PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini „ _ v __ ^i ^ppo - Cena 90 lir Leto XXIX. St. 70 (8472) TRST, sobota, 24. marca 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» _. v Qvcu P'n Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Intervju podpredsednika vlade reviji «Panorama» TANASSI ZA ČIMPREJŠNJI ZAČETEK POGAJANJ 0 OBNOVITVI LEVE SREDINE V prvi polovici aprila naj bi se začela dvostranska posvetovanja med levosredinskimi strankami - PSI, levica KD in PRI pozitivno ocenili predlog predsednika PSDI o«itir RIM, 23. — Zadnji porazi Andreottijeve vlade v parlamentu so o prepričali same voditelje strank vladne koalicije, da je sedalo' P?ložai nevzdržen ter da je izhod možen le z obnovitvijo sode-Vania s socialisti ter s pretrganjem zavezništva z liberalci. Raznim ^osovom 'z vrst večine, ki so se v preteklih tednih kritično izrazili o Jdreottijevi vladi, se je danes pridružil sam podpredsednik vlade minister za obrambo Mario Tanassi, ki je predlagal takojšnje od- prtje posvetovanj za obnovitev leve sredine, anassi, ki je tudi predsednik so- y.a ^mokratske stranke, je v inter-iuju reviji «Panorama» sicer izreci Priznanje vladi, da je «napol-1 a vrzel oblasti», takoj nato pa u9otovii, da vlada ni uresničila ,,lev'.ki si jih je zastavila ob u-ile^^lvi' 'n to predvsem zaradi r ., cne omejenosti večine in za-1 notranje razdeljenosti. - fnassi je očital vladi, da ni a|a dati državi politično stabil-brez katere je nemogoč go-dpt arsk’ zagon in družbeni napre-Podpredsednik vlade je tudi Pozoril na težave, ki so nastale odnosih med Italijo in ostalimi hicami EGS, ter na nevarnost, "‘»im da bi bila Italija «odrezana od Ev-rope». Tanassi je kritiziral tudi liberalce, ki «niso znali najti novega zagona», ter dodal, da je obstoj sedanje vlade še zaostril notranjo razcepljenost v KD, kar škoduje demokratični stabilnosti države. Zaradi teh razlogov je Tanassi mnenja, da je treba sprožiti konkretne pobude za ponovno navezavo dialoga s socialisti, čeprav se zaveda, da bo ta dialog. težaven. Tanassi je napovedal, da bo na prihodnjem zasedanju vodstva PS Dl, ki bo 2. aprila, predlagal, naj bi poglobljeno preverili možnost ob- ....... ^ delovno pogodbo kovinarjev zasebnih podjetij Pogajanja z delodajalci zelo težko napredujejo Skupščina kovinarjev v Milanu - Stavka carinskih uslužbencev delo^’ ~ Na ministrstvu za Cv ln ob navzočnosti ministra s° se danes po tednu dni tie ' vtl° sestali predstavniki enot-skih Sln!^*kalne federacije kovinar-Sebn delavcev in predstavniki za-n8~r?. ^ovinarske industrije, da bi del n, 6va*i Pogajanja za obnovitev dana 06-- Pogodbe. V bistvu se je jasjoji sestanek omejil le na podani.0 Podajalcev, da niso v kaj,,. sPrejeti takšne pogodbe, sindon& dila sklenjena z Inter- žavnn se Pravi s podjetji z dr-c; l,.udeležbo. Zasebni delodajal-todiet'^’ da je položaj v njihovih Vik? ■*1“’ ki so v ogromnem šte-kčenmaia in srednja podjetja, raz-jih , °d Položaja v velikih podjet-izjaviji državno udeležbo. Zato so Zahtev’ da so Pripravljeni sprejeti ■ 0. Po povišanju plače v vi- Jeti 1 IR E^vioauju j/iat-c v vi- j0®!! lir mesečno za delavce .u,radniki e, da pa ne morejo spre- tlkrafi a^erih normativnih zahtev, še tig Pa. 80 izrazili pripravljenost točke obravnavati posamezne > da se doseže sporazum. lavS .federacije kovinarskih dejale; Je sporočila, da so deloda-Zali zef današnjem sestanku poka- dikalni ° rnaj° v°iie m so zaR> sin" bočlo Predstavniki izjavili, da se ka v ^deležih prihodnjega sestan-daijevai^’ da Pa ne bodo več na-kretaj • Pogovorov, ki niso kon-hripeii ki ne morejo nikamor Mkiarj' j: dokler bodo delodajalci ateve osnovne normativne za- 'bastih6'11 se. P° raznih italijanskih ke v , nadaljujejo razčlenjene stavbo _ °vinarskih podjetjih za do-Sh tn;iVe delovne pogodbe. V mno-datie- anskih tovarnah pa so bile delavcP, r^e skupščine kovinarskih Poleg i katerih so se udeležili, ?e,hokr=f-.av.cev’ tudi predstavniki ^ajevniK11'^ Političnih strank in Pah g,a uPrav. Na teh skupšči-Prve delavci spomnili tudi bila v - btešistične stavke, ki je Cer 23 Jlanu Pred 30. leti, in si-p0 marca leta 1943. stanovitev delovne skupine za proučitev tehničnih in finančnih vprašanj bodoče konference za evropsko varnost. Poleg tega so proučili, tudi jugoslovanski osnutek o postopku in organizaciji bodoče konference. Jugoslovani predlagajo tudi, naj bi se konference udeležile kot opazovalke, poleg vseh evropskih držav, ZDA in Kanade, tudi druge države in mednarodne organizacije. Pogajanja med Zah. Nemčijo in ČSSR BONN, 23. — Zahodna Nemčija in Češkoslovaška sta se dogovorili, da se bodo pogajanja med njima za ureditev medsebojnih odnosov nadaljevala 12. in 13. aprila v Bonnu. Po sklenitvi sporazuma med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter Poljsko sta se lani junija Zahodna Nemčija in Češkoslovaška prvič srečali, da bi se dogovorili o vprašanju razveljavitve miinchen-ske pogodbe iz leta 1938. novitev levosredinske koalicije. To naj bi se zgodilo v dveh fazah: v prvi naj bi prišlo do dvostranskih srečanj med PSDI in strankami sedanje večine ter PSI. Nato pa naj bi sklicali sestanek med vsemi strankami leve sredine, iz katerega naj bi izšel sporazum o novi vladi, ki naj bi dala ustrezne odgovore potrebam države. Prva faza posvetovanj naj bi se po Tanassijevem predlogu začela že v prvi polovici aprila. Predsednik PSDI je mnenja, da bo sporazum med KD, PRI in PSDI o novi levosredinski vladi lahko dosegljiv, bolj težaven pa bo dogovor s socialisti. Ti so postavili samo dva pogoja: antifašistično obvezo vlade ter izključitev PLI. Tanassi s tem soglaša ter poudarja, da bi prehod liberalcev v opozicijo nikakor ne pomenil tragedije, ampak bi bil celo koristen, ker bi preprečil neofašistom, da bi imeli monopol nad desničarsko opozicijo. Po mnenju Tanassija bi začetek pogajanj za obnovitev leve sredine še ne pomenil, da bi morala Andreottijeva vlada odstopiti. Tudi kaka prehodna vlada bi bila verjetno nekoristna, ker je treba nehati z začasnostjo in ker država potrebuje organsko in stabilno vlado, ki bi lahko trajala celo zakonodajno obo. Na zaključku intervjuja Tanassi trdi, da je iskanje levosredinske večine način, da bi preprečili, da bi se ustvarili pogoji za predčasne volitve. Ko bi pa ta poskus ne uspel, potem bi verjetno šesta zakonodajna doba ne trajala dolgo, zaključuje podpredsednik vlade. Nekateri predstavniki socialistične stranke so že pozitivno ocenili pobudo ministra Tanassija. Član vodstva PSI Vittorelli je zagotovil, da bo stranka z zanimanjem proučila predloge vodstva PSDI, kakršni bodo formulirani na seji 2. aprila, ter da bo odgovor PSI kons-struktiven, tako da bi bila Tanassi-jeva pobuda učinkovita in bi dobila trajno vrednost. Demokristjan Galloni, pripadnik levičarske struje «base», pa je u-gotovil, da pomeni Tanassijev predlog odprtje alternative sedanji vladni formuli ter da so programski termini te alternative že jasni: gre za iskanje sporazuma, ki naj o-mogoči nov zagon gospodarstva z drugačnimi sredstvi, kot jih lahko predlaga sredinsko desničarska vlada, in ki naj daje jamstva proti nasilju, ki je predvsem neofašističnega značaja. Tudi po mnenju Do-nat Cattina so Tanassijevi predlogi zanimivi. Tudi republikanec Mammi je podprl Tanassijev predlog in izrazil mnenje, da mora sedaj dialog med strankami preiti k določitvi novega vladnega programa. Heinemann končal uradni del obiska v Italiji RIM, 23. — Gustav Heinemann je zaključil uradni del svojega obiska v Italiji ter se je poslovil od italijanskega predsednika Leoneja, ki je z zadovoljstvom sprejel njegovo povabilo, naj obišče Zahodno Nemčijo. Jutri in pojutrišnjem si bo predsednik ZRN ogledal Ravenno in Benetke, v ponedeljek pa se bo vrnil v Rim na sprejem pri papežu Pavlu VI. V domovino se bo Heinemann vrnil v torek zjutraj. Zahodnonemški predsednik je danes zjutraj sprejel vladne in sindikalne predstavnike, s katerimi se je razgovarjal o problemih, ki se tičejo italijanskih delavcev v ZRN. Ob navzočnosti podtajnikov za zunanje zadeve Elkana in za delo De Coccija ter predstavnikov CGIL, CISL in UIL so bila na dnevnem redu vprašanja svobodnega kroženja delovne sile, poklicnega usposabljanja, stanovanj ter šolanja sinov izseljencev. Zahodnonemški zunanji minister Walter Scheel pa je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je predvsem poudaril, da so odnosi med Italijo in ZRN «odlični» ter da imata obe državi skupne interese. Scheel je potrdil, da med Rimom in Bonnom ni odprtih vprašanj, pač pa obstajajo samo «de-tajli», o katerih se je treba dogovoriti, kot na primer sporno vprašanje sedeža zahodnonemškega veleposlaništva v Rimu. Minister je potrdil, da so govorili tudi o vprašanju barvne televizije Nemir med francoskimi študenti je včeraj dosegel svoj višek z množično demonstracijo po pariških ulicah, ki se je je udeležilo kakih trideset tisoč mladeničev, študentje protestirajo proti novemu zakonu, s katerim namerava vlada ukiniti možnost odložitve služenja vojaškega roka za zavezance, ki še niso dokončali študijev na univerzi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZASEDANJE ZAKLADNIH MINISTROV EGS V BRUSLJU Gospodarska skupnost bo enotno nastopila na skorajšnji denarni konferenci v ZDA Ministri deveterice so izdelali osnutek, na osnovi katerega naj bi se vzpostavil red na svetovnem denarnem področju - Lira izgublja na vrednosti BRUSELJ, 23. — Svet zakladnih ministrov Evropske gospodarske skujsnosti je na včerajšnjem in da našnjem zasedanju pripravil predloge, s katerimi bo evropska d eveferica prihodnji teden skupno nastopda v VVashingtonu na kon ferenci «skupine dvajsetih)) glede preureditve mednarodnega denarn ega sistema. Evropski zakladni ministri so sestavili osnutek, na osnovi katerega naj bi svetovna skupnost vzpostavila red na področju denarnih poslov. Ta osnutek, oziroma načrt bodo delegacije devetih držav gospodarske skupnosti v ponedeljek in torek v VVashingtonu skupno zagovarjale, da se končno, vsaj tako menijo predstavniki gospodarske skupnosti, uredi vprašanje denarne krize. Italijanski zakladni minister Malagodi je v pogovoru s časnikarji izjavil, da so se na zasedanju dogovorili, da se skupno stališče ne sme tolmačiti kot nastop proti ZDA in Japonski. Malagodi je poudaril, da namerava EGS s svojo enotnostjo dati najbolj učinkovit prispevek k rešitvi tega perečega vprašanja. Malagodi je pojasnil, da postopek za ureditev neravnovesij, ki bi se lahko pojavila na valutnem denarnem trgu, ki si ga zamišjlajo ^kaltim,; pelem srečanju med sin-služberic Predstavniki carinskih u-110 reforr! lfl, ministrom za uprav-t)°Vedali ° Pavo> so sindikati na-°d 28 ^ nadaljnjih 12 dni stavke, ' rtlarca do 8. aprila. ^enat odobril ponioč poplavljene««! ^ Siciliji in v Kalabriji f°stopkrm!' Senat je danes s hitrim - ' ki odobril vladni zakonski od-°l°ča pomoč prebivalstvu krati,,, a abriji. Razprava je bila zelo >h v ,jernu pq p0piavajj na siciijji bil ’ se Je močno razvnela, ko ^aoski odlok v obravnavi v zbornici. upravljalni pogovori ^ konferenco 0 evropski varnosti ŠMINKI, Poljskav so danes razpravljali o Pačrtu, ki predvideva u- 23. — Veleposlanik Kljub uvedbi premirja se v številnih krajih Južnega Vietnama nadaljujejo ostri boji med vladnimi enotami in partizani. Nadaljuje se tudi vojaška ofenziva, ki jo je sprožil saigonski režim, da bi «očistiI» področje okrog Rach Bapa, kakih 30 kilometrov od Saigona. Gornja slika prikazuje saigonske vojake, ko si ogledujejo orožje, ki so ga zaplenili «komunistom» med to ofenzivo, ki se je udeležuje več tisoč mož s podporo tankov in letal. To je že druga množična ofenziva, ki jo je režim sprožil po uvedbi premirja 28. januarja. Take vojaške akcije