Štev. 13.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
1. aprila 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Dvoje vstanenje.
Dvoje vstanenje svetimo zdaj, vstanenje düševno i politično. Kristuš jé premagao smrt, stano je odičeno. Nazaj je dobila prežalostna Mati svojega Jezuša. I gda se nam srca taborijo okoli groba Jezušovoga i od njega pogled vržemo v daljno bodočnost na svetlost svojega, radost, štero ob toj priliki čütimo, vpletemo v Allelujno pesem, v pesem srca, v pesem vere, v pesem vüpanja, ka pravica stalno, sigurno zmagale bo. Vstanemo!
Tak bo; Zmagala bo pravica, plačano bodo naše borbe za pravico, Plačane za vedno, skoz vso večnost i to z neskončnim plačilom,
I to plačo konči nekoliko vživamo že na tom Sveti. Borbe riaše za pravico pridejo že tű do zmage. Gde koli sé je vršila bitka ne za lastne dobičke, nego nesebično, prle ali sledkar je prišla do zmage. Vstanenje je vsikdar prišlo, čeravno ne vsikdar na tretji den že, a prišlo je. Drevo — kak sv. Pismo veli —ma vüpanje. Čeravno listje . spüsti i se vihér süče okoli gologa njegovoga vrehka i vstane.—Požené jióH i nüdi hladno senco pa teden sad gospodari. Pravica se ne more posüšiti. Lehko sé trga njeno veje, móre se gfllit njeno steblo,
korenine njena je večna i pali požene. Kristuš vmreti več ne niore, Kristuš, ki je večna pravica. Vogelni kamen je on, šteri se ne da razdrobili, nego razdrobi on tiste, ki ga napadajo. Ali ne Vidite toga dén na dén ? Ste ne čteli slavospeve veri sovražne demokratske stranke ? Ste ne čteli ali čüli, kak je divjala z svojov „Mőrskov Krajinov' proti Kristušovomi namestniki, papi i dühovnikom, kak se je norčarila iz Samih nam najsvetejša reči t — I konec vsega toga ka je? Vstanenje. Vstanenje pravice. Ta je Zmagala i tábor Kristušovih sovražnikov v prahi leži kak Stražarje groba njegovoga. Tei so dobili od židovov peneze, kak pravi sv. Pismo, naj svedočijo, ka je Kristuš ne stano, nego so ga vučenicje vkradnoli. Pa njihova podküpljeria laž ne dobila vervanja, to svedoči na milijone krščenikov, ki verjemo Kristušovo i svoje -vstanenje. I pod-küpljene laži demokratov lejko drügi odgovor dobijo? Tabor poslancov kmečke zveze, štere ja zvolilo slovensko ljüdstvo, glasno svedoči, ka žive v srci vseh Slo-vencovi-bo oživela v isiki tüdi neodvisna, samostojna Slovenija v mejaj države. I v to i v prvo vstanenje je potrdjeno naše vüpanje. Vstanemo I
Narodnost.
So pitanja v Živlenji, štera včaši za stoletja na sebe potegnejo mišlenje celi narodov. Med temi je tüdi pitanje narodnosti. Istina, ka se je že nekelko zastarelo in se je v glávnom že tüdi rešilo to pitanje v Evropi (na videz. Po pravici je hüjše kak je nikda bilo. Glejmo samo fašitovsko gibanje po sveti. Vr ) vendar šče tű pa tam močno bije v tok vsakdenešnjega Živlenja. Tüdi pri nas se kaže od dneva do dneva bole narodno čütenje, posebno pri mladini, dokeč pa z drüge strani šče dosta lüdi zametavle narodnost kak nekaj1 lagojega, nepozabnoga. Naša Slovenska Krajina je nej velka i mi smo mali, zato je za nas šče tem hüjše, Či bomo' tű šli narazno ino se cepiü. V denešnjem položáji, kda se bije tak nesmileni boj proti krščanstvi, je potrebno, da smo v vsej tej pitanjaj na čistom, da ' smo edini, zato pa poglednimo narodnost s a in ona sebi, poglednimo v svetlobi krščanski navukov ino na zadnje tüdi kak mislijo od narodnosti brezverski ino liberalni kapitalisti.
Prvo, ka ma vsaki narod za sebe posebnoga, je njegova rodbinske krv. Narod nastane po narodjenji od edni i isti starišov. Ta prva drüžina se je povnažala v svoji potomcaj, dokeč je nej nastao celi narod. V vsej kotriga] kakšega naroda se pretaka nekaj vküpne , krvi i vsi so med sebom nekša delešnja rodbína.
Drügo znamenje so narodne šege ali navade. Nekelko tej si jemle rod za redom iz prve drüžine, drüge pa nastanejo sledkar. Lüdje iste krvi najmre majo to lastivnost, da čütijo dg nešterni dejanj posebno nagnenje ino veselje.1 Či se ta prilübljena dejanja večkrat ponávlalo, nastane navada. Narodne šege so teda nekša zvünešnja znamenja njegove düševoosti. K njim se tüdi računajo narodne pesmi ino šege v obleči.
Glavni razloček med narodi pa dela jezik, šteroga govorijo. Po govorilnoj zmožnosti se človek loči od stvari, po jeziki od drügi naro-
dov. Kakši jezik govoriš, takše narodnosti si. človek je stvorjeni za drüžbo, sam za sebe bi sploj ne mogeo živeti. Da pa ma od drügi lüdi hasek ino sam lehko hasni drügim, je potrebno, da je med lüdmi nekše vezalje, s šterim si izmenjavlejo svoje misli. In takše vezalje je jezik. V jeziki kakšega naroda se vidi kak v ogledali vsa njegova düševnost, njegova vučenost, njegovo krepostno življenje ino tak dale.
Či vse to troje vküper zapopadnemo, dobimo narodnost. Že iz toga se vidi kak se naj mamo proti narodnosti ino njenomi nositeli to je proti svojemi narodi. Vsaki lübi svoje, ki so njemi po krvi bližanji, zato že vsaki človek ma od nature nekšo posebno lübezen do svojega naroda, ki njemi je ednaki po jeziki ino rodbinski po krvi. Da je ta lübezen dobra ino ne samo dovoljena, nego celo Priporočena, zapovedam, nam pove samo sv. pismo.
Samo eden vzgled. Jezuš je prišeo, da reši vse lüdi vsej Časov ino da svoje zvelíčanske navuke vsem narodom. Vendar pa nè vsem ednako. Svojemi lüdstvi, Izraelcóm je glaso on sam, dokeč so drügim narodom glasili samo njegovi apoštolje. Samo Izraelci so meli srečo viditi Zveličara ino njegove čüde. Čiravno so ga nej goriprijali ino le nekelko ga je nasledüvao, je vendar nej šo k tühincom, nego je ostao pri nji. Ino kda je vse prizadevanje njegovo bilo zaman pa je v svojem proroškom dühi vido žalostno bodočnost svojega naroda, se je milo razjokali zavolo njihovoga trdoga srca rekoč. „Da bi pač tüdi ti znao (Jeružalem varaš), konči te svoj den, ka je tebi v mir; nego zdaj je pa skrito pred tvojimi očmi." (Luk. 19, 42). V svetom pismi celo čtemo, da se Jezuš jokao pri misli na pogübo svojega lastivnoga naroda njemi je mehko lübeče presvéto Srce potočilp skuze. To nam naj bo za vzgled, da tüdi mi moramo lübiti svoj slovenski narod ino delati na to. da precveté njegova sréča v düševnom ino telovnom pogledi.
