pawialBii fraswko v kraljestvu Srkov, ISrwatow in Slovencev,
Fosamegitigi StewiifiLa stasia SO vinarjev.
29, šlei.	Radgona» dne 17. julija 1920.	II. leto.
Uredništvo in upravništvo v Gornji Radgsrtf, Spodnji griz štev. 7. (i. nadstropje.)
======= Rokopisi sa na vračajo. =========
izhaja vsake soboto zjutraj in stars? 3 poštnino vred za vse leto 30 K, za pof ista !5 Ki za žatrt Sefa 8 K.
insorati; Ena petstoipna petitvrsta (prostor 3 »«m visok in 54 mm širok) 1 krono.
Pri večkratni objavi primeren popast.
Obmejna komisija.
Mirovna pogodba z Avstrijo bo stopila prihodnje dni v veljavo. Med nami in avst. ! sosedi nastopi mirovno stanje. Kar je navezala | preteklost, se razveže; kolikor bo priporočala! bodočnost, se zopet naveže. Neodvisni smo, j izbiramo po prosti volji.
Tri mesece po uveljavljenju mirovne po- ! godbe bo na Koroškem plebiscit. Vsi zremo j tja in smo mirni. Slovenski Korošec je, hvala ; Bogu, spoznal, kaj hočejo Nemci: dobiti ga v j pesti in potem iztrebiti. Pozna pajka, ki se ; sladka muham, da jih dobi v svojo mrežo.
Tekom 14 dni po nastopu mirovnega stanja j pride na meje posebna zevezniška komisija. O | tej smo že opetovano razmetrivali v našem ! listu. Obmejna komisija ima nalogo, takorekoč j postaviti mejnike med dyema državnima meja- j šema. Na nekaterih točkah mora šele na licu j mesta določiti mejno črto, na drugih pa uvale-vati posebne gospodarske interese, ki jih mirovna pogodba ne predvideva. Samo gospodarske interese; narodopisni ne pridejo v poštev.
Zadnje dni se je nemškoavstr. zunanji urad pritožil zoper skrčenje pravic te komisije. Vrhoyni svet je baje odredil, da nima komisija j pravice spreminjati meje v korist ene ali druge i države. Na severni meji bi tedaj ostal status quo. ;
To pomeni, da bi Jugoslovani morali za- | pustiti Radgono in okolico na levem bregu j Mure, izprazniti Špilje in še dve obmejni občini, j Obmejna komisija bi najbrž določila dan izpraznitve in jo nadzorovala.
Ako pa ostanejo v veljavi pooblastila ki jih daje tej komisiji mirovna pogodba, bo morala zavezniška komisija še enkrat pretresti radgonsko vprašanje. Izogniti se mu ne bo mogla. Naša država ima tu velevažne gospodarske interese. Nismo vazali in ne premaganci, da bi zavezniki ne upoštevali teh interesov in nam ne dali možnosti, da jih dokažemo. Ako je teritorijalna sprememba v tej obliki neizvedljiva, zahtevamo pa gotove predpravice. Dvomimo, da bi angleški in francoski zastopnik dajala prednost obmejnim hajlovcem, čijih glasilo piše v zadnji številki: »Združenje Avstrije z Nemčijo je iz političnih, narodnostnih in gos-, podarskih vzrokov nujna potreba, je življenjsko vprašanje ne samo za nemškoavstrijsko ljudstvo !« j Položaj na severni meji se lahko za nas ! samo izboljša. Ničesar nismo dobili po krivici ; j to, kar imamo, je slabo zadoščenje za velikanske j izgube vsled ponemčevanja,
Za našimi severnimi mejami stoji močna j jugoslovanska država. Stoji naš vladar, naša j armada, naša vlada, naša velika gospodarska ; moč. Stojimo mi vsi, ki smo vstali iz suženjstva j na strah Nemcev in drugih sovragov. Zmagoslaven pot regenta Aleksandra je znova potrdil naše ujedinjenje in zunanjo ter notranjo moč. !
Ko se rešujejo zadnja obmejna vprašanja z Avstrijo, zakonitim dedičem naših zatiralcev imamo siguren korak in vedro čelo. Ročne
granate, s katerimi so hoteli obmejni Nemci ustvariti »znosno stanje,« pa naj padejo na njihove lastne tolpe!
Ha pogorišču.
(Poljska se udala Rusiji. — Rusko vprašanje. —■ Konferenca v Spai, — Boj s Turki.)
Zanimiv je razgled po svetu. Požar svetovne vojne še ni. ugasnil. Na velikem pogorišču se vsak čas vname kaka na pol izgoreta stvar, ogenj vzpiapola in se zopet umiri. Vsi govorimo o miru in mirovnih razmerah, a >: d vojne načete žile še krvave dalje.
Gori od severa prihajajo vesti, da se je Poljska udaia Rusiji. Kakor znano, so Poljaki pričeli ofenzivo proti ruski sovjetski državi. V začetku je bilo nekaj upanja, da bodo uspeli, toda v Rusiji jo izzval poljski, napad ujedinjenje-vseh ruskih sil. Boljševik in protiboljševik sta si segla v roke, da branita skupno domovino. S tem je Rusija pokazala, da je na zunaj enotna; prisilila . je Evropo, da jo zopet vpošteya, ne dotikaje se njenih notranjih razmer. To se je tudi zgodilo. Francozi so neoficijelno obljubili Poljakom pomoč in zaščito, če napadejo Rusijo. Tudi Angleži so previdno pozdravljali poljski pohod. Toda prvi poljski neuspeh je zapravil »prijateljstvo« antantarjev. Poljaki so ostali sami, Angleži pa so nadaljevali svoja pogajanja z Rusijo, ki so ravnokar dobila uradni značaj in prehajajo ns politično polje. V prihodnji številki bomo najbrž lahko že poročali, kake pogoje bodo stavili ruski zmagovalci Poljakom.
Rusija vstaja, Da si pridobiva moč na zunaj, priča, da tudi na znotraj ni tako silno bolehava, kot ve povedati zapadna Evropa. Rusiji se je zgodila velikanska krivica: z milijoni svojih žrtev je omogočila antanti zmago in
Daša vladarska rodbina.
(Konec.)
