tako se je zgodilo da ni videl velike živali, ki se je premikala po zelenem travniku. nič ni videl stare sive kobile, ki se je pasla, mulila travo kimala z glavo in sc otepala i repom. Tudi kobila ni oparila pol ža, ki je lessel naprej in se oziral nazaj. In ko je prestopila, je njeno trdo kopito udarilo ravno po polževi biMoi in zdruznilo polž ka. .. Vse to pa je videla polžlca, lepa mlada hčerkica. Videla le kriknila: »Oj ne srečna kobila, ki si mi moia ubila!« in je padla po tleh. In kakor je padla, tako je oblegala . ..« Itd. itd. Potrebna je bila primerjava, da bi s« nazorno videlo in hkrati postavilo za primer, kaj se z ljudskim izročilom ne sme delati; hkrati pa sta oba citata lahko memento uredniku. — K pravljicam v časopisu je treba prišteti kitajsko narodno »Zajec na luni«, ki nosi pač neupravičeno napis »napisal (?) Pirnat«, in prevod iz Tisoč in ene noči »Nuršivan in previdna (ali bi ne bilo bolje — pametna?) deklica«. O partizanskm pisanju, kolikor ga je objavljenega, bi mogli zapisati, kar velja danes nasploh za to pisanje, da je pisatelju potrebno preiti k stvari* teljskemu delu, če že kdo hoče ta čas fabulirati; zategadelj ne ustreza več niti šinkovčeva zgodba niti zgodba M. Čepetove; drugače je seveda z Bevkovim ponatisom »Pogreb mladega upornika«, v katerem je izražena pisateljeva človeška odgovornost do mlade žrtve; boljša ko katera koli doslej objavljena proza Vide Brestove je an-dersenovsko napisana »Pravljica o knjigi«, in to zaradi občutja do pripovedovanega predmeta. Iz preostale beletirije bi bilo vredno omeniti »Dvajset ogrskih zlatnikov«, v katerih je M. Miheličeva prikazala otroška leta letošnjega štiristoletnika, Primoža Trubarja. Treba pa je zapisati, da vse drugo — niti Winkler niti Seliškar niti drugi (Lorber, Cerkvenik, O. Hudales) — ni kaj prida literatura; pri Winklerju se čuti po sili aktualnost, Seliškar pa je ponekod izumetničen in pri junaku tudi patetičen (»Veselo srce«). Pač pa je živo napisana »Velika razprava« proti Dežju Mokroti (V. Topolovec), le da bi smela prikazati vsaj glavnega junaka bolj plastično. O dramskih tekstih je moči napisati isto kakor za Cicibana, da jih je premalo in da bi bilo treba najti za take tekste, tudi za krajše igre, stalno mesto v časopisu. Teksta za ta letnik sta prispevala Minatti in Brenkova, prvi lutkovni prizor po narodnem motivu, druga pa prigodniško igrico z dedkom Mrazom. Poezija je izbrana dosti skrb-neje ko v Cicibanu, pesmi pa so prispevali. {n to vredne pesmi, med drugimi Klopčič. Bor, Minatti, Krakar, Brestova, Novyjeva, Z. Hudales, M. Žnidaršičeva. Bogatejši je tudi prevodni del (Kipling, Zane Grey, Andersen, Lermontov, Tuwim). Pohvaliti pa bi bilo treba redakcijo za taka dva odlična sotrudnika, kakor sta dr. K. Dobida in prof. Anton Polenec, predvsem pa seveda nji ju oba in delo, ki ga opravljata. Dr. K. Dobida je zaoral pri našem mladinskem časopisju v ledino, ko je začel objavljati krajše, a izčrpne portrete naših likovnih umetnikov, v katerih seznanja šolarje tako z umetniki samimi kakor s stil; in z zgodovino našega slikarstva. Nadejati se je, da se bo prepotrebna rubrika, ki jo ponazarjajo skrbno izbrane reprodukcije, tudi nadaljevala; pri pisanju drugega pisatelja, naravoslovca Polenca, ki pri nas zvesto nadaljuje tradicijo Erjavca, pa se morejo naučiti vsi, ki bi radi pisali mladini o naravi, da je potrebno za tako pisanje temeljito znanstveno poznavanje narave in da je končno potreben zato tudi dar pisanja. Ostali del časopisa izpolnjujejo članki in reportaže, poročila, šah, razne zanimivosti, vse do telovadnih napotkov in dopisov. Nekaj teh prispevkov je vestno napisanih (Gspan), precej pa je vmes plaže, kot je na priliko literarno reven razgovor o nafti ali pa taki sestavki, kot so besedovanja o koncertu, o radijskih oddajah, o pionirjih na taborjenju in še o čem. Tu bi bilo potrebno več temeljitejšega dela, več sistematike, kar je odvisno predvsem od sotrudnikov — in ni vrag, da ne bi postal Pionir odlično urejevana mladinska literarna revija in znanstveno skrbno pisan leksikon za šolarja. Kakor v Cicibanu pa bi bili potrebnj tudi razgovori s pionirji in potreben bi bil tudi kot za prve literarne prispevke. Končno preostane še ilustracija, a prav o njej je v zadnji »Pravici« zapisal nekaj bridkih, a tudi toplih besedi dr. St. Mikuž. Pozdraviti je treba in naravno je, da je prav umetnik z dobrim delom sprožil diskusijo okoli ilustriranja mladinske literature, ven* dar pa bo prj nas še in še potrebno pihati o ilustraciji. Kakor ne moremo mimo tradicije pri ustvarjanju mladin- I ske literature, tako tudi ne moremo mimo nje pri ilustriranju. Ko so se po vojni strani mladinskega časopisja in knjig na široko odiprle ilustraciji, je to prineslo s sabo mnogo anarhičnega pojmovanja o mladinski ilustraciji, vse tja do najbolj grobih diletantizmov. Tudi za mladinsko ilustracijo kakor za ilustracijo nasploh mora etati umetniško dognana osebnost, kateri je ilustracija enak problem ko vsako drugo stvariteljsko delo. Mladinsko časopisje ne sme biti 'n ne sme postati vadnica za slikarski naraščaj. Tej problematiki ni ušel niti Pionir, še manj pa Ciciban, ki je pritiral marsikje do skrajnosti. Platnice devetih Cicibanovih številk j« ilustriralo devet različnih slikarjev, kar je gotovo posrečena zamisel redakcije. Najbolj živa, nazorna in duhovita v Cicibanu je Miheličeva ilustracija (»Pismo iz/Pariza«), Medtem pa nekateri slikarji, največ je med njimi mlajših, hodijo svoja pota, in večkrat no veš. kje se konča stilizacija in kje se začenja diletantizem. Tako je stilizacija v Cicibanu pritirana ponekod tako daleč, da ne ločiš več med osebo z dvignjenimi rokami in med štulami dreves (»Zlata raca«); pogosto so iznakaženi tudi obrazi otrok. Lahko je, da gre kaj iznakaževanja na račun reproduciranja. vendar to ne more biti opravičilo. Med ilustracijami na platnicah Cicibana je zadeta Oinerzova prav zaradi duhovite vsebine, med ilustracijami v tekstovem delu (pri Cicibanu in pri Pionirju) pa je treba omeniti Mu-kovo, Vidica, Šubica. Klemenčiča. Gerlovičev«, Sedeja, Ravnikarja in še koga. Ivan Potrč DENIS DIDEROT: IZBRANA DELA »Izbrano delo« Denisa Diderota je eno tistih številnih del, ki bo pri nas služilo vsem izobražencem, zainteresiranim na zgodovini družbe, filozofije in literature hkrati. In kateri izobraženec bi se smel tako imenovati in obenem izjaviti, da zgodovine ne mara? Denis Diderot je bil enciklopedist, t. j. odločilno je sodeloval pri francoski enciklopediji, leksikonu, ki so ga začeli izdajati leta 1751. Danes, ko imamo obilico leksikonov, si precej težko predstavljamo, da so bili leksikoni nekoč v Evropi intimno povezani z nastopom in razvojem meščanskega razreda in novega načina produkcije. Prvi, še latinsko pisani leksikon, je namreč nastal v času, ko so se evropska mesta že uveljavila na evropskem Zahodu, »O lastnostih stvari« — »De proprietatibus rerum« v 1. 1248 in 1267, torej skoraj natančno pet sto let pred velikim francoskim Eden, Alstedova Encyclopaedia, ki je izšel 1. 