Ste¥, 261. V Ljubljani, v ponedeljek, dne 15. novembra 1909. LetO XXXVII. —————■— > ' ...... mmm—.——mmm—mm~^~m~—mmmmmmmmmmmmmmm,mmmmmmmmmmmmmmmnm—i i i | MM—————— - ™1a po polti: sa ^m^ mm ^^ mm mm MM n H MM ^Hh eslnseraH:=>s-s | lili k IV la I :::*!: ^^^ ■■ ^m ^B ^T""™' noticah stane EE V npravnlštvn: a ^ B| H ■ H H enostolpna garmondvrsta s-rr-r1.^ . « I VI | W I Ivi I saar-jarsa susssaar.&M m^r ^^ W —BM Bk m msm jsMaSTSsSLS Mr Oredniitvo |a f Kopitarjevih olioah Ste*. 6/I& Bokoplsl a« na vračajo; nefranklrana pisma aa m mm sprejemalo. — Uredniškega telefona ste*. 74. mm P olitičen list za slovenski naro d ■ Upravništvo |e t Kopltar/evlh uUoah itev. B. -m m Sprejema naročnino, inserate ln reklamaolje. a 1111 Upravnlškega teleiona Stev. 188. i Današnja številka obsega 6 strani. lan Stapinski. Ob vseslovenskem ljudskem shodu je bilo. Mnogo močnih čustev, sila novih idej je takrat našlo izraza v ljudski duši, toda med vsemi je bila največja moč tiste neizraženega velikega upanja v boljšo bodočnost, ki ga je pomenjalo ime Staninj-ski. Pozdravljali smo že naprej njegov prihod; ljudstvo ga je najželjnejše pričakovalo, da bi ga ob glasovih poljske narodne himne pozdravilo kot poroka, da slovanska politiška vzajemnost prodira in prodere tudi mučni separatizem poljskega naroda. Stapinjski sam je bil zadržan; govoril je pa iz dalje jasno, odkrito. Njegova brzojavka je bila pečat našemu pričakovanju, zagotovilo naših nad. Stapinjski je držal, kar je obljubil. Ko danes pišemo o njem, ga ne pozdravljamo več v prisrčni želji, da bi sklenili trajno bratsko zvezo s poljskimi kmeti, marveč ga že zahvaljamo za dragoceni sad te zveze. In našemu klicu »Živel Stapinjski!« se danes pridružuje čustvo hvaležnega priznanja za njegovo značajno možatost in neustrašljivo zvestobo. Kako je bilo? Nemška pest nam je bila namerjena naravnost na oko, trda in brezozirna, kakor jo poznamo oddavna. Na ministrskih sedežih med 12 devet Nemcev, med njimi agitator Schreiner in služabnik nemškega Volksrata Hočhen-burger. Nemci drzni, neustopni. Bilinski, stari intrigant, je spoznal, da se more zdržati le v ti zvezi; hotel je utrditi poljski klub v nemškem obroču in za to je porabil najskrajnejše, po naši sodbi silno nevarno sredstvo. Po ministrskem predsedniku je uprizoril Dulebovo avdijenco pri cesarju, da bi se po Najvišjem vplivu v poljskem klubu ohranila njegovemu srcu tako ljubega nemškega sistema obramba in s tem, — last not least — tudi njegov mehki sedež. In tu nastopi Jan Stapinjski. V petek popoldne ob petih se prične poljski klub. Stapinjski vstane in poda v imenu svoje ljudske stranke izjavo, da po njegovem mnenju poljski klub ne more več podpirati protislovanske vlade, in ko bi jo klub hotel, je on s svojo stranko ne bo. Jasne besede, tako jasne, da jih razume cela Avstrija. Po teh besedah je vozel prerezan in Glabinjskega posredovanje je dobilo popolnoma novo smer. Gl^binjski nima samo več naloge posredovati med strankami, marveč mora najprej skrbeti, da sc mu ne razbije lastni klub. Ni mu treba več diplomatiški loviti muh pri vladi in Nemcih, marveč — rad ali nerad — mora pričeti svoje daljnje delo z dejstvom, da sedanja vlada nima več večine v zbornici. Štejmo! Krščanski socialci 9-1 (dr. Dorfmann je odložil mandat), nemški na-cionalci 49, nemški liberalci 15, nemški radikalci 13, Poljaki brez ljudske stranke 57, torej skupaj 228; če prištejemo še Lahe 14. bukovinske Rusine 4 in Romane 5, jih je še vedno !e 251. Večina znaša 259. Manjka jih 8, in teh ne dobi vlada, ko bi tudi trije Vsenemci in štirje sionisti šli ž njo, kar je pa popolnoma izključeno. Vlada čiste uprave je že padla. Jesenska slana je vzela predpustno ministrstvo. Ustavno sta možni le dve stvari: ali razpust zbornice, ali padec Bienerthovega kabineta. Razpusta se vladne stranke same najbolj boje. Pa čemu naj o tem ugibamo. Za vsacega človeka je vprašanje rešeno. »Slovanska Enota« je dosegla svoj prvi cilj; njena taktika se je izborno izkazala. Bila bi se pač tudi drugače, toda Stapinjski je z junaško potezo napravil konec itak ne-vzdržljivim razmeram, in sicer napravil na temelju svojega slovanskega prepričanja, zlasti pa na temelju velike ljubezni, ki ga veže z nami in z našo stranko. Še eno ime sili ob teh važnih dogodkih na dan. In to je ime našega voditelja dr. Šusteršiča. Njegovo vodstvo je tudi v tem slučaju slovesno izpričano. Ce motrimo samo dejstva sama na sebi in se vprašamo, kaj bi bilo, ko bi bila n. pr. taktika Hribarja in naših liberalcev obveljala, moramo reči: Gorje nam! Težka pot, ki jo kleše naše ljudstvo v svoje politiško in gospodarsko osamosvo-jenje, je za dobro mero naprej dodelana. Ne ustavimo se. Poljski kmet, ki ga je zbližal našemu ljudstvu Jan Stapinjski, pojde odslej ramo od rami z nami. Dobili smo zaveznika, ki nam zagotavlja, da pojde od zdaj naprej delo hitreje in ložje. Oživljena liberalno-vele-nemška zveza! Naši liberalci se s svojo protiškofov-sko gonjo čezdaljebolj razkrinkujejo. Dasi dr. Tavčar po shodih zatrjuje, da ni z zeleno brošuro v zvezi in jo »obsoja <, SO jo liberalci prevedli v hrvaščino in so zdaj izdali celo že II. zvezek, v katerem vežejo dalje umazarije, kojih prekipeva njihova domišljija. Najlepše pa je, da se je našim slovenskim in hrvaškim liberalcem, ki v čistosti in sramežljivosti nimajo para na svetu, pridružil nemški Wolf, ki zdaj z njimi vred tuli pesem o žaljeni nravnosti. Naši liberalci so namreč prestavili najlepši plod svojega uma, zeleno brošuro, v nemščino in jo poslali svojim starini zaveznikom, ki so jo objavili na čelni strani slav-noznane velenemške cunje »Alldeutsches Tagblatt«. Zdaj Velenemci celo obljubljajo, da bodo izdali po naročilu iz Ljubljane tudi zeleno brošuro in jo razširili »unter die ziichtigen deutschen Jungfrauen«. S tem so naši slovenski liberalci postavili svojemu delu krono. Oni, ki so se nad škofovo brošuro, »zgražali«, so oskrbeli prevod svoje zelene brošure v nemščino, da bi s tem pornografskim izdelkom, ki po-tvarja in trga ter s svojo domišljijo one-čeduje posamezne stavke iz škofove knjižice, zanesli gonjo zoper slovenskega škofa in cerkev tudi med Nemce! Za glasilo so si izbrali najbolj strupen protislo-vanski list, »Alldeutsches Tagblatt«, ki tako nečuveno številko za številko sramoti Slovane in stremi za tem, da bi tudi Slovenci prišli pod oblast pruske pikel-havbe! Najprej so se naši slovenski liberalci zvezali s hrvaškimi, zdaj pa so obnovili alianco s stranko onega Schonerer-ja in Wolfa, ki bi najraje vse Slovence v žlici vode potopila. Silno zanimivo pri vsem tem pa je to, da se zdaj »pohujšujejo« tudi oni Velenemci, ki so že tolikrat z VVolfom vred imeli zaradi nenravnosti opraviti pri sodiščih. Slovenski liberalci so zdaj lahko prepričani, da so s svojim zadnjim lopovstvom padli tako nizko, da se ne bodo nikoli več dvignili — ni ga poštenega Slovenca, ki bi mogel imeti najmanjši stik z njimi in noben resnični Slovenec si ne bo več z liberalno stranko rok umazal. Ni zadosti, da ima njih Sokol sta-iosto, ki je prodal slovensko posest Nemcu, ni zadosti, da so vseslovensko-hrvaško liberalno stranko inauguriraii s tem, da so zeleno pornografijo na Hrvaško zanesli, zdaj so se cel6 z Velenemci zvezali, da uprizore skupno gonjo zoper škofa in cerkev, ki jo hočejo v škofu zadeti. Niso si mogli kaj. da ne bi obnovili zveze, ki so jo odnekdaj s čednim Wolfom imeli — saj so v njegovem glasilu svoj čas tudi uprizorili gonjo zoper dr. Šusteršiča in celo našo stranko! Zdaj ko liberalna stranka propada, je staro, s podpisi svojih prvakov potrjeno zvezo z Velenemci obnovila kakor vlačuga. Zato pa jo bo slovensko ljudstvo tudi pognalo, kakor se požene čez prag vlačugo brez vesti in poštenja! »Do tega. da ne moreni prenesti mirno. ker sem se udeleževal, kakor si sam rekel, .resne šale', toda to je vse kaj več.« »Ti si mi dal besedo, da mi ne boš dajal moralnih naukov,« prekme nic Bor-din in se še vedno smeja. »Vedel sem, da sneš besedo. Toda jaz sem hotel le na led speljati sleparja. In to sem tudi dosegel. Cisto vse eno pa mi je, ako si ta negodnik Renč izposojuje svej denar sto od sto. Torej ti je prosto, da ustvariš položaj, kakršen je bil poprej. Ti imaš menico mladega norca v žepu; pojdi v klub, povej gospodu Darsy-ju prav jasno, to ti dovolim, kako sem ravnal, da dobim denar nazaj. Vrni jih naši .žrtvi' in prinesi mi moj ponarejen rubin . . .« »Jaz tudi res grem« sem odgovoril in šel v resnici v smeri proti klubu. Toda ustavil sem sc in se hitro vrnil. Zagledal sem Bordina, ki me je opazoval in se še vedno smejal. »Ne. tega ne moreni storiti. Morda imaš pa le ti prav. Ta tolovaj je hotel tebe okrasti. kakor je osleparil Rene-ja. Dobil je. kar je pošteno zaslužil.« »In da ti popolnoma razprašim tvoje pomisleke, zagotovim ti. da tudi njemu samemu dam nauk. kakoršnega zasluži,« reče Bordin. »Jutri ob isti uri glej da si zopet v klubu. Verjemi mi, da bo kanalja manj zmagos aven, ako mu tu in tam pošteni ljudje dokažejo, da vedo tudi pora-| biti jsto orožje kakor on.