Dale.
NEDELA.
Vüzemska. Evangelium sv. Marka 16. Jezuš Vstane od mrtvih. Stano je Gospod i stanemo vsi,'ali k njemi spodobno, odičeno, za večno, življenje samo tisti, ki k njemi spodobno živemo življenje brezgrešno i radi trpimo. Samo z Kalvarije pela pot k odičenom! grobi.
Trpljenje Gospodovo.
Pri obsojenji Kristušovom se samo na eden zakon gledalo, na Splošno sovraštvo i zagriženost falatov; če vi to točno prevdarite, najdete še tü vnoge, ki so zednim sodniki i stranke, nasprotniki i svedoki, tožitelje i izvršitelje sodbe, dokeč so pri drügih sodnijaj navadno nevalana svedočanstva, na štera se slovesno prisega ne položi, se tu sprejme za dokaz vsaka zmešana reč, tü se verje najnizkotnejšim, najzavrženejšim, najnepoštenejsim, krivo prišežnejšim falatom, šteri po nekšem zakoni neso zmožni svedočiti: „Krivi svedoki so proti meni stanoli.“
Pa Jezuši se znamkar le dovoli, da se zagovori ? Da svoje izjave na svetlo da ? Da se brani ? Istina, pozove se, naj da račun od svojih vučenikov kak od svojega navuka; ali če vüsta šče odpreti, ka bi govoro, njemi sodni. sluga grobe plüsko dá (Jan. 18, 22.) čeravno je z skrajnov mirovnostjov i izjemnov kratkostjov gučao. Zaistino, nevzdrino sodno postopanje, če ga neščejo poslühnoti, zakaj ga spitavajo ? I če ga pitajo, zakaj ga neščejo poslühnoti? Pravičnost, o neha, kakša pravičnosti tvojega kralja preoblada zdaj nej samo najslabših sod-cov nego ešče najpozadnjejšo bíričov predrznost Ne zahtevamo to, da se on oprosti; ne, telko ne zahtevamo; tö še ne sme več Vüpati; samo telko zahtevamo, da v slučaji njegove obsodbe ga bar telko preštimajo, kak se preštima vsaki morilec, zakonoprelomač, cestni ropar. Se • je mogoče tem gda zabranilo, ka bi se pravično ne smeli zagovarjati? »Naš zakon najmre neob-sodi človeka, Predno se ne zašili z se ne dožene, ka je včino" (Jan. 7, SL) .Vsikdar je vsem tem bilo dovoljeno, da so si smeli en čas premišlavati i zagovornika iskati. 1 Kristuši se niti to ne dovoli, ne pravim to, ka bi smeo gučati, če bi šteo nego niti to ne, da sme odgovarjati, če se pita ? Ka si naj tak začne pred temi hüdobnimi sodniki? Bi ne Odgovoro, če do ga pa pitali*, „kak človek, ki iz svojih vüst /ze ve proti povedati ?" (Ps. 37,15). Zaistino On tak dela. Ali, dragi krščeniki,, kak tužna nesreča je tol Če ne guči", ga za norca majo, njegovo mučanje razlagajo ali za norost, ali za okornost ali pa za bojaznost. Ka za sodnije je to, gde je odgovarjala ravnotak prepovedano, kak mučanje 7 Povejte mi, prelübljeni poslüšala, nepošteno, ve pa yi poznate zgodovino, povejte mi takšega zatoženca, z šterim bi pred sodnijov bole žalostno ali grozovito postopali. Jaz znam. ka so tisti brodarje, ki so Jonaša vozili, toga brez zaslišanja ne vrgli v morje, nego samo te, gda so po srečkanji zastalno spoznali, da je sámo on krivec pri tom tüléčem vihéri, šteri bi njim že skoro ladjo razbio i je pogübo; oni so njemi nasprotno ešče priliko šteli dati, da se zagovori, stvar so preiskali, so ga zaslišale i kak da bi pri mirnoj tisoči veslali, so ga pitali kratko i mirho : Što si ti ? Odkod prihajaš ? Kama ideš ? Ka za opravila maš ? ,Ka za opravila mah? Kakši državljan si ti? Kama ideš? Ka je tvoja narodnost? (Jan. 1, 8). I gda so ga nazadnje H mogli Obsoditi, so ne prle vöpovedali nad njim smrtne sodbe, dokeč je sirmak sam svoj veliki greh ne priznao z rečmi: „Za mojo volo Je ta velika nevihta prišla nad ves." (Jon, 1, 12.)
Podpirajte Novine!
2
NOVINE
1. aprila 1923.
Dühovne vaje za dečke v Prekmurji.
Orlovska podzveza v Ljubljani je z dovoljenjom včg. dekana v M. Soboti preskrbela za prekmurske dečke tridnevne dühovne vaje (mali misijon). Vršo se bo v Soboti tisti tjeden po vüzmi. Štere dneve ravno, to se bo povedale na Vüzem v vseh katol. cerkvah v Prekmurji. Prekmurski dečki I Odzovite se tomi povabili ino redko} priliki I Skoro celo leto delate ponajveč za svoje telo, dajte tüdi svojoj
düši ino Bogi ka jima ide! Vüzemski dnevi so jako priprávni za tol Starši, pošljite svoje sine, dajte jim čas od dela, s tem nikaj ne zamidite na poli! Misijon de vodo misijonar iz. Ljubljane. Takšega pošljejo, ka te ga lehko razmili. Hrano si Vzemite po mogočnosti s sebom. Stan se že kak poskrbi. — Po misijoni de se vršo Orlovski tečaj tüdi v Soboti.
Uradna naznanila.
Državna žrebčarna pod št. 92/23 daj. 15/III. 1923 naznanja, da je Pokrajinska uprava dovolila za letošnjo plemenilno dobo pobirati 100 Dinarov skočnine poleg toga pa ešče 10 kg. ovsa.
Važno za vse delodajalce (t. j. za tiste, ki prijemajo vsake vrste delavce.) (Uradno.) — Delodajalec Opominamo stem z novič na §. 102 zakona o branitvi delavcev (Uradni list z dné 13. VII. 1922, Štev. 74), šteri določi, da morajo delodajalci na svojo delovno moč naročiti pred vsem po državnoj borzi dela. To se pravi, da mora vsaki, ki potrebüje kakšokoli delavno moč — moške i ženske — (dninare (napszámose), fabrične delavce, sluge, hlapce, dekle, Pisarniške osobje, trgovsko osobje itd.) to prijaviti državnoj Borzi Dela, ne pa da oddajo prazna mesta za delavce sam pod roko. Isto tak mora prijaviti vsaki •delodajalec državnoj Borzi Dela. če Odpüsti več kak 5 delavcev na ednok. Zakon o branitvi delavcov je v veljavi že od 28. H. 1922, je bilo tak časa zadosta, da se je mogo povčiti vsakši o njegovih določbam Što se ravna od semao protivno tomi zakbni, bo kaštigani glede prestopka § 102 po § 122, točka 7, istoga zakona, z plačilom .50 do 3000 dinarov, ob ponovno} teršitvi poIeg penezne kaštige še z zaporom do 1 meseca.
