Štsv. 62 ¥ Trstu, v aprila MM Letnik XXXIX Izdaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. - . ? • - - ■ 3 .V 20, I. nadstr. — Vsi ruj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaj.1: !j in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj I 4a .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinost", vpisane zadruge z omejenim p roštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20. Telefon štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto ....... K 24*— za pol leta........................12*— za tri mesece.......... ....... 6*— Za nedeljsko Izdajo za celo leto ....... . 520 za pol leta....................2*60 „Edinosti" za Primorsko „V edinosti je moč!" posamezne Številke .Edinosti" se prodnjajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi jut računajo na milimetre v žirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ • K 5 — vsak" ~-<1;iljna vrsta.............2— isi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglas. oma inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilničnl račun št. 841.652. Brzojavna poročila. Dr. Šutierili pri ministrskem predsedniku grefu StUrgkfifl. Italijanska fakulteta še ni zagotovljena? [H N X J 3. (Izv.) Kranjski deželni glavar dr. Susteršič je bil včeraj pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu. V konferenci je bil pogovor o raznih kranjskih zadevali. Dr. Susteršič je urgiral sankcijo novega kranjskega šolskega zakona in zakona v zadevi združenja Šiške z Ljubljano; s kakimi uspehi, ni znano. Zatrjuje se tudi. da je dr. Šusteršič tudi vprašal ministrskega predsednika zaradi vesti, da namerava vlada ustanoviti itlijansko fakulteto s pomočjo § 14. Dr. Šusteršič je baje dobil od grofa Stiirgkha zagotovilo, da vlada za enkrat ne misli na tako rešitev tega vprašanja. Boj za pravice slovenščine pri sofistih. Stvar sod. svet- Tomaža Einspielerja pred državnim sodiščem. DUNAJ 3L (Izv.) Pred državnim sodiščem se je vršila danes razprava vsled pritožbe bivšega predstojnika ljubljanskega okrajnega sodišča sod. svet. Tomaža Einspielerja radi kršenja po drž. osnov nih zakonih zajamčenih narodnih pravic. ___ Einspieler je prišel v konflikt s predsednikom dež. sodišča Elsnerjem. ker ni hotel služiti njegovim germanizatoričnim težnjam. Ko pa je videl, da je ta borba brezupna, se je dal penzijonirati. Pozneje pa je vložil slovensko prošnjo na justično ministrstvo, da se prostovoljno upokojenje prekliče, oziroma da se mu da primerno zadoščenje s tem, da ga pomaknejo v VI. čin. razred. Ministrstvo je odklonilo prošnjo z nemško rešitvijo, ki pa jo je Einspie-ler vrnil, zahtevajoč sloveske rešitve. Justično ministrstvo je nato izjavilo zopet v nemškem odgovoru, da je dopisovanje sodnih uradnikov, tudi upokojenih z višjimi instancami v slovenskem jeziku nedopustno. češ, ker je notranji uradni jezik nemški. Einspiele' se je pritožil nato na državno sodišče z motivacijo: 1. da nemščina ni nikjer zakonito uvelavljena kot notranji uradni jezik, in 2. da je on občeval z ju-stičnim ministrstvom kot privatna oseba, za katero ne veljajo eventualni predpisi o notranjem uradnem jeziku. Zastopnik justičnega ministrstva je pri razpravi izvajal, da je državno sodišče že izreklo enkrat, da je v področju graške ga nadsodišča notranji uradni jezik nemški, in je trdil, da mora uradnik, četudi je penzijoniran, občevati z višjimi instancami le v uradnem, torej nemškem jeziku. — Sodba se izreče v ponedeljek. Cdpaslanstvo slovenskih notarjev ari jasfič-ncm ministru in min. predsedniku. DUNAJ 3. (Izv.) Deputacija slovenskih notarjev, sestoječa od predsednika kranjske notarske zbornice, Ivana Plantana, in notarja Aleksandra Hudovernika, se ie pod vodstvom drž. poslanca dr. Ravni-harja oglasila danes pri justičnem ministru H »chenburgerju in mu predložila pritožbe slovenskih notarjev proti jezikovnim razmeram pri ljubljanskem deželnem sodišču, zlasti pa proti postopanju predsednika ljubljanskega deželnega sodišča Elsnerju in predstojnika okrajnega sodišča Šturma. posebno pa proti zahtevi, da morajo notarji, kadar vrše funkcije sodnega komisarja, obsevati s sodiščem v nemškem jeziku. Minister je obljubil, da se bo dal o vsej stvari natančno poučiti in da oba funkcijonarja primerno pouči. Dr. Ravnihar je nato opozarjal ministra P O D L1 S T E K. > er aa. - Spise! Xav!cr c2s Hw :;epsn. — Moj namen je, da postanem njegov najboljši prijatelj in mu hočem biti za. priti > v reke m dvoboju, ki se bo vršil tekom šiirinajstili dni. — Za sekundanta v dvoboju? — je vpraševal chevalier ves saCadett. — S ! ' ho pa moral križati svoj meč? — Z vami! M- Cre je skočil s svojega sedeža. Jaz naj bi se bil s Filipom Talbo-t 'in ? — je vprašal še bolj začuden nego rrej. — Ali spim, ali budim? — Ali sem v al prav, dvoboj? Toda pod kao pretvezo? Pretveza se že najde. Sicer pa jemljem v- e na svoje rame, zlasti pa da izzove prepir med vama. — Brez dvoma morate imeti zelo tehtne vzroke za to. — Za vse, kar storim, imam vedn svoje vzroke, — je odgovoril Lascars suhoparno. — No, nočem se vmešavati v stvari, ki mi niso nič mar. Ali bo zadostoval pošten udarec? na druge jezikovne odredbe Elsnerjeve, ki gredo celo tako daleč v preziranju slovenskega jezika, da indirektno prepovedujejo sodnikom celo medsebojno slovensko govorico v uradu. Minister je izrazil svoje znčudenje na nekaterih po dr. Ravniharju razloženih dejstvih in je obljubil remeduro. Popoldne se je oglasila deputacija tudi pri rninstrskem predsedniku grofu Stiirgkhu, ki je tudi obljubil, da se bo interesira! za stvar. _ Grof Tisza proti Romunom. BUDIMPEŠTA. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza je govoril v magnatski zbornici med drugim sledeče: Ce je govoril kak predgovornik, da je nakupovalo v zadnjem času prebivalstvo ob meji Sed-mograške obilo orožja,-^potem bi bil ministrski predsednik zelo hvaležen dotične-mu govorniku, če bi mu bil dal o tem nakupovanju orožja in o oboroževanju prebivalstva govornik pozitivne in natančne podatke. Vlada zasleduje z vso pazljivostjo vse dogodke, ki se vrše ob meji in je zelo hvaležna vsakemu, ki ji nudi tozadevne informacije. Treba pa je, da sta vlada, kakor tudi javnost pri razširjenju takih vesti zelo skeptična, kajti nevarno je prebivalstvo s pretiranimi poročili razburjati. — Kar se tiče delovanja romunske kulturne lige pripomnim, da nam je ta liga star in dober znanec. Mi, ki zasledujemo z vso pozornostjo dogodljaje na Romunskem, vemo prav dobro, da de-iuje ta liga že več desetletij z ekstremno. Šovinistično frazeologijo in z najbolj sovražnimi čutstvi proti nam. To nam torej ni nikaka nova prikazen. Tudi moram priznati govorniku grofu Karo!yju, da deluje sedaj ta liga veliko bolj intenzivno, z veliko večjim šovinizmom in z večjo samo-preceno. Vendar pa moramo obdržati napram temu delovanju mirno kri. V deželah, kjer imajo prebivalci popolno svobodo glede tiska in zborovanj, se marsikaj pretira tako na shodih kakor v listih. Kljub temu pa se ake izjave, ki izzivajo naravnost odpor, ne smejo podcenjevati in tudi mi se ne smemo udajati iluzijam, in moramo izvajati v gotovih slučajih konsekvei?-ce. Diplomatična demarša v tem slučaju še ni potrebna, kar za to, ker je napravila liga, ni neposredno odgovorna vlada in nam radi tega do sedaj še ni treba iskati zadoščenja diplomatičnim potom. Atentat v Narodnem domu v Cresu. PULA 3. (Izv.) Včeraj opoldne je prišel v Narodni dom v Cresu neki Ivan Kružić in je našel ob stopnjicah popolnoma nedotaknjeno smotko. Vzel jo je in nažgal Kar naenkrat pa je smotka eksplodirala Kružić je izgubil obe očesi in je bil tudi sicer težko poškodovan. Prepeljali so gr v pulsko bolnišnico. Preiskava je dognala, da so bile v smotki razstreljivne snovi Našli so bakrovino in ostanke dinamitne patrone. V creskih hrvatskih krogih sc popolnoma prepričani, da je šlo tu za političen atentat. Črnogorec ustrelil dva Italijana. DUNAJ 3. (Izv.) Listi poročajo, da je v črnogorskem pristanišču Baru streljal ieki Črnogorec z vojaško puško na dva italijanska mornarja parnika »Pencetta«. Italijanska vlada bo ob črnogorske vlade zahtevala zadoščenja. DUNAJ 3. (Izv.) Po informacijah s Ce-tinja so dunajski listi strahovito razblinili dogodek v Baru, iz katerega hočejo skovati nevarno črnogorsko-italijansko afero. Stvar pa je bila popolnoma privatnega značaja. V Baru je namreč neki italijanski parnik nakladal blago za Italijo. Dva italijanska mornarja sta nekemu črnogorskemu težaku venomer nagajala in brizgala nanj vodo. Ta je protestiral, a ker ona Jva le nista odnehala, se je končno raz- — Ne. spravite ga s sveta. — Resnično, baron, zdi se mi, da me imate za norca. Spravim naj iz življenja človeka, ki mi ni storil nič žalega? Moj današnji nasprotnik me je dvakrat raz-žalil. — Nič se ne bojte, vas že razžali, in če ravno zahtevate, vas tudi oklofuta. — *^aron, ali ste izgubil pamet? Kar ta- 1 r; ti;:\endan iz lepega začeti prepir? Jaz naj se dam klofutati in umorim naj potem človeka. — Chevalier, niti oddaleč ne mislim, da bi vas siiil k stvari, ki je proti vaši volji. Ne govorva več o tem; toda na vašo molčečnost moram računati. V ostalem pa o-staiieva .dobra prijatelja. Žal mi je pa, da zavračate tako lepo priliko, da bi si zopet opomogel. Mosliere se je zatopil v razmišljanje. — Cez nekaj časa je rekel: — Ko bi se torej odločil za pošten sunek z mečem, kako bi mi vi potem plačal ta sunek? Toda pripominjam, da se ne obvezujem za prav nič. _ Chevalier, kaj vam moram ponavljati, da mi ne zadostuje udarec z mečem! Eilip Talbot mora pasti, da ne bo mogel več vstati. Kot nadarek bi vam izplačal takoj 3000 liver. Tritisoč bi vam dal, ko bi me mu predstavil, šestisoč po konča- jezil, pograbil puško in dvakrat ustrelil nanju. Parnik je nato odplul. Od onih dveh mornarjev je eden umrl, drugi se pa nahaja v barski bolnišnici. Črnogorec je pobegnil. Epirsko vprašanje. DUNAJ 3. (Izv.) Položaj v Epiru stopa v odločilni stadij. Vedno hujši spopadi med epirskimi vstaš in albanskim orožništvom menda vendar prisilijo velevlasti, da vendar končno precizirajo svoje stališče napram južnoalbanskvjmu vprašanju. 