DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
! i'
NO. 290
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 9TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Mr. Krizmana kličemo na pozornico!
Nenavadno zanimanje za Simmsovo borbo
Vse angleško časopisje v Clevelandu dnevno in na celih straneh prinaša od strani najboljših športnih pisateljev poročila glede predpriprav za veliko roko-borbo, ki se vrši prihodnji pon-! deljek 14. decembra v mestnem avditoriju. Nastopila bosta zna-] 11' črnec Joe Louis, ki je bil do-s'e.i samo enkrat šele tepen inj "aš slovenski rokoborec Eddie Simms-Simoncič. Kot poroča včeraj "News," je bilo do pon-, deljka prodanih že 487 vstopnic I Po $15.00, cenejše vstopnice pa CTedo tako hitro, da jih bo zmanjkalo. Na rokoborbo pridejo mnogi župani iz raznih mest države Ohio, skoro vsi sodniki, policijski načelniki, pa tudi ljuje iz New Yorka, Penii-sylvanije .Illinoisa in ocl drugod. Športni pisatelji so skoro soglas- i no mnenja, da ima'Eddie najlepšo priliko porabiti črnca. Pa j tudi med zamorci v Clevelandu j je silno zanimanje. Ogromna dvorana bo razpi>odana. Naj pripomnimo še, da gre čisti dobiček te prireditve za revne ot-j roke v Clevelandu za božičnico. Do četrtka večer morajo biti vse rezervirane vstopnice dvignjene ali pa gredo na javno prodajo.
novo karto izza rokava!"
Toda, počasi, Jontez! "Ameriška Domovina" ni izvlekla nobenih kart izza rokava, ampak mi smo dobro vedeli, kaj pišemo, ko smo zapisali, da so naprednjaki hoteli vrniti Cankarjevo soho, če jim mi obljubimo, da ne bomo napadali naprednjakov, ko bo soha vrnjena!
Mi nismo pisali kar tako v en dan, samo radi senzacije. Le pazno berite naslednje vrste in videli boste, da je vse, kar smo napisali zadnjo soboto, čista resnica !
Mr. Joseph Križman, slovenski odvetnik v Clevelandu, je bil tisti, ki je prišel pretekli četrtek v naše uredništvo in nam rekel, da dobi vodstvo Jugoslovanskega kulturnega vrta Cankarjevo scho nazaj najkasneje tekom enega tedna, če se mi s častno besedo obvežemo, da ne bomo naprednjakov radi tatvine sohe napadali.
Mr. Križman nam je tudi povedal, da oseb, ki bodo vrnile soho, ne bo izdal, ker mu baje to brani njegova profesijska beseda, ki jc je, ali jo bo dal tatovom Cankarjevega spomenika, podarjenega od mestne občine ljubljanske Jugoslovanskemu kulturnemu vrtu.
Toda mi na to nismo pristali, ker nimamo ni kake pravice kaj takega obljubiti, kajti tatvina Cankarjeve sohe je zadeva vsega naroda, in narod bo zahteval imena krivcev. Drugič pa bi bilo sramotno, če bi se po takem narodnem škandalu še ščitilo zli-kovce!
Kako je prišel Mr. Joseph Križman do vloge posredovalca? Mr. Križmana je najel Mr. Anton Grdi na, predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta, da poizveduje za ukradeno soho, in to iz razloga, ker so tatinski naprednjaki namigavali, da je Mr. Grdina najbrž soho sam skril. Mr. Grdina si je torej tajno prizadeval na vse kriplje, da se pride zločincem na sled, da ne bi bilo njegovo ime po nedolžnem omadeževano.
In tako je prišel odvetnik Mr. Križman v stik s tatovi Cankarjeve sohe! In po našem mnenju je sedaj Mr. Križman dolžan narodu, da pove vse, kar mu je znanega glede sohe in da v javnosti obelodani imena onih, ki so ponudili soho Cankarja nazaj. Kajti slučaj je kriminalen!
V tem slučaju Mr. Križmana gotovo ne veže nobena beseda, da bi ščitil tatove sohe. On je zasledoval ukradeni kip po na-
ročilu Mr. Grdinata, in ker se mu je posrečilo priti glede sohe tako daleč, za kar mu gre vse priznanje, bi sedaj moral javnosti povedati vse!
Mr. Križman, povejte slovenski javnosti v Clevelandu in po širni Ameriki, pa tudi v stari domovini, kdo so bili tisti, ki so vam rekli, da vrnejo ukradeno Cankarjevo soho, če napravite z nami kompromis, da naprednjakov ne bomo več napadali?
Na vsak način so bili to ljudje "napredne" stranke, ker sicer bi jim ne bilo do tega, da bi zahtevali zakrivanje njih imen. To ste dolžni, Mr. Križman, narodu, predvsem pa organizaciji Jugoslovanskega kulturnega vrta. To ste dolžni zaradi tistih poštenih ljudi, ki so bili v "naprednem" časopisju obdolženi, da so sami soho Cankarja skrili!
Da ni bila naročena druga Cankarjeva soha, bi bili morda mi še pripravljeni na kak kompromis, toda zdaj imamo drugo soho, napravljeno natančno po originalu. Drugo soho je izdelal slovenski kipar Mr. Rudolf Mafko, o katerem piše neki Jankovič v "Prosveti," da ga ne pozna, in če ga Jankovič ne pozna, torej slovenski umetnik,ni zmo-
žen napraviti sohe!
No, Jankovič tudi ne pozna umetnika, ki je vlil originalno Cankarjevo soho in vendar Jankovič ne dvomi, da ne bi bilo mojstersko delo. Mi pa poznamo umetnika Mi-. Mafkota in smo že pred leti pisali o njegovih de-llih in obilnih priznanjih, ki jih j je dobil od priznanih avtoritet j radi njegove velike sposobnosti.
j T (..rej zdaj, ko imamo drugo ; soho, je pač vseeno, če nam vr-,nejo naprednjaki ukradeno so-! ho ali ne. Saj se originalne so-; he držijo umazani odtisi prstov | narodnih roparjev, ki .jim niti j soha tako velikega moža kot je I bil Cankar, ni bila dovolj sveta, 'da je ne bi oskrunili, potem pa I nesramno lagali v javnosti, da i smo jo mi ukradli!
Vedeti pa hočemo na vsak način imena teh narodnih roparjev, da bo narod kazal za njimi povsod, kjer bodo hodili, in bo narod pljuval pred njimi!
Torej, Mr. Križman, v imenu tisočerih in tisočerih poštenih Slovencev, vas pozivljemo, da poveste vse, kar vam je znanega o tem. Vsa slovenska poštena javnost v Zeclinjenih držav in v stari domovini vam bo hvaležna!
Rusija svari glede akcije] na Španskem
Sovjetska Rusija je dobila novo ustavo. 2,000,000 boljsvevikov paradiralo v Moskvi
London, 8. decembra. Ruska sovjetska vlada je poslala ponovno svarilno noto mednarodnemu odboru za nevtralnost v Španiji. Rusija trdi, da nacionalisti dobivajo neprestano iz dežel, ki so obljubile nevtralnost, orožje in ncvo moštvo za fronto. Zad-
nja ruska nota je popolnoma podobna ultimatumu, iz katerega se sklepa, da če pomoč nacionalistom ne preneha, tedaj bo Rusija svobodna, da naredi kar hoče. Nota je bila odposlana mednarodnemu odboru za nevtralnost v Španiji, potem ko se je sporočilo, da je dospelo v Španijo 2,500 laških fašistov rebe-lom na pomoč.
--o-
Moskva, 8. decembra. Kakih 2,000,000 boljševikov je paradi-j ralo včeraj po ulicah Moskve, | ko so praznovali sprejetje in j odobritev nove sovjetske ustave,! ki je precej modernizirana. Vre-! me je bilo megleno in mrzlo, kar pa ni moglo preprečiti parade.
Manjše parade so se vršile po mnogih drugih ruskih mestih, dcčirn je sovjetska radio postaja oddajala posebni radio program na nizke valove. Govorilo se je v osmih jezikih in razpošiljalo program po vsej Rusiji.
Včeraj je bila odobrena nova ruska ustava, potem ko so dele-gatje povzročili precej sprememb v prvotnem načrtu. Ena izmed sprememb daje Stalinu
i fin.;	-(
Ukradeni medved
Lastnik gostilne na 8817 Wade Park Ave., Al Maharas,
Iz mestne zbornice
Pri svoji zadnji seji je mestna zbornica v Clevelandu odredila sledeče: Izrekla je simpatije John Sulzmannu radi smrti njegove soproge. Vložen je bil predlog councilmans Bohna za spremembo mestnega čarterja. Dovolila je družbi cestne železnice, da kupi 8 motornih "trackless" vozov in 70 modernih bu-sov. Sprejela je resolucijo, daj se apelira na državno utilitetno' komisijo, da se prepove telefon-
je'preteklo soboto dobil velikega medveda in je naznanil svojim gostom, da bodo traktirani z medvedjimi tacami te dni enkrat. V noči med pondeljkom in nedeljo je pa medveda nekdo ukradel, a policija ga je dobila že drugi dan v neki garaži na 65. cesti. Medved je bil odrt, kar je gostilničarju prihranilo delo, in Maharas je obljubil svojim gostom, da bodo imeli medvedjo pečenko te dni.
pravico v slučaju potrebe napovedati vojno.
Rusija dobi tudi parlament, ki bo sestojal iz dveh zbornic, in vsaka zbornica bo imela enako število članov, člani obeh zbornicah parlamenta bodo izvoljeni direktno od ljudstva. Kaj enakega v sovjetski Rusiji dosed,aj še niso imeli.
Glavni govornik pri proslavi sovjetske ustave je bil Nikita Krušnov, načelnik komunistične stranke v Moskvi, ki je dejal med drugim: "Moskva čestita delavcem sveta v imenu nove ustave. Uresničile so se sanjo stoletij. Solnce komunizma je močno zasijalo po vsem svetu."
I----
Podaljšan termin
Zvezna vlada je bila prisiljena podaljšati termin, ko uslužbenci lahko vložijo svoje podatke za starostno pokojnino. Prvotni termin je potekel 5. decembra, ker so pa milijoni zaostali in niso vposlali prošenj, je Social Security Board podaljšal termin do 15. decembra.
Škof Gallagher
Detroit, 8. decembru. Most Iiev. Michael Gallagher, katoliški škof v Detroitu in največji podpiratclj Rev. Chan. Coughlilia, je izdal včeraj oklic na vse katoličane svoje škofije, v katerem oklicu pravi, da te potrudijo do skrajnosti, de preprečijo, da komunisti ne .zasedejo mesta in vpeljejo vkulo terorja. "Mogoče ne sedimo direktno nad vulkanom," je dejal škof Gallagher, "pa se nahajamo v nevarnosti tekom prihodnjih treh ali štirih let. Katoličani morajo pokazati isto gorečnost, kot jo kažejo odposlanci iz Moskve. Če nastane revolucija, tedaj bodo komunisti naiprvo postreUli duhovne in redovnice in požgali cerkve."