Zakon: I. Minister za agrarno reformo sme včasi zdaj dovoliti, da se porabi grofovska zemla za naseljenje kmetov i delavcov, za ustanovitev mali kmetij i za napravlanje delavski i uradniški hiš (stanovanj) i gred. Zemlo za Zidanje delavski i uradniški stanovanj i gred lahko dobijo občinska oblastva; za ustanavlanje mali kmetij pa občinski agrarni odbori. — Prošnje za to se morejo vlagati pri okrožnom agrarnom uradi, u Okrožni agrarni urad i pozneje agrarna direkcija data občini, ali tistomi, Što prosi, zemlo, bo ta zemla last občine ali prosilca; ne sme se je pa odati brez dovolenja ministra za agrarno reformo. V trej letaj se more 'napraviti na tom zemiišči hiša, ovak zgübi pravico do zemle. Stroške za komisijo, štera bo pregledala to zemlo, nosi prosilec. Za ednok bo treba vsakše leto plačati arendo; gda se pa bo delile celo posestvo grofa, pa se ešče bo moglo nekaj plačati grofi za odškodnino. Za poslopja, štera so na tej zemli, se more plačati vsakše leto gjofi 3% vrednosti poslopja. Što dobi takšo zemlo, je prost vsej taks (casarije). (U. "L. št. 9).
II. Tista poslopja grofov (veleposestnikov), štere sami ne rabijo, se morejo dati v arendo. Što ji pa vzeme v arendo, ji ne sme rabiti za drügo, nego samo za to, 'zakaj ji je vzeo. Vse stroške za popravo nosi arendáš, tak tüdi zavarovalnino. (U. L. št. 9).
III. Veleposestnik si sme obdržati nájveč 100 plügov zemle. Vsa drüga zemla se more dati z arende okoli stoječim Občinam. Tistij veleposestnikov grofov pa, šteri ne stanüjejo v našoj državi, /se more vsa zemla dati z arende Občinam. (U. L. št. 9).
Odločba: Mlini v našoj državi smejo uvažati iz drügi držav pšenico, da jo zmelejo, i iz te mele smejo izvoziti 75% brez carine, z dovolenjom generalne direkcije carin. (U. L. št. 10).
Glasi.
Slovenska Krajina.
Črensovci. Na orgle črensovske cerkve je darüvala z .svojimi tremi paidašicami vred Žalig Verona z Črensovec 785 Dinarov. Dekle so peneze z Chicage poslale. Za lepi dar se toplo zahvali Župni urad.
Beltinci. Iz več strani smo zvedili, da je v Beltinci najbole proti delao lückoj stranki in proti g. Kleklni, znam Baligač Ivan Kun Belov bolševiški követ. Svojim sosedom in prijatelom je razlagao bolševiški evangelium rekoč: Ne dajte votumov na g. Kleklna, ár oni nado več poslanec, ka de samo par lüdi nanji v Beltinci. Preporačáu je svojim sosedom, naj na vsako drugo stranko dajo votum samo na g. Kleklna ne, naj že bb drüga stranka či ravno vrajža. Mamlo je ništerne s tem rekši zakaj se pop meša v politiko. Či Baligač to neve, njemi naznanimo, da se meša zato, ár ma šole in tüdi za to, da ma zasigurano pravico v ustavi v alkotmanyi, ka se slobodno meša v politiko. Naj nam Baligač da odgovor, zakaj se njegov brat pop (frančiškan) mešao leta 1918. meseca nov. in dec. tak v politiko tak daleč, da . je šo celo v Budapešt in je tam odnet brzojavo v Beltince na farov, ka mo mi pod vogrsko duže, či ravno je vsaki vido, ka toga nade več. Zato si naj Baligač Zapomni, da so g. Klekl že drügokrat zvolen! za poslanca od lüstva poštenoga ino veri zvestoga. Što je pa Zvolo Baligača, ka je bio bolševiški követ? Znamkar si želi nazaj tiste čase, ka bi se zabadav, vozo z grofovskimi konji in kočijami i s kaučuk trdim golerom, nego toga več nikdar nade, v Budapešti je samo ednok bilo pésje senje in Baligač je samo pár dni bio bolševiški követ. Zato preporačamo' Baligač!, naj si on rajši svője verstvo vredi má in ihaj svojo komunistično politiko ta niha, ár niti njegovi najbolši prijatelje njemi več nevörjejo. Ar ji je pri, tej volitvaj tak spelao na led.
Pošlemo en lepi pozdrav našoj domačoj domovini z etoga krája i soldačkega stáha. Prišli so bláženi Vüzemski svetki. Želemo našoj domačoj domovini, svojim starišom i pajdašom prijatelom vesele i blajžene vüzemske svéte. Žalosten je naš junáški stan zavolo toga, ár smo daleč od svojega rojstnoga doma i ž lüšne doline prekmurske. Ne vidimo drügo vu etoj skuznoj Črnoj god kak sivo morje, kamene planine i sivi zrák. Itak nas naj trošta prelüb-leno Srce Jezušovo. Prekmurska mladina zmisli si tüdi ti na nás. Prekmurski dečki vojaki: Franc Horvat, Kupšinci, Jožef Kollar, Jožef Vertič M. Petrovci, Franc Majcan, Lajoš Horvat, Franc Kovač, Štefan Üllen, Rankovci, Franc Zver, Jožef Lazar, Franc Novak, Tropovci, Ignac Žökš, Satahovci, Franc Ferenčič, Krog, Jožef Bokan, Gradišče, Janez Gumilar, Franc Žemlič, Jožef Ribaš, Petanci, Franc Hoheger, Tišina. — Novi Bár, Črna Gora, 39- pp. 3. četa, 2 bat. — Pridrüži se gornjemi pozdravi Ivan Jagérič vojak III. pp. II. bat. II. div. iz Törnišča, ki slüži v Kragujevaci i Bela Rajbar z Törnišča, ki slüži pri 44. pp. v Otočac!.
Žižki. Na prošnjo narodnoga poslanca g. Klekl Jožefa je pogorelec Büček Janoš dobo 5000 K. državne podpore.