« »Priznati vam moram, da sem vkljub Kranjski deželni glavar v Pragi. Praga, 13. nov. 1909. Iz Prage se nam poroča: Zastopniki kranjske dežele so bili v Pragi sprejeti z največjo prijaznostjo. Predsednik deželnega kulturnega sveta češkega knez Bedrich Sclnvarzenberg je povabil deželnega glavarja pl. Šukljeta in dr. Lampeta, da sta prisotna pri zborovanju češkega deželnega kulturnega sveta, ki se je vršilo ravno ta dan. Tu je predsednik pozdravil zastopnika kranjske dežele, in dal na njiju željo poročati grofu Deymu o zanimivi točki dnevnega reda, o stališču deželnega kulturnega sveta glede na izrabo vodnih sil v svrho električnih naprav. Tudi na Češkem se bavijo agrarni krogi s tem vprašanjem, ker jih k temu sili pomanjkanje delavskih moči in potreba poljedelski obrt modernizirati. K tejr točki -je govoril tudi deželni glavar pl. Šuklje, ki je obrazložil, kaj namerava ukreniti kranjska deželna uprava; njegova izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Bilo je pač prvič, da je kranjski deželni glavar govoril v Pragi pred naj-veljavnejšimi zastopniki češkega poljedelstva v tako veljavni korporaciji, kakor je c. kr. deželni kulturni svet kraljestva Češkega. Organizacijo deželnega kulturnega • sveta sta potem dež. glavarju pl. Šukljetu in dr. Lampetu razkazala v podrobnostih za češko sekcijo poslanec dr. Viškovsky, za nemško sekcijo poslanec Zuleger. Tehnični oddelek za vodne zgradbe in melioracije si je ogledal deželni stavbni nadsvet-nik Klinar, med tem, ko je proučeval organizacijo drugih deželnih uradov ravnatelj Zamida. Povsod so bili poslanci in uradniki zastopnikom kranjske dežele z največjo postrežljivostjo na uslugo. Dr. Lampe je obiskal zadružni dom češke poljedelske organizacije, ki je najmogočnejša organizacija v Avstriji. Tam je Slovencem že znani državni poslanec Kotlar predstavil dr. Lampeta drugim agrarnim poslancem češkim, ki so bili tam v večjem številu združeni. Tudi v Pragi stoji seveda vse pod vtisom zadnjih političnih dogodkov. Izborna taktika dr. Šu-steršičeva se v čeških krogih splošno brez ovinkov priznava. Politične in gospodarske vezi med Cehi in Slovenci postajajo vedno solidnejše. To ni več teorija, ampak konkretno medsebojno spoznavanje in zaupanje. Brez fraz. Teh par mesecev stroge parlamentarne vežbe je podrlo mnogo predsodkov. svojemu pomirjenju bil v veliki zadregi, ko sem vstopivši s svojim prijateljem drugi dan v sobo, kjer se je prejšnji večer doigral ta prizor, zagledal Darsy-ja, ki je čakal pri vratih. Sleparju se je brala z obraza neka drznost, ki se je takoj pokazala tudi v njegovih besedah. »Čakal sem na vaju gospoda,« nama je dejal ter se pridružil z neko nesramno brezobraznostjo. »Vi ste dobili stavo, kai ne da?« »Kakšna stava?« vpraša slikar in to z izrazom čudečega se otroka. Želel bi. da ste ga videli in slišali kako je povdarjal besede. »Kakšna stava, no glede vašega prstana« ponovi oderuh in srd mu je rasel. »Ne nadaljujte te komedije, gospod, sicer bi mislil . . .« »Kaj bi mislili, gospod?« reče Bordin. »Vi ste kupili /.a pretirano ceno ponarejeni rubin, o katerem sem vam pred pričami izjavil, da je ponarejen.« Imenoval je mene in četrtega soigralca pri whistu. »Ali ste mi morda kar na slepo plačali deset tisoč frankov za rubin, ki je vreden štiridesettisoč frankov? . . . Sploh pa gospod, kedo pa ste vi?« ln tedaj mu je z zaničevanjem v očeh in z žalitvami v besedah rekel: Ako sc kdo peča s tako trgovino kakor vi in posoja neskušenim mladeničem, ki so v stiski kakor Rene-iu desettisoč frankov pa iztisne od njega podpis na menicj za dvajsettisoč, mora biti le vesel, da jc le od časa do časa prisi-. LISTEK, V pasti. Pilili Bourget. — A. Kalan. , (Konec.) Komaj sva bila izven kluba, zakroho-tal se je kakor prejšnji večer in ponavljal: Kar je, je! Kar je, to je! In slovesno je dostavil: Prepustimo pravico Bogu! . . . »Torej, ali sedaj že razumeš? . . .« In pri tem on prinese iz žepa prstan popolnoma enak onemu, ki ga je ravnokar pred mojimi očmi izročil Darsy-ju za cel šop bankovcev. Potem pa reče: »To je isti prstan, samo v tem je pravi rubin. Moja pokojna stara mati je strastno ljubila dragocenosti; kakor sem ti že omenil. Nikoli se ni ločila od njih tudi na potovanju ne. Njen soprog je bil pa skopuh, to na Poljskem sicer ni navadno, vendar je bil. Zato ji je dal napraviti raznih dijamantov, safirov in rubinov po dvoje in vselej, kadar sta šla na pot, silil jo je. da je vze'a ona seveda nevedoč ponarejene kamne seboj. To je on storil, ker se je bal. da bi ji kdo pravih kje na potu ne ukradel . . . . Tako sem prišel jaz v posest teh dveh prstanov. Ako ga znotraj pogledaš, videl boš, da ima ta majhen križec vrezan, v tem edinem se razločita . . . Včeraj sem imel na roki pravi prstan iu dal sem ga Darsy-ju, rekoč, da je ponarejen. Poštenjak on je seveda tekel naravnost k zlatarju, da preskusi kamen. Zlatar mu je zagotovil, da ie pravi. Darsy je mislil, da sem jaz bedak. Tu sem mu nogo nastavil. On je mislil, da sem jaz sin take rodbine, ki nikdar ne pregleda računa, ki ga treba plačati, še manj pa da preskusiti dragocen kamen? . . . . On se sedaj raduje. norec! V svoji kratkovidnosti je bil prepričan, da sem mu jaz prodal prstan, ne da bi se poučil pri strokovnjaku, ali je kamen pravi ali ne, za deset tisoč frankov, ki pa je med brati vreden štirideset tisoč frankov . . . Pričakujem ga 2a jutri. Toda priznati mi moraš, da som dobro delal. Seveda si ne prisvajam. da sem si sam tega domislil, ker kakor ti znano, sem to bral v spominih, katerih sem ti že omenjal. Šlo se je samo za način.« »Torej je bil rubin, ki si mu ga prodal, ponarejen?« vzkliknil sem naravnost očaran vsled tega razodetja. »Ponarejen, da, popolnoma, kakor mi je bilo čast to tud! povedati Darsy-ju. Tebe pokhčem na pričo, da mu nisem lagal, rekoč: Ta ponarejen rubin je vaš. Ali so to prav moje besede, da ali ne?« »Da, ti si torej ic na videz grel svoje roke ob ogn u, med tem pa si snel pravi prstan in ga nadomestil s ponarejenim, in on je mislil, da je kupil prstan s pravim rubinom.« , »In da me je osleparil. Do kakega sklepa si torej prišel?« Falanga jc lesnejsa m iicpuminicjša. Sorodni elementi čistili političnih, socialnih in gospodarskih teženj, ki so bili doslej ločeni po zračnih in papirnatih stenah, se vidijo enkrat od blizu, se primerjajo, preizkušate. spoznavajo in začno upoštevati, ne le individualno, ampak tudi kolektivno. Tega med avstrijskimi Slovani še ni bilo. Mesto gramat;ke, ki jo že znamo, imamo v rokah budgete, bilance in preštudirane projekte. Dasi je bil obisk zastopnikov kramske dežele le deželnim uradom prig ašen, je sklicala češka podružnica Slovenskega planinskega društva v Pragi, ko je izvedela za navzoče slovenske goste, v hotel »Pariš« svoje člane, ki so priredili kranjskemu deželnemu glavarju v čast prijateljski sestanek. Prišli so med drugimi: člana gosposke zbornice dr. Mattuš, vrhovni ravnatelj češke deželne^ banke, in dvorni svetnik dr. H.ava, dr. banda. žiž-kovski župnik Sitnar, predsednik »Krešt-janske akademije«, predsednik češke podružnice »Slov. planinskega društva«, vseučiliški profesor dr. Chodounsky, deželni svetnik dr. Mareš, mnogo deželnih uradnikov i. dr., sami častivci naših lepih gora, ki prihajajo vsako leto k Slovencem j na počitnice. V prijateljskem razgovoru ie minul ta lepi večer z marsikatero krepko besedo na čast kranjski deželi in njenemu glavarju in slovensko-češki vzajemnosti, ki se je v teh dneh splošnega političnega napetja še bolj razvila in utrdila, de iri zavode in se oglasili v raznih ministrstvih zaradi kranjskih deželnih zadev in večjih reform in akcij, ki se nameravajo pri nas izvesti. Z Dunaja so odpotovali v Prago. Ker leži vrhovni maršal knez Lob-kovic bolan, -jih je sprejel deželni odbornik grof Schonborn. V Pragi proučujejo zlasti deželno banko in hipotečno banko, češki deželni kulturni svet, tehnične urade in zlasti deželno službo za melioracijo poljedelstva. Ogledali si bodo še deželno upravo v Sleziji in na Moravskem. Obletnica neuspehov. Ljubljana, 15. nov. 1909. Danes je ravno eno leto, ko je postal avstrijski ministrski predsednik Rihard baron Bienerth. Oseba Bienerthova ni ne-simpatična. Kot politik pač Bienerth m imel sreče. Leto njegove vlade je izgubljeno leto za našo državo. Nepristranost je napisal na svojo zastavo, dejansko je popolnoma zašel v roke Nemcev, ki so ga prisilili, da vlada proti Slovanom. Ravno nasprotno, kar je nameraval, je napravi!. O položaju danes daje pojasnilo naš današnji uvodnik. Nemški listi že nagla-šajo, da brez izpremembe vlade ne bo šlo. »Grazer Volksblatt« n. pr. piše, da tudi krščanski socialci ne nasprotujejo izpremembi vlade, a da naj se dobi način, ki izključuje osramočenje nemških svobodomiselnih strank. Dr. Steinvvender tudi napoveduje, da sedanjemu ministrstvu ne bo potrebno pošiljati novoletnih vizitk in da bo šlo rakom žvižgat. Dr. Stein\vender tudi pove, da ima vojna uprava primanjkljaja 200, civilna pa tudi 200 milijonov. Velika je res zmožnost sedanjega finančnega ministra! Vsi nemški listi, tudi tisti, ki zobljejo iz vladnega dispozicijskega zaklada, pripovedujejo, da smo pred osnovo vlade. V zadnjem času je nemško časopisje tekmovalo med seboj z raznimi neresnič- Ijen stvar povrniti in sicer prisiljen na kolikor mogoče lep način . . . Ako pa mislite. da ste upravičeni pritožiti se v tej zadevi, vzeli bomo kot sodnike člane klu-bovega odbora, ker se ;e vse tukaj izvršilo. Ali vitega nočete? Tedaj pa opustite take nevredne kupčije in bodite veseli, da ste dobili deset tisoč frankov, ki ste jih res posodili gospodu M. in imate poleg tega še ta prstan za obresti. Jaz ga vam pustim — za vašo zbirko. Dobili ste s tem gotovo svojih sedem od sto, ker zagotavljam vas, ta okvir je res nekaj redkega.« »Ali ste kedai v svojem življenju ubili kakega modrasa s svojo palico. Njegova nevarno stlačena glava ne kaže bolj izrazito obnemoglega srda, kakor ga je kazal elegantni Darsy na svojem božjastno skrivljenem obrazu ko mu je slikar kakor rabelj govoril. Res kakor rabelj je stal pred njim in Darsy se ni mogel vzdržati pred njim. Hipoma je izginil iz sobe. In Bordin mi je rekel z zadoščenjem, ki mu ie odsevalo iz oči: »Nič ni odgovoril. Ti si ga videl. Nikar mi torej več ne reci, da sem imel morda prav, marveč kar naravnost reci, da sem imel prav.