Utemeljittlj naše narodne dinastijo je bil kmet Jurij Petrovič, nazvan Črni Jurij ali Kara-džordže. Bival je vasi Viševac v Šumadiji, nekaj časa vsled sporov s turškimi podrepniki tudi v Sremu. Dne 2, februarja 1804. leta so mu srbski starešine v Orašcu poverili vodstvo splošne vstaje preti Turkom. Pustil je svojo zemljo, da bi mogel osvoboditi vso srbsko zemljo. Imel je precej sreče. Turki so v primeroma kratkem času podlegli; srbski uporniki so zasedli Beograd in druga mesta, uredili armado in upravo, ustvarili nekako ustavo, Črnega Jurija pa priznali za vladarja dežele in prvega vojskovodja, L. 1811 pa je sklenila Rusija z Turčijo ponesrečen mir, čigar žrtev je bila srbska neodvisnost. Rusi so sicer zahtevali za Srbe samoupravo, ali Turki niso imeli zmisla za take finese. Srbi so se uprli, prišlo je do bitke in hrabri srbski junaki so podlegli turški premoči. Karadžordže je 1. 1813. pobegnil v Avstrijo. Tu so ga zaprli in internirali. Po dveletni internaciji se je podal v Besarabijo. Medtem pa so Srbi pod vodstvom Miloša Obrenoviča .pripravljali nov ustanek. L. 1817 se je Karadžordže vrnil v Srbijo, kjer so ga turški mogočniki dali zapreti in umoriti. Glavo so poslali v Carigrad. Pozneje se je Srbija definitivno osvobodila, vladarska oblast je prešla 1. 1858 na Obrenoviče, dasiravno so jih krivili, da so bili
v zvezi z umorom Črnega Jurija. Obrenoviči so bili slabi vladarji, nagibali so na avstrijsko stran. Zadnji Obrenovič — Aleksander — je bil velik zapravljivec in skrajno nepriljubljen. Ni čuda da so se našli revolucionarji, ki so mu stregli po življenju. Neko noč so umorili v kraljevi spalnici njega in kraljico Drago. Tako je prišel na prestol vnuk Jurija Črnega, Petar I. Peter je bil rojen 1. 1848 v Beogradu, kjer je do 16. leta posečal šolo z otroci drugih Beograjčanov. Pozneje je študiral v Ženevi in v Parizu. Dovršil je vojaško šolo v Metzu in ob izbruhu francosko pruske vojne 1. 1871 stopil dobrovoljno kot častnik v francosko armado. Boril se je hrabro, pri neki priliki so ga Prusi ujeli. Da se izogne ujetništvu, je skočil v reko Loiro in preplaval na drugi breg, To je bilo v najhujši zimi. Prehladil se je in nalezel revmatizem, na katerem trpi še danes. Štiri leta po tej vojni se je Peter Karadžordževič podal v Bosno, kjer so se uprli Srbi in Hrvatje Turkom. Šel je, da nadaljuje delo svojega deda. Pod imenom Petar Mrkonjičje organiziral srbske vstaše in napadal Turke. Pisal je pismo knezu Milanu Obrenoviču v Beogradu, naj s srbsko vojsko reši bosanske brate, doda ošabni Obrenovič je poslal iz Beograda podkupijenca, ki bi naj Petra umoril. . 1 a nepoštenost je našla tudi primerno kazen. Sina Milana Obrenoviča so umorili in Peter je postal kralj Srbije. Še več: Peter ie osvobodil Hercegbosno, Vojvodino, Hrvatsko in slovenske dežele. Pod svojim žezlom je 1. 1918. ujedinit vse Jugoslovane. Sto in eno
leto pozneje, ko je padla junaška glava Jurija Črnega! Propadli so nasprotniki jugoslovanske svobode: Turki, Madžari, Avstrijci. To je bilo lepo zadoščenje za — Vidov dan.
Petru Karadžordževiču so Srbi ponudili prestol. Ta pa je izjavil, da je pripravljen sprejeti krono le pod pogojem, če ga za to enoglasno določi narodna skupščina in če ga priznajo druge države. To se je zgodilo! 12. junija L 1903 je kralj Peter prisegel narodni skupščini zvestobo.
L.	1908 je nastala med Srbijo in Avstro-Ogrsko velika napetost. Slo je za aneksijo Hercegbosne. Petar Mrkor.jič ni pozabil Bosne in Bosna ne njega. Vedel pa je. da še ni udarila ura. Preje je moral obračunati s Turkom in maščevati kosovske junake. Ti najlepši dnevi v srbski zgodovini se bili jeseni 1. 1912. Turek je ležal na tleh in srbske čete so prišle daleč doli do Egejskega morja in na drugi strani do Jadrana.
L. 1914 seje vnela svetovna vojna. Naivno bi bilo misliti, da jo je hotela Srbija, Prišlo bi do svetovne vojne prej ali pozneje, toda takrat so se vozli tako zapredli, da je avstrijska napoved vojne Srbiji sprožila strašen morilni aparat, ki je moril do jeseni 1. 1918. Kralj Peter je delil vse težave svoje domovine. Daši bolan, je zmerom posečal svoje čete. Sel je z njimi čez Albanijo. To so bili strašni dnevi, kakor jih malo pomnijo zadnja stoletja.
Takrat, ko so Habsburžani plavali * * * * v svoji slavi in imeli v rokah neomejeno oblast, pri
pri tem oslabela tako. da ni mogla prestati operacije, t. j. revolucije, Evropa jo je pustila »doma», sklepala sama mirovne pogodbe in hkrati iskala načinov, da iztirja svoj kapital v Rusiji. Toda znamenja kažejo, da se bo ta dvoličnost maščevala: mirovne pogodbe, sklenjene brez Rusije, se krhajo vsak dan bolj. Rusija je zaledje srednje in zapadne Evrope; oprta je na nas, glavo in truplo ima med Severnim in Črnim morjem, noge pa v Aziji. Ali je mogoč mir brez tega orjaka?
Zapadna Evropa hoče izigravati Slovane* 1 To vidimo pri Poljakih, ki se pretepajo z Rusi, Ukrajinci in Čehi. Pozabljajo, da-njihova bodočnost ne leži ob Seini, marveč v Srednji in Vzhodni Evropi. Tu je vstalo več novih slovanskih držav, več upanja za slovanski vek evropske zgodovine. S stališča Slovanstva je bil vojni pohod Poljakov že v začetku vreden obsojanja. Kam so jih spravili zviti Latinci, čutijo sedaj na lastni koži.