-o-
Graft obravnava
Kralj ne sprejme ponudbe Mrs, Simpson
London, 8. decembra. — Kralj Edward VIII. je odločen, da poroči Amerikanko Mrs. Simpson, da si je slednja včeraj izjavila, da rada odstopi, da reši njegov prestol. Angleška javnost je to izjavo Mrs. Simpsonove sprejela z največjo radostjo in Ameri-kanka .je v Angliji postala še bolj popularna. Medtem pa se nahaja kralj v zatišju svojega gradioa. Fort Bjelvedere, kjer premišljuje, kaj naj naredi, da zadosti obema strankama, da zadosti svoji ljubezni in svojim lolžilostim kot vladar Anglije. Mrs. Simpson je izjavila, da je podala svojo izjavo iz svojega lastnega nagiba, ne da bi kralj kar najmanj vplival nanjo. Toda kljub temu se pričakuje, da bo kraj poročil Amerikanko, da-si je ne bo proglasil za kraljco. --o-
Mussolini namerava iti v Abesinijo
Rim, 8. decembra. Laški diktator Benito Mussolini se namerava podati v Abesinijo, da si na lastne oči ogleda, kaj pravzaprav je osvojila laška armada v Afriki. Kot se je izjavil Mussolini se bo odločil glede dneva, kdaj poleti v Abesinijo, potem ko se položaj v Španiji nekoliko lazčisti. Mussolini bo pri svojem poletu v Abesinijo rabil enega izmed najnovejših laških zrakoplovov, ki naredijo 250 milj na uro. Peljal bi se direktno iz Rima v Addis Ababo, kjer bi ost; 1 en teden.
--—o---
Ubit od vlaka
V" pondeljek je bil od vlaka zadet rojak Andrej Rešek, ki je bil v naselbini poznan pod imenom "šuštar". Bil je izurjen čevljar. Bival je nad 30 let v Clevelandu. Ranjki se je držal družine Makovec, 945 E. 63rd St. Z ranjki m Makovcem se je bil dogovoril, da bi bil do smrti v rtijh hiši. Deloma je poma* gal pri hiši, deloma popravljal čevlje. Ranjki je bil star 64 let, vdovec in zelo gluh, kar je tudi povzročilo smrt na železnici, ker ni slišal Vlaka, ko je šel preko križišča. Podrobnosti gle-
Vest iz domovine
Tužno vest je dobil iz domovine Mr. Anton Novak, 10708 Olivet Ave., da mu je v št. Vidu pri Ljubljani umrla mati dne 26. novembra. Po drugem zakonu se je pisala Ivana Keršič, rojena Breme, po domače Peretova mati. Stara je bila 77 let. Naj ji bo rahla domača zemlja!
21 lovcev ponesrečenih
Odkar je bila v državi Ohic odprta lovska sezona dne 15. novembra, se je smrtno ponesreči lo že 21 lovcev. Nekateri so bili na lovu ustreljeni, drugi so padi: tako nesrečno, da so si zlomil vratove, a zopet drugi so se po, nesrečili v avtomobilskih nesrečah, ko so se peljali na lov.
Včeraj se je na Common Pleas sodniji nadaljevala obravnava proti bivšemu policijskemu kapitanu Hanvoodu, ki je obtožen, da je pobiral graftar-ski denar od gostilničarjev tekom časa prohibicije. Kot prva glavna priča je bil zaslišan Mr. Gašper Korče, dobro poznan v naselbini. Mr. Korče je povedal porotnikom;, da ga je kapitan Harwood napotil, da mu je dajal mesečno $25.00 ali $50.00, sicer je grozil, da bo zaprt. Mr. I Korče je dolgo časa plačeval to podkupnino Harwoodu. Zago-
ski družbi računati za nadaljnej kot določene telefonske klice. Dovolila je councilmanom za' $1,200 višje letne plače.
Mladina mora biti doma
V bližnjem mestu Warren, Ohio, so odredili, da morajo biti vsi dečki in deklice v starosti do 16 let, vsak večer ob 9. uri doma. Na cesti se smejo nahajati po tej uri samo, ako so v spremstvu staršev, številne tatvine in roparski napadi tekom zadnjih tednov, ki so bili povzročeni od mladine, je povod tej najnovejši mestni zapovedi.
Za nove davke
The Citizens liga, ki je sicer jako kritična in nasprotna mestni vladi, je povabila državljane v Clevelandu, da volijo za nove davke 15. decembra. Pravijo, da je Burton jako zanesljiv in deloven župan in da absolutno potrebuje denar za "napredek mesta."
Smrtna kosa
Sinoči je umrl v mestni bolnišnici Peter Kovačevič, 14211 Darwin Ave. Pogreb bo vodil A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti jutri.
vornik obtoženca je ves čas izpraševanja skušal zaplesti v vso afero councilmana Antona Ve-hcvca, češ, da je bil Harwood dstavljen kot kapitan ne iz vzroka, ker je pobiral podkupnino, pač pa ker se je zameril Vehovcu.
-o-
Nov grob Sinoči je nagloma umrl Rudolph Mrak, 19007 Cherokee Ave. Pogreb bo vodil August F. Svetek. Podrobnosti jutri.
Letna seja
Društvo Napredek št. 132 J. S. K. J. ima letno sejo v petek 11. decembra v S. društv. domu na Recher Ave. na vrsti je voli-
tev uradnikov.
Voditeljica Uršulink
Včeraj je preminula sestra Mercedes, ki je bila 10 let predsednica Uršulinskega kolegija v Clevelandu in ki je poučevala -10 let v elevelandskih šolah. Zadnja tri leta je živela v pokoju.
de njegovega rojstva še niso znane, morda bodo rojaki, ki so ga poznali, vedeli kaj poročati tem. Za pogreb bodo skrbele družine Makovec ter Mr. in Mrs. Ed. Posh. Pogreb se vrši : pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v četrtek v cerkev •v. Vida ob 9. dopoldne. Bodi lanjkemu mirna ameriška zemlja.'
Vile rojenice
Mr. in Mrs. Joseph KruliČ, 18621 Kewanee Ave. se veselita krepkega fantiča, ki so ga .jima prinesle za Miklauža vile rojenice. Mati in otrok sta zdrava, čestitamo!
Letna seja
Pevski zbor Ilirija ml. ima nocoj večer letno sejo v cerkveni dvorani ob 7:30 zvečer. Starši so prešeni, da se brez izjeme udeležijo. Volil se bo odbor za leto 1937.
* Umrla je Mrs. Jessie Conrad, žena znamenitega pisatelja Joseph Conrada.

Ko je prišla v slovensko javnost vest, da je ukradena soha Ivana Cankarja, smo mi trdili, 1 da Cankarjeve sohe ni pkradel nihče drugi kot. oni, ki se je boril z vsemi nečednimi sredstvi, da soha ne bi bila postavljena v Jugoslovanski kulturni vrt.
Tedaj smo razgalili tiste ptiče, ki so zahtevali Cankarjevo soho in so pisarili celo v staro domovino, da ta ukaže vodstvu Kulturnega vrta, da izroči soho našim "naprednjakom." In ker jim to ni uspelo, so se poslužili najbolj nizkotnega sredstva, ki se more poroditi le v zakrknjeni naprednjaški pameti — soho so enostavno ukradli.
In kaj so naprednjaki napravili po tatvini sohe? Poslužili so se starega trika in kričali: pri-mite tatu! Zavpili so: Katoličani so sami soho ukradli, zdaj pa dolžijo nas! Smešno, otročje, pri vsem tem pa tudi pobalinsko!
Toda končno pride vse na dan in prišlo je na dan tudi dejstvo, da so "naprednjaki" v resnici ukradli Cankarjevo soho. Tako smo zapisali zadnjo soboto, ker smo dobili tozadevno tudi dokaze.
Pa je takoj planil Jontez v svet s cepinom in zakričal: "Ameriška Domovina je izvlekla'
Najbolj vplivni katoliški list v Angliji zagovarja kralja, da se mu prepusti popolna svoboda
London, 8. decembra. V oči-gled tako številnim komentarjem glede angleškega kralja Ed-warda ni ničesar bolj preseneči-lo javnosti kot izjava odličnega katoliškega tednika "The Tablet," ki izhaja v Londonu.
Dasi kot katoliški časopis ne j more odobravati razporoke, pa je urednik napisal obširen uredniški članek, ki je zelo simpatičen napram mlademu angleškemu kralju.
Sicer je nadškof v Westmilistni že naročil katoličanom, da molijo za angleškega kralja, toda omenjeni uredniški članek je prva javna izjava katoliškega tiska v Angliji glede kralja Ed-
Preprečen pobeg
i V noči med pondeljkom in ' torkom je skušalo iz državnih zaporov v Columbusu pobegniti pet najbolj rabiatnih zločincev, med njimi znani ropar in morilec Filkowski iz Clevelanda. K< so trgali omrežje pri nekem -oknu, jih je opazil neki drugi jetnik, ki je opozoril straže. Vse! pet zločincev so prijeli v zad njem trenutku in jih poslali \ samotne zapore.
K molitvi
Članice društva sv. Ane št. 1150 KSKJ so prošene, da se udeležijo skupne molitve za pokojno Ano Lekan, 3556 E. 80th St., v sredo večer ob 7:30, v četrtek pa pogreba.
Za pogrebom
Članice društva Kraljica Miru št. 24 SDZ so prošene, da se udeležijo pogreba pokojne Ane Lekan, 3556 E. 80th St., v četrtek zjutraj ob 8:30.
Najden denar
Vsota denarja se jc našla na St. Clair Ave., med 72. in 79. cesto. Oseba, ki se izkaže za v ravo, dobi denar vrnjen po 4. i-ri popoldne na 917 E. 73rd St.
warda.
V članku se bere, da angleška j postava dovoljuje vsem angleškim državljanom pravico poro-(čiti in razporočiti se, a ob istem j času želijo nekateri, da angleški , j kralj ne bi smel imeti iste pravi-'
ce, kot jo imajo ostali državija-
i .	I
i ni-
j "Menda noben angleški držav-: ljan ni mnenja," pravi uredniški članek, "da bi moral kralj doprinašati osebne žrtve, katerih se od drugih državljanov ne zahteva. Mi smo mnenja, da je poroka Edwarda absolutno njegova privatna zadeva, katero bo j tudi privatno rešil, ne da bi se 'visoka gospoda vtikala v njo." i
o--------;
, Nove uradnice
| Podružnica št. 32 Sž'Z je iz-: j volila sjedeče uradnice za 1937: (|predsednica Terezija Potoka?, I podpredsednica Jennie Pretnar, >| tajnica Terezija Zdešar, '20601
•	i Arbor Ave., blaga.j. France?
•	i Perme ,zapisnikarica Mary Gre-' 11 gorin, zastavonošinja J e n n i e " j Pretnar, reditelj ica Mary Sin-': tic. Nadzorncc: Margaret Jam-
Jnik, Kristina Filipič, Louise Re-ieher. Zastopnice za skupna j društva fare sv. Kristine: -— j Louise Recher, Mary Ulepič, Katarina Repasky in Mary čerček.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na letu $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 290, Wed., Dec. 9, 1936
jamo k novemu življenju. Nemara nam bodo več dale in posedale kot toliko in toliko modernih stvari in domislekov. Mi se s tem zavestno in zaupno vračamo k virom slovenske ljudske tvornosti.