1620, nekaj pred angleško revolucijo. Toda med vsemi leksikoni, ki so sledili, ni bil nobeden tako pomemben kakor tisti, v katerem je sodeloval Diderot in ki je idejno pripravljal veliko francosko revolucijo. Bilo je treba »prevrednotiti vrednote«; med ljudmi, ki so to opravili, je bil Diderot eden najaktivnejših, najbolj razgledanih in najbolj nadarjenih. Kakor redko kdo je razumel logiko sprememb, ko je zapisal: »Drugi časi, drugi odnosi, druga filozofija.« Šele Marx in Engels sta dognala bistveno važnost produkcijskih odnosov, ki se v čustvih in idejah »v zadnji'instanci vselej uveljavi«, Diderot pa je eden njunih največjih predhodnikov. Pričujoči izbor Diderotovih spisov kaže del njegovega satirično oz. polemično literarnega udejstvovanja. Diderot, kot filozof mnogo bolj dosleden kakor Voltaire, je moral svoje poglede pogostokrat širiti v obliki prikupnih, neredko galant-no-lahkotno-ljubezenskih zgodb. Ker pa je bil človek osemnajstega stoletja, ga ni prav nič motilo, temveč prej zabavalo, ako je »dami« filozofijo in celo nravnost predstavljal kot lahkokrilki. če čita človek Diderotove spise, nikdar ne ve, ali Prevedel Pavle Jarc. Uvod napisal Eli Finci. CZ 1951 ne bo pod zabavno erotično zgodbico zaslutil trpke satire ali globoke filozofske misli, tudi ne ve, ali ne bo filozof nenadoma spremenil svojega resnega obraza v premeten smehljaj in povedal nekaj zabavnega, zato da ne bi dolgočasil občinstva in tudi ne sebe. Kajti Diderot je bil skrajno gibčnega duha, filozof, matematik, glasbenik, umetnostni kritik in še marsikaj drugega. In v vsem je bil revolucionar. Prav s tem znanjem in s temperamentom, kakršnega na njem opažamo, je lahko uspešno opravil svoje velikansko delo in resno vplival na to, da so ljudje začeli misliti drugače — ali pa sploh misliti. Izbor, kakršen je naš, seveda ne more prikazati vsega Diderota, posreduje pa lahko sliko tega velikega, obsežnega in gibčnega duha, velikega »slutivca« (ako je ta beseda dovoljena) in velikega uresničevalca. Knjiga obsega obširen uvod, nato dela: »Fatalist Jaques in njegov gospodar«, »Rameaujev nečak«, »Pogovor med d’Alembertom in Diderotom«, »D Alembertove sanje«, »Nadaljevanje pogovora«, »Pismo o slepih tistim, ki vidijo«, nato »Dodatek prejšnjemu pismu«. NOVI ZVEZEK „KLAS]A a Starejša slovenska drama, Klasje št. 25. Urednik dr. France Koblar je vključil v ta zvezek devet starejših tekstov. Podal je obširen pregled, v katerem spremlja razvoj slovenske drame od njenih začetkov, ki jih lahko postavimo vzporedno ob nastajanje domačega meščanstva, pa preko prvih vidnejših uspehov, ko dobiva polagoma naša gledališka umetnost, s tem da postaja odsev splošnih kulturnih in družbenih razmer določenega časa, tudi vedno bolj narodni značaj, in do najnovejše dobe, ko se z nastopom realizma, naturalizma in simbolizma pričenja za našo dramatiko nova doba. V grobih obrisih se ustavlja pisec ob motivih, ki so zanimali naše najstarejše tvorce gledališke umetnosti. V izbor je sprejel samo posamezne značilne vrste v razvoju slovenske družbene in zgodovinske drame, zlasti take tekste, ki so danes teže dostopni in ni verjetnosti, da bi jih kdaj posebej izdali. Opustil pa je tiste, ki bodo v Klasju v bližnji prihodnosti še posebej obdelani (Linhartovi komediji »Zupanova Micka« in »Matiček se ženi« ter Levstikov »Tugomer«). Dela, ki jih je sprejel v izbor (Levstik: »Juntez«, Stritar: »Medeja« in »Kita«, Ogrinec: »Kje je meja«, Kersnik-Jurčič: »Berite Novice!«, Jurčič: »Veronika Dese-niška«, Škofič: »Gospod s Preseka«, Voš-njak: »Premogar«, Medved: »Za pravdo in srce«), je opremil s potrebnimi opombami, ki dajejo bralcu vpogled v nastanek in družbeno okolje, v katerem so drame nastajale, dodal pa je še razlago nekaterih že ne več vsakdanjih besed. Prvi večji vzpon doživi slovensko gledališče za Zoisa in Linharta, zlasti Linhartovi komediji pomenita za slovensko dramatiko isto raven s tedanjo evropsko mislijo. Po Linhartu nastopi v razvoju slovenske drame mrtvilo, ki ga razbije šele Levstik, ko nastopi zoper raznoliko čitalniško brezidejnost, politično sloga-štvo in zakoreninjeno sovraštvo do vsake pametne kritike. Leta 1867 osnuje Dramatično društvo, ki se loti boja za poklicno slovensko gledališče. Levstik in Stritar sta začetnika slovenske družbene Igre. Pri Stritarjevi drami je zaslediti preočiten vzgojen in poučen namen, tudi tu hoče uveljaviti svojo rousseaujevsko romantiko. Stritarju sta sledila Josip Ogrinec in Fran Celestin, ki sta si prizadevala ustvariti izvirno dramo. Prosvetljensko in narodno politično snov so obravnavali Janko Kersnik (»Berite Novicel«), Jakob Alešovec, Alfonz Pirc in še nekateri. Josip Vošnjak se je kot prvi poskušal s socialno problematiko, s svojimi motivi je segel že nekoliko v slovensko moderno dramo. Njegovi najboljši deli »Lepa Vida« in »Doktor Dragan« pa pomenita vrh starejše slovenske realistične drame. Novo obliko slovenske drame predstavlja tako imenovana ljudska igra s petjem, romantično-realistična igra, ki prikazuje barvito ljudsko življenje z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. Zkčetnik take 'gre je znameniti igralec Ignacij Borštnik (»Stari Kija«), nadaljevalec pa Finžgar (»Divji lovec«). Zgodovinska tragedija se prav uveljavi *cle z Jurčičem in Levstikom. Levstiku Jurčičev »Tugomer« ni ugajal, zato je tragedijo spremenil po obliki in vsebini, tako da poslej ni Tugomer, kakor pravi Koblar, samo tragedija one osrednje narodne osebnosti, ampak tragedija v$ega naroda, obsodba preteklega in sodobnega Političnega nasilja, obenem preroška vera y Prerojenje slovenskega naroda in napo-Ved zgodovinskega obračuna z njegovimi ,atiralci. — Za razvoj slovenske zgodovinske tragedije so si prizadevali še Ivan vrh— - -- - - —............ ton Medved (»Viljem Ostrovrhar«, »Ka-cijanar«, »Za pravdo in srce«). Novo dobo v naši dramatiki pa pomeni, kakor smo že omenili, nastop modernih literarnih tokov. V tej dobi se tudi družbeno življenje prične vedno bolj razvijati, družba se sicer še počasi, a vedno bolj energično izvija iz zaostalosti in pro-vincializma ter vedno bolj pridobiva na politični in Socialni zavesti. Z razvojem družbenega življenja pa so se ustvarjali tudi ugodni pogoji za razvoj .drame. S svojo kratko razpravo nam je urednik podal pregledno sliko o razvoju naše dramske tvornosti, ki jo je pogrešalo naše povprečno občinstvo, zlasti pa šola. Zato smo te številke Klasja lahko prav veseli. P. Vozlič Kakor opažamo, manjka znana »Nuna«, mogoče najbolj »literarni« Didero-tov spis, vendar bi »Nuna« najbrž zakrila marsikaj, kar prihaja v našem izboru do izraza. »Fatalist Jaques« je po večini zelo dolg pogovor med Jaquesom, služabnikom, ki je v mnogočem gospodar svojega gospodarja, in gospodarjem, ki je v mnogočem služabnik svojega služabnika, pogovor, ki ga zmeraj spet pretrgajo razgibane dogodivščine z vsemi mogočimi dramatičnimi momenti in vsemi mogočimi vmesnimi opazkami avtorja. Jaques je »fatalist«, misli, da je »vse zapisano tam zgoraj«, kar je seveda precej prozorna satira, nič manj trpka, pa bolj dialektično postavljena, kakor tista, ki jo je izdelal Voltaire v Candidu. Vsa zabavna povest je tudi razprava o