« »Da, ti si imel prav,« sem mu pritrdil. Ali so imeli prav La Fontaine. slikar in gledališčni igralec — ali ima prrv general Turenne, ki je ostal mož beseda tudi nasproti tatu. »To so tatovi,« dejal je. »jaz sem pa Turenne ... Tu je dovolj snovi še za daljše razgovore, kakor je ta dogodek, ki sem ga pripovedoval pri omiju gos^c M. To pa ti, čitatelj razsodil :;;mi poučili. Celo »Neue Freie Presse«, ki jc časih slovela, da zavoha, ako hoče, vse tajnosti, je ostala brez informacij in si je zato morala izmišljati najrazličnejše stvari. Slična izmišljotina je tudi vest nemških listov, da »Slovanska Jednota« zahteva v ministrstvu šest portfeljev. »Slovanska Jednota«, ki je bila prašana za pogoje, ni storila nikakega konkretnega sklepa o svojih pogojih, ker »Slovanska Jednota« stoji na soglasnem sklepu, da ona nima staviti nikakih predlogov glede razvozljanja krize, kajti ona je opozicija. Če se računa na njeno sodelovanje ji bodo predložili predloge, če se nanjo ne računa, bo ona tudi vedela, kaj ji jc storiti. »Slovanska Jednota« vstraja pri znani svoji prvotni resoluciji. Dr. Šusteršič je to naznanil načelniku poljskega kluba. | Poljski klub ima v petek sejo, da sestavi predloge strankam. Jutri, v torek, se posvetujejo o taktiki nemške stranke. Rekonstrukcija kabineta. Praga, 15. nov. »Narodni Lisly« pišejo, da je politiški mir, ki je od torka sem zavladal, le navidezen in da se zato j tembolj vneto dela za kulisami. Rekon- j strukcija Bienerthovega ministrstva, da je sklenjena stvar in se skuša doseči potoni sporazumljenja, ki da meri tudi na to, da se omogoči mirno parlamentarno zasedanje do Božiča. Rekonstrukcija bo baje samo provizorna, definitivno pa se bo ministrstvo preosnovalo šele spomladi. Baje bo grof Stiirgkh prevzel ministrstvo za notranje zadeve. Praga, 15. nov. »Čas« tudi piše, da je ministrski predsednik baron Bienerth pooblaščen v ugodnem trenutku izvesti preosnovo svojega kabineta. Ta tre-notek bo takrat nastopil, ko bo Glabinski končal svojo posredovalno akcijo, ki se mu bo najbrž posrečila. Kakšna bo ta rekonstrukcija, ni znano, toliko pa je gotovo, da se Čehi na^1"' te rekonstrukcije ne bodo udeležili, marveč le eventualno kabinetu Bienerth III. dovolili do Božiča premirje. Grof Stiirghk — mož bodočnosti? Praga, 15. nov. »Prager Tagblatt« sodi, da bo vsled zadnjih dogodkov v Poljskem kolu Bienerth demisioniral in da mu bo nasledoval grof Stiirgkh. Cesar bo Stiirgkhu baje poveril nalogo, da sprijazni avstrijske kroge z idejo koncesij Mažarom. Kaj sodijo o Bienerthovem skrivanju za krono? Praga, 15. nov. Podpredsednik gosposke zbornice knez Maks Egon Fiir-stenberg je dejal o znanem Bienerthovem skrivanju za krono: »Jaz mislim, da baron Bienerth ne bi bil smel poslati dr. Dulembe h cesarju. Razmere so take, da angažova-nje krone prekorači meje tega, kar se imenuje državna modrost. Danes, ko je moralo Poljsko kolo napačno reproducirani izrek krone popraviti, je to čisto jasno. Mladočeški izvršilni odbor o položaju. Praga, 15. nov. Včeraj se je vršila v Pragi konferenca širšega izvršilnega odbora mladoČeške stranke, pri kateri je o položaju poročal dr. Kramar. Poročalo se je, da se v kratkem kabinet izpre-meni, vendar pa o obliki ni prav nič gotovega. Gotovo je le, da se »Slovanska Jednota z vlado barona Bienertha ne pogaja. Ta sklep je odbor veselo pozdravljal in odobraval ter izjavil, da obžaluje, da vlada krono napačno informira in izrekel dr. Kramaru ter mladočeškim poslancem zaupanje. Za jasnost. (Iz Š1 ;'"V'.ievega govora v »Poljskem kolu«.) V »Poljskem kolu« je izvajal v odločilni seji poslanec Stapinski med drugim sledeče: (Glej uvodnik.) Nasprotujem, da se odgodi politična razprava, kakor se je sklenilo dopoldne. Ko se je sklepalo, nisem bil navzoč, ker sem moral na pošto. V moji nenavzočno-sti so glasovali sicer člani Poljske Ljudske Stranke, naj se odgodi razprava. Proti sklepu moram ugovarjati, ker bi škodovalo odgodenje država in Galiciji. Zavlačevanje krize bi pvozročilo § 14 ali pa brezpravno stanje, kar moramo državi ine Galiciji v korist preprečiti. Zavlačevanje bi še bolj otežilo rešitev. Nemške stranke bi se še bolj razburile. Danes žc nasprotujejo vsaki izpremembi vlade. To mora povzročiti odpor pri »Slovanski Uniji«. Neobhodno je zato potrebno, da zavzame Poljsko kolo jasno stališče, da se razmere hitre še sanirajo. To bo koristilo tudi Poljskemu kolu, v položaju, ki ga je ustvarila Dulebova avdijenca. Poljsko kolo ne more dopustiti, da bi mu očitali, češ pripravljen je podpirati vsenemške zahteve. Vsem krogom mora jasno izjaviti, da ga za to ne pridobe, kar je posebno zdaj potrebno, ko zahtevajo Nemci v Galiciji nemško učiteljišče. Dolžni smo vladi jasno povedati, da ministrstva v sedanji sestavi brez zastopnikov Čehov in ostalih Slovanov ne moremo in ga ne bomo podpirali. Znam, da tako, kakor jaz, misli celo Pojsko kolo, a jasna in hitra izjava omogočit e, da razišrja nemško časopisje drugačno mnenje. Tako daleč celo gre, da sumničijo celo »Poljsko Ljudsko Stranko«, češ da hočemo izpremeniti svoje stališče. Izjavljam, da se naše stališče na ni-kak način ne more izpremeniti. V Avstriji se nc more vladati proti Nemcem a tudi ne proti Slovanom. N'kdar Poljaki ne bomo govorili, da se to zgodi. Dosedanjo politiko »Poljskega kola« smo trpeli, ker smo sbdili, da se kmalu izpremeni. Ako se pa pokaže, da večina Poljskega kola sodi drugače, lojalno izjavljam, da tega ne bomo mogli prenašati in da smo pripravljeni vporabiti vsa sredstva, da pripomoremo zmagi pravice. ItalfiansM general za irredenfo. V četrtek je bila v Bresciji (v Italiji) velika vojaška svečanost, na kateri so blagoslovi.i novo zastavo konjeniškega polka »Aquila«. Zbranemu vojaštvu in ljudstvu je poleg drugih govoril tudi general konjeništva A s i n a r i D i B e r -n e z z o , poveljnik III. armadnega zbora. V Rimu so se hudo prestrašili generalove ekstemporacije; ministri so se takoj zbrali na posvetovanje, ki mu je bil rezultat ta, da so generala poslali — v pokoj. Stvar je morala biti torej precej huda. In res. v »Corriere deila sera« nahajamo generalove besede, ki jih dobesedno posnemamo. Kaj je vendar povedal Asmarj, da so ga kar čez noč vpokojili, kakor starega, nerabljivega Asina? (Asino-osel.) »Z najživejim zadovoljstvom — rekel je general — vidimo sedaj trobojnico, kako jo visoko drži eden najizbranejših evropskih vladarjev in jaz si predstavljam našega kralja na Gran Sasso d' Italia (najvišja gora v Italiji), kjer vihti trobojnico, obračaje svoj pogled proti vzhodu, kjer toliko bratskih mest gleda s hrepenenjem na leva Sv. Marka, pričakujoč svoje osvoboditve.« Potem je rekel general, obrnjen k častnikom: »Iz te vojašnice odpirajo se vašim pogledom griči, napojeni s krvjo tolikih junakov in nedaleč leže neosvobojene dežele, ki čakajo vašega dela. Akvilanske žene so nam napravile zastavo, da jo boste znali obrniti k solncu zmage; tradicije eskadronov., ki tvorijo polk »Aquila«, so slaven zalog, ki ga morate vedno imeti v spominu: njih imena naj vas v miru in boju spominjajo sijajnih, vzgledov, katerim morate vedno Častno slediti.« Nato je general pozval tretji vojni zbor, da naj bo pripravljen za vojsko proti Avstriji. Tako je general izpraznil svoje srce fn svojo dušo. Nas ni nič presenetilo to Vbjevito razpoloženje italijanskega generala. Duh Garibaldija živi v italijanski vojski in vsa vojaška politika Italije stremi ravno za tem, da bi se uresničili ideali Garibaldincev, ki pravijo, da Italija ni še dovršena! Čudimo se pač nekemu drugemu: politiki Dunaja nasproti »ireden-tevskim« deželam, nasproti naši domovini! Mi pravimo samo to-le: preziranje Jugoslovanov od strani Dunaja in konser-Viranje fikcije italijanstva naših dežel, znači pomoč k uresničenju načrtov, ki jih jc v četrtek zopet enkrat neoprezno izdal italijanski general Asinari. Slovensko gledališče. * Opereta »Umetniška kri« je v so- boto.zvečer izborno zabavala številno občinstvo. Lahkoživost. s katero je prepojena, značilni dunajski žaner, v katerem se giblje, in humor v tej sicer ne baš duhoviti, vendar tudi ne banalni igri, omili »Umetniško kri« poslušalcu. V glasbenem oziru ni nič posebnega, da, onih lahkotnih melodij, ki nehote ostanejo človeku v spominu in ki jih potem več ali manj časa slišiš peti in žvižgati, pogrešamo v tej opereti. Težišče leži v ulogi Nellyni. Pristna subreta tu poljubno lahko razodeva ognjeviti temperament Nellyn, ki se srečava s komično abotnostjo Kozoroga. Obe ulogi sta zapeljivi v tem oziru, da kaj lahko zavedeti preko meje decentnosti v trivijalnost, poleg tega pa je uloga Nelly naravnost naporna. Imenitno jo je izvedla ga. Haderbolčeva, o čemer je pričalo živahno priznanje. Dober partner ji je bil gosp. Povhe, prav dober v maski iu igri gosp. Bohuslav, istotako gosp. Iličič. Posebej zasluži pohvalo dvojica Bukšek. Slednjemu, tako porabnemu in tudi izdatno uporabljenemu igralcu in pevcu bi I se po vsej pravici vendar enkrat smelo poveriti večjo ulogo, v kateri bi mogel uveljaviti svoje odlične igralske zmožno-1 sti. Tudi gosp. Nučič, ki je prav srečno vodil režijo, sc je dobro prilagodil ostalim. Opetovano opozorjenemu na znano napako, mu ie niti več nc očitamo. Zbor ni ravno slabo pel. pač pa slabo plesal, orkester pod vodstvom vrlega gosp. Talicha je bil dostikrat premočan, v godalih se-1 veda prešibek. Tudi oprema jc bila okus- na. tako da utegne ta opereta se večkrat napolnit! hišo. Anton Svetek. lj Slovensko deželno gledališče. Jutri v torek sc igra prvič na slovenskem odru Strindbergova tragedija v treh dejanjih »Oče«. V glavni ulogi ritmojstra nastopi kot gost naš rojak g. Ignacij Borštnik, član hrvatskega deže.nega gledališča v Zagrebu. Poleg n'ega nastopajo v obsežnih ulogah ga. Borštnikova kot njegova soproga Lavra, gdč. VVintrova kot njegova hči Berta, dr. Ostermarka igra gosp. Skrbinšek in pastorja gosp. Danilo. — Predstava se vrši na par. STRAŠNA OPUSTOŠENJA NA ANTIL-SKIH OTOKIH. Nevv Y o r k , 15. nov. Iz otoka Haiti se poroča, da je otok veliko trpel vsled potresa. Otokovo obrežje je skoro povsod spremenilo svojo obliko. Številna mesta so razrušena. Veliko ljudi je zgubilo življenje in škoda je velika. Porte an Pasa je v razvalinah. Genaves, pomorsko mesto