V Spai se je sestal mirovni posvet. Na sporedu so razna mirovna vprašanja. V prvi vrsti se diplomacija peča z Nemčijo, ki ima za iootisoč več vojaštva, nego sme imeti po mirovni pogodbi. Nemci so sprejeli antantlne zahteve glede razorožitve, kakor bodo sprejeli tudi nadaijne zahteve. V tem tiči dobršen kos njihove politike. Verjetno pa je, da previdne diplomate ta lisičja nedolžnost skrbi bolj nego bi jih skrbel odkrit odpor. Na konferenci v Spal so tudi naši zastopniki. Baje se prično pogajanja z Lahi glede jadranskega vprašanja. Italija že uvideva, z kako neznosno težo tišči na njo nerešeno jadransko vprašanje. Pod tem pritiskom se polagoma razkrajajo njene notranje moči. Upori vojaštva v Anconi, delavske stavke, smrad po revoluciji, albanske homafije, hkrati pa vedno slabši gospodarski položaj — vse to daje mnogo skrbi njenim državnikom. Dobro je, da je
8.0	letni Gioiitti že ves siv, sicer bi sedaj osivel.
Doli na jugovzhodu se je vnela vojna med Grki in Turki. Glavno pozorišče je Mala Azija, kjer se križajo koristi Grkov in Francozov z pravico Turkov. Poročila iz Aten zatrjujejo, da je položaj za Grke ugoden, toda vojna še ni stopila v odločilen stadij. Boj gre v glavnem za Carigrad, katerega se pa nobena država ne upa dotakniti, ker so vse zaljubljene vanj. Carigrad vodi v Azijo, v Rusijo, Carigrad obvlada ves Levant, tedaj tudi Grčijo. In kdor obvlada Levant, se čuti sigurnega daleč v Perziji, Arabiji, Mezopotamiji — na Suezu, na potu v Indijo in na Daljni Vzhod.
tem pa uživali vse dobrote sveta, je onemogli kralj Peter spremljal armado syojih lačnih, raztrganih, bolnih vojakov, spal v šatorih, gazil blato, stal na dežju in vetru. Vojaki so se bili naveličali brezkončnega trpljenja — mnogi od
1. 19x2 niso videli svojega doma, svoje matere, žene in otrok — in je med njimi zavladala nejevolja. Pa kaj je napravil kralj Peter v zvezi s sinom Aleksandrom? Rekel jim je, da jih oprosti prisege in jim yse odpušča; če hočejo, naj gredo domov. »Toda jaz, vaš kralj — je dejal —« ostajam s svojima sinovoma tukaj na fronti; če bo sovrag hotel osvojiti Srbijo, jo bo osvojil samo preko mojega in mojih sinoy trupel!« To je vojake navdušilo, šli so dalje in hrabro prenesli vse trpljenje. Venec popolne zmage je v pozni jeseni 1, 1918 ovenčal hrabro srbsko vojsko in njenega vrhovnega vodjo.
Kralj Peter je sin Aleksandra Karadžord-ževiča. Imel je 6 bratov in sester. Poročil se je s hčerjo črnogorskega kralja Nikola, Zorko, ki mu je umrla 1. 1890, Imela sta otroke: jelena, rojena 23, oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikirnknezom Jovanom Konstantinovičem Romandvim. umorjenim 1. 1918 od boljševikov; Milena, umrla pred 1 letom starosti v Cetinju; Gjorgje, rojen 27. avgusta 1887, se odpovedal ore-stolonasledstvu 27. marca 1909; Aleksancfer, prestolonasl. — regent, rojen 4. decembra 1888 na Cetinju; Amtija, rojen 25. februarja 1890 na Cetinju, umrl ravnotam istega leta.
Tedenske novice.
j Orlovski tabor v Mariboru stoji pred durmi. Le nekaj dni še nas loči, pa bo obmejni Maribor pozorišče velikclepe manifestacije krščanske misli. Taborske izkaznice so se že j pričele razpošiljati potom župnih uradov, Kdor j se ni prijavil, naj ne odlaša. V prihodnji šte-j Vilki objavimo natanečnejši spored in čas odhoda posebnih vlakov, ki bodo vozili od vseh strani v Maribor.
Odlikovanja. Regent Aleksander je povodom svojega bivanja v Ljubljani odlikoval knezoškofa dr. Jegliča in dež. predsednika dr. Brejca z redom sv. Save I. razreda.
f Mihael Vožnjah. V Švici, kamor se je zatekel pred avstr, oblastmi, je umrl dsn pred svojim povratkom v domovino dne 2. julija 84 letni slovenski politik, oče slovenskega zadružništva, Mihael Vošnjak.
Padanje ceri se v trgovinah slabo pozna. Zlasti sč še visoke cene blaga in usnja. V naši državi, ki nima mnogo velikih mest in industrijskih središč, je padanje cen blaga in usnja važnejše nego padanje krušnih cen, Če bo kmet prodajal po nizkih cenah, kupoval pa po visokih, bo zopet lezel v dolgove in v staro predvojno gospodarsko bedo. Dobro bi bilo, če bi vlada sedaj, ko se kaže tendenca padanja cen, sklicala posvetovanja o draginji in po danih nasvetih zgrabila tam, kjer leži vzrok, da cene še niso nižje. Seve Se tedaj, ako ima dovolj korajže, da gre dalje od samih besed!
Aneksija zasedenega ozemlja bi se imela po računih ministr, predsednika Giolittija proglasiti takoj po uveljavljenju mirovne pogodbe z Avstrijo.
„Naši trgovinski stiki s Siamom.“
Vsled preobilega gradiva smo morali konec tega članka odložiti za prihodnjo številko.
Posebna milost. Dne 25. t. m. obhaja
velezaslužni celjski opat, mil. g. Ogradi 60 letnico svojega mašništva. Bog ga ohrani do skrajnih meja človeškega življenja!
Visoki davki., Nekateri listi vedo poročati, da se bo zemljiški in hišni davek odslej računal 'v dinarjih, vsled česar se zviša štirikratno.
Madžarska vlada je odstopila, Posledica bojkota proti Madžarski, ki že vedno ni končan.
Albanci so se sedaj spoprijeli med sabo, V deželi vlada meščanska vojna. Zopet laško maslo !
Francoski prezident Dechanel, ki je
svojčas padel z železniškega voza in se pri tem skazil, bo odstopil. Volitve se vrše koncem julija ali pričetkom avgusta. Kandidatov ne manjka.