nujnosti. Kljub »fatalizmu« se Jaques skrbi, togoti, žalosti kakor drugi ljudje, pa čeprav na svoj način, ki je prav 'originalen in da zmeraj slutiti flegmatika. Navajam zabavni konec: Hoteli so me prepričati, da sta se njegov gospodar in Desglands zaljubila v njegovo ženo. Ne vem, kako je, toda prepričan sem, da si je vsak večer ponavljal: »Če je pisano tam gori, da boš dobil ro-žičke, Jaques, lahko počneš, kar češ, pa jih boš dobil; če pa je napisano nasprotno, da jih ne boš dobil, lahko počno, kar se jim zdi, pa jih ne boš dobil; spi torej, ljubi moj...» in je zaspal. Sledi »Rameaujev nečak«, nevednež, ki pa pove celo vrsto razumnih opažanj, baraba, ki pa ima trenutke, ko je zaljubljen v krepost, nesramnež, ki pa nekako spoštuje dostojnost, norec, ki je včasih hudo moder, lenuh in požeruh, ki pa ima izredno razvit mimičen talent in zna svoje navdušenje za glasbo presenetljivo prepričevalno prenašati na druge ljudi — čudno iskren lažnivec in še marsikaj drugega! Diderot je v tej nesmrtni postavi upodobil propadajočo družbo, ki spoznava samo sebe! V »Pogovoru med d’Alembertom in Diderotom« dokazuje pisec, da je imel jasne predstaVe o tem, ~ kaj naj bi bila materialistična spoznavna teorija. Pravi n. pr.; »Inštrument filozof je hkrati glasbenik in glasbilo. Ker je občutljiv, se trenutno zave zvoka, ki ga da; ker je živo bitje, ga obdrži v spominu«. To je zelo ostra satira proti filozofom-idealistom: »Obstoji trenutek zablodenosti, ko občutljivi klavicimbal misli, da je edini klavl-cimbal na svetu in se vsa harmonija vesolja zliva vanj.« V nadaljevanju izvaja filozof neke materialistične zaključke iz osebnega razvoja vsakega človeka in postavlja vprašanje seksualne etike tako predrzno, da mu pravi gospodična de 1’Espinasse: »Grozni ste«. Bordeau odgovori: »Pa ne jaz, temveč ali narava ali pa družba«. — »Pismo o slepih tistim, ki vidijo«, daje mnogo več, »kakor obljublja«, namreč številna, čisto določena dragocena opazovanja, ki so jih kasneje potrdili, obenertf pa (str. 556) zelo duhovito uporablja individualni duševni razvoj otrok za ma terialistične filozofske zaključke. V tem D(derot nikakor ni zastarel, temveč nasprotno! V dolgih letih po smrti skoraj ni dobil naslednikov. In vendar — mladostna doživetja odločilno vplivajo na človeka, seveda spet na določenega človeka. Diderot je torej zelo živ in zanimiv, del tiste žive in oživljajoče zgodovine, ki govori sama po sebi. In čeprav je bil v mnogočem mehanističen materialist, čeprav je Večkrat poenostavljal, posebno še estetska vprašanja, je tudi še danes živ, nam pove mnogo in nas lahko celo obvaruje pred mnogimi zmotami, ki so danes še zelo razširjene. Diderot namreč prav gotovo nikdar ni mislil, da je pojem važnejši od stvari in da so. besede važ nejše od pojma' V uvodu je zbran velikanski material, ki ga bo lahko vsakdo s pridom uporabljal. Vendar bi bilo k temu uvodu mogoče marsikaj pripomniti. N. pr. je po Marxu in Leninu pravilno naglašen veliki vpliv, ki ga je na Diderota imel Locke, pa čeprav je iz istega Locka izhajal tudi Berkeley. Gotovo pa je, in prav nič ne zmanjša Diderotove veličine, ako pribijemo, da je Diderot publicist v literaturi naravno nadaljeval Rabelaisa, Scarrona itd., pa tudi številne Angleže, Shaftesbury-ja, Addisona, Swifta, Richardsona (seveda Sterna) in še mnogo drugih. Saj je prav naravno, da se je nastajajoča francoska revolucija okoristila z nekimi dognanji že izvršene angleške. Prav tako bi nekoliko manj informiran človek lahko hudo narobe razumel tisto, kar je pisano o Diderotu in Lamarcku (str. 38). Veliki naravoslovec prav gotovo ;ni s poudarjanjem samo objektivnega pomena »potrebe« spremenil Diderotove koncepcije »v popolnoma izkrivljeno idealistično teorijo«. Le kateri (sumim, da sovjetski) zgodovinar je prvi »odkril« nekaj takega in popolnoma prezrl velikanski vpliv, ki ga je vprav Lamarck pripisoval vplivu okolice. To pa so nepopolnosti, ki danes prav v svetovnem merilu še niso razčiščene in bistveno ne zmanjšajo vrednosti uvoda, kaj šele vrednost knjige. Prevod je tekoč in naraven. Platnice so stilno dognane in lepe, grafična oprema solidna, tudi tisk je skrben. Branko Budolf Morchartova tiskarna v Tiibingenu, kjer jc bila pred 400 leti tiskana prva slovenska '' knjiga Ameriški film „DEDINJA u 0vec, Ivan Vesel, Ivan Robida in An- Ce pregledujemo lanskoletna poročila o filmskih festivalih in kritike predvajanih filmov, lahko ugotovimo, da je izmed vseh filmov vzbudilo največje zanimanje delo ameriškega režiserja Williama Wy-lerja »Dedinja«. Poleg nagrad in priznanj na raznih festivalih je bil film nagrajen tudi z najvišjo ameriško nagrado »Oscar-jem«, tako za režijo kakor tudi za igro, O tem, da je bila ta pozornost umestna, pohvale in nagrade pa zaslužene, se bo lahko prepričal vsakdo, ki bo film gledal. So na svetu režiserji, ki niso zelo izbirčni in skrbni pri izbiri tematike scenarijev, ki jih dobijo v roke. Marsikomu so važne le možnosti, ki mu jih daje scenarij za razkritje režiserskega talenta in oblikovnih prijemov. Vsebina scenarija pa stopa v ozadje. Scenarij mora biti »filmski«, zanimiv in po možnosti zabaven, tako da bo »vlekel«. To so glavne zahteve teh režiserjev. Wyler pa je režiser, ki je izredno skrben pri izbiri teme, še bolj pa je seveda skrben pri študiju izbrane teme. Wylerja zanima predvsem človek in njegova psihologija. Globoki pretresi, ki jih doživljajo človeška bitja, razvoj in spremembe značajev so osnovni elementi, na katerih gradi svoje filme. Zato ni čudno, da se je odločil za pisanje scenarija po romanu »Washington square« pisatelja Henrya Jamesa, ki je bil napisan leta 1880 in ki nam podaja sliko takratne meščansko-buržoazne družbe, njenega načina življenja, prepletenega s konservativizmom, tradicijami in predsodki. Osnovni problem, ki nastopa tako v romanu kakor tudi v filmu, problem dediščine je bil v meščan-sko-buržoaznih družinah precej pogost in za ta socialni sestav zelo značilen. Roman kakor tudi film govorita o Katarini, hčeri edinki bogatega zdravnika dr. Slouperja, ki je zelo nepristopna in plaha. Ker pa se ji obeta bogata dediščina, vzbudi pozornost mladega Morisa Tosvnseada, kateremu se posreči, da v ljubezni neizkušeni Katarini vzbudi ljubezen in jo takoj zasnubi pri njenem očetu. Zdravnik pa tej zvezi nasprotuje, ker sumi, da se hoče Moris poročiti s Katarino samo zaradi bogate dediščine. Moris in Katarina se odločita za poroko brez očetovega dovoljenja. V. ta namen zasnujeta pobeg. Pri tem pa pove Katarina Morisu, da bo v primeru pobega razdedinjena. Ob dogovorjeni uri pa čaka Katarina zaman. Morisa ni in tedaj Katarina razočarana spozna, da je Morisa zanimala res samo dediščina. Leta so minila in Katarinin oče je umrl. Kmalu za tem se zopet pojavi Moris, ki se hoče opravičiti Katarini in obnoviti njuno ljubezen. Toda Katarina se ne da več preslepiti in se sklene Morisu maščevati. Obljubi mu, da se bo z njim še to noč poročila. Moris, ves navdušen, misleč, da je uspel in posta) solastnik bogate dedišči- ne, odhiti po kočijo, da bi odpeljal Katarino v mestece, kjer bi se morala poročiti že pred leti. Toda