na vzhodni obali otoka, je potres zenačil z zemljo. Opustošenja so grozna. Kaj se je zgodilo v notranji Jamajki, na San Domnigo in drugih antilskih otokih, je še popolnoma neznano, ker so vse zveze pretrgane. Valovje, ki je udrlo na otok, je mnogo krajev popolnoma uničilo. Število ljudi, ki so izgubili življenje, se lahko ceni na stotine. Kot se iz Porte au Prince poroča, je potres tako stresel Haiti, da se je gibal cel otok. Velikanski valovi, ki so se dvignili čez otok, so bili čez 6 čevljev visoki, in veliko število hiš na severnem obrežju so naravnost odplavili. Veliko je tudi trpel otok San Domingo. Obrežje tega otoka je popolnoma spremenilo svojo obliko. Potres in velikanski morski valovi so silno razdejali pokrajine. Vse polno trupel, ljudi in živali, pokriva tla ter okužuje zrak, da se je bati kuge. Gospodarska škoda se ceni na nešteto milijonov. Vse brzojavne zveze so razrušene. — Potres in orkan ni samo razsajal na Jamajki, ampak na vseh antilskih otokih. Znanost ln umetnost. * Nabiranje krajeplsnih imen. V poslednjem času (od meseca julija do srede novembra) so »Matici Slovenski« zbirke izročili naslednji gospodje: C. kr. šolski svetnik Anton Šantel, prof. v p., v Gorici; Iv. Demšar, nadučitelj v Šmarjeti; Ivo Feinig, učitelj v Tunelu pri Pliberku; Fran Podkrajšek, kontoarist v Kamniku; Al. Trstenjak, cand. iur. v Celju; Mih. Kosec, nadučitelj v Dragatušu; Ivan Kocijančič, nadučitelj v Bušeči vasi; Iv. Prijatelj, Fr. Čoš, Anton Bregar, dijaki I. drž. gimnazije ljubljanske (po g. prof. dr. Zmavcu); Srečko Luštrek, Vinko Lavrič. dijaka II. drž. gimn. ljubi, (po g. prof. Westerju); Pavel Strmšek, Fil. Omladič, Bruno Flis, Jurij Rajh, Kr. Lončar, Stan. Pere Makso Šri-bar, Fr. Juhart, dijaki celjske višje gimnazije (po g. prof. Mat. Suhaču); Fr. Ferič, dijak goriške gimnazije. »Odsek za nabiranje krajepismh imen« izreka v imenu Matice Slovenske vsem gospodom nabi-rateljem in posredovalcem iskreno zahva-Io za njih trud in prizadevanje. Ob enem prosi vse tiste gospode, ki so že pred dali-šim časom prevzeli nabiranje krajepisnih imen v svojih krajih, naj blagovolijo kmalu poslati svoje zbirke tajništvu Matice Slo* venske. Dnevne novice. + Pohujšanje. Slovenski liberalci so o škofovi brošuri čuda hitro umolknili; prvič smo jih mi pošteno udarili po farizejskih ustih, potem pa imajo velikansk škandal v lastnih vrstah, namreč Oraž-novo afero. Slovenski Sokol ima starosto, ki je prodal slovensko posest Nemcu in »slovenski« sokoli so ga. dasi se je on sam smatral vsled tega za kompromitiranega, vnovič izvolili za svojega starosto. To je material za resnično pohujšanje za vso slovensko javnost, ki ima zdaj kaj lepe pojme o narodnosti slovenskih sokolov, »avantgarde« propalega smrdljivega kranjskega liberalizma. To je pohujšanje, nad katerim se zgražajo stari in mladi, naši ljudje in tisto malo liberalcev, ki se niso svoje narodnosti v Aurovih sod;h izgubili. Nič ne pomaga, da zdaj liberalci svojo zeleno gnojnico odtakajo v »AH-deutsches Tagblatt«. za katerega so preskrbeli prestavo svoje zelene pornografske knjižure v nemščino, podčepn ca Oražnovega piva smrdi na Slovenskem dalje. Ne bilo bi zato napačno, če bi kdo poslal v »Alldeutsches Tagblatt« poročilo, kako se je vršil shod onega sokola, na katerem se je dr. Oražen v priznanje zato, da jc prodal slovensko posest nemškemu kapitalu in storil tak naroden greh, kakršnega so slovenski sokoli že vajeni, izvo-lii zopet za starosto! Takega narodnega pohujšanja res še ni bilo na Slovenskem, odkar sta svoječasna starosta slovenskega sokola podpisala pogodbo z Nemci. -I- Orel se je nsutnovil vccraj, 14. C ni. na Brezovici pri Viču. Po popoldanski službi božji se je zbralo do 60 fantov in mož pred župniščem. Brat Janko Hočevar, zastopnik «Zveze Orlov« je pojasnil v svojem govoru pomen in namen Orla. Govoril je tudi mladenič Jožef Krof iz Šmarjete pri Pliberku, kateri je sedaj na mladeniškem tečaju. Podal je jasno sliko o žalostnih razmerah koroške slovenske mladine. K ustanovitvi prihiteli so tudi vrli Orli iz Viča. K novemu odseku je pristopilo 23 rednih članov. Na zdar! + Za zanemarjeno mladino. Deželni odbor kranjski je v svoji seji dne 25. septembra t. I. sklenil pošiljati od sedaj naprej, dokler ne ukrene kaj drugega, na Kranjsko pristojne dečke, kateri niso še izpolnili 14. leto in so določeni v p o b o 1 j-šš e v a I n i c o prisilne d e la v n i c e, v salezijanski zavod na Rakovniku. S tem važnim sklepom sc je naši nedorasli šoloobvezni mladini končno zaprl vhod v žalostno poslopje prisilne delavnice in se storil prvi korak k prepotrebni preosnovi poboljševalnega oddelka. i+ Iz kranjskega deželnega odbora. Po sklepu deželnega odbora kranjskega so odpotovali deželni glavar pl. Šuklje, dr. Lampe, ravnatelj deželnih uradov Zamida iin stavbni nadsvetnik Klinar, da prouče pri nekaterih drugih deželnih odborih uredbo uradov in razne naprave. Na Dunaju jih je sprejel deželni odbornik Sturm. Ogledali so si nižjeavstrijske deželne urade in zavode in se oglasili v raznih ministrstvih zaradi kranjskih deželnih zadev in večjih reform in akcij, ki se nameravajo pri nas izvesti. Z Dunaja so odpotovali v Prago. Ker leži vrhovni maršal knez Lob-(kovic bolan, jih je sprejel deželni odbornik grof Schonborn. V Pragi proučujejo zlasti deželno banko in hipotečno banko, češki deželni kulturni svet, tehnične urade in zlasti deželno službo za melioracijo poljedelstva. Ogledali si bodo še deželno upravo v Šleziji in na Moravskem. + Kanonično umeščena sta bila danes čč. gg. Val. Bernik na župnijo Komendo in Anton Merkun na župnijo Homec. + Odlikovanje. Vič. g. Mihaelu Saje, kn.-šk. duh. svetniku in župniku v Štangi je podeljena častna svetinja za 40-letno zvesto službovanje. + Na Sorci je bil včeraj popoldne ob 3. uri v stari šoli izborno obiskan shod S. L. S. Govoril je na njem o političnem položaju posl. Demšar, zadružni inštruktor Krištof pa o izboljšanju pašnikov. -f Nadomestna volitev za deželni zbor goriški. Namestništvo je določilo, da se bo vršila nadomestna volitev enega poslanca v deželni zbor iz splošne kurije na mesto umrlega poslanca Jeriča na dan 19. d e c e m b r a t. 1. Eventuelna ožja volitev pa se bode vršila dne 28. decembra. — Obletnica Št. Janške železnice. Danes, 15. t. m. obhajamo obletnico, odkar je stekla nova Št. Janška železnica, ki se dobro rentira. Le zaseka v Zijavnici je požrla že precej tisočakov. Pa še ni vse dodelano. Posestniki tudi še vedno čakajo na plačilo za zemljišče in godrnjajo, ker ne dobe denarja. — Mirnska graščina je prodala mate-rijal iz stare, zapuščene opekarne Šircelj-nu iz Sotle za 100 K. Škoda, da ni podjetnika, ki bi nadalje žgal opeko, ki se tu zelo lahko izvede. — Pot proti Sv. Heleni so Mirnci prav dobro nasuli, vsak svoj odločeni del. Tako je prav! Kosati bi se morali, čegava ^ot bo boljša. Mirna se vzdiguje iz blata. Se »gasa« je sedaj snažna. Ta župan dobro dela. —■ Na deželni kmetijski šoli na Grmu sta razpisani dve strokovni učiteljski mesti in sicer eno za sadjarstvo in zelenja-darstvo, drugo pa za splošno kmetijstvo. Po enoletnem zadovoljivem provizorič-nem službovanju, se strokovni učitelj, ki bo do tačas dovršil preskušnjo o učiteljski sposobnosti, nastavi definitivno. S tema mestoma so združeni prejemki VII. plač. razreda deželnih uradnikov in sicer letne plače v znesku 2200 K in aktivitetne doklade v znesku 672 K in pravica do napredovanja v višje plačilne stopnje oziroma plačilne razrede in sicer do V. plačilnega razreda deželnih uradnikov, kateri je popolnoma enak VIII. plačilnem razredu c. kr. državnih uradnikov. Prošnje s prilogami je vložiti pri deželnem odboru voj-vodme kranjske v Ljubljani do 1. decembra t. I. Službi bo nastopiti s I. januarjem 1910. Od deželnega odbora vojvodine Kranjske v Ljubljani, dnč 11. novembra 1910. — Nesreče. Na Koroški Beli je Matevž Ravnik, tovarniški delavec, s tako silo na svojem bicrklu ob belem dnevu priletel k zaprti železniški rampi, da ie zlomil rampo in svojo nogo, kolo pa je ostalo nepoškodovano. Ravno ondi jc bil prisilni delavec Jan. Freimann, rojen Tirolec, pri vožnji kamenja do smrti pomečkan. — Novoustanovljeno katoliško slovensko izobraževalno društvo v Dravljah Priredi prihodnjo nedeljo, 21. novembra, popoldan ob 4. uri v društvenih prostorih V. Dravljah pri Alojziju Kunovarju »pri Pežjakfl« svojo prvo veselico s petjem in igro »Prepirljiva soseda« in šaljivo dražbo. Prijatelji in somišljeniki se vljudno vabijo. š Umrl je v Gorici podtajnik trgovske in obrtne zbornice, Alojzij Boškin. Pokojni, ki je bil tudi mestni starešina, je bil sin slovenskega črevljarja iz Mirna. — Dopust je dobil vsled bolezni kaplan Janez Lomšek v Starem trgu, pol. okraj Črnomelj. — Za dvanajst kron je prodala svojega otroka v Trstu, kot smo že poročali, v Italijo pristojna Ana Zampari. Vsled predbacivanja otrokovega očeta, je Zampari zadevo naznanila policiji, toda »kupec« se je že odpeljal z otrokom v Ale-ksandrijo. Ondotni italijanski konzul mu je otroka vzel in ga poslal nazaj v Trst, kjer so ga izročili »ljubeznjivi« materi. — Na smrt obsojen. Rovinjski porotniki so bsodili na smrt 46 let starega, do sedaj še nekaznovanega strojnika Iv. Hancieha, ker je svojo konkubiuo 25. julija v Pulju na cesti z nožem umoril. — Usodepolna zamuda. Neki enoletni prostovoljec graškega artilerijskega polka se je bil do devetih zamudil in je ravno po mirozovu prišel domov. Da bi ga inšpekcijski častnik ne ujel pri vrat'h, je splezal preko hlevnega zida, pri tem pa je padel globoko dol, da je smrtnonevarno ranjen obležal. Boljša bi pač bila neznatna kazen. — Pristop h katoliški veri. Bivši bovški občinski zdravnik, dr. Ernst Fiirth, žid, pristopil je h katoliški veri in bil dne 9. t. m. v Rimu krščen po kardinalu Fran-cescu de Paula Cassetta. Botra sta mu bila papežev tajni komornik grof Lippay (pri krstu) in škof Szathmer-ski dr. Boromisza (pri birmi). Po svetem obredu peljan je bil k Nj. Svetosti v avdijenco, kjer mu je bil podeljen papežev blagoslov. Skoro gotovo pristopi tudi njegova na Dunaju bivajoča družina h katoličanstvu,- — Lov na ciganke. — V soboto je orožniški stražmojster Pahor aretiral šest cigank, ki so po deželi kradle kakor srake. Pri njih je našel več oblek in drugega blaga. Kdor kaj pogreša, naj se zglasi v občinski pisarni v St. Andrežu, kjer je razstavljeno vse ukradeno blago. — Iz kranjske okolice. Stekel pes se je klatil v ponedeljek po smledniški okolici in v Kranju. Ogrizelje nekaj psov in popadel enega dečka. 