Ne zanikujem: ta "Božična igra" ni Drabosnjakovo izvirno delo. Imam pred sabo priredbo nemškega izvirnika. Vprav primerjava pa mi kaže, da je dobila igra marsikatero slovensko potezo. |In tudi brez tega mi zadostuje, da je ta igra v tej obliki do nedavnega živela med slovenskim ljudstvom na Koroškem, je torej tvorila sestavni del njegovega primitivnega kulturnega življenja in kot taka vrasla v njegov živ-ljenski organizem. — Ta igra bo uspela povsod, kjer lahko s preprostim srcem občutijo in zapojo naše stare božične pesmi.
Tako piše prireditelj te "Božične igre." Torej lahko trdim, da bo ta predstava nekaj zanimivega, dejal bi, novega, nenavadnega. Zato pridite na to igro prihodnjo nedeljo vsi, ki se zanimate za staro slovensko ljudsko umetnost, kako je naš pri prosti narod umeval svete božične skrivnosti, pridite vsi, ki ste dovzetni za svete. božične skrivnosti, podane v čisto priprostem načinu, pridite! vsi, ki imate čut za stare božične pesmi! Gotovo boste dobili užitek, najmanj toliko, kolikor boste za to žrtvovali, pa še več.
Preskrbite si vstopnice v naprej, da si tako zagotovite dober sedež, ki vas bo čakal, pa pridite na predstavo, kadar] hočete! V knjigarni Joseph
i
Grdine dobite vstopnice in tudi načrt sedežev, kjer si natanko določite, kje želite sedeti. Zato pa čim preje pojdi-ite ponje, kajti: kdor prej pri-ide, prej melje! — Predstava |je popoldne in zvečer, obakrat jpopolnoma v istem obsegu. Pr-'vih deset vrst po 15 sedežev .je j rezerviranih in so po 60c, vsi Inadaljni sedeži pa niso rezervirani, zato stanejo po 40c. Na
'veselo svidenje!
___t\____
štvo in za napredek vse organizacije. Izvolile boste tudi nov odbor za leto 1937, da bo vam po volji. Pridite na sejo prav gotovo vse, saj je glavna seja samo enkrat na leto. Ne izgovarjajte se, da se bo brez vas vse opravilo. To ni res. Vsi ljudje) vse vedo, torej več ko jih je, boljše lahko napravijo. Tiste članice, ki imate listke za odejo, jih prinesite na decembersko se-jo. Katera jih ne bo prinesla, jih bo morala sama plačati. Prinesete jih lahko tudi na moji dom, 127 E. 157th St. ali pa k^ tajnici. Na svidenje!
Mary Rogel, predsednica.
-o-
ZAHVALA Minilo je petdeset let najine-j ga zakonskega življenja. Mislila] sva, da se naju ne bo nihče: ; spomnil. Pa kako lepo sva jo. | pri mahala, da vidiva svoje pri-j i j atelje iz Chicaga. Pa je bilo ta-j J ko presenečenje, da se ne da po-j 'vedati. Torej se prisrčno zahva-lliva vsem skupaj. Samo to do-j Ibro veva, da prilike ne bo za na-1 jju, da bi vam vse povrnila. Zato; j pa sprejmite vsi najino hvalež-' | nost.
Eddie
QlMM<?
F. M. Henikman, 439 E. 156th St.
---o—--
JOE LOUIS
Slovenski junak, Eddie Simms in zamorski korenjak, Joe Louis, se bosla poskusila v rokoborbi na 14. decembra v mestnem avditoriju v Clevelandu. Za to rokoborbo vlada veliko zanimanje v športnih krogih. Seve, mi želimo zmago našemu Editu.
nevarno Nemcem kakor Italijanom, češ da kuje načrte proti obema narodoma v prid Slovanom. Italijanski iredentisti so iskali stike tudi z drugimi centrifugalnimi silami v Avstro-Ogrski monarhiji in so pozdravljali celo srbski iredentizem. O kakršnikoli zvezi italijanskih iredentistov s slovenskimi in hrvatskimi iredentisti s Primorskega ni bilo niti govora. Kes je, da je bilo njihovo število majhno, toda tudi italijanskih dentistov ni bilo bogve koliko. Dejstvo je ,da italijanski iredentisti niso hoteli iskati stikov z jugoslovanskimi iredentisti, ker bi bili v tem primeru prisiljeni, da se globlje z njimi seznanijo. S tem pa bi morali spremeniti svoje naziranje o njih in bi izgubili naj izdatnejše orožje proti njim, kajti dotedanje pre-
fDalJe na 3 btranl)
Če verjamete ar pa ne
Mati-Domovina-Bog!
Zadnje dneve se je po nazadnjaškem časopisju kot je "Prosveta" in "Enakopravnost" zopet vlila cela ploha sra-motilnic in brezobraznih napadov na nas, ki smo proslavili v daljni Ameriki spomin dveh naših velikih mož — spomin Simona Gregorčiča in spomin Ivana Cankarja.
Nam ne gre v glavo, kako se more sramotilce Gregorčiča in Cankarja imenovati naprednjake, in sicer, iz vzroka, ker, prvič, niso nikdar niti centa prispevali za počast spominov naših velikih mož, drugič pa, ker neprestano napadajo one, ki hočejo ameriški javnosti, zlasti pa naši ameriški mladini pokazati, da smo tudi mi narod, ki je vzredil odlične može, katerih dela se lahko ponašajo z deli najbolj slavnih mož, ki so prišli iz najbolj mogočnih narodov.
Naši ameriški naprednjaki, ki sicer slišijo na ime na-zadnjaki, so prevzeli nekak patent na Cankarja, in s tem patentom so šli tako daleč, da so končno ukradli celo njegovo soho, ki bi morala biti slovesno odkrita v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Če ste kdaj narodnega tata nazvali. "naprednjaka," tedaj je žalostna bodočnost za našo sloven-1 sko kulturo.
Ivan Cankar je bil to, kar je bil, Slovenec, iskren človek, oster kritik in obsojevalec sodobnih razmer, najboljši prijatelj slovenskega kmečkega in delavskega naroda. Nikdar ni bil niti za piko krivičen, pač pa je po svojem mišljenju vedno bil prepričan, da ima prav, ko biča obstoječe razmere.
V	svoji notranjosti je pa ljubil, iskreno in bogato ljubil svojo — domovino, svojo mater, svojega — Boga! Ko so ga vsi laži-naprednjaki zapustili, in ko je prišel iz ječe na ljubljanskem gradu, kamor ga je poslala avstrijska vlada, ker se je potegoval za jugoslovanski narod, se je zatekel k župniku, katoliškemu župnikp, pozabljen od vseh drugih naprednjakov, Cankar je prišel k župniku Finžgarju, kateremu je kot iskrenemu prijatelju odkril svoje srce in se je Cankar tedaj pokazal tak, kot je bil v resnici, ko mu ni bilo treba več bivati v dolini šentflorjanski med pokvarjenimi in zlobnimi naprednjaki-nazadnjaki, pač pa je lahko iskreno izlival slovenske čute svojega pravega mišljenja.
V	vseh spisih Cankarja ne boste našli niti ene besede proti Bogu, proti narodu, proti domovini. Dasi na zunaj ni kazal očitno vernosti ali spoznavanja vere, pa je imel v svojem srcu do svoje smrti globoko versko prepričanje, katero so mu tekom življenja zagrenili od časa do časa baš tako laži-naprednjaki, kot jih dobimo danes pri Enakopravnosti ali Prosveti — pleve, slama, ki slastno požira en nerodni stavek, dočim odbija veliko, pravo duševno idejo od sebe.
V	božični številki "Ameriške Domovine" bomo priobčili sijajno pismo slovenskega pisatelja in župnika Franca Finžgarja, katerega najboljši prijatelj je bil pokojni naš Cankar. Veliki mislec Finžgar je poslal dotično pismo ob priliki slavnosti odkritja spomenika Ivana Cankarja v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Pismo je take vsebine, da je vredno, da se ga sleherni verni in iskreni Slovenec nauči na pamet.
Kaj je bil Cankar in kaj so bile njegove ideje, pove njegova izjava, ko je vzdihnil: O, domovina, mati, Bog!
Kot slovenski sin je mislil na svojo mater, predno je zapustil trnjevo življensko pot, na kateri so ga zapustili laži-naprednjaki, katere je bičal in se je zatekel h katoliškemu župniku za tolažbo. Mislil je na svojo domovino, in kot slovenski sin je v svojih zadnjih dnevih mislil na svojo mater, ki mu je vsadila v srce ljubezen in vero v — Boga!
"Kdo mi rrtore kaj nuditi v nadomestilo za — Boga!" je vzkliknil Cankar. Bog je izvir resnice, čednosti, ljubezni in iskrenosti. Cankar je dospel pred svojo smrtjo k svoji materi, k svoji domovini in se znašel s svojim Bogom, ki ga je ustvaril in s katerim se danes raduje, dočim so njegov spomin oblatili nazadnjaki v Clevelandu, ki so šli in ukradli njegovo soho. Nesmrtnemu Cankarju niso škodovali, pač pa sebi navalili sramoto, od katere.se ne bodo mogli nikdar oprati.
---o-
Rev. M. Jager:
Nazaj k slovenski ljudski dramatiki
To je "Božična igra," ki joivenskern Koroškem konec 18. uprizori Svetovidski oder skup-[in začetek 19. stoletja, stopa s no z Baragovim zborom pri- to igrico zopet med nas. Znan hodnjo nedeljo, 13. decembra nam je že po svoji "Igri o iz-popoldne in zvečer, prava slo- gubijenem sinu," ki je doživela venska ljudska igra. Zapisal;pri nas (v Sloveniji) že toliko jo je koroški kmet-poet Andrej j lepih in prevzemajočih uprizo-Šuster Drabosnjak. Profesor ritev. Ta-le "Božična igra" je Niko Kuret, ki je to igro otel taka, kakršen je božični pi-az-pozabljenju in jo po starem nik sam: praznik družine, praz-Ijudskem rokopisu priredil, pi-jnik toplega domačega oguji-še v predgovoru k tej igri sle- šča, praznik pobožne radosti tječe:	i	pred svetlimi jaslicami v kotu
Naš stari znanec, "poredni j in nemirnega pričakovanja pol-paver v Korontane," (tako sejnočnice . . . "Božična igra" ne on sam sebe imenuje!) Andrej i prinaša novotarije: zrastla je Suster, po domače Drabosn jak, i med našim narodom, a se jo edini nam znani slovenski ljud-,v teku časa izgubila. Menim, ski dramatik, ki je živel na slo-.dr. ni odveč, če take stvari obu-;
Zelo važna seja
Vsem staršem, očetom in materam pevskega zbora Ilirija mlajša se uradno naznanja tem potem, da se vrši letna seja danes večer (v sredo) ob 7:30 v cerkveni dvorani. Vljudno ste vabljeni dragi starši, da ste gotovo navzoči na tej seji, kjer se bo začrtala nadaljna pot za našo mlado Ilirijo. Potrebna pa je vaša udeležbi! tudi radi partyja, ki se ga bo napravilo za naše mlade pevce. Največje važnosti pa je, da si boste izvolili nov odbor za prihodnje leto. Zato se pa pričakuje, da se boste res udeležili te letne seje prav vse matere in očetje.
Marg. Kogovshek, predsednica.