Vsa podjetja« ki prirejajo predstave, veselice, zabave itd., se v smislu odloka finančnega ministrstva opozarjajo, da se bo vračala taksa samo za tiste nerazprodane vstopnice, ki niso odtrgane od bloka (knjižice), imajo kupon in so označene s številko ali označenjem prostora (sedeža, stojišča) Prošnjam za povračilo takse priložene vstopnice, ki ne odgovarjajo tem zahtevam, bode smatrala finančna oblast kot že uporabljene in bo zavrnila seveda tudi prošnje za povračilo takse.
Obmejni roparji. Poročajo nam: Tatvine in ropi so v obmejnih krajih na dnevnem redu. Tihotapci in roparji imajo svoja gnezda zlasti v apački kotlini in v cmureškem okraju na leyem bregu Mure. Tam se zbirajo in prihajajo v celih tolpah na jugoslovansko ezemlje. Zadnjič je v bojih s tako tolpo padel nek finančni paznik. Minule dni pa se je zopet pojavila nemška roparska tolpa v okolici Zgornjega Craureka. V noči od 2. na 3. t. m je posestniku Bauman v šentlenarškem okraju -ukradla par volov in jih odgnala preko Apač v nemški Ctnurek. Posestniku so nastavili puško na prsi, da jih ni mogel ovirati. Naslednjo noč pa so ukradli pri posestniku Deutscherju v Lukavcih/ dva vola in spravili po isti pot: v, Cmurek. Tolpa šteje okrog 30 mož; njen vodja je bržkone znani tihotapec Alojz Fink. Nemško orož-nistvo, ki je bilo že opetovano opozorjeno na to tolpo, je baje izjavilo, da je brez nioči(!). Čedne razmere! Potrebno je, da Avstrijci čirn-preje izpraznijo apačko kotlino in se umaknejo
na levi breg Mure. Tako bo našim oblastim omogočeno, da zaprejo Muro od Spilja pa doli do prekmurske meje, zlasti če se bo izpraznila
Radgona.
o
Velikanska povodenj je bila 5. julija na
vzhodnem Štajerskem. Utrgal se je oblak. Potok Safenbach je hitro narastek Voda je preplavila skladišče lesa, ga odnesla ter z lesom zajezila ves potok, Voda se je razlila po vsej , široki dolini in hipoma so stale hiše pod vodo. Ljudje so komaj rešili sebe in živino. Poljski pridelki so uničeni, prst z njiv odplavljena. Dobra letina orehov bo letos skoraj po vseh krajih naše države. Letošnja zgodnja pomlad je bila za orehe prav ugodna.
Vrednost nhšega denarja vedno raste. Zadnje dni je se je dobilo za 42—43 jugoslov. kron 100 avstrijskih. Nemškoavstnjski denar velja več kot polovico mani nego jugoslovanski. Koroški Nemci ne upajo tega priznati in lažejo da je ravno obratno; seveda jim nihče ne verjame, ker se kmet sam prepriča, ko gre v Celovec. Vrednost našega denarja priča o gos-; podarski moči Jugoslavije in o zaupanju do naše države,
Radgona. (Važno!) Vse stranke, katerim so bili bankovci v décembru ob kolkovanju oziroma pozneje ob zamenjavi zaplenjeni, se j vabijo, da pridejo po ta denar k davčnemu j uradu v Radgoni, Tisočaki se zaenkrat ne ! Vračajo.	A'..	•
Živinski sejmi pri Sv. Lenartu v Slov.
I goricah. Trška občina Sv. Lenart v Slov. j goricah naznanja, da se vrši prvi redni živinski j sejem v tem trgu dne 2. avgusta 1920 na sta-j tem sejmišču ob 8. uri dopoldne. Prihodnji I sejmi se vrše ob običajnih sejmskih dneh t. j. j letos 4. oktobra in 6. novembra.
Ljutomer. Viničarsko vprašanje se radikalno rešnje. Ne sicer v smislu viničarske en-kete v' Mariboru, pač pa menda kot sad paritetne komisije za rešitev viničarskega vprašanja. Na nekem tukajšnjem veleposestvu, kjer je sekvestor g. vinarski ravnatelj Puklavec, je nek viničar v službi že dvajset let in je ves čas skrbno obdeloval njemu v oskrbo izročeni vinograd, izgubil vse svoje moči v delu za dobiček svojega gospodarja. Zdaj se sliši, da se bo moral ta viničar, ki je v delu za gospodarja ; osivel in onemogel, izseliti, pa ne vsled tega, j da bi ne vršil v redu svojih dolžnosti, ampak zato, ker je član njegove rodbine slučajno ud viničarske organizacije. Takemu terorizmu se moramo upreti. Ako hoče gospodar tega starega ! delavca brez postavnega vzroka odpustiti, naj mu plača pokojnino, saj je v delu za njegovo korist oslabel in onemogel. Ako se stvar uresniči. postrežemo s polnimi imeni, da bo svet j vedel, kdo so ti gospodje, ki tako nagradijo svoje, delavne moči za stara leta.
Zveza viničarjev v Ljutomeru ima shod v nedeljo dne 18. julija po rani maši v telovadnici Narodne šole v Ljutomeru, Govorijo g. dr. Ogrizek iz Celja in drugi. Vsi delavci, vinogradniški m poljski, pridite v obilnem številu!
