315 Ekonomski vidiki športa „UVOD V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda trenirati opredeljena kot »sistematično urjenje (športnikov) za tek- movanje v določeni športni disciplini« (Fran, b. d.). Izraz trener je poslovenjen in izhaja iz angleške besede »trainer«, kar v prevodu pomeni vaditelj/-ica, torej, kdor se poklicno ukvarja z urjenjem (treniranjem), še posebej športnikov (Verbinc, 1982). V Veliki Britaniji trenerja opredeljujejo kot osebo, ki športniku omogoči dosego določene stopnje učinkovitosti izvedbe, ki je sicer brez njegovih/njenih priza- devanj ne bi dosegel (Coaching Skills and Roles, b. d.). Športno treniranje je načrtovan in sistematičen proces, s katerim trenerji razvijajo športnikovo telesno pripravljenost, tehnične sposobnosti, psihološko odpornost in taktično Izvleček Namen raziskave je bil analizirati in finančno ovrednotiti delo košarkarskih trenerjev v Sloveniji ter ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na višino plačila za njihovo delo. Podatki so bili prido- bljeni z anketnim vprašalnikom. Izpolnilo ga je 179 trenerjev, ki vodijo igralce oziroma ekipe različnih starostnih kategorij. Izsledki so pokazali, da so trenerji starejših v povprečju stati- stično značilno bolje plačani kot trenerji mlajših starostnih ka- tegorij, pri čemer plačilo ne raste linearno glede na starostno skupino. Poleg tega je bil ugotovljen pomemben vpliv stro- kovne usposobljenosti trenerja na njegovo plačilo, pa tudi, da finančne zmožnosti klubov niso neposredno povezane s tek- movalno ravnijo članske ekipe niti ne z oddaljenostjo kluba od Ljubljane ali velikostjo kraja, v katerem klub deluje. Dodaten čas, porabljen za pripravo, administracijo in sestanke, je bil v šibki pozitivni povezavi s plačilom trenerju. Povprečna meseč- na bruto plača trenerjev, ki so sodelovali v raziskavi, je v sezoni 2024/25 znašala 1103 evre (± 887 evrov), povprečna urna po- stavka 25 evrov bruto (± 16,2 evra), ob upoštevanju porablje- nega časa za dodatne aktivnosti pa le še 16,7 evra (± 10,1 evra). V primerjavi z drugimi strokovnimi delavci v športu v Sloveniji so košarkarski trenerji plačani manj, kar kaže na finančne in organizacijske omejitve dela v slovenskih košarkarskih klubih. Ključne besede: košarka, trenerji, plačilo, športna organizacija, financiranje društev. Abstract The purpose of this research was to examine the remuneration of basketball coaches in Slovenia and to analyze the factors influencing its structure. Data were collected through a survey completed by 179 coaches. The results showed that coaches of older age categories are, on average, significantly better paid than those coaching younger teams. Furthermore, profes- sional qualification proved to be an important determinant of salary, as higher qualification levels were associated with sub- stantially higher earnings. The analysis of the competition lev- el of senior teams revealed differences in pay; however, these were not consistent across successive league tiers, suggesting that club finances are not strictly dependent on league status. No significant differences were found regarding club location or settlement size. Time spent on additional off-court activi- ties showed a weak positive correlation with pay. The average gross monthly salary of coaches in the sample amounted to EUR 1103 (± 887), while the average gross hourly wage was EUR 25 (± 16.2), dropping to EUR 16.7 (± 10.1) when additional activities were considered. The findings suggest that basket- ball coaches in Slovenia may earn less than other sports pro- fessionals, reflecting specific characteristics of club financing and work organization. Keywords: basketball, coaches, compensation, sports organizati- on, club financing. Analysis of the Financial Assessment of Basketball Coaches’ Work In Slovenia Tim Golej, Matic Sirnik, Frane Erčulj Analiza finančnega ovrednotenja dela košarkarskih trenerjev v Sloveniji 316 razumevanje elementov v določeni športni panogi. Teme- lji na znanstveno podprtih načelih periodizacije, pri kateri je trening razdeljen na različna obdobja. S tem dosežemo optimalen napredek med trenažnim procesom in vrhunec forme ob ključnih, najpomembnejših tekmovanjih. Učinko- vito treniranje vključuje elemente individualizacije, progre- sivno obremenitev in dosledno spremljanje odziva športni- ka na obremenitve (Bompa in Buzzichelli, 2019). Tako kot v številnih drugih športih je tudi v košarki se- znam nalog, ki jih opravlja trener, zelo heterogen in obse- žen. Obseg in zahtevnost opravil sta odvisna od številnih dejavnikov, ki jih je Alilović (2016) razdelil na štiri ključne kategorije. To so temeljne značilnosti kluba, starostna kate- gorija ekipe, kakovostna raven igralcev v ekipi ter struktura in organiziranost strokovnega štaba posamezne ekipe. Ob upoštevanju teh štirih dejavnikov se posel košarkarske- ga trenerja v vsaki ekipi razlikuje glede na pristojnosti in po- oblastila, odgovornosti, načrtovanje, vodenje, organizacijo, izvedbo