Iz Collinwooda
čas hitro beži. že je več kot en teden, kar se je vršila igra društva Waterloo Grove št. 110 W. C. Moja dolžnost je, da se prav lepo zahvalim v imenu vsega društva cenjenemu občin-st\ u za tako lepo udeležbo. Zahvalim se tudi vsem našim igralcem in igralkam, ki so se tako potrudili, da so nam tako lepo vprizorili igro. Prav iskrena hvi-.irt režiserju za trud, ki ga je Imel z nami in nam toliko pripomogel k obilni udeležbi. Prav iz .rea se lepe zahvalim tudi našim ženam in dekletom, katere so kaj pomagale ali darovale. S.a j to gre vsemu društvu v korist.
Dr; ge sestre! Prišel je mesec december. Kakor že veste, je 'glavna letna seja v petek 11. decembra ob sedmih zvečer v SDD ra Waterloo Rd. Prosim vas, da se udeležite te seje prav vse, ker na, glavni seji se ukrene več važnih in koristnih reči za dru-
Rapalska pogodba
Rapalski dogovor je bil nedvomno največji uspeh italijanskega nacionalističnega gibanja, ki se je pričelo s kongresom leta 1910. v Florenci. To gibanje lahko smatramo kot duševnega in tudi dejanskega predsednika fašizma.
Italijanski nacionalisti so pro-i glasili idejo in interes "nacije" I za najvišje, čemur se morajo prilagoditi vsi drugi interesi: rezredni, krajevni in pokrajinski. in pred čemur se morajo umakniti celo osebni interesi.
Zaradi pasivnosti italijanske zunanje politike po porazu pri j Aclui leta 189(5., so si italijanski i nacionalisti postavili za prvo in glavno nalogo, da vzgojijo novo I italijansko generacijo, ki "se ne bc več bala," kakor se je do tedaj bala italijanska država in so se bali vsi njeni sloji. Zaradi tega so proglasili vojno za "najvišjo manifestacijo moralne in materialne sile vsakega naroda." V skladu s tefri so italijanski nacionalisti posvečali posebno pa-žnjo mladini, zlasti pa dijaškem naraščaju. Enako jim je bilo na tem, da utrdijo zavest in ponos v posamezniku kakor tudi v narodnem kolektivu.
Pri tem so izhajali s stališča, da "imajo Italijani posebno historično nalogo na svetu." Italija naj bi ne bila samo neka Švica, temveč naj bi bila Japonska, Nemčija, da, celo več: stari Rim. Zato je bil za italijanske nacionaliste zadnji Italijan več vreden od najvišjega Arabca v Tri-polisu in najvrednejšega Slovenca, in Hrvata na Primorskem.
že leta 1913. so italijanski nacionalisti javno razglasili itali-jan-ke imperialistične težnje. Kot imperializem so smatrali pohod na Tripolis, pohod v Albanijo in pohod v Malo Azijo. Italijanskim nacionalistom je lebdela pred očmi velika Italija kot izključna vladarica na Jadranskem morju, kot gospodarica na Sredozemskem morju in kot močna kolonijalna sila. Možnost, da ta svoj cilj dosežejo, pa so videli samo v tesnem sodelovanju z Nemčijo in Avstro-Ogrsko, v Trozvezi, kateri se je Italija priključila iz straha pred Rusijo in pred Francijo. Francija jim je ugrabila pred nosom Tunis in jih je ogražala v posesti Rima, ki so ga malo prej vzeli papežu. Francijo so smatrali italijanski nacionalisti za najbolj nevarnega tekmeca na Sredozemskem morju in v kolonijalni posesti. Radi tega so bili izrazito anti-:fr,anco-ki.
Strah pred Slovanstvom se je posebno izražal v stališču italijanskih nacionalistov proti Jugoslovanom. V boju za izklju-
St. Clair Rifle and Hunting Club
Da se ne bo mogel noben član izgovarjati, da je bil prezaposlen, preveč utrujen ali pa na lovu, je klub sklenil, da se vrši letna klubova seja v nedeljo do-| poldne, to je 13. decembra, v j i Slovenskem delavskem domu na i ! Waterloo rd. Začetek seje je ob! i devetih dopoldne. Ker je več važnih stvari za rešiti, kot glede prireditve klubove večerje in plesa, ki se vrši 10. januarja, dalje glede nakupa ali najema farme za leto 1937 in več drugih važnih stvari, je vaša navzočnost absolutno potrebna. Volil <e bo tudi odbor za leto 1937, :ato je dolžnost vseh članov, da
jno gospodarstvo nad Jadranom se niso toliko bali Avstrije, ki je tedaj dejansko bila vladarica na vzhodni obali Jadrana, temveč Jugoslovanov, ki bi se utegnili izpod Avstrije osvoboditi. Avstrija je bila zanje "velikan iz . ilovice," ki so ga lahko stalno plašili z iredento. Bolj nevarni so se jim zdeli Jugoslovani, ki so pretili, da napravijo iz nekdanjih italijanskih postojank na Primorskem in v Dalmaciji samo "grobišče polna križev." Zaradi tega so italijanski nacionalisti principielno odklanjali vsak sporazum z Jugoslovani in s Slovani sploh, kajti bali so se, da bi 3 prihodom Slovanov na vlado v Avstriji prenehalo umetno gojeno italijanstvo na avstrijskem slovanskem ozemlju.
Italijanski nacionalisti so bili kljub svoji skrajni bojevitosti konservativni, bili $a monarhi-stični. Posebno značilno je bilo njihovo indiferentno ali,celo prijazno stališče napram klerikalnemu gibanju v Italiji. Ni jim tega narekoval morda verski čut, temveč skrita želja, da se pobotajo z Vatikanom in s tem na eni strani odvrnejo nevarnost, ki je pretila od Francije, na drugi strani pa pridobijo močnega zaveznika v boju proti Slovan-stvu in pravoslavju.
Navadno pripisujemo vse gorje rapalskega dogovora italijanskim iredentistom iz Julijske Krajine. To naziranje je docela napačno. Kajti italijanski iredentizem je bil docela neutemeljen in niti ni bil vkoreninjen v masi italijanskega prebivalstva. Še manj pa je mogel doseči pristašev ali somišljenikov v sami Italiji.
Italijanski iredentizem je bil, kakor je to že ugotovil italijanski publicist Angelo Vivanti, zgrajen na dvojni laži: na na-lednostni in na gospodarski.
Italijanski iredentizem je računal s sentimentalnostjo in tu-
še udeleže seje.
Ker tajnik nima naslova vseh članov, se prosi, da vsak član na seji pove svoj naslov, da potem ne bo izgovorov, če se pišejo dopisnice in jih člani ne do-jbe.
| Vsi tisti člani, ki dolgujete : več kot tri mesece in če na let-j ni seji ne plačajo zaostalo članarino, se jih bo po klubovih pravilih črtalo iz kluba.
Torej ne pozabite v nedeljo 1:3. decembra ob devetih dopoldne na letno sejo. Z lovskim pozdravom,
A. P., tajnik.
j di korak sina slovenske matere Guglielma Oberdanka, ki je žrtvoval svoje življenje, da bi opozoril svet na "neodrešeno italijansko ozemlje," je veljal bolj srcu kakor razumu.
Nekdanji vodje iredentistične-ga gibanja priznavajo sedaj odkrito, da njihove delovanje nikakor ni bilo naperjeno proti avstrijskim Nemcem ali Madžarom. Brez ovinkov priznavajo, da "se življenje Italijanov na Primorskem ni bistveno razlikovalo od življenja Italijanov v Italiji. Nacionalni karakter italijanskega ozemlja na Jadranu, ki je bilo pod avstrijsko oblastjo, da ni bilo v resni nevarnosti, dokler niso razne narodne in jezikovne koncesije Slovanom začele rušiti nemško in madžarsko premoč. Za Nemce in Madžare so bile te koncesije Slovanom morda manj občutne, tembolj 1 pa so jih čutili Italijani, češ da so bili izročeni kot žrtev pohlepnosti in nestrpnosti naraščajočega slovenskega vala."
Za Italijane je bil sovražnik samo Slovan, Nemec le v toliko, kolikor je moral pod silo razmer privoščiti Slovanom kako narodno ali jezikovno pravico. Dokler so bili Slovani na Primorskem nacionalno nezavedni in so se v italijanskih središčih dajali asimilirati, niso Italijani videli v njih nevarnih sovražnikov. Tedaj so jih samo zaničevali kot ščave (sužnje), čim pa se je slovanska masa nacionalno vzbudila in je tako ustavila nadaljnje raznarodovanje, jih Italijani niso več samo zaničevali, temveč so jih pričeli sovražiti. To sovraštvo ni poznalo mej in je danes prav tako živo.
V svojem strahu pred slovansko navalo so se italijanski iredentisti združevali celo s pan-germanisti.
Enim kot drugim je bilo na tem, da se Avstrija zruši, kajti smatrali so Avstrijo za enako
AVE MARIA KOLEDAR ZA LETO 1937
Mnogi iz Clevelandu naročajo ta koledar naravnost iz Lemonta. Skoraj vsak dan prihajajo taka naročila. Naznanjamo, da se dobi ta koledar v Clevelandu po 50c. Se imata zalogo
MR. JOSEPH GRDINA 6121 Si. Clair Ave.
in
MRS. MARGARET 1(0-GOVSEK 15606 Holmes Ave. (v Collinwoodu )
Oglasite se pri enem aH drugem.
Uprava Ave Maria
Lemont, Illinois. •
Bern eno povedal, ki mi jo je posodil Homovcov Bilček, ki je pri Šepicevih za ta mladega in v vseh ozirih fejst fant. Kako bi pa ne bil. če je pa od našega kraja doma, iz tiste slavne Cerknice, kjer so me fantički vselej nagnali s kamenjem in kre-pelci, kadar sem imel tam opravke v mladih letih. Se reče, saj zdaj me ne bi. Vsaj tako naglo ne bi šlo po cesti proti Me-nišiji kot je šlo takrat, kjer je bil zadnji blagoslov še pri Rib-čkovih, ki so imeli fantičke kot same gade.
Torej Bili Homovcov je nekje snel lovskega psa, če ni mar psi-ca. Brihtna kot bi bila absolvi-rala vseh enajst gimnazij na Vrhniki. Bili jo je dal v rejo in na bord k svoji sestri na Hecker ave. To je jako pametno, ker si človek na ta način veliko prihrani na delu in košti.
Ampak psici se je zahotelo lova, pa ni bilo nikogar, ki bi jo vzel na lov, po Hecker ave. pa tudi ni zajcev, da bi lovski poklic prišel do prave veljave.
Kot rečeno, psica je od sile brihtna in je tuhtala, na kak način bi prišla v svoj profesijon, da bi se izkazala pred ljudmi, ki ji dajejo streho in hrano.
Nekega lepega dne jo ureže iz hiše in .jo udari kar na svojo roko na lov. Nos pri tleh, rep lepo na kora.jžo gre naprej za ciljem in njen pasji nagon jo kmalu pripelje do mesnice, kjer so pred vrati viseli lepi zajci, vsi divji, ampak zdaj že čisto krotki in pripravljeni za ajrnoht.
Kaj bi še naprej hodila, ko se ji tukaj nudi lovski paradiž. — Ozre se gori in doli po cesti in ko ni opazila ničesar nevarnega, se vzpne pokonci, zgrabi največjega zajca, krepko potegne ter ,jo bliskovito ucvre z zajcem domov.