Murska Sobota. Krasen užitek nam-je j priredil dne 28. junija učiteljski zbor iuk. državne | petrazrednice, proslavljajoč z učenci Vidov dan. Prvič se je slavil ta pomemben praznik v Prekmurju. Na našo žalost nas je čakalo v cerkvi in izven cerkve precej razočaranja, ki zanj nosita odgovornost gerent občine g. Puš, ki se r ni skrbel dovolj, ter g. dekan. Bili smo pa ye-; selo očarani pri šoiarski proslav; in si rekli:
! Ako vse pozabi Vidov dan, vzgojitelji mladine, j ga ne pozabijo nikdar! Če pomislimo, da je [ bila ta deca, ki je tako ljubko nastopila pri igricah »Darežljivi otroči« in »Bratovskaljubezen« ?n izgovarjala v tako krasni in Čisti slovenščini, pred enim letom še prepojena madžarskega duha, ne moremo z besedami zahvaliti cenjenega I učiteljstva za ta velikanski trud. Vse je bilo j solzno pri deklamacijah »Jugoslovanska« in | »Velikonočna« (Gregorčič), ko pa ja devetleten , fant deklamiral Gregorčičevo »Naš narodni dom«, i so smeli navzoči le eno misel: je — Ji to ino-| goče? Hvala vam, vzgojitelji! Precizno se je ! izvajal »Venček narodnih pesmi«, razumemo, da je bil tudi tukaj trud velik; živa slika: »Deca se -klanja Nj. Vis, kraljeviču Aleksandru« pa nam ostane za vedno v spominu. Nehote moram dodati na.tem mestu nekaj, kar nam je vsem
mučno,' namreč ostra gonja, še bolje rečeno mržnja proti našemu učiteljstvu, ki je prišlo iz Slovenije. Mislimo si, bi li si upalo kaj takega prirediti danes domačinsko učiteljstvo? Da ne pričata tukajšnji g. dekan in g. katehet petraz-rednice, ki sta ostentativno prezrla celo slavlje, akoravno sta bila od učiteljskega zbora osebno povabljena. Neumestna se nam zdi tudi gonja nekaterih članov šolskega sosveta 'proti orlovskemu in sokolskemu naraščaju in zahteva, da se prepove vsak naraščaj. Gospoda, to je proti-državna gonja! Ako bodete tako dalje delali, kam pridemo? Hočete izgnati naše učiteljstvo ter uvesti pasivno rezistenco in celo štrajk, samo radi tega, ker veliko madžaronskih učiteljev, neveščih slovenščine, želi zasesti mastna mesta v Prekmurju, obenem pa biti v madžarskih propagandnih društvih. Uvesti v šoli kot učnijezik prekmurski dijalekt a slovenski jezik kot predmet, kakor pri nas nekdaj nemško. Zapomnite si enkrat za vselej: »Tu smo mi gospodarji, naš rod, in naši kralji! Našim boriteljem za jugoslov. idejo, to je našemu učitelstvu pa krepek: Naprej! Uspehi petrazrednice v M. Soboti naj vam bodo .v bodrilo: delajo se lahko tudi čudeži! (Opomba uredništva: Kakšen nestvor pa je ta prekmurski šolski svet, da v njem sede madžarski priganjači? Ali bo naša ylada spoznala enkrat, da je v sedanji prehodni dobi blagor prekmurskega ljudstva istoveten z interesi jugoslov. države in bo brezobzirno stopila na prste ljudem, ki niso odločno z nami in za nas?! Kaj bi delale na njenem mestu madžarske oblasti? Za sentimentalnosti imamo pozneje dovolj časa!).
Neko slovensko zdravilišče inserirá v listu »D. G.«, ki je za našo državo prepovedan. Nimamo nič proti temu, če si zdravilišča delajo reklamo po nemških listih, ne uvidimo pa po trebe, da se oglasi pošiljajo ravno takim listom, ki vedno pljujejo po jugoslovanski zemlji. Tudi bi bilo umestno, ako bi sa v nemških oglasih vedno označil še slovenski naziv kopališča.
Vidovanske junake, t. j. trupla atentatorjev, ki so pripravljali konec Habsburžanom in so za svoje pre-gcreče rodoljublje našli smrt na morišču ozir. v ječah, so začetkom julija prepeljali iz Terezina na Češkem v Sarajevo in jih tam, položili v domačo zemljo.
0 koroškem plebiscitu poročajo, da se v splošnem ne borimo več za cono A, ki nam je zagotovljena, temveč se obrača ost preti con: B (mesto Celovec in Gospa sveta), kjer nam dela najboljšo propagando divjanje tamošnje vsenemške klike, ki brezpogojno hoče gospodariti v mestu in meni, da je vse drugo le radi - nje tu. Predvečer praznika sv. Cirila in Metoda je bil za slovensko Koroško velekrasen čas. Rodoljubni koroški fantje in dekleta so zažgali po vseh gorah in dolinah številne kresove. Ves »nemški« Celovec jih je moral videti in pri tem stiskati pesti. In kar je najzanimivejše, kresovi niso goreli le tostran demarkacijske črte, temveč so jih zažgali probujajoči se Slovenci v coni B-tam nad Gospo sveto. Ti kresovi so nas vabili in klicali, naj ne mirujemo prej, dokler ne bo rešen prestol slovenskih knezov, in dokler ne pride v Celovec jugoslovanski kraljevič Aleksander. Dolžnost vseh nas je, da s vsemi danimi sredstvi podpiramo rešujoče se koroške brate.
„Zločin nad domovino“ je naslov zanimivi knjigi, ki je izšla v založbi »Katoliške, lige« v Ljubljani in stane 4 K- V tej knjigi je opisan naš petdesetletni strankarski boj ter označeni cilji in pota za bodočnost. Tistim, ki se zanimajo, priporočamo 1
Ljutomer. Dne 11. t. m. se je vršila tukaj velika orlovska slavnost. Nastopili so domači in tuji telovadni odseki. Govorilo je več govornikov. Udeležba je bila velika, kar priča, da se orlovska misel krasno razvija.
Križevci pri Ljutomeru. V kratkem se naseli kot zdravnik tukajšnji domačin, sin pokojnega zdravnika dr. Lebarja, g. dr. Feliks Lebar, dosedaj okrožni zdravnik v Slov. Bistrici.
Murska Sobota. Dne 11. t. m. se je vršila tukaj proslava osvobojenja Prekmurja, združena z izletom Mariborskega Sokola. Proslava je doprinesla mnogo k oživljenju narodne zavesti in navdušenja za narodno delo. Udeležba je bila od vseh strani velika.
Pozdravi naših fantov. Od daljne bolgarske meje pošiljajo vsem čitateljem »Murske Straže«, posebno pa našim starišetn in prleškim dekletom mnogo iskrenih pozdravov prleški fantje — vojaki 28. p. puka iz gornjeradg. okraja: Leopold Šloser, Franc Korošec, Fr. Gregorič, Anton Ferš, Andrej Škrobar, Aat.^Muiec, Jakob Kreft, Alojz Hamer, Fran Zenger, Jože Pio}, Karel Stramec, Lovro Steiner, Fr. Kurbus, J.* Košar, Jože Matjašič, Jožef Lupša in dr. Iz ljutomerskega okraja: Alojz Štrakl, ,Roman Bratuša, Franc VinkoviČ, Jožef Kocbek, Friderik Belec, Ivan Prelog, Franc Kralj, Ant. Dolamič, Josip Babič, Ivan Sovič, Franc Jesenik, Matija Farkaš, Franc Senčar, Joško Heric, Franc Praviček, Anton Smodiš, Joško Seyer, Franc Vrabl, Franc Štuhec, Matija Pirling, Alojz Irstenjac, Joško Ritonja, Ivan Frank, Matija Lupša, Franc Vogrinec, Avgust Gregorčinčič in drugi.