31. dne marca meseca je pc*ekel termin, ko bi bile morale grške čete zapustiti albansko ozemlje. Grška viada je v posebni noti prosila velevlasti, da se podaljša ta rok, velevlasti pa še vedno odlašajo z odgovorom, ker se ne morejo zediniti na enoten sklep. V dunajskih krogih so mnenja, da spopadi v zadnjih dneh vendar prisilijo velevlasti, da pospešijo svoj sklep. Albanija. DRAČ 2. (Kor.) Danes so dospeli sem iz Valone ruski, angleški in francoski delegat kootrclne komisije. Prišli so baje zaradi po-gaianj ^lede najetja posojila. DRAC 2. (Kor.) Semkaj so došla poročila, da je bil holandski major Simbleen v boju z vstaši precej nevarno ranjen. DRAČ 2. (Kor.) Grški četaši so baje napadli in požgali posesjv* »justičnega ministra Mufid bega v Libhovi. Škodo cenijo nad 200.000 frankov. DRAČ 3. (Kor.) „Agenzia Štefani* poroča, <1a so se zbrali skrivaj Epiroti in sicer pri Korici in so napadli albanski del mesta. Holandski major Ruciler, i oveljnik albanske ž- ndarmerije se je omejil samo na obrambo. Albanci so bili premagani, major Rueller je težko ranjen Epiroti bodo mesto bržkone zavzeli. Mesto so h teli braniti tudi Musel-rnar.i toda brez uspeha. Tudi v več drugih aiban kih mesth so prepodili Epiroti alban ske posadke. DUNAJ 3. (Izv.) Iz Valone poročajo, da postaja položaj v južni Albaniji vedno bolj < »pašen. Zanesl ivi viri vedo, da se nahajajo med epirotskimi četami tudi preoblečeni ^rški častniki. Ćete imajo tndi topove in mi-trajleze, katere so dobili brez dvoma iz Grškega. Ćete protžrajo proti severu in pode p-ed sabo Albance ter zavzemajo njihove vasi in sela. Natančnih poročil o njihovem rodiranju še ni. Obstrukcija v bolgarskem sobranju. SOFIJA 3. (Izv.) V današnji popoldanski seji sobranja je opozicija nastopila z obstrukcijo. Voditelja opozicije Teodo-rova so vladinovci obkladali z najgršimi psvkami. Prišlo je do silnega izbruha in se je morala seja suspendirati. Vzrok ob-strukcije je bilo dejstvo, da se je predsedstvo uprlo verifikaciji mandatov. Varna svobodna luka. SOF1JA3. (Izv.) Obrtniška zbornica v Varni se je obrnila na vlado, da proglasi . arno kot prosto luko, kar naj bi odško-lovalo mesto za izgube, ki so je doletele vsled izgube dobruškega zaledja. Železniška nesreča. 1NOMOST 3. (Kor.) Med Schwarza-chom in Leudom je skočilo s tira 5 voz tovornega vlaka št. 68. Vozovi so razbiti, i »roga je zelo poškodovana, poškodoval se ni noben železničar. Vzrok nesreče še ni znan. Ibsenova soproga umrla. CHRISTIANIA 3. (Izv.) Umrla je tu danes soproga velikega norveškega pisatelja Ibsena, Suzana Ibsenova. Afera ge. Caillauxove. PARIZ 3. (Izv.) Preiskovalni sodnik je v zadevi ge. Caillauxove zaslišal bivšega ministrskega predsednika Barthouja. Ker se je trdilo, da so videli Barthouja v pogovoru z bivšo gospo Cailauxovo, preden je prišlo do priobčitve onega intimnega nem dvoboju in osemtisoč dan po pogrebu. Vsega skupaj torej dvaindvajset iiver. Moslieere je začel iznova premišljevati. — Baron, — je zaklical, — vem, da sem iopov in se dam pridobiti za vsako slabo dejanje. Sila pač kola lomi, in sedaj sem prav na tem, da bi skoraj moral poginiti lakote, če si umetno na kak način ne zbo-Ijšam svojega pasjega položaja. Kaj naj torej storim? Km! Veste kaj! dodajte k dvaindvajsetim tisočem še štiri tisoče, pa sem vaš. — Že velja! — je rekel Lascars. — Roko sem, da udariva! Lopova sta si stisnila roke in tako je bila sklenjena krvava kupčija. — Sedaj pa nadarek! — je zaklical Mosliere. Lascars mu je izročil tisoč liver v bankovcih. — Kedaj me predstavite gospici Here-mini? — je vprašal. — Če nima opravka v operi, že takoj jutri večer in potem bomo večerjali pri starem Boisierju. Boisičre prireja skoraj vsak večer take večerje in preživlja noči, kakor kak mladenič. Včasih pa se mi zdi popolnoma nor, kakor bi mu manjkalo eno kolesce, ali pa da bi imel eno preveč. V najveselejši družbi postane kar naenkrat nekako hladen, razmišijen, in potem pije pisma, in da mu je ob tej priliki prva Cail-Iauxova soproga pokazala ona pisma, je Barthou vse te trditve zanikal. Italija se oborožuje. LONDON. Tu se vrše zaupna pogajanja med italijansko vlado in neko ladjedelnico glede nakupa dveh dreadnoughtov, katere je naročila neka južno ameriška vlada. Stavka. LONDON. (Kor.) V Vorkshire stavka sedaj do 170.000 rudarjev. Vrše se pogajanja in upajo, d abo stavka, za katero ne vlada posebno veliko zanimanje po Veliki noči končana. Požar. BOMBAJ (Kor.) V skladišču za bombaž je izbruhnil snoči požar, ki je uničil skoro celo skladišče. Škodo cenijo nad 33.000 funtov šterlingov (približno 792.000 kron). Demisija francoskega justičnega ministra. PARIZ. V dobro informiranih krogih se širi vest, da namerava demisijonirati ju-stični minister Benvenue Martin in sicer zaradi čekovne komisije. Milijonski dar. PARIZ 3. (Izv.) Znani amerikanski bogataš Rockfeller je vnovič podaril medicinskemu inštitu v Parizu pet milijonov frankov. Dosedaj je Rockfeller daroval za ta institut 60 milijonov frankov. Ponesrečeni ribiči v Severnem morju. ST. JOHN (Nova Finlandija) 3. (Izv.) 173 mož, ribičev s parnika »Ne\vFound-land«, ki so lovili morske pse, je odnesel vihar na velikanskih ledenih ploščah. Po 48 urah so našle rešilne ekspedicije približno 50 mož deloma mrtvih v brezupnem stanju na ledenih ploščah. Na pomoč ponesrečenim ribičem je odplulo več parnikov in jadrenic, ki so našli več ponesrečencev. V celem pogrešajo do sedaj do 200 ribičev in več ladij, ki so šle ponesrečencem na pomoč in katere je odnesel vihar med ledovje. Splošno mnenje je, da so vsi ponesrečenci izgubljeni, kajti predno jih bodo rešilne ekspedicije našle, bodo zmrznili ali poginili od lakote. __ Agro-Merkur pred sodiščem. LJUBLJANA 3. (Izv,) V današnji dopoldanski razpravi je sodni dvor objavil sklep, s katerim se zavrača predlog na zaslišanje zdravnikov, ki so zdravili dr. Žerjava. Nato je bil zaslišan kot izvedenec Avgust Tosti, dirigent podružnice Jadranske banke v Ljubljani. Branitelj dr. Mandič je zahteval še enega izvedenca, kar je pa sodišče odklonilo. Izvedenec je izjavil, da znašajo aktiva kvečjemu 461.335.45 K, v najslabšem slučaju pa 454.595.52 K. Pasiv je po njegovem računu 733.897.08 K, po sodnih aktih pa 748.862.47. Izgube je torej v najslabšem slučaju 293.966.95 K, v najboljšem pa 272.557.53 K. Neizterljivega je okrog 70.000 K, 15.000 K pa sploh ni nikjer. Jamstvo je bilo seveda mnogo večje. Vknjiževanje je bilo zelo površno. Zveza med Agro-Merkurjem in »Zvezo« je v trgovskem oziru sicer dopustna, toda koristna pa ne. Obseg poslovanja se ni ujemal z visokostjo garancij. Klijentela ni bila najbolja, zlasti v Trstu ne. Režije so bile zelo visoke: pri c^.itrali nad 37.000 K, pri podružnici 37.252.34 K. Tržaški režijski stroški so bili po pomoti dvakrat vknji-ženi. Vzrok konkurza je bila odtegnitev kredita. V Trstu je moralo izginiti blaga za kakih 20.000 K. A. M. je bil pasiven že v prvi polovici 1. 1910. Sistem knjigovodstva je bil sicer dober, toda vodilo se je pomanjkljivo. Prečkali so se nato še razni sodni akti, med njimi ovadbe dr. Voduška. Dr. Mandič je potem predlagal, naj izvedenci kon-statirajo, da je bila vrednost vina in konjaka za 35.000 K višja nego je stalo v bilanci, potem naj se dokaže s kurznimi kakor kak grenadir, meče denar, ne da bi ga štel na igralno mizo, ne pazi na karte ter izgublja in dobiva z največjo malomarnostjo. Da vam povem na kratko: zdi se mi, kakor bi se hotel omotiti zaradi kakega svojega prejšnjega zločina in si utiščati vest. XVI. Hermina in Cydaiisa. Filip Talbot. — Tristo vragov! Baron! — je zaklical chevalier Morliere svojemu prijatelju La-scarsu, ko je le-ta drugi dan- kakor sta se dogovorila, stopil v njegovo sobo. — Pa vendar nimate namena, da bi me napravil ljubosumnega? Brez dvoma je namenjen ta prekrasni šopek z zlato verižico namesto traku za Hermino? — Chevalier, pomirite se, — je odgovoril Lascars smeje, — moja častihlep-nost ne gre tako daleč, da bi vas izpodrival pri Hermini. V ostalem pa merijo misli vse drugam. — Baron, s temi besedami ste mi odvalil kamen od srca. Ali greva? Na razpolago sem vam. Gospića Hermina je bila lepa rujavka, stara kakih osemnajst let; vedno pripravljena za smeh, skoraj duhovita, navidezno zelo lahkomiselna, v resnici pa jako dobra računarica in je tudi vedno mislila listi tržaške borze, kake diference je povzročala kriza 1. 1910. Stavil je še več drugih predlogov. Sodišče je zavrnilo vse te predloge. Prečitalo pa se je poročilo tržaške borze, ki pravi, da so padci cen leta 1910. povzročili velike izgube. S tem je bilo končano dokazilno postopanje in govoriti je začel državni pravdnik dr. Neuperger. Očital je dr. Žerjavu, da se je prevzel hvale, ki mu je prihajala od vseh strani, da je mislil, da je res zmožen za vse. Bil je lahkomiseln in neroden. Nehal pa tudi ni potem, ko je bilo že vse zavoženo. Pritisnili so trgovci, ki so bili nasprotni A.M., in leta je izgubil kredit. Žerjav ni iskal zase dobička, a krivda njegova je v tem, da je vzel kredit brez vednosti dotičnih zavodov. Ista krivda zadeva tiidi Rožmana. Obema pa je nasedel Lavrenčič. Bayra zadeva najmanjša krivda. Čudno je, da so sprejeli Cohena, o katerem so vedeli, da je nezanesljiv. Cohenova krivda je jasna. Na-čelstvo je odgovorno, da so se pričele velike kupčije brez lastnih sredstev. Podjetje ni bilo koncentrirano in v Trstu ni bilo kontrole. Kupčije so se delale, ko je bil A. M. že pasiven. Dasi ni bilo kredita, so se delali dolgovi. Sebičnih namenov ni bilo. Da Lavrenčič ni hotel prevzeti obveznosti, je umljivo. Razbremenilno zanj je, da je napovedal konkurz, ko je videl, da so velike izgube neizogibne. Za Cohena je dokazano tudi obrezuspešenje eksekucije, glede nezvestobe pa prepušča sodbo sodnikom. V imenu Elizabetinega mlina je nao dr. Schweiizer zahteval 121.578.94 K in obresti od 30. decembra 1910. 