To je čisto nove vrste lov in jaz sem že začel dresirati moja psa, da mi ne bo treba več plaj-šariti po gmajni za zajci.
Delo dobi
prodajalka, ki ima skušnje v trgovini z modnim blagom. Vprašajte pri Kalish Dept. Store, 7010 St. Clair Ave. (292)
Kje se nahaja
i Janez Gričar ali Franc Gričar j ali Jožef Dežman. O njih bi ra-j da kaj izvedela njih sestra Fran-; cka. Kdor kaj ve, naj se zglasi I na 1182 E. 83rd St.
Hiša naprodaj
j Cena samo $4500.00. Mesečni rent $90.00. Jako dobro zgrajena hiša, 11 sob, blizu St. Clair Ave., lot 60x140. Fina prilika. Ogleite si še danes. Vprašajte na 914 E. 150th St., Tel. MU1-
berry 6655. (292) i . .. ....— ....... i- ■ " ■ i .........
Dr. Župnik
vam da postrežbo za vaše zobe, da boste popolnoma zadovoljni. Vsi zobje, bridges in izdrtja so narejena po dr. Župniku si> mem. Dobite točno postrežbo v dolgo nastanjenem uradu vsak dan med 9. uro zjutraj in do 8. zvečer. Ni treba nič dogovora, kar pridite, ko imate priliko, in si oskrbite vaše zobe. Ako se je vaš zobozdravnik preselil vam
Dr. Župnik
dokonča delo. Urad: 6131 St. Clair Ave. Vhod na East 62nd St.
(Dec. 9 - .1.1)
Opremljena soba
se odda. Ima peč za kuhanje in dve postelji. Prost vhod. 1153 E. 61st St.	(291)
Stanovanje
obstoječe iz štirih sob in kopališča se odda, spodaj. Stanovanje je na 1152 E. 60th St. Vprašajte na 1150 E. 60th St., zgo-rej._ (290)
Naznanilo
članice društva sv. Cecilije št, 37 S. D. Z. ste vabljene na letno ali glavno sejo, ki se vrši v sredo 9. decembra ob navadnem času. Zavedajte se, da je letna seja važna, ker pridejo na vrsto stvari za bodoče leto. Potrebno je torej, da se vsaka udeleži, da je potem boljši sporazum. Volitev odbora je tudi jako važna zadeva, čeprav kdo misli, da ni. Dober delavni odbor je vsakemu društvu najbolj potreben. Nikar ne recite, da je za mene vse dobro, kajti potem vse bolj "Tspano postane, če upoštevate društvo, tedaj ko ste v potrebi, tedaj ga upoštevajte tudi tedaj, kadar ste vabljene. Sestrski pozdrav — tajnica.	(290)
OHIJSKO GROZDJE
prve vrste, izvrstno, črno. Tudi mošt dobite samo pri
Mandelnovi stiskalnici Mošt $22.50 sod 15300 Waterloo Rd. KEnmore 1218
(Dec. 5-9)
Angleška cerkev ne na-I sprotuje poroki kralja
London, 7. decembra. Angliji-: auska cerkev, ki je uradna cerkev za Anglijo, nima nobenih doli čil glasom katerih bi odrekla poroko angleškemu k r a 1 j u z Amerikanko Mrs. Simpson. Edini človek, ki more v Angliji preprečiti poroko kralja Edwar&a j.je kraljevi proktor Sir Hanes, ki lahko odloči, da ne dovoli raz-portke Mrs. Simpsonovi. Kadar sodni j a v Angliji dovoli razpo-roko, kar se zgodi le v redkih •lučajih, tedaj morata razporo-I čenča čakati šest mesecev, pred-no je razporoka uradno dovoljena. Kraljevi proktor lahko reče "ne," in Mrs. Simpson'se ne bi mogla poročiti s kraljem ali . komurkoli drugim. Razporoka v Angliji se dovoli samo iz vzroka, če eden ali drugi zakoncev dokaže na sodniji, da sta mož ali žena z drugim občevala tekom poročnega življenja.
---o--—
* ioO premogarjev je bilo zasutih v La Prieta rudniku, blizu j Purrala, Mehika.
KRIŽEM PO JlITROVEM
Po ntmiktm l«»lrn!kn K. Mir«
"Zakaj?" sem ga vprašal po angleško. Začudil se je in povesil puško. "Ah —! Angleški govorite —?' Ste tolmač?"
"Ne. Pa denite puško v stran! Vaš prijatelj sem. Ali je mož, ki tamle gori koplje, sir David Lindsay?" "Yes."
"In vi ste njegov služabnik?" "Yes."
"Dobro! Prijatelj sem Lind-sayev, pa bi ga rad ižnenadil."
"Kaka sreča! Pojdite k njemu! Sicer sem na straži in bii mu moral najaviti vsakega člo- ( veka, ki bi se nam bližal, pa vi j ste njegov prijatelj. Nočem vam pokvariti veselja, Če ga hočete les iznenaditi. Upam, da resnico govorite.'^
šel sem. Čimbolj sem se bližal sivemu cilindru, tem previdneje sem stopal. Prišel sem na rob .fame, tli me slišal. In ko se je Anglež spet zravnal, sem mu se-£el po cilinder in mu ga snel z Slave.
"'sdeath! Kdo je —" šinil je okoli, me zagledal, pa obstal s široko odprtimi usti. Nobene besede, niti najmanjšega glasu ni spravil več iz sebe.
Da, bil je Lindsay s svojm orjaškim, dobrim, starim nosom in na njem je kraljeval rdeči tvor in je imel v trenutku važen posel, da je zadrževal temna očala, ki bi bila sicer od čudenja zdrknila na tla.
"No, sir," sem ga vprašal, "zakaj pa me tistikrat niste počakali ob kanalu Anana?"
"Vsi dobri duhovi —!" se mu je končno le izvilo iz iznenadenih ust. "Kdo pa je to —? Saj ste vendar mrtvi —?!"
"Da! In prikazal sem se vam kot duh iz onega sveta. Ali vas je morebiti strah pred duhom vašega dobrega, starega prijatelja?" "Ne. ne!"
Skočil je iz jame, planil na mene in me objel z obema rokama.
"živi ste, master —? živi —?i In Ilalef?"
"Je tudi živ. Tamle čaka. In i še dva druga znanca sta tu." j "Kdo?"
"Bili in Freed, ki ste ju pri Haddedinih pustili."
"Ni mogoče —! Kje pa ste ju našli?"
"Pri Haddedinih seve." "Ste bili pri Haddedinih —?" "Skoraj četrt leta." "In jaz —, well, jaz Haddedi-nov nisem našel."
"Torej ste jih iskali?" "Da. Vam bom pripovedoval." "Seveda! Pa povejte, kdo j« tisti človek tamle ob zidu?" , "Moj sluga. Sem ga v Dama-J sku najel. Pa pojdite, pripovedovati si morava!"
Šla sva k votlini v zidu, izginil je v njej in prišel naza.j z buteljko in kozarci. Bil je sher-ry, — špansko vino —, dobri, pristni sherry.
"Počakajte, tudi Irca morata piti!"
Poklical sem Irca in nato se je ob starih zidanih odigraval prizor, ki ga ne morem popisati. Irca sta jokala od veselja, Lindsay pa je kremžii obraz na vse mogoče načine, da bi skril svoje ginjenje.
"Kje pa je vaš tolmač?" sem ga vprašal.
"Tolmač? Ah, torej veste, da sem si najel tudi tolmača?"
"Da. Našel vas je na ljudski veselici v šotoru, kjer je pela neka nemška družba."
"Čudno! Neverjetno! Vse veste! Ali ste vsevedni?" In nato:
"fa povejte mi, kako ste prišli za menoj ? Kako ste* nas našli? Slučajno? Ste me morebiti iskali?"
"Iskal sem, vas. Že od Damaska Sem smo vam nepresta-
no za petami. Torej kje je j vaš tolmač?"
"Ni ga več."
"Kako?"
"Odšel je."
"O jej! In svojo prtljago jej vzel s seboj?"
"Ne. Prtljaga je tu."
Pokazal je v jamo.
"Res! Krasno! Izvrstno! — Pripovedujte!"
"Kaj? O čem? Vse?"
"O vašem tolmaču zaenkrat samo. Drugo lahko pozneje ■ pripovedujete."
1 "Vas tako zelo zanima tisti moj tolmač?"
"Seveda."
"Kako to?" | "Zasledujemo ga!"
"Zasledujete? Zakaj?"
"Tat je in star grešnik. Že iz Egipta ga poznam."
"Tat? Je morebiti dragulje kradel?"
"Seveda! Ste jih videli pri njem?"
"Da! Poslušajte, kako je: bilo.
V Damasku sem se dolgočasil. Zvedel sem, da je veselica, | zunaj v vrtovih in sem šel tj a. j Pa je prisedel tisti lopov, opazil je, da sem Anglež, pa me je angleški nagovoril. Prišel je v [Damask olive kupovat in je bil namenjen v Beirut. Jaz bi bil rad Jeruzalem obiskal, vprašal sem ga, če bi mi hotel biti za dragomana. In pogodila sva se. Obljubil mi je, da bo šel z menoj v Jeruzalem in da se bo dal v Haifi vkrcati za v Beirut. Tudi vodnika je obljubil, da bo poskrbel. Pri-; pravil sem se in čakal. Prišel |je k meni, odpotovala sva. V jSalihiji je našel vodnika."
"Vem. Govoril sem ž njim", i "Well! Srečali ste ga. To-.j ; rej jezdili smo na Libanon. Že j j zvečer se mi je zdela smeri j sumljiva in drugo jutro sem
opazil, da nismo na poti v Jeruzalem.
Prijel sem ga, skregala sva se. Izprva ni hotel priznati, pa je nazadnje le priznal, da hoče v Baalbek, kjer da mi bo pokazal krilate bike. Od tam pa da poj deva v Jeruzalem. — Bil sem zadovoljen, pa zaupal [mu nisem več. Strašno se mu !je mudilo iz Damaska in talko naglo je potoval, kot bi ga ikdo zasledoval.
i Razvaline dobro pozna. — i Peljal me je naravnost sem k j tej j aim in dejal, da se da v [njej izvrstno prenočiti. Legli smo spat, konji so stali zunaj, j V spanju se mi je zdelo, da [slišim hrzanje in nekdo mi je segel v prsni žep. Zbudil sem ! se, jutro se je delalo, in molje denarnice ni bilo več.
Skočil sem na noge in zagrabil za puško. Zunaj je be-jžal tolmač na svojem konju. Ustrelil sem, konj je padel in j lopov je hotel vzeti s sedla za'-| ivoj, pa je bil preveč pritrjen.| i Mučil se je, prišel sem bliže, j (zbežal je peš. Vzel sem zavoj | in ko sem ga odprl, sem našel j i v njem zlat nakit in dragulje." | i j "In vašo denarnico, pravite, ■ Ida vam je odnesel?" • i "Da. Hm, . ."	,
-! "Kaj je bilo v njej?" ' "Ah! Oh! Same dragoceno-j Isti. Lepilo, sukanec, igle in' jslično. Svoj denar imam pa; shranjen drugje."