Od Sv, Jurija ob Ščavnici nam poročajo, da tam še obstoja c.- kr. veteransko društvo in celo nastopa pri procesijah. Ker je svetovna nevihta pometla vse Habsburžane, njihove generale in varovance na smetišče, bode si morali tudi cesarski veteranci predelati svoje paradne suknje in raje pristopiti k gasilnemu društvu, ki ima mnogo zaslužnejšo in lepšo nalogo, nego c. kr. veteranci v svobodni Jugoslaviji 1
Gornja Radgona. Proslava Petrovega dne je bila za naš trg nekaj novega, česar bi človek ne pričakoval v tej bivši uemčurski trdnjavi. Na predvečer se je vršila bakljada, katere se je udeležila velika množica ljudstva. Nastopila je požarna hramba, vojaštvo, redarji, finančna straža in dr. Igrali sta kar dve godbi. Baklje in lampi-joni so učinkovali naravnost imenitno. Obhod se je ustavil tudi pri murskem mostu in zapel narodne himne, ki so odmevale noter v renegatsko gnezdo Radgono. Hvaležni smo gospodom, ki so aganžiraii to lepo manifestacijo jugoslovanske misli.
V Gornji Radgoni se vrši v nedeljo dne 25. t. m. biagoslovljenje gasilnega doma, združeno z ljudsko veselico. Več prihodnjič.
Krvavi Petrov dan v Splitu. (Ob sklepu lista.) Na Petrov dan so Italijani v Splitu izzvali demonstracije. Žaljiv nastop laških častnikov je vzbudil velikansko ogorčenje. Z neke italijanske ladje je padlo par strelov in ročna granata. Na naši strani je bil takoj eden mrtev in štirje ranjeni. Naša žandarmerija je otvorila ogenj na italijansko ladjo, bitka je trajala 10 minut. Padel je poveljnik in krmilar, pet drugih je bilo težko ranjenih.
Vodstvo orlovskega odseka v Gornji Radgoni naznanja, da se vršijo na željo članov vaje za orle in naraščaj vsako nedeljo dopoldan po pozni maši. Zbirališče v posojilnični dvorani.
Koliko ste darovali za Koroško? Spominjajte se naših narodnih bojev in podpirajte boj koroških Slovencev za svobodo in ujedinjenje!
Prekmurski Slovenci v Smeriki.
V Ameriki živi lepo število Slovencev iz Prekmurja. Na ameriških tleh so smeli snovati svoja društva. NajveSje od teh je Zveza ameri-kanskih yogrških »Slovencov«, ki ima sedež v Chicagu, Zveza ima lep program: združiti rojake, da si bratsko pomorejo v vseh težavah, ki jih ima življenje v tujin:. Žal da se v tem i cvetočem grmu krije — gad. Bomo videli takoj, kakšen je ta gad. Le preberimo par značilnih vrstic iz programa Zveze, kakor ga je objavila člkaška »Edinost«, dne 19. junija t. 1.
»2. Ta druga piknja je szkrivna, stere nisese drugi neszmi znati, kak szamo kotrige Zveze A. V. Siovencoy.<
»3. Zveze voditelje morejo dobro znati i poznati nove kotrige, gda sze dajo vu zvezo zapiszati; to je zato potrebno, ka naj nam nebi vu zyezo prišli szerbszki prijatelje, povedano szerbszki spihonje, ki bi gda bi vsze poznali, pa znali, bi vo iz zveze sztopili i tak te nam velike kvare delali.«
»14. Ta najveksa piknja je szkrivna, sztera de szamo vo popisana vu pravila], stero vszaka kotriga dobi; tudi dobi vszaka koiriga oznak Zveze vogrszki Szlovencov, oznak de podoba detelice tri lisztov, kakti zeleni, bejli i erdeesi.«
Ni nam težko uganiti te »skrivne piknje« (točke). Dovolj je,- če vemo, da je odznak prekmurskih Slovencev v Ameriki deteljica z madžarskimi narodnimi barvami. Potem že razumemo, kdo so takozvani »srbski prijatelji« ali »srbski špijoni«. To so Slovenci, ki čutijo s svojim narodom, ljubijo svoj materinski slovenski jezik in se vesele, da je njihova ožja domovina na veliko jezo Madžarov združena s slovensko deželo, ujedinjena z veliko Jugoslavijo. Prav pravijo v programu: ti pošteni Slovenci bi izstopili iz Zveze in ji delali veliko škodo. Razlagali bi namreč svojim rojakom, da so voditelji Zveze podkupljeni od Madžarov, da stoji za Zvezo denar madžarskih grofov, tistih grofov, ki drže v svoji pesti najlepše dele prekmurske zemlje in ki so krivi, da se je moralo domače ljudstvo seliti na tuje.
»Zveza amerikanskih vogrskih Slovencev« je v resnici tajna madžarska organizacija, kakršnih je yeč pri nas in na tujem. Take organizacije, kamor imajo pristop le zanesljivi ljudje, obstojajo na Slovaškem, v Bački in sploh v vseh pokrajinah, ki so se zdaj osvobodile madžarskega jarma. Madžari so se spomnili tudi na Prekmurce v Ameriki in ker so voditelji njihove Zveze takointako madžaronskega mišljenja, so izprevrgii dobrodelno društvo v skrivnopolitično organizacijo
Pri tern računajo, da se bode ameriški Prekmurci prejaiislej vrnili v domovino. V »svobodni« Ameriki jih lahko vzgoje za svoje temne namene, v Prekmurju pa to ni tako lahko. Zato bo morala naša uprava posvetiti'vso skrb vračajočim se Prekmurcem. Če vidijo v narodne-zavednih Slovencih samo »szebrszke prijatelje«, poženimo jih nazaj čez mejo. Domovina rabi le take, ki se je bodo oklenili z ljubeznijo in se veselili, da ni več tisočletnega sovražnika v deželi!
Ameriški framazoni izdajajo za Prekmurce list »Szlobodna Reics«, ki izhaja že peto leto v Bethlehemu, Pa. Pisana je v madžarskem duhu; gotovo stoji zanjo budirapeštanska loža. Ta list nosi nadpis »The only windish paper published in the United States«, (Edini »vendski« list, izhajajoč v Združenih državah.) '
Fros¥etat
Osnovni pojmi opisne geometrije, sestavil Fran Jeran, profesor na državni realki v Ljubljani. Cena 2 doklado vred 45 K 60 v., založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Opisna geometrija je primeroma mlada veda. Njen duševni oče je bil Francoz Mange (1746—1818), ki je prvi računsko metodo v geometriji nadomestil z risalno. Jeranovo delo pa je prvo te vrste v slovenskem jeziku. Kdo mora poznati opisno geometrijo? Vsakdo, kdor ima opraviti z tehniko. Knjiga bo rabila realcem, a tudi obiskavalcem obrtnih šol, še celo tehnikom bo dobro služiia. Tudi ljudje, ki izvršujejo tehnične poklice, jo bodo morali vzeti v roke, da si poživijo poime. Marsikateremu bodo dobrodošli slovenski izrazi, ki jih ni mogel dati nemški pouk v prejšnjih šolah. Delo je opremljeno z dobrimi slikami, pisano induktivno, pregledno in natančno. Priporočamo !
Josip Jurčič, Spisi — 6. zvezek. Uredil dr. Ivan Grafenauer. Založila Jugoslovanska knjigarnami2 strani. Cena broš. izvodu z drag, doklado je 19 K 20 v., vezan izvod staue 3l K 20 v. V tem zvezku se nahaja povest »Doktor Zober« in tragedija »Tugomer« »Doktor Zober« je pisan na način, kakor »Deseti brat«. Dolenjski original s pristno kmetsko natnro, ki pride v šole in se izgubi v življenju. Povest je pisana vseskozi zanimivo in bo našla prejkosiej široki krog bralcev. »Tugomeru« je vzeta snov iz stare slovanske zgodovine, sicer pa ima žaloigra sodobno politično tendenco. Zato se v časih avstrijske cenzure ni smela vprizoriti. Lansko leto so z njo «tvorili slovensko mestno gledališče v Mariboru. To bi bilo velikansko zadoščenje za Jurčič« in druge naše prvoboritelje, žal da jih je že prej pokrila zemlja. To izdanje Jurčičevih spisov priporočamo kar najtopleje.
Skrivnost najdenke. Povest. Spisal Reinmichl. Poslovenil P. ii. izdaja. Založila Jugoslov. knjigarna, Druga izdaja te povestice priča, da je zelo priljubljena pri ljudstvu. Saj je tudi pisana tako mikavno, da se mora priljubiti priprostemu bralcu. Romantična snov, napeto dejanje in srečen, vesel konec — tako so ubrane vse stare povesti, ki pa imajo zatQ mnogo hvaležnejše čitatelje nego' še tako duhoviti moderni proizvodi. Knjiga stane z 'drag. doklado vred 9 K 60 vin. Priporočamo!
Prijateljem ruskega naroda. Ruske knjige v izvirniku, ki jih tako pogrešajo ljubitelji Rusov in njihovega mogočnega jezika, izdaja z jugoslovanskim komentarjem založništvo »Naša reč«, Praha II. Katerinska 40, Pripravne so za tiste, ki se uče in za one, ki že obvladajo ruski jezik. Cene so zmerne, Ker je pošiljanje denarja na Čehoslovaško zelo otežkočeno, želimo, da jih naroči na pr. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Uverjeni smo. da bodo našle na Slovenskem nekaj več čitatel-jev, kot bi jih našle poprej, saj marsikateri bivši ruski ujetnik povprašuje po ruskih knjigah.
Čitanje je duševna potreba. Kakor telo rabi hrano, tako je duhu treba naobrazbe. Če njive ne orješ, ti zaraste z dračem in plevelom. Tako je tudi z tvojo neobrazbo, če ne čitaš. Posveti vsaj nedeljski popoldan izobrazbi, čitaj dobre knjige in časopise, bistri svoj duh in spoznavaj življenje !
Povodom prebridke izgube naše drage, preljub-Ijene, nepozabne žene in matere
liojzijs Pintarič ro{. SeirJič (Mankova) kmetice v Dedonjcih,
izrekamo tem 'potom vsem, kateri so našo preljubo pokojno v času mučne bolezni in trpljenja obiskovali najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljnjemo čast, gosp. kaplanu Qualenzerju za večkraten obisk in tolažilo v bolezni, kakor tudi častiti duhovščini za spremljanje naše predrage rajnke na zadnjist*poti. Nadalje se zahvaljnjemo vsem dobrim sosedom za blagosrčni večkratni obisk rajnke v času - bolezni ter vsem sorodnikom, prijateljerrf in znancem za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu. Drago rajnko priporočamo v molitev in blag spomin,
DEDONJCI. dne 11. julija 1920.
IVAN7 PINTARIČ, PEPI PINTARIČ, MICIKA PINTARIČ,
soprog.	sina	hčer.

«■a»aaMB35aBSHBaaB»H2aHaKB*SHBHSKHBBHBBBBEHZBHSS»BfiaSHBEHaHHnaHBaEHBB3BflnnafiHB B!*HBH«B«8aBHlBBHaHBaBESBaHB»BBBlBBl!BBBSBaBBaBBnsa3BBHiaE*aSlBKaiBBZEBa*!!£aaHBHEaaaBBinan
S HBBBaaBBBBBaESBHliaaBBBBIBBBBHBBBBBBIBBBBBISHBBBBBaBBBBBBBIBBBBBBHBBBBBBBBBaBBBBBMBBBBSBBBBIBBBBBBBBBBBiKBBBBBBBBBBBBBaBBBBBIBBBBBBaBBBBBBHBBBBBBBEBaBBaBBSBBBBHBBaBIBBBBBl-BBBBBIBBBBBB »
S ■	S »
! 5
II
letos zopet odprto!
Glasovite Radenske zdravilne kopelji so p. n. posetnikom od 30. maja do 15. septembra na razpolago. V zdraviliščni restavraciji je poskrbljeno za najboljšo postrežbo po zmernih cenah.
Po možnosti bode vpeljan vozovni promet med zdraviliščem, Radgono in Mursko Soboto.
Za obilni poset se priporoča	3»a¥5iaf©IJstlf©«
8 I
B9SBBBBH9B9BSBBBBCBBBB8BBBflBBBiaSBnBBBBBI9BBIB&BBlBEB3BBBHBBBBBBBBB-
iBRIBIBVHBRM»aSISIIlllEiaHHMMBBNR»MB IIIHlUIBBHBBBIBlKHRIIlBlRBKBCIlBRRSIZiagiKRIBRKB
&SSHBBB3SBBBBBI3BKBBSBBBBBBB9ISBSSBBB3BBBB&BIEBBBKBBBHE9BBBBBBBBB3B ~
S
RSIIIIfBB3ZHXE3 3i3 311 BlK8R8fll5BSDB9SflBlCBRQ9EKS3SllB5S!iSEll!B3IBRRIH
ariborska eskomptna banka podružnica Murska Sobota
k
v MKctMlaoiru.*	JPodlruasnica v
Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po S ‘Ja	^er vloge na tekoči račun po dogovoru.%
Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. — izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulaninejšimi pogoji.