ko se ob dogovorjeni uri vrne pred Katarinino hišo, najde vrata zaprta, na njegovo obupno trkanje in klicanje pa ne dobi odgovora. Katarina pa, ki je z notranjim zadoščenjem poslušala Morisove klice, z ledenim in neizprosnim obrazom odide v svoje sobe. Še pred Wylerjem sta po tem romanu napisala dramo Ruth in Avgust Getz, tako da je imel Wyler, preden se je lotil pisanja scenarija, pred seboj dva teksta — roman in dramo. Naslonil se je predvsem na dramo. Medtem ko opazimo tako pri scenariju kakor tudi pri drami precejšnje odstope od romana, pa med scenarijem in dramo ni nikakih večjih razlik, razen seveda takih, ki so popolnoma oblikovnega značaja. To je tem bolj presenetljivo, ker je roman mnogo bolj »filmski« kakor drama. Toda Wyler je postavil oblikovne probleme v ozadje in iskal predvsem vsebine, da bi prišla do izraza igra igralcev. Tako je po Wylerjevem scenariju nastal tako imenovani »razgovorni film«, zvrst, ki se je ogibljejo mnogi režiserji, kot najtežje in najbolj problematične. Toda Wyler - režiser je z »Dedinjo« jasno pokazal, da so ti problemi premostljivi in da se da napraviti tudi prvovrsten »razgovorni film«. Principu, ki se ga je držal kot scenarist, je ostal zvest tudi kot režiser. Wyler izhaja v vseh svojih režijskih prijemih iz vsebine in iz osnovne ideje scenarija. Vsa sredstva so podrejena človeku - igralcu, njegovi igri, ki je osnovni tolmač Wylerjevih misli in idej in njegovo osnovno izrazno sredstvo. V »Dedinji« ne vidimo nikakih posebnih zornih kotov, nikakih presenetljivih trikov, nikakih v oči padajočih režijskih prijemov, ki bi vsiljivo opozarjali na genialnost režiserja. Ne, »Dedinja« je oblikovno zelo preprosto in skromno delo, brez vsakršne težnje za efekti. Zato pa je film jasen, razumljiv s svojo zaokroženo celoto in čisto dramaturško zgradbo. S tem pa je Wyler dosegel tudi to, da, so dobili igralci potreben razmah in ustvarili like, ki ostanejo gledalcu še dolgo v spominu. Nič čudnega torej, če je bil rezultat Wy-lerjeve metode dela pretresljiv in odličen film. »V »Dedinji« igrajo priznani igralci, ki so navdušili filmsko občinstvo tudi že v miDg'h drugih filmih. Toda ni slučajno, da so vsi kritiki enoglasno ugotovili, da pomenijo kreacije v »Dedinji« vrhunske stvaritve tako Olivije de Havilland, kakor tudi Ralpha Richardsona in Ciifta Mont-gomeryja. Tudi za to ima brez dvoma zasluge režiser VVyler, ki je pri ustvarjanju filma postavil delo z igralci na prvo mesto. Wylerjev princip je: če hočeš od igralca, da bo ustvaril nekaj velikega, moraš od njega tudi veliko zahtevati. Zato jim v primeru z romanom v dramaturgiji svojega scenarija ni olajšal naloge, kakor bi pričakovali, temveč je nasprotno že itak težke naloge, pred katerimi so stali igralci, napravil še težje. Poglejmo samo vlogo Katarine, ki jo igra Olivija de Havilland. To je lik, ki doživi ogromen razvoj od tihe, skromne, dobrodušne in nekoliko nerodne deklice, ki je po zunanjosti vse drugo prej kakor lepa in ki jo oče zaradi njene plahosti in ne prevelike inteligence celo omalovažuje, s čimer pa še poveča že itak precej visoko mero njenih kompleksov manjvrednosti, pa do odločne, hladne, razumne in cinične žene, ki se maščuje tako svojemu očetu za vsa prizadeta ponižanja, kakor tudi svojemu ljubimcu, ki jo je prevari! v ljubezni. V romanu je ta sprememba podana postopoma, izvrši se v teku dolgih let, avtor jo spremlja z dolgimi opisi psiholoških pretresov Katarine. V filmu je to prikazano zelo zgoščeno v mnogo krajšem časovnem razdobju. S tem je Wyler dosegel zaokroženost in zgoščenost ter enovitost dejanja, igralki pa je postavil bolj zanimivo, pa tudi težjo in bolj komplicirano nalogo. Kdor je videl Olivio de Havilland v njenih predvojnih filmih, kjer je igrala standardne lepotice, jo v vlogi Katarine komaj spozna. Njena Katarina nas prepriča tako kot plaha deklica v začetku filma, kot na koncu, ko vidimo pred seboj že zrelo ženo, pa vendar še vedno Katarino. Olivija de havilland je s čudovito umetnostjo premagala veliko nevarnost, da pretvoritev njenega značaja zaradi zgoščenosti v filmu ostane neprepri-čevalna. Njena mimika, ki je vedno zgolj izraz njenega notranjega doživetja, nam posreduje njene notranje pretrese, ki gledalcu utemeljijo nagel razvoj njenega značaja. Zdravnika dr. Slouperja, Katarininega očeta, igra Ralph Richardson umerjeno, z izredno diskretnimi, a občutenimi po udarki na bistvenih elementih vloge. Pri njegovem liku pa le opazimo neko pomanjkljivost, mogoče edino v celem film-mu, ki pa je docela dramaturškega izvora. Premalo je namreč jasen vzrok njegovega čudaškega značaja in njegovega odnosa do Katarine kakor tudi namenov, ki jih ima s svojo hčerko. Njegov lik vtpliva nekoliko tajinstveno in zavaja gledalca, da pričakuje z njegove strani razkritje neke skrivnosti, ki bo bistveno spremenila potek cele zgodbe. Glavna odlika Ciifta Montgomerya (Moris Tovrnsead) je prav gotovo v tem, da ostaja daleč od grobega podajanja negativnih likov. Gledalec si precej časa ni na jasnem, kako je z njegovo ljubeznijo do Katarine in kakšne namene ima. O tem, ali je imel poleg njenega denarja morda le tudi njo rad, pa si človek ni na jas nem niti ob koncu filma. Pretnar Igor KULTURNI DROBIŽ Rostandova »Vest« v Comčdie Francaise. Ob uprizoritvi drame »L'homme que j’ai tuč« Mauricea Rostanda v Comčdie Francaise postavlja Yves Gaudon vprašanje, s čim opravičuje Comčdie Francaise danes to uprizoritev. Maurice Rostand je napisal svoj, takrat dobro sprejet istoimenski roman leta 1921-22 po prvi svetovni vojni, ko si je svet komaj oddahnil od vojnih strahot, ko so se narodi približali in se pobotali. Dramo je napisal, tako pravi Yves Gaudon, »v času iluzij* 1930 (Ljubljanska drama jo je uprizorila v sezoni 1931/32 pod naslovom »Vest«), Danes, tako nadaljuje Yves Gaudon, ne moremo opravičiti uvrstitev tega odrsko dokaj nedognanega, izumetničenega in dolgočasnega dela v repertoar naših gledališč. Preblizu so še grozote okupacije, da bi »pravljico o dobrem človeku - Nemcu« oživili' na našem odru«. Pariška Comčdie JVagram ima na repertoarju štiri enodejanke, od katerih samo dve, tako piše kritika, sta vredni uprizoritve. »Un imbčcile« (Bedak) pisatelja Piran-della in »Derričre la porte« (Za vrati) M. Edmonda Sec-a, ki je bila zelo dobro sprejeta. Enodejanka je pisana po načinu Jules Renarda in Tristana Bernarda in hi po svoji kakovosti spadala v Comčdie Francaise. Kritika še dodaja: »Redki so danes sodobni pisatelji, ki imajo dar strnjenosti in ga znajo pravilno uporabljati,« kar kaže na dejstvo, da je pomanjkanje enodejank občutno tudi drugod, ne samo pri nas. Festival v Strasbourgu, ena izmed številnih glasbenih manifestacij v poletnih mesecih v Franciji, je bil ves posvečen Tta-liji in je zajel dela od Frescobaldija do Pe-trassija, enega najbolj reprezentativnih sodobnikov Italije. Mednarodni študentovski glasbeni festival v Miinchenu, ki.bo trajal od 25. do 31. avgusta, ima na sporedu izvedbe skladb najboljših študentov, solo-petje, solistično Instrumentalno glasbo ter delovne konference, ki naj bi ustvarile še tesnejšo povezavo med glasbeno