"Cujte, sir, naključje nam; I je i-es izredno milo in naklo-j j njeno. Mož, ki mu je vaš dragoman dragulje ukradel, je ;prišel z menoj." ; "Res? Kje je?"
"Zunaj na vasi čaka."	j
1 "Pokličite ga! Bo vse dobil j
nazaj!"
"Kje jih imate?" 1 "Tule."
' Sel je v jamo in se vrnil z i zavojem. Odprl ga je. Srajca je bila v njem, šaš in škatle razne velikosti.
RAPALSKA POGODBA
(Necial1ev»nje t 2. *tran.»
ziranje Slovencev in Hrvatov bi še izkazalo kot neosnova.no in lažni i vo.
Iredentistično gibanje je bilo sicer dobrodošlo italijanskim nacionalistom, toda cilji in težnje iredentistov so jim bili preozki in vse njihovo naziranje in delovanje preveč sentimentalno. To se je zlasti izkazalo ob izbruhu svetovne vojne. Italijanski nacionalisti so bili od vsega začetka z't vstop Italije v vojno, toda ne na strani antante, temveč na strani Nemčije in Avstrije. Radi tega so z vso silo nastopili ! p v o t i "avstrosrbskemu senti-' mcntalizmu" in proti "sentimentalnemu filosrbizmu," ki so ga ; zagovarjali iredentisti. i Toda bojni dogodki so že na-; [ slednje leto prisilili Italijo, k na-j sprotni odločitvi, čemur pa niso j tedaj več nasprotovali nacionalisti, ker so si po Spremenjenih j prilikah na bojnem polju obetali hitrejšo izpolnitev svojih teženj od vojne na strani Antante. S tem pa nikakor lii bilo opuščeno nacionalistično p r o t i slovansko stališče. O tem priča vsebina londonskega pakta, o tem priča postopanje italijanske vojske nasproti umikajoči se srbski armadi v Albaniji in pri določitvi i premirne črte ter zadržanje Italije pri plebiscitu na Koroškem in končno pri sklepanju rapalskega dogovora.
Rapalski dogovor je bil zmaga italijanske nacionalistične ideje, žrtev te zmage .je postalo 600,000 naših bratov in sester, kajti Italija ni prevzela nobene formalne garancije za narodnostne in jezikovne pravice našega naroda, ki je ostal v njenem državnem območju.
Dve leti po rapalskem dogo-j voru si je prisvojil vlado v Italiji fašizem. Fašizem je prevzel v polnem obsegu politične doktrine nacionalizma. Pod fašizmom je "nacija" res postala edini odločilni faktor vsega javnega življenja, pred katerim se morajo [ umakniti vsi drugi. ' Italijanska "nacija" je samo, | ena in enotna. Radi tega ne pri- j znava fašistična Italija v svojih; 1 mejah tujih narodnih skupin, i Italijanska nacija je v skladu i z željo nacionalistov postala ne samo milil aristična, temveč nacija vojakov. Vsi državljani od najbolj zgodne mladosti pa dO pozne starosti so vojaki, toda ne stmo po številu in na papirju, temveč v stalni dejanski vojaški službi. Ves ta ogromni vojaški aparat je zunanji znak novega italijanskega imperija, ki ga je 9. maja t. 1. po zavzetju obesin-ske prestolnice proglasil vodja fašistične vlade Mussolini. Se-daj nima Italija več poti nazaj
Vsa fašistična zunanja politi-: ka nosi pečat nacionalistične ideologije. To zunanjepolitično stališče Italije se tudi izraža v njenih odnosih do našega naroda na Primorskem, čigar u^oda je radi tega dvakrat težja.
Od nacionalistov je fašizem prevzel tudi simpatije do Madžarov in Nemcev, posebno še do avstrijskih Nemcev. Za temi simpatijami pa se skriva samo skupen strah pred Slovanstvom. -o-—
Pred sto leti na španskem
Ravno sto let je od tega, kar j so na španskem tudi divjale silno krvave državljanske vojske. Leta 1833 je namreč umrl nespo-I sobni kralj Ferdinand VII. Pred ; svojo smrtjo je še s posebno postavko določil, da bodi njegova naslednica 3 letna hčerka Iza-bela, namesto katere naj do polnoletnosti vlada kraljica Kristina. Todu kraljevi brat Don Karlos, ki bi bil moral po dotedanjih postavah postati kralj, te nove kraljeve postave ni hotel priznati ter je razglasil, da mora oh biti španski kralj po smrti svojega starejšega brata. Kmalu se je vsa Španija razklala v dva sovražna tabora. Tisti, ki so držali s kraljico Kristino, so se imenovali "Kristince,'" — pristaši Dona Ivrlosa pa so se nazivali "Karliste." Ta stranka je na španskem ostala do dana-j njega dne ter s svojimi oboroženimi četami posegla v boje se-I danje državljanske vojske, j Nastala je strašna krvava državljanska vojska ,ker sta se cbe stranki bojevali z vsemi redstvi ter z vso krutostjo. V ,o državljansko vojno sta se zaželi tudi mešati Francija in An-I ilija. Francoski kralj Ludvik i ?ilip je podpiral kraljico Kri--tino, vendar ne toliko ,da bi mo-1 gla njena stranka nasprotniku zadati smrtni udarec. Na drugi strani pa se je vmešavala tudi Anglija ,ki je znala prepreči -
■	ti, da bi bila Francija mogla
■	odločilno poseči vmes ter je na ta način vojsko le podaljševala. Končno se je vojska končala leta 1839 s porazom Karlistov, ki
0	a so ostali na španskem še na-,>rej organizirana politič. stranka ki je imela in še ima svoje j najbolj navdušene pristaše v [Navari. Zadnji potomec nek-Idanjega Dona Karlosa, ki. je
1	pred sto leti začel tam krvavo državljansko vojsko, je umrl letos med sedanjo državljansko vojsko, ko je svoje pristaše pozval, naj gredo v boj za špani-| jo zoper komuniste. In res se sedaj navarški kmetje silno navdušeno bijejo na strani belih.
Zanimalo bo marsikoga, ka-■ Aro se je pred sto leti vodila •• tista_državljanska vojska. L.
1854 je v Bazlu v Švici umrl stražmojster švicarske grena-dirske kompanije leta 1803 rojeni S. H. Lichtenhahn p V. Neu-enburg. Ta je istega leta, ko je potem umrl, v Bazlu izdal knjižico, v kateri popisuje svoje doživljaje. Njegova rodo-vina je bila ugledna in bogata. Njegovi predniki so bili trgovci in zdravniki. Njega pa redno življenje ni zanimalo, ampak je bolj hrepenel po pustolovščinah. Leta 1832 se je vpisal v francosko tujsko legijo ter se potikal in pretepal po Afriki. Leta 1834 je postal stražmojster v Legiji.
Leta 1835 je njegova legija bila poslana iz Afrike na Špansko, da se tukaj vojskuje v španski državljanski vojni, in sicer na strani kraljice Kristine. Velikih bojev ni doživljal, pač pa jo bilo mnogo manjših, pa zato nič manj krvavih bojev, tako imenovanega malega vojskovanja. Zanimiv pa je njegov popis takratnega vojaštva.
Kraljevske vojske takole popisuje: "Španski vojak je precej dobro oblečen in oborožen, prav dobro izvežban, je dobre volje, gre pogumno v boj, zraven pa trezen in zadovoljen, samo da ima svojo cigareto. Disciplina je nenavadno stroga. Za najmanjše pregreške sf hude kazni, katere tudi takoj izvrše. Do svojih predstojnikov je španski vojak nenavadno vljuden in skromen. Brez pretiravanja lahko rečem, da bi težko kje dobil boljšo četo, če bi navzgor bilo vse v redit. Toda pod nevednimi poveljniki ter neizkušenimi in večkrat premladimi ter zato nadutimi podrejenimi častniki postane najboljši vojak ničla. Podeželski miličniki so v vseh ozirih mnogo slabši kot redne čete."
O svojih nasprotnikih Karli-stih pa pisatelj takole pravi: "Karlistov nisem nikoli videl tako od blizu, da bi mogel o njih kaj natančnega povedati. Kadar smo si prišli nasproti na bajonet, sem mogel le videti, da niso le slabo oblečeni, ampak da so v pravem pomenu besede razcapani. Tudi o-boroženi so bili kaj različno. Patrone so nosili na jermenu, ki so ga imeli opasanega okoli života. Kakor sem mogel v vseh bojih opaziti, so se dobro držali le tedaj, kadar so bili v znatni premoči. Njihova glavna bojna umetnost zoper nas ije bila v napadih, v katerih pa so bili mojstri, ker so dobro poznali kraje."
Nato popisuje razne boje in prehaja na razmere v legiji, o katerih takole govori: "Disci-' p lina v legiji je bila spočetka
zelo stroga, kakršna je pač potrebna pri druščini, ki se je natepla od vseh strani. Kdor; je dezertiral in so ga dobili, je' bil takoj ustreljen. Vendar [ pa se je med vojsko disciplina izdatno zrahljala. Zlasti v zimski vojski leta 1836. Vzrok je bila pomanjkljiva prehrana in oskrba ter zastajali,je plače. Tako je morala legija, če so se vojaki hoteli preživljati, začeti pleniti. Po zmagovitem boju so legijonarje nastanili v nekem samostanu. Tam so naši vojaki počenjali grde stvari ter se znašali nad cerkvenimi posodami, oblačili, slikami itd. Jaz sam sem kipu Device Marije stekel srajco, kar pa sem opravičeval s tem, da nam je
španska oblast po svoji krivdi 1 . ' , izgubila vse, kar smo imeli
. svojega."
i Nazorno popisuje grozote ti-■ ste španske državljanske voj-i. ske: "Ko smo nekoč, zasledujoč sovražnika, prišli v neko vas, smo našli vsa hišna vrata zaprta. Na naše pozive, naj odprejo, ni nihče odprl. To je vojake razjarilo. Ne le tujci, ampak tudi Španci so začeli vdirati vrata. Nastalo je nekaj takega, na kar še danes samo z gnusom mislim. Nismo le oplenili in oropali vsega, kar nam je prišlo pod roke in kar smo le mogli odnesti, nismo le na vse načine mučili
■	prebivalcev, ampak smo celo
■	mnogo njih, med njimi ženske in otroke, pobili. Neki korpo-ral tujske legije je ustrelil vaškega župnika in njegovo kuharico, ker mu nista hotela ali pa nista mogla dati denarja, ki ga je zahteval. Isti človek sedi sedaj zaradi drugega zločina ter v verige vkovan v težki ječi v Bazlu. Nočem se delati boljšega kakor sem bil v resnici, vendar moram resnici na ljubo povedati, da sem se zaradi teh grozovitosti S zgražal v dnu svoje duše."
Pri takem vojskovanju seveda ni čudno, da ni bilo ujetnikov na nobeni strani. Čete so večkrat jemale za talce s seboj duhovnike, župane in celo ženske. Toda večno vojskovanje je naposled razkrojilo tudi legionarje. Niso imeli več obleke ne živeža. Bili smo tako razcapani, da smo bili bolj podobni beračem kakor pa vojakom. Plačo so nam dolgovali že več mesecev ter ni bilo nobenega upanja, da bi nam jo hoteli kdaj plačati. Zato so vojaki, katerih rok v legiji je potekel, vzeli slovo in šli." Tudi pisec je tedaj izstopil iz tujske legije ter vojskovanje prepustil drugim.