20 psov so v četrtek pobrali in postreljali od Smlednika do Kranja, bolnega dečka so odpeljali na Dunaj na opazovalno kliniko. — Sv. Martina dan je bilo krasno vreme. Zjutraj močna slana. Toplomer — 2", čez dan + 4°. Vremenjk 733 mm. Gore čiste. Solnce cel,dan. Sever prevladuje. Danes, 12. nov. mlaj. V 48 urah se nadejamo snega po 100-letni pra-tiki. Kmetovalci še prav pridno spravljajo steljo, repo, zelje in zadnje poljske pridelke. — Divji zajec v našem lovu ima sedaj ure štete. Naši lovci so planili nanj z vsem veseljem. Dobro jih podirajo in pobirajo. Prav je. V Ljubljani so menda komad po 1 K 60 do 2 K. (Ravno še enkrat dražji pa res! Op stavca.) Le po njih, saj bo drugo leto zopet nova zalega. Veveric je po gozdih toliko, da jih pastirji kar s palicami pobijajo. Tudi nekaj polhov se je že priklatilo v naše gozde. Za fazane in jerebice je pa Sorško polje tako obljubljena dežela! — Osebna vest. C. kr. glavarstven kancelist Jurij Hočevar je premeščen iz Radoljice v Ljubljano, na njegovo mesto je imenovan c. kr. narednik Anton Šega. — Slovenskemu čebelarskemu društvu je dal deželni odbor 400 K podpore. — Sin iz Amerike. K kmetici Mariji Zupančič iz Jelenke v brežiškem okraju, je prišel nek 16-letni fant. ki je dejal, da je njen sin, ki ie pobegnil pred dvema letoma, sedaj v Zagrebu. Če more preskrbeti 100 kron, bo preskrbel, da se snide z sinom. Oba sta se nato peljala v Zagreb. Na kolodvoru v Brežicah je izročila Zupančičeva neznancu denarnico s 100 kronami, ker jo je pregovoril, da lahko izgubi vsoto. Ko sta prišla v Zagreb, je peljal fant Zupančičevo na Jelačičev trg ter odšel v neko vežo. Rekel ji je, naj ga počaka, da bo obvestil sina o njenem prihodu. Zupančič, kateri se je zdela stvar sumljiva, mu je sledila ter opazila, kako se je sestal z nekim drugim mladini fantom in dekletom ter so šli vsi trije na kolodvor. Ker se je že mračilo, sta mogla fanta pravočasno uiti, dekleta pa so zaprli. Drugi dan pa je ista usoda doletela tudi oba mlada sleparja. — Umrl je v Truškah pri Kopru Valentin Kocijančič, tast sedanjega župana, v starosti 82 let. Pokojni je bit 19 let zastopnik banke. — Leška pivovarna je prišla v roke posebnega konsorcija, oziroma akcijske družbe. V odboru, ki se je volil na ustanovnem zboru, dne 11. t. m., na Jesenicah, sedi polovica nemških iu slovenskih odbornikov. Značilno je. da za to mešanico napravlja reklamo »Gorenjec«. S tem sc pač nc brani slovenskega značaja Gorenjske. — Odlikovanje. Naučili minister je pooblastil c. kr. dež. šolski svet, da izreče gimnazijskemu profesorju v p. dr. Jožefu Marinku v imenu naučnega ministrstva priznanje in hvalo za dolgoletno uspešno službovanje. — Notarske spremehibe. Justično ministrstvo je prestavilo notarje Jož. Rolir-mana iz Cerknice v Mokronog, Jakob Ko-geja iz Loža v Postojno, Huberta Završ-nika iz Žužemberka v Cerknico in Gregorja Demšarja iz Postojne v Lož. MANIFESTACIJA NA VRHNIKI. Iz Vrhnike se nam piše: Dne 14. t. m. je priredilo naše izobraževalno društvo v društvenem domu javno predavanje, na katerem je predaval logaški kaplan, g. Turšič, o framasonih, njihovem delovanju na Francoskem z ozirom na avstrijske razmere. Pri predavanju je bilo gotovo nad tristo udeležencev, ki so z res vidnim zanimanjem sledili zanimivim izvajanjem. Po predavanju je društveni predsednik pojasnil umetno vprizorjeno gonjo proti g. knezoškofu od strani liberalcev. Navzoče občinstvo je glasno obsojalo početje pravili ljudskih pohujševalcev ter izražalo popolno udanost Presvitlemu. Na predsednikov poziv, naj vsakdo svobodno pove svoje mnenje za in proti, je enoglasno odmevalo po dvorani: čimveoji napadi od naših liberalcev, temvečja naša ljubezen do njega. Zastonj se trudijo . . . Štajerske novice. š Umrl je v Gradcu ifnatični komisar v p. g. dr. Alfred K e r m a v n e r. š Sirovina. Ko je v soboto v Trbovljah 60 let stara An« Krojškova v hiši nekoliko pokašljevala, je pritekel rudar Anton Margole ter jo s sekiričnim ušesom petkrat tako udaril po levi roki, da ji jo jc skoraj vso zdrobil, naposled jo ie udaril pa še po glavi, kjer jo je istotako težko telesno poškodoval. Ko je prišel domov Krojškove sin in zaradi tega čina Margo-leta ostro pokaral, je ta zopet zgrabil za sekirico in še sina tako pretepel, da ga je teško telesno poškodoval. Sina so oddali v trboveljsko, mater pa so prepeljali v deželno bolnišnico. Unbllanske novice. lj Seja odbora S. K. S. Z. bo danes ob osmi uri zvečer. lj Veliko ljudsko predavanje v spomin petstoletnice bitke pod Grunwaldom, kjer so Poljaki premagali Nemce, bo jutri, v torek 16. t. m., točno ob M>8. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Razne prizore iz bitke pri Grunwaldu bodo pojašnjevale krasne skioptične slike, ki so te dni došle s Poljskega. Pri tej veliki ljudski prireditvi sodeluje s poljskimi narodnimi pesmimi moški zbor »Ljubljane«. Vstopnina je 10 vinarjev za osebo. Opozarjamo občinstvo. da je na galeriji prostor za ženske, v dvorani stojišča samo za moške. Za one somišljenike in somišljenice, ki žele imeti boljše sedeže, bodo pred odrom pripravljeni sedeži po 60 vinarjev. Te sedeže se dobi jutri pri blagajni. Vhod k predavanju samo skozi Frančiškanske ulice. lj Dr. Oražnova podčepnlca. V soboto zvečer se je vršil liberalni shod v Pav-škovi gostilni na Martinovi cesti. Udeležilo se ie tega shoda kakih 50 do 60 ljudi. Predsednik vodmatskega liberalnega društva, Bizjak, ie otvoril shod. — Dr. Oražen. kateremu se je očividno poznala slaba volja, je dejal v svojem govoru, da so imeli liberalci »dobro voljo« in »dober namen« delati v deželnem zboru. G. dr. Oražen ima Štefane cvička, katerega so si naročali liberalni poslanci v zbornico, za »dobro voljo« in štinkbombe za »dober namen«. Dr. Oražen (!) je napadal deželnega glavarja, češ, da ni imel prav, da je proti štinkbombarjem krepko rabil poslovnik. Dr. Oražen je dejal: »Nc čudil bi se, ako bi tako delal dr. Lampe, ki do dna duše sovraži vse, kar je liberalno«. Od Sukljeja da kaj takega niso pričakovali. Zato je bilo treba hrupne obstrukcije. Nato se je jezil dr. Oražen zaradi načrta novega volivnega reda. Po znanem načinu je zabavljal cestnemu zakonu, deželni elektrarni in banki. Nato je dr. Oražen spremenil obraz v žalostne gube. Dejal je, da mora odgovoriti na sobotni napad v »Slovencu«. Nc bo sledil tisti osebni polemiki. ki jo uporabljajo nasprotniki. Njegova navada ni na shodili posebno napadati. Naj bodo prepričani klerikalci, da če bodo secirali kot so začeli, bo tudi on seciral na primeren način. Ko se ie pivovarniški kar-tcl osnoval, je bil 011 tisti, ki se jc najdalje branil vstopiti v ta kartel. Tako jc bil prisiljen. da jc vstopil v kartel pivovarnar-jev. Prišli so septemberski dogodki. Vsakemu da knjige na razpolago in tudi »Slo-venčevini« urednikom, da se prepričajo, da ni imel od teli dogodkov nobenega dobička v pivovarni. P 1 i p o z n a I bi tudi pravico, da se ga napada zaradi tega, ker jc prodal pivovarno, ko bi klerikalci sami ne skušali prodati svoje mengiške pivovarne, ki so io hoteli prodati karfehi za r,200.000 "kron, a jo sedaj ponujajo gostilničarjem za 1,400.000 kron. (Čudno, da dr. Oražen ni dejal, da je Mengiška pivovarna storila naroden greh, ker pivovarne ni prodala Nemcem!) Predbacivanju zaradi njegove nekdanje revščine ne bo odgovarjal. Če se drugače ne bo mogel ubraniti, sc bo branil na način, kot se je že marsikdo, namreč z zaušnicami. (Ali bo dr. Oražen rabil v tem boj u tudi nož, s katerim se jc v kost zabodel na Dunaju?) Poživlja na boj proti »klerikalcem«, ki nc poznajo nobenega pardona. Ti bodo vse opljuvali. Dosti žrtev (!) je že padlo. Strah hočejo klerikalci razširiti po vsej deželi. (Dr. Oražen ima precej povoda se bati.) Sveto prisega, da bo hodil po deželi in bo po shodih, kar je v njegovih močeh povsod kazal »strahovlado« Predsednik Bizjak naznani, da mora dr. Z e r j a v o v govor o političnem položaju izpasti, ker je moral nenadoma odpotovati v Celje. Pravijo, da se celo dr. Žerjavu po sobotnem »Slovenčevem« članku ni zljubilo skupaj govoriti z dr. Oražnom. G. S e r k o prediaga resolucijo, v kateri se zlasti protestira proti postopanju deželnega glavarja v deželnem zboru. Čudno,da ni predlagal še zahvale za narodno delo Oražnovo. — Pristaš magi-stratne stranke g. Gerbac trdi, da jc Vod-mat od mestnega magistrata strašno pozabljen. Luči ni, policijskega nadzorstva ni in kanalizacije ni. Razsvetljava se mora pomnožiti. Na celi Martinovi cesti je samo pet električnih žarnic. Blato je tako po ulicah, da je neobhodno potrebno, da se izpelje kanalizacija. Pri oddaji mestnih del naj se ozira tudi na obrtnike vodmatskega okraja. — Dolničar iz Šmartna ob Savi prosi, da se cesta do novega pokopališča izboljša, da ga ne bodo domačini v »Domoljubu« napadali, češ, tukaj naj kaj stori, ki je liberalec in je tako dobro zapisan v Ljubljani. — Jože Kušar trdi, da so luči v Vodmatu take, da se lahko kdo sredi ceste ubije. Pomnoži naj se policijsko nadzorstvo, ki je dosedaj tako slabo, da mora žensko, ki gre po šesti uri zvečer v »štacuno«, vedno spremljati moški. Med splošnim pritoževanjem nad magistratnim gospodarstvom se je shod zaključil. Zborovalci so se razšli s trdnim prepričanjem, da je treba