mladino sveta. Na povabilo mladine Zapadne Nemčije se bo festivala udeležilo 15 študentov beograjske glasbene akademije v spremstvu dveh profesorjev in rektorja akademije Mihajla Vukdragoviča. Rembrandt v filmu. Amerikanci snemajo v raznih holandskih mestih in muzejih dva kratkometražna filma o delu in življenju holandskih slikarjev Rembrandta in Ver-raeria. Film o Mahatml Ghandiju pripravlja znani holly\voodski scenarist Geza Herzeg. Glavno vlogo bo igral Paul Muni. predsednika Nehruja pa francoski filmski igralec Charles Boyer. Pariška nagrada v Cortinl v Italiji. — V malem italijanskem mestu Cortina je znani francoski slikar J. Villon podelil mladim italijanskim slikarjem in kiparjem »Pariško nagrado«. Leta 1953 bo v Cortini italijanska žirija podelila nagrade francoskim umetnikom. NOVOSTI KNJIŽNEGA TRGA Državna založba Slovenije je izdala v zadnjem času med drugimi učbeniki tudi ing. Vladimirja Černeta »Gospodarsko matematiko«, in sicer II. del: Bančno računstvo, ki je izšlo kot 72. zvezek v zbirki Knjižnice za vzgojo strokovnih kadrov. Dalje je založba izdala »Aritmetiko in algebro« za prvi gimnazijski razred v priredbi Karla Kunca in Lojzeta Sivca ter »Geometrijo« za prvi in drug’ gimnazijski razred v priredbi Branče-ve, Jelenčeve, Zieglerja in Žabkarja. Beograjska »Kultura« je izdala Engelsovi knjigi »Dijalektika prirode« in »Položaj rad-ničke klase u Engleskoj« ter ponatis referata Edvarda Kardelja »Deset godina narodne revolucije«, ki ga je imel na III. kongresu Osvobodilne fronte Slovenije 27. aprila 1951. Jugoslovenska knjiga je izdala »Bibliografijo Jugoslavije za 1950 godinu« v omejenem številu izVodov, da bi zadovoljila v prvi vrsti potrebe naših knjižnic. Novo polen je je založilo »Narodne ju-načke pesme iz vojevania za slobodu« v priredbi dr. Vojislava Djuriča. — V zbirki »Naša domovina« je izšlo delo iz zapuščino Mihaila S. Petroviča »Borbe sturog Beograda«, vrsta zgodovinskih reportaž iz preteklosti našega glavnega mesta. — Sodobni roman iz življenja črncev na Haitiju je delo Jacquesa Roumaina »Gospodari rose«. — O boju praljudi s prirodo zanimivo razpravlja knjiga znanega francoskega pisatelja J. L. Ronyja »Borba za*vatru«. Matica srpska v Novem Sadu misli v kratkem izdati Daudetova »Pisma iz moje vetrenjače«. Vase Stajiča »Gradju za kultur-nu istoriju Novoga Sada«, 'Heinricha von Kleista »Razbijeni krčag« in zbirko proze in poezije mladih sodobnih pisateljev Vojvodine »Almanah mladih« z ilustracijami najmlajše umetniške generacije. Pri »Prosveti« v Beogradu je objavil prof. Veljko Ribar razpravo »Istoriska uloga hriščanstva u smeni društveno-ekonomskih formacija«, ki pomeni izviren diskusijski prispevek k marksistični teoriji o družbeni vlogi religije. Zagrebška »Kultura« je ob desetletnici vstaje v Hrvatski izdala dokumentarno delo bivšega komandanta XIII. proletarske brigade »Rade Končar« Rade Bulata »Zum-berak i Pokupi je u narodnooslobodilačkoj borbi«. Knjiga je zanimiva tudi za Slovence, ker opisuje skupne borbe hrvatskih in slovenskih brigad v Beli krajini in ob Kolpi. Zajema dobo do kapitulacije fašistične Italije in je opremljena s ponatisi dokumentov in zemljevidi borb. Med drugimi akcijami je opisan tudi napad na Suhor 26. novembra 1942, pri katerem sta sodelovali XIII. proletarska in slovenska Cankarjeva brigada, pa tudi borbe aprila meseca 1943 v Mirenski dolini pri St. Rupertu in Mokronogu. Društvo novinarjev LR Hrvatske je začelo izdajati serijo brošur »Aktuelne medju-narodne teme«, ki bodo izhajale enkrat mesečno. Kot prva je izšla razprava Ive Mi-hoviloviča in Joška Palavršiča »Bura nad Perzijom«, ki obravnava najnovejše dogodke okoli nacionalizacije pridobivanja nafte in spora med Anglijo in Perzijo zaradi Angloperziiske petrolejske družbe. V založbi »Naprijeda« v Zagrebu je Izšla knjiga majorja Andre Gabeliča »Trago-vlma izdaje«, v kateri podaja avtor na 342 straneh analizo informbirojevske izdaje marksizma-leninizma v praksi in teoriji. Zagrebška »Zora« je izdala v zbirki »Ju-goslavenski pisci« zbirko novel Hasana Ki-kiča »Provinci,ia u pozadini i druge pripo-vijetke«. Kokič je že pred vojno sodeloval v ilegalnem partijskem delu in so ga ubili maja 1942 četniki iz zasede. Kot proletarski sin Bosne je prvi uvedel v hrvatsko literaturo one kmečke množice, ki jih gruda ne more več preživljati in odhajajo v mesto, v tovarne, da iz njib zore nove prekvašene revolucionarne sile. Bil je glasnik teh pol kmečkih pol delavskih mas in je z njimi tako organsko zrastel, da v njegovem delu krepko in obenem tenko odmevajo vse njihove težnje, trpljenje in napori. — V zbirki »Ljudski dokumenti« je izšel prevod italijanskega proletarskega voditelja Antonia Gramscija »Pisma iz zatvora«. Gramsci je bil voditelj Komunistične partije Italije, ki jo je ustanovil 21. januarja 1921. Bil je aktiven politični delavec, teoretik pa tudi oster književni in gledališki kritik. »Pisma iz zapora« so plod več ko desetletnih mu-čeniških let po italijanskih ječah, kamor ga je po komfinaciji leta 1926 vrgel fašistični režim (umrl je leta 1937). Obsegajo 32 dragocenih zvezkov zapiskov, skoraj tri tisoč strani drobnega rokopisa. Pisma predstavljajo dragoceno gradivo, zlasti za ngotav-Ijanje vzrokov poraza, ki ga je pretrpel italijanski delavski pokret zaradi nastopa fašizma, so pa obenem tudi memento italijanskim komunistom ob današnjih stranpoteh njihove partije. — V »Mali biblioteki« je kot 97. zvezek izšlo Voltairovo delo »Moj boravak u Berlinu«, ki predstavlja prvi del njegovih »Spominov«. Napisal jih je v jezi na pruskega kralja Friderika liki ga je zlasti hitlerjevska Nemčija častila kot boga. pa ga je Voltaire z vso svojo duhovito bistroumnostjo razkrinkal kot povprečneža. Zanimivo je, da so dobili Nemci prevod tega dela šele sto petdeset let pozneje (leta 1921 v weimarski republiki). LJUDSKA PR A VIC A, 25. AVGUSTA 1951 NEKAJ PRAVNIH PRIPOMB H DISKUSIJI 0 TRSTU Najprej ^pojasnilo k naslovu članka: Izraz diskusija pravzaprav ni na mestu, če imamo pred očmi vse, kar je bilo z italijanske strani — časopisne, pa tudi oficiozne — v vsem povojnem in zlasti zadnjem času v pogledu Trsta in odnosov Italije do naše države napisanega in govorjenega. Ves ton in vso kampanjo z italijanske strani pravilneje označimo kot navadno izsiljevanje in histerijo. Če rabimo izraz diskusija, ga le zato, ker je vprašanje Trsta mednarodno politično vprašanje, predvsem’ pa zato, ker ni naša država nikoli uporabljala niti groženj niti izsiljevanja niti političnih intrig, da bi varovala svoje zakonite pravice in predvsem pravice slovenskega ljudstva, ki j? po drugi svetovni vojni ostalo izven njenih meja. Vsi naši argumenti slone na dveh temeljih: na spoštovanju prevzetih obveznosti, če pa že mora zaradi izpremenjenih razmer priti tudi do spremembe mednarodnih pogodb, potem naj pride do tega po sporazumni rešitvi, predvsem dveh ne ppsredno zainteresiranih strani, ta rešitev naj dobi obliko nove pogodbe, ki se je b£> naša država prav tako vestno držala. Pri vseh političnih poudarkih tržaškega pravic, da terja njeno revizijo, saj doslej ni niti poizkusila, da bi