nalog, spremljanje, analiziranje, poročanje, komu- niciranje in sodelovanje z drugimi deležniki. Košarkarski trenerji morajo svoje delo in naloge dobro po- znati, če jih želijo kakovostno izvajati. Poznati morajo svojo vlogo in jo udejanjati v najširšem smislu poklica košarkar- skega trenerja. Alilović (2016) strokovno vlogo košarkarske- ga trenerja razčleni na več delov oziroma vlog. Ob nalogah na košarkarskem strokovnem področju mora košarkarski trener delovati še kot: – učitelj in pedagog, saj sistematično načrtuje, izvaja in vrednoti proces učenja in treniranja; pri tem upo- števa pedagoška načela, didaktiko in metodiko, da učenje poteka učinkovito in usklajeno z razvojnimi cilji športnikov; – psiholog in sociolog, saj vodi posameznike kot celo- stne osebnosti in hkrati oblikuje skupinsko dinamiko; razume psihološke in socialne vidike delovanja posa- meznikov ter celotne ekipe v vadbenem in tekmo- valnem procesu; – vodja ekipe, kjer deluje kot organizator, ki načrtuje in usklajuje vse dejavnosti znotraj ekipe; upravljanje vključuje učinkovito rabo virov ter uresničevanje in- dividualnih in kolektivnih ciljev; – vodja interdisciplinarnega strokovnega štaba, saj ko- ordinira delo strokovnjakov (analitiki, fizioterapevti, nutricionisti itn.) in povezuje njihovo znanje v enotni sistem, ki podpira igralce in celoten trenažni proces; – poznavalec značilnosti posameznih obdobij v ra- zvoju košarkarskega igralca, ki na podlagi znanja in izkušenj pedagoško in strokovno usmeritev prilagaja zahtevam vsake starostne kategorije. Dežman idr. (2003) menijo, da kakovosten razvoj košarkar- jev in košarkaric ter njihovo košarkarsko dozorevanje trajata tudi deset let ali več. Potekata v več etapah ali fazah, ki so povezane z njihovim telesnim, psihičnim in socialnim ra- zvojem. Naraščajoče po starosti košarkarjev in košarkaric si obdobja sledijo po naslednjem vrstnem redu: 1. obdobje večstranske športne priprave (7–10 let), 2. obdobje temeljne športne priprave (11–14 let), 3. obdobje univerzalne specialne športne priprave (15– 18 let) in 4. obdobje doseganja največjih dosežkov (po 19. letu). Delo z mlajšimi košarkarji je torej specifično in se močno razlikuje od dela z odraslimi posamezniki oziroma vodenja članskih igralcev in ekip. Vsaka starostna skupina zahteva edinstveni pristop in prilagodljivost trenerja, ki ima po- membno vlogo pri zagotavljanju kakovostne vadbe. Ker košarkarji prehajajo iz ene starostne kategorije v drugo in ker različne selekcije oziroma starostne kategorije v klubih praviloma vodijo različni trenerji, se je pojavila potreba po strokovnjaku, ki bi imel pregled nad delom različnih tre- nerjev, usklajeval in koordiniral njihovo delo ter jim pri tem tudi pomagal. Zaradi tega se je že pred leti v okviru krovne košarkarske organizacije Košarkarske zveze Slovenije (KZS) izoblikovala zahteva, da se klubi odgovorno lotijo tega po- dročja ter za omenjena opravila poiščejo kompetentne in izkušene strokovnjake, ki bi opravljali funkcijo strokovnega vodje mlajših starostnih kategorij. Ker so tudi pri mlajših starostnih kategorijah velike razlike v delu med različnimi starostnimi skupinami, morata v skladu s Pravilnikom o li- cenciranju košarkarskih klubov v klubih 1. in 2. SKL delovati strokovnjaka, ki opravljata funkciji »Vodja mlajših starostnih kategorij« in »Vodja U14 in mlajši«, v 3. SKL pa je obvezna le funkcija slednjega (Košarkarska zveza Slovenije, 2022). 317 Ekonomski vidiki športa KZS (2022) je v navedenem pravilniku opredelil delovno obremenitev trenerjev posameznih selekcij in vodij mlajših selekcij, vključno z aktivnostmi zunaj košarkarskega igrišča, ter jo tudi okvirno časovno določil. Delovna obremenitev vodje mlajših selekcij občutno presega obremenitev na- vadnih trenerjev. Medtem ko trenerji posameznih selekcij, kot so U20, U18, U16 in U14, tedensko opravijo od 18 do 24 ur dela, znaša obremenitev vodje mlajših ter vodje U14 in mlajših od 36 do 54 ur na teden. Obremenitev se razlikuje po številu vodenih skupin, glavna razlika pa ni le v količini ur, temveč predvsem v raznolikosti nalog. Trenerji so veči- noma osredotočeni na neposredno izvedbo treningov in tekem, medtem ko vodji opravljata tudi obsežno pripravljal- no, organizacijsko in administrativno delo. Prav te naloge, ki niso neposredno povezane z vadbenim procesom, obse- gajo velik delež obremenitve (do 12 ur tedensko), kar je pre- cej več od povprečja pri drugih trenerjih (4–6 ur tedensko). Kljub razvejeni strukturi usposabljanja trenerjev, sistemom licenciranja in podpori stanovske organizacije Združenja košarkarskih trenerjev Slovenije (ZKTS) se košarkarski trener- ji pogosto srečujejo s številnimi izzivi, ki presegajo okvire njihovega dela. Pogoji zaposlovanja, obseg delovnih nalog in neenotno vrednotenje njihovega prispevka so med glav- nimi dejavniki, ki vplivajo na kakovost trenažnega procesa ter financiranje in stabilnost trenerskega kadra v klubih. Bergant (2020) meni, da