Kakor iz tega spisa vidi-imo, se lice državljanske vojske v Španiji v teku sto let do danes ni bistveno izpremenilo. — Zgodovina se ponavlja.
n
•j
Kupite zemljišča danes, ker cene se dvigajo Newburske nizke cene
$1950, 6 sob in kopališče, blizu Union Ave.
$2100. 6 sob in kopalšče, fur-neš, blizu E. 106th St. in Sandusky Ave.
$2500, 7 sob in kopališče, fur-nes, Union Ave.
| $2600, 2 hiši na enem lotu, za 3 družine, blizu E. 74th St. in Union Ave.
$2700, 7 sob, za 1 družino,
Way Ave.
$2850, za 2 družini, furnes, Union in E. 93rd St. $3500, 6 sob, za 1 družino, mo-■ derna, blizu Union Ave.
$5200, za dve družini 5 in 5 sob, moderna blizu Sandusky ave.
In še mnogo drugih
Oglejte si našo veliko listo | bančnih in zavarovalnih družb i posestva. Odplačila celo tako [nizko kot $500 takoj, ostalo kot rent. Pridite k meni, ki imam 20 let izkušnje v zemljiščih.
Mr. W. L. Widmar, ali J. F. Nejedlik
11015 Union Ave. Tel. Michigan 5019
Morski jastreb
PREVEL — A. š.
Imenik raznih društev
REJ EN I PREfi/Č! NARAVNOST IZ DEŽELE
Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh.
Koljeno vsak pondeljek m četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. Dobite tudi izvrstno povejo meso in teletino po cenah na debelo.
H. F. HEINZ
Vine St., Willougfhby, Ohio Tel. Wickliffe 110-J-2
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978_
Preostalo je še
nekaj Izvodov poezij
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
zložil in izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J."
C117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poštnino vred.
• Naročite jih sedaj, dokler zaloga no poide!
UČITE SE ANGLEŠČINE
NICKEL PLATE ••«•••••••••
CHESAPEAKE & OHIO mmmmmmm ERIE -hhihiihmmii- *
MISSOURI PACIFIC
HALF INTEREST WITH
WE6TEHJJ PACIFIC ===-="---—
Ludingloul
DJer»ex City Newark
Wllket-Barr«
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ČJO flft in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
P«orl»
'»»hinptoa
Omaha
IncliaitaPOlisljJeincinnatl
'id rt. Comfort
DtnTtr
Richmond
Aehlaud
Louisville
Fuclilo
WcMt&O ■
PREČITAJTE in
TAKOJ SPOROČITE/
Ioustou
svoje ime, naslov, poklic in tel. štev.
DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLASIFICIRAM .A
Slika kaže železniško omrežje, katerega sta nakupila podjetna Van Sweringen brata, ki sta oba, umrla brez ožjih sorodnikov. Na sliki sta G. A. Bali in G. A. Tomlison, ki sedaj upravljata ogromno Van Sweringen lastnino.
IŠČEJO S H POVERJENO za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu na zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!
^/ATOV^OVENCei/-^
156 Fifth Ave.
Želodčno zdravilo iskreno priporočano
Chicago, II!. — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli d trpim na želodčnih aH neprebavnih nerednostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlu«. Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uzi-jfSfe vajte Trinerjevo grenko vino, ki je v radnjih 45 letih dokaza-S lo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, P11®®"11« pffisffl slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim psa*] težkočam.	'
ItSR	I — — — -Pišite po brezplačni vzorec— — — - .
ygfcj 1 Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Well« St. Chicago, HL I I Send me a free semple.
Pri vseh - 1 Name .......-...............................................................................— '
drugistih | Address .....................'.................................................................. I
Kopalni stroji odvažajo ogromne plasti peska, da se napravi vodni kanal preko puščaze v južni Kaliforniji. Po tem kanalu bo tekla voda od Boulder nasipa v Imperial dolino in namdkalaondotno puščavsko zemljo.
"Naj segnijejo tvoje kosti, ti nesrečo obetajoči prerok!" je vzkliknil Marzak in rekel bi bil še kaj, da ga ni\ Sakr-el-Bahr prisilil k molku:
"Kar je pisano, je pisano!" je rekel z glasom grožnje in resigfiacije.
"Tako je, tako je," se je strinjal Asad, zatekajoč se k tolažbi fatalistov. "Ce smo dozoreli za Vrtnarjevo roko, nas bo Vrtnar utrgal."
Manj fatalističen in bolj praktičen pa je bil Biskainov nasvet. "Če smatramo, da smo odkriti in če se potrudimo doseči odprto morje, bo morda še vedno čas."
"Ampak to bi se reklo, da zagotovimo to, kar je zdaj še vedno dvomljivo," je rekel Marzak. "Mar naj gremo naproti svoji nesreči?"
"Ne, ne!" je vzkliknil Asad z glasom, iz katerega je zvenelo zaupanje. "Hvala bodi Alahu, ki nam je dal to mirno noč, Skoraj sapice ni v zraku. Mi prevozimo lahko s pomočjo naših vesel deset lig, ko prejadrajo oni komaj eno."
Zaslišalo se je pritrjajoče mrmranje.
"Samo da se izjeguljimo srečno iz te lagune, pa nas nikoli ne dohite," je rekel Bis-kaine.
"Res je, toda njihovi topovi nas dosežejo," jih je opomnil mirno Sakr-el-Bahr ter nekoliko ohladil njihove nade.
"Treba je tvegati," je rekel Asad. "Zaupati se moramo noči. Ostati tu, se pravi, čakati gotovega pogina." Nato se je naglo obrnil, da izda svoje ukaze. "Ali, pokliči krmarje! Naglo! Vigitello, bič v roke / in zbudi mi sužnje!" Nato, ko so zabrlizgale piščalke matov in ko so začeli tleskati jermeni korobačev po plečih napol zbujenih sužnjev, se je paša spet obrnil do Biskaineja. —; "Pojdi v ospredje in pobrigaj se za ljudi! Ukaži jim, naj bodo pripravljeni, če pride do tega, da oni naskočijo naš krov. Pojdi!" In spet se je zaslišal A sadov glas: "Lokostrelci, na krov! Topničarji k topovom! Prižgite lunte. In ygasnite vse luči!"
Trenutek zatem so pogasni-le na galeji vse luči, razen ene, ki so jo pustili na krovu.
Tako je bila galeja nenadoma v temi, ki je bila nekaj časa tako črna, da je bila povsem neprodirna. Polagoma pa so se oči korzar.jev privadile teme, da so bolje videli.
Ko se je poleglo prvo razburjenje, so se korzarji lotili dela s presenetljivim mirom in molkom. V treh vrstah globoko so stali korzarji na krovu; v prednji vrsti lokostrelci, takoj za njimi možje z golimi scimitar j i v rokah, na prednjem krovu pa so stali topničarji ob topovih s prižganimi luntami v rokah.
Asad je stal na zadnjem krovu, odkoder je dajal svoje kratke ukaze, Sakr-el-Bahr pa je stal naslanjaje se ob steno kabine, z Rozamundo ob strani; opazil je, da ga ni paša poveril z nobeno nalogo v tej obrambi.
Krmarji so stopili na svoja mesta in ogromna krmarska vesla so zaškripala, ko so jih potisnili iz ladje. Spet kratko Asadovo povelje, in sužnji so se zganili ter dvignili v vodoravni vis svoja težka vesla. — Trenutek zatem so počili biči, vesla so se pogreznila v vodo, in oglasil se je tom-tom, po čigar taktu so se vesla dvigala
in pogrezala. Velika galeja se je premaknila ter pričela polzeti proti ustju lagune.
Po srednjem hodniku so tekali mati gor in dol ter tles-kali s svojimi korobači po ves-larjih, priganjajoč jih, da store vse, kar je v njih moči. Galeja je pričela pridobivati na naglici. Ustje lagune se je zdelo, da se širi, čim bolj' so se mu bližali.
Rozamunda je komaj dihala v razburjenju, ki se je je polastilo. Položila je svojo roko no Oliverjevo podlaktje.
"Mar jim, bomo koncem konca res pobegnili?" je vprašala s tresočim se glasom.
"Molil bom, da se to ne zgodi," je zamrmral. "Toda, — glej!"
Zdaj so bili iz lagune in nenadoma je uzrla Rozamunda temen trup jadrnice, na katere krovu je bilo nekaj luči, in ki je ležala kake četrt milje vstran.
"Hitreje!" je zaklical Asad. "Veslajte, če vam je življenje dago, prekleti neverni psi! — Dajte jim okusiti korobače! Mati, pritisnite mi te pse na vesla, pa nas nikoli ne dohite!"
Korobači so zažvižgali skozi zrak ter tlesknili po plečih nesrečnikov cb veslih, ki so se že itak trudili z vsemi svojimi močmi, da dado težki ladji čim večjo naglico in da s tem zapravijo svojo lastno priliko za rešitev. Hitreje in hitreje je tolk-1 tom-tom, hitreji in hitre j i je bil njegov takt ves-larjem in vedno pogosteje in vedno bol; žgoče so tleskali jermeni korobačev.
"Hitreje! Hitreje!" je vpil Asad. "Naj jim počijo pljuča, samo da vzdrže eno uro v tem taktu!"
"Oddaljujemo se!" je krik-nil Marzak radostno. "Alahu bodi hvala!"
Res je bilo tako. Luči na jadrnici so vidno pojemale. — Dasi je imela jadrnica razpeta vsa jadra do zadnjega palca, vendar se je zdelo, da stoji. Dočim je jadrnica komaj polzela, pa je korkarska galeja dirkala, kakor ni dirkala še; nikoli pod pogonom vesel.
Nenadoma se je začul na jadrnici glasen krik. Asad se je zasmejal ter v temi zažugal •proti jadrnici s pestjo, preklinjajoč jih v imenu Alaha. Tedaj je pa na jadrnici nenadoma siknil plamen in tišina noči je bila pretrgana od groma topov. Pred muslimansko galejo je treščilo nekaj v morje, kar je pognalo kvišku steber vode.
V strahu se je Rozamunda pritisnila k Sakr-el-Bahru. — Asad pa se je spet zasmejal.
"Njihovega streljanja se ni bati," je rekel. "Ne vidijo nas. Njihove lastne luči jih slepe. Naprej, naprej!"
"On ima prav," je rekel Oliver. "In resnica je, da oni j tam ne bodo streljali, da nas pogreznejo, ker vedo, da si ti na krovu."
j Ona je pogledala zopet v ono smer ter videla, da postajajo luči na jadrnici čedalje medle j še.
"Odmikamo se jim polagoma, 'pa gotovo," je vzdihnila. "Nič več nas ne morejo zdaj dohiteti."
Isto bojazen je gojil Sakr-el-Bahr. Vedel je, da če se ne, kakor po čudežu, takoj ne pojavi veter, bo tako, kakor je rekla. Tedaj pa se v njegovem obupu porodi zanja inspiracija, — inspiracija obupa.
j "Še ena možnost je,' ji je Irekel, "toda to je lučaj kocke, na katero se stavi življenje in smrt."
"Torej posluži se te možnosti," ga je prosila.
"Si-li na vse pripravljena?" 'jo je vprašal.