■CTarc&cljnLi 'E>xro$&t€>3r± ot>^iaa.eil3KL± tališ?! v z* nadstropju.
HaMBBBBESŠBaJBBOaHBBlIBJBflflaBflllBBSBBBBB
Miroslav Nabergoj, Maribor
5
Sosposka ulica 14, yhod C&aiska ulica (Ke&crgasse), zaloga maaufakfus*siega blaga.
Velik i3&or balista, cefirja, plahta 33 srajce in rjuhe, sukanca, bombaje&ine, nogauice itd.
Tovarniške cene.	Samo na debelo	direkten uvoz.
„CROATIA
Ci zavarovalna zadruga v Zagrebu
ustanovljena leta 1884.	========
Psdružsiica za Slovenijo v Ljubljani, Sfar>i trg ih
ZAVARUJE« Življenske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, .zgradbe in premičnine proti škodi požara in strele, steklene šipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. — Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodu za ceio živijensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije'sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika znatnega zaslužka.. Zastopnik v Rt 1-goni je gospod Zdravko Vriič, Spodnji gršs štv. 7.
za strešno opeko (Ziegelbretter für Biber schwanzziegein) ca. dva vagona (200.0 0 0 kom d.) ! col debele, suhe, še malo rabljene, komad po 4 krone franco železniška postaja Radgona, se oddajo. Vpraša se pri posestniku Karol Mogler Oankova.
Balkan"	S. Jünker, Zagreb 16, Petrlnjska Bilca 3	Velefrgouinci Sfermecki lazreže celo zalogo piafna, csfirja, tiskanim?, uolnc, hlaceuine in sukna u	Masti
99
Import: Maribor : Eksport
nudi prave švedske vžigalice, poper singapore, sultanine, cvebe, Maršala vino medicinalno, dateljne, pralno italijansko milo, piment, morsko sol, i. t. d. po najnižji ceni, samo na debelo.
Sliši ■ Podgane
stenice — ščurki
in T*a goiszes mora poginiti ako porabljate meja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 8'—, za podgane ie miši K 8*—, za ščnrke K 10*—, posebno «sčsa tinktura za stenice S 10*—, uničevalec moljev K 10’—, prašek za uši v obleki is perila K 6-— in K 10 —, proti mravljam K I0-—, proti «šem pri peratnini K 10-—, prašek proti mrčesom K 10’—, maziio proti «šena pri ljudeh K 5-— in 10’—, mazilo za nšf pri iiviai K 6*— in 10’—, tinktura proti arčesn na sadja in zelenjadi (uničeval eev rastlin) K 10’—, mazilo proti garjam K 10’—. Pošilja po povzetja Zavod za ekspert
725)740 v železnih sodih po 400. kg, po ceni 39 K za kg. icks Ljubljana,' prispe v pri» biižno ‘14 -dneh. ftgaročila prevzame : „PROHSET^tehn.indust. podjetje, d. z. o. z. Ljubljana, gradišče štv. 9.; .
1 kovaški meh, 1 vojnopoljsko kovač n o fFeldschmiede), 1 kladivnik (Ambos), 60 do 80 kg težek, 2 vrtane« (Schraub-štocke) in rezalnika (Schneidzeug). Ponudbe na IVAN SERŠEN, ključavničar Beltinci, Prekmurje.
Pozor!
Pomor!
K. Vorše, Maribor,
Oospodska ulica štv. 10.
Veletrgovina z manufakturnim blagom. Priporoča svojo bogato zalogo po jako znižanih cenah.
Staro lito in kovano jelejo
vsake vrste, kupuje po najvišji ceni vagone tfatro Kosi, IVtafeole-Paljčane.
Radi družinskih razmer i
ostanke ter razpošilja iste po čufouifo znižani | ceni o zauojih K 50o*— in K iooo*—. Blago jc I angleškega, francoskega in italijanskega izuora. j Kar ne ugaja se zamenja ali urne denar. Pri na-i ročilu ueč zauojeu se priložijo razna darila. Veletrgovina in razpašiljalna
R. Siermecki, Celje št. 301, Slovenija.
se proda
umetni mlin
na bencinmotor z močjo 12 konjskih sil na 4
z kamenom, 3 dvigala in olnica, z 5 oralov zemlje. Gena 2oo.ooo kron. Ponudbe na upravništvo „Murske Straže-“.
Naznanilo.
3o6nl atelje dr.
. sopar in vodo, gonilna moč vode i 1 i Q tv T iuinmorii konjskih sil, 2 tečaja z valci, 1 tečaj F dl Ib V Lj UlOiilbill
je zopet otvorjen.
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo tedaj 2 pesti. 5 zavojčkov' Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za tvorbo jajc in mleka, zadostuje za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišje kolanje v Londonu, Parizu ' Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga 1 hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga | pri lekarnarju ali pri trgovcu, vsak ga ; iahko prosto prodaja. Ali pa piš; ; lekarni Trnkocč v Ljubljani, . Kranjsko, po 5 zabojčkov. Stane 30 kror 50 vinarjev z poštnino.
Čiiajte „Mursko Stražo“
Garje,
srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže j perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino 1K 12’50 pri lekarni Trnkoci, Ljubljana.
3E
figisiroraa zategli m z neomeeno zarezo
i
posojilnica v-ggriiji Ransom
Hränilos ¥löö6 *P^e'e™a,0d «ake-?a a-Lh objesttff P° nairišl» obrestm meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji, izposujuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik piaču}6 svoj dolg pri Posojilnici naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka
h kapitalu. Hranilne knjižice drugih t-uzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov ket hranilne vloge, ne da w bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega jp urada v Ljubljani štev. 19.593. Rentni davek plačuje Posojilnica same.	R I I
Posojila
plača le koleke.
Urdne ure
30 vsak pondeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure dopoldne. Ako pa pride ca ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.
Ob
Pojasnila
se dajajo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne.
Uradni prostori
*o v lastni hiši, Olavna cesta, štev. 14, tik kolodvora.
Izdaja „Tiskovna zadruga11 v Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
rz==ssS¿g:
Tisk tiskarne F. Semlitsch v Radgoni.