jo lojalno izvajala in s tem vsaj deloma popravila svoje krivice v drugi svetovni vojni. Seveda pa nima tudi nobene pravne možnosti za zahtevo take revizije, v koliko nanjo ne pristanejo vse druge podpisnice mirovne pogodbe. Italija je pogodbo podpisala brez vsakega pridržka. Pogodba predstavlja v tej obliki celoto, ki jo je treba v celoti tudi izpolnjevati. To je važno poudariti zaradi tega, ker naša soseda z vsem hruščem in truščem zahteva revizijo v našo škodo, zlasti vrnitev Trsta, nismo pa zasledili zahtev po vrnitvi Tripolitanije in Cirenajke, Dodekaneških otokov in seveda drugih kolonij, vštevši Abesinijo, skratka vsega izgubljenega »imperija« italijanske megalomanske buržoazije. Ali torej ima Italija določila mirovne pogodbe v pogledu izgube kolonij s sto tisoč km! za pravične in le glede svoje vzhodne meje za krivične? Italijani vse bolj pogosto imenujejo svojo mirovno pogodbo »diktat«, kar je nadvse značilno. Tega izraza ni namreč uporabljal nihče drugi kot Hitler, ki je z njim označeval versaillesko mirovno pogodbo in kar ni bilo nič drugega kot opravičilo za postopno gaženje njenih do- Trst, pogled na vprašanja in vprašanja italijanske mirovne pogodbe sploh' je celotni problem zato po svoji strani tudi juridičen problem in ga je treba prav zaradi tega s te strani tudi osvetliti. Načelno je treba pribiti, da bi bilo seveda nesmiselno in tudi neznanstveno obravnavanje juridičnih strani celotnega tržaškega problema, ne da bi upoštevali politične motive, ki so bili osnova za tekst mirovne pogodbe. Nasprotno, prav, pri mirovnih pogodbah dobe politični razlogi svojo pravno, torej obvezno formulacijo. Ves uvod v italijansko mirovno pogodbo in številna mesta v njej zato niso drugo kot naštevanje političnih razlogov, na katerih pogodba sloni. Tega se tudi v Italiji zelo dobro zavedajo in se zato trudijo na vse kriplje, da bi dokazali svojo spremembo iz fašističnega Savla v demokratičnega Pavla v povojnih letih, da bi tako odstranili politične razloge za mirovno pogodbo in dosegli njeno revizijo z novo pogodbo — predvsem seveda v našo škodo. Jedro vprašanja seveda ni v sklenitvi in podpisu, temveč v lojalnem izvajanju prevzetih obveznosti. Tega so si v Italiji v svesti od fašističnih žurnalistov do kvazi-znanstvenikov Camaratovega kova prav vsi in zato skušajo najti kakršno koli pravno opravičilo za ignoriranje in sabotiranje vseh določil mirovne pogodbe, ki jim niso po godu. Kar se tiče Trsta, so našli tak pravni lek v znani tripartitni izjavi iz marca 1948, ki so se je krčevito oprijeli. Skušajo ji dati pravni pomen, ki ga ta izjava nikoli ni imela. Ne samo to, niti njeni lastni avtorji ji tega pomena nikoli niso dajali. V vseh uradnih izjavah ZDA, Anglije in Francije je ta izjava docela političnega pomena, ki ima juridično le značaj navadnega predloga, toda brez sleherne pravne obveznosti. S tem pa, da naši sqsedje s tako krčevito zagrizenostjo vise na tej tripartitni izjavi, samo doka zujejo, da se obešajo na skrajno šibak argument, ali z drugimi besedami, da nimajo v Italiji nobenega — dobesedno nobenega! — pravnega argumenta, s katerim bi resnično mogli utemeljiti svoje imperialistične težnje, zavite v plašč zahtev po reviziji mirovne pogodbe. Sklicevanje na tripartitno izjavo pomeni torej šibkost, ne pa moč italijanskih argumentov. Prav zato je morala italijanska gonja zadnjih mesecev zadobiti značaj navadnega izsiljevanja ne le proti nam, temveč predvsem proti ZDA, Angliji in Franciji, ki so tripartitno izjavo dale, od katerih zahtevajo, da to izjavo kakor koli spremene v formalno obveznost, ki bi se ji morali mi zlepa ali zgrda ukloniti. Za to izsiljevanje jim je dobrodošla prilika sedanja napetost med Sovjetsko zvezo in zahodnimi velesilami, v kateri bolj ali manj prikrito groze, da bodo izstopili iz »Atlantske skupnosti« in s tem oslabili zahodno politično fronto. Kako resnične so torej besede maršala Tita, da je sedanja italijanska politika v vprašanju Trsta neposredna podpora in direktna igra v roke Sovjetski zvezi 1 Italijansko mirovno pogodbo je obvezno podpisalo 21 držav, med njimi Italija sama. Pogodba je rezultat in plod mnogih političnih, gospodarskih in drugih vplivov, interesov ter mnenj in, kar se tiče teritorialnih določil, vštevši ustanovi tev STO, je oškodovana le Jugoslavija v svojih pravičnih zahtevah, ne pa Italija. Jasno je, da Italija kot bivša premaganka Birna nobenih, niti moralnih niti političnih del pristanišča \ ločil, kar je prav kmalu materialno omogočilo nemškemu fašizmu, da je začel drugo svetovno vojno. Ta sorodnost pa ni le v izrazu, temveč v vseh potezah in vseh namenih sodobne italijanske politike. S tem, da je Italija brez slehernega formalnega pridržka sprejela vse obveznosti iz mirovne pogodbe in jo tudi ratificirala, ni pravno upravičena, da se svojemu podpisu naknadno odreče preprosto s tem, da pogodbo označi kot »diktat«. Edini, ki ima pravico zahtevati revizijo v svojo korist v pogledu teritorialnih določil, je naša država. To je bilo v tržaški diskusiji zadnjega časa tudi že poudarjeno. Ta pravica ni le moralna ali politična, temveč tudi juridično zavarovana. Ko je dne 10. februarja 1946 naša država podpisala mirovno pogodbo, je šef njene delegacije podal naslednjo izjavo: »Delegacija FLRJ je pooblaščena, da v imenu vlade FLRJ doda protokola o podpisu mirovne pogodbe z Italijo sledečo izjavo: »Vlada FLRJ z obžalovanjem ugotavlja, da pri izdelavi dokončnega besedila mirovne pogodbe z Italijo zahteve in predlogi FLRJ niso bili v zadovoljivi meri upoštevani, čeprav je Svet ministrov za zunanje zadeve štirih velesil na svojem zasedanju v New Yorku v osnutku pogodbe, ki je bila sprejeta na pariški konferenci, napravil nekatere pozitivne spremembe. To se tiče političnih, vojaških in ekonomskih klavzul te mirovne pogodbe, zlasti pa njenih teritorialnih določb, ki jemljejo FLRJ taka jugoslovanska etnična ozemlja, kakor so Kanalska dolina, Beneška Slovenija, pod roč je Gorice, Tržiča, Trsta in severno-zapadne Istre. Na ta način je FLRJ prišla v položaj, da mora podpisati mirovno pogodbo z Italijo, ki krši elementarne nacionalne koristi njenih narodov in s katero so težko prizadeta njihova čustva. Vendar, ko je prisiljena, da podpiše to mirovno pogodbo zaradi trdovratnega nerazumevanja nacionalnih pravic in koristi FLRJ po enem delu naših zaveznikov, in ko je hkrati v globokih skrbeh za usodo našega naroda, ki ostaja izven meja Jugoslavije, poudarja vlada FLRJ, da njeni narodi jemljejo nase to težko žrtev samo zato, ker v sedanjem času nikakor ne bi hoteli prevzeti nase odgovornosti, da ne bi dali svojega deleža za upostavitev miru med narodi. Hkrati izjavlja vlada FLRJ, da se narodi Jugoslavije s podpisom te mi- 1 rovne pogodbe ne odrekajo tem ozemljem, ki so etnično njihova, ki pa bodo zaradi te pogodbe ostala izven meja Jugoslavije, in si tudi še v naprej pridržuje pravico do teh ozemelj ne glede na morebitne etnične spremembe, ki bi nastale v prihodnosti kot posledica tujega gospodstva nad njimi.