na magistrat poslati druge ljudi. lj Dr. Oražen se je drznil govoriti ter je v soboto pravil maloštevilnim liberalcem, ki ga še hočejo poslušati, da ni imel z 20. septembrom dobička v pivovarni. D r. O r a ž e n je imel dobiček s pivovarno s tem, d a i e to slovensko posest prodal Nemcem! Ce meni g. dr. Oražen. da nas bo ustrašil z grožnjami, se jako moti. Takega narodnjaka bomo brezobzirno dalje razkrinkali! Ni prvi tak narodnjak, s katerim imamo opraviti! Oražnove grožnje le kažejo, da se dr. Oražen sam čuti krivega in da od nas še nekaj pričakuje . . . Tem nižje stoji sedaj slovensko sokolstvo. ki je vrglo od časti staroste dr. Ravniharja samo radi tega, ker se je drznil kandidirati proti magistratnim malikom in se je v svoji neinteligentnosti naselo »Narodovim« lažem, da je dr. Rav-nihar zvezan z Nemci, povzdignilo je pa zopet na stol sokolskega staroste nemško-kuharskega dr. Oražna, ki je slovensko posest dal Nemcu, da je napravil dobiček! V tem tiči nizkost slovenskega sokolstva in to smo hoteli pribiti! Povedali bomo še marsikaj in dr. Oražen naj bo po prvem svojem prihodnjem shodu le pripravljen Je pač nekaj pomenilo, da se je letos pozabilo na Vseh Svetih okrasiti Adamič-Lundrov grob in da je na grobu brlela samo ena svečica uboge mamice, ob ne-okrašeneni grobu pa da so stali -— Oraž-novi Sokoli! li Ne skrivajte se za revščino! Dr. Oražen je hotel v soboto na svojem pod-čepniškem shodku zavijati, kakor bi mu mi očitali revščino. Gospod doktor — mr smo samo konstatirali kako je bilo včasih Vaše sovraštvo do Nemcev, ko ste sprejemali denar od nemške kuharice, kake so bile včasih klerikalne podpore in kako ste v svoji revščini, ko ste pozabili na neko svojo nevesto, dobiii podpore v gostoljubni A uro v i hiši. za kar se sedaj s tem zahvaljujete, da hočete gosp. Aura. ki vas je lačnega sitil, uničiti. Ne revščino. vaš z 11 a č a j smo hoteli razkrinkati in ga bomo popolnoma razkrinkali. lj Sokoli, toliko časa, dokler bo dr. Oražen vaš starosta bodete nosili lepo dišeče ime — Podčepnikl! Kadar izgubite tako kristalno svetli karateristikon sokolskega narodnjaštva kot jc dr. Oražen, ne pozabite izvoliti za starosto podstarosto — dr. Šviglja. Ij V »Rokodelskem domu« je napravilo sinoči Katol. društvo rokodelskih pomočnikov lep Martinov večer s petjem, igro. alias opero in tombolo. Navajeni smo slišati iz teli vrst dober materijal in tudi dobro šolan. V malo akustični dvorani žal ne pride do veljave tako kot bi bilo pričakovati. vendar so želi pevci, med katerimi sta se odlikovala gg. Bajde in Er-inan, obilo priznanja, in ie imel dirigpiit gosp. Gorup priliko se večkrat zahvaliti. V vznešenih besedah je društveni predsednik gosp. A. Stroj vzpodbujevalno in prepričevalno govoril zbranemu občinstvu. katero je glasno pritrjalo gosp. govorniku. V operi «Štirje lovci«, gg. Bajde, Možina, Koželj in Vrečar, smo zaznali več ali manj srečno sestavljen glasben quod-libet, ki je bil dobro izveden. Orkester pod vodstvom gosp. Gorupa se je dobro držal. Ves večer je vladalo med mnogobrojnim občinstvom, med katerim smo opazili dež. odbornika g. dr. Pegana in gosp. kanonika Sušnika. veselo razpoloženje, znak simpatij, katere uživa društvo vsled svojega živahnega delovanja. Upamo, da se je tudi blagajna obnesla. lj Šentpetersko prosvetno društvo — vzor ljubljanskim okrajem. Krasno pro-cvitujoče šentpetersko prosvetno društvo je včeraj priredilo dobrouspeli Martinov večer v dobroznani gostilni pri Flegarju na Zaloški cesti. Večer je družil prijatelje društva v prijetni zabavi. Pri tej priliki se nam zdi potrebno omeniti, da bi naši somišljeniki po drugih ljubl anskih okrajih, posebno v Trnovem posnemali vzgled pogumnih članov šentpeterskega prosvetnega društva. Kar je mogoče v župniji sv. Petra, bi bilo mogoče tudi pod trnovskim zvonom — le nekaj navdušenih, požrtvovalnih mož naj se oglasi. Ako so starejši somišljeniki preobloženi, naj stopi na čelo tega gibanja mladina. Naše uredništvo je pripravljeno pomagati. lj Izid volitev v obrtno razsodišče. V I. skupini je bilo oddanih 565 glasov. Naši kandidati (Premk, Vrtačnik, Bizjak, Zabu-kovec, Novinc, Karu. Znideršič, Čemažar, namestniki. Novšak, Križaj, Mel a, Pečar) so dobili 246 do 248 glasov, socia ni demokrati 134—148 glasov, narodno - delavska organizacija 1—13 glasov. Ker nI dosegel noben kandidat absolutne večine (282 glasov), bo v prvi skupini ožja volitev med našimi in soc. demokratičnimi kandidati. V drugi skupini (mali obrt) je bilo oddanih 553 glasov. Zmagali so soc. demokratje. ki so dobili 321—358 glasov, naša lista je dobila 109—110 g asov. V III. trgovski skupini je tudi oža volitev med kandidati Karu, Premk, Znideršič, Zabu-kovec, Vrtačnik na eni in med Sekuia, Podlesnikar, Drčar. Kovač na drugi strani. strani. Soc. demokrati so delali včeraj z vsem nasilstvom. Psovali, sramotili, preklinjali so pijani rdečkarji, da se je vse kadilo. Nad počenjanjem rdeče svojati so se zgražali celo pametnejši sodrugi. Odločno zahtevamo, da oblast pri ožjih volitvah gleda na to. da se take prizore prepreči! Oopzarjamo, da smejo pri ožjih volitvah voliti le tisti, ki so volili pri včeraj-šni volitvi. Na dan volitve ne sme noben naš volivec ostati doma. Za včerajšnjo volitev od naše strani ni bilo skoro nič pripravljenega. To mora biti drugič drugače! lj Nečuveno kršenje volivne pravice. V tovarni za lep je nek Matevž, ki ima posebno veselje, da ljudi šikanira. Včeraj je imel on službo. Nekateri delavci so se poslužili svojih pravic in šli na volišče za trgovsko in obrtno razsodišče. To je pa moža silno razjezilo. Dasiravno je v tovarni le malo dela in je več delavcev vsled pomanjkanja dela na dopustu, je vendar za včerajšnji dan določil mnogo več dela, kot za druge dni, samo da bi delavstvo ne volilo. Ko so prišli delavci in delavke z volišča zopet v tovarno, pa je Matevž dal najstarejšima delavkama, Rus in Pogačar, delavske knjižice in ju odpustil. Ker pa delavki nista hoteli sprejeti knjižic, je knjižice vrgel na tla. To je bilo seveda navzočim delavcem preveč in so priga-njača Matevža poučili, da se dobe pota, po katerih bo Matevž kaznovan. Delavstvo je bilo solidarno; to je pomagalo, da je Matevž pobral knjižice in preklical odpust. Mi pa opozarjamo državnega pravnika na tega človeka, ki je na tako okruten načm kršil volivno postavo. Upamo, da se bo stvar preiskala in takega človeka primerno poučilo! lj Shod liberalnih obrtnikov na Viču je bil včeraj v gostilni pri I. Oblaku, sedaj A. Marenke. Predsedoval je shodu Fr. Gradišar, klepar na Tržaški cesti št. 13. Glavni poročevalec je bil črevljar Matej Oblak iz Kongresnega trga. Udeležba je bila naravnost velikanska. Gradišar je pred shodom preiskal vse gostilniške prostore, kuhinjo, klet in druge shrambe, da je spravil v zborovalno sobo kak,h 12 ali 15 ljudi. Oblak je v svojem govoru zabavljal nekaj o viških frančiškanih. Kiobasal je tako. da sam ni več vedel, kaj je hotel povedati. Oblak se je v svojem govoru povspel do neresnice, da mislijo frančiškani napraviti svojo tiskarno. Kaj vse je nekaterim dobro za agitacijo! Potem je govoril še Anton Malavašič, ki je pravil, da morajo obrtniki »držati skupaj«. Za Malovašiča je pač lahko držati z liberalci, ko je pod ženskim kuratelom. Ampak taki obrtniki, kot notarski kandidat Tribuč pri dr. Voku in učitelj Maren, ki sta bila tudi na tem shodu, liberanim obrtnikom ne b; Muka kmalu najvišje potrjenje. O izboljšanju pašnikov. Velevažna »je za kmetovalca tudi po stava za izboljšanje pašnikov sploh, katera se je v zadnjem zasedanju sklenila, kakor postava iz meseca januarja tega leta za izboljšanje planin. Po teh postavah je zagotovljena živinorejcem deželna in držav na pomoč. Nadalje pojasnjuje gospod poslanec reformo kmetijske šole na Grmu in govori o nujni potrebi stanovske vzgoje za kmet-ske mladeniče in dekleta. Poroča o gospodinjski šoli v Repn-jah ter o raznih zadevah v okraju. Celo uro trajajoč govor so zborovalci z zanimanjem sledili ter pokazali svoje zaupanje gospodu poslancu ob koncu govora z gromovitimi živio-klici. Spillniaiinove povesti vplivajo med vsemi drugimi najbolj blažilno na otroška srca in jih navajajo k ubogljivosti, resnicoljubnosti in krepostnemu življenju. !j Katoliška Bukvama priporoča za predavanja povodom papeževega jubileja 21. novembra t. 1. »Društveni govornik«, I. zvezek, kjer je govor: »Papež Pij X. — apostol vere in ljubezni«. (Spisal Al Stroj.) »KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUB-LJANI. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani priporoča cerkvenim pevskim zborom sledeče »Božične pesmi«: 14 božičnih pesmi za mešan zbor. P. Angelik Hribar — P. Hugolin Sattner. Part. K 2—, glasovi po K -—"50. Zveličar nam je rojen za ženske glasove in Offertorium in festo Epi-phaniae Domini za mešani zbor. Fran Ki-movec. Part. K —"40. R i h a r r e n a t u s. Fran Kimovec. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Part. P 3-—, glasovi po K —40. Ta krasna zbirka obsega poleg raznih drugih za Gospodove praznike zloženih pesmi tudi 2 božični, 4 postne, 2. velikonočni itd. Neprecenljive so zasluge Rihar-jeve, ki je položil temelj slovenski cerkveni glasbi; njegove pesmi so pri nas ljubke znanke. G. Kimovec jih je mojstersko preuredil tako, da odgovarjajo današnjim zahtevam in pokazal, kako zamore dobra harmonija povzdigniti še tako preprost napev. Cerkvena pesmarica za Marijino družbo, I del za štiri enake (ženske ali moške) glasove. Anton Grum. Part. 2 kroni. — Ta bogata zbirka obsega poleg raznih udomačenih masnih ali za cerkveno leto prirejenih pesmi tudi 2 adventni, 4 božične, 1 za Novo leto, 2 za Sv. Tri kralje, 2 za Ime Jezusovo, 5 postnih, 3 velikonočne in mnoge druge pesmi. Slovenski ABC v podobah za otroke. 