seveda negativno vplivajo na potek pogajanj članice gospodarske skupnosti, ne sloni na nobeni avtomatični rešitvi. Poleg tega so zakladni ministri EGS danes proučili tudi druga vprašanja o denarni reformi, kot na primer konvertibilnost dolarja in morebitne učinke,, ki bi jih preureditev denarnega sistema lahko i-mela na gospodarstvo držav v razvoju. Tega vprašanja ministri niso poglobili, ker bodo o tem razpravljali r nedeljo v Washingtonu, kjer se bodo ponovno sestali skupno z guvernerji osrednjih bank evropske deveterice. Glede položaja italijanskega gospodarstva, o katerem so včeraj v Bruslju podrobno razpravljali, je Malagodi izjavil, da so ugotovili znake izboljšanja, da pa je položaj še vedno resen. Po vrnitvi v Rim je zakladni minister ponovno poudaril časnikarjem, da bodo članice gospodarske skupnosti v Washingtonu na pogajanjih o denarni reformi z ZDA, Japonsko in ostalimi državami enotno nastopile. Ta enotnost, je naglasil Malagodi, ki je prišla do izraza pri obravnavi in sklepanju o osnovnih vprašanjih denarne krize, bo še bolj okrepila vlogo EGS v svetu. Malagodi je zaključil, da je bil v Bruslju storjen korak naprej pri ustanovitvi novega mednarodnega menjalnega sistema. V Bruslju se te' dni nahaja ameriški državni. podtajnik William Casey, kamor je prispel na pogovore s predstavniki Evropske gospodarske skupnosti v zvezi s prihodnjimi trgovinskimi pogajanji v okviru GATT. Na današnjem srečanju s predstavniki devetih evropskih držav so razpravljali o trgovinskih odnosih med ZDA in EGS ter o nekaterih vprašanjih nove trgovinske zakonodaje, ki jo je napovedal Nixon. Italijanska lira je danes na rimski devizni borzi sorazmerno nizko kotirala, v primerjavi s prvimi dnevi Po ponovnem odprtju menjalnih trgov. Finančna lira je izgubila na vrednosti v odnosu do vseh glavnih tujih valut. Samo trgovinska lira je nekoliko ublažila položaj, čeprav menjavo na tem področju jo moramo imeti za kazalo dejanskega položaja 1 vrednosti italijanske valute. Ura je danes izgubila na vrednosti celo v illllllllllllllllllllllllllll ..........................................UMI...... Andreottijeva sredinsko desničarska vlada se vedno bolj nevarno maje. Po zadnjih ponovnih porazih v parlamentu je ce- lo sam podpredsednik vlade, socialdemokrat Tanassi, predlagal čimprejšnje odprtje posvetovanj med strankami leve sredine, ki naj bi privedla do sestave nove vlade s socialisti in brez liberalcev. Tanassi je tudi obtožil vlado, da ni uresničila ciljev, ki si jih je postavila ob ustanovitvi. Številni predstavniki PSI, levice KD in PRI so že pozitivno ocenili Tanassijevo pobudo, ki bo morda zadala dokončni udarec sedanji vladni koaliciji. Zakladni ministri gospodarske skupnosti so se v Bruslju dogovorili za skupni nastop na skorajšnji konferenci mednarodnega denarnega sklada v VVashingtonu. Na konferenci bodo tudi predložili načrt, ki so ga izdelali v Bruslju, za rešitev denarne krize in za olajšanje mednarodnih denarnih poslov. Konferenca v VVashingtonu se bo začela v ponedeljek. V Gorici sta državni pravdnik in preiskovalni sodnik začela v prisotnosti njihovih zagovornikov zasliševati šesterico osumljencev pokola pri Petovljah. Danes se bo s poročilom tajnika Colonija začel v našem mestu pokrajinski kongres KD. Drevi bo v Kulturnem domu zaključek revije «Primorska poje 73», v novi telovadnici v Dolini pa bo prvič gostovalo Stalno slovensko gledališče. Včeraj so v tržaškem občinskem svetu začeli z razpravo o stanovanjskih vprašanjih, ki se bo, zaradi važnosti problema, nadaljevala prihodnjič. odnosu do dolarja za 2,09 odstotka, čeprav se je v preteklih tednih, zlasti po razvrednotenju dolarja, nekoliko okrepila. Hkrati pa še naprej izgublja na vrednosti v odnosu do funta šterlinga, belgijskega franka, zahodnonemške marke in vseh ostalih valut evropske deveterice. Drugi krog pogajanj SAll ŽENEVA, 23. — Peta seja drugega kroga pogajanj med ZDA in Sovjetsko zvezo za omejitev strateškega orožja je trajala dve uri in pol. O poteku pogovorov nočejo ničesar povedati. Stranki se bosta ponovno srečali v torek. RIM, 23. — Predsednik vlade Andreotti je danes sprejel parlamentarno delegacijo Sovjetske zveze, ki jo vodi predsednik vrhovnega sovjeta šitikov. Delegacija je že nekaj dni na uradnem obisku v Italiji. Zakladni minister Giovanni Malagodi fltMMMMMMMMM.MIMI.MMMMIMMMMIIIIMMllMIMM.M.M.MIMMII.IMMIIIUIMMMIMMII TURNEJA PREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKE VLADE PO AZIJI Uspešno zaključen obisk v N. Zelandiji Bijedic odpotoval na uradni obisk v Bangla deš AUCKLAND, 23. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedic je pozno nocoj (po krajevnem času, ki se razlikuje enajst ur od jugoslovanskega) po uspešnem obisku v Novi Zelandiji odpotoval na čelu jugoslovanske delegacije na uradni in prijateljski obisk v Bangla deš. V sporočilu, ki je bilo objavljeno neposredno po razgovorih, se med drugim o-menja, da sta Bijedic in novozelandski premier Kerk s svojimi sodelavci izmenjala misli o vseh pomembnih vprašanjih razvoja dvostranskih odnosov in o mednarodnem položaju. V razgovorih je Bijedic prikazal stališče Jugoslavije tako o politiki neuvrščenih, kot o važnih mednarodnih vprašanjih, posebno o pogledih jugoslovanske vlade na vprašanje varnosti in sodelovanja med evropskimi državami. Predsednik novozelandske vlada je s svoje strani pojasnil stališče njegove vlade do razvoja položaja na Pacifiku in na področju Azije sploh in poudaril namen Nove Zelandije, da razširi gospodarske in druge odnose z evropskimi državami. Predsednika sta pozdravila povečanje razumevanja med velikimi silami in njihov poskus, da rešijo pereča mednarodna vprašanja s pogajanji in sporaumi, in v zvezi s tem poudaril potrebo aktivne udeležbe malih in srednjih držav v reševanju teh vprašanj. Bijedic in Kerk sta poudarila velik pomen mednarodnega zaupanja in razumevanja na notranjem in mednarodnem področju in se sporazumela, da se sodelovanje med Jugoslavijo in Novo Zelandijo v svetovni organizaciji in drugih mednarodnih organizacijah nadalje razvija. V sporočilu se z zadovoljstvom ugotavlja, da imata obe državi zelo podobne poglede na mnoga mednarodna vprašanja. Predsednika sta izmenjala misli tudi o razširitvi trgovine med obema državama in se sporazumela o nadaljevanju naporov za napredek gospodarskega sodelovanja med obema državama. Predsednik novozelandske vlade je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo. Po končanih razgovorih je Kerk s soprogo priredil v čast jugoslovanske delegacije večerjo, med katero sta predsednika izmenjala zdravici v katerih sta poudarila, da je bil obisk občuten prispevek k razvoju sodelovanja med obema državama. Oba predsednika sta u-gotovila, da so jugoslovanski izseljenci v Novi Zelandiji, po besedah Kerka, zelo delavni in marljivi tev lojalni državljani nove domovine, ki niso pozabili svoje stare domovine, in da bodo prispeval' k razvoju sodelovanja med Jugoslavijo in Novo Zelandijo. Na drugi dan bivanja v Aucklan-du je predsednik Bijedic obiskal predmestje Henderson, kjer živi okrog sto družin jugoslovanskih izseljencev, ki se večinoma bavijo z vinogradništvom in sadjerejo Pevci pozdravljeni! S petim nastopom v Kulturnem domu se drevi zaključuje letošnja peta ponovitev revije «Primorska poje». Nekaj statističnih ugotovitev nam bo pomagalo bolje razumeti pomen te prireditve, ki se je rodila pred petimi leti na pobudo Slovenske prosvetne zveze in Združenja pevskih zborov Primorske. V petih večerih se je zvrstilo v Idriji, Sežani, Gorici, Ajdovščini in v Trstu 60 zborov, od teh 22 iz zamejstva, s skupno več kot 1500 pevci. Pet zborov je nastopilo prvič, ker so nastali prav iz spodbude, ki so jim jo dale dosedanje revije; mnogo zborov je nastopilo delno ali skoraj popolnoma pomlajenih, za dirigentskim stojalom so se pojavili novi mladi dirigenti poleg starejših, ki zanesljivo vodijo čolnič našega zborovskega petja že dolga leta. Na vseh dosedanjih štirih nastopih, in nobenega dvoma ni, da bo tako tudi drevi v Kulturnem domu, so bile dvorane polne občinstva. Slovenska pesem je še enkrat izšla kot zmagovalka ne le v smislu kvantitete, pač pa tudi v smislu kvalitete. Strokovnjaki, ki spremljajo vse nastope, ugotavljajo, da se izvajalska raven naših zborov stalno izboljšuje in da so nihanja, ki so povsem naravna in razumljiva za vsako amatersko dejavnost, pretežno usmerjena v pozitivno smer ob zelo redkih primerih nazadovanja, za kar je spet mogoče najti opravičila. Res je, da je iz seznama stalno nastopajočih zmanjkal letos naš vodilni tržaški zbor «Jacobus Gallus», toda ob tako manijestativnem preporodu zborovskega petja, kakršnemu smo v zadnjih letih priče na Primorskem z obeh strani meje, nikakor nismo pripravljeni tega zbora že odpisati in verujemo v njegovo novo pomlad. In če bo ta njegova nova pomlad sočasna s pomladjo, ki prihaja, bomo veseli še toliko bolj, kot bomo veseli dober-dobskega zbora, ko se bo prihodnje leto spet pojavil, in mladega partizanskega zbora, ki ne bo smel manjkati na taki vseprimorski kulturni manifestaciji. Kajti mimo števila zborov in pevcev, mimo njihove naraščajoče kvalitete in mimo polnih dvoran hvaležnega občinstva, imajo tradicionalne revije «Primorska poje» tudi svojo združevalno in povezovalno vlogo ob odprti meji, učvrščujejo enotnost, ki je temeljna determinanta našega obstoja in naše odpornosti ne le proti valovom tujega pritiska, ki butajo ob naše narodno telo, tem. več tudi proti valovom modernega časa, ki to naše narodno telo razjeda od znotraj kot rakova rana, nam hromi celice in šibi našo odpornost. Toda zopet ne združevalna vloga samo v okviru in v smislu enotnega narodnega prostora, pač pa združevalna vloga tudi v mejah naše zamejske stvarnosti, ki se kaže v dejstvu, da nastopajo na reviji, ki jo prirejata dve laični prosvetni organizaciji, tudi nekateri zbori iz sorodne katoliške organizacije. Tudi ta prisotnost je dragocena prvina teh revij, ki naj se v bodoče nadaljuje in krepi. Živimo v času, ki nam sam po sebi kot narodnostni skupnosti ni naklonjen. Na nas vseh je, da v njem najdemo načine in sredstva, s katerimi mu bomo kos. Oborožiti se moramo z orožjem zavesti, volje in duha in v razlikah iskati in najti, kar nas druži in kar nas mora družiti vsak dan bolj. Morda to v naši razvejani družbi res ni vedno lahko in enostavno, toda če bi se zglede dalo prenašati z enega področja na drugo, potem bi prav take prireditve, kot je ((Primorska poje», lahko bile za zgled in vodilo. Zato in zlasti še za to poslednje velja priznanje vsem našim zborom in pevcem, pevovodjem in organizatorjem in s priznanjem tudi naš pozdrav vsem, ki bodo drevi, tako kot so drugi v prejšnjih dneh v Idriji, Sežani, Gorici in Ajdovščini, z odra tržaškega Kulturnega doma s pesmijo potrdili, da smo na teh tleh živa skupnost, ki hoče polno živeti svoje narodnostno življenje v duhu najboljše tradicije in z duhom in dolžnostmi trde in odgovorne današnjosti. JOŽE KOREN DUNAJ, 23. — Tukaj so se v okviru^ priprav za konferenco o zmanjšanju oboroženih sil v srednji Evropi nadaljevali pogovori med predstavniki NATO in predstavniki varšavskega pakta, čeprav so izjavili, da pogovori potekajo v «po-zitivnem ozračju*, niso vendar naredili nobenega koraka naprej. Glavna ovira je še vedno vprašanje udeležbe Madžarske. ZARADI ŠTEVILNIH INTERVENCIJ ZAKLJUČEK NA PRIHODNJI SEJI Obsežna razprava o stanovanjski politiki v ospredju seje tržaškega občinskega sveta Komunistična skupina je vložila resoluciji o izvajanju zakona 860 in o zapori najemnin Tržaški občinski svet je sinoči pričel obsežno razpravo o urbanističnih vprašanjih v zvezi z zazidalnimi načrti in predajo zemljišč na osnovi zakona