Smrtna kosa. V nedelo, dne 25. marcíuša je v Lendavi po kratkoj bolezni vzeo k sebi Gospod predrago ženo, lübleno mater šesteroj drobnoj deci i vrlo vučitelico jezeram naši Prekmurcov, gospo Adelo Richter, soproge g. Janoša Szép, vučitela v Lendavi. — Prekrasni Pogreb, šteri se je vršo v torek odvečara, je bio lep dokaz, kak prilüblena so bili pokójnica. Mladina iz. lüdski i meščanske šole, Vučitelstvo iz Lendave i okolice, domači i čerensosko dühovništvo i na stotine lüstva, med njim mnogo njüvi vučencov iz čerensoske fare, je Sprevodilo nepo-zablivo pokojnico na njüvoj zadnjoj poti. Pevski zbór je zapeo v slovo lepivi slovenskivi pesmi: „Vigred se povrne," i na pokopališči: »Blagor mu, ki se spočije." Ne je bilo, šteroga oči se ne bi rosile, gda je vido jokati za mrtvov materjov Zapüščeno deco. — Gda izražamo nesrečnoj drüžini naše globoko sožalje, Vas tolažimo sprvov pesmov g. vučiteo i drobna dečica: Vej se pa povrne vigred, lepa Pomlad, gda bote pa vidili svojo drago ženo i lübleno mamo. Do te lepe pomladi pa Vas naj toláži drüga pesem, da je bole bláženi, kak mi, tisti, ki že v Bogi počivle. — Zato počivli mirno v Bogi, zlata düša.
Življenje sv. Martina se dobi küpiti v sobočkoj tiskarni. Cena 1 Din. 75 par.
Salezijanski zavod na Rakovniki v Ljubljani. Letos bodo zidali lepo cerkev Marije Pomočnice. Cigeo bodo žgali doma. Če što med našimi števci zna za koga, poštenoga, ki zna vünej na prostem delati ino žgati cigeo za zidat ino je mogoči v prihodnjih mesecaj napraviti 200.000 cigla, naj se včasi zglasi pismeno tam na ravnateljstvi. Stanovanje prosto. Materijal, kürjavo ino drügo potrebno da zavod. Pomaga se s svetomi deli. Priporačamo 1
Drüžba Sv. Mohora. — 4 lepe slovenske knjige za 15 Din. Lani smo poročali od Mohorske drüžbe ino Mohorskih knjig. Povedali smo kelko dobroga je napravila s svojimi knjigami med vernim slovenskim narodom. Skoro v vsakšoj hiži so bili in so šče izdaj naročeni na te knjige Slovenci. Cilo v Prekmurje so zahajale že nekda. Proti konci bojne in za časa bolševikov se je pa skoro pretrgnola vez med prekmurskimi Slovenci in drüžbov. Na naše lansko priporočilo se je pa oglasilo na novo 214 kotrig, tak ka je poslala l. 1922. drüžba v Prekmurje 443 kotrigam knjige. Vsi so se razveselili nad lepimi 4 knjigami, štere je vsaki za mali penez dobo. Naj podamo pregled, kelko kotrig je po faraj in občinaj:	Leta 1922.
Bogojina. Bašša Ivan, žpk, (P. Dobrovnik) 70 Beltinci. Deli Štefan, provizor. (P. Beltinci) 67 —       Baligač Jožef. (P. Beltinci)   .     .     .   2
Brezovica. Špilak Jožef. (P. Turnišče) .  . 14 Cankova. Benc Anton. (P. Cankova) . . . 18 Črensovci. Čačič Jožef, žpk. (P. Črensovci) 59 —        Kovač Marija. (P. Črensovci)      .	1
Dolnja Lendava. Berden Andrej, kaplan.   .     .	1
Gornja Bistrica. Vučko Ivan (P. Črensovci) 1 G. Lendava. Bednarik R., žpk. (P. G. Lendava) 4 Sv. Jurij. Horvat Št., kaplan. (P. Rogaševci) 30 Krog. Titan Franc. (P. Murska Sobota) . . 32 Martjanci. Horvat Jož., žpk. (P. Martjanci) 45 Perlez. Petrovič Jožef. (P. Perlez-Banat)        .	1
Sv. Sebeščan. Kerec Štefan. (P. Mačkovci) 18 Skakovci. Kočar Matija. (P. Cankova)      .     .	2
Tišina. Vadovič Rudolf, žpk. (P. Rankovce) 41 Turnišče. Horvat Iv., krojač. (P. Turnišče) 35 Nedelica. Bakan Štefan. (P. Turnišče)      .     .	2
Ruskikerestur ............     1
Stara Moravica   .    .    .    .    .    .    .    .   .    1
Število udov 443 Dozdajšnje kotrige gotovo ostanejo zveste ešče nadele in plačajo za drügo leto do konca februara 15 Dinarov. Za te male peneze pa dobijo ete lepe štiri knjige: 1) Koledar za 1924 (velki). 2) Življenje svetnikov. 3) Pripovest Carski sel. 4) Kemija za ljudstvo. — Če pa žele sto dobiti lepo vezane molitveno knjigo „Pasijonski molitvenik," doda ešče 9 dinarov. (Ovači košta ta knjiga 28 dinarov). Pridrüžite se tüdi drügi, šteri ste lani ne pristopili, ka vam nade vjesen Žao, kak je mnogim letos biIo. Tisti pa, ki že poznate te lepe knjige, prigovarjajte ešče drügim. Ve kda si što ednok naroči, tistoga nade trbelo
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Stopita v sobo, gde so spale sužnje (röbinje). Starka išče nekaj časa v Sirinoj škrinji i nazadnje najde odspodi štirivoglati, krasno napravljeni i z kinči olepšani robec. Sira postane rdeča; prosi, da naj ne zveže na roko te dragoceni robec, ar je ne ze njeni nizki stan t ar je Spomin na prejšnja srečna leta; — nikaj je ne pomagalo. E vnožina šče pokriti hibe svoje gospe; i obveže z krasnim robcom ranjeno roko.
Za nekaj časa stopi Sira v malo sobico pri vrataj, gde so nešterni sužnji smeli prejemali
svoje prijatelje, v roki nese pokrito košarico. Gda odpre dveri, priskače joj proti deklica, kakšij 16 ali 17 let stara, sirmaško pa itak Čisto oblečena. Veselo obine Siro, z obrazom tak veselim, tak vljtidnim, da što bi jo vido, ne bi vgano, da je njeno oko ešče nikdar ne vidilo lepoga sunca.
»Sedi si, draga Cecilija*. prijazno guči Sira k slepi sirotici; „gnes sem ti gosposke jestvine prinesla, gotovo ti bodo dobro dišale".
,,Ka je to; Vej mi pa vsakši den diši!".
Dnes mi je dobrotljiva gospodinja poslala od lastnoga stola jako dobro hrano tű jo maš!”
»Zakaj si jih pa ne sama pojela, ljuba sestra? Vej so pa gospa tebi dali, ne meni".
,,Da ti povem istino: dosta bole me veseli, či tebi napravim veselje, kak pa či bi sama jela."
,,Tcga pa nikak ne, draga Sira! Vej je pa to boža vola, dá sem sirmaška, po njegovoj
voli se moram ravnati. Rada Sprejemam od tebe sirmaško tvojo hrano, ar znam, da mi jih po-delüje samo iz krščanske lübezni sirota, kak sem jaz; ali takše hrane ne maram, kak tüdi ne obleke, štera je za bogate. Po svojem stani se mi je ravnati; vej me Bog lübi ravno tak, ali ešče bole, kak či bi bila bogata; zato ščem ráj z Lazarom ležati pred dverami, kak pa z bogatašom sedeti pri stoli".