80 vin., vez. 1 K 20 vin. Za Miklavževo darilo prid-Jiim otrokom priporočamo sledeče knjige iz zaloge »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, ki bodo služile naši deci v pouk, pa iej pripravile tudi mnogo veselja in priletne zabave: » A n g e 1 j č e k «. Anton Kržič. Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Dobi se še 15 raznih letnikov, in sicer od letnika 1894 do 1908. Vsak letnik je zase celota in velja trdo vezan 1 K. Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami za otroke. 1 K 60 vin. Kdor hoče svojim otrokom napraviti veselje, obenem pa jih igraje naučiti brati, naj jim kupi te dve knjigi, ki imata lepe, večbarvne podobe, poleg njih pa kratke Pesmice, ki se sliki prilegajo in so prirc-iene za otroški razum in domišljijo. Spillmannovih povesti je ,zsIo 19 zvezkov: ravnokar smo izdali: XVII. zvezek. Obsega: Prvič med 111 d i j a n c i ali vožnja v Nikaraguo. Po-v"est izza časa odkritje Amerike. 60 vin., vezano 80 vin. ., XVIII. zvezek. P r e g a n j a nje indijanskih misijonarjev. 60 vin., vezano 80 vin. Mohorjani! Ko sprejmete letošnje knjige Družbe sv. Mohorja, da= rujte vsak po svojih premoženjskih razmerah 7a naš narodno-obrf^Hni sklad! Telefonska ln brzojavna poročila. VSENEMŠKO TOLOVAJSTVO. Celovec, 15. nov. Otvoritev tambu raškega doma na Brnci so včeraj skušali beljaški Vsenemci šiloma preprečiti. Do dvesto hajlovcev je divjalo pred domom. Vlom je preprečil komisar s štirimi orožniki. Tolpo so vodili domači učitelj iu uradniki državne železnice. Ljudstvo je bilo ogorčeno. Vsenemci so sneli trob.ij-nico. Slavnost se je vendar vršila. Urednik Smodej je v slavnostnem govoru ob navdušenju ljudstva primerno označil to tolovajstvo. PROTINEMŠKE IN PROTIVLADNE MANIFESTACIJE V PRAGI. Praga. 15. novembra. Včeraj zvečer je sklicala narodno socialna stranka protestni shod zoper vlado in nemštvo. Ko je poslanec Fresl omenil krono, je vladni zastopnik shod razpustil, kar-je povzročilo velike tumulte. 2000 udeležencev je na to šlo na ulico, kjer je govoril poslanec Clioc. Dejal je, da če bi sc Bienerth upal v parlamentu pokazati, napravijo češki radikaici tako demonstracijo, da je svet še ni videl. Govornik je na to pozdravljal vrlega Jana Stapitiskega, ki je slovanskim narodom zadnje čase neizrečeno veliko pomagal. Množica je navdušeno vzklikala za Stapinskega. Na Prikopih bi bilo prišlo do pretepa z nemškimi buršaki. da n: trikratni policijski kordon zabranil izbruha opravičene ogorčenosti zoper predrzne nemške fante. BLAGOSLOVLJENJE PRVE ČEŠKE CERKVE NA DUNAJU. Dunaj, 15. novembra. Tu se je včeraj ■blagoslovila prva češka cerkev. ' Pred cerkvijo in v njej je bilo zbrano več tisoč Cehov. Navzoči so bili med drugimi tudi bivši minster dr. Začek, sekcijski šef v kmečkem ministrstvu Popp, sedanji voditelj ministrstva, grof Jan Harrach in drugi dostojanstveniki. Cerkev je stala 500 tisoč kron. od katerih je 200.000 daroval grof Jan Harrach. OGRSKA KRIZA. Dunaj, 15. nov. Ogrska ministra grof Andrassy in Košut sta bila danes od cesarja sprejeta v avdijenci, Andrassy ob 11., Košut ob 1. uri popoldne. VVekerle je bil včeraj popoldne pri cesarju. Odločitve še ni, čuje se pa, da bo sedemmesečna kriza rešena v kratkem, ker bo vladar dal Mažarom nekaj vojaških in gospodarskih koncesij. Dr. Wekerle ostane še na Dunaju. OŽJE VOLITVE V TRSTU. Trst, 15. nov. Pri volitvi namesto od-stopivšega soc. dem. drž. poslanca Pagni-nija je bil včeraj izvoljen laški liberalec dr. Pitacco. TURKI DOMA. Solun, 15. nov. Turški posebni vlak s turškimi izletniki se je včeraj vrnil sem. Izletniki so bili sprejeti z velikimi ovac-jami. PONEVERJENJA V ITALIJANSKI VOJNI UPRAVI. Rim, 15. novembra. Vojaške oblasti v Neapolju so odkrile, da je oskrbnik vojaških skladišč. Rocco Longlii. prodal 50 tisoč vojaških šotorov za 100.000 lir neapeljskemu trgovcu Guiseppe Marini. Oba so zaprli. SVOBODOMISELNI ŠKANDAL. Steinheil oproščena. Pariz, 15. novembra. Porotniki v procesu Steinheilove so v soboto popoldne zanikali njeno krivdo z devet proti tremi glasovi. Porotniki so trikrat po vrsti po-viicali k sebi predsednika sodnega dvora in državnega pravdnika. da bi zvedeli, kaka kazen bi doletela Steinheilovo, ako se jo obsodi. Posvetovanje porotnikov ie trajalo 2inpol ure. Razburjenost občinstva jc bila velikanska. Ko se je proglasilo oproščenje Steinheilove, je občinstvo živahno odobravalo razsodbo. Ko je Stein-leil stopila v sodno dvorano se je odobravanje vnovič ponovilo. Pri proglasitvi sodbe ie padla Steinheilova v nezavest. Zapustila jc sodno palačo ob drugi uri pet minut v avtomobilu. Odšla bo cd a i' na deželo na svoje posestvo. GROZNA NESREČA V RUDNIKU. Slovenci ponesrečili? Cherry, (Illinois), 15. novembra. V rudniku St. Paul Coal Company je nastala -eksplozija. Okoli 400 rudarjev je izgubilo življenje. Rudnik gori. Reševalne poizkuse so opustili. Eksplozija je nastala vsled-tega, ker se je vnel kup sena. 5 ur po eksploziji so prinesli iz rudn. 82 trupel. Ravnateljstvo rudnika izjavlja, da je nemogoče, da bi bili še živi rudarji, katere je zasulo. Ker je nemogoče, napeljati v rudnik vodo, so zaprli vhod v rove, da zaduše na ta način požar, čegar plameni švigajo do površja. Večina ponesrečenih rudarjev so Avstrijci in Italijani. NOVI RUSKI TRGOVINSKI MINISTER. Peterburg, 15. nov. Za ruskega trgovinskega ministra je imenovan ravnatelj državne banke Simažek. RUSIJA PRODALA VZHODNOKITA J - SKO ŽELEZNICO JAPONSKI? Peterburg, 15. nov. Govori se, da je ruski finančni minister Kokovccv prodal vzhodnokitajsko železnico Japonski za ,300 milijonov rubljev. BOMBNI ATENTAT. Buenos Ayres, 15. nov. Tu je anarhist položil bombo pod voz policijskega prefekta. Prefckt in njegov tajnik sta bila tako hudo ranjena, da sta kmalu umrla. Anarhist se je skušal sam usmrtiti, pa se je slabo zadel. VELIKA NESREČA NA MORJU. SIngapore, 15. nov. Tu sta trčila skupaj dva angleška parnika. Potopilo se je blizu 100 potnikov, večinoma domačini. 0 liberalci. ■ Liberalci o ljudstvu. Slovenski li-oeralci poznajo kmečki in delavski stan le takrat, kadar ga rabijo. Rabijo ga pa v prvi vrsti ob času raznih volitev. Tistikrat so liberalci z našimi kmeti in delavci nad vse prijazni, obetajo jim zlate gradove in nebesa že na zemlji, ako volijo liberalne kandidate. Hlinijo se tudi, da so dobri kristjani in da jim ljudstvo raje veruje, si obesijo okolu vratu celo rožni venec. Ko so pa volitve končane, tedaj je pa tudi z vso liberalno prijaznostjo in naklonjenostjo napram ljudstvu proč. Kmet postane zopet zarobljen iu neumen, kakor je bil pred volitvami. Nesramni so liberalci tako, da javno v časopisju imenujejo slovensko ljudstvo neumno (»Slovenski Narod« z dne 1,3. t. mj. Še grše pa piše »Soča«, glasilo goriških liberalcev o priliki padca liberalnega poslanca Štreklja, ki so ga Kra-ševci vrgli: »Slučaj, ki se je primeril drž. poslancu Štrekliu, nima kmalu primere v zgodovini. Ljudstvo, ki je tako fikfakov-sko, nc zasluži, da se njegovi najboljši sinovi žrtvujejo zanj . . . Pravi, rasnični, celi možje morajo z žalostjo zbežati od takega pokvarjenega ljudstva.« Liberalci imenujejo brez sramote naše kmečko ljudstvo neumno, fikfakovsko in tako pokvarjeno, da morajo z žalostjo zbežati od njega. Priporočamo vsem slovenskim libe-alcem, da ubogajo »Sočo« in takoj zbeže od slovenskega ljudstva kam daleč, ma-gari na Culukafersko, kajti čim bolj bodo 'iberalci oddaljeni od slovenskega ljudstva, tem bolje se bo temu godilo. Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo-:: vencev v Št. Ilju! :: Židovska narodna metamorfoza na Ogrskem. Obče znano je, da se judje na zunaj prištevajo vedno tisti narodnosti, ki ima politično moč v rokah; to se zlasti vidi tudi na Ogrskem. Ondi se je pri ljudskem štetju leta 1890. priglasilo za Madžare 75%, za Nemce 23% in za Slovake 1%, leta 1900. sc je prištelo med Madžare že 86%, med Nemce 12% in med Slovake 03%; leta 1906. pa med Madžare celih 90%, med Nemce 72% in med uboge zatirane Slovake 0-2%. Narodna metamorfoza judov na korist rnad-žarstva se torej hitro vrši in bo kmalu popolna — ako med tem politični dogodki ne spremne položaja in ne izvinejo vlade iz rok Madžarov. Potem seveda se bo narodno spreminjanje Židov začelo nanovo. Ribiško društvo v Dalmaciji. V Za- dru se namerava ustanoviti ribiško društvo za celo Dalmacijo, katerega namen bi bil, razpečavati ribe in ribarske proizvode, po potrebi tudi osnovati tvornice za kon-serve s sardelami, tunjevino itd. Društvo namerava organizirati ribiče v posebnih društvih; prirejati ribiške tečaje, na katerih bi se poučevalo o umnem ribarjenju, zdržavanju rib, o delu in popravljanju ri-barskega orodja, ter o vodstvu in nadzorstvu ribarskih zadrug. Prepir v rumunsketn svetem siiiooi,. Poroča se, da je škof Gerazim izrekel v navzočnosti mitičnega ministra Hareta v seji svetega sinoda, kateremu je predsedoval metropolit Atanazij, nad člani sinoda cerkveno prokletstvo, ker so nekateri člani sinoda glasovali za zakon glede cerkvenega sveta, v katerem bi imeli Iajiki več moči kot doslej duhovniki. Škot Gerazim je izjavil, da je izrekel svoj ana-tema samo nad onimi, ki so glasovali za zakon. Med temi sta dva metropolita in nek škof. V ministrstvu za uk in bogo-častje grajajo Gerazimov čin, a sc še ni odločilo^ v kaki obliki bi nastopili proti njemu. Ce se škof Gerazim obrne na cari-grajskega patriarha s pozivom za varstvo kanoničnega prava rumunske cerkve, je tu pomislek, nastop pariarha glede preganjanj Rumunov v Makedoniji. To je izjava ministrstva. Dijaki bogoslovja so se zavzeli za Gerazima in groze s stavko, ako se ga kaznuje na kakršenkoli način. M." I «2»'!«: OJETVJ3. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 15. novembra. Pšenica za april I. 1910 . » „ , , 1418 Pšenica za oktober 1. 1909 . 10 18 £ž za aPriI.......! ! 7-54 Koruza za maj 1. 1910 . 