št. 865 zasebnikom, javnim u-stanovam in zadrugam na področju Roccla, Sv. Marije Magdalene spodnje, Sv. Ane, Kampanel, Kjadina, Sv. Sergija in Sv. Sobote. V bistvu je šlo za dva sklepa, ki ju je obrazložil odbornik De Luca, ki je povedal, da se prvi sklep nanaša na dejansko že razdeljena zemljišča, drugi pa na novo razdelitev in da v obeh primerih sedaj določajo odstotek zemljišč, ki mora biti uporabljen za ljudske stanovanjske gradnje. V obsežno razpravo je najprej za KPI posegel inž. Costa, ki je obtožil občinsko upravo, da je prepogosto podlegla vplivu špekulantskih interesov in da ni vodila dosledne urbanistične politike, da bi znižali cene stanovanjskih gradenj in cene stanovanj, da ne bi dovolili divjih gradenj s posledicami pri urejanju socialnih vprašanj in socialnih uslug ter distribucijske mreže. Inž. Costa je nato navedel obsežne podatke o predvidenih potrebah, kot so napisane v občinskih programih in o ustvarjenih programih iz katerih izhaja, da stanovanjski deficit narašča. Pri gradnji stanovanj lahko odigrajo pomembno vlogo zadruge, ki pa jih občina zapostavlja. Liberalec Trauner se je v bistvu izrekel proti izvajanju zakona št. 865, ker je mnenja, da je neustrezen in ker ne ščiti v do voljni meri zasebne lastnine. Predloga občinskega odbora pa je skušal zagovarjati svetovalec Rosolini (KD), ki pa je imel težavno nalogo, saj ni razpolagal z argumentiranimi odgovori na že izrečene pripombe. Svetovalka Burlo (KPI) je nato ponovno ostro napadla politiko občinskega odbora glede stanovanjskega vprašanja in med drugim podčrtala, da manjka na tisoče ljudskih stanovanj, ko je istočasno na razpolago nad 5 tisoč dragih stanovanj. Komunistična skupina je vložila dve resoluciji: prva, ki jo je obrazložil Costa, se nanaša na zahtevo po doslednejšem izvajanju zakona št. 865 v korist IACP in gradbenih zadrug. Druga resolucija pa zahteva zaporo stanovanjskih najemnin, uvedbo pravične najemnine, utemeljenega razloga pri izgonu, izravnavo družinskega dohodka pri pravici o zapori najemnin in končno ponovno finansiranje zakona št. 865. župan je nato sejo prekinil, češ da je še mnogo vpisanih in da gre za tako važno vprašanje, da noče o-mejevati posegov. Očitno pa je šlo poleg tega tudi za zadrego, v kateri se je znašla večinska stranka, ki bi bila prisiljena glasovati za komunistična predloga resolucij, drugače pa bi se najbrže znašla osamljena. V uvodu seje je župan odgovoril na vprašanje načelnika socialdemokratske skupine Lanze o premestitvi velesejma v Barkovlje in je povedal, da je deželni odbornik za urbanistiko pooblastil občino, da nada- ljuje z odobritvijo ustreznih načrtov, ki pa so tudi pogoj za gradbena dovoljenja in za prošnje za finansiranje. Pomembno zasedanje PSI o vprašanjih šolstva Jutri ob 15. uri bo na sedežu v Ul. Mazzini 32 deželno zasedanje italijanske socialistične stranke. Obravnavali bodo probleme šolstva, uvodno poročilo pa bo imel senator Tristano Co-dignola, načelnik komisije za šolska vprašanja stranke. Zasedanje zavzema precejšnjo važnost, ker bodo v razpravo o najbolj perečih vprašanjih šolstva tako na krajevni kot na vsedržavni ravni posegli predstavniki vseh štirih deželnih federacij stranke. Glavni predmet razprave bo vsekakor protireformistična politika sedanje desnosredinske vlade, ki se seveda odraža tudi v deželnem merilu. V Šempolaju sestanek o kraških rezervatih kraških rezervatih in načrtu za gradnjo novih naftovodov. Po daljši razpravi so številni prisotni, ki so na sestanek prišli tudi iz Slivnega, Prečnika, Praprota in Trnovce soglasno podprli zahtevo, da se razprava o zakonskem predlogu o kraških rezervatih prekine. Izrazili so tudi željo, da bi «Pri-morski dnevnik* na primeren način seznanil čitatelje z besedilom zakona o kraških rezervatih. Jutri v Avditoriju zborovanje o Rižarni ANED - Združenje nekdanjih deportirancev v nacističnih uničevalnih taboriščih prireja jutri ob 10.30 v dvorani Avditorija javno zborovanje o tržaškem procesu proti zločincem, ki so odgovorni za dejavnost Rižarne pri Sv. Soboti. Na zborovanju bosta spregovorila senator odv. Gianfranco Maris, ki je član višjega sodnega sveta in eden izmed pravnih zastopnikov žrtev iz Rižarne, ter predsednik tržaškega združenja ANED dr. Ernest Arbanas v slovenščini. Spregovoril bo tudi general Ardi, ki je podžupan v Vicenzi. Tržaški antifašistični odbor se je zborovanju pridružil in poziva prebivalstvo, posebno še mladino, naj se udeleži te protifašistične v Stokova «Moč uniforme» ponovno na naših odrih Mladinski krožek «Vigred» je sinoči priredil v šempolaju sestanek, na katerega so povabili posl. šker-ka in deželnega svetovalca Lovri-ho, da sta pojasnila razna vprašanja v zvezi z zakonom o gorskih skupnostih, zakonskim predlogom o I manifestacije. ........."""""i"""iniiii...................................................................JHiiiiiiiiiiimiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiu VČERAJ V DEŽELNEM SVETU Novi posegi v prid turizmu krvodajalcem in kmetijstvu Dva zakona sta bila sprejeta z večino glasov, zakon o pomoči krvodajalcem pa soglasno Deželni svet je na včerajšnji seji izglasoval kar tri zakone, in sicer zakon o delnem kritju obresti na posojila za kmetijska podjetja in zadruge, zakon o prispevkih za deželna združenja prostovoljnih krvodajalcev in zakon o prispevkih za nove .pobude v turizmu, ki je. bil v obravnavi že na četftkovi seji in o katerem smo že poročali v včerajšnji*.številki. ^ . -Zakon o delnem kritju -obresti na kmetijska posojila, ki ga je predložil deželni odbor 6. februarja letos, se nanaša na posojila iz skladov, ki jih daje v ta namen na razpolago država, dežela pa pri tem prevzema nase del obresti, tako da krijejo posojilojemalci le 3 odst. ustreznega bremena. Zakon se nanaša na kratkoročna posojila, ki ne presegajo časovnega razdobja enega leta. V razpravo so posegli svetovalci Cogo (KD), Pup-pini (MF), Morelli (MSI), Trau- IIIIIIIIUIIimiinillllllllllllllHIIHIIIIIIHlIlUlUIIIIIIIIIIIIlUiniMillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllll OB 17. URI V HOTELU ENALC Danes se prične pokrajinski kongres Krščanske demokracije Napovedano obsežno poročilo tajnika Colo-nija - Na kongresu je zastopanih pet struj Danes ob 17. uri se bo v prostorih hotela ENALC v Sesljanu pričel 28. pokrajinski kongres Krščanske demokracije, ki mora izvoliti novo 30-člansko vodstvo. Po uvodnih formalnostih bo prečital politični tajnik Coloni obsežno poročilo, v katerem bo orisal splošni politični položaj in še zlasti obravnaval stanje na našem področju. Coloni bo med drugim na treh mestih poročila obravnaval tudi odnos KD do vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Že prvi dan zasedanja bo sledila razprava, ki se bo nadaljevala in zaključila v nedeljo predvidoma pozno v noč. Kongresa se bo udeležilo 121 delegatov, ki so jih izvolili na zasedanjih sekcij KD in ki odražajo pet struj, med katere je v krajevnem okviru razdeljena KD. Večinska, morotejska struja se je na predkongresnih zborovanjih okrepila in je prejela 47 odstotkov glasov. Pri tem pa postaja zanimivo, kako se bodo pregrupirale ostale skupine, saj določajo pravila KD, da mora imeti neka struja najmanj deset odstotkov glasov, da so lahko njeni predstavniki izvoljeni v vodstvene organe stranke. To kvoto pa sta poleg morotejcev in struje «proposta unitaria* presegli samo še Fanfanijeva «nuove cronache» in Rumorjevo . Piccolijeva «ini-ziativa popolare*. Manjši struji, Co-lombova «impegno democratico* ter obe levi struji «base» in «forze nuo-ve» pa sta prejeli 7,28, oziroma 9,26 odstotkov glasov in bi matematično morali izpasti iz kombinacij. Pri tem pa gre za struji, ki sta bili v raznih oblikah v vodstvu z večinsko morotejsko strujo. Vse kaže, da so glede prve omenjene struje zadevo uredili tako, da se je združila s krajevno strujo, ki predstavlja miljsko sekcijo, glede levice pa gre za malenkosten odstotek in bo najbrž prejela podporo od morotejcev, tako da ostane notranja dialektika v stranki nespremenjena in z njo tudi možnosti različnih zavezništev v vodstvu. Interpelacija Pittonija o pomorskih progah PIN Načelnik skupine PSI v deželnem svetu Pittoni je vložil interpelacijo o perečem vprašanju pomorskih prog PIN ter še zlasti o stanju družbe Tržaški Lloyd. ner (PLI) in Vidal (KPI). Vsi so se izrekli za novo normo, le Vidal je zavzel odklonilno stališče, češ da gre za zakon klientelistične narave, ki gre na roke predvsem veleposestnikom. Vidal je napove- ni členi zakonskega besedila in ustrezni popravki. Popravke, ki jih je vložila svetovalska skupina KPI, je večina zavrnila, enega pa je dr. Berzanti nekoliko predelal in ga ponovno predložil na lastno pest dal, da bo svetovalska skupina KPI I Gre za popravek, ki določa, naj posegov m ki naj bi zagotovili pri- va tudi mnenje gorskih skupnosti, memo ovrednotenje bodočih gor- Ta -popravek * je večina1 potrdila, skih skupnosti; aVečma je komuni-^j%d končniM gtešdV&njem jre^ed stične popravke zavrnila, pri konč nem glasovanju pa so vse svetoval ske skupine podprle novo normo in le svetovalci KPI so glasovali proti. Zakon, ki uvaja deželno pomoč za združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Furlanije - Julijske krajine, je predložil deželni odbor 26. januarja letos. Pravzaprav gre za normo, ki nadomešča dosedanji deželni zakon št. 47 iz leta 1971 in ki upošteva delovanje 7 deželnih združenj prostovoljnih krvodajalcev s skupno nad 33.000 člani. Deželna pomoč znaša po 50 milijonov lir na leto, in sicer za razdobje od leta 1973 do vključno 1975. Novo normo, ki jo sestavljata le dva člena, je deželni svet potrdil soglasno. Tretji zakon na dnevnem redu je bil zakon o deželnih posegih za razvoj turističnih dejavnosti. Splošna razprava o njem se je zaključila že na četrtkovi seji, včeraj pa je deželni svet prešel na razpravo o posameznih členih. Predsednik deželnega odbora Berzanti je najprej izjavil, da se strinja s spomenico, ki so jo v tej zvezi vložili svetovalci KPI. Spomenica postavlja zahtevo, naj bi vlada čimprej nakazala deželam finančna sredstva, ki so predvidena za razvoj turizma in ki jih je doslej izdajala na podlagi zakona št. 326 iz leta 1968, in sicer ne morda s ponovnim finansiranjem tega zakona, ampak z neposrednimi nakazili Nato so prišli na vrsto posamez- stavnik KPI Bergomas najavil, da bo njegova skupina oddala odklonilen glas, in sicer predvsem zato, ker zakon predvideva dodeljevanje prispevkov tudi za «stranske pobude* v turizmu, za katerimi pa se lahko skriva marsikaj, in pa zaradi tega, ker se pri nas turistična politika vodi brez vsakega pravega načrtovanja. Pri glasovanju so razen komunistov vse svetovalske skupine odobrile novo normo. Na splošno željo bo Stalno slovensko gledališče v Trstu te dni ponovno uprizorili veseloigro v treh dejanjih Jake Štoke «MOč VN1-FORME». Predstava je v preteklih sezonah doživela rekordno število ponovitev, ogledalo si jo je nad 12.000 gledalcev: ti podatki nam kažejo na veliko popularnost, ki jo je predstava doživela. Vsem, ki so predstavo gledali, je ostala v neizbrisnem spominu inteligentna, neposredna komika Silvija Kobala, nenadkriljivega Cvirna, igralca ki je ponovno potrdil svoje velike igralske kvalitete prav pred kratkim v predstavi «ALPHA BETA*. Spomnimo se gospodovalne Agate, Zlate Rodoškove; dinamičnega Mileka, Linija Bogatca; ljubke Lize. Lidije Kozlovičeve; agenta Majerja, Borisa Cavazze,ki se je v , začetku svoje igralske kariere predstavil prav tržaški publiki. Boris Cavazza je danes eden najpopularnejših -t slovenskih igralcev, prejel je letošnjo nagrado Prešernovega sklada za vlogo «Scapina» v Molierovi komediji «SCAPINOVE ZVIJAČE». Ne zamudite torej priložnosti, da si ogledate to priljubljeno komedijo. Danes, 24. t.m. v Dolini, v občinski .telovadnici ob 20.30. Jutri, 25. t.m. v Sovodnjah ob j 17. uri. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA IN ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE prirejata danes, 24. marca ob 21. uri v Kulturnem domu zaključni koncert revije MBMGhn M J 0 Nastopajo: mladinski zbor Glasbene matice, «Kraški slavček* — Nabrežina, pivški oktet. «Javor», ženski goriški zbor, Tržaški oktet, mešani mladinski zbor «Rdeča zvezda* — Salež, moški zbor «PD Svoboda* — Anhovo, mešani zbor «Primorec» — Trebče, Slovensko prosvetno društvo «Bazovica» — Reka, mešani zbor «Anton Možina* — Brje, moški zbor «Oton Župančič* — Štandrež, moški zbor «Simon Gregorčič* — Koper, mešani pevski zbor Postojna, moški pevski zbor «Srečko Kosovel* — Ajdovščina. Zaradi radijskega snemanja priporočamo točnost. Prodaja in rezervacija vstopnic od 10. do 12. ure v pisarni SPZ — Ul. Geppa 9 in eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. Vljudno vabljeni! 750 milijonov za izboljšanje živinoreje Po državnem zakonu štev. 1366 iz leta 1929 ima tudi naša dežela na razpolago nekaj finančnih sredstev za posege, ki imajo za cilj izboljšanje živinoreje v Furlaniji-Julijski krajini. Iz teh sredstev bo dežela letos nakazala štirim trgovinskim zbornicam (v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu) skupno 750 milijonov lir. V tem smislu se je te dni izrekel deželni odbor, in sicer na podlagi ustreznega predloga odbornika Comellija. Zbornice bodo z nakazanimi sredstvi podprle zlasti izboljšanje živinskih pasem. Deželni odbor je nadalje sprejel predlog odbornika Stopperja ter nakazal prispevek 1 milijarde lir za letošnje leto Deželni ustanovi za razvoj obrtništva ESA. Končno je odbor sprejel predlog odbornika za urbanistiko De Carlija, ki se nanaša na speljavo nove ceste med Istrsko ulico in Ul. Costalunga. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst JAKA ŠTOKA MOČ UNIFORME burka v treh dejanjih Kostumi MARIJA VIDAU Scena DEMETRIJ CEJ Zastor UROŠ VAGAJA Glasba Motive H. O. VOGRIČ izvaja ALEKSANDER ROJC Režija MARIO URŠIČ Danes, 24. marca ob 20.30 v občinski telovadnici v DOLINI. V Trstu središče za bakteriološka obolenja V torek, 27. t.m. domu ob 20.30. v Kulturnem liiiiimmiiuiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiH ZA OBNOVITEV DELOVNE POGODBE Val razčlenjenih stavk kovinarjev in pomorščakov Na skupščinah so kovinarji javnih podjetij sprejeli novo delovno pogodbo - Stavke na ladjah «Corriere del Sud», «Europa» in «Victoria» Uslužbenci javnih kovinarskih podjetij so tudi včeraj razpravljali o novem sporazumu med sindikalnimi organizacijami in predstavniki Intersinda ter o novi delovni pogodbi, ki jo ta sporazum predvideva. Tako so tudi včeraj sklicali v nekaterih tovarnah delavske skupščine, ki so se z javnim glasovanjem izrekle o deseženem spo- Pri postajališču za petrolejske ladje, ki dovažajo surovo nafto za Čezalpski naftovod, postavljajo tri nove dovozne cevi s premerom 42 palcev na trasi, ik veže mostiščni pomol s hranilniki za nafto pri Boljuncu. Strokovnjaki družbe Bi-cocchi so v četrtek položili odsek prve cevi pod plovnim prekopom v industrijskem pristanišču, včeraj so položili drugega, jutri pa pride na vrsto še zadnji. Delo je zlasti na tem odseku zelo zahtevno, saj je treba speljati cevi 4 metre pod dnom prekopa, kjer znaša višina vode 12 metrov, mimo tega pa je treba delo sproti prilagajati ladijskemu prometu po prekopu. Na kopnem je delo nekoliko lažje, čeprav zahtevajo 200 m dolge cevi posebno mehanizacijo in strokovno veščino. V prvi fazi se bo SIOT posluževala le ene izmed treh cevi, delo, ki je bilo zaupano, pa bo družba Bicocchi dokončala pred nastopom poletja. razumu. V tržaški podružnici milanskega industrijskega podjetja SIT Siemens se je na takšni skupščini zbralo okrog osemdeset delavcev, ki so z večino glasov sprejeli novo delovno pogodbo, ki uvaja številne spremembe v delovne pogoje kovinarjev javnih podjetij. Z veliko večino so sporazum odobrili tudi delavci v tovarni Italsi-der, ki so med skupščino poudarili, da predstavlja doseženi sporazum veliko zmago delavskega gibanja. V tovarni Grandi motori v Boljuncu pa je razprava trajala dva dni. Medtem ko se je stavkovno gibanje v tovarnah z javnim kapitalom poleglo, so kovinarji zasebnih podjetij še vedno prisiljeni nadaljevati z razčlenjenimi stavkami. V številnih malih tržaških tovarnah so delavci tudi včeraj za nekaj ur zapustili delo. Avtonomne sindikalne organizacije pa ob tem poudarjajo, da se bo val razčlenjenih stavk nadaljeval, dokler ne bodo delodajalci, združeni v Fe-dermeccanica, pristali na upravičene zahteve kovinarjev zasebnih podjetij. V teh dneh se nadaljuje tudi boj pomorščakov pomorskih družb z javnim kapitalom, ki odločno zahtevajo obnovitev delovne pogodbe ter korenito preobrazbo italijanske pomorske politike. Danes se bo začela 48-urna stavka pomorščakov na potniški ladji «Corriere del Sud», ki je zasidrana v tržaškem pristanišču, ter na potniški ladji «Euro-pa», ki je zasidrana v pristanišču v Durbanu. V nedeljo bo stavkalo osebje na ladji «Victoria», ki je trenutno v Bombayu. Na zadnji seji deželnega tehničnega odbora, ki mu načeluje svetovalec Masutto, je bil sprejet načrt za gradnjo novega središča za bakteriološka dbdfetija v okviru bolnišnice «Burlo Garofolo* v Trstu. Nova stavba bo zrastla ob Ul. Bat-tera in bo visoka ,15 m. V njej bo nameščen tudi institut za higieno, ki deluje v sklqpu tržaške univerze. Središče bo vodil prof. Maiori. Gradnja naj bi se začela aprila ali kvečjemu maja letos in bo trajala 300 dni. Delo bo stalo okoli 300 milijonov lir. Dežela bo prispevala 5 odst. obresti na ustrezna posojila, in sicer za dobo 20 let. Odbor je sprejel tudi načrt za ureditev ogr valne naprave v psihiatrični bolnišnici pri Sv. Ivanu v Trstu. Delo bo stalo 305 milijonov lir, dal stroškov pa bo krila dežela iz razpoložljivosti po zakonu štev. 36 iz leta 1971. Novo napravo bodo začeli graditi maja letos. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 12. do 18. marca zabeležil na področju občine naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 9, paratifoidna mrzlica 1, ošpice 23, norice 12 (2 izven občine), vnetje priušesne slinavke 25, rdečke 148 (6 izven občine), srbečica 8 (7 izven občine). • V torek, 27. marca bo v miljskem Ljudskem domu v Ul. S. Giovanni 4 drugi politično - ideološki tečaj, ki ga bo priredila krajevna sekcija KPI. Tečaj se bo pričel ob 20. uri. O temi «Dežele in krajevne ustanove* bo govoril nekdanji župan Modene sen. Rubens Tnva. • Tržaška občina opozarja, da zapade 31. t.m. rok za vlaganje prošenj za študijske štipendije za sinove in sirote delavcev, ki so trenutno v emigraciji v tujini, in ki nameravajo obiskovati univerzitetne tečaje ah srednje šole druge stopnje v šolskem letu 1973-74. Glasbena matica — Trst Sezona 1972 - 1973 Osmi abonmajski koncert V sredo, 28. marca 1973 ob 20.30 v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 ZAGREBŠKI SOLISTI VLADIMIR RUŽDJAK, bariton Spored: A. Corelli: Concerto grosso v D-duru D. Scarlatti: Tri arije I. M. Jamovič : Koncertantni kvartet V. Ruždjak: Tri medjimurske pesmi B. Martinu: Sekstet B. Bartok: Romunski plesi Rezervacija in prodaja vstopnic v- pisarni Glasbene matice (Ul. R.' Manna 29, tel.' 418605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. PD «1. GRUDEN« — Nabrežina priredi gostovanje Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu Jutri, 25. marca ob 17.30 v dvorani PD «1. Gruden* v Nabrežini JOŽE JAVORŠEK POVEČEVALNO STEKLO Farsa v treh delih • Jutri, 25. t. m. ob 10. uri v prvem in ob 10.30 ob drugem sklicanju bo v zbornični dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo 5 občni zbor obrtniške bolniške blagajne. Prisostvoval mu bo deželni odbornik za obrtništvo Stopper. Krožek absolventov slovenske trgovske akademije želi svojima odbornikoma BORISU DEBELJUHU iti ANAMARIJI SLOBEZ obilo sreče in zadoščenja m njuni novi življenjski poti. Tržaška občina išče kopališke mojstre Tržaška občina bo za poletno se-z' ' namestila določeno število kopaliških mojstrov. Vsi, ki razpolagajo z ustreznim patentom za izvrševanje poklica kopališkega moi-s' lahko ros za službo na oddelku za osebje tržaške občine (Trg Unita 4. drugo nadstropje, soba št. 93). Prošnjo je treba izpolniti na navadnem papirju. Kdor še nima patenta za kopališkega mojstra in bi se rad zaposlil v poletni sezoni, se lahko zglasi na pristaniškem poveljstvu. MLADINSKI KROŽEK Trst — Ulica Ginnastica 72 prireja danes v svojih prostorih PLES. Vljudno vabljeni! Slovenski klub priredi v torek, 27. marca 1973 ob 20.30 predavanji predsednika čebelarskih društev Slovenije VALENTINA BENEDIČIČA o ANTONU JANŠI ob 200-letnici smrti in glavnega urednika Slovenskega čebelarja MARTINA MENCEJA STO LET SLOVENSKEGA ČEBELARSKEGA TISKA Vabljeni ! Včeraj - danes u Danes, SOBOTA, 24. marca SIMON Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 18.22 — Dolžina dneva 12.21 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 8.16 Jutri, NEDELJA, 25. marca Oz. M. D. Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,2 stopinje, najnižja 5,5, ob 19. uri 10,3, zračni pritisk 1023,3, pada, brez vetra, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 8,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 23. marca se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 76-letna Matilde Ba-ruch por. Gelb, 29 dni stara Novella Sassi, 74-letni Giovanni Dragoni, 84-letni Rocco Pagliaro, 54-letna Gina Sibau por. Peressini, 77-letna Carla Duzi vd. Lugnani, 86-letni Martino Borsi, 76-letni Giovanni Moroni, 83-letna Clementina Giurco. Gledališča KULTURNI DOM V ponedeljek, 26. t. m. ob 16. uri T. Whitehead «Alpha Beta* — abonma red J. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav: ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. VERDI Pri blagajni gledališča (tel. 31948) so na razpolago vstopnice za tretjo predstavo Ponehiellijeve opere «La Gioconda*, ki bo jutri, ob 16. uri. za dnevni red v vsen prostorih z istimi izvajalci kot pn prejšnjih predstavah. Dirigent Bruno Bartoletti, režija Luciano Barbieri, koreografija Jorge Garcis. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri predstava M. Costanzove komedije «Un coperto in piu* z bratoma Aldom in Carlom Giuffrejem. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri ob 16.30 zadnja predstava. AVDITORIJ Danes ob 16.30 ter jutri, v nedeljo ob 16.30 je na sporedu sedma abonmajska predstava cikla «Gledaii-šče danes 73* in sicer Bulgakova «Pasje srce* v verziji Vivece Melan-del in Maria Morettija. Mladina bo imela za današnjo popoldansko predstavo na razpolago vstopnice po 300 lir. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti (tel. 36372-38547). LITERARNE SOBOTE Danes, 24. t. m. ob 18. uri bo gost «literamih sobot* James F. Danielli-ki bo govoril o temi «Sintetično življenje je potrebno in zaželeno*. Pre" davatelja bo predstavil prof. Uian Luigi Sottocasa z inštituta za biološko kemijo. Danielli je direktor Centra za biološko teorijo univerze v Buffalo in Nobelov nagrajenec za biologijo 1. 1971 za svojo znanstveno odkritje o možnostih sintetične izdelave živih celic, ki jo je tudi izpeljal po desetletjih raziskav in poskusov. «La Cappclla Underground« 19.Ul), 21.9 «Privatno življenje Sherlocka Holmesa*. Vel. Britanija, ZDA, 1970. Barv ni film. Igrata Robert Stephens in Christopher Lee. Nazionale 16.00 «Snoopy, cane conte statore*. Barvna slikanica. Fenice 15.00 «Ultimo tango a ^ °a' rigi*. Barvni film. Marlon Bran-do in Maria Schneider. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 15.00-22.00 «Ultimo tango a Pa’ rigi*. Barvni film režiserja B. Be toluccija. Marlon Brando in Maria Schneider. Prepovedano mladini P° 18. letom. Grattacielo 16.30 «L’uomo che uccide va a sangue freddo*. Annie Gira ^ dot, Alain Delon. Prepovedano m13 dini pod 14. letom. Excelsior 15.00--18.30-22.00 «LudwiSf: Helmut Berger, Romy Schneider | Trevor Hovard. Prepovedano * dini pod 14. letom. Barvni Mm-Ritz 16.00 «Le quattro dita della ria». Barvni film. Prepovedano m1 dini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Sotto a chi tocca*. H Dean Reed. Barvni film. Capitol 16.30 «11 richiamo della tor sta». Barvni film. Charlton Hes 01 Cristallo 15.30 «11 Padrino*. Barvm film; Igra Marlon Brando. , Filodrammatico 16.30 «La ragazza 1’autostrada*. Barvni film. PreP vedano mladini pod 18.. letom-Moderno 16.30 «11 faro in capo mondo*. K. Douglas in J. Br.vnn Vittorio Veneto 16.00 «Barbablu»-chard Burton, Raquel VVelch. *ir^ Lisi. Prepovedano mladini P°fl letom' • fratelli Abbazia 16.00 «La texana e 1 f1 Penitenza*. R. VVelch. Barvni -1 Astra 16.30-21.45 «La grande c0£\e Tony Curtis, Jack Lemon. Natb3 Wood. Barvni film. Impero 16.00 «Girolimoni». Nino fredi. Barvni film. . Ideale 16.00 «La preda e 1’avvoltoi ■ Peter De Lawrence, Orchidea santis. Barvni film. KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 18. uri tel jutri ob 15. uri «UNA NUVOLA Dl POLVERE, UN GRIDO Dl MORTE . • • ARRIVA SARTANA- Kavbojka Razstave V občinski galeriji bo danes oD„ z uri odprl razstavo Mario Rebez. stava bo odprta do 1. aprila. itavljai0 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai Due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje). V koprski galeriji Loža razsta , G« nretclntlr« im nt/ioT1 .Tllffi ,, Putrih- meseca- trije umetniki in sicer Jure Božidar Grabnar in Boštjan Razstava bo trajala do konca V dvorani Cesare Sofianopulo Largo Papa Giovanni 6 razstava karja Giacoma Comina iz G°n ‘ V Kulturnem domu slikarska stava Jožeta Šajna. rv>roneo V galeriji «Forum» v Ul. Lo 1 razstavlja Lojze Spacal. PD Primorec obvešča, da je grafska in numizmatična razsraV od prta vsak dan do vključno sobote 20. do 21. ure. Izleti SPDT priredi za velikonočne nike zimo vanje na Voglu. Iz ^ se odpotuje v soboto, 21. aprila ob 15. uri. Povratek v _ sredo, aprila. Zaradi omejenega števila P . nočišč v hotelu «Triglav» v ’ Fužini, se bo vpisovanje zakU nepreklicno 4. aprila. Informacij vpisovanje pri Norči, UL Geps^t. Naprošamo, da pri vpisnini pora račun. Prispevki Adrijan Kalc, Padriče št. 12 daruj 1000 lir za PD «Primorec». S. O. daruje 1000 lir za WJash GORIŠKI DNEVNIK PONOVEN POZIV DEŽELNIH OBLASTI Varujmo gozdno bogastvo pred uničujočimi požari! Lani v celem letu 83 požarov, letos samo do 11. mar-c° že 103 na površini 1.490 ha - Požari tudi včeraj Kljub številnim opozorilom raznih ot)lasti in zlasti deželne uprave. Požari na našem področju pokljajo iz dneva v dan. Naravno j*01!? je resno ogroženo, zlasti še, er Je med določenim delom prebi-yalstva opaziti nekakšno neprizade-lost za to pereče vprašanje. j}. *"el zvezi je deželno ravna-Jstvo za gozdove ponovno izda-? daljše obvestilo, v katerem pou-afja izreden pomen gozdov za človeško zdravje in za zaščito narav-Sa okolja. Požari nastajajo sko-* vedno zaradi nemarnosti člo-eka. izletnika in predvsem nedi-.eiPliniranih kadilcev. Žal nastajajo požari tudi zaradi posameznih ^dvigov umsko prizadetih piroma-v?J’ v?asdl Pa tudi zaradi nepre-Onosti kmetovalcev, ki požigajo “^adno travo, suhljad, robido in £**)ono v neposredni bližini go-r'ov- ^e*'.°s So naravni pogoji še |kebno idealni za nastajanje po-Že dalj časa ni bilo nobene laMfVine “ vsa^ cigaretni ogorek ”“0 povzroči ogromno škodo. Sa- ob U Lin uri odpre za občinstvo mo do srede februarja smo zabeležili več požarov kakor lansko leto od januarja do decembra. V letu 1972 je bilo namreč 83 požarov, do 11. marca letos pa smo jih našteli že 103. Letos je v deželi gorelo 1.490 ha gozdov in travnikov. Deželno ravnateljstvo za gozdove ponovno vabi vse deželane, naj bodo skrajno previdni in naj nemudoma sporočijo gozdnim postajam vsakršen požar. Pri tem je na našem področju dovolj zavrteti naslednje telefonske številke: Bazovica 226114, Čedad 71723, Devin 208132, Fužine 6612, Humin 97007, Gorica 2248, Tržič 74489, Rezija 51247, Trbiž 2471, Trst 764008. Telefonska številka gasilcev je 2222 za Trst in Gorico in 22222 za Por-denon in Videm. Opozorila in vabila k previdnosti so očitno zaman: tudi včeraj smo zabeležili vrsto požarov, ki so razsajali po Krasu in okolici. Gorelo je ob cesti 202 pri Opčinah, na Dolgi kroni, med Peskom in Glinščico, pri Trebčah, pri Proseku, pri Sv. Alojziju. Največja požara pa sta bila pri naselju za begunce pri Padričah in blizu Prečnika. Slednji požar so morali gasiti sko-ro pet ur. BORCI CANKARJEVE BRIGADE prečita j te V petek, 30. marca 1973 s pričetkom ob 19. uri imamo CAN-KARJEVCI — SREČANJE v domu JLA Ljubljana. Obudili bomo spomine na borbe v JELENOVEM ŽLEBU in počastili spomin na borce IV. bataljona padlih na JAVOROVICI. Pogovorili se bomo tudi o delu odbora brigade. ŠE TOLE: v obdelavi je dokumentacija brigade in bo pripravljena za tisk v tem letu. Da bi bil v knjigi SEZNAM čim popolnejši, prosimo borce — za padle in po vojni umrle pa njihove sorodnike (kateri podatkov še niso dali), da se pismeno oglasijo na naslov: Republiški odbor ZZB NOV Slovenije (za Cankarjevo brigado), Beethovnova 10, pošta 61000 Ljubljana. Odbor V SODNIH ZAPORIH V UL. BARZELLINI, KJER SO OSUMLJENCI POKOLA PRI PETOVLJAH POVSEM LOČENI Jutri zasedanje o jetrnih boleznih Tržaški odsek italijanskega združenja za želodčna in trebušna obolenja bo priredil jutri, 25. t.m. zasedanje o boleznih na jetrih. Zasedanje se bo pričelo ob 9. uri v veliki dvorani glavne bolnišnice z vhodom iz Ul. Stuparich 1. Zasedanja se bodo udeležili izvedenci o jetrnih obolenjih iz Trsta in drugih mest dežele. PREDSTAVLJENA VČERAJ V TRŽAŠKEM KLUBU «ADRIA» je - Julijske krajine* — «Istituto per 1’Enciclopedia del Friuli - Ve-nezia Giulia» iz Vidma predstavili v klubu «Adria» v Trstu časnikarjem tretjo knjigo svoje enciklopedije. Ob tej priliki sta govorila časnikar Cesare Russo in ravnatelj inštituta prof. D. C. Cadoresi ter med povabljene knjigo tudi razdelila. Gre pravzaprav za prvo knjigo drugega dela enciklopedije «Gospo-darsko življenje*, ki obsega 650 strani in vsebuje šest obširnih poglavij : 1. Zgodovinska sinteza gospodarskega in družbenega življenja. (Pod tem poglavjem so: monografija o Furlaniji, glavne luke, pomorstvo Trsta in Julijske krajine, monografija o Julijski krajini.) 2. Kmetijstvo. (To poglavje obsega: ustroj kmetijstva in kmetijsko proizvodnjo, tipične kulture, živinorejo, kmetijsko mehanizacijo, bonifikacijo in namakanje, gozdarstvo.) 3. Energetski viri (na splošno in električna energija). 4. Obrtništvo (včeraj in danes). 5. Industrija (ustroj, ladjedelni-ška industrija, industrija marmorja in dr.). 6. Problemi onesnaženja. Tudi ta knjiga, kot prejšnji dve, je opremljena z bogatimi ilustracijami: okrog 600 čmobelih in 33 barvnih. Takoj ob začetku je povedano, da sestavljata uredniško vodstvo enciklopedije: Domenico Cerroni Cadoresi in Cesare Russo ter, da je uredništvo razdeljeno na pet delov, ki so: znanstvena komisija; znanstveni sotrudniki; znanstveno uredništvo; literarno uredništvo; sotrudniki. Med številnimi imeni članov uredništva pa ni najti nobenega imena kakšnega znanega slovenskega znanstvenika. Kot smo pred leti, ko je izšla druga knjiga, že poročali, je načrt za Enciklopedijo Furlanije - Julijske krajine naslednji: Celotna enciklopedija bo sestavljena iz štirih delov. Prvi del — kot smo pred leti že poročali — pod naslovom «11 Paese» je že iz-................................šel, in sicer v dveh knjigah. Dru- ,IIU1H,| lun,,,,,,,,,, ,, M,, Mlin, Krnili ....I JjjJgADBlŠČU BLIZU KOPALIŠČA «LE GINESTRE» Pridržana prognoza 29radi nesreče na delu Tretja knjiga Enciklopedije Furlanije-Julijske krajine Gre za prvi zvezek drugega dela Enciklopedije «Gospodarsko življe-nje», ki obsega 650 strani in stane skupaj z drugim zvezkom 28.000 lir Včeraj dopoldne so predstavniki [ gi del, ki nosi naslov «La vita e-<. O. Muti in L. Merenda. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. VITTORIA 17.15-22.00 «Dio me Iha data, guai chi la tocca*. F. Gruber in I. Soemer. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 17.30 «QueI gran pezzo delTUbalda tutta nuda, tutta calda*. Barvni film. EXCELSIOR 16.00 c La calandria*. Barvni film. PRINCIPE 17.30 «Sette scialli di seta gialla*. Nova Gorica SOČA «V službi njenega veličanstva*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «žandar gre v penzijo*, francoski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE «Na robu blaznosti*, francoski barvni film — ob 19.30. RENČE «Doktor živago*, ameriški barvni film — ob 19.30. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS «Srečanje», italijanski barvni film — ob 20. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČD Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72340. ob drug avto, ki je vozil v isti smeri. iiiiiimiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiriiniHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Izdajal se je za očeta in izvabil denar hotelirki Prijatelj Marie Mezzorana obsojen v odsotnosti Včeraj je goriški okrajni sodnik dr. Ballarini obravnaval še eno zadevo 36-letnega Ernesta Nizzola iz Milana, Ul. Isoiizo, ki je že v zaporih zaradi drugih prekrškov. V obtožnici je navedeno, da je konec meseca septembra 1969 telefonsko poklical Anito Grusovin. solastnico hoteia Transalpina v Gorici ter se predstavil z imenom svojega očeta. Oče naj bi se ponesrečil s svojim avtom ,na cesti med Vidmom in Palmanovo. Ker zaradi tega ni mogel naprej, je naročil sobo z dvema posteljema v hotelu Transalpina ter je še dodal, da bi moral priti njegov «sin* tudi v hotel, da naj mu naročijo naj dvigne «tisto blago* in da bo on «oče» prišel v hotel bolj pozno. Dejansko je nekaj pozneje prišel v hotel Ernesto Nizzola, vzel ključe od naročene sobe in nato izvabil od Grusovinove 23.000 lir pod pretvezo, da jih nujno rabi za prevzem omenjenega blaga. Ko je dobil denar, je Nizzola odšel ter se ni več vrnil. Grusovinovi ni ostalo drugega, kot da je prijavila sleparijo, policiji, ki je končno prišla do Nizzole. Sodnik je ugotovil njegovo krivdo ter ga obsodil na leto dni zapora in 60 tisoč lir globe, kar bo podaljšalo njegovo sedanje bivanje v zaporu. Plačati bo moral tudi sodne stroške ter se mu torej sleparija nikakor ni izplačala. V odsotnosti obtoženca je sodnik obravnaval tudi zadevo 28-letnega Bruna Furlana iz Gorice. Trg Pa-cassi 3, ki je bil obtožen, da se ni držal predpisov policijskega nadzorstva v zvezi z obsodbo od 22 januarja lani ter se je oddaljil prež dovoljenja s svojega stanovanja. Furlan kot rečeno, ni bil prisoten, ker je menda zaposlen v Nemčiji. Javnost se je zanimala za njegov primer tudi spričo dejstva, da je bil pred časom prijatelj ali morda še kaj več Marie Mezzorane. ki je med 6 obtoženci pokola pri Petovljah. Sodnik je tudi njega spoznal za krivega ter mu je prisodil 9 mesecev pripora. S prizorišča mednarodnih dogajanj Sovjetska zveza se zavzema za «azijski Helsinki nost, v kateri bi oni v Aziji ne sodelovali kot ena od dveh velesil, marveč kot enakopraven azij ski član. Spričo tega ni niti najmanj čudno, če je sovjetska diplomacija nadvse občutljiva ne samo za tezo o dveh «supersilah», marveč na sleherno tudi daljno namigovanje, kot ga je bilo n.pr. čuti od japonske strani, da želi SZ prekoračiti «azijski prag*. Zato je Moskva opozorila, da SZ ni samo evropska, ampak tudi azijska dežela. Geografsko je to docela jasno, saj se 75 odstotkov njenega ozemlja nahaja v Aziji, to pa je površina, ki je dva in polkrat večja od kitajske in petkrat od indijske. Zaradi tega niso samo načela socialističnega intemadonalizma — je zapisal pred kratkim časopis «Novoje Vremja» — kar navaja SZ na zaščito pravic azijskih naro dov in na podporo varnosti v A-ziji. «Zemljepisna pripadnost k A-ziii in neposredni nacionalni. interesi narekujejo takšen kurz», pravi ugledni zunanjepolitični tednik. Toda prav ta zemljepisni moment je tudi, kot se zdi, glavni kamen spotike med različnimi kitajskimi in sovjetskimi pogledi na azijsko kolektivno varnost. Čeprav je med Evropo in Azijo dokajšnja razlika, je vendarle zelo zgovorna neka evropska primerjava: helsinški razgovori o evropski konferenci so se lahko začeli šele, ko so bili odstranjeni najnevarnejši mejni spori. Neposreden impulz evropski «mirovni konferenci* so dalj sporazumi ter priznanje meje Sovjetske zveze in Poljske z Zahodno Nemčijo. V A-ziji pa, nasprotno, meje še niso utrjene, celo ne med njenimi tremi največjimi silami (SZ Kitajsko in Japonsko). Kurdski otoki — nekoč japonski, danes sovjetski — strateško in e-konomsko n.pr. niso izjemno važni. vendar so sporni, ker bi za Sovjetsko zvezo predstavljali pre-cedens. v korekciji meja po drugi svetovni vojni. Kitajci, ki so s SZ v sporu okrog še vse večjih področij, pa žele prav takšen pre-cedens. Razgovori glede obmejnih nesporazumov in spopadov so že dalj časa obviseli na mrtvi točki, vtem ko so ravno te meje ter i-gra okrog njih v trikotniku Moskva - Peking - Tokio tista stvarnost, ki jo je treba jemati v poštev v zvezi z «azijskim Helsinki-I iem» o kolektivni varnosti. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiuiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia STA ALI NISTA NAFTA IN PLIN POD DNOM JADRANSKEGA MORJA? Dosedanji rezultati raziskovalnih del potrjujejo domnevo o njunem obstoju Kdo je kriv, da so se dela doslej prepočasi razvijala ■ Jadranska orientacija «Naftaplina» se je začela uresničevati L 1958 - Kje vse so doslej vrtali in koliko sredstev je bilo vloženih v ta dela Kakšne so nadaljnje perspektive - RAZISKOVALNE vrtine v jadranske morju Smatrajoč, da je konferenca o evropski varnosti že «gotova stvar», se je sovjetska diplomacija zdaj začela z veliko vnemo zavzemati še za neko drugo konferenco o kolektivni varnosti, namreč — v Aziji. Zamisel ni ne nova ne originalna, ponovno pa so jo obudile nenadne spremembe na azijski politični sceni. Sovjetski izvedenci mednje predvsem uvrščajo premirje v Vietnamu in, kot privesek tega, mir v Laosu ter (kot pričakujejo) Kambodži. K temu še pristavljajo izstop Pakistana iz že tako razrahljanega pakta SEATO normalizacijo odnosov med Indijo in Pakistanom, stike med Severno in Južno Korejo, odpor nove laburistične vlade blokovski politiki v Aziji, kot tudi Stališča manjših držav, ki takisto ne kažejo želje, da bi se spremenile v zatočišča ameriških posadk (kar zadnji čas potrjuje odpor v Mikroneziji). V praktičnih stikih sovjetska zunanja politika beleži čedalje več pristašev takšne azijske kolektivne varnosti. Sodelovanje SZ, Indije in Bangladeša v Moskvi že označujejo za nekakšno novo jedro mirovnega sistema v Aziji. Pred dnevi se je vrnil iz Irana premier Kosigin s komunikejem, v katerem je za azijsko varnost pridobil tudi perzijskega šaha Rezo Pohlavija. Tej je zelo blizu tudi malezijski premier Razak, za katerega ta koncepcija, kot je dejal lani oktobra inozemskim dopisnikom v Moskvi, ima mnogo skupnih potez z njegovo o nevtralizaciji jugovzhodne Azije*. Naj bo to še vse premalo ali pa že zadostno, Kremlju se vsekakor ne zdi odveč, da vse pogosteje ponavlja svojo zamisel o azijski kolektivni varnosti. Že pred letom dni je generalni sekretar KP SZ Brežnjev na 15. kongresu sovjetskih sindikatov predložil — namesto vojaških blokov in grupacij ter zoperstavljanja ene države drugi — tudi za Azijo sistem kolektivne varnosti, temelječ na odpovedi uporabe sile v medsebojnih odnosih, na spoštovanju suverenosti in meja, na nevmeša-vanju v notranje odnose. Poglavitni nasprotnik tako formuliranih načel, po katerih bi «sami Azijci reševali azijske stvari* je ponovno po moskovskih komentarjih, prav Kitajska. Kitajci v sovjetskem pozivu v prid azijske kolektivne varnosti vidijo vse kot drugega, in sicer nič manj kot poizkus sovjetske obkolitve Kitajske. Pripomniti je treba, da sta v tem in okrog tega SZ in Kitajska naenkrat spremenili svoji vlogi. Idejo o kolektivni varnosti so prvi predložili, kot to priznavajo tudi sovjetski komentatorji, prav Kitajci po drugi svetovni vojni s predlogom o podpisu kolektivnega miru v Aziji in na področju Tihega oceana (1955). Zdaj pa so proti. Nekatere zahodne zunanjepolitične analize so nato pokazale, da je ameriška vojaška prisotnost na a-zijskem kontinentu manj motila SZ kot Kitajsko, vtem ko so zdaj Kitajci do nje očitno tolerantnejši. Na to je opozoril tudi zadnji obisk Nixonovega odposlanca Kissingerja v Pekingu, ko je ameriška prisotnost, npr na Tajvanu, bila elegantno zaobidena. vtem ko poluradni viri zagotavljajo blagonaklo-njeno stališče Pekinga do ameriško - japonskega vojaškega sporazuma ipd. Dobro vedoč, da so Amerikand primorani postopno umakniti se iz Azije, sovjetska diplomadja spodbuja ta neogibni proces, Kitajd pa ga zavirajo. Namesto blokov ponujajo Sovjeti kolektivno var- aiiiiiiifiiiiiiiiiitiii!iiiiiiiiiiiimiiMiiiiuiiiiiiM!!iiiiiii Jugoslovani v Keniji Kenijski predsednik Kenijata je pred kratkim izročil prometu 65 km dolgo asfaltno cesto Nakuru - Aldama Ravine, ki jo je izgradilo jugoslovansko podjetje «Put» iz Sarajeva. Obenem je odprl dela za izgradnjo vodovoda Nakuru, ki ga bo izgradilo beograjsko podjetje «Energoprojekt». Skupna vrednost teh del znaša okrog pet milijonov dolarjev. Resorna ministra, dr, Kiano in J Niamveja, sta se v priložnostnih govorih zelo pohvalno izrazila o jugoslovansko -kenijskem sodelovanju ter podčrtala svoje zadovoljstvo spričo vse večjega angažiranja jugoslovanskih podjetij v Keniji. Vsota do danes zaključenih poslov je že dosegla 35 milijonov dolarjev. niiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiniiiiniiiMiMniiiniiiiuilliiiiiiiiiiniiiiuuniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiuiiiitiiniiiimiiium« nesla veliko zadovoljstva. Večer s prijatelji. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zahtevali bodo od vas dokaz strokovne sposobnosti. Odločnost bo danes dvakrat nujna. Prijetna novica. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Šele v skrajnem primeru lahko izigrate najboljše karte. Na vidiku daljše neodložljivo potovanje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne pustite se prehiteti v važni poslovni zadevi. Bodite bolj praktični. Koristen večer v družbi prijateljev. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nepričakovani predlogi bodo povečali vašo podjetnost. Pozor pred nepotrebnimi izdatki. Tudi v ljubezni previdnost ni odveč. Kot smo že poročali v našem dnevniku, je v Ljudskem domu v Trebčah zelo zanimiva fotografska in numizmatična razstava, ki so jo pripravili člani domačega prosvetnega društva. Tu si je moč ogledati tudi dve miniaturni poljski hišici, kakršnih je v dobro ohranjenem stanju v naših krajih še nekaj. Na sliki je ena od obeh hišic. Razstava je odprta še danes od 20. do 21. ure (Foto Magajna) Čeprav se zanesljivo ve, da so ogromna nahajališča nafte in plina pod dnom Severnega morja rešila Veliko Britanijo skrbi kar se tiče virov energije, je vendar zaradi teh nahajališč prišlo pred nekaj meseci v angleškem parlamentu do žolčnega spora. Našel se je neki nezadovoljen lord, ki je obtožil vlado njenega veličanstva, da se omenjena nahajališča prepočasi izkoriščajo in je tako bila opuščena priložnost, da bi Velika Britanija kaj več imela od teh svojih podmorskih rezerv nafte in plina. Že nekajkrat je bilo govora o nafti pod dnom Jadranskega morja. S tem v zvezi so že bili storjeni, tudi določeni koraki. Toda doslej kakega konkretnega vidnega uspeha še ni bilo. Tudi v Jugoslaviji so že bili s tem v zvezi izrečeni določeni očitki. Odgovornim dejavnikom zadnji čas o-čitajo, da se zadevni načrti in dela razvijajo prepočasi. Zlasti gredo takšne kritične pripombe na račun hrvaškega petrolejskega podjetja INA Naftaplin. Znova se postavlja vprašanje, ali je pod Jadranskim morjem res nafta oziroma, če je, ali je je toliko, da bi se jo izplačevalo črpati. Poleg tega vprašanja pa je čuti še neko drugo, namreč, ali gre pripisati samo «Naftoplinu» vso krivdo za prepočasna razisko vanja in če je to zares samo njegova naloga. Najodgovornejši za raziskovanje jadranskega podmorja — inženir Stjepan Žinič, direktor «Naftapli-na», Drago Ljubič, glavni inženir za dela v inozemstvu in kooperacijo z inozemskimi partnerji, in Radovan Filjak, glavni inženir za raziskovanje nafte in plina — bi za nobeno ceno odločno ne zagotovili, da se pod jadranskim morskim dnom nahajata nafta in plin oziroma, da ju ni. S tem v zvezi obstajajo le določene predpostavke in prognoza. Iskanje skritih nahajališč tudi do tisoč metrov globoko v nedrih zemlje je tako tvegan posel, pravijo, da se često najzanesljivejše prognoze spremene v najbolj bridka razočaranja. Vendar se na osnovi dosedanjih rezultatov raziskovanja odgovorni nagibajo k optimizmu in dela tečejo naprej. Z vrtanji je Naftaplin začel že 1. 1958. Na prostranem področju Dinaridov je bila prva vrtina izvrtana v Ravnih kotarih pri Zadru, nato so prišli na vrsto Rovinj, Vis, Olib, Krk, Pulj, Dugi otok, Sušak, Premuda, Lastovo. Nafta se je pojavila iz vrtin v Ravnih kotarih in na Visu, plin pa v Ravnih kotarih in na otoku Olibu. Dasiravno ni šlo za nahajališča, ki bi se jih izplačalo izkoriščati, so vendar ti rezultati vplivali ohrabrujoče in potrjevali domnevo, da se na dinaskem področju nahajata nafta in plin. Raziskovanje jadranskega podmorja pa je začelo deset let kasneje. Vrtanje pod morjem je mnogo zapletenejše od onega na kopnem. Najprej je bilo treba seizmično raziskati in premeriti nad 50.000 kvadratnih kilometrov podmorja. To ogromno delo, zaradi katerega je «Naftaplin» nabavil specialno ladjo, opremljeno z najsodobnejšimi in dragimi aparati ter instrumenti, je bilo opravljeno, nakar so 1- 1970 začeli s podvodnim vrtanjem. Posebna francoska ladja «Neptune», specializirana za podvodno vrtanje, je izvrtala štiri vrtine na morskem dnu pred Dugim otokom. Čeprav pri tem niso odkrili ne nafte ne plina, so le iiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiinuiimitmiii V FILMSKIH KROŽKIH Marco Ferreri: La donna sciinmia V okviru ciklusa, posvečenega režiserju Marcu Ferreri ju, smo i-meli v Tržaškem kinoforumu izjemno priložnost, da vidimo integralno verzijo filma «La donna scimmiai> (1963), ki ni bila še nikdar predvajana. Film je namreč izšel v Italiji in po svetu brez zadnjega dela, ki ga je producent Carlo Ponti rezal. V tem odlomku vidimo, kako po smrti ženske-opice njen mož še izkorišča njeno balzamirano truplo, skupaj s truplom otroka, ki ga je rodila mrtvega, tako da ju razkazuje kot nenaravna pojava. Ta konec daje fil- Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Treba bo podvojiti delovne napore in zaslužek bo zagotovljen. Neka simpatija se spreminja v nekaj bolj konkretnega. BIK (od 21.4, do 20.5.) Ponudeno vam bo zelo zanimivo delo. 0-pravite ga z največjo diskretnostjo. Pismo s prijetno vsebino. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Možnost komplikacij zaradi nesporazuma. Vaše pobude bodo odprle srce osebe, ki vas ljubi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne počivajte na lovorikah: utrdite komaj priborjene pozicije. Prejeli boste dokaz ljubezni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaš smi- sel za diplomacijo vam bo pomagal k velikemu uspehu. Intimna zadovoljstva v umetniških nagnjenjih. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S predstojniki bodite bolj previdni. Vaš družinski mir bo potreben odločne obrambe pred zunanjo nevarnostjo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne ukvarjajte se s preveč tveganimi posli. Vznemirjenost vam u-tegne škoditi v delovnem in družinskem okolju. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Brez bojazni se lahko lotite vsakršnega dela. Novost, ki vam bo pri- mu veliko doslednost. V celotnem filmu imamo namreč prikazovanje vesoljnosti izkoriščanja v tej družbi. Film je zelo presunljiv v svoji krutosti. Kot v ostalih delih se Ferreri izkaže za zelo pomembnega režiserja; nekateri ga primerjajo z Bufiuelom; a ta primerjava je zelo površna. Pri Ferreri ju je namreč osebna filmska tematika vedno posredovana preko vsakovrstnih kulturnih komponent, ki ji zagotavljajo zgodovinsko konkretnost, tudi ko bi se zdela na prvi pogled abstraktna. Pri Bu-huelu pa je edini kulturni vpliv surrealizem (surrealizma pa ni v Ferreri ju, kajti v njem imamo skoraj deterministično konkretnost); kar pa ne pomeni, da Buhuel ni konkreten, temveč da pride do te konkretnosti še bolj neposredno in osebno. La Cappella Vnderground je predstavila premiero angleškega filma Johna Krisha «Decline and Fali... of a Birdvoatcherh (Le dissaventure di un guardcme, 1967). Gre za zabavno, absurdno delo, ki vendar ne doseže visokih in doslednih rezultatov. Njegovo igračkanje z osebami in ambienti iz angleške aristokracije je vendar pogosto iznajdljivo. Igrajo Robin Phillips, Genevieve Page, Donald Wolfit. Leo McKem, Patrick Magee. Barvno fotografijo je posnel znani Desmond Dickin-son. S. O. LASTOVO naleteli na sledove ogljikovodika, kar je bil zadosten razlog za nadaljevanje raziskovalnih del. Zato je «Naftaplin» ponovno sklenil pogodbo z omenjenim francoskim podjetjem glede najema posebne ladje za podvodna vrtanja. V sto dneh .začenši od 1. maja, so bile izvrtane tri nove vrtine v vodah pred istrskim polotokom. Dan vrtanja je stal 28 tisoč dolarjev. Računajoč tudi letošnje stroške, je «Naftoplin» v ta raziskovalna dela vložil 260 milijonov dinarjev, če pa k temu dodamo stroške za vrtanja na priobalnem področju Dinaridov, se ta vsota dvigne na 450 milijonov dinarjev, predvidevajo, da bodo za ta dela do 1. 1980 porabili še nadaljnjih 200 milijonov. Bo to zadostovalo za ugotovitev, ali se pod jadranskim dnom nahajata nafta in plin oziroma, ali se bo izplačalo njuno izkoriščanje? Poglejmo, kako je z zadevo na osnovi nekaterih že obstoječih konkretnih dejstev. Italija že pridobiva izpod jadranskega dna letno okrog tri milijarde kubikov plina, a iz istih podzemskih slojev, samo na kopnem, pridobivajo Albanci letno okrog 1,5 milijona nafte. Toda za vse to je treba zelo mnogo denarja. Ali ga bo «Naftaplin» imel dovolj, da bo lahko nadaljeval z raziskovalnimi deli? Iz že navedenega je moč ugotoviti, da je hrvaško podjetje doslej za ta namen izdalo velike denarje. Več, verjetno, ne bo zmoglo, ker je treba nadaljevati z raziskovalnimi deli tudi v panonskem bazenu, od katerega je doslej živelo. Primorske in o-toške komune, ki so najbolj zainteresirane na raziskovalnih delih dinaridskega področja, pa «Naftaplinu», tudi če bi hotele, ne morejo priskočiti na pomoč, ker pač denarja nimajo. Pa tudi država nima na razpolago fonda, iz katerega bi prišla sredstva za finansiranje teh del. Vendar neki izhod mora biti. Verjetno jih je celo več, samo odkriti jih je treba. Predvsem bi «Naftaplinu» morali priskočiti na pomoč vsa skupnost. Vse podobne podvige na svetu finansirajo oziroma podpirajo države. Odkrivanje nafte in plina v jadranskem podmorju predstavlja eminenten družbeni interes. Če se pod Jadranskim morjem nahajata in če njuna nahajališča enkrat odkrijejo, bi to pomenilo ogromno korist za vso jugoslovansko skupnost, v kolikor bi se otresla kroničnih skrbi zaradi pomanjkanja virov energije. Kot drugo možnost navajajo, da se za ta raziskovalna dela I angažirajo inozemska podjetja. Še dobro ni bila ta misel izrečena, se jih je že javilo nekaj desetin, med temi kakih pet ali šest največjih na svetu. Seveda ni govora, da bi v tem primeru prišle v poštev koncesije tujim interesentom, saj bi to, menijo v Jugoslaviji, predstavljalo pravcato razprodajo nacionalnih interesov. Pač pa bi zadevni odnosi bili zasnovani na jugoslovanskih zakonih o skupnem vlaganju kapitala ki bi v tem primeru morali biti še posebej prilagojeni. Torej bi «Naftaplin» tudi v primeru angažiranja inozemskih tvrdk ostal gospodar in koordinator vseh poslov, raziskovanja bi se znatno pospešila, tveganje pri tem pa bi se zmanjšalo. Poleg navedenih, je še nekaj drugačnih stališč. Tako, postavimo, menijo nekateri, da z raziskovanjem jadranskega podmorja ne gre hiteti. Da je to posel, ki ne bo ušel. Pač pa bi «Naf-taplin», pravijo, moral bolj sodelovati v velikih mednarodnih poslih, n.pr. pri raziskovalnih delih za odkrivanje nafte in plina na Bližnjem, Srednjem in Daljnem vzhodlu, v Afriki ipd. To bi bili, menijo, zelo dobičkanosni posli, ki bi obenem omogočili, da bi se raziskovalna dela tudi doma hitreje in solidneje razvijala. Mariborsko kulturno pismo Novi prostori pionirske knjižnice in uspelo srečanje lutkovnih skupin Nadvse razveseljiva dogodka sta vnesla v mariborsko kulturno življenje osvežujočo vedrino za naše najmlajše: novi prostori Pionirske knjižnice in srečanje lutkovnih skupin Slovenije. Na Rotovškem trgu so odprli sodobno urejeno pionirsko knjižnico v pritličnih prostorih stavbe, ki bo v bližnji prihodnosti, ko bodo tudi gornji prostori preurejeni, postala Pionirski dom. Rotovški trg, ki ga obkrožajo lepe stare stavbe, v katerih domuje največ mariborskih kulturnih u-stanov, je zdaj še bolj pridobil na kulturnem pomenu. Na strnjenem prostoru si segajo v roke razstavni prostori salona Rotovž, Mestna knjižnica, Lutkovno gledališče, da ne govorimo o sedežih društva kulturnih delavcev, pisateljskega in likovnega društva, uredništva revije Dialogov, Koncertne poslovalnice in drugih. V malem torej — mariborske Atene v središču mesta. Nove ljubke prostore je otvoril krajši kulturni program, ki mu je čudovita hvalnica knjigi: Hvala vam, knjige, priznanega publicista, kritika, esejista in književnika Božidarja Borka, z globoko mislijo in poetičnim peresom dala pomemben in občuten praznični poudarek. Škoda bi bilo, da bi tudi na tem mestu ne ponovili vsaj nekaj bogatih stavkov slovenskega misleca, esteta in oboževalca literature in njenega soustvarjalca, zlasti še, ker se mi zdi, da smo prav v letu knjige povsem pozabili na iskreno in bogato Borkovo izročilo, ki na ljubeč način poveličuje pisano črko in besedo in ki bi lahko bila najlepša in najbolj žlahtna izpoved v imenu vseh častilcev literature. Slovesno in globoko so nas zadele pisateljeve plemenite besede: «Knjiga, v katerikoli obliki že, je največji triumfator človeštva. Vsi, ki so kdaj korakali s svojimi vojskami pod slavoloki zmage, so minljivejši od množice izbranih besed, ki jih vodi človeški genij skozi vekovev In dalje: «Knjiga ostaja neugnano živo in prepričljivo potrdilo naše spojenosti s tisočletji človeške kulturne zgodovine. Magija črke nas osvaja vedno znova. S črko, besedo ujemamo duha, z duhom ujemamo spoznanje, s spoznanji preoblikujemo sebe in življenje. «Vsafc človek, ki je preizkusil in doživel to veličino knjige, bi bil moral najti v svojem življenju trenutke, ko bi se ustavil pred srnjimi knjigami in jim dejal s tistim glasom, ki ga ima sam v sebi za svojo mater, za svojo ženo, za vse, ki so mu delili v življenju dobrote; dejal bi z glasom ljubeče hvaležnosti: Hvala vam, knjige/» Z njim smo v duhu ponovili prelepe misli in želje: «Poklonimo se torej knjigi, temu zlatemu ključu k vsem zakladom človeške kulture». In resnično: z zlatim ključem je bila odprta Pionirska knjižnica, ki je zadobila ustrezne prostore za svoj bogat zaklad. Sprehod po okusno in prijet' no opremljenih sobah nasJeP0' peljal v prostor s knjižničnim gradivom za cicibane, pionirje in mladino, v čitalniški prostor, prisrčno domiselno opremljene pravljično sobo in še v druge, z zbirkami knjižničnega gradivo s tematiko NOB in študijsko »' teraturo. Na novo opremljena knjižnica razpolaga z nad 18 tisoč knjižnimi zvezki, namenjenimi predsob skim in šolskim otrokom ter m"'' dini do osemnajstega leta. Na knjižnih policah je vse, od doma-čih in tujih slikanic za cicibane, leposlovne in poučne knjige z® pionirje ter leposlovje in stro-kome knjige za mladino. V neposredni sosesčini Pionirske knjižnice, je bilo v Lutkovnem gledališču tretje srečanje lutkovnih gledališč iz Slovenije. Zbrani delegati, večinoma aktivni delavci lutkovnih skupin so na srečanju pretehtali sedanje stanj lutkovnih skupin v zvezi kulturno prosvetnih organizacij Slovenije •« se dogovorili za nadaljnje smernice razvoja lutkovnih gledališč, ki mnogo doprinesejo k oblikovanju otroške osebnosti. Srečanje je pospremilo ose11* predstav sedmih skupin, ki •> nudile dobršen pregled lutkov dejavnosti in njeno kvaliteta stanje. V dvorani lutkovnega 9 dališča KUD Jože Hermanko, » je nudilo gostoljubje gostujoči skupinam, so se zvrstile zanimiv^ predstave skupin iz raznih kraj Slovenije, iz Maribora, Ljubljen > Kamnice, Kranja, Ptuja in nika. Žal pa ni bilo nobene skup ne iz Prekmurja, Dolenjske, A ^ tranjske in Primorske, ki_ svojo udeležbo lahko širše 2 okrožila trenutno stanje lutkov gledališč Slovenije. Vse preasto ’ katerih večino so sestavljale id domačih avtorjev, so bile popolno zasedene malih, prisrčno n dušenih gledalcev, ki jim jo 0 , srečanje z raznovrstnimi Pf stavami prijetno doživetje, Ss kovno vodstvo pa je v popovre kritično razmotrilo P°sa1^jL se predstave z napotki za na~al^. delo, na osnovi doprinosa h K litetnejšem dvigu te med otr tako priljubljene umetniške zvT-' Sklenili so tudi obuditi 2' ^ manje za lutkovne predstave odraslimi ljudmi, ki po svetu jajo prav tako veliko zarnm med njimi kot operna in drarns gledališča. t Potreba lutkovnih predstav Mariboru je že pred časom dila željo po ustanovitvi P®«^ nega gledališča, ki ga trer premore v Sloveniji samo Lju J na. Dve mariborski amaterski kovni skupini nikakor ne mo zadostiti velikemu zanimanju P šolske in šolske mladine, k ^ nehno napolnjujeta predstave , Ijivih lutkovnih družin. Za ustanovitev poklicnega lutko gledališča v Mariboru nujno v trebna, da bi lahko zadostilo^ trebi nad 40 tisoč otrok ma EMIL FREIJ^ (Nadaljevanje na 6. strani) TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Dejstva in mnenja; 15.45 Avtoradio; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19JO Družinski obzornik; 19.25 Revija zborovskega petja; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 «Klik - klak», radijska revija; 21.10 Zabavni orkester RAI iz Milana; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Program lahke glasbe; 16.20 Kulturne novosti naše dežele; 16.40 Zborovsko petje. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Baletna glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš program*; 10.00 Od melodije do melodije; 11.15 Pojejo Mamas & Papas; 11.30 Današnji pevci; 14.00 E. Sequi: Z nosom po zraku; 14.35 Mini juke box; 15.30 Orkester Sid Ramin; 15.45 Glasbeni program; 16.40 Sledijo si pevci; 17.00 Za prijeten konec tedna; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Glasbena oddaja: 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 VI in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Program lahke glasbe; 13.15 «La corrida*, preizkušajo se diletanti; 14.09 Veliki interpreti; 14.50 Znanstvena odda- S0B0TA, 24. MARCA 1973 ja; 15.45 «Veliki variete*, ponovitev; 17.10 «Woyzeck», drama v treh dejanjih; 18.15 Italijanske popevke; 19.30 Kronike Juga; 20.20 Lahka glasba; 21.30 Jazz; 22.10 Nošče II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pojejo R. Carra in Rolling Stones; 8.40 Popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesmi za vsakogar; 10.35 Program z Ginom Bramierijem; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Program s Claudiom Villo; 15.40 Opravljivci; 16.35 Srečanje občinstva z glasbo; 17.25 žrebanje loterije; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Ping - pong; 18.35 Program z Ugom Pagliaiem; 20.30 «Mesečnica», drama v dveh dejanjih; 22.43 Orkester A. Mar-tellija; 23.45 Lahka glasba. III PROGRAM 9.30 Radio za šole; 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Mozartove skladbe; 13.30 Honegger, Rahmaninov in Enes-cu; 14.20 «Rusalka», opera v treh dejanjih; 18.45 Tedenske novosti v filmu in gledališču: 19.15 Vsa-kovečerni koncert; 21.30 Simf. koncert; 22.45 Dve enodejanki: Odbor Goriške zveze avtoprevoz- j je poklicala na pomoč gasilce. Sku* nikov je imel včeraj dopoldne svo- I paj s° s. sllo odprli vrata in cj' jo že napovedano sejo, na kateri no kopalnice in istočasno so gasi so odobrili in pozneje tudi izvedli sklep, da napravijo prošnjo na kvesturo za izvedbo nabiralne akcije da bi pomagali avtoprevoznikom Giovanniju Tollonu iz Moše in bratom Marega iz Ločnika, ki so izgubili svoje tovornjake in tovore pri požaru pri Rdeči hiši ter imeli, kot smo ež javili ,nad 50 milijonov lir škode. Obenem so sklenili da bodo poslali do prefekta svojo delegacijo s prošnjo in priporočilom, naj bi posredoval pri raznih ustanovah in podjetjih za sodelovanje pri tej človekoljubni akciji v prid oškodovancem, ki so jim bili tovornjaki osnova za življenje. Medtem se je zaključila tudi stavka carinikov in pospešili so delo, da so spravili v normalen tir carinski postopek. Sedaj zopet odpravijo po 200 in več tovornjakov dnevno in ne po 30 kot se je dogajalo v zadnjih dneh. Tako so se polagoma tudi avtoprevozniki, vsaj kar se tega tiče, zopet pomirili. Vendar pa so včeraj zjutraj morali zopet poklicati k Rdeči hiši goriške gasilce, ki so od 5. do 7.30 morali ponovno posredovati pri enem izmed petih tovornjakov, ki so se pri požaru prejšnjega dne delno vneli. Lesni tovor na njem se je namreč vžgal, ker je po vsej verjetnosti tlelo med tovorom. Z energičnim posegom so končno odstranili vsako nevarnost. Omenimo naj še, da je bil med ožganimi tovornjaki tudi eden od podjetja «La Goriziana«, ki pa je utrpel le delno zunanjo škodo na vozilu in na tovoru. Medtem pa policija še ni izdala nikakšnega uradnega poročila o vzrokih požara. Med avtoprevozniki ter šoferji še vedno krožijo govorice o možnosti namernega požara, čeprav ne vidijo logičnega krivca zanj, razen če ne gre za kakšno nenormalno osebo. Ker ni hotela v bolnišnico „je grozila s samomorom Včeraj nekaj po polnoči je gori-ška policija poklicala goriške gasilce na pomoč v Ul. Madonnina del Fante 4, kjer - se je 19-letna Noemi Collavini, ki bi jo morali odpeljati na zdravljenje v pokrajinsko umobolnico, zaprla v kopalnico svojega stanovanja in grozila, da bo napravila samomor, če je ne puste pri miru. Collavini živi skupaj z materjo ter so ji zdravniki izdali odlok za nujno zdravljenje v pokrajinski u-mobolniei. Dodamo naj, da je bilo dekle pred dvema letoma že na zdravljenju v Milanu, že dva dni si je leteči oddelek policije prizadeval, da bi dekle odšlo v bolnišnico. Ta ni hotela ničesar slišati ter je grozila, da si bo z velikim kuhinjskim nožem prerezala trebuh. Policija je spričo take grožnje odnehala in čez nekaj ur poslala do nje policistko v civilu, da bi jo pregovorila in odvrnila od samomorilskih namenov. Tudi ta ni dosegla ničesar, kakor tudi ne zdravnik, ki jo je skozi zaprta vrata kopalnice skušal pregovoriti ter skozi neko špranjo ugotovil, da si je že prizadela z nožem manjšo rano na trebuhu. Prav spričo tega dejstva se je policija odločila za naglo ukrepanje, da bi preprečila nesrečo ter z močnim curkom vede dekletu pr^ prečili, da bi se poskušala tanitj ali celo usmrtiti. Akcija je po ve® kot enournem prizadevanju uspela in tako se je posrečilo, da so dekle končno le odpeljali v pokrajinsko umobolnico, kjer so jo pr1' držali na zdravljenju. V sodnih zaporih v Ul. Barzellini (Nadaljevanje s 3. strani) fijo diagrama glasu Badina 111 Giannija Mezorane. Če na kratko povzamemo kar J® javnosti predstavil omenjeni časnik-potem so vloge takole porazdeli®" ne: Resen naj bi dobavil ekspkr ziv, Maria Mezzorana je bila P°1 vezovalec, Badin telefonist, Gianri Mezzorana in Larocca tatova fiata 500, medtem ko se je Budicin V* ljal na kraj dogodka s taunusorn- Vsakdo se bo ob tem vprašat če so karabinjerji sami prišli pravo sled, ali pa jih je nanjo pr!j peljal tisti, ki se je polakomna nagrade 30 milijonov lir. Včeraj se je pojavilo še sediH? ime, ki naj bi bilo nadvse žari' mivo za odkrivanje resnice o godku pri Petovljah, vendar se j® že isti dan izkazalo, da vest P resnična. Tuntar ni izginil, kak®r se je namigovalo, res pa je, ®® so ga kot Resnovega prijatelja a®' sliševali pet ur glede njegovega ®' Libija, in da je bil 1971 obsojen a® globo zaradi provokacij na prazflf Unita v Podgori, katerih se 1® udeležil tudi Resen. V nekem časniku pa se je P®' javil v zvezi z osumljenim Ba®j nom grob napad na krožek K*/ «Rinascita« v Gorici, kar je v°7 stvo omenjenega kulturnega kr°?" ka odločno zanikalo in zahteval” popravek. Ker so od samega začetka kal®' binjerji menili, da cela kopica oko1' nosti govori zato, da so atentat0*" ji domačini, so svoja poizvedovanj® razširili tudi na Sovodnje, slov60' sko vas v neposredni bližini at®”" tata. Ko so spoznali materialne st®" rilce, so slovenske sled, da jo tak® imenujemo, opustili. Včerajšnje zasliševanje Marl, Mezzorana je trajalo nekaj n®._ dve uri. Ženska je prišla iz sad11' ce objokana in skrušena. Odgovat jala je na vprašanja, čeprav B se lahko ogradila z molkom. ^ glašala je svoio nedolžnost. Enak obrambne taktike se je posip®1 tudi Resen ter popoldne Bud’c’J Sicer pa so obtožbe, na podi®-’ katerih so bila izdana zaporna P®| velja, splošnega značaja za osumljence enako ter gredo ®° kraje avtomobila, nošnje orožja, ® združevanja v kriminalno tolpo 1 pokola. Odvetnik Bernot je mnenja, ^ bo mogoče zahtevati izpustitev tožencev na začasno svobodo žara di Domanikanja dokazov. Kakor vse kaže, se bodo zaslB® vanja v pričo odvetnikov nadalJ® vala še prihodnji teden, nakar do sledila soočenja priprtih obt” žencev. Kaj vse je zapisano v z®' jetnem fasciklu sodne policije P bo znano šele po zaključku sed® znano njega zasliševainega postopka. II lil II lili lili 1111111IIIIIIIU1I1 Illllllllllllll MIMI III...........................l"’ NAPETOST V ARGENTINI NARAŠČA Prvi povolilni spopad mod peronisti in vlado Hector Campora je odločno zavrnil vse zahteve Lanussejeve vlade BUENOS AIRES, 23. — Po prvem ostrem povolilnem napadu na vojaško vlado se novoizvoljeni argentinski predsednik Hector Campora pripravlja na potovanje v Rim, kjer ga nestrpno pričakuje voditelj peronističnega gibanja. Sestanek med Camporo in Peronom bo zelo pomemben za nadaljnji razvoj političnega položaja v Argentini, saj je zelo verjetno, da bo novoizvoljeni predsednik pripravil s pomočjo bivšega diktatorja okvirni načrt za delo demokratično izvoljene vlade v pričakovanju, da ga 25. maja (če ne bodo nastopile nepredvidene težave) proglasijo za 34. argentinskega predsednika. Vse kaže namreč, da se je izjalovil up, da bo peronistična stranka «Frejuli» lahko mirno prevzela oblast po ostrem spopadu med stavkajočimi policijskimi agenti in vojsko. Spor je dolil bencina na ogenj in govori se, da je bila demonstracija policistov povod za oster napad Campore na vojaško vlado. Po včerajšnjem oboroženem spopadu med vojaki in policijskimi agenti je položaj zelo napet. Sedanji minister za notranje zadeve je v včerajšnjem govoru dejal, da so «posegi dobro znanih političnih krogov« dali povod za spopad v La Plati. To pomeni, da je Lanus-sejeva vlada prepričana, da se za sindikalnim bojem policijskih agentov skriva marsikaj drugega. Vse kaže tudi, da je zelo utemeljena domneva, da je med policisti ve liko Peronovih simpatizerjev. Po besedah in zlasti še po tonu, ki ga je Campora uporabljal v svojem včerajšnjem govoru je o-čitno, da je sporazum med vlado in peronisti nemogoč. Verjetno je tudi, da so se zaključili z neuspehom tajni pogovori med vojaškimi predstavniki in zastopniki stranke «Frejuli». Novoizvoljeni predsednik je zavrnil vsakršen kompromis z vojaškimi poveljniki, še bolj odločno pa je zavrnil Lanussejevo zahtevo, naj bodo v vladi prisotni vsaj trije vojaki. Campora je poudaril, da on nima namena postati lutka v rokah vojaških poveljnikov in pristati na kakršnokoli politično omejitev. Zagrozil je tudi Lanus-seju, naj se omeji le na upravna vprašanja in naj ne sprejme nobene politične odločitve, ker bo njegova vlada «pomela» z vsemi njegovimi ukrepi. Ravno tako ostro je odgovoril minister za notranje zadeve Mor-rodg, ki ga vsi opazovalci imajo za političnega teoretika sedanje vlade. Morroig je skušal pobiti vse Camporove trditve in je pribil. Po tem besednem spopadu je neki buenosaireški komentator zapisal, da sta obe izjavi podobni ledenima gorama, kjer predstavlja del, ki da vidimo, le neznaten drobec celote. »Včerajšnja govora — je dodal komentator — pomenita konec povolilnega premirja in predstavljata prvi čelni spopad med vlado in stranko 'Frejuli’ po volitvah.« V zvezi s političnim položajem v Argentini je Juan Peron izjavil nekaterim časnikarjem ob svojem prihodu v Rim, da bo Lanussejeva vlada po njegovem mnenju spoštovala ustavo in bo odstopila 25. maja. «Mi pa — je pribil bivši diktator — bomo spoštovali ljudsko voljo in bomo uresničili vse obljube.« Mariborska kulturno pisma (Nadaljevanje s 4. strani) * lo skega občinskega območja po tovrstni kulturni vzgoji mladega človeka. Dokler se ne bo organizirala trdnejša oblika profesionalizacije, ki je odvisna od neštetih finančnih, tehničnih, kadrovskih in organizacijskih dejavnikov, so sprožili zamisel ustanovitve polpo-klicnega lutkovnega gledališča. Z združitvijo obeh dosedanjih skupin v eno družino, v kateri bi bi- lo zaposlenih nekaj honorarnih članov, kar se bo zgodilo še letos, bi časovno lažje zmogli povečati število predstav in sicer tako, da bi v ansamblu delovali dve skupini: ena za domače potrebe, druga pa istočasno na gostovanju. V prihodnje naj bi že nastavili več igralcev-animato in popolnoma profesionalizirali ^ riborsko lutkovno gledališče, bi z nasveti pomagalo tudi °Nsi terskim družinam. S tem umetniški nivo predstav nesp°*. dvignil, hkrati pa bi zadostil rednemu povpraševanju po luP,jj nih predstavah v vrtcih in , Poklicno lutkovno gledališč ^ Mariboru kot stalna ustanova, vsekakor obogatilo sicer že ® precej razvejano kulturno ž&Rjf. nje v mariborski občini. Pri "te turni vzgoji otrok pa bi prerrf> la praznino, ki jo čutijo, k° v zrelejših letih že sami odloc za kulturne dobrine. Štiri osek ob življenje v prometni nesreči pri Trevisu i« TREVISO, 23. - Štiri osebe & gubile življenje v prometni_n® 2-či nedaleč od Trevisa. Iz še j nanih razlogov je 20-letni Gastaldon izgubil nadzorstvo p svojim »renaultom«, s liatel’wt®' peljal v vas Nervesa della jg, glia Maria in Bruno Rocchi ter ^ letno Rossano De Pasquali- v je z vso silo trčilo v obcestne j vo. Gastaldon in Rocchi sta priči mrtva, dekleti pa sta izda- li kmalu po prevozu v bolnišnic