"Mar nisem že rekla, da hočem iti še to •noč s teboj v prepad, če ni drugega izhoda? Ne izgubljaj besedi!"
"Pa naj bo tako!" je rekel resno in stopil naprej. Nenadoma pa se je ustavil in rekel: "Najbolje bo, da greš z menoj."
Ubogljivo je stopila za njim, ko je stopil doli po hodniku. On ji je utiral pot, pasiral mate, ki so stali z biči nad sužnji ter prispel ž njo do sredine krova. Tukaj se je sklonil, pobral edino svetilko, ki je stala zdaj zastrta na krovu, in ko se je svetilka spet zasvetila, je Asad zakričal, naj jo nemudoma ugasne. Toda Sakr-el-Bahr se ni niti zmenil za ta ukaz. S svetilko v roki je stopil k srednjemu jamboru, okoli katerega so stali pripravljeni sodi smodnika. Eden teh sodov je bil odprt in pokrov je stal naslonjen ob sod. Sakr-el-Bahr je dvignil svetilko, odstranil ščitnik iste ter dvignil svetilko z golim, nezaščitenim olamenom nad sod.
! Krik groze se je oglasil iz grl onih, ki so to videli.
Tom-tom je nenadoma utihnil, toda sužnji so še enkrat udarili z vesli.
"Prenehajte z veslanjem!" je zavpil Sakr-el-Bahr. — "Asad!" je zaklical. "Ukaži jim, naj prenehajo, ali pa vas pošljem vse naravnost v naročje šejtana." Ob teh besedah je povesil roko s svetilko, do-klor ni svetilka obstala na samem robu soda s- smodnikom.
Kakor bi odrezal, je veslanje prenehalo. Sužnji, korzarji, častniki in sam Asad so stali kakor paralizirani ob pogledu na to mrko postavo, stoječo tam kakor sama Usoda in grozečo, da jih vsak hip požene v večnost.
Končno se je oglasil Asad z glasom, ki je bil hripav od besa:
"Naj te Alah na mestu ubije! Mar te je res sam šejtan obsedel?"
Marzak, ki je stal ob očetovi strani, je pograbil lok ter položil puščico na tetivo. — "Kaj vsi samo stojite in gledate!" je vpil. "Posekajte ga!" In še ko je govoril, je dvignil lok. Toda njegov oče ga je ustavil v njegovem namenu, ki bi vsekakor pomenil smrt za vse.
"Naj stopi kdo samo za korak proti meni, pa bo šla svetilka. naravnost v ta sod!" je rekel Sak-el-Bahr grozeče. "Ako
DVOR BARAGA REDA KATOL.
IJORŠTNARJEV ŠT. 1517
Duhovni vod.ia: Rev. B. J. Ponik-var; nadborštnar Prank Perme Sr.. 1133 Norwood Road; podborštnar Anton Hlabše Sr., 1082 E. 72 St.; bivši borštnar Maithew Juratovac, 7505 Myron Ave.; finančni tajnik Charles Baznik. 1580 E. 133 St.; tajnik-zapis. nikar Matthew Baznik, 6321 Orton Ct.; blagajnik Martin Dulc, 6416 Carl Ave.; nadzorniki: Ivan Zupan, Joseph Gornik, Henry Opalek; sprevoditelja Louis Erste in Prank Znidarsich; vratar Prank Skerl; društvena zdravnika Dr. James Seliškar in Dr. Louis J. Perme.
Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu zvečer ob 7:30 v stari šoli sv. Vida._
DRUŠTVO DOSLUŽENCEV
Predsednik Prank Virant, 1161 Norwood Rd„ podpredsednik Martin Ko-stanjšek; tajnik John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., Tel. KEnmore 9946-W; blagajnik Jos. Markovič; zapisnikar Mihael Klemenčič. Nadzorniki: Martin Kostanjšek, Viktor Peterca in Jakob Braniselj. Zastavonoša Frank Hitti. Zdravniki: dr. Kern dr. Oman in dr. Perme. Zastopnik za letno konferenco SND in za Klub društev SND Frank Virant. Zastopnik skupnih društev fare sv. Vida Mihael Klemenčič.
Društvo •'Doslužencev" je na dobri finančni podlagi. Ima nad $5000 premoženja, plača $7.00 na teden bolniške podpore in priredi časten pogreb umrlim članom z udeležbo vseh članov. Asesmcnt je samo $1.00 na mesec. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v starem poslopju v SND, Slovence in Hrvate od 16. do 45. leta se vabi k pristopu.
DR. SV. ANTONA, ŠT. 138 C. K. of OHIO
Predsednik Jos. Meglič, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony C. Skuly, 1174 E. 74th St., zapisnikar in bolniški obiskovalec Jos
j pa me ustreliš, kakor nameravaš, Marzak, ali kdo drugi, se bo samo od sebe naredilo isto. Torej naj vam bo to v svarilo, razen če vas žeja po prerokovem paradižu!"
"Sakr-el-Bahr," je zaklical Asad in njegov prej grozeči glas se je izpremenil v prose-jčega. Proseče je iztegnil roke proti kapitanu, čigar usodo je i že določil v svojem srcu. — ! "Sakr-el-Bahr, pri soli in kru-Ihu, katerega sva skupaj jedla, j te zaklinjam, izpametuj se, 'moj sin!"
• Dalje "prihodnjič
-o---
■ j PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
Perpar. 5805 Prosser Ave., blagajnik Frank Turek. 985 E. 65th St. Nadzor, niki: Jos. Hrovat, John Hrovat Jr., Jos. Kostanjšek. Redar Frank Mrhar. Vratar in zastavonoša Anton Grego-rač. Duhovni vodja Rev. B. J. Po-nikvar. Zdravnik dr. J. M. Seliškar. Zastopniki ža Jugoslovanski kulturni vrt: J os. Perpar, John Hrovat. Zastopniki združenih društev fare sv. Vida: Frank Turek Frank Skvab. — Društvo zboruje vsak tretji poudeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli sv. Vida. Člani se sprejemajo od 16. do 60. leta.
SLOV. SAM. POD. DRUŠTVO LOŠKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1102 E, G4th St.; podpredsednik Frank Nelc; tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaefler Ave.; blagajnik in zapisnikar Joe Snyder. Računski nadzorniki: John Sterle, Louis Koren, John Mlakar, Za sprejem novih članov so opravičeni vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako 4. soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Društvo plačuje $200 posmrtnine in $7.00 bolniške podpore na teden. Asesment $1.00 na mesec. Sprejme se nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in bolniško preiskavo.
SLOVENSKO SAM. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA
Predsednik Joseph Lekan; podpredsednik Domen Blatnik; prvi tajnik Frank Blatnik. 8906 Union Ave.; drugi tajnik in zapisnikar Frank Papež St., blagajnik Matt Zupančič, 3549 E. 81st St;nadzorniki: Frank Mulh, Anton Škrl, Ladislav Volčanšek. Zastavonoša Joseph Miller. Zastopnika , za 3ND v Newburgu: John Perko in • Joe Miller, Zastopnika za SND v Map'.e Heights: John Peskar in Joliu ' Kic Zastopnika za Slovensko šolo: John Perko in Joseph Miller. Zastopnika za skupna društva fare sv.
■	Lovrenca: Lad. Volčanšek in Frank
■	Mulh. Zastopnika za kulturni vrt:
■	John Perko in John Kic. Duhovni
■	vodja Rev. Oman in Rev. Slapšak,
Društveni zdravniki dr. Perko in dr. Folin. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Predsednik in pevovodja Peter Sr-rovršnik, 6127 St. Clair Ave.; podpredsednik John Cerar, 5819 Bonna Ave.; tajnik Fr. Kuret, 5919 Prosser; kolektor Fr. Jaklič, 6514 Edna Ave.; blag. Joe Marinko, 1234 E. 74 St.; arhivarja: W. Frank in J. Polz; nadzorniki: Josephine Maček. Elizabeth Stu-cin, Theresa Gorenčič; zastopnik zclru-ženin društev Frank Prijatelj. Pev. ske vaje društva se vrše vsak torek in petek, mesečne seje vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari fcoli sv. Vida.
DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO)
Predsednica Julija Brezovar; podpredsednica Mary Grdina; prva tajnica Frances Novak, 6326 Cari Ave.; blagajničarka Katarina Perme; druga tajnica Mary Bradač; odbornici: Mary Škulj in Ana Erbežnik. Nadzornice: Louise Pikš, Genovefa Supan in Jennie Brodnik. Vratarica Frances Kasunič. Bolniška nadzornica Louise Pikš. Zastopnice združenih društev fare sv. Vida: Mary Pristov, 1:30 popoldne. Društveni asesment se Cecilia Skrbeč; zastopnice za Jugo-slovanskn Kulturni vrt: Mary Stano-nik in Johana Gornik; zastopnica za Klub društev SND: Mary Stanonik; zastopnica za konferenco SND: Mary Stanonik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v stari šoli sv. Vida. _
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik Joseph Ponikvar; 1030 E. 71 St.; podpredsednik Frank Turek; finančni tajnik Rudolph Otonicar Jr., 1110 E. 66 St.; zapisnikar Lawrence Bandi; blagajnik John Melle; nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Anthony Klancar, Mary Salamon. Seje se vrše vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida.
Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali več zastopnikov in jih pošljejo na sejo. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prost da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah.
DR. SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ
Predsednik Frank Habich, 6310 Car! Ave.; podpredsednik Ant. Strniša, tajnik A. J Fortuna, 1093 E. 64th St., blagajnik Anton Korošec. Zdravniki ar. J. M. Seliškar, dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme. dr. A. J. Perko, dr. A Skur in dr F. J. kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 55. leta in se jim nudi štiri vrste zavarovalnine od $250 do $2000. Bolniška podpora znaša $7 ali $14 na teden. V društvo se spre-, jemajo tudi otroci od rojstva do 16. i leta. V slučaju bolezni se naj bolnik i javi pri tajniku, da dobi zdravniški i list in karto in ravna se naj po pra-: vilih Jednote.
SLOV. SAM. DR. SV. ANTONA PAD.
V NEWBURGU
Predsednik Joseph Globokar; pod-■ predsednik Frank Kokotec; tajnik
Louis Hoclievar, 9914 Elizabeth Ave., blagajnik Frank Marinčič; nadzorniki-Anton Hrovat, Frank Perko, FranK Jazbec; zastopnika za SND: FranK Kokotec, Anton Russ; zastopnik za SND v Maple Heights: Anton Skufca. Društvena zdravnika: dr. A. J. Perko, dr. J. Folin. Društvo zboruje vsako i. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v S. N. Domu.	_
DRUŠTVO SV. NE2E, ST. 139, C. K. of O.
Predsednica Ivtary Ivane; podpredsednica Frances Baraga; finančna tajnica Jennie Velitz, 15718 Huntmere Ave. tel. KEnmore 2317-W; zapism-karica oLuise Piks, 1176 E. 71st St.; blagajničarka Katarina Perme; vratarica Frances Kasunič; nadzornice: Alary Skuly, Anna Godlar, Mary Oto-ničar. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v stari' šoli sv. Vida. Bolne članice naznanite na. domu zapis-nikarice. Društvena zdravnika sta dr. L. J. Perme in dr. J. M. Seliškar. Duhovni vodja Rev., B. J. Ponikvar. Članice se sprejemajo od 16. do 60. leta.