,0 kelko popunejša si ti, kelko modrejša kak jaz, lübo detel Naj se zgodi po tvoji voli — to hrano nesem tovarišicama. Le počakaj, včasi ti prinesem navadnoga obeda".
Sira stopi pred tovarišici i jima da posodice. Nevoščlivo sta jo gledali, čüdüvali sta se pa ne, ar jih je gospa na posebno slovesne dneve večkrat razvesel.la z jestvinami od svojega stola. Ali s krasnim robcom na roki je Sira ne stopila pred njivi, toga se je sramovala, odloži la
1. aprila 1923.
NOVINE
3
je prle pred dverami to bogato tkanino. De se pa ne bi zamerila Eufrozini, jo je pa ovila Okoli roke, gda je stopila iz sobe — se zna, da jo trdno ravno ne mogla zvezati z ednov rokov. Že je bila na dvorišči, da se povrne k svoji slepi prijatelice gda zagléda ednoga imenitnij gostov, šteri temnoga obraza stopa ravno proti njoj i ona se njemi ogne! stopi za debeli steber. Bio je Fulvij. Komaj ga zagléda, obstoji kak da bi okatneneia. Močnejše i močnejše njoj bije srce, napenja se i širi, kak da bi štelo pobiti; kolena se njoj šibijo, strah joj spreleti telo — znoj njoj stopi na čelo. Šörko odprte njoj stojijo oči, tak očarana stoji, kak ptičica, štero okameni čemeren kačin pogled Zdigne desno roko, prsti se doteknejo čela, vüst i prsi — s Svetim znamenjom premine nevidna moč; hitro odbeži i še skrije za blüzi visečo zagr!njelo (firongo) i tühinec je je ne zapazo. Zdaj je gost prišeo na mesto, gde
je prle bila Sira, i Čüdno, preplaši se i tüdi on gleda začüdeno na tla. Kaj je, da tak trepeče? Pa se zdrámi, gleda okoli, či ga níšče ne vidi — žive düše nega — Plašno i od deleč stegüje roko, kak da bi njemi bilo zgrabiti živo kačo: roka njemi oslabi; pá jo stegne ali pa* jo nazaj zmekne. Trde moške korake čüje, gotovo je Sebeščan, si misli, zdaj vala! Pa se stegne roka i pobere nekšo stvar. Bila je krasna preveznica, robec, šteroga je Sira zgübila z roke. Ves trepeče, gda ravna tkanlno: gda pa zagléda na njoj ešče tekoče krv (iz Sirine rane), hitro zbeži domo.
Bledi kak mrtvec i trüden pride Fulvij domo, sužnji pribežijo, da njemi pomagajo, ali on jih nažene; samo staromi slüžabniki namigne. Odideta ob.a Na sredi sobe je stao sto i lam-pica je gorela na njem. Tiho vrže Fulvij najdeni robec na sto i pokaže na tekoče krv. Tüdi Sta-
rec nikaj ne odgovori, ali obledi njemi zatém? nelo lice.
»Istina je, ravno tisti je*, odgovori nazadnje slüžabnik, »ona je pa itak gotovo mrtva*.
,,A!i je to resan istina?” pita gospodar Fulvij, i kak jastrbi, se njemi zasvetijo oči.
»Istina je, kak za istino ti to more povedati tisti, ki je sam ne vido. Gde si najšeo to, Odked ta krv?"
»Vse ti ščem zütra povedati, nocoj ne morem — betežen sem. Krv je bila tekoča, gda sem jo najšeo — Odked je prišla, što zna ? Mogoče je Opomin na maščevanje, mogoče maščevanje, Šteroga mí pošlejo f uri je*) — to je gotovo, ta krv seje zdaj prélja.“	Dale
*) Furije so bile nekdanjim poganom boginje maščevanja (zadoščenje), štere so preganjale hüdodelce. Malali so jih kak ženske s perotami, v rokaj gorečo skalo ali bič spleten iz kač.
več siliti, ar bo sam spoznao vrednost knjig. Posebno vi dijaki in Orli širite vse dobre knjige in časopise, zato tüdi Mohorske. Naročite pri tistom, kak so za fare gori imenovani. Njim plačajte, od njih na jesen knjige dobite. Če pa nega v vašoj okolici nikoga, pa si sami ednoga odeberte, pa naj pošlje peneze do konca februara Družbi sv. Mohorja na Prevaljah.
Na deset let naprej je plačao tüdi Novine i Marijin List Činč Ferenc iz Bakovec. Toga ime je tiskarna v M. Listi vö nehala. Na znanje to bakovskomi širiteli.
Navuk za tretjerednike bo na vüzemski pondelek v Črensovcih ob treh popoldnevi.
Vojaki leta 1899 rojeni se püščajo domo. Vsi, ki mate Novine, morete znati, ka je to naša stranka prosila v Beogradi. Istina ka jo za to dobroto pregenjajo ali vsakoj pravici ešče večnoj se to godi!
Za siroto je plačao Marijin List Matjašec Štefan z Gumilic.
Protestiram proti tomi deli, da so mene zbrali brez mojega znanja za namestnika predstavnika pri prvoj škrinjici na den 13 marca, jaz v to ne privoiim, in tüdi ne sam pristaš drüge ne niedne stranke kak Slovenske ljüdske stranke alí kmečke zvéze. Protest je pred volitvami dani i Gabor ne je bio pri demokratskoj škrinjici. Gabor Jožef, posesti in gostilničar Odranci.
Premeščenje. Iz Dolnje Lendave je premeščen gerent Dr. Čuš v Kočevje. Na njegovo mesto je bio nastavljen Dr. Pikuš odvetnik v D. Lendavi, ki je pa gerenstvo ne šteo sprijeti. Posle na občinskom uradi vodi nadale g. dr. Čuš. — Žandarmerijski kapitan Rom je premeščen iz D. Lendave v M. Soboto.
Država.
Radič je dobo 70 poslancov. On je z Horvacke strani tisto pokarao Belgradi, ka Korošec z Slovenije. Obe stranki sta meli že v Ljubljani pogovore, kak bi nastopile proti beogradskoj politiki, štera šče priznati samo Srbsko plemen ne pa z ednim slovensko i horvacko tüdi. V ljübezni Ščemo z Srbi živeti, a nadvlado odklonite .od šterekoli Strani pride.
Oblika tál i vode naše države. Tla so najraznovrstnejša. Mamo velke gore, srednje gorovje i velke nižine. Najvekši vrh je Triglav, (v Sloveniji), meri 2865 m. Splošno je južni del bole gorati, proti sevri so pa velke nižine. Zavolo toga ima naša država v gospodarskom stališi jako dobro stališče. V bregovaj se najdejo razne rude. V šterih se kopajo: Vogelje za küriti, razno železo, svinec, itd. v Bosniji tüdi zlato ino srebro. Po goraj so tüdi dobri pašniki i gore so jako dobro zaraščene z logovi, šteri davlejo obilo lesa za izvoz. Škoda li, da ešče nemamo fabrik, da bi to vse doma lehko izdelovali, tak pa moramo takzvane surovine izvažati. Po severnij nižinaj pa zible pšenica svoje težko klasje; tü pride vpoštev posebno Bačka-Banat-Srem i naša Slovenska Krajina. Za pšenicov pridelamo največ kukorice. V splošnom pa je naša država poljedelska država. Važne so tüdi vode, reke, štere nam dajo ribe ali pa slüžijo, kak naravne prometne ceste. Plovne so za parobrode Dunav, Drava i Sava. Za splave so pa važne vse drüge menjše reke, po šterij se spravla les iz bregovja do železnic.