670 Efektiv:---1 Haročajte ..Slovenca"! V Šmariji na Dolenjskem se bo na kose razprodajalo nekdanje s Rozmanovo posestvo, i hiša in drugo gospodarsko poslopje, poleg župne cerkve. Prodaja se vrši v četrtek 18. t. m. ob 9. uri dopoldne. — Skedenj in kozolec se moreta prestaviti. — Kupci se vabite! S 3/7 174 Naznanilo. V konkurzno maso Ferdinanda Trummler v Ljubljani spadajoče dosedaj še ne izterjane terjatve v skupnem znesku K 7605'77 se bodo nez jamstva mase za njih resničnost in iztirljivost potom javne dražbe jroti takojšnemu plačilu na roke oskrbnika mase gosp. dr. Ferdinandu rger, odvetniku v Ljubljani, prodale pri tem sodišču, soba št. 123, dne 19. novembra 1909, dopoldne ob 10. uri. kr. deželna kot konkurzna sodnija v Ljubljani odd. III., dne 10. novembra 1909. 184 Konkurzni komisar. Gostilno M\ " no Bledu i B se takoj odda. m ■ 3187 PovpraSa naj se pri 3—t gospej fini Mayerjevi v Kranju. » e Za delavstvo. Ljubljana, 15. nov. 1909. Gorenjsko krščansko-socialno delavsko društvo je priredilo včeraj štiri shode. Gorenjsko krščansko-socialno delavstvo je na vseli štirih shodili z velikim ogorčenjem obsodilo liberalno-socialno-denio-kraške neopravičene napade na prevzvi-šcnega knezoškofa ljubljanskega in ljubljanskemu višjemu pastirju izreklo neomejeno svojo udanost in zaupanje. Nadalje je delavstvo na vseh shodih zahtevalo, naj avstrijska postavodajna zbornica pospeši posvetovalna dela za uvedbo stare, pereče delavske zahteve: delavskega starostnega zavarovanja. Končno se je na vseh shodih pojasnjeval pomen in namen »Jugoslovanske strokovne zveze«. Vsi shodi so bili prav dobro obiskani. 2elimo, da bi gorenjsko krščansko-socialno delavsko društvo nadaljevalo z vso odločnostjo tako lepo započeto akcijsko delo. Navajamo o shodili nam došla poročila: V Kamnigorlci Včeraj popoldne se je vršil v skladišču žebljarske zadruge v Kamnigorici dobro obiskan shod »Gorenjskega kršč.-soc. delavskega političnega društva«. Shodu je predsedoval tovariš Mikelj, govoril pa tov. Ivan Nepomuk Gostinčar iz Ljubljane o nujnosti starostnega zavarovanja, o Jugoslovanski Strokovni Zvezi in o grdi hinavščini naših liberalcev, ki jo uganjajo glede na škofove brošure, dasi-ravno pa sami ponujajo katnnogoriškemu delavstvu res pohujšljivo zeleno brošuro. Shod je pismeno izrazil prevzvišenemu knezoškofu globoko udanost in z ogorčenjem obsodil grde napade na škofa. Shod je izrekel zaupnico poslancem S. L. S., osobito dr. Susteršiču in dr. Kreku in jili pozival, naj vse store, da se delo v odseku za starostno zavarovanje pospeši. Ko se je župnik Ažman zahvalil govorniku, je Dredsednik zaključil shod. V Kropi Se je vršil včeraj dopoldne v stari šoli ob prav obilni udeležbi naš shod. Zborovanje je vodil tov. AL Mikelj. Govoril je tovariš Ivan Nepomuk Gostinčar iz Ljubljane o starostnem zavarovanju in o Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Shod je izrekel na predlog govornika zaupnico poslancem S. L. S., osobito načelniku dr. Susteršiču in dr. Kreku, sklenil resolucijo, naj odsek za starostno zavarovanje pospeši svoje delo in izrekel globoko udanost prevzv. knezoškofu ljubljanskemu za vse grde in hinavske napade na njegovo osebo. Ko je govornik odgovarjal še na nekatera vprašanja. ie tovariš Mikelj zaključil shod. V Mojstrani. \cL:ai popoldne je bil dobro obiskan shod -Gorenjskega krščansko-socialnega delavskega društva« mojstranskega delavstva. Med navzočimi smo opazili tudi duhovnega svetnika Aljaža. Shod otvori in vodi društven predsednik Frančišek Čebulj, ki je priliitel na shod, dasi žaluje za dvema nežnima otročičema, ki sta ležala na mrtvaškem odru. Poslanec Piber je začetkom shoda ostro šibal počenjanje liberalcev in njihovo ostudno gonjo nasproti prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu. O potrebi delavskega združevanja in o Jugoslovanski Strokovni Zvezi je govoril Moškerc. Tovariša Cebulj in Hafner sta govorila o potrebi delavskega združevanja. Sledila je zanimiva razprava, ki so se je udeležili kaplan Zupančič, Janša, Klančnik Gregor, Kogovšek Matija in Mandelc Josip. Zborovalci so navdušeno izjavili zaupanje in udanost prevzvišenemu ljubljanskemu knezoškofu in obsodili napade na prevzvišenega ljubljanskega višjega pastirja. Shod je zahteval, naj državni zbor kmalu reši postavo o delav-, ^kem starostnem zavarovanju. Na Savi je bil včeraj dopoldne v »Delavskem domu« jako dobro obiskan shod »Gorenjskega krščansko-socialnega delavskega društva«. Otvoril in spretno ga je vodil društven podpredsednik tov. Korošec. V zbranem govoru je ob splošnem pritrjevanju jeseniški župnik Skubic ostro šibal postopanje liberalcev nasproti prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu. Shod je sprejel udanostno izjavo prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu, ki je bila soglasno in z velikim navdušenjem sprejeta. Moškerc je poročal o socialnem zavaro- vanju. o splošnem politiškem položaju in o delu S» L. S. za delavstvo v kranjskem deželnem zboru ter o J. S. Z. Sprejeta je bila resolucija, naj sc pospešijo dela za delavsko starostno zavarovanje v državni postavodajalni zbornici. Razprave sta se udeležila društven tajnik Hafner in tov. Krivec. XXX Kratkim poročilom dostavljamo, da se je na vseh shodih naglašala potreba, da se delavstvo v največjem številu udeleži IV. vseslovenskega delavskega shoda dne 28. t. m. v Ljubljani. * Dr. Gregorij Pečjak, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice katoliške vere. (Cena 2K 80 vin.) — To je prva slovenska dogmatika, namenjena šoli, a dobrodošla tudi drugim, ki se zanimajo za krščanski svetovni nazor. Pisana je v lepem domačem jeziku. Izraz je premišljen in pretehtan. Ker dandanes mnogi dvomijo že o temeljili vere. zato je obdelal dr. Pečjak bolj na široko zlasti poglavji o Bogu in o duši. Logika umskih dokazov, kakor jih razvija on, je neizprosna. Mnogo lepega (o modernih svetovnih nazorih, o stvarjenju, o božji previdnosti, nekaj himen itd.) je del v »Berilo«, ki je dodano knjigi. Zares lepo delo naj bi bilo ne le v knjižnici vsakega duhovnika, marveč v rokah vseh izobražencev. :: Kolekujte vsako pismo z obmejnim kolkom!:: Priporočamo našim rodbinam sJčolinsRo cifiorijo. poslovodja za špecerijsko trgovino, izvežban v občevanju s strankami, z dobrimi priporočili, se išče za takoj ali ob novem letu. Ponudbe, ako mogoče s sliko, prevzame uprava tega lista pod napisom »Poslovodja v mestu.« 3151 l—l Lepo stanovanje v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in delom vrta se odda takoj za november termin na Dunajski cesti štev. 60. 3041 3-1 Razpis službe Z Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. %/7ojbolJ. kosm. Z0b0 čistil, sredstvo _ ____ zdelovatelj G. c3eydl Ljubljana, Spital.-Stritar. ul 7 h VINSKE SODE z hrastovega lesa, nekoliko rabljene, zdrav?, močne od litrov 56/65 „ 100/120 „ 200/220 600/800 nadalje 8 komadov prav močnih, zdravih hrastovih sodov z vraticami v obsegu hit. 36, 36, 39, 39, 40, 46, 42 in 50 ima naprodaj po primerno nizki ceni 295 119-1 tvrdka flV. Hosner & Co, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. Vino po ceni. Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Eoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 22 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 2474 26—1 Takoj se sprejme dobro izurjeni, prodajalka ki govori oba deželna jezika. - Ponudbe s sliko na upravo tega lista pod šifro „Meža". 3160 6-1 „Euodin." na Vačah pri Litiji. Nastop 6. decembra. Oženjen ima prednost. Župni urad Vače, 8. novembra 1909. Ustno voda Specialiteta za kadilce« 3265 Olavna zaloga: (11) Lekarna Uh. pB.Trnkozcy t Ljubljani Gospodarsko društvo v Berara, pošta Pazln, (Istra), posreduje brezplačno pri prodaji irifin svo)ih udov- Cena je nizka. Vino Vlila je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. (2983 l) Proda se lepa rdeča 3177 2-1 kobila koleselj in oprema, zaradi hišnih razmer v Stefanji vasi 20. Odda se lepo meblooana mesečna soba za enega ali doa gospoda s 7 posebnim obodom, razgled na « cesto, na Elizabetnl cesti St. 8, : II. nadstropje leoo. : £ | Ravnokar so izšle nove dvo. ! stranske slovenske ploite! 1 Cena 4-— kron« in po 2 K 50 t Velika saloga 25 kron naprej, Dobi se tudi u mesečne obroka. Zato sahtevajt« tako] breipladno cenihe gramofonov in rasnih plolin. Fr V 7ainr urar ln optik IT. r. LdlKl Ljubljana. Stari trn 26 Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina, 1097 priporočano opetovano od knezoškof. ordl-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko drufttvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni .Karminet* po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stari desertna vina v buteljkah po 1 do 1*20 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine Izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Krni ri. Kupijo se: že rabljeni a dobro ohranjeni mizarski stroji, ene zimske enovprežne sani m konj najmanj 15 pesti visok, ne pod 5 let star zanesljiv za vožnjo in tek. Ponudbe in popis z označeno ceno na 3040 upravništvo ..Slovenca". 4-1 Zastonj torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoozy zravea rotevža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. 3257 52— Za zimsko sezono: fino izdelane suknje, kratki in dolgi kožuhi, moderne obleke od 24 Jjnaprej\ angleške obleke lastnega izdelka, posamezne hlače, fini deški plašči in krasni kostumi $a dečke v velikanski izberi. ■ Stalne, na vsakem predmetu TjŽI—?°druznica\ označene cene. — Velikanska zaloga J.G5enice (Gorenjsk0)• Jfunc Ljubljana, Dvorni trg 3. blaga ja naročila po meri. 3169 Podružnice Spljet, Celovec -_in Trst - Delniška glavnica - W 9 AAft nmn Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani strto :eve nlice 2 priporoča promese n ogrske premijske srečke, polovice po 7 K, cele po 12 K, žrebanje 15. novembra, olavni dobitek K 200.000, sprejema vloge na knjižice in na te- knM rafun tor io nhroctiiio nn rlcfili Podružnice Spljet, Celovec ln Trst Rezervni fond K 300.000.