1. dalje. Odbije se po Zvezi plačani znesek 40.000 K s 5% obrestmi in od konkurznega sklada plačanih 13.944.70 K. Mlin zahteva tudi povrnitev plačil, izvirajočih iz članstva pri A. M. Nato se je prekinila razprava in se nadaljevala ob poli 4 popoldne. — Sodba bo izrečena jutri proti večeru. Izgubljena Rinila. V Carskem Selu, oziroma Petrogradu se nahajata že par dni dva visoka gosta, katerih prihod je ruska javnost nenavadno prijazno pozdravila, rusiri dvor in oficijozni krogi pa so jima priredili kar najsijajnejši sprejem. Rumunski prestolonaslednik Ferdinand je s svojim sinom, princem Karlom, že par dni gost carske rodbine, kjer se pripravlja važen dogodek. Princ Karel je došel v Petrograd, da zaprosi za carjevo najstarejšo hčerko Olgo in vsa romunska patri-jotična javnost pričakuje z nekako napetostjo toli zaželjenega veselega poročila iz prestolice mogočne ruske države Rumunija, ki do izbruha balkanske vojne v evropskem političnem koncertu ni pomenila ničesar, si je od tedaj nenadoma in le po zaslugi needinosti bivših balkanskih zaveznikov priborila vodilno mesto na Balkanu in postala nekaka nevesta za katero tekmujeta veliki vojaški skupini — trospo-n zum in tro zveza. Vrh vse te sreče, ki je Rumuniji tako naklonjena, naj princ Karel sedaj še privede v domovino nevesto, za katero so brezuspešno zaprosili pri carju že mnogi evropski princi. Kaj bi pomenila zaroka bodočega rumunskega prestolonaslednika s carjevo hčerko, tega so si Romuni dobro v svesti. Prišlo bi nele do najožje rodbinske zveze med rusko in rumunsko dinastijo, ampak bil bi to zajedno političen dogodek prve vrste, o katerega posledicah morajo premišljati v prvi vrsti zlasti dunajski vodilni državniki in ž njimi vred vsa tro-zveza. Dogodki zadnjih mesecev kažejo, da naša diplomacija nikakor ne podcenjuje preobrata v Rumuniji da pa nima dovolj upliva in tudi ne dovolj poguma, da bi nepokorne in neposlušne Rumune spravila zopet v svoje naročje. predvsem na svoje gmotne koristi. Las-carsa je sprejela zelo prijazno. Šopek se jej je zdel preljubek, misel, da je bila pri-dejana šopku verižica, pa naravnost duhovita. Povabila je oba gospoda, naj ju spremljata v hotel v rue de Culture Sainte Catherine, kjer najdejo mnogoštevilno društvo. Odpeljali so se tjakaj. Na dvorišču, ki je bilo razsvetljeno, kakor o belem dnevu, je stalo več kočij in v veži, na stopnjicah in po hodnikih je hitela semtertja cela truma služabnikov v sijajnih Iivrejah. Eden teh služabnih duhov je imel nalogo, da je odpiral vrata v dvorano in klical imena vstopajočih gostov. Hermina je prijela Lascarsa za roko in ga predstavila svojemu pokrovitelju. Boi-siere je bil oblečen popolnoma pa mlade-niško in je skušal z debelo plastjo ličila skrivati gube na obrazu. — Gospod baron, je nagovoril Lascarsa, — zelo me veseli, da sem se osebno seznanil z vami. Vaše ime mi ni neznano in če se ne motijo inoje oči, sva se videla že nekje drugje. Herminini prijatelji so tudi moji prijatelji in tako vam je moja hiša vedno odprta. Med gosti je opazil Lascars med drugimi tudi Cydaliso, ki je stala pred ogledalom in urejala gube svoje obleke. S'mn !l »EDINOST« št. 62. V Trstu, dne 4. aprila 1914. D -g< dki, Ki s se odigrali na >e^ah petro-g u ske vt leposlanske rtunije, so privedli rumunske državnke do prej-rčanja, da je bna Rumunija dosedaj samo mkak privesek trozveze, a da so jo zlasti duna ski državniki samo izrab'jali za svo e ideje in n črte, ne da bi im?!a tudi oni sam - od tega k? k dobiček. Še bolj je uverila Rumune o tem avstrijska zahteva po reviziji Bukarešktga miru in zato so krenili od teda, popolnoma na svoja pota. Navduševati so se začeli za strogo ru nunsko politiko, ki naj obsi e s sv jimi žarki onega, ki nudi prerojeni Rumunji večje ugodnosti in močnejšo oporo v dost go njtrmh načrtov. Preobrat v rumunsk' polir kf j provzn čil ostro zakulisno diplomatsko borbo med trozvezo in tro porazu-mnm in kakor kažejo vsa (znamenja, bo tro-zveza, zirrma pravzaprav Avstrija, ki je v prvi vrsti interesirana na prijateljstvu Rumu-nije, v tem boju popolnoma poražena. Sicer je grof Berchfold kmalu spoznal posledice svojega nesrtčnega nastopa v balkanskih krizah ia skušal z vsemi možnimi srtdstvi pomiri i razburjene Rumune. K temu naj bi zlasr pripomogel sporazum med Madžari in Rumuni m Ogrskem, a zdi se, da Rumu-nna sama ne polaga na to bogve kake važ n»»sti: na drugi strani pa rumunska javnost despotskim Madžarom čisto nič ne zaupa. In faktično je danes rumunska javnost di rektno sovražna Avstriji in posebno še Ogrski, dočim se oficijozni krogi, kar pa je popolnoma razumljivo, drže rezervirano in skušajo naspr tstva kolikor mogoče ublažiti. St danje ureditvi no-* ustanovljene države podpirale tudi ve-I . la^i. posebno pa Avstrija in Italija, ki s a prt 'vsem interesiram v Albaniji. Toča. Kakor kažejo vsa znamenja, bo imel " :?rkhan paša jako težko delo. Med njim i Lssad pašo vlada baje precejšnja riva-1' eta. ra drugi strani pa tudi albanski ro- i nimajo bogve koliko smisla za redno «. a v no in ustavno življenje. Kcmaj je na-I čila pomlad in že se je pojavilo zopet \ \II ancih stremljenje, da bi napravili so-s ?om svoje vstaške poseie, kakor so bil! ravajeni. dokler je gospodarila na Balkanu Turčija. Tako so v bližini Prizrena na-faJli par srbskih vasi, in se baje sploh i t . ravljajo na nov naskok na srbske ob-i ine pokrajine. Verjetno je, da bodo pc-s -a!i enaka pustolovstva tudi na črno-y r>Ki meji. A Srbija sedaj nikakor ni vo-I ;a. da bi mirno prenašala albanske pro-\ 1 acije. Uradno srbsko glasilo »Samou-I ra . a že grozi z represalijami in zahteva < kneza \\ ieda in albanske vlade, da na I -avita mir na rneji. sicer bo Srbija za prvo silo primorana, da sploh prepove Ai Lancem pristop na srbska trži _a v Pri-7rer.u, Debru in Ohridi. Sploh je stališče Srfciie v slučaju albanskih napadov seda: veliko ugodnejše, ker ima opraviti z al bansko vlado, ki jo bo delala tudi odgovorno za vse provokacije. Vsekakor pa morajo vladati v Albaniji sami faktično iako desolatne razmere, kar ć kazuiejo zla sti dogodki na jugu, kjer šc vedno traja epirotska vstaja, ki zavzema celo vedno večje dimenzije. Epiroti so se j lastili že vsega severnega Epira, odkoder so pregnali, ozir. pobili vso albanske žandarmerijo, Grške vstaše vodijo četo-vodje Kremidas, Dimulos in Kelyvos, ki dobivajo materijalno in moralno oporo iz (rrške. Albanska žandarmerija je mnogo preslaba, da bi bila kos dobro oboroženim enirot^kim vstašem in bo trajalo še dolg' časa. predno nastane na jugu mir. Med tem se pogajanja med albansko vlado in avtonomno vlado v Epiru nada-Ij sjejo in glasom poročil pariškega »Tem-l^a . je epirotska vlada že naznanila svoje zahteve, ki obstoje v glavnem v sledečem: 1.) Uprava epirotskih okrajev naj se rrepusti dvema švicarskima ali nizozem-si irna oficirjema, ki naj bi imela svoj sedež v Korici ali pa Orgirokastru. 2.) Usta-i vi naj se deželni zbor po vzoru hrvat-s ega sabora. 3.) Za grške šole se progla-« r>opolna svoboda, pač pa bi bil poduk ; 3?iskega jezika obligaten. 4.) V Epirot- t-ni ozemlju naj bodo samo krščanske ke posadke, ki naj jim poveljujejo ni-7' emski oficirji. Zato pa prevzamejo Epi-r i vse v svoji deželi običajne davke sami i ase. — Le če se posreči doseči na tej podlagi sporazum, izroči avtonomna epi-iot a vlada takoj Albaniji vse ozemlje, ki jej je pripoznano. i cenili 54 milijonov. Koliko znaša pokritje. ; pa vlada še ni povedala. Razprava proti splitskemu županu Ka- taliniču. Razprava proti splitskemu županu Kataliniču. je razpisana za 1. maj in 1 sicer v Celovcu. Župan Katalinić ie imel. kakor znano, povodom zmag balkanskih narodov nad Turki, na nekem maniiesta-cijskem shodu v Splitu navdušen eovor na manifestante, radi katerega je dobil takoj obtožnico. Moral je seveda priti pred poroto in bi bil v Dalmaciji čisto gotovo oproščen, kajti tamkaj dobro vedo, kako se kažejo v Dalmaciji razni veleizdajniški procesi. Župan Katalinić pride sedaj pred celovško poroto, pred katero pridejo v »veleizdajniški« procesi in kjer so povzročitelji teh procesov dosedaj še vedno doživeli silno blamažo. Spominjamo le na proce Alfirevič in proces proti dubrovni-škemu notarju markiju Boni in tanošnjemu državnemu pravdniku. Zagovorništvo obtoženega splitskega župana Katalinića je prevzel zgolj iz županske kolegijalnosti, ljubljanski župan dr. Tavčar. Odmevi avstrijske protiruske gonje \ Rusiji. Neprestano stikanje avstrijskih o-biasti za ruskimi vohuni in vedno bolj se množeči ruski »veleizdajniški« procesi v Avstriji gotovo ne morejo ugodno vplivati na rusko javnost, še manj pa, da bi bili zmožni ublažiti že tako dovolj napeto razmerje med monarhijo in Rusijo. V Pe-trogradu in Moskvi so se že ponovno vršila zborovanja, na katerih so razni odlični govorniki vehementno napadali Avstrijo in protestirali proti zatiranju in preganjanju rusofilskega prebivalstva vGa-liciji in na Ogrskem. V Petrogradu so ustanovili celo posebno »Gališko-rusko društvo«, ki ima nalogo, da potom predavanj informira rusko javnost o položaju galiških Rusov in sploh vzbuja zanimanje zanje. Za dne 5. aprila je zopet sklicano javno zborovanje tega društva, na katerem se bodo razpravljalo o položaju Malo-ruosov v Galiciji. Kot glavni govornik bi inel nastopiti urednik »Sveta« Baženov, ki bi imel razpravljati o avstrijsko-ruskih >dnošajih, a je mestni glavar prepovedal, ia shodu o utisih. ki jih je dobil na Ivov-skem veleizdajniškcm procesu, znani dr. Vergun bo predaval o »Karpatskih trpinih in ruski veri in narodnosti«, prof. Nikano-cov pa o ruskem narodu in njegovih bratih v' tujini. Da segovorniki ne bodo navduševali pri tem za zbližanje Rusije z Avstrijo, tega menda ni treba omeniti. Izseljevanje Židov iz Romunske. Kakor >e poroča iz Bukarešta, se namerava tisoče Židov, katerim romunska vlada noče riznati državljanskih pravic, v najkrajšem času izseliti v Ameriko, ker pa je ži-iovsko ljudstvo ubožno in nima zadostnih -redstev za vožnjo, hočejo vsi ti izseljenci >otovati peš preko Avstrije in Nemčije v Hamburg, odkoder se odpeljejo v Ameriko. Enkrat se je že vršilo enako potova-ije Židov iz Romunske preko Avstrije in -icer leta 189S. Toda to židovsko potova-lje je bilo za avstrijsko prebivalstvo tako leprijetno, da bodo sedaj avstrijske oblasti prisiljene, da se upro židovskem po-ovanju preko Avstrije. Albanci prosijo za predujem. Glasom poročil francoskih listov, je zaprosila nednarodna kontrolna komisija za upravo Albanije pri velevlastih predujem in sicer v znesku 10 miljonov kron. Ta pre-lujem naj bi se dal na obljubljeno in garantirano posojilo, ki ga ima dobiti Albani-a od velevlasti. Albanska vlada je torej >rez denarja in čisto razumljivo je, da e vladajo v njej ravno najboljše razmere. Petrograjski listi kar uradno poročajo, da rihajajo iz Albanije jako vznemirljive veti. zlasti pa se države tripeletente prokle-o malo navdušujejo za albanski »forsus ,er ne vedo, kako bi albanska vlada ta lenar porabila. To se ve tem manj. ker . lada celo po dunajskih informacijah v Mbanij faktično precej anarhično stanje. Draču vlada Essd paša, ki ima v svo-:ih rokah vso vlado, v ostalili delih prista-e Izmail Kemal beja, v Epiru pa sploh ihče. To je velevlastim dobro znano in ato hočejo tudi vedeti, komu naj iioveri-io denar. neuiis mil V ' državni proračun. V pred- s i je bil odobren državni proračun za k 1914. Potrebščine znašajo 245 milijonov levov, kar pmnenja 55 milijonov več nego pa lani. Za vojaške namene je dolo- RAZSTAVA HRVATSKIH NAROD-NIH DEL se odpre danes ob T*, uri predDDludne v prostorih „$f -venske Čitalnice" v „Narod* m domu". Razstava Je tako boga.a in zanimiva« da bodo obiskovalci DomaČe vesf Zopet laški napad na ulici. Bilo je včeraj popoldne okoli polene, ko sta prišla dva hrvatska dijaka, Revoltellski akademik Vinko P e t r a v i č, ki je bil pri onem napadu na Revoltelli najtežje ranjen, in pa tehnik Ferdo M i r k o v i ć po Corsu na Borzni trg in sta si tam ogledovala izložbo neke trgovine. Kar se jima je približala tolpa kakih 6 ali 7 ljudi, od katerih je nekdo vprašal na glas: »Ze k vesti kvei porki de ščavi?