Prebivalstvo. Po popisi ljüdstva od 31. januara leta 1921. je povprečno število ljüdi na našoj zemlji 12,020.000. Gostom prebivalstva dobimo, če število ljüdstva delimo s število km8, štero je 48.
Tak na ednom km2 žive 48 ljüdi. Po števili prebivalstva naša držáva stoji najbliže Češkoslovaškoj (13,000.000) (Madžarska ma 7,500.000). Po gostoti spada naša držáva med Srednje evropske države. Po pokrajinaj se deli Prebivalstvo tak le: Srbija A milj 200 jezer, Hrvaška-Slavonija 2,750.000 Bosna-Hercegovina 1,880.000, Vojvodina 1,380.000, Slovenija 1,060.000, Dalmacija 630.000 in Črna Gora 192.000. Po narodnosti je število Slovanov daleč nad drügimi narodnostnih Zato pravimo, da je naša držáva narodna držáva, to je v njoj pred-ladüjejo Srbi,1 Hrvati, Slovenci. Jugoslovenov je v naši državi 10 miljonov, od toga je 1 milj. Slovencov/ o
Sokoli i vera. Vnogokrat se je že Sokolom dokazalo, da delajo proti veri, da se norčüjejo iz vernih ljüdi i da so jim cerkveni verski obredi nikaj več kak njihov Sokolski ples. To trditev so Sokoli ešče bole potrdili pretekli mesec. Eden Člen drüštva Sokol se je ponesrečo v Šent Vidi nad Ljubljanov. Njegovoga pokopa so se vdeležili tüdi Sokoli iz te vesi v kroji (srakici). Ti gospodje Sokolaši so se pa prav nesramno oponašali pri cerkvenih obredih — kak je pač njihova navada. Celo mešo, tüdi pri najsvetejšem deli meše so ostali pri rakvi í (drevi) mrtvoga pokriti pa tüdi pri molitvaj na pokopališči so meli kape na glavi. Gotovo, da to moti vörnike i se zgražajo nad takšim oponašanjom Sokolov. To se je pa v toj občini zgodilo zdaj drügoč, zato je Župnijski urad razglaso, da če bo vmro kakši član ali članica Sokola, naj k toga sprevodi domači več ne zovejo kat. dühovščine. Zato če se Sokoli tak oponašajo katoličanska dühovščina nemro tak opravljati svojega dela. Takši slučaji so se že pa večkrat zgodili i to kaže, da je ravno sokolstvo tisto, štero ide i nese zastavo najnaprej v boji proti Cerkvi i veri.
Zverinski oča. V Subotici je nekši dninar prišeo pijan domo. Doma je posilo svojo 11 letno hčer, štera je bila sama doma.
Svet.
Sovjetska vlada je izdala naredbo, s šterov se morajo spozapreti vsi samostani. Te hiše vlada porabi za bolnišnice ino invalidske dome. Barátje so se v 6 vöraj mogli vözoseliti po dobitvi te naredbe.
Sveti oča za rusko deco. Odbor za pomoč ruskoj deci od sv. Očo je izdao knjigo, v šteroj začetki je papa napisao lepe reči i pošila apoštolski blagoslov vsem onim, šteri z svojimi dari pomagajo ruskoj deci. Ta knjiga ma tüdi slike (kepe) iz Rusije. Eden teh kapov kaže, da je voda Volga to protoletje samo v ednom mesti vrgla desetjezero od glada prejšle mrtve dece na süho.
Domača i svetovna politika.
Radič je v nedelo 25. marciuša, namesto1, da bi razglaso republiko, meo v Zagrebi shod, gde so sklenili, da meje naj bodo tak kak so zdaj v Jugoslaviji i da bo najhitrej šo v Beograd.
Politični položaj je še nejasen. Drüge stranke so se že vse izjavile, kakše stališče bodo zavzelo, samo radikali so ešče tiho. Oni so ešče ne podali nikše izjave, ka nameravajo včiniti. Gotovo je samo to, da so radikali ne proti sporazumi z Dr. Korošcom i Radičom. Pokrajinski namestnik v Zagrebi Dr. CimiČ je dobo z Belgrada nalogo, da naj stopi v stik z Radičom i se naj ž njim pogaja, g. CimiČ je to tüdi včino, potem se pa odpelao v Belgrad i tam obiskao razne ministre i je informirao o razmerah na Hrvatskom i o svojih pogajanji z Radičom.
Zagreb. 27. marca so se sestali v Zagrebi Predstavniki SLS, Dr. Spaho kak načelnik Muslimanske organizacije, štera ima 18 poslancov z predstávniki Radičove stranke. Razpravljali so kak da bodo nastopil} v novom parlamenti. V vekšem se je dosegno sporazum.
Ne pozabimo najvažnejšega.
Nega stvari, štera bi bila dnesden takšega pomena, kak je štamp. Zato je pa jako važno, da poznamo kakši je tisk in kakše je novinarstvo.
Naši sovražniki delajo najbole zato, ka bi si v oblast spravili kak nájveč časnikov, novin, tiskara knjigam. Kda so šteli revolucijo jim je prvo delo bilo, da bi si v oblast spravili tiskarno. To pa vsakši zna zakoj. Zato ar Sev časopisah leži vse napiše, kak če se na shodah guči? Vej časopis pride lahko v vsakši najmenši kot. 1 li je šče dosta ljüdi iz med nas, šteri se premalo brigajo za dobre náše liste. Istinski je izrek nemškoga püšpeka: „Če bi prišeo sv. Paveo nazaj na svet, bi postao novinar". Vej dobro časopisje brani vöro i se bojüje za Boga. Pravili so tüdi papa Pius X.: .vse je zaman, če "ne podpirate in čtete krščanskoga tiska. Naši sovražniki vsešerom namačejo prste i stem nam dosta škodijo. Zato je čas, krščeniki, da se zdramimo“.
Trebe nam znati, ka je sveta dužnost vsakšega vervajočega človeka, podpirati delo za dvig dobroga tiska (štampa). Trebe že ednok razmeti, ka ne dober krščenik, što ma naročen nasprotni tisk. Trebe zarazmeti, ka dober krščenik včini vse, da se širi dobro časopisje. Vej je to nájbolši apoštol novodobnoga časa.
Gospodarstvo.
Cene silja v Dolnji Lendavi: pšenica	1840	K.
žito	1500	„
kukorica	1300	„
ječmen	1400	„
oves	1300	„
proso	1300	„
hajdina	1350	„
Cene mesa: Govedine kg. stane 76 K. teletine 76 K. svinjsko meso 120 K, mast kg. 170 K, slanine 160 K.