« Ta izjava je dokument mednarodnega prava, o katerem bodo morali dati teoretiki mednarodnega prava podrobnejšo znanstveno utemeljitev. Iz nje pa ob tej priliki poudarjamo naslednje: 1. Jugoslaviji so bile prizadejane kri vice v političnih, vojaških, ekonomskih in teritorialnih klavzulah mirovne pogodbe; 2. Jugoslavija je podpisala pogodbo kljub tem krivicam samo zato, da ne bi nanjo padel očitek rušenja miru; 3. Jugoslavija s podpisom pogodbe prevzema nase kot obvezna določila mi- rovne pogodbe v političnih, vojaških in ekonomskih klavzulah, ne pa v teritorialnih, glede katerih si izrecno pridržuje pravico do zahteve izročitve ozemelj Kanalske doline, Beneške Slovenije, Severozahodne Istre (sedanje cone B), področja Gorice, Tržiča in Trsta — ne glede na bodočo usodo našega življa v teh predelih. Na podlagi te izjave je tedaj Jugoslavija edina, ki si je pridržala pravico zahtevati revizijo mirovne pogodbe v pogledu teritorialnih določil, in sicer s formalnim dokumentom, ki predstavlja združitev političnih motivov s pravilno juridično formulacijo. — Seveda, če bi kadar koli prišlo do splošne revizije po kaki drugi iniciativi, potem ima naša država pravico, da zahteva revizijo v svojo korist tudi glede drugih klavzul. Na italijanski strani se zelo motijo, če mislijo, da se sami otresejo lahko dozdevnega diktata, zato da bi nam vsilili resničnega. Toliko na splošno glede mirovne pogodbe, glede možnosti njene revizije in splošnih pravnih momentov v odnosih med Italijo in nami, kolikor izvirajo iz mirovne pogodbe. Ob koncu je treba še pripomniti, da se Italija ne zadovoljuje s tem, da mirovne pogodbe v mnogih določilih ne izvršuje. Prišlo je do paradoksa, da zahteva sama — predvsem v kompleksu tržaškega vprašanja — to, do česar nima pravice po mirovni pogodbi, in nam skuša odreči to, do česar smo po isti pogodbi upravičeni. Zato je prav, da v tej diskusiji poudarimo neposredne pravice, ki jih ima Jugoslavija tudi v sedanjem položaju Trsta, na podlagi jasnih, konkretnih in za vse strani še vedno obveznih določil mirovne pogodbe. II Gospodarsko in politično življenje Trsta je vezano na njegovo neposredno in širše zaledje. Zato tudi ustanovitev STO v mirovni pogodbi ni ustanovitev samostojnega državnega organizma z ekskluzivno pravico, da sam odloča v vseh svojih zadevah. To je v mirovni pogodbi izrecno izraženo: STO naj bo sicer izločeno iz državnega organizma obeh držav (Italije in Jugoslavije), toda njegova funkcija ostane v tem, da služi vsemu svojemu zaledju. Zato so v celi vrsti določil mirovne pogodbe pridržane izrecne preroga-tive zalednim državam, predvsem pa Jugoslaviji. Zato tudi izhaja iz tega kot prvi splošni in nujni zaključek ta, da ima Jugoslavija na splošno pravico zahtevati, da se določila mirovne pogodbe uveljavijo tako, da Trst izpolnjuje svojo nalogo, ki mu jo je namenila mirovna pogodba v interesu svojega zaledja in predvsem v interesu naše države. Priznanje direktnega vpliva Jugoslavije v Trstu je vsebovano že z določilom, da je naša država ena od treh, ki imajo v začasni in prehodni administraciji s svojo vojsko enak delež in enake pravice kakor Velika Britanija in ZDA. Funkcija Trsta kot emporija vsega svojega zaledja je dobila svoj formalni izraz v VIII. dodatku mirovne pogodbe, ki podrobno določa ustanovitev in režim tržaške svobodne luke. Tu je jedro vseh določil mirovne pogodbe glede Trsta — in načela pravnega režima v tem poglavju morajo nujno veljati glede politične in gospodarske usode Trsta sploh. Pri tem se je treba zlasti zavedati, da se je vsa druga gospodarska dejavnost Trsta (trgovina, zavarovalnice, industrija itd.’* razvila in še danes zavisi od njegove osnovne funkcije glavnega srednjeevropskega pristanišča. Navedena načela izraža 1. člen omenjenega dodatka mirovne pogodbe, ki predvideva ustanovitev svobodne luke »v svrho zagotovitve mednarodne trgovine, kakor tudi zato, da bi Jugoslavija, Italija in srednjeevropske države pb pogojih enakopravnosti lahko izkoristile pristanišče in tranzitne olajšave v Trstu v skladu z običaji v drugih pristaniščih sveta«. Pri vsem poudarku pospeševanja mednarodnega prometa je Jugoslavija imenovana na prvem mestu, Italija šele na drugem, pritegnjene pa so v krog neposrednih interesentov tudi druge države Srednje Evrope. Katere so te, je navedeno v 21. členu istega dodatka, ki predvideva ustanovitev mednarodne komisije tržaške svobodne luke. Jugoslaviji in Italiji so ob upoštevanju posebnih potreb plovbe v Jadranskem morju priznane posebne pravice glede rezerviranja posameznih pomolov v svobodnem pristanišču v izključno upo rabo jugoslovanskih in italijanskih ladij. Vse to so pravice, ki jih lahko Jugo slacija uveljavlja neposredno in s katerimi ji je priznan v Trstu položaj, da uporablja to pristanišče neposredno v veliki meri za svoje potrebe. V skladu s temi načeli je treba gledati predvsem na določila mirovne pogodbe, ki se na splošno nanašajo na usodo italijanskega javnega premoženja v Trstu Usodi tega premoženja posveča mirovna pogodba na več mestih posebno pozornost in prav tu tiči jedro, zaradi katerega hoče Italija za vsako ceno spraviti Trst ponovno v okvir svojih političnih meja. Pravkar obravnavani dodatek mirovne pogodbe določa v svojem 2. členu, da se mora tržaški svobodni luki izročiti vse italijansko državno in političnp premoženje v njenih mejah, in sicer brez slehernega plačila. To premoženje postane državno premoženje STO. Toda tudi dodatek X., ki vsebuje gospodarsko-finančne predpise glede STO, določa ponovno na prvem meslu, da preide brez plačila vse italijansko državno ali poldržavno, torej javno premoženje v last STO. Za tako premoženje velja po izrecnih določilih ^ni-rovne pogodbe premoženje italijanske države, lokalnih oblasti, javnih ustanov, društev in korporacij, ki so javna last, kakor tudi premična in nepremična imo-vina fašistične stranke in njenih pomožnih organizacij. (V nadaljnjem tekstu imenujemo kratko vse to premoženje javno premoženje.) To premoženje je zelo veliko Bodisi da gre za ladjedelnice, paroplovbo, banč- ne zavode ali zavarovalnice bodisi za industrijska podjetja, prav povsod je bila italijanska država udeležena predvsem po svojem državno-kapitalističnem veletrustu IRI (Istituto Ricostituzioni Industriali), ki po svojih ožjih finančnih holdingih kot so Fin-mare, Fin-sider, Fin-mecanica itd. direktno participira pri gospodarstvu. Na tem mestu ni potrebno posebej utemeljevati, da predstavlja IRI resnično italijansko javno premoženje, ker je njegova vsebina in vloga italijanska, pa tudi tržaškemu gospodarstvu dovolj pojasnjena. Dejstvo je, kot že poudarjeno, da je tu jedro vse italijanske politike glede Trsta. Italija noče izpolnjevati svojih obveznosti glede transferija premoženia IRI na STO, vse to premoženje se še vedno uravnava iz Italije v skladu s finančno in gospodarsko politiko italijanske, vlade, usodo tržaškega gospodarstva odločajo omenjeni holdingi in ne Tržačani. Izvrševalec italijanske politike v tem oziru je sedanja večina v tržaškem občinskem svetu, ki sabotira določila mirovne pogodbe glede tržaškega premoženja in s tem seveda ogromno škoduje neposredno tržaškemu gospodarstvu in tržaškemu prebivalstvu, posredno