« Nato je neki Galasso, ki je bil ž njimi pritrdil, češ: »Ze, ze!« Nato so začele padati najnesramnejše psovke iz laških kulturnih ust. kakoršnih je zmožna le najnižja staromestna golazen. In ti laški banditje — pardon — laška iteligenca — so imeli tudi debele palice, menda pripravljene za vsak slučaj. Naša dva dijaka sta se začela ogledovati po redarju, ki ga pa ni bilo v bližini Šla sta ga iskat, in ko sta ga našla ter prišla ž njim tjakaj, kjer so ju preje nahrulili Lahi, je bil navzoč le še oni Galasso, ki pa ni hotel posedati imen. Steni je bila stvar za redarja — opravljena!! Pripomnimo naj še, da so oni lopovi govorili popolnoma na glas: »Nev sedaj ne, }a zvečer, ko se vrneta na korzo, jima lih bomo dali!« Prav isto sta čula tudi kmalu pozneje, ko sta se vračala domov, od nekih žensk. — Tako torej! Celo ob belem dnevu, sredi poldneva ni več naš človek varen pred laškimi pouličnimi banditi! — Odločno zahtevamo, da oblast stori nemudoma svojo dolžnost in poskrbi za to, da oni lopovi dobe svoje zasluženo plačilo. Laška hujskanja v Trstu, posebno pa ono zborovanje »Patrie« prejšnjo nedeljo, je imelo vendarle tudi kolikor toliko uspeha na oni strani avstrijske meje. Sicer menda v Rimu niso ravno padali v ome-dlevico zaradi sklepov na shodu tržaških laških pouličnih razgrajačev, in menda tudi ni bilo onih znanih diplomatskih intervencij, toda klic tržaških laških neod-rešencev so vendar našli odmeva v Italiji, seveda v krogih sebi enakih. Tako poročajo iz Padove, da je tamošnje visokošolsko dijaštvo sklenilo dvadneven štrajk v svrho protesta, da še vedno nimajo avstrijski Italijani svojega laškega vseučilišča v Trstu. Samoobsebi je tudi umevno, da se je dijaštvo po končanem shodu tudi nekoliko porogovilili po mestnih ulicah in podemonstriralo profi kruti Avstriji, ki še vedno noče dati tržaškim Italijanom zadnjega ocvirka na njihovo sicer neosoljeno in zasmojeno kulturno polento. Ali ne bi bilo morda bolje, da bi bili padovanski demonstrante napravili drug sklep, namreč da pozovejo svoje avstrijske tovariše, naj le lepo puste zmirom svojo juridično fa-kuleto, ko imajo že itak toliko juristov, da jih bodo že kmalu morali nameščati za cestne pometače, ker je drugje že itak vse prenapolnjeno ž njimi, in naj se raje posvečajo drugemu poslu, na primer učiteljskemu, ko bi imeli potem toliko prilike za vršenje svojega vzvišenega poklica med tržaškimi laškimi — analfabeti. Da, da! Univerza! Poštenih ljudskih šol in še po-štenejših brezoyk: tega je treba tržaški in sploh primorski italijanski mladini, da bi se kmalu stvar obrnila na bolje. Šest na enega! K predvčerajšnji notici, priobčeni pod tem naslovom, moramo spregovoriti še par besedi, o katerih mislimo, da bodo imele svojo uspeh. Po napadu se je podal napadenec na policijski inspektorat v ul. Bacchi, kjer je bil vzet na zapisnik. Tamošnjemu inšpektorju pa ta prijava o napadu nikakor ni bila po volji, ker je skušal na razne načine napad pobijati stem, da je Hrvatu Hrašu stavil mnogo uprašanj, ki pa niso spadala povsem k dogodku. Tudi je trdil, da ljudje delavskega stanu ne uganjajo radi politike in zato da ni dajati napadu političnega značaja. Ko je pa videl da je napadenec trdno ustrajal pri tem, da se je vršil napad izključno zato, ker sta on in žena hrvatsko govorila, se je spomnil g. inspektor, da je bil on ravno ob uri napada v isti ulici in da ni prav ničesar opazil. Tako torej! Ker g. inspektor ni videl napada, zato tudi tacega — ni bilo. Tu bi mogli varirati tisti znani rek: kar ni aktih, ni na svetu. V našem slučaju: česar niso videle oči inšpektorja, to se ni zgodilo! Službeni vnemi g. inšpektorja vsa čast — ali tacega pravila vendar ne moremo pripoznavati! Kulturnost našega naroda se kaže najbolje v njegovi razviti ljubavi in smislu za vse, kar je lepo in plemenito. Treba samo pogledati v bogato zakladnico jugoslovanskega narodnega pesništva, treba iz-poznavati napevov, torej našo narodno muziko, da se človek v isti čas divi in čudi temu našemu trpinu, ki je znal ostati zvest svoji umetnosti tudi tedaj, ko ga je tiščal najneznosneji jarm in ko se je kopal v svoji lastni krvi. Dočim so Rimljani trdili, da v vojni molče Muze, da za umetnost ni prostora, kjer pustoši bog Mars, pa je pri nas pesnik Mažuranić trditi staro resnico, da: »Ne boje se Slovinkinje vile, Uz šestoper da če poginuti; Pače znadi, da gdje njega nije, Tu ni pjesan slovinska ne zrije.« Umetniška žica, umetniška narav, prirojena Jugoslovanom se zrcali, razun v pesmi in glasbi, tudi v divnem delu, ki je od stoletij izvaja marljiva roka naše žene. Ko gledaš pisano narodno nošo hrvatske kmetice, tiste skladno izprepletene barve, tisto bogatstvo narisov in figur, ne bi veroval, da je to delo priprostih rok, polnih žuljev od težke motike. Dolgovečno politično vodstvo, neprestane vojne, ki so metale v obup nesrečno hrvatsko mater in potem gospodarske brige, ki ne prizanašajo našemu narodu: vse to ni moglo ugasniti umetniškega žara v srcih hrvatske žene in zmanjšati njene ljubavi in smisla za vse, kar je lepo. Lepa naša domovina je zasadila v naravi svojih sinov neposušne kali ljubezni in obožavanja za lepoto, in zato je ni sile, ki bi mogla naš narod odvrniti s pota nežne in resnične kulture. V zadnje čase se je začelo v Hrvatski zistematično delati na to, da se narodno vezivo producira v večem obsegu in da se zanje osvoji tudi tuji svet. Za to lepo propagando te domače industrije so osobito zaslužne gospodinjske zadruge za ohranitev narodnega veziva v Zagrebu in Petrinji. Prvi je duša in neumorna predsednica Marija baronica Turković. Vspeh ni mogel izostati. V Pragi, na Dunaju in v Berolinu so bile prirejene razstave narodnega veziva, ki so v hipu osvojile tudi dame iz najvišjih krogov. Tudi svetovna moda je z oduševljenjem sprejela hrvatske narodne motive. Hvaležni smo zato našim narodnim damam v Trstu, da so se oprijele dela, da tudi pri nas prirede razstavo tega narodnega bogatstva. Vpliv mesta je na žalost, tudi preveč potisnil iz naše okolice narodno nošo, s katero bi se morali ponašati, pak je dobro, da se s to razstavo napravi prvi korak, da se tudi pri nas začne akcija za rešitev in preporod ene najdavnejih karakteristik naše narodno- sti: narodne noše. Ko bodo naši najširši sloji videli, do kake umetniške dovršenosti je dotiralo narodno vezivo v onem delu našega naroda, ki je, daleč od svetovnih mest, znalo bolje ohraniti devištvo svoje slovanske duše, uvidijo tudi, da smo se pri nas skoro popolnoma izneverili narodni noši. — JVVSKI. Predrzni in — nesposobni!! Te dni je šel reki naš trgovec na kolodvor državn' železnice. Tam je pri glavni blagajni plačal večji znesek z debelim denarjem. Dotičnemu uradniku je slovensho povedal, koliko mu gre nazaj. Uradnik pa ni razumel slovenski in je vprašal stranko v nemškem jeziku in v slabi Iaščini, naj mu pove, česa želi! Trgovec je ponovil slovenski, na kar je uradnik inpertinentno apostrofira! stranko, ali ne govori li drugega jezika?l! Na to je naš človek poučil Nemca v nemščini in laščim, da govori oba ta jezika boljše, nego pa nemški uradnik, da pa v uradnem poslu neče delati uslug, nezmožnim uradnikom ! .Zasebno se že lahko porazgovorimo tudi v drugth jezikih, ali, kadar plačujem, zahtevam, da se z menoj govori v mojem jeziku, ki je tu deželni jeziki" Tako je naš trgovec poučil Nemca in dostavil: „Ko se Še od navadnih delavcev zahteva znanje več jezikov — je tem huja krivica, če javne službe nastavljajo uradnike, ki so se v 12 letih šolanja naučili le en jezik in še ta ni tu domač!" Tako bi morali vsi energično zahtevati, da nam bodo nastavljali uradnike, vsposobljene v vsakem pogledu! Škorkljani! Danes v soboto, dne 4, aprila ob 8. zvečer se bo vršil ustanovni občni zbor bralnega in pevskega društva za Škorkljo v prostorih pri Đricu (ex Pangoš) na stari cesti. Z ozirom na važnost in pomen ustanovitve društva, vabi k obilni udeležbi — Pripravljalni odbor. Niti enega lasu ne krivijo Italijani Slovanom v Trstu! Tako je jokavo zatrjeval .Piccolo" vsled vesti o protiitalijanskih ma nifestacijah v Belgradu. Niti enega lasu, kamo-li da bi jih dejanski napadali. Kakovo hinavstvo je v tem laškem priseganju, priča nastopni dogodek. Predsinočjim okoli polnoči je neka družba štirih slovenskih mladeničev ostavila kavarno „Minerva" na Acquedottu in se napotila v smeri proti „Volti di Chiozza". Pogovarjali so se med seboj slovenski. Ćtm so izstopili iz kavarne, sta jim zače!a slediti dva laška mladenča. Ko so dospeli na ogel ulice Gelsi in se ustavili, da se poslove, sta ona dva hitela doli k „Voltom". V hipu je prehitelo 6 laških gospodičev in so družbo naših obkolili. Ob enem pa so začeli žvižgati in dajati znamenja, na kar je prihitelo še šest Lahov na pomoč Tako ojačenitn se jim je vzbudila korajža. Eden teh je apostrofira! enega naših; „Coša Še ščavi voi altri" in gaje obenem udaril od zadej po glav j. Potem so dobili po glavi, oziroma v obraz vsi štirje naši. Spričo take premoči in teme v ulici Gelsi, kamor so jih hoteli Italijani zavesti z namenom, da bi jih pošteno nabili, so se naši spustili vsak v svojo stran. Za enim, ki je bežal zopet proti kavarni „Minerva", je pritiskalo več Italijanov, a eden teh je prišel celo v kavarno s pretvezo, da išče neke bicikliste. V resnici pa je iskal našega, toda zdi se, da ga ni izpoznal z gotovostjo. Ko sta potem dotični naš mladenič in ka-varnarica stopila pred kavarno, je stala tam še vedno cela gruča napadalcev. Menda