Vrednost penez. 1 dolar stane 376—480 kron, 1 talijanska lira 16—17 kron, 1 češka krona naših 11 kron, za 1 dinar se dobi 45—50 vogrskih i 600—700 austrijskih kron. V Cürihi naš dinar notira 5.55, to je, da za 100 dinarov dobimo 5.55 švicarski frankov.
4
NOVINE
1. aprila 1923.
Kultura.
Dr. Mih. Opekovi govori so posebno primerno velikonočno darilo, zlasti za naše naobražene hiše in drüžine. Dozdaj so izšli naslednji zvezki: Brez vere. Devet govorov o neveri. — Za resnico. Osemnajst obrambnih govorov. — O dveh grehih. Trinajst govorov za moralo. — Začetek in konec. Petnajst govorov o Življenju našega življenja. — Velika skrivnost. Sedemnajst govorov o zakonu.
Zadnji „Bogoslovni Vestnik“ glasilo „Bogoslovne akademije“ (urednik: univ. prof. Fr. Lukman) piše o prvih štirih zvezkih: Dr. Opeka nam je v dveh letih podal štiri zbirke svojih vzornih govorov, ki jih je govoril v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Resnice, ki nam jih razlaga, niso nova; beseda božja so, ki je vedno vedno ista. A vendar imamo v njih nekaj povsem novega, ker nismo navajeni, da bi nam kdo v taki obliki podajal navuk Kristušov, razkrival in lečil rane moderne družbe. Vsi govori brez izjeme so vsestransko premišljeni, globoko zasnovani po gotovem načrtu, vsi gredo za tem, da grade v svojih poslušavcih stavbo duhovnega
življenja od prvih početkov više in više  .   .   .   .   .
Govori se odlikujejo po teološki temeljitosti, obenom pa tudi toliko jasnosti, da jih lahko razume vsak vsaj nekoliko naobražen človek... Iz vsakega stavka se vidi, koliko, je govornik razmišljal, preden je zapisal določeno besedo in preden ji je odločil določeno mesto v stavku.
Zato ni nikjer nič preveč nič premalo   .   .   .   .   .
Jezik je skoz in skoz pravilen, lep, na nekaterih mestih prav pesniški, slikanje naravnost plastično. Opekovi govori učinkujejo, če jih poslušaš, pa tudi, če jih samo pozljivo prebiraš. Nedvomno jih moramo uvrstiti v prvo vrsto slovenske homiletične literature.
Vseh pet zvezkov je založila Prodajalna K I. D. H. Ničman v Ljubljani, (a-tam se debivajo po sledečih cenah:) Brez vere Din. 5. (s pošto Din. 6½). Za resnico Din. 8. (9½). O dveh grehih Din. 10. (11½). Začetek in konec Din. 14. (15½). Velika skrivnost Din. 16. (17½).
Orlovski tabor v Brni.
Nastop.
Odvečara toga dneva se je vršila telovadbe, bio je glavni nastop. Komaj smo. odložili žlice jío Obedi, že smo vsi hiteli na telovadišče, da prle1 vidimo vse,'ka se tam godi.
V stopnice Smo mi", Jugoslovani, dobili pri nas v školi i jako po znižanih cenah, ar je velika validnafraziika med našov i rijüvov kronov. Tak smo plačali za vstop niče, štere so koštale za domačine 6 češ. kron, mi samo za 2 češ. kroni. Sploh pa na telovadišči od nas, šteri smo meli kroje, nihče ne proso vstopnine. Pravili so: »Jugoslovani mate prosto".
Ob treh odvečara je bilo že vse nabito. Pune so bile tribune i tüdi na stojišči je bilo že malo prostora, da se je človek komaj skozpre-rivao. Vse vstopnice so bile že razprodane. Lehko se pravi z mirnov vestjov, da je biIo gledalcov 120 jezer. Če se je človekilzglednö okoli se je njemi nehote prikazao smeh na vustnicah od veselja. Bilo je vse pisano i je samo vse mrgolelo na dveh straneh na tribunah, v pósebnij paviljona]1 pa sta bili dve godbi po 100 lüdi.
Na ednok se oglasi trombeta na nasprotnoj strani kak so prihajali na telovadišče telovadci, je na vrhi tribune stao stolp (tören), tű odned so davali razna znamenja i Iti odnet je prišeo glas trombete. Na znanje se je dalo, de se začne telovadba. V se je postalo naednok tiho. V Sakši je več pričakavao, pa vidi, ka morejo napraviti naši telovadci, kak goji orlovska organizacija telovadbo. Ne je trebelo dugo čakati. -Zaspevale so trombente lepo koračnico i na sredi izpod edne tribune se prikažejo Orlice. Naj prle so nastopile tak Orlice. Naše jugoslovenske so bili naprej. Čeravno jih je bilo do 200, itak se je malo poznalo med ogromnov množinov čeških Orlic. Te majo posebne telovadne kroje, v šterom so jako prilične.
Orlic je nastopijo 3104. Moram povedati, da so vse izvrstno napravile, kak pohod, tak tüdi vaje. Komaj smo se nagledali te množice, štera se je sükala, prignala, vrtela, kak eden sam človek, zato pa je občinstvo tüdi z divjim aplavzom dalo jim na znanje, da je popolnoma zadovolno 1 naravnost presenečeno. Ploskali i Živio kllcom je ne štelo biti konca.
Zdaj so nastopiti samo Jugoslovani z prostimi i simboličnimi vajami. V se je bilo zamek-jeno v to lepo izvajanje vaj", da je postala grobna tišina, vsakši se je komaj nagiedao spretnih jugoslovanskih telovadcov. Naši Orli so tu žnjeii burno ploskanje. Mislo sam, da bodo ljüdje z mesta nesli tribune tak strašno je bilo navdüšenja med njimi.
Nastopili so Orli vojaki. To so tisti junaki, šteri niti v vojaškom stani ne pozabijo, da so Orli, tű se trüdijo, da pripomorejo k vekšem} uspehi. Gotovo tüdi oni trpijo od nasprotnikov, kak naši vojaki — Orli. Gotovo so večkrat zaničavani i zasramüvani od strani slobodno-miselcov, a vse to jim ne nikaj. Oni ščejo biti itak krščansko misleči, ščejo se vojsküvati za večno pravico. — Vaje so delali spuškami, štere so se vsakšemi videle jako težke. A ti junaki so je Izvedli s takšov sigurnostjov i tak prilično, da človek ne bi pričaküvao. Občinstvo jim je burno plüskalo i pozdravlalo. Gromeli so klici: Slava, slava junakom itd!
Zdaj so bili na vrsti naši bratje iz tüjih dežel kakti: Francozje,, Belgijci, Holandci, Švicarji i Amerikanci. Škoda, da so nastopili vsi naednok, vsakši s svojov sküpinov, da smo ne znali, štere bi gledali. Edni so delali lepše, kak drügi. Naravnost smo je Občüdüvao kakše težke vaje i kak dobro so delali. Najvekšo pozornost so zbüdile ženske, telovadkinje iz Kanade (Srv. Amerika,) Že njüva telovadna obleka je pri-vlačüvala vsakšega oči na sebe, vaje so delale 'izborno. Tüji gostje so žnjeii vihér ploskanja i spontnoga klicanja.
Dale.