pa tudi tržaškemu zalediu, vštevši našo državo, ki se na Trst ne more nasloniti tako, kakor bi se lahko in kakor ima pravico. Stvar ima pa še globlje ozadje. Kot že poudarjeno, spada v premoženje IRI vse, kar r Trstu količkaj gospodarsko pomeni. Tržaški Lloyd je 100-odstotno v lasti IRI, Arsenal prav tako, Združene tržaške ladjedelnice (Cantieri riuniti del Adriatico) nad 75 %. IRI zajema glavne bančne zavode v Trstu, plavže in jeklarne v Skednju itd. Z izločjtvijo tega ogromnega premoženja iz odvisnosti italijanskih državno-kapitalističnih finančnih trustov bi Trst nenadoma razpolagal samostojno s takim premoženjem, ki bi mu dalo izredno močno gospodarsko hrbtenico. To pomeni, da bi Trst zaživel lahko ločeno od italijanskega gospodarstva, samostojno in bi predstavljal nevarno konkurenco predvsem svoji jadranski sosedi Benetkam. Zato tržaška luka še ni dosegla svoje predvojne tonaže, zato morajo tržaške ladje po odločbi Fin-mare oziroma italijanske vlade pluti pod zastavo drugih italijanskih pristanišč in se tržaška plovba umetno in brezobzirno onemogoča z vsemi sredstvi. Za prehod italijanskega premoženjskega kompleksa v okvir Trsta ni potreben noben dodatni pravni akt, ker je postalo to premoženje last Trsta že s podpisom mirovne pogodbe kame. Treba jo je samo izvesti. Zato pomeni zavlačevanje izvršitve teh gospodarskih klavzul najtežjo flagrantno kršitev mirovne pogodbe s strani Italije. Glede na obrazloženi pravni položaj zalednih držav in zlasti Jugoslavije v Trstu, upoštevajoč, da predstavlja mirovna pogodba, vštevši vsa določila o Trstu, zaključeno celoto, ima naša država pravico v tržaškem in svojem interesu zahtevati, da se določila mirovne pogodbe glede tržaškega premoženja vestno izvajajo. Kako velik pomen pripisuje mirovna pogodba Trstu kot mednarodnemu pristanišču, izhaja ne le iz splošnih določil, ki se nanašajo na usodo italijanskega javnega premoženja v Trstu, temveč tudi iz nekaterih posebnih določil. V točki 16 nalaga dodatek X mirovne pogodbe Italiji obveznost, da mora v najkrajšem času vrniti Trstu vsako ladjo, ki je bila na dan 3. IX. 1943 v posesti italijanske države ali italijanskih državljanov, pa je bila last fizičnih ali juridičnih oseb, ki so zadržale državljanstvo ali svoj sedež v Trstu — z izjemo tistih ladij, ki so bile normalno prodane v dobri veri. V dodatku mirovne pogodbe glede režima svobodnega pristanišča je nadalje Podjetje Uljanik v Pulju pušča v prodajo naslednji čez normo izdelani material po vrstah: 112, 113, 114, 115, 116, 117, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127 in 313. Interesenti lahko blago vidijo in izberejo na kraju samem. predvideno, da udeležene države ne smejo sprejeti nobenih tarifaričnih ali drugačnih ukrepov, ki bi imeli namen umetno odvajati promet iz svobodne luke v korist drugih pomorskih pristanišč. Izjema je predvidena samo za Jugoslavijo glede njenih južnih pristanišč, za Italijo ni nobene izjeme. Favoriziranje Benetk s preferenčnimi tarifami v korist Avstrije, o katerih je bilo v zadnjem času mnogo govora, je zato nadaljnja kršitev načelnih in obveznih določil mirovne pogodbe z Italijo. Da ima Jugoslavija pravico direktne intervencije v vseh navedenih vprašanjih in pravico do zahtev, da Italija izpolnjuje svoje obveznosti, ni samo pravna dedukcija, temveč tudi predpis mirovne pogodbe same. Dodatek X, ki določa ekonom-sko-finančne predpise glede Trsta, predvideva reševanje sporov glede izvrševanja teh predpisov v smislu 83. člena mirovne pegodbe, ta pa določa za take primere posebno ustanovitev komisije za poravnavo, ki jo sestavlja po en član prizadete članice Združenih narodov in italijanske vlade. Na tej osnovi ima torej naša država pravico zahtevati sestavo take mešane komisije in v njej terjati izpolnitev vseh italijanskih obveznosti ekonomsko-finanč-nega značaja tudi glede Trsta. * Vse to seveda niso izčrpno obdelani pravni momenti, ki v diskusiji o Trstu govore v prilog Jugoslavije po jasnih določilih mirovne pogodbe. Vendar pa navedeni podatki lahko dokaj osvetlijo pravi smisel italijanske kampanje glede Trsta, Če izločimo v tej kampanji daljnosežnejše imperialistične ambicije, ima ta kampanja naslednji smisel: 1. Trst, ki pripada svojemu zaledju in izvršuje naravno funkcijo njegovega emporija, bodisi kot samostojna državna tvorba bodisi v okviru meja Jugoslavije, je po mnenju italijanskih vladajočih krogov italijanskemu gospodarstvu nevaren; 2. Trst izven meja Italije onemogoča politično in imperialistično igro Italije v Srednji Evropi; 3. s priključitvijo Trsta Italiji odpadejo obveznosti Italije do Trsta, ki so gospodarskega značaja in bi jih Italija imela za »žrtev«, čeprav gre za naravno tržaško gospodarstvo, ki ga je Italija prigrabila in ga mora • ne le na podlagi mirovne pogodbe, temveč po vseh načelih pravičnosti vrniti Trstu in njegovemu prebivalstvu. Zaradi delikatnosti mednarodnega položaja in zaradi svoje miroljubnosti Jugoslavija doslej ni uveljavljala niti skromnega dela tistih pravic, ki jih ima po mirovni pogodbi glede usode in položaja Trsta. To pa nikakor ne pomeni, da se je tem pravicam odrekla. če smo poudarjali, da je treba vprašanje Trsta rešiti sporazumno na osnovi prijateljskega dogovora med Italijo in našo državo, to nikakor ni pomenilo, da se bo naša država odpovedala tistim pravicam, ki jih ima kot najbolj interesirana in neposredna zaledna država. Zato bo sporazum možen le takrat, ko bo resničen sporazum, ki bo v naprej izločil sleherno imperialistično igro in slonel na popolni enakopravnosti in upoštevanju obojestranskih interesov ter seveda predvsem interesov tržaškega prebivalstva, vštevši popolno svobodo tamkajšnjega slovenskega življa. Dr. Stojan Pretnar V SEPTEMBRU IZIDE prva številka nove slovenske revije za arhitekturo, urbanizem in uporabno umetnost ARHITEKT z mnogimi članki in 150 ilustracijami s področja urbanizma, stanovanjskih, javnih in industrijskih zgradb, notranje opreme, oblikovanja v industriji itd. Naročnino 300 din za leto 1951 (2 številki) pošljite na Upravo »Arhitekta«, Ljubljana, poštni predal 300, tek. rač. NB 604-90331-8. ,Tovariš* bo posvetil 25. številko ki izide 7. septembra, našemu velikemu kulturnemu prazniku, štiristoletnici slovenske knjige. Na osmih straneh bakrotiska bodo objavljene slike iz Trubarjeve ožje domovine ter iz njegovih službenih krajev doma in v Nemčiji, pobliže bomo spoznali njegova dela in njegove sodobnike. Na zadnji strani bodo posnetki iz lutrovske kapele na Turjaku. Večina slik, ki jih bo skupaj okrog 80, bo prvič objavljena. V besednem delu bodo poleg člankov in ilustracij tehtne izjave naših najuglednejših javnih delavcev. Trubarjeva številka »Tovariša« bo na razpolago tudi na svečanosti v Velikih Laščah. Ob*šž te II. okrajno gospodarsko razstavo v Ptuju združeno s poskušnjo vin in filatelistično razstavo od 2. do 9. septembra 1951. Razstavni prostor: MLADIKA. Razstava bo odprta dnevno od 8. do 19. ure. Ptujski muzeji bodo ose dni razstave odprti! HonNft - Liker - Rum in sadne sohove proizvaja in takoj dobavlja: »ZLATNA KULA« - Beograd Sarajevska br. 19. Tel. 23073