si pa niso upali in zato so odšli proti kavarni „Eden". Da se povrnemo k prizoru na oglu „Acquedottow-GeIsi! Za časa napada je stal redar ravno nasproti, ah niti zmenil se ni za stvar. Še le, ko je eden naših začel klicati „batuglia", in ko so se napadalci naglo umaknili, je pristopil redar in malo da ni aretiral — naše družbe!!! Niti enega lasu ne krivijo Italijani Slovanom ! In če se dogaja kaj neprijetnega, so seveda Slovani provokaterji I Niti enega lasu, le tu pa tam jim malce — glave razbijajo. Nove razprodaje »Edinosti«. Odslej se bo prodajala »Edinost« tudi v sledečih to-bakarnah: ul. Coroneo št. 7, ul. Barriera št. 2, ul. Tesa št. 3, ul. Istituto št. 28. Tržaško vodovodno vprašanje. Dozna-jemo, da tržaško vodovodno vprašanje stopa zopet v ospredje ter pride v kratkem v razpravo v mestnem svetu. Po poldrugoletnem proučevanju so veščaki dovršili te dni nalogo, ki jim jo je svojčas naročila znana konferenca zastopnikov vseh treh strank mestnega sveta. Odgovor veščakov zaključuje, v kolikor smo poučeni, z nasvetom, naj se izdela novi vodovod iz reke Timave. Projekt trebenj-ske vode vsaj za sedaj ni izvršljiv, ker se ni moglo jamčiti za zanesljivo delovanje strojev pod zemljo ter pod menjajočim se pritiskom vode. Tajnik delavskega doma v ul. Madonina si misli, da je on največji poštenjak sveta, ker se je branil dati nekemu potrdilo za neko rekomandirano pismo, češ: kar se izroča tajniku delavskega doma, je v gotovih rokah in zato ni treba potrdila. Vse prav, ali če kdo zahteva potrdilo o kaki varni izročitvi, je menda tajnikova dolžnost da ustreže tej zahtevi. M. K. Gosposvetsko polje. Ob 500-Ietnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod. O tem predmetu priredi predavanje belvederska podružnica CM D jutri ob 10 predpoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Predaval bo g. prof. Robert K e n d a iz Ljubljane. Vstopnina 20 vin., oziroma za dijake 10 vin. — Tržačani! Letos je poteklo 500 let, odkar je bil ustoličen na Go-sposvetskem polju zadnji koroški vojvoda v sloveskem jeziku. To obletnico praznujejo v vseh deželah Slovenije s predavanji in doprinosi v narodu kulturne namene. Tudi v Trstu smo sklenili prirediti predavanje v korist slovenskega šolstva in upamo, da pokaže naše ljudstvo isti smisel kot za vse narodno delo, tudi za svojo zgodovino, ki je ponos in vir bodočnosti vsakega naroda, ter podpre obenem slovensko šolstvo, ki edino zamore zagotoviti našemu narodu boljšo bodočnost. Slo-da uinejete ceniti lastno zgodovino in da ste ponosni nanjo! TržafRo maia iironiku Godčeva suknja. Ferdinand Lepoldi svira vsak večer v kabaretu »Maksim«. Predsnočnjem je šel Leopoldi na svoje mesto in obesil suknjo na klin ob steni v lokalu. Ko je pa ob pol 4 popolnoči nehal igrati in hotel iti domov, ni več našel svoje suknje na onem mestu, kamor jo je bil obesil. Pozval je takoj na pomoč policijo, ki je aretirala 261etnega Viktorja Brocchinija in 27 letnega Ivana Scaglia, ker sta bila osumljena, da-sta ona dva ukradla godčevo suknjo. Vendar se je pa pozneje dokazalo, da je bil Brochini nedolžen, dočim je Scaglia priznal, da je res odnesel Lepoldijevo suknjo ter jo je tudi takoj vrnil Lepoldiju. Brochini je bil izpuščen brezpogojno, a Scaglia le začasno, ker bo moral odgovarjati pred sodnikom radi prestopka tatvine. Samomor. Ljudje, ki stanujejo v hiši št. 27 na Miramarski cesti in ki so bili tedaj doma, so včeraj malo pred dvemi popoldne čuli, kakor da bi bilo nekaj težkega padlo na tlak notranjega dvorišča hiše. Nekateri so pogledali skozi okna, a drugi so šli naravnost na dvorišče, da vidijo, kaj se je zgodilo. A vse je presenetil prizor, ki se je nudil njivovim očem: na tleh, to je na tlaku dvorišča je ležal čedno oblečen človek, kateremu je pa glava grozno krvavela. — Nekteri stanovalci one hiše so takoj povedali, da so videli, kako je šel oni človek opetovano, in sicer trikrat gor in dol po stopnjicah hiše. — Kakor se je pozneje dognalo, je nesrečnež, prišedši v III. nadstropje, odprl na stopnjicah okno in se preko njega vrgel na dvorišče. — Pozvan je bil k njemu najprej zdravnik zdravniške postaje, ki pa ni mogel storiti druzega, nego konstatirati, da je nesrečnež že mrtev, ker si je, padši na dvoriščni tlak, zdrobil lobanjo. Policijski funkcijonarji, ki so prihiteli na lice mesta, so našli v žepu samomorilca več pisem, naslovljenih na Gvidona Mondolfo. Ta pisma so bila. iz Madrida, Lisabone itd., a eno teh pisem je bilo z Dunaja in podpisano z ženskim imenom. Na vseh teh pismih je pa bil napisan naslov: Gvidon Mondolfo, Trst, ulica Giulia št. 9. Na tej podlagi so šli policijski funkcijonarji na rečeni naslov in so tam izvedeli, da je samomorilec res tam stanoval s svojo taščo in s svojim svakom, ter da je on res Gvidon Mondolfo, star 45 let. Glede vzrokov, ki so nesrečneža dovedli do tega obupnega koraka, ni še nič znano. Jajčji tatovi. ISletni brezposelni pek Fran Vatovac, doma iz Materije, a stanujoč v Skednju pri Trstu, in Peter Gabac, brezposelni pomorščak, doma z Reke in stanujoč v Trstu v ulici della Guardia št. 42, sta predminolo noč na trgu pri rdečem mostu ukradla 28 jajec na škodo trgovca Otona Ljudinskega, ki je med tern, ne da bi se niti brigal za svoja jajca, mirno spal v hotelu »Balkan«. Neki redar je pa od daleč opazil manever imenovanih dveh uzmovičev ter je šel za njima. Ko sta videla, da jima je za petami »luna sije«, sta vrgla od sebe vsega skupaj deset jajc, a ko je redar videl, da se hočeta uzmoviča na ta način popolnoma iznebiti jajc, ju je aretoval in ju odvedel na policijo. Spravili so ju oba v ulico Tigor. Požar. Snoči je nastal ogenj v Ravali-covi manufakturni trgovini ul. Vincenco Bellini. Gasilci so ogenj pogasili, a blaga je uničenega zelo veliko, nekaj po ognju, še več pa po vodi. Škoda znaša na tisoče. Tvrdka je zavarovana pri »Assicurazioni Generali«. Kako je nastal požar, se ne ve. Brezplačna vožnja iz Aleksandrije v Trst in še dalje v — ulico Tigor . Ko je včeraj priplul v naše pristanišče Lioydov parnik »Dalmatia«, dospevši sem iz Sori-je, so policijski funkcijonarji aretirali na parniku se nahajajoča 241etnega Klementa Georgi Cristo, doma iz Valo v Grški, in 221etnega Ivana Jonescu, doma iz Braile, oba pomorščaka. Ta dva sta hotela namreč priromati v Trst, a ker nista mogla drugače in ker nista imela potrebnega denarja, sta se skrila na parnik »Dalmatia«, preden je ta parnik imel odpluti iz Aleksandrije proti Trstu. — Odvedena sta bila v zapore zaradi goljufije, ker sta oškodovala Lloydovo družbo vsaki za 62 frankov, kolikor namreč stane vozni listek iz Aleksandrije v Trst. Tržtfka sokolska župe. Letošnji javni nastopi: Zupni z le t dne 12. julija. Društveni nastopi: Na O p č i n a h dne 1. junija; pri S v. J a k o b u dne 7. junija; v Komnu unč 14. junija; v M a v h i n j a h dne 28. junija; na Prošeku dne 28. junija; v Divači prve dni junija, v Sežani dne 24. maja; Književnost in umetnost Prvi koncert pevskega društva „Zarja" v Rojanu. (Ob petindvajsetletnici). Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu miu ponuja s svojim prvim koncertom v jubilejnem letu izreden užitek! Bogat in srečno izbran je spored — brez navadne šalo«gre brez obligatnega plesa, ki so v splošnen* edina privlačna sila za občinstvo. Nasprotnr V Trstu, dne 3. aprila 1914 »EDINOST« S t. 61. Stran III. — edina gospoduje in to je prvv ! Izobraženo • bči^stvo naj pa p dpira stremljenje napreduj čega društva, ki hoče nuditi' na boljše! Mrd skladatelji, katerih dela se bodo iz- I vajala na koncertu primerjaj včerajšnji pro- j gram!) omenjamo v prvi vrsti sonudniVe j „Nov h Akoro v", te važne glasbene reviie. katero se pri nas še vse premalo uvažuje! in podpira! Ti sk adatelji so: Naš priljubljen« Emil j Adamič, tudi v Trstu živeči M. Rož me in V. Parma. Izmed hrvatskih skladateljev srečamo starega znanca F. S. Viiharja in V. Novaka. Poleg del naših domačih skladateljev se izvajajo skladbe svetovnih mojstrov E. Grie-ga, F. Me delssohna, Wagnerja, Smetane in Puccinija E. Adamtč, (katerega skladbe prevladajo na naših programih), je napisal za basista Rumpeljna troje še neobj o ijenih solospevov in sicer: „Mlada pesem-, „Po mestu sem pohabi" in »Zdravica*. Znane so nam dobro že izvajane: nad vse nežna „Pri zibeli" in razposajeni „Vasovalec". Prvič se poje tudi še neobjavljen solospev M. Rožanca »Iniermezzo". V. Par e „Poslednja noč" in Vilharjeva „Mrtva ljubav41 sta že znana arijozna solo-speva starejšega datuma. .Ah tamo"—možki zbor V. Novaka je poludoneč zbor s hvaležnim bariton-solo. pisan z rutino, in kaže, da zna Novak tudi zb< tu izvabljati sijajne efekte. Občinstvu bosta gotovo tudi ugajali inŠtru-mentalni deli: Grit-g „Sonata" v G-duru (g sli n klavir) in Mendelssohn „Trio", Op. 49 (gosli, čelo in klavir) V vijolinski sonati se nam pokaže Grieg v vsej svoji posebnosti — po!n melodije in ritmičnih različnosti, poln rafm ranih, rezkih a-erdov. Griegova g asba e idealizirana i glasba norveŠKega naroda; za nas je nekaj | avad ega, a vsikdar lepa in povsem za-iva. „S nata" zaht' va za vba instrumenta izur.ena igralca s finim razum- vanjt m. j \ rila bo občinstvu ljubši mehki in sa-i romantik Mendelssohn, nego pa rezki nr nii zei G- delss eva pt »r (jrh inov .Trio" je težka skladba, sebno za klavir svojega mojstra- tako je tudi Smetana črpal »z n j J vega ^a Klada in napisal gotovo vv.m 'l blaženim SI »vencem znana opera „Pr^iana nevesta**. Z i to komično opero Celo Nemci zavidajo češki narod 1 B sist E. R mpelj nam zapoje i t rpere „R«»r' zi- in , Večnega mornarja-. Puccinijcva iz „Buheme" je fina, pikantna arija pariškega m lieua in zahteva dobro izšolanega pevca. K* nčno je na programu Nemca H.ld-)*iera zelo ljubki cKospev „Slovo ptic"*. Program torej nudi vsakemu nekaj ;4olž-lost obvinstVrf je, da koncert obišče v vtlicem štev lu in da pevskemu društvj „Zar,a" ia pagvrna za n daljne nasrope s taku izbranimi, resnimi deli! —n Društvene vesti. Rocolska CM D podružnica vabi vse svoje člane ter sploh vse zavedne Rocol-£ane k letnemu občnemu zboru, ki bo v nedeljo, 5. t. m. ob 4.30 popoldne v Gospodarskem društvu z navadnim dnevnim *edom. Rocolčani! Zanimanje za prekori-I %tno CMD naj pokaže Vaša udeležba! »Klub slovenskih tehnikov v Pragi« naznanja sledečo konstitucijo odbora za etni semester 1913 14: predsednik: Žerjav Jože, sav. t., podpredsednik: Ciaffarin | cr. kult. t., tajnik: Sirk Jože, stav. t., blagajnik: Abram Edv. kult. t., knjižničar: Cej Ciril stroj, t., preglednika: Perko Ignacij stav. t., Leskovšek Fr. stav. t. Narodna delavska organizacija. : Podružnica NDO v Škedju. Danes, v soboto ob 7 zvečer shod v »Gospodarskem društvu« v Skednju. Pevski zbor vabi na pevsko vajo, danes v soboto, ob 8 zvečer. Na jutrišnjem občnem zboru se mora vsakdo izkazati s člansko knjižico, da je "eden Jun organizacije. m iz Goriške, »600 laskih volilcev je v drugem razredu«, je kričal Piccolo, 170 Nemcev je vpisanih v imeniku, izid volitev je pa pokazal, da tudi prodaja laškega značaja Golice ne pripomore Laliom do 600 glasov. Tudi to je naš uspeh. Združeni z Nemci ti inorali dobiti laški kandidati najmanj glasov, pa dvesto volilcev v volilnem razredu razumništva je odreklo laškim •na^istratnim mogotcem svoje zaupanje! »Gorica je laško mesto in samo laško«, pripoveduje današnji »Corriere Friulano« svojim bralcem in vendar plava v radosti. da »e izvoljenih vseh osem kamoraških kandidatov. Ali je Corriere čisto prezrl nemški volilni plakat, ki govori o kompromisu, ali pa celo misli, da sta postala nen'ška kandidata čez noč tudi pristna Italijana. Če razumeva Corriere in njegov vzor Pt^colo v tem smislu nemško pomoč, bi^ r r jezovi naivnosti. Nam pa se zdi da še i rav britko izkusijo goriški Laii Hi>!:ičiiost pregovora, ki pravi, da se ji T y bati Dona j cev, tudi če nosijo darila Značilno. Mož, ki kaže kot državni po-» : največjo nezmožnost, mož, ki stoj ia prvem mestu štafažnih ljudskih poslajn-c iiaV!soii priljubljen kamoraškim vo-i. L saj <še lahko ponaša, da je dobi! največ glasov. Vsa čast bo rasodnosti 'aških volilcev! Laška gorica je legla slavno v grob. Pokopali so jo njeni največji »prijatelji« 'aški liberalci in izvolili priseljenim Nemcem dva zastopnika v mestnem svetu lil ! »samolaške Gorice«. Slava narodnim nacionalističnim grobokopom, ki so storili mesto nas zasluženo delo. Da bo laško-nemško prijateljstvo bolj napredovalo, so se začeli Lahi pridno u-čiti nemščine. V kratkem začno tudi izhajati tudi tiskovine s ponosnim naslovom »Magistrat der Landeshauptstadt Gorz.<. Vsi Lahi vstopijo poleg tega v Siidmarko in Schulverain, Nemci pa v Lego. Obenem prenehajo tudi vsi laškonemški prepisi prijateljstvo v resnici zlati časi! Ciril Metodova podružnica v Renčali priredi na Velikonočni ponedeljek svojo prvo veselico. Spored: 1. Konec sveta (tridejanska burka). 2. Ples. »Novi čas« pred poroto. V petek dopoldne se je nadaljevala porotna razprava proti »Novemu času«. Zastopnik zasebnega obtožitelia dr. Donatti predlaga, da se zasliši kot priča tudi zasebni obtožitelj sam. Dr. Pavletič pa predlaga, da se zasliši g. Kurinčič, ki se je izjavil v predpre-iskavi, da je priča Josip Bric verodostojna oseba. To je potrebno že radi tega, ker so druge priče nekako izpodbijale verodostojnost Brica. Fo kratkem posvetovanju naznani predsednik, da so oba predloga zavrnjena. Dr. Pavletič predlaga, da se ozira pri sestavi vprašanj na dejstvo, da ni dokazana sokrivda Kremžarja. Hr Gabršček izjavi nato, da je to Kremžar sam pripoznal, ker je prepustil materijal, dotično Kalinovo vizitko, drugim, čemur pa dr. Pavletič ugovarja, da ni nikjer dokazano, da bi Kremžar uporabo vizitke tudi naročil. Nato je prekinil predsednik radi sestave vprašanj razpravo. Ob%!l se je nadaljevala razprava. Zapisnikar je prebral vprašanja stavljena porotnikom: L glavno vprašanje Jeli Fran Kran Kremžar kriv, da je s tem, da je priobčil v »Novem času« notici »Ni Boga« in »Dva zagrizena liberalca« — z naznanjenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb lažnji-vo dolži! Fr. Miklaviča nepoštenega ali nemoralnega dejanja, ki bi ga utegnilo v mislih ljudi zaničljivega storiti ali ponižat-ti. II. dodatno vprašanje za slučaj, da se potrdi prvo: Jeli Franc Kremžar dokazal resnico svojih navedb? III. glavno vprašanje: Je-Ii Anton Šinigoj kriv, da je kot odgovorni urednik »Novega časa« priobčil natici »Ni Boga« in »Dva zagrizena liberalca« in s tem lažnjivo dolžil nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi ga utegnilo v mislih ljudi zaničljivega storiti ali ponižati? IV. eventualno vprašanje, ako se zanika tretje glavno: Je-li Anton Sinigoj kriv, da je kot odgovorni urednik »Novega časa« zanemaril ono paznost, pri kateri bi, ko bi jo bil imel, kakor je njegova dolžnost, bila izostala sprejmitev kažnjivih člankov obeh goraj imenovanih notic? V. Dodatno vprašanje za slučaj, ako se tretje glavno ali četrto dodatno vprašanje potrdi: Je-li Anton Sinigoj dokazal resnico svojih navedeb? K besedi se je oglasil dr. Pavletič: Inkriminiran ni v članku le stavek, da je Miklavič tajil Boga, temveč tudi ves zadnji del članka, v katerem se poživlja vo-lilce, da naj pazijo, da oddajo pri volitvah svoje glasove le takim kandidatom, ki bodo delovali v interesu katoliške cerkve. Da pa liberalni poslanci tega ne delajo. Ker je tudi ta del članka inkriminiran, naj se tudi opira pri sestavi vprašanj na ta del, kakor se je pri prvi razpravi tudi že v tem smislu izpraševalo priče. Sprejema odgovornost tudi za drugi del članka in vpraša zastopnika Miklaviča, če raztegne tožbo tudi na te dve točki. Dr. Gabršček je izjavil, da vzdržuje tožbo v smislu § 488 v polnem obsegu. Če ni posebno povdaril zadnjega dela članka, je to storil radi tega, ker je ta del le podlaga očitku, da je tajil Miklavič Boga. Govori zastopnikov. Najprej je govoril dr. D o n a t i, kot zastopnik Frana Miklaviča. Opozarjal je na dobo, v kateri sta izšli omenjeni notici, ki naj bi kot zadnja bomba preprečili izvolitev posl. Miklaviča. Pomisliti pa je treba ne samo na to, da bi notici dejansko škodovale Miklavi-ču, temveč tudi na posledice, ki čakajo žaljenega Miklaviča, če oproste porotniki obtoženca. Oba obtoženca sta kriva in tu ne velja noben izgovor. Naravnost provokacija pa je, če se obtoženca izgovarjata, da nista notic niti brala in niti pisala, na koncu pa nastopita dokaz resnice, ki se je pa absolutno izjalovil. Ker ne gre, da bi bil kdo krivično žaljen in ne dobil nobenega zadoščenja, zato prosi, da potrde porotniki vprašanja. Dr. Gabršček spominja uvodoma na lanjske deželnozborske volitve, ko je mlada S. L. S. z omenjenimi očitki izigrala zadnjo karto, da vrže Miklaviča. Na najhujši način je razžalil »Novi čas« g. Miklaviča«, zadoščenja pa ni dal nobenega. Nasprotno, čisto provokatorično so nastopili dokaz resnice, ki se je pa, kakor smo videli, absolutno izjalovil. Nato se peča dr. Gabršček obširno z izpovedbami prič, predvsem s famoznim i izjavami prič Ku-rinčiča, Kalina in Rakuščka. Poudarja dalje neverodostojnost priče Brica, ki je bil poleg tega ob času, ko so padle besede »Ni Boga«, pijan. G. Miklaviču gre po :u gr _ sej pravici za žalitev zadoščenje. Ce no- če popraviti »Novi čas« krivice, potem je dolžnost porotnikov, da ga k temu prisilijo. Oba obtoženca sta kriva, ker je izključeno, da ne bi vedel niti odgovorni in niti faktični urednik za notici. Porotniki morajo dati g. Miklaviču zadoščenje, kar pa store edino tako, da potrde vprašanja v smislu utemeljene obtožbe. Nato se prekine razprava do 3^2 pop. Vesti iz Istre. Spomen A. G. Matošu u Pazinu prire-djuje u nedelju 5. o. m. »Odbor za prosvjetu« u prostorijama »Hrv. Čitaonice«. Početak u 8 i pol u večer. V Gabrovici se bo vršil v nedeljo dne 5. marca ob 5 popoldne, v prostorih g. Ivana Baruta, javen shod, v svrho ustanovitve mešane podružnice »sv. Cirila in Metoda za Istro« za Crnikal in okolico. Okoličani prihitite vsi na to prireditev, da dobijo naši krvni sovražniki odmeva narodne zavednosti. ' IzprcS sodišču starta, MnOeii n 3 krm. Včeraj' v jutro ob 9 Je nadaljevala raz-nrava proti obtožencem Bregant, Bassa in Visintin. Takoj ob otvoritvi razprave je predsednik dal prečitati porotnikom stavljena vprašanja: štiri za obtoženca Breganta, štiri za Basso in tri za Visintina. Prvo glavno vprašanje za obtoženca Breganta se je glasilo, da li je Bregant kriv zločina za vratnega roparskega umora, prvo eventuelno, da li je kriv zločina ropa, prvo dopolnilno, da li je kriv uboja, a četrto to je, drugo glavno vprašanje, da li je Bregant kriv zločina poizkusa tatvine v stanovanju Josipa Serafina. Enaka štiri in istotako se glaseča vprašanja so bila porotnikom stavljena za obtoženca Emilija Bassa. Za obtoženca Visintina se je prvo vprašanje glasilo, da li je kriv soudeležbe na zločinu umora v svrho ropa; drugo, da li je kriv soudeležbe na zločinu ropa, in tretje, da li je kriv prestopka soudeležbe na tatvini. Nato je državni pravdnik dr. Benčič plediral za to, da porotniki sodijo vestno brez pomislekov. Dokazoval je dalje, krivdo vseh treh obtožencev in zahteval od porotnikov, naj potrdijo vsa glavna vprašanja glede vseh treh obtožencev. Pozival jih je, da to store, kakor zastopniki pošteno mislečega in pošteno čutečega meščanstva. Za njim je govoril branitelj obtoženca Breganta. Poudarjal je, da taki ljudje, kakršen je Bregant, nikakor ne spadajo v ječo, pač bi se moralo za take ljudi ustanoviti posebno vzgojevališče. Razvijal je nadalje neko svojo posebno teorijo glede vzgojevanja mladine najnižjih slojev, in posebno vagabundstvu prepuščene mladine. Sledil mu je branitelj obtoženca Basse dr. Tamaro, ki je na tej razpravi prvikrat nastopil kakor kazenski branitelj, kar je takoj v prvih besedah povedal vsem poslušalcem. Poudarjal je na to, da je Bassa tako rekoč nehote zašel med pokvarjene individuve. Bassa je žrtev ambijenta. Prosil je slednjič porotnike, naj njegovega branjenca vsaj milostno sodijo. Dr. Zennaro, branitelj obtoženca Visintina je pa dokazoval, da iz vseh rezultatov razprave izhaja, da je Visintin popolnoma nedolžen; že to dokazuje dovolj, da se je on, Visintin, čutil in se še Čuti nedolžnega, da je šel sam na policijo in tam sam povedal vso stvar. Nato je predsednik reasumiral razpravo, nakar so se porotniki — bila je ura 3 popoldne — umaknili v svojo posvetovalnico. Ob 4 popoldne so se vrnili v dvorano — potem, ko so prej še zaprosili predsednika za neka pojasnila — in njih načelnik je prečital pravorek, ki se je glasil: Na prvo vprašanje glede Breganta: da lije kriv zavratnega roparskega umora, so porotniki odgovorili s 7 glasovi »da« in 5 »ne«, na drugo, da li je kriv ropa z Neugodnost! ribjega olj« »o odpravljene b „Emulzijo Seott". Navadno ribje olje, detiravno je izborno krepilo, postane vsled toliko slabih strani, skoraj nerabno Toliko otroci kolikor odrasli ne morejo navadnega ribjega clja ▼sled »labega, okusa asimilirati* in to vsied slabih prebavnih lastnosti istega. Vse drugače je s uporabo „Emulzija Seott", ki je tudi rb* iN HRANILNICA v TnSIU ::: reg I stro vn na zadruga z omejenim jamstvom. mmmmmm ■ a nova ulica $t 13, ii. nadstropje ■ ■ ........mi vloge na knjižico po *V-*V-g°lo Daje posojila oa menjce io vrednote na mesečna ali tedenska odplačila. Eskom + rg„*ske Majice. Prodaja srečke na mesečne obroke. Puroplovnn družbo D. Tripcouich & C1, v Trstu priredi Izredni izlet iz Trsta v Jakin in nazaj po nalniiiih cenah z najhitrejšem pomikom no Z vijaka „Graf Uurmbrand". Hajkrajia ffirehtna pot do Loreta-Rima m Neopelja. Odhod iz Trsta pomol Sv. Karla torek 7. aprila ob 9 zvečer, dohod v Jakin: sreda 8. aprila ob 6 zjutraj. Vlak do Rima in Neapelja odide iz Jakina ob 7.20 predp. in ob 5.27 pop. Povratek iz Jakina, molo della Do-gana, v sredo 15. aprila ob 9 zjutraj, dohod v Trst v četrtek 16. aprila ob 6 zjutraj. Prevoz črez morje v 9 urah. Prevoz z železnico iz Jakina v Rim ali o-bratno 7 ur. Rim-Neapelj ali obratno 41/« ure. Jakin-Loreto in obratno (črta Foggia) 40 minut. Cene tja In nazaj Trst-Jakin 7. aprila in nazaj 15. aprila skupno: I razred K 20.—, II razred K 15.—, III razred K 10*—. Jakin-Rim ali obratno: I razred L 31.50, II razred L 22 05, III razred L 14 20. Jakin-Rim-Neapelj ali obratno : I razred L 58 95, II razred 39 25, III razred L 25 35. Jakin-Loreto tja in nazaj veljavno 1 dan. I. razred L. 4 55. II. razred L. 3*20, III. raz. L 2.10. NB. Navedbo železniških cen je smatrati kakor informacijo. Prevozni listki Trst-Jakin in obratno se dobijo pri družbi, Trst Piazza della Borsa 12 ali pa v družbeni lopi na pomolu Sv. Karla. (V smislu prometnega opravilnlka.) Z vožnjo dne 7. aprila prične hitra zveza Trst-Jakin in obratno s parnikom „Graf Wurmbrand". UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE - ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. CERHAR V. TUSCHER NIK KONC. ZOBNI TEHNIK TRST ULICA CASERMA, 13II. nad. KRRL GOMISEL stara trgovina jestvin Rojao, ulica Montorsino št. 16 Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolonijalije in druge pridelke. Ima vedno najboljše prekajeno meao. Zaloga za in inozetn. vin špirita likerjev in razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via delle Acque it. 6 (Nasproti Caffč Centrale) Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezert* nih italijanskih in avstro-ogrslah vin. Bordeuux. Bnrgunder, renskih vin, ilesella in Chianti Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni troninov. c-slivovec in brinjevec. Izdelki I. vrate, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko- Razprodaja od pol litra naprej. NOVA TRGOVINA izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke Enrico Rehak Trst, ulica Cardueol 39 (nova hiša). Blago fino in navadno. Izbera sukna za obleke Hlače In jopiči za delavce. Ve lik« izbera paletota, ranglana Itd. itd« RESTAVRACIJA „C0L0MB0 TRST Biku Conponlle Štev. 13 (oosol Tisa Ponlerosso). Novi prostori. Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem komfor-tom. Električna razsvetljava. Izborna dunajska in italijanska kuhi -hinja. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz najboljših furlanskih kleti. Kraški teran, belo briško, lutenberžan, istrsko, Opollo in Chianti. PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Edino shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba. EDOARDO COLOMBO, lastnik. ii lina žarulja jotoita mm m Trata pri Novo elekfricno jako sviieU o V -i R. DITMAR Bruiin«!*, ^Piasza dal Pontaroaao številka Straa IV. »EDINOST« št. 62. V Trstu, dne 4. aprila 1914. 1 2 s; 1 a s o v i »da«, glede ubojstva v - vrh o ropa. so odgovorili z I 1 »da-, in 1 »ne« glede zločina p o i z-kusatatvinev stanovanju Josipa Se-i aiina pa z 1 2 g 1 a s o v i »d a«. fstotako so poiotiafcl odgovor® na v-prašanja. ki so jim bila stavljena glede obtožnice Emilija I3assa. Glede Visintina so pa z 12 »ne« zanikali soudeležbo na zločinu umora, s 5 »da« in 7 »ne« soudeležbo na ubojstvu in potrdili z 12 sdaprestopek soudeležbe pri tatvini. Na podlagi pravoreka je sodišče obsodilo obtoženca Breganta v smrt na vešafih. obtoženca Basso na 7 let težke ječe poostrene s postom dne 29. decembra vsakega leta in Visintina na 10 dni zapora. ftgre-MerHnr mi sodiščem. Izvirno poročilo iz Ljubljane. Kot priča je bil nadalje zaslišan dr. Konrad V o d u š e k, ki je pod prisego izpovedal med drueim sledeče: Z A. M. je prišel v dotiko meseca oktobra 19<>9. ko je prišel k njemu Cohen po naročilu centrale v Ljubljani da bi iztirjal neke terjatve. Zvedel je tudi približno v tem času, da ima A. M. velike obveznosti in da bi kupili ali vsaj zavezali Elizabetni mlin v Bu-dmpešti, katerega je cenila ljubljanska Kreditna banka na okroglo 120.000 kron. Po njegovem mnenju je skrival Cohen vse kar je bilo slabega. Po njegovem mnenju bi A. M. ne bil prišel v konkurz. da ni biio Elizabetnega mlina. Ravnatelj tega mlira Konig je pač star lev na tem polju. Coiien pa je bil v tem oziru mladenič. Glede kupčije z moko omeni priča, da Je imela takrat moka izredno visoke cent in se ne bi bili smeli delati veliki sklepi Tudi Cohenove pekarije, katere je ustvaril in vzdrževal Cohen s pomočjo sensa-lov niso opravičljive. Lenarčič k zgoraj omenjenim kupčijam z moko ni privolil in ie bil vedno proti špekulaciji. Bilo ie tuul nekaj slučajev, da so vsled slabega vodstva tržaške podružnee iingirali nekater odjemalci plačila. Dr. 1. Tavčar je vprašal Rozmana, če je prinesel pooblasti!« <>d Zveze, s katerim se je peljal v Budimpešto in obljubil Elizabetnemj mlinu ga rancijo za 60.000 kron. Rozman je odgovoril. da pooblastila ni prinesel, ker st mu to ne zdi važno, pač pa je imel pooblastilo in sicer podpisano od dr. Novaka r dr. Žerjava. Dr. Tavčar je predlagal, d: naj se o tej zadevi zasliši dr. Novak. -'! rgovski agent Filip Rosen s točk iz Trst;-žld. je izpovedal, da je delal kupčije s Cohenom s koruzo. Glede tržaških sen zalo \ je rekel, da mora biti človek z njimi pr sklepanju kupčij zelo previden in izkuše; in je mnenja, da jim je bil Cohen v splošne mkos. — Priča Angelo della Vedova. mlinar v Tržiču, regnicolo iz Vidma je. povedal, da je dobil decembra 1909 naročilo od A. M., da naj dobi skladišča zn koruzo, ker se ta ne more spravljati \ vrečah. Koruza je bila krnalo nato zaplenjena. en del se je je nato izvzelo iz zaplembe in nekaj jo je on nato zmlel in je poslal moko v Ljubljano. Ce je bilo kaj k r nize ukradene, tega on ne ve. — Priča Iv. Zupančič, korespondent v Trstu, ki je fcil nekaj časa tudi za potnika pri A. M.. potrjuje, da je bilo v Trstu zelo pomanjkljivo knjigovodstvo. Cohen je imel pole? zadružnega tudi svoj denar v blagajni. — Glede tistih 570 kron, katere ie plačal ne ki Couciglia, pravi priča, da je on podpi sal Concigliji pobotnico za ta denar, Cohen pa prejema ni vknjižil. Zelenik je zahteval nato od priče za ta denar menico, nakar je priča tožil Cohena. Ta zadeva šc ni rešena. Na vprašanje predsednika, kje je dobil priča denar za veselo življenje v Trstu, pojasni Zupančič zadevo tako, ds je on dobil za posredovanje pri prodaji neke trgovine 690 kron provizije in si je dovolil res »špas« in je priredil tisti večer precej opulentno večerjo. Dr. Mandič je predlagal nato. da se zasliši kot priča tudi ravnatelj Elizabetnega mlina Konig, ki naj se pokliče brzojavno k razpravi in pa trgovec Milan Rosuer, ki je pri konkurzni razprodaji koniak, pri čemer je napravil zelo dobro kupčijo. Drž. pravdnik dr. Neuberger se je temu predlogu protivil. — Nato ie bila obravnava ob 1 prekinjena in se je nadaljevala pop. ob 4. Predsednik Milčinski naznani, da sta se dokazna predloga dra. Mandiča zavrnila, ker je položaj pojašnjen že vsled civilne pravde. Dr. Mandič vpraša Rozmana, kaj mu je Konig v Budimpešti povedal. in ta trdi. da je bil storno že nemogoč. Nato se prične kontroverza Cohen—Zuri nčič. Cohen očita Zupančiču, da je enkrat manjkalo lOf) K. Cohen trdi. da ni sprejel zr.eska 4O00 K od Koncilje. Dr. Mandić želi pojasnila, da mu je dal Cohen naroč da izda Koncilji potrdilo, čimer pr r i priča. Poklicani Zelenik ne ve nata čnejšega o tej stvari, pač pa je Zu-I C C- rek ti njemu, da bo Cohena tožil. Pr tednik želi pojasnila o diferenci med 1 ila.jcama začetkom in koncem sep-Lir ' ra 39Zelenik Pa Iie ve pojasnila, pač ra pravi, da bo dal odgovor, ko vpogleda knjige. f.c^rčič, vprašnn, kedaj je dobil bilanci. : ravi, da začetkom oktobra, in da je ied tc^a započel akcijo radi konkurza. Lc-i'-ar-:ič s Konigom o sposobnosti Cohe-r.a ni fD?orfl, pač pa dr. terjal, ki je ve-BOfcea, da je pa treba na njega paziti. Zc'eiiik ne ve drugega o tej diferenci navesti kakor to, kar je v knjigah. O tem bo pa podal itak svoje mnenje izvedenec. Da bi se bilo kaj kradlo takrat, o tem dvomi, ker so bili ključi v rokah poštenega moža. Zahtevanih prič Koncilje in Ivana Šu-šteršiča iz Tržiča ni. Državni pravdnik predlaga, naj se prečitajo izpovedbe teh prič. Dr. Mandič se protivi temu, da bi se čitale te izpovedbe. Namreč ravno te dve priči sta obtežilni radi hudodelstva nezvestobe, ne marate pa priti v Ljubljano, ker se mennda bojita solnca. Naj se jih zasliši in, če treba, v ta namen preloži razpravo. Predsednik naj jih še enkrat brzojavno pokliče k razpravi. Senat se o tem predlogu posvetuje, predsednik Milčinski naznani sklep, da se prečitajo te izpovedbe. Dr. Mandič prijavi ničnostno pritožbo. Predsednik Milčinski prečita nato izpo-vedbo Šušteršiča, češ, da je izplačal Co-henu 900 K. Koncilia pa trdi, da je dal 570 K Zupančiču; tui trdi. da so ponarejeni podpisi na potrdilih glede sprejema moke. Cohen trdi, da ta izpovedba ne odgovarja resnici. Ferdinand Nickelsbacher, ki je bil u-služben pri Agro-Merkurju v Trstu, nc izpove bistveno nič važnega. Krivdo poloma pripisuje Cohenu, ker je imel slabe knjigovodstvo. Nato se razpravlja o brezvspešenju ru beži, povzročenega po Cohenu. Predsed nik Milčinski prečita tozadevno ovadb; Agro-Merkurja. Iz ovadbe je posneti, da se je skrival Cohen po Trstu, da je prodal vse pekarije in da na ta način hoče oškodovati »Agro-Merkurja«- Proti Cohenu so vložili še drnggo ovadbo, ker je hote! onemogočiti rubež neke terjatve v znesku 2000 K. Predsednik Milčinski poda na to še glavne podatke iz akta, iz katerega je razvidno, da se je zahtevalo, naj se o Cohe-novem premoženju otvori konkurz. Takrat ie izkazal 11.000 aktiv. Nato se zasliši g. dr. Konrad V o d u -š e k, odvetnik v Trstu, in sicer o zadevi brezvspešenja eksekucije. Pojasnjuje navedbe ovadb. Dr. Mandič ga vpraša, kako preteklost ima Zupančič; pravi, da je slišal, da je bil rej adjunkt železnice in da je tam neka« :?onevcri!. Priče Lovšina tudi ni. Zato se prečita Jegova izpovedba v preiskavi, četudi sc Cohen teinu protivi. Cohen pritrdi tamoš-ijim navedbam. Nato se zasliši priča Ermano Dann, ži z Trsta, ki je imel skupaj s Cohenom pc arijo in sicer radi tega, ker je on pel; ^ohen ra ne. Skupaj sta bila kakih 7 me 2cev. Razšla sta se, ker je obrt pešala Johen je dobavljal moko in sploh ves in-aso. O kaki menici se prvotno ne spornija, na Coiienovo vprašanje pa se spomni » tej. ki mu jo je dal takratni stavbenik Backer. Oi> se ne smatra za dolžnika \gro-Merkurja, marveč samo Cohena Po prečitanju nekaterih manj važnih pisov se hoče zaslišati pričo Sramek iz z Trsta, ki pa tudi ni prišel v Ljubljano ,ato se prečiia njegova izpovedba v pre-skavi. Imel je skupaj s Cohenom pekari-o v Trstu; tudi on se ne smatra za dolž-ika Agro-Merkurja. Nadalje se prečita izpovedbo Dominika Perušiča, ki je bil istotako kompanjon Johenov pri eni pekariji v Trstu. Cohen Te dvakrat med tem časom moral položiti razodetno prisego. Zasliši se priča Rihard Maestro, senzal / Trstu, žid. Imel je kupčijo s Cohenom ^e ve več ali je ime kupčije z njim leta 1909 ali 1910. Takrat je ponudil moko Cohenu. Cohen je potem koncem meseca izplačal diferenco. Zaslužil je pa mnogo, gotovo okoli 3000 kron. Na izrecno vpra anje dr. Mandiča pojasnjuje, da so leta '910 bile v Trstu slabe razmere glede uoke. Posamezni trgovci so izgubili n? 100.000 kron. Takih diferenc in neugodnih razmer ni bilo že nad 12 let. Nato se zasliši priča Andrej Susič, pekovski mojster v Trstu. Cohena pozna žt kake štiri leta. Enkrat je že kupil od njega nekarijo, a se je to razdrlo. Kupoval je od Cohena moko, a tudi Cohen od njega. Ce je kaj zaslužil Cohen pri tem, ne ve. Zasliši se nato Anton Lampe, senzal iz Trsta. Priča Henrik Visintini je imel kupčije z \gro-Merkurjem, a je bilo vse v redu. Kriza leta 1910. je bila nenavadno huda. Nato je bilo prečitanih več manje pomembnih spisov. Prihodnja priča je bil upravitelj konkur-zne mase dr. S a j o v i c, ki je izpovedal, da so bile Agro-Merkurjeve knjige v formalnem in materijalnem oziru pomanklji-ve in da je kot upravitelj konkurzne mase večkrat moral iskati informacij zlasti pri Rozmanu. Od privatnih terjatev jih odpade kakih 15.000 K. Korespondenca je bila v neredu. Veliko dopisov Zveze je bilo pri Agro-Merkurju in nasprotno. Pisalo se je pri A. M. tudi Zvezin papir, vsled česar je bilo nekaj pravd, ki pa so bile razun ene dobljene za konkurzno maso. A. M. je imel 118 zadružnikov s 772 deleži v znesku 15540 K, kar predstavlja poroštvo za 308.800 K. Po odpadku nekaterih zadružnikov, med njimi »Trifolium«, dr. Quaran-totto, se zniža prostor na 200.000 K. Vsa aktiva znašajo okoli 355.000 K. Upniki pr- vega reda imajo dobiti okrog 59.000 K, nadaljnja pasiva znašajo pa 748.000 K, od katerih odpada na Zvezo 529.000 K, od tega nepokritih 390.000 do 400.000 K. Z obrestmi vred znašajo pasiva nad 1 milijon. Nekateri upniki so hoteli zadrugo naravnost oropati. Razlika med sedanjim stanjem in zadnjo bilanco je nastala vsled zahtev Elizabetnega mlina in moravške posojilnice. Prvi povod za konkurz sta dala Elizabetni mlin in Zveza. Krivda, da je prišlo do poloma, pa je v neizkušenosti vodstva. Bilo je tudi preveč uradnikov. Krediti so se dovoljevali prelahkomiselno, kar kaže zlasti pravda Novoselić. Na vprašanje dr. Tavčarjevo, kako naj bi bila Zveza dala povod za konkurz, je pojasnil priča, da ne bi bilo prišlo do konkurza, če bi bila Zveza podpisala garancijsko izjavo za 150.000 K. Dr. Tekavčič pripomni, da je Lenarčič nodpisal dvojno obvezo, enkrat za 500.000 Jrugič pa za 200.000 K. Nato je bil stavljen predlog, naj se o dr. ^erjavovi tedanji bolezni zaslišijo zdrav-iki, ki so ga zdravili. (Nadaljevanje med brzojavkami). Trgovina m gospodarstvo. BORZNO POROČILO. z dne 3. aprila 1914. Dunaj, 1.20 pop. Avstr. renta papir 82.70, avstr. srebrna renta 82.70, avstr. k roška renta 82.95 ogrska kronska renta 82.20, kreditne 653.25, Anglobanka 344.25 Union 595.—, Landerbank 520.50, Bank-verain 534.—, drž. žel. 713.25, Lombardi 102.75, alpinske 832.25, turške srečke 226.—, Napoleoni 19.01, marke papir 117.45, London kratko 24.02, Pariz 95.38 Slabo. Dunaj, 3.05 pop. Avstr. renta papir 82.60, kreditne 618.25, LIoyd 619.—, drž. žel. 713.—, Lombardi 102.75, alpinske S33.—, turške srečke 226.—, cheques Pariz 95.38, Medlo. Trst, (Urad.) Francija 95.20—95.55, Nemčija 117.20—117.70, Italija 94.90, >5.15 London 24.00—24.06, 20 frankov 9.06—19.12, 20 mark 23.48—23.54, sove-eign 23.93—24—, nemški papir 117.20.— 17.70,italijanski papir 95.--9540, avstrijska zlata renta 102.60—103.—, avstr. cronska renta 82.80—83.20, ogrska zlata r. 98.60—99.—, ogr. kron. r. 82.10—82.50, turške srečke 225.--228.—; diskon za menica do 3 mesecev 3%—41/4%, nad 3 mesece 4V±—4%%. Blagovna borza. Budimpešta. 3. apr. Pšenica za april 12.61, maj 12.5U oktober 11.23; rž za april 10.80, oktober 8.67; oves za april 7.70, oktober 7.£1; koruza za maj '.67, juli 6.89. Tendenca slaba. Prodaje >0.000q, 22.000 rumunske pšenice, 5 vin. ■ližje. Trst, 3. apr^ — K a v a — Santos go-odaverage za maj 55.25—56.—, juli 57.—, september 57.25—57.75, december 58.25— 58.50, marc 58.50—59.25. Tendenca mirna. — Oood Rio za maj 51.75, juli 52.—, september 52.50, december 53.50. Sladkor: centrifug, takoj 26.50-27s/8, april-avgust 27*U—283/s, nov marec 28.— —28.7%, melis takoj 28—281/ s, apr.-avg. ?85/8—28.75, nov.-mar. 29.25—29.50, con-casse takoj 281/«—28.75 kocke 291/«—30 kristal takoj 271U—2725, apr.-avg. 27% okt.-dec. 263/ft. — Mirno. HALI OGLASI se računajo po 4 sto t. besedo Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Naj manj š x>ristojbina znaža 4<~> stotink. &(ftffirflljSih mrtvaških predmeior. TelUa zalog* Toščenlh sreč lastnega izdelka. Najsoltdnejša in točna poatrelba. Nočna naročita se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge povelja nI. Tesa št. 31. tel. 1402. CENE ZMERNE. CESE ZMERNEM Zaatopstvo • prodno pogrebnih predmetov« J. MRZEK, Opftlne «t. I70| >" v liabražlnl (trg pri cerkvi); A. JAMŠEK, pri Orehu (Moohere). ■ : j, ^ -V -f- t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, oziroma brat Blaž Hodon po dolgi in mučni bolezni v 45. letu svoje starosti dne 2. aprila ob 5 popoldne mirno v Gospodu zaspaL Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes ob 4 in pol popoldne iz mestne bolnišnice direktno na pokopališče pri Sv. Ani. TRST, 4. aprila 1914. Viktorija Madon, soproga. Ivan, Josip, Bruno* sinovi. Marija in Olga« hčere. Peter Madon, brat. — Albina Madon, svakinja. SVINEC iz druge roke kupuie tiskarna »Edinost«. Oglasiti se je (z vzorci) Dri nadzorstvu Trst, ulica sv. Frančiška št. 20. J os. Konig; nemški zobotehstik Trs;, ulica San fficol6 St. 18./II Sp«-*Jraa od 10 do 1 In od 3 do 8 popol sprejme odvetniška pisarna Dr« Hat. Pretnerja in Dr-F r. Brnika v Trstu, ul. Nuova št. 13, It. nadstropje, s::::::::::::::::::.: Nastop event. takoj. Plača po dogovoru. ■—a ......mm vzajemno zavarovalna banka v Pragi Rezervni fondi K 63,432.10! 02 Izplačane odškodnine In kapitallje Kron 129.065 304'2S. Dividend se le doslej lxpt. 2,899 793-26. Po velikosti druga vzajemna zavarov. nsše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 0. CEGfiflR, ollto Coserma 12, TELEFON St. 21 47. fe— — M—sffiBBBagEBaaaBsaai I mi TOMAŽ ZADMK TRST TELEFON Siy. 16-08 Liovre Bulic priporoča svojo gostilno „Brioni", („Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnln za seatanke in zabavne prireditve. Trst, via deli* Istria «t 16 (v bližini cerkv. sr. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina is Omifia, Crno, belo in opolo. Pivo „Adrija". pelinkovac in maršala ter domača kuhinja is mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo štev. S * prodajo gorin&vedenib pijač in mrzlih iedil FRANC SKVAHČA priporoča cenjenemu občinstvu svojo GOSTILNO „ZOR STADT GRflZ" u Trstu Piazza Rosario štev. 1. Vino in pivo prve vrste. Domača kuhinja. Postrežba točna. Cene zmerne. trg Sv. Ivana štv G. - Prodaja meso ia lastne klavnice na debelo m dr. bno, Na drobno goveje: sprednji deli po S 1 44 in 1 60. Zadnji deli po K 1*76 in 192 Na debelo po dogovoru. Mesnioa Js vedno dobro preskrbljena » teletine prva vrste, kakor tudi perutnino. Za mnogobrojen obisk se uljudno priporoča Tomaž Zad?*ife» Brlveo In frlsorz« dam« And. Rojlc, Trst Vis Aoqued8tU 20. Priporoča goapodom u dobro ia higijeniČno po» strežbo. Damam ee priporoča ra moderno friziranje, gla*o- pranje, barvanje i. k (L Vsakovrstna lasna dela M izvr&ajejo dobro in točno. Mizarska delavnica Lovrenc lunnčič Trst, ulica Aless. M; nzoni 3 izdeluje vsakovrstna pobiSsveua in stav binska dela. Ima pripravljene taoderne spa?ne acbe in kuhinjsko pohištvo vseh slogov. — Cene zmerne. Solidno delo. PomigđansKa sezono postavlja Mzeo u popolno usllauo. Vsled tega je velike važnosti za vsako damo, da si ogleda novosti tvrdke C03F7EUI3 DE mMES Trst, Corso 33, pslunađjf., Telefon 1192 BREZPLAČNE POSKUŠNJE. Slike in natančna pojasnila se dobijo v mojem novem ceniku, katerega pošljem na zahtevo vedno Urszplnmo luđi no deželo. IZREDNA PRILIKA! IZREDNA PRILIKA ! I rzaska posojilnica in hranilnica reglstrovana zadruga i omejenim corcStvom. Trst, piazza Caserma štev, 2, i. (v lastni^ palači — vhod po giavnSh stopnjicah). Poitr« hr«nllnl6nl ratun lS.O. Telefon štev. ĐB2. Ima varnostno oelfoo (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih dragih vrednost., popolnoma varno proti vlomu in požara, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddiha strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad 10 miljonova URADNE URE i od O do 12 doooldno In od 3 do B popoldne IzplafiuJe so vsak delavnik ob uradni* urah rrsoucl! Peki! Onfe Umb) ii Dirotalte pil _sliKKnske toram dnt so dosegle dosedaj vsepovsod nalboljil sioues. HarodniaK MU, H vam postreže po koakmenColli ceoalL .r^-ss j. j. sobah. Trst v" ....... Tla Taaarl 10 Telefoa V. 22*0