bi za kakovostno delo s perspektiv- nimi športniki klub potreboval dva profesionalna trenerja in več usposobljenih trenerjev, katerim bi bila mentorja. Trener naj bi imel tudi pomočnika, ki mu olajša pripravo na tre- ning in organizacijo ter omogoči kakovosten trenažni pro- ces. Prav tako naj bi imel vsak trener možnost sodelovanja s trenerjem za telesno pripravo in fizioterapevtom. Glavni trenerji v mlajših starostnih kategorijah pri nas so večinoma brez pomočnikov. Ker finančni položaj slovenskih klubov ne omogoča tako številčnega kadra, so trenerji v največ prime- rih odgovorni tudi za telesno pripravo svojih igralcev, kar od njih zahteva čas za načrtovanje in dodatno znanje. Naloge košarkarskega trenerja so zelo obširne in ne zajema- jo samo košarkarskega področja, kar otežuje vrednotenje dela trenerja posamezne kategorije. Za izboljšanje in poe- notenje trenerskega plačila je ZKTS oblikoval kalkulator za izračun mesečnega nadomestila trenerja, ki naj bi se upora- bljal kot smernica pri vrednotenju trenerskega dela. Izhodi- šče za izračun je povprečna bruto plača, končni znesek pa temelji na različnih dejavnikih, kot so raven usposobljenosti in vloga v klubu, dolžina trenerskega staža, število ur trenin- ga, število tekem na sezono ter najvišja raven vodene ekipe. Uporaba kalkulatorja ni zavezujoča, zato se pogostost nje- gove uporabe in upoštevanje med posameznimi klubi raz- likujeta (Združenje košarkarskih trenerjev Slovenije, 2025). Dostop do podatkov o izplačilih košarkarskim trenerjem je v Sloveniji zelo omejen, prav tako o tej temi v Sloveniji niso bile izvedene javno dostopne raziskave. Zato je analiza fi- nančnega ovrednotenja dela košarkarskih trenerjev v Slove- niji ključni korak k razumevanju dejanskih razmer in iskanju možnih izboljšav, kar je tudi osrednji cilj te raziskave. „METODE Poziv k izpolnjevanju ankete je prejelo 535 trenerjev, torej vsi, ki so bili v sezoni 2024/25 aktivni trenerji. Od tega je 179 trenerjev izpolnilo vprašalnik do te meje, da so bili rezultati objavljeni v analizi. 170 anketirancev je bilo moškega in 9 ženskega spola, njihova povprečna starost pa je 39 let (± 11,9). Skupno število trenerjev z ravnijo usposobljenosti SD1 je 66, stopnjo SD2 ima 80, najvišjo, tj. trener A-kategorije, pa 29 anketirancev. Trije anketiranci so brez usposobljenosti. Največ anketirancev ima dokončano srednjo šolo (41,3 %), sledijo trenerji z visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo po predbolonjskem študiju (25,7  %), prvo bolonjsko stopnjo dosega 14,5  % anketirancev, najmanjši delež trenerjev pa ima magistrsko izobrazbo (9,5 %) in dokončan dveletni viš- ješolski program (8,9 %). Povprečno imajo anketiranci 13 let (± 9,9) izkušenj s trenerskim delom. Za zbiranje podatkov v raziskavi smo uporabili anketni vpra- šalnik, oblikovan z orodjem Microsoft Forms (Microsoft Cor- poration, Redmond, ZDA). Vprašalnik, poslan po e-pošti v imenu ZKTS, je bil namenjen košarkarskim trenerjem, ki so v sezoni 2024/25 delovali v slovenskih klubih. Vprašalnik je bil sestavljen iz vprašanj zaprtega in odprte- ga tipa, razdeljenih v sklope. Zasnovan je bil z namenom zajeti različne vidike trenerskega dela, med njimi: osnovne demografske podatke o trenerju, podatke o stopnji uspo- sobljenosti, delovni vlogi v posameznih selekcijah, časovni obremenjenosti, opravljanju dodatnih funkcij v klubu ter predvsem podatke o vrsti pogodbenega razmerja in višini plačila (bruto in neto) za opravljeno delo. V vprašalnik so bila vključena tudi vprašanja o oddaljenosti kraja kluba od Ljubljane ter velikosti kraja, v katerem klub deluje. V zaključ- ku so anketiranci izrazili stopnjo zadovoljstva s plačilom ter navedli svoje mnenje o trenutnih razmerah in možnostih izboljšav glede teme anketnega vprašalnika. V raziskavo so bili vključeni košarkarski trenerji, ki so v sezoni 2024/25 delovali v slovenskih košarkarskih klubih. Pridobiva- nje podatkov je temeljilo na neverjetnostnem vzorčenju z elementi stratifikacije. Trenerje je o anketi predčasno obve- stilo vodstvo ZKTS in jih pozvalo k sodelovanju v njej. Vsi anketiranci so bili predhodno obveščeni, da je sodelovanje anonimno in prostovoljno, zbrane podatke pa smo upora- bili samo za namen raziskave in jih obravnavali z zaupnostjo. 318 Podatke smo obdelali s programoma IBM SPSS Statistics (IBM Corp., Armonk, ZDA) in Microsoft Excel. Standardizirali smo podatke o višini plačila (plačilo na uro) ter izračunali osnovne statistične kazalce deskriptivne in frekvenčne sta- tistike. Za preverjanje hipotez smo uporabili Kruskal-Walli- sov test kot neparametrično obliko enosmerne analize va- riance (ANOVA) testa. Pri statistično značilnih razlikah smo izvedli še post hoc analize (Mann-Whitneyjev U-test za dve neodvisni spremenljivki). V enem primeru smo uporabili Spearmanov koeficient korelacije. „ REZULTATI Med obravnavanimi trenerji je 159 glavnih trenerjev, ki sku- paj vodijo 263 ekip. Dvajset trenerjev ima v vsaj eni ekipi samo vlogo pomočnika trenerja, skupaj pa smo obravna- vali 58 pomočnikov trenerja, ki to funkcijo opravljajo v 78 ekipah selekcij od U10 do članov. Trenerji pogosto delujejo v več ekipah hkrati, bodisi kot glavni trenerji ali pomočni- ki trenerja. Obravnavani trenerji v povprečju delujejo v 1,9 ekipe kot glavni trenerji ali pomočniki. Izstopa podatek, da 47,5 % glavnih trenerjev vodi več kot eno ekipo. V nadaljevanju prikazujemo podatke o mesečni in urni po- stavki trenerjev ter vrste pogodbenih razmerij. V raziskavi so anketiranci poročali o višini plačila za opravljeno delo, pri čemer so navedli mesečni bruto in/ali neto znesek, ki ga prejemajo. Poleg tega so označili vrsto pogodbene- ga razmerja s klubom. Pri načinu plačila so najpogosteje izbrali drug način, popoldanski samostojni podjetnik in samostojni podjetnik s košarko kot primarno dejavnostjo (Tabela 1). Tabela 1 Vrsta pogodbenega razmerja s klubom Način plačila Število trener- jev Delež Zaposlen v košarki 9 5 % Študentski servis 6 3,4 % Samostojni podjetnik (primarna dejavnost je košarka) 40 22,3 % Popoldanski samostojni podjetnik 46 25,7 % Podjemna pogodba 10 5,6 % Drug način plačila 65 36,3 % Podatki o mesečnem plačilu se močno razlikujejo, saj so od- visni od številnih dejavnikov, kot so število vodenih ekip, sta- rostna kategorija, raven tekmovanja, geografska umeščenost kluba idr. Povprečno mesečno bruto plačilo anketirancev je 1.103 evre (± 887), povprečno neto plačilo pa znaša 847 evrov (± 636) na mesec. Ker nekateri trenerji vodijo več ekip in opravijo večje število ur treninga, je podatek o plačilu na uro bolj relevanten kazalnik dejanske višine njihovega plačila. Povprečno bruto plačilo znaša 25 evrov (± 16,2), neto pa 19,7 evra (± 12,4) na uro opravljenega treninga. Podatek je izra- čunan na podlagi razmerja med mesečnim plačilom in šte- vilom opravljenih ur treninga. Za večjo enotnost in primerlji- vost smo se pri analizi osredotočili na mesečne bruto zneske. S Slike 1 lahko razberemo, da se višina plačila razlikuje glede na vrsto pogodbenega razmerja, saj zaposleni v košarki in samostojni podjetniki izstopajo v primerjavi z drugimi na- čini plačila. 562 € 649 € 895 € 1.936 € 810 € 2.109 € 0 500 1000 1500 2000 2500 Drug način Podjemna pogodba Popoldanski samostojni podjetnik Samostojni podjetnik (primarna dejavnost je košarka) Študentski servis Zaposlen v košarki Povprečno bruto plačilo Po go db en o ra zm er je Slika 1 : Višina bruto izplačila trenerjem glede na pogodbeno razmerje 319 Ekonomski vidiki športa Za oceno vpliva starostne kategorije ekipe na višino plačila trenerjem smo pri vsakem udeležencu upoštevali najvišjo starostno kategorijo, pri kateri opravlja vlogo glavnega tre- nerja. Rezultati kažejo, da sta spremenljivki »starostna kate- gorija« in »bruto urno plačilo« šibko do srednje močno pozi- tivno povezani (ρ = 0,329, p-vrednost = 0,000), kar pomeni, da trenerji, ki vodijo starejše starostne kategorije, v povprečju prejemajo višje plačilo. Ugotovili smo tudi, da se bruto urna plačila statistično značilno razlikujejo med posameznimi sta- rostnimi kategorijami (H(6) = 25,529, p-vrednost = 0,000). Povprečni rangi kažejo, da trenerji najmlajših starostnih ka- tegorij (U10–U14) dosegajo približno enake vrednosti plači- la, medtem ko trenerji U18, U20 in članskih ekip prejemajo višje zneske. V celotni strukturi negativno izstopa kategorija U16, saj so trenerji v tej starostni kategoriji najslabše plačani za svoje delo (Tabela 2). Tabela 2 Srednje vrednosti plačila trenerjem na uro opravljenega dela po starostnih kategorijah Starostna kategorija N Povprečni rang Mediana (€/ uro) U10 10 56,35 17,08 U12 18 56,00 16,67 U14 27 54,57 18,33 U16 25 55,56 14,77 U18 21 74,69 22,50 U20 12 86,83 27,40 Člani 23 98,76 35,71 Pri izračunu plačila na uro, ki je prikazan v Tabeli 2, smo upo- števali le število ur treninga, ki jih trener opravi neposredno z ekipo v dvorani. Ker aktivnosti trenerja presegajo delo, opra- vljeno neposredno v dvorani, smo pridobili tudi podatke o porabljenem času za druge aktivnosti, kot so priprava na treninge in tekme (priprava), urejanje administrativnih zadev (administracija) in klubski ali trenerski sestanki (sestanki). Na Sliki 2 so prikazani podatki o porabi časa za aktivno- sti, ki jih trenerji opravijo pred treningom v dvorani ali po njem. Čeprav so podatki ordinalni, smo za izračun ocene povprečne vrednosti vsakemu razredu pripisali središčno vrednost in z uporabo utežnega povprečja dobili približno oceno porabljenega časa za posamezne aktivnosti. Trenerji največ časa porabijo za pripravo na treninge in tekme (2,3 h/teden) ter najmanj za klubske sestanke (1 h/teden). Sku- pno v povprečju porabijo 4,8 ure tedensko za aktivnosti, ki niso neposredno povezane z vodenjem treninga. Spearmanov koeficient korelacije kaže šibko korelacijo (ρ = 0,174, p = 0,036) med časom, porabljenim za druge aktivno- sti, in plačilom trenerja. Na podlagi tega lahko sklepamo, da trenerji, ki več časa namenijo dodatnim opravilom, v pov- prečju prejemajo nekoliko višje urno plačilo. Na podlagi ocenjenega časa, ki ga trenerji porabijo za do- datne aktivnosti, in števila ur treninga v dvorani smo glede na bruto mesečno plačilo izračunali tudi bruto urno postav- ko. Upoštevan je bil torej tudi čas, ki ga trenerji namenijo pripravi na treninge in tekme, administraciji in sestankom, medtem ko čas, porabljen za tekme, ni bil upoštevan. Pov- prečna bruto urna postavka v tem primeru znaša 16,7 evra Slika 2: Poraba časa za tedenske aktivnosti izven časa treningov 320 (± 10,1). Plačila so močno razpršena, saj 50 % trenerjev za- služi od 8,9 do 21,4 evra na uro opravljnega dela. Mediana plačil je nižja od povprečnega plačila (13,8 evra). Rezultati kažejo statistično značilne razlike (p = 0,000) v pla- čilu trenerjev z različno stopnjo usposobljenosti za strokov- no delo. O najvišjih povprečnih plačilih so poročali trenerji z licenco trenerja A-kategorije, medtem ko so najnižja pla- čila značilna za trenerje z nižjimi stopnjami usposobljenosti. Razlike v bruto urni postavki se pojavljajo med vsemi tremi skupinami trenerjev. Največja razlika v plačilu po Cohenovi lestvici je med trenerji z usposobljenostjo SD1 in trenerji A- -kategorije, kjer je učinek oziroma razlika med skupinama zmerna do velika (r = –0,49). Med trenerji z usposoblje- nostjo SD1 in SD2 so zmerne razlike (r = –0,3). Najmanjše razlike so med trenerji z usposobljenostjo SD2 in trenerji A- -kategorije, kjer je bil ugotovljen majhen do srednji učinek oziroma razlika (r = –0,26). Tabela 3: Primerjava plačil glede na strokovno usposobljenost trenerja Strokovna usposobljenost Testna statistika Bruto urno plačilo SD 1 SD 2 Mann-Whitney U 1104,000 Wilcoxon W 2589,000 Z –3,372 P-vrednost 0,001 SD1 A-kategorija Mann-Whitney U 292,500 Wilcoxon W 1777,500 Z –4,374 P-vrednost 0,000 SD 2 A-kategorija Mann-Whitney U 579,500 Wilcoxon W 2659,500 Z -2,473 P-vrednost 0,013 V nadaljevanju nas je zanimalo, ali se pojavljajo razlike v plačilu trenerjev glede na tekmovalno raven članske ekipe v klubu. Rezultati kažejo statistično značilne razlike v bruto urnem plačilu trenerjev med omenjenimi skupinami (H(6) = 14,529, p = 0,024). Najvišja bruto plačila so značilna za tre- nerje ekip, katerih klubi tekmujejo v ligi OTP banka (1. SKL). Trenerji iz klubov, ki tekmujejo v mednarodnih tekmovanjih, prejemajo nekoliko nižje plačilo. Najnižje plačilo prejemajo trenerji, ki delujejo v klubih brez članske ekipe in v 2. SKL. Povprečni rang plačil tako ne sledi strogi hierarhiji glede na tekmovalno raven članske ekipe lige, saj imajo na primer trenerji iz 3. SKL višji rang kot trenerji iz 2. SKL. Tabela 4: Ravni tekmovanja članskih ekip po višini plačil trenerjem Tekmovalna raven N Povprečni rang Mediana (€/uro) Liga OTP banka 20 95,13 29,31 Mednarodna tekmovanja 12 90,13 26,70 3. SKL 27 82,59 25,00 1. SKL za ženske 11 77,55 22,22 4. SKL 20 68,98 22,28 2. SKL 29 63,86 16,25 Klub nima članske ekipe 28 56,41 15,83 Analiza vpliva oddaljenosti kraja kluba od Ljubljane na tre- nerjevo plačilo kaže, da ni statistično značilnih razlik med skupinami, ki smo jih določili glede na oddaljenost od Lju- bljane (Kruskal-Wallis H(3) = 0,683, p = 0,877). V Tabeli 5 so prikazane vrednosti mediane bruto urnega plačila trenerjev iz različno oddaljenih klubov. Razlike niso statistično značil- ne, v povprečju pa trenerji iz Ljubljane in bližnje okolice (oddaljenost do 10 km) poročajo o nekoliko nižjih plačilih kot drugi. Tabela 5: Plačilo glede na oddaljenost kluba od Ljubljane Oddaljenost kluba od Ljubljane N Povprečni rang Mediana (€/uro) 0–10 km 25 74,26 20,00 11–30 km 26 78,33 23,15 31–70 km 25 68,54 21,88 Več kot 70 km 71 74,25 21,15 Dodatno smo preverili vpliv velikosti kraja (število prebival- cev) na bruto urno plačilo trenerjev, vendar med različno velikimi kraji nismo zaznali statistično značilnih razlik v pla- čilu trenerjev. Med anketiranci je bilo skupaj 42 trenerjev, ki opravljajo vlogo »vodje mlajših starostnih kategorij« ali »vodje U14 in mlajših« v klubu, kjer delujejo. Največ vodij za dodatno delo z drugimi ekipami in koordiniranje trenerskega štaba po- rabi od uro do dve na teden (38,1 %), 19 % vodij pa porabi več kot šest ur na teden. Prav tako smo izračunali oceno povprečno porabljenega časa. Vodje za specifične naloge te funkcije v povprečju porabijo tri ure na teden, kar na me- sečni ravni pomeni 12 ur dodatnega dela. 321 Ekonomski vidiki športa Mann-Whitneyjev U-test ni pokazal statistično značilnih razlik v bruto plačilu na uro med funkcijama »vodja mlajših starostnih kategorij« ter »vodja U14 in mlajši«, čeprav prvi (26,83 EUR/uro) poročajo o nekoliko nižjem povprečnem bruto plačilu kot drugi (31,64 EUR/uro). V nadaljevanju smo združili obe omenjeni funkciji in preverili, ali so razlike med trenerji, ki opravljajo te funkcije, in trenerji, ki jih ne opravlja- jo. Čeprav razlike med trenerji, ki so vodje, in drugimi trener- ji niso statistično značilne, trenerji, ki opravljajo katero koli funkcijo vodje mlajših, poročajo o nekoliko višjem plačilu kot drugi trenerji (Tabela 6). Tabela 6 Primerjava plačil med vodjami ter vodjami in drugimi trenerji N Povprečni rang Mediana Z P- vrednost Vodja mlajših Vodja U14 in mlajših 23 14 19,48 18,21 25,00 25,00 –0,345 0,730 Vodje mlajših (združeno) Drugi trenerji 37 109 83,92 69,96 25,00 20,00 –1,735 0,083 V raziskavi nas je zanimalo tudi zadovoljstvo s plačilom ko- šarkarskih trenerjev v Sloveniji. Trenerji so svoje zadovolj- stvo označili na petstopenjski lestvici. Največ trenerjev je svoje zadovoljstvo označilo z oceno 3 (34,7 %), z ocenama 4 in 5 jih je zadovoljstvo izrazilo 43,2 %, z najnižjima ocenama pa le 22,1 % trenerjev. Povprečna ocena zadovoljstva tre- nerjev s plačilom je 3,29. Ugotovili smo tudi šibko pozitiv- no povezanost med višino plačila in stopnjo zadovoljstva s plačilom (ρ = 0,264). „ RAZPRAVA Namen raziskovalne naloge je bil pridobiti podatke o plači- lu košarkarskih trenerjev v Sloveniji in analizirati dejavnike, ki vplivajo na njegovo višino. Vsi zbrani podatki o izplačilih trenerjem so bili za enotno primerljivost pretvorjeni v bruto urno postavko, izračunano na podlagi opravljenih ur trenin- ga. Največji poudarek smo namenili starostni kategoriji eki- pe, ki jo vodi trener, vlogi v ekipi, porabljenemu času izven časa treninga, strokovni usposobljenosti in lokaciji kluba, v katerem trener deluje. V raziskavi smo ugotovili, da so bruto urne postavke trener- jev starejših starostnih kategorij višje kot pri trenerjih mlajših selekcij, vendar pa plačilo trenerjem ne narašča linearno s starostno kategorijo. Najvišje plačilo za svoje delo prejema- jo trenerji članov, nepričakovano in po našem mnenju neu- temeljeno pa trenerji selekcije U16 prejemajo najnižje bruto plačilo za uro opravljenega dela. Povprečni članski trener tako po rezultatih raziskave prejema več kot dvakrat večje plačilo za svoje delo od trenerjev v selekcijah U16 in mlajših. Ob prehodu v selekcijo U16 se igralci prvič sistematično sre- čajo z zahtevnejšimi tehničnimi in taktičnimi elementi igre, kot so blokade na žogi in stran od žoge ter uporaba conske obrambe. Ti elementi so pomemben korak proti članski ko- šarki, zato je nujno, da jih trener ne le pozna, temveč jih zna tudi ustrezno učiti in vključevati v proces treninga. Eden ključnih dejavnikov pri višini plačila trenerja je njego- va strokovna usposobljenost. Višja stopnja usposobljenosti od trenerja zahteva več znanja, strokovnosti in kompetenc ter s tem več vloženega časa in prizadevanja za njeno pri- dobitev. Rezultati raziskave so pokazali pozitivno statistično značilno povezanost med stopnjo usposobljenosti in plači- lom trenerja, kar pomeni, da višja stopnja usposobljenosti prinaša tudi višje plačilo. Največje razlike v plačilu smo opa- zili med stopnjama SD1 in trener A-kategorije, kjer je učinek oziroma razlika zmerna do velika. Pri preverjanju vpliva tekmovalne ravni članske ekipe kluba na trenerjevo plačilo smo ugotovili statistično značilne raz- like v urnem bruto plačilu trenerjev. Vendar pa višina plačila trenerjev tudi v tem primeru ne narašča linearno glede na raven tekmovanja članske ekipe. Sklepamo lahko torej, da raven tekmovanja članske ekipe sama po sebi ni zanesljiv napovednik višine plačila trenerjev. Ugotovili smo, da so najbolje plačani trenerji, ki delujejo v klubih z mestom v prvi slovenski košarkarski ligi (liga OTP banka). Trenerji v klubih, ki tekmujejo v mednarodnih tekmovanjih, presenetljivo zaslu- žijo nekoliko manj. Presenetljiva je razlika v plačilu trenerjev prve in druge lige za moške, ki je skoraj dvakratna v prid trenerjev iz klubov, ki tekmujejo v ligi OTP banka. Finančne zmožnosti in politike plačil v slovenskih klubih očitno niso odvisne le od ravni tekmovanja članske ekipe, temveč od drugih dejavnikov širšega konteksta, kot so lokalno financi- ranje in kadrovske prioritete. Ljubljana z okolico predstavlja velik delež prebivalstva v Slo- veniji. Velika mestna središča ponujajo boljše možnosti za večjo bazo otrok in mladostnikov. Poleg tega imajo klubi iz mestnih središč več možnosti za vključevanje strokovno usposobljenega kadra, kar bi lahko vplivalo na plačilo stro- kovnega kadra oziroma trenerjev v Ljubljani (Ivašković, 2006; Surina, 2007). Kljub temu rezultati raziskave niso pokazali sta- tistično značilnih razlik med različno oddaljenimi lokacijami klubov od Ljubljane. Vpliva centralizacije košarkarskih klubov in kadra v Sloveniji tako po naših podatkih ni zaznati glede na plačilo trenerjev. Kot navaja Surina (2007), imajo kraji z raz- vitim turizmom, gospodarstvom ter dobro cestno in špor- tno infrastrukturo boljše možnosti za dobro organizirana društva; avtor kot primer navaja Koper in Velenje. Glede na ugotovitve Ivaškovića (2006) smo preverili tudi vpliv velikosti kraja, v katerem klub deluje, na višino plačila trenerjev. Tudi v 322 tem primeru nismo ugotovili statistično značilnih razlik med klubi. Na to zagotovo vplivajo kombinacije različnih virov fi- nanciranja društev. Viri, kot so nacionalni in lokalni programi, sponzorski prihodki, donacije in drugi prihodki klubov, lahko preprečujejo večje razlike med različno velikimi kraji in geo- grafsko umestitvijo klubov pri izplačilu trenerjem. V raziskavi ugotavljamo tudi, da so trenerji, ki porabijo več časa za administracijo, sestanke in pripravo na treninge ter tekme, plačani nekoliko več od tistih, ki za te aktivnosti po- rabijo manj časa. Ugotovitve se ujemajo s pričakovanjem, da dodatno delo – kot so oblikovanje vizije, priprava na vode- nje treningov in tekem, administrativno delo, koordinacija in sodelovanje v trenerski ekipi – ki presega samo delo na igri- šču, pogosto pomeni večjo odgovornost in delovno obre- menitev, s tem pa tudi višjo vrednost opravljenega dela. Zaradi pomanjkanja raziskav o izplačilih strokovnemu kadru v drugih športih je izsledke raziskave o višini plačila košar- karskim trenerjem težko umestiti v širši kontekst športnih delavcev. Povprečno bruto plačilo trenerjev, obravnavanih v naši raziskavi, je 1.103 evre (± 887). To je nižje od podat- kov SURS, po katerih povprečna bruto plača strokovnih športnih delavcev v športnih dejavnostih znaša 1.575 evrov. Portal Adorio poroča o še višjem povprečnem mesečnem plačilu športnih trenerjev, in sicer okoli 1.700 evrov. Podat- ki o plačilih strokovnim športnim delavcem v Sloveniji so v povprečju torej višji od podatkov o višini plačila košar- karskih trenerjev v naši raziskavi. Razlog za nižje zneske je lahko način plačila, ki je v številnih primerih nepopolna ali fleksibilna pogodbena oblika (samostojni podjetnik, pod- jemna pogodba, študentski servis). Takšne oblike ne za- gotavljajo rednega mesečnega dohodka, kar pomeni, da plačila niso primerljiva s povprečnimi zneski redno zapo- slenih posameznikov v športnih organizacijah. Vukadinović (2009) opozarja na nepreglednost plačil v športnih društvih in pogosto uporabo alternativnih oblik izplačil. Društva se zanje odločajo zaradi večje finančne fleksibilnosti, hkrati pa zmanjšujejo socialno varnost in dolgoročno finančno sta- bilnost trenerjev. V naši raziskavi lahko »drug način plačila« razumemo predvsem kot alternativno obliko izplačila, ki pomeni drugačen pravni okvir glede socialne in finančne varnosti ter pravic trenerja, kar kaže na aktualne finančne razmere v slovenskih košarkarskih klubih. Ob upoštevanju mesečne bruto plače in števila ur trenin- ga, ki jih opravi posamezni trener, smo izračunali tudi pov- prečno bruto urno postavko trenerjev pri nas, ki znaša 25 evrov (± 16,2) bruto na uro opravljenega treninga. Treba pa je upoštevati tudi dodatne aktivnosti, za katere so trenerji odgovorni izven uradnih terminov treningov. Po vključitvi časa, porabljenega za dodatne aktivnosti, se bruto urna postavka trenerja občutno zniža, in sicer na 16,7 evra (± 10,1). Ta znesek daje nekoliko bolj realističen vpogled v dejansko vrednost dela posameznega trenerja, čeprav v porabljeni čas niso bile vštete tekme. Ker vodenje tekem (uradnih in neuradnih) spada med opravila trenerjev, lahko sklepamo, da je dejanska urna postavka še nižja. Med raziskovanjem smo ugotovili, da opravljanje vlog vod- je U14 in mlajših ter vodje mlajših starostnih kategorij v povprečju pomeni tri ure dodatnih obremenitev na teden. To na mesečni ravni pomeni 12 ur specifičnega dela, pove- zanega s to funkcijo. Kljub dodatni odgovornosti in vlogi pri koordiniranju trenerskega štaba pa analiza bruto urnih postavk, izračunanih iz časa, porabljenega le za treninge, ni pokazala statistično značilnih razlik v plačilu med trenerji, ki opravljajo omenjeni funkciji, in tistimi, ki te funkcije nimajo. Povprečne vrednosti sicer nakazujejo, da trenerji, ki opra- vljajo katero koli vodstveno funkcijo pri mlajših selekcijah, prejemajo nekoliko višje bruto plačilo v primerjavi z drugimi trenerji, vendar razlike niso dovolj izrazite, da bi bile tudi sta- tistično potrjene. Ti rezultati kažejo na neskladje med doda- tnimi nalogami in odgovornostmi, ki jih prevzemajo vodje mlajših, ter njihovim finančnim ovrednotenjem. Kljub ugotovljenemu je treba ugotovitve raziskave obrav- navati ob upoštevanju njenih omejitev. Vzorec obsega le trenerje, ki so se odzvali pozivu k izpolnjevanju anketnega vprašalnika, zato vzorec kljub dobri odzivnosti ni popolno- ma reprezentativen za vse košarkarske trenerje v Sloveniji. Podatki o plačilu temeljijo na samooceni trenerjev, kar lahko vodi do nenatančnosti podatkov, nekateri anketiranci pa so podatke o plačilu izpustili, kar je dodatno zmanjšalo popol- nost baze. Čeprav smo upoštevali navedeno bruto plačilo, so nekateri trenerji pri odgovoru navedli le vrednost neto plačila. V teh primerih smo zaradi različnih pogodbenih oblik neto upoštevali kot bruto vrednost plačila. Zaradi ne- normalne porazdelitve plačil trenerjev smo uporabljali ne- parametrične teste, kar zmanjšuje moč statističnih sklepov. Prav tako zaradi pomanjkanja podatkov o številu tekem na sezono tega časa nismo mogli upoštevati v skupno pora- bljenem času, ki ga trenerji porabijo za svoje delo, zato je urna postavka trenerjev še nižja od ugotovljene. Po drugi strani pa nismo upoštevali precejšnjih razlik v aktivnostih trenerjev po končani tekmovalni sezoni in tudi glede plačil v tem obdobju. Nekateri po končani sezoni ne prejemajo plačila, spet drugi pa prejemajo plačilo vseh 12 mesecev v letu, tudi v času, ko ne izvajajo svojega dela ali pa ga v pre- cej manjšem obsegu. Če bi upoštevali omenjeno dejstvo, bi bile urne postavke verjetno višje od ugotovljenih. Prav tako smo ob ocenjevanju skupno porabljenega časa za dodatne aktivnosti izven časa treninga zaradi ordinalnih spremen- ljivk uporabili središčne vrednosti oziroma približke. Na- zadnje lahko omenimo še časovno omejitev raziskave, saj odraža stanje v sezoni 2024/25 in ne omogoča vpogleda v dolgoročne trende. 323 Ekonomski vidiki športa „ ZAKLJUČEK Povprečne bruto plače košarkarskih trenerjev v Sloveniji so nižje od povprečja v širši kategoriji športnih delavcev. Ob upoštevanju dodatnih aktivnosti izven treningov povpreč- na bruto urna postavka trenerjev znaša le 16,7 evra, kar kaže na podcenjenost njihovega dela. Raziskava kljub nekaterim omejitvam, omenjenim v prejšnjem poglavju, ponuja siste- matični vpogled v finančno ovrednotenje dela košarkarskih trenerjev pri nas. Ugotovitve imajo pomembno vrednost tako za teorijo kot prakso, saj opozarjajo na neskladja med zahtevnostjo dela in finančnim nadomestilom. Raziskava kaže na potrebo po enotnejšem sistemu finan- ciranja trenerjev in jasnem vrednotenju njihovega dela, ki vključuje tudi čas za preostale aktivnosti, tekme in funkcijo vodje mlajših. V prihodnje raziskave bi bilo smiselno vključiti vse aktivne trenerje in anketiranje opraviti v živo (npr. na licenčnem seminarju za trenerje). S tem bi v vzorec zajeli celotno populacijo in se izognili morebitnemu napačnemu razumevanju vprašalnika. Prav tako bi bilo smiselno upošte- vati čas, porabljen za prevoz na tekme, in vodenje tekem ter pogodbeno razmerje, ki ga ima trener z društvom. Po drugi strani pa rezultati raziskave omogočajo nadaljnjo primerja- vo stanja z drugimi športi. „ LITERATURA 1. Alilović, M. (2016). Glavni poudarki trenerskega dela v vrhunski košar- ki na osnovi 15-letnih izkušenj [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://www.fsp.uni lj.si/cobiss/diplome/Diploma- 22040470AlilovicMirsad.pdf 2. Bergant, B. (2020). Okvirne usmeritve pri organizaciji, strukturi in vse- bini vadbe mladih košarkarjev in košarkaric. Šport, 68(3–4), 15–19. https://www.fsp.uni-lj.si/institut-zasport/cvus/zaloznistvo/revija-sport/ar- hiv-stevilk/2021010611141855/ 3. Bompa, T. O. in Buzzichelli, Carlo. (2019). Periodization: Theory and methodology of training (6th ed.). Human Kinetics. https://books. google.si/books?id=2f9QDwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source= gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false 4. Coaching skills and roles. (b. d.). BrianMac Sports Coach. Pridobljeno 25. aprila 2025 s https://www.brianmac.co.uk/ 5. Dežman, B., Drvarič, J., Krump, T., Kobilica, A., Fišer, S. in Majer, B. (2003). Smernice razvoja košarke v Sloveniji. Košarkarska zveza Slovenije. https://stara.kzs.si/UserFiles/File/Dokumenti/Smernice_razvoja.pdf. 6. Fran. (b. d.). Trenirati. V Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: SSKJ. Pridobljeno 5. junij 2025 s https://www.fran. si/iskanje?View=1&Query=trenirati 7. Ivašković, I. (2006). Ravnanje v košarkarskem klubu [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta]. https://repozitorij.uni-lj.si/ IzpisGradiva.php?id=10349&lang=slv 8. Košarkarska zveza Slovenije. (2022). Pravilnik o licenciranju košarkar- skih klubov. https://api page.kzs.si/storage/files/9e3f5e65-587b-440c- a9df-b807f31d4c78.pdf 9. Portal Adorio. (b. d.). Plače - Športni trener. Pridobljeno 20. januarja 2025 s https://www.adorio.si/place 10. Statistični urad Republike Slovenije. (2024). Plače in stroški dela [da- toteka SiStat]. Statistični urad Republike Slovenije. https://www.stat.si/ StatWeb/Field/Index/15 11. Surina, M. (2007). Vizija razvoja športne infrastrukture v občini Piran [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://www. fsp.uni lj.si/cobiss/diplome/Diploma22052850SurinaMitja.pdf? 12. Verbinc, F. (1982). Slovar tujk (7. izd.). Cankarjeva založba. 13. Vukadinović, P. (2009, 18.-20. november). Financiranje košarkarskih or- ganizacij [prispevek na konferenci]. 6. Študentska Konferenca Fakulte- te Za Management Koper, Koper – Celje - Škofja Loka. 981–986. https:// www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-033 8/prispevki/Vukadinovic%20 Predrag.pdf 14. Združenje košarkarskih trenerjev Slovenije. (2025). ZKTS Kalkulator. Pridobljeno 22. januarja 2025 s https://www.kosarkarski-trenerji.com/ kalkulator Tim Golej, mag. prof. šp. vzg. Košarkarski klub Nazarje timgolej12@gmail.com