Telovadno drüštvo Orel.
Dve sili sta, šterivi se borita, na ednoj strani krščanstvo, na drügoj strani pa brezvörstvo, sovraštvo do Kristuša i Cerkvi. Obe tevi sili segala po mladini, ar znata, da je bodočnost mladine, zato Obe vabita mladino vsakša na svojo stran.Pri nas mamodvemladinskitelovadnidrűštvi: [Orlovski i sdkolsko. Obej tevi sta segnoli tüdi po našoj mladini vPrekmurji, da bi jo pridobili vsakša za sebe. Zdaj je od nas odvisno, kama se odločimo ali idemo v tábor Kristušov ali idemo v tábor Njegovih nasprotnikov. Odgovor že itak Znamo I Mi ščemo iti. v tábor, gde se spoštüje vöra naših očakov, zato mi idemo v vrste Orlov. Orel je organizacija krščanske mladine. Mi ščemo vernost Bogi i stem je povedano vse. Če to obdrži dečko i dekla, ali ne sta potem poštena, ali je ne na veselje svojim starišom? Ali nema tüdi narod zagotovljeni obstoj, če ma takšo mladino ?
Zakaj se pa Slovenje moramo organizirati v vrstah orlovstvo? Mej mo predočni dve stvari: krščanstvo i narodnost.
Krščanstvo. Pri nas če ravno že prle tüdi, preti nevarnost, da nam ščejo jemati naše škole, ščejo našo mladino' vzgajati v sokolskom dühi. Toga neščemo, zato je najbolše, da se zberemo vsi pod ednov zastavov z znamenjom krila i se postavimo v bran proti pretečim nam nevarnostim. Ne smemo spati, bodimo na straži den i noč, vsigdar pripravleni, da močno, s krepkim bojom odbijemo napad sovražnika na naše svete pravice. Zato se organizüjmo v toj organizaciji, da s sküpnov močjov nastopimo proti vsakšemi, što' bi posküso nam jemati naše vörsko Osvedočenje. Bojüjmo se za naš najvekši kinč, za našo vöro.
Pomali smo se mi Slovenje pomadjarjali, že skoro nas več ne bi bilo. Kajti vzgajale so nas šole prle za sovražnike svoje lastne matere Slovenske. Prišla je pa vöra, da Slobodni mamo slobodno domovino.
S tem pa ešče ne vse kunčano. Ne ešče zdaj le pride delo. Zdaj moramo delati, da nam naše delo prinesi blagostanje i zadovoljnost. Lehko Povemo, da je pri nas v Prekmurji ešče dosta slovenski ljüdi, šteri še zdaj sovražijo svojo lastno mater. Mamo ljüdi, šteri bi zatajili svoj jezik svojo slovensko narodnost. Te ljüdi moramo dobiti za sebe, da vzljübijo svoj rod. svoj jezik i svojo domovino. Mi sami smo ešče tüdi ne Popolni, ešče mi tüdi smo potrebni, da pridobimo več znanja v tom pogledi i tak potem vzgojüjemo i navdüšüjemo prekmursko ljüdstvo za narodno prepričanje.
Orel ma nalogo zbüjati i širiti domoljüb-nost i gojiti narodnost, zato nam je tak tüdi jako potrebna orlovska organizacija. Tü se zdrüžijo naši dečki, šteri so narodno zavedni, slovenski možje, šteri čütijo, da so Sinovje matere Slave. Sami pa v zgübimo to rodno grüdo, slovensko domovino, če spoznavamo našo slovensko zgodovino, zemljepis naše domavine, njeno bogatstvo i ceIo naravno lepoto. Toga znanja si pridobimo od raznih predavanj eli pa z čitanjom knjig, ka se vse godi na fantovskih (deških) sestankah.
Na tom poli nas čaka tak tüdi velko delo, zato pa v drüštvo, ka bomo na. pomoč našoj mladoj domovini, kajti njoj smo dužni, ar smo njeni sinovi.
Pri nas pa trbe tüdi izobrazbe. Zdaj mamo proste roke i noge, zdaj se tak le včimo i izobražüjmo.	Dale.
Pošta.
L. V. Križevci. G. Nemčiči v Ivanovce hodijo Novine. Pozvedite na pošti. Tam je mogoče krivica. Tüdi v drügih mestaj so je stavljali. — H. L. Panovci. Vložite prošnjo na pokrajinsko upravo ali naravnost na notrašnje ministerstvo. Mi jo oddamo.
Državno oskrbništvo veleposestva Zichy-ja v Beltincih strogo prepoveduje tukajšnjemu prebivalstvu posluževati se gozdnih poti in stez z vozovi, živino in peški po vsih gozdnih logih svojega Veleposestva, brez nikakega opravičenja. Vsaki ki bo zasačen, da se neopravičeno poslužuje veleposestniških poti in stez, katere ne spadajo pod javno imetje, se bo proti dotičnem nastopila kazenska pot po obstoječih zakonskih predpisih. — Opravičencem, katerim pa so bili nakazani gozdni pridelki se jim dopušča, da smejo v log samo v pondeljek, sredo in petek v tednu.—
Pravi amerikanski
Singer-mašini za šivanje
se dobijo za Prekmurje
samo v trgovini
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 192. (poleg birovije),
v Dolnjoj Lendavi pri
BEDIČ IN KAC Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
Oda se hiša
(bivšega fiškališa IŠOJA) na glavnoj vulici, v šteroj se nahaja trgovina z mešanim blagom s popolnov trgovskov opremov event tüdi z zalogov. Več se pozvej pri lastniki,
Ivani Kokot v Dolnji Lendavi.
Št. 535.
Razglas.
Zborovanje posestnikov, šteri imajo v Dolnjelendavskih goricah vinograde, se vrši na belo nedeljo, 8. aprila v hoteli „Krona“ velika dvorana ob 11. vüri predpoldnom.
DNEVNI RED:
1. Nastanitev čuvajev. — 2. Postavitev brvi. — 3. Poprava cest, — Slučajnosti.
Vsi posestniki se naprošajo, da se udeležijo zborovanja.
Hirdetmény.
Dolnjalendava hegyi szőlőbirtokosok rendes évi nagy közgyűlése 1923. április 8.-án délelőtt 11 órakor Korona szálloda nagytermében lesz megtartva.
NAPI REND:
1. Szőllőpásztorok megválasztása. — 2. Bürü megcsinálása. — 3. Utak javítása. — 4. Esetleges indítványok.
Felkéretnek a szőlőtulajdonosok, hogy lehetőleg mindnyájan és személyesen jelenjenek meg.
D. Lendava, 24. marca 1923.
Gerent: Dr. ČUŠ s. r.
Pozor.
Prometna pisarna SLIVAR, Ljutomer, Stari trg. 47. išče za kupiti ali v najem več malih in velikih posestvi, trgovin, gostiln, ind. podjetji v mestah, trgih, prometnih krajih itd. v Jugoslaviji.
Proda in zamenja
vse v te stroke spadajoče posestva tu in v inozemstvu.
Za prodati ima tudi več vagonov dobrega sena v balah vezano tudi na malo.
Naročte si „Novine!“
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava