NO. 57 Ameriška Domovina U/IERIMIII- HOME AM6MCAN IM SMMT fOAflCriNUNM AMONU National and International Circulatien CLEVELAND QBJjO, TUESDAY 24QR*tJNQ» MARCH 22, 1966 SLO VON 1AM HOftWMO NtWSPAHB STEy. LXIV — VOL. LXIV Vedno večji pritisk za novo politiko do Kine Tekom razprave o ameriški politiki do rdeče Kitajske se oglaša vedno več podpornikov za sprejem Kitajske v Združene narode. ' Washington, d.c. — sen. J- W. Fulbright, načelnik senat-nega odbora za zunanjo politiko, JG skupaj z blizu 200 proučevalcev kitajske politike in kitajskih razmer na splošno predložil, naj bi Združene države opustile svoje nasprotovanje sprejemu rdeče Kitajske v Združene narode. Nekateri od njih so šli celo dalj 'n predložili začetek razgovorov 2a vzpostavitev diplomatskih od-n°sov med Peipingom in Wa-shingtonom. Sen. W. Fulbright je priznal, ^a trenutno čas za tak korak ni ugoden, ker je težko predvideti, kak učinek :bi imel jeseni na vo-utve v Kongres. Tudi znani republikanec sena-^°r Javitz iz države New York Jo konec tedna objavil, da podpi-% sprejem Kitajske v Zd ruffle narode in izboljšanje odnosov med Washingtonom in Peipingom. Sedaj vzdržujeta ta dva neposredni stik le preko %70jih poslanikov v poljski Varšavi. Državni tajnik je k vsem tem Predlogom izjavil, da so Združeno države poskusile s predstavnikom rdeče Kitajske obravna-vati vrsto perečih vprašanj, pa *a ni nikdar kazal za to prave v°lie. Rusk je dejal, da hoče Peiping na vsak način najprej dobiti Formozo in napraviti konec tamkajšnji kitajski nacionalni vladi, potem šele je pripravljen stopiti v Združene narode. ; tem pogledu mu Združene dr-Zave ne morejo ugoditi. Pulbright in njegovi proučene' azijskih razmer so na starcu, da mora nacionalna Kitaj-Kba (Formoza) v slučaju, da bo ndeča Kitajska sprejeta v Združene narode, ostati tudi tam, yen d ar kot neodvisna država ajvan in ne kot druga Kitajska. Nemčija prodala rdeči Kitajski moderno jeklarno BONN, Nem. •— Konzorcij nemških tovarn je prodal rdeči 'tajski- moderno jeklarno, ka-n'01’ bo: treba investirati okoli j’ 50 milijonov. Nemške tovarne edo udeležene le z zneskom v '-5 milijonov, ostanek bodo . a^e francoske, angleške, italijanske t in švicarske tovarne. amstvQ za kredit so- prevzele Posamezne vlade za zneske, ki ° Padejo na njihove tovarne. A-n^criška administracija ni poslu Ugovarjala. Kot se vidi, se dajo pod okri-Jem denarja združiti najrazličnejši politični interesi, ki bi jih ^ ®vek smatral za nezdružljive. k° se pa Evropa spušča v tako , e *ke posle z rdečo Kitajsko, .atn verjetno nihče ne pričaku-da bi moglo priti do nove svetovne vojne. Novi grobovi Mary Bayuk Včeraj je umrla na svojem domu na 1230 E. 175 St. po 9 mesecih bolezni 82 let stara Mary Bayuk (Bajuk), roj. Kovačič v Grosuplju na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko 1. 1901, vdova po 1. 1941 umrlem Johnu, mati pok. Johna, pok. Mary, Mrs. Olga Larsen, Willia-ma, Mrs. Vera Bajec, Mrs. Mol-lie Snyder, pok. Anthony j a, Frances Bayuk in pok. Rose, 8-krat stara mati, 6-krat pramati, sestra pok. Franka Tomarica in pok. Antona Kovačiča. Bila je članica Woodmen Circle No. 110, Društva Marije Vnebovzete št. 103 ABZ in Podr. št. 18 S2Z. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.15 zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo. Helen Pojatinc Včeraj je umrla na svojem domu na 12976 Pleasant Valley Rd. v Parmi Helen Pojatine, žena Tonyja. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod ma St. Clair A ve. Frances Svetina Po kratki bolezni je v nedeljo umrla v Euclid Glcnville bolnici 81 let stara Frances Svetina s f>79 E. 96 St., roj. Pogačnik v Studi v Sloveniji, od koder je prišla v Ameriko 1. 1912, žena Jakoba, mati Edwarda, 6-krat stara mati, sestra Mary Martinčič. Pokojna je bila članica SDZ t. 18. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. v sredo ob 8.15 v cerkev Filipa Nerija, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo. Turčija trenutno brez predsednika WASHINGTON, D.C. — Turški predsednik republike Cemal Gursel ima sladkorno bolezen, povrhu ga je že nekajkrat zadela kap. Sedaj leži že od 8. februarja v nezavesti v znani bolnici Walter Reed pod opazovanjem naših in turških zdravnikov. Zdravniki ne upajo, da bi se Gursel mogel toliko popraviti, da bi zopet lahko izvrševal posle svojega poklica. Turška vlada je sedaj naprosila zdravnike, naj ji povedo svoje mnenje, kaj bo z Gurselom. V Ankari mislijo, da bo treba voliti novega predsednika. Najbrže bo izvoljen general Sunay. — Noben kraj v državi Michigan ni oddaljen od obal Velikih jezer preko 85 milj. Feighanove izjave naj bi bile pomoč rdečim! M. Sweeney, ki bi rad šel jeseni namesto M. A. Feig-hana zastopat 20. volivno okrožje Ohia v Kongres, se je v svoji volivni ihti podal predaleč. CLEVELAND, O. — V voliv-nem boju ne merijo polen, ki jih mečejo na nasprotnika, vendar gre tako zbadanje velikokrat predaleč. Feighanov tekmec pri demokratskih primarnih volitvah državni kongresnik M. Sweeney je na primer koncem tedna očital Feighanu, da podpira komuniste, in pri tem navajal tudi gradivo, ki na njem temelji njegov očitek. Nočemo se spuščati v podrobnosti, ki jih gradivo navaja, dokler o njem ne reče svoje besede sam Feig-han. To pa ne pomeni, da bi bili prepričani, da je Feighanov boj proti komunizmu zmeraj res sodoben. Mož velikokrat misli, da je komunizem ostal tak, kot je bil 1. 1945. Čisto gotovo komunisti želijo, da bi bilo to res, toda morajo sami priznati, da jih je čas začel mleti kot vsako človeško delo. Zato je marsikatera Feig-hanova akcija proti komunizmu zgrešila svoj cilj, kar se mu bo sedaj otepalo. Da bi pa zgrešene akcije proti komunizmu morale že same po sebi popirati komunizem, to je trditev, ki so jo lahko dovoli le Sweeney. Ali mu bo to kaj koristilo, bomo videli pri primarnih volitvah. Demokratski kandidat za guvernerja Reams se je neutegoma vnel za križarsko vojno proti republikanski koaliciji velepodjetij in političnih oblastnikov. Na nekem voli vnem shodu je navajal celo vrsto razlogov, zakaj bi taka križarska vojna morala po-i mesti z ohajskim republikam’ skim režimom, ki se uveljavlja v naši državi že dobrih 30 let! Reams je trdno prepričan, da demokratje lahko zmagajo ravi no tako kot so 1. f958. Guverner Rhodes pa gotovo ni istih misli. Kje je zlati pokal? LONDON, Vel. Brit. — Policija si beli glavo, kako je bilo mogoče ukrasti zlati pokal, prehodno darilo zmagovalcu za svetovno prvenstvo v nogometu. Pokal, izdelan iz čistega zlata, zavarovan za $84,000, je bil razstavljen v Central Hall, kamor je bil nedavno prenešen iz Brazilije, sedanje svetovne prvakinje v nogometu (soccer). Ob enajstih dop. v nedeljo je bil pokal še razstavljen, opoldhe pa ga ni bilo nikjer. Državljanska liga je letos zatrpana z delom CLEVELAND, O. — Državljanska liga je tipično ameriško društvo, ki mu težko najdeš par katerikoli drugi državi. Ustanovljena je bila 1. 1897 z namenom, da zbira podatke o vsakem kandidatu, ki se poteguje na volitvah za mesta v zakonodaji in javni upravi. Nabiranje podatkov je pa zamudno delo. Kar jih pa Liga nabere, jih ne uniči, ampak spravi v svoj arhiv. Tako se sedaj nahajajo v njenem arhivu podatki o približno 6,000 kandidatih, ki so poskusili svojo srečo pri clevelandskih volitvah. Liga prosi za podatke tudi kandidate, navadno jih tudi dobi. Liga tudi javno zaslišuje kandidate. Zasliševanje traja navadno kakih 15 minut. Ako je kandidat dosti spreten, odgovori lahko na 5-6 vprašanj. Ligina komisija je začela letos svoje delo 2. februarja in ga bo končala 7. aprila. Potem bo objavila obširno poročilo, pa tudi spisek kandidatov, ki jih priporoča. Letos bo morala zaslišati kakih 145 kandidatov. Članov Ligine komisije je 25; trdijo, da je ligi no delo letos veliko lažje, ker ima vsak kandidat svoj volivni okraj. Dvorana, kjer se zasliševanja vršijo, pa ni redno prenapolnjena. Navadno najdeš tam samo prijatelje kandidata, velikokrat seveda tudi tekmece in nasprotnike, čeprav se naše časopisje malo meni za delo komisije, je vendarle komisija vplivna, ker pove objektivno mnenje o vsakem kandidatu. V komisiji so namreč zastopane vse stranke in struje. ORGANIZIRANO DELAVSTVO JE POLITIČNO NEODVISNO /z Clevelanda in okolice Glavni predsednik AFL-CIO G. Meany je včeraj zagotavljal vodnike organiziranega delavstva, da je to politično neodvisno in da mora tako tudi ostati. Pri volitvah jeseni naj podpira !J Jtri kandidate, ki so mu naklonjeni neoziraje se na njihovo strankarsko pripadnost. Na Severovzhodu bo vode še manjkalo WASHINGTON, D.C. — Zvez: ni svet za vodne vire je opozoril 13 severovzhodnih držav, ki so trpele zadnja leta- na pomanjkanju vode, da te nadloge še ni konec, Res je sedaj v večini rezer-varjev, kjer je bilo lani vode le 25%, te vsaj 40%, toda to je še vedno daleč pod potrebnimi količinami. V marcu bi morali biti rezfer-varji polni do 90 odstotkov* če bi naj zaloga v njih zbrane vode krila rastoče potrebe omenjenih 13 držav. WASHINGTON, D.C. — Propad predloga za ukinitev zloglasnega člena 14b Taft-Hartleyjevega zakona v Kongresu, za kar se organizirano delavstvo žene že vsa leta, odkar je ta zakon stopil v veljavo, je vodstvo AFL-CIO razočaral, nejevoljo je še povečalo stališče zvezne vlade v pogledu najnižje delavske urne plače. Predsednik AFL-CIO G. Meany te nejevolje ni prav nič skrival, ponovno je pokazal na to, da je predsednik Johnson obljubil, da bo delal za ukinitev člena 14b Taft-Hartleyjevega zakona, da pa te obljube ni držal. Včeraj je vodnikom delavskega gibanja svetoval, naj pri volitvah jeseni 1966 podpirajo tiste kandidate, ki so naklonjeni delavski stvari neoziraje se na njihovo strankarsko pripadnost. Meany je dejal, da so reakcionarni in progresivni elementi v obeh strankah in mi ne “moremo kupiti nobene”. "Je precej očitno, da mi ne bi marali demokratske stranke, če bi iskali stranko, ki bi jo hoteli spraviti pod svoj nandzor, ker ta ni sposobna obljubljenega dati...,” je dejal Meany. Nato je izjavil, da ne vidi nobenega razloga, zakaj bi naj organizirano delavstvo potrebovalo demokratsko stranko, po njegovem je prav obratno res. Glavni predsednik AFL-CIO je govoril kakim 40,000 članom delavskih unij, ki so se zbrali v Washingtonu na zakonodajno konferenco AFL-CIO unij gradbenega delavstva. To so bile doslej v zadnjih letih naj ostrejše Meanyjeve besede na račim demokratske stranko. in njenega vodstva. Teh ni treba jemati prehudo, ker je Meany sam priznal, da ima organizirano delavstvo le večji del svojih prijateljev v vrstah demokratske stranke. O predsedniku Johnsonu je Meany že 8. marca letos dejal, da organizirano delavstvo osebno nima nič pgoti njemu. Kasnneje je prišlo med obema do sporazuma o minimalni urni plači, ki ga bo Kongres nemara v dogovorjeni obliki brez posebnih ovir in zavlačevanja odobril. K molitvi— Članice Društva Marije Vnebovzete št. 103 ABZ so vabljene zvečer ob sedmih v Grdi-ntfcv pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Mary Bayuk. ZadušnicH— Jutri ob 8.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Louiso Cinkole ob 4. obletnici smrti. Mrs. Colby duševno bolna?— Obramba je skušala včeraj na razpravi proti Mrs. Mariann K. Colby, ki je obtožena, da je lani v avgustu ustrelila 8 let starega sosedovega fantiča, rednega tovariša njenega edinega sina v igri, dokazati, da je obtoženka duševno resno bolna in da je revolver, s katerim je ustrelila fantiča, kupila, da "bi ustrelila nekega moškega, v katerega je bUa zaljubljena, ki pa jo ni maral”. Razprava se vleče danes ž? 6. dan, vendar še ne izgleda, ska Arabija. Naser ima v Jemenu okoli 70,000 svojih vojakov, s katerimi pomaga držati republikance na vladi v Sani. Po dogovoru s Savdijo bi moral Egipt svoje j,da bi bila Pri kraW-čete iz Jemena umakniti, pa tega ni storil. Tako se je državljanska vojna začela znova. Naser bi iz Jemena rad razširil i svoj vpliv na jugovzhodni rob j GVATEMALA CITY, Gv. — Arabije, kjer so ležišča petrole- v javl10Sti je bilo malo slBati 0 ja, kakor hitro se bodo čez dve posebnih nastopih proti rdečim, V Gvatemali so rdečim nenadno stopili na prste leti umaknili Angleži iz Adena. Velikanska škoda WASHINGTON, D.C. — Vseh vrst nesreče v Združenih državah povzroče v enem letu skupno preko 17 bilijonov dolarjev škode. Egipčani se umaknili iz severnega in vzhodnega Jemena KAIRO, Z AR. — Jemenski viri tu trdijo, da so se egiptovske čete umaknile iz severnega in vzhodnega dela Jemena, verjetno zaradi premoči pristašev kraljeve strani, ki jo podpira Savd- — V Združenih dogodi vsakih pet smrtna nesreča. državah minut se ena Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je včeraj zavrnilo pritožbo proti dvema obsodbama zaradi širjenja “‘umazanega” čtiva, češ da je’ bilo samo oglašenje tega čtiva zadosten dokaz za njegovo' vsebino. WASHINGTON, D.C. — Pred- izvedenih v zadnjih tednih, delno tik pred volitvami. V njih so prijeli kakih 35 vodilnih komunistov in jih vsaj polovico “na tihem spravili s poti”. Med ujetimi in pobitimi naj bi bila tudi Victor Manuel Gutierrez, glavni idejni vodnik Gvatemalske delavske stranke, in Leonard Castillo Flores, glavni tajnik Narodne kmečke zveze. Obe omenjeni organizaciji sta bili pod komunističnim nadzorom. Gutierrez je bil dolgo v begunstvu v Mehiki, pa se je tik pred volitvami vmil domov in padel v past policiji. Pri orne- T”ih "“Slopih policije In «*,. novi zakoni, ki naj varujejo M Vremenski prerok ^ fiavu j ^ečinoma oblačno, vetrovno n toplo, verjetnost neviht in r,a *Vov- Naj višja temperatura -i.l i -Ji SAIGON, J. Viet. vojake v Vietnamu je postalo prava uganka dejstvo, da se oddelki redne severnovietnamske armade držijo stalno v bližini Saigona. Že neštetokrat so jih naše in saigonske čete pregnale, pa se zmeraj vračajo, akoravno vedo, da bodo zopet pregnani. Politični opazovalci mislijo, da bo za ta pojav merodajna politika in ne morda vojaške operacije. Partizani hočejo najbrže pokazati vietnamskim kmetom, kako složno nastopajo rdeče čete obeh Vietnamov. Če temu dodamo poročilo iz Hong Konga, da so kitajski komunisti ponovno izjavili, da bo vojskovanje v Vietnamu trajalo še dolgo, potem res ne smemo pričakovati kaj dobrega, posebno v deževni dobi, ki bo prišla v par mesecih. /z Južnega Vietnama prihajajo slabe novice Thi, znajo tudi ostali generali, Najbolj je naše optimiste po- Za naše parilo poročilo federalnega tajnika Gardnerja, ki ga je Johnson poslal v Južni Vietnam, da ugotovi, kako napreduje program za politične, gospodarske in socijalne reforme. Gardner je kratkomalo izjavil, da program še sploh ne more napredovati, ker ga saigonska vlada še ni začela izvrševati. V saigonskih vladnih krogih se programa gotovo veselijo, toda se jim nič ne mudi, da bi ga začeli izvajati. Zato bo treba pokopati tudi optimizem, ki ga je rodil Johnsonov sestanek s saigonskimi politiki v Honolulu. Gardner je tudi ugotovil, da je državna administracija na deželi preobložena z delom in da se novemu programu ne bo mogla posvetiti. Saigonski uradniki so pač naj raj še v pre-stolici, služba na deželi nikomur ne diši. Gardner in njegovi etro kovnjaki so prišli do zaključka, da v bližnji prihodnosti ni treba i pričakovati v saigonski administraciji nobenih sprememb na boljše. Kako nepremišljeno so planirali prosveto, pove drastično sledeči slučaj: Pred leti so začeli na debelo ustanavljati osnovne šole. Takih šol je dosti nasejano po vsej deželi. Med šolarji je pa tudi dosti talentiranih otrok, ki ne morejo nadaljevati študiranja, ker pred leti ni nihče mislil, da dežela potrebuje tudi srednje šole. Za vse te hibe se saigonski generali in politiki nič ne brigajo. So se zopet začeli grizti med seboj. Pri tem je general Thi še pridobil zase budiste v severnem delu dežele. Thi se hoče dokopati do oblasti s pritiskom, ki naj ga budisti izvajajo na generale. To je sedaj prvi slučaj, da so se civilisti in general Thi znašli na skupni liniji. Kar zna posebno tisti, ki so na deželi. Prva politična posledica bo ponovno razpadanje ugleda in vpliva saigonske vlade. Dežela bo še bolj razdeljena na 4 vojna okrožja, ki se bodo malo menila za centralno oblast v Saigonu. Ako se to zgodi, potem res ni nobenega upanja, da bi centralna vlada mogla izvrševati program, ki ga je sestavila skupaj z našo administracijo. Generalu Thi ju se je prvi naskok na centralno vlado ponesrečil, ker so si budisti premislili in odpovedali sodelovanje z njim. To pa ne pomeni dosti, budisti si lahko zopet premislijo. Dosledni bodo samo v odporu proti centralni saigonski vladi, generalov imajo pa dosti na izbiro, ki bi jim lahko koristili v odporu proti sedanji vojaški diktaturi. j l ameriške kupce pred nepoštenimi posojevalci in pred varljivimi zavitki ponujanega blaga. LITTLE ROCK, Ark. — Guv. O. Faubus je sinoči objavil, da ne misli več kandidirati. Doslej je bil žc 6-krat izvoljen za guvernerja države. ANN ARBOR, Mich. — Pretekli teden so tukajšnji prebivalci trikrat videli ‘leteče krožnike”, v nedeljo zvečer je bil med večjim številom teh, ki so te leteče predmete opazili tudi policaj, 47 let stari Frank Mannor. Ta je obvestil policijo, ki je prihitela na mesto, pa ni našla nič. Leteči predmeti so odleteli, kakor hitro se jim je kdo približal. Oblasti so včeraj preiskovale okolico z Geigerjevimi števci, pa niso mogle nič najti. KAMPALA, Uganda. — V tej vzhodonoafriški državi so imeli včeraj hud potres. Doslej so našli 71) mrtvih, večje število ranjenih, več pa jih še tudi pogrešajo. HOUSTON, Tex. — NASA je včeraj objavila, da bodo s prvo vesoljsko ladjo Apollo poleteli v vesolje astronavti V. Grissom, E. White in R. Chaffe verjetno še pred koncem letošnjega leta. S takim vesoljskim vozilom bodo skušali koncem desetletja ameriški astronavti napraviti izlet va Luno. štva proti rdečim je prišlo na večjih krajih do pravih manjših bitk. Rdeči so povsod pogoreli in njihova organizacija je hudo prizadeta. Trdijo, da trenutno ni sposobna organizirati uspešne gverilske vojne. Kanada bo umaknila svoje vojaštvo iz Francije OTTAWA, Kan. — Zimanji minister Martin je pretekli teden objavil v parlamentu, da bo Kanada umaknila svoje vojaške sile, ki so v okviru NATO na francoskih tleh. Kanada ni pripravljena podrediti teh svojih vojaških enot francoskemu vojaškemu vodstvu. Enako stališče so zavzele tudi ostale članice NATO. Če bo De Gaulle na svoji zahtevi vztrajal, bo vse vojaštvo NATO zapustilo Francijo. Največja svetlobna reklama Na neki londonski tržnici s sadjem so montirali neonsko reklamo, za katero trdijo, da je najdaljša na svetu. V reklamo, ki je dolga dobrih 400 m, so vgradili dva in pol kilometra katodnih cevi. Svetloba reklame je tolikšna, da bo tržnico razsvetlila dovolj dobro in ne bodo potrebne ulične svetilke. To bo koristno tudi za olajšan nočni dovoz sadja g tovornjaki. Ameriška Domovina kvSfef .*>26* .<*rf 6117 St. Clair A ve. — HJEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 57 Tuesday, March 22, 1966 Pop Korošec oživljen! Gornji naslov ne spada na dan 1. aprila. Tudi zgodba sama ne spada na predpustni torek, pa vendar je resnična in se je dogodila, kolikor moremo soditi po evropskih časopisih. koncem februarja. Do nje- je prišlo takole: Komunisti sami trdijo, da jih bodo lanske gospodarske reforme najbolj grizle ravno letos. To bo držalo, kajt denarja primanjkuje na vseh koncih; dolgov iz dobe prer reformo je toliko, da se režim ne vidi iz njih; nedokončanih investicij pa ni nič manj; tistih par tisoč političnih tovarn se ne more znajti, občinski proračuni šepajo, vsa javna uprava je v tihi krizi, godrnjanje nad centralizmom se je zagrizlo celo v najvišje komunistične vrste. V glavnem odboru jugoslovanske komunistične partije sta se že spopadli in se zmeraj bolj spopadata dve struji: za in proti reformi. Struja za reformo je številčno šibkejša, zato pa ima Tita in njegovo okolico na svoji strani; struja proti reformi nima tam zaslombe, zato pa reformo bojkotira in sabotira. Vse te težave so se nagrmadile na glavni odbor KPJ, ki je imel koncem februarja sejo, kjer nT ničesar zaključil /ato pa dal tovarišiji priliko, da se pošteno zlasa med seboj. V tej strupeni debati je padla tudi beseda, menda si lasti njeno očetovstvo znani srbski komunist in Rankovičev pristaš Moma Markovič,, o “nacionalizmu popa Korošca”. Da bo položaj razumljiv, moramo omeniti, da sta Rankovič in Markovič za reformo, torej na strani tovariša Tita, in da imata svoje pojme o nacijonalizmu, ki naj najpreje pometa pred lastnim pragom, potem Šele drugim očita to buržujsko bolezen. Markovič je torej hotel samo poudariti, da sta Titov in njegov nacijonalizem nekaj drugega kot Koroščev, ki je Markovič mimogrede nanj obesil še nacionalizem znanega medvojnega generala Pere Živkoviča. Tako je torej ironija hotela, da smo se po svetu spominjali petindvajsetletnice Koroščeve smrti na svoj način glavni odbor jugoslovanske komunistične partije pa zope na svoj. Kdo bi si mogel kaj takega misliti, recimo, pred 20 leti! Seveda se za “nacijonalizmom popa Korošca” skriva čisto nekaj drugega, česar titovci še nočejo priznati, pa bodo tudi, ko pride čas: skriva se razlika med Koroščevo in Titovo dobo. Titova doba je postala za Jugoslavijo taka mora, da sili vse ljudi na spomine nazaj na dobo, ko “jc bilo vse drugače”. Spomini se najbolj vrtijo okoli dejstva, da se je v Koroščevi dobi najmanj 80% prebivalstva godilo bolje, kot se jim godi danes, in da je bilo takrat veliko, veliko svobode za vse. pristaše in nasprotnike režima. Izjema so bili samo poklicni sovražniki vsake svobode, to je ko^ munisti, ki pa takrat številčno niso pomenili ničesar, kar sami priznajo. Značilno je, da je Koroščevo ime priplavalo na vrh ravno v Beogradu, da pa je ta pojav rodil svoj odmev tudi v Ljubljani. Ko je namreč padla v Beogradu beseda o Ko »oščevem nacijonalizmu, so slovenski komunisti hitro začeli Beogradu razlagati, da tudi njihov nacijonalizem ni tak, kot je bil Koroščev. To nalogo so poverili predsednici Socijalistične zveze Vidi Tomšičevi, ki je v nekem beograjskem časopisu dala obširno razlago, kako si rdeča tovarišija v Ljubljani predstavlja svoj slovenski nacijonalizem Kakšno podobo ima o Koroščevem, še ni povedala. izjava tovarišice Tomšičeve se zvija na vse strani, končno pa mora po ovinkih vendarle dejansko, če že ne z besedami, priznati, da je imel dr. Korošec prav, ko se je že pred 4 desetletji začel potegovati za isto narodno ravno-pravnost v Jugoslaviji, ki se sedaj zanjo pulijo Marinko in tovariši. To se pravi z drugimi besedami, da komunisti niso ustvarili in ne znajo ustvariti take Jugoslavije, da bi bili v njej Slovenci zadovoljni. Izjava o nacijonalizmu “popa Korošca” ni nekaj nepričakovanega za tiste, ki že par let opazujejo, kako se komunisti bojijo “klerikalizma”. Kadarkoli naštevajo svoje javne in prikrite sovražnike, zmeraj vtaknejo mednje tudi klerikalizem. Imaio pa pri tem smolo, da jim ljudje vsega tega ne verjamejo. Množijo se zmeraj bolj slučaji, da mora slovensko komunistično časopisje omenjati imena, ki niso bila daleč od Koroščevega nacijonalizma in ki jih ni mogoče več zamolčati, ker vsi Slovenci vedo zanje, akoravno jih režim pokriva z uradnim molkom. Dogajajo se pa še druge stvari: ljudje že kar javno sprašujejo, zakaj je bilo to pred vojno tako, danes je pa drugače, to je slabše. Zakaj je danes na primer taka podivjanost med mladino, pred 25 leti pa tega ni bilo. Zakaj ne sme ponoči sama ženska več na ulico sredi Ljubljane, pred vojno je pa lahko hodila kjerkoli v Sloveniji? Zakaj sta zdravstvo in prosveta v stalni krizi vkljub vsemu planiranju in napredku? To so za komunistično partijo hude stvari, tudi v slučaju če hi bila složna in solidarna. Kako šele jo morejo moriti sedaj, ko je v njej še poln o-'struj, ki imajo svoje va* ruhe celo v glavnem odboru KPJ, ki kroji usodo partiji in državi. Množijo se /ato napovedi, da bo v partiji izbruh- nila kriza, v njej bi ostali samo zmagovalci. Ne vemo, kaj pride. Verjetno bo pa kriza sprožila nove ostre debate, ki bodo rodile podobne odkritosrčne besede kot so o “nacijonalizmu popa Korošca”. Tovariši so obudili spomin nanj, zatrli ga ne bodo tako lahko. Tako lahko pride do tega, da bo nacionalizem popa Korošca ostal, nacijonalizem tovariša Tita pa odromal v pozabo, četudi rdeči režim še ne bo padel. LA. NOVICE 00 SV. VIDA CLEVELAND, O. — Preteklo soboto je bil god sv. Jožefa, zavetnika slovenskih dežel. Nekoč smo god sv. Jožefa v domovini slovesno obhajali; bil je to zapovedan praznik; danes ga domovina ne obhaja več; vsaj javno ne; tudi v Ameriki ga ne praznujemo slovesno. Kljub temu pa, upam vsaj, da smo se ga vsi verni slovenski ljudje doma in na tujem vseeno spomnili ter ga v današnjih hudih časih posebej še prosili, naj varuje našo slovensko domovino kot tudi nas, njene sinove, raztresene po vsem svetu pred še hujšo nesrečo. — Pri Sv. Vidu je bil oltar sv. Jožefa na njegovega godu dan med vsemi mašami lepo razsvetljen in okrašen s cvetjem in zelenjem, čeprav je post. Prosimo sv. Jožefa, nekoč varuha božje Družine na zemlji, naj bo, kakor prosimo v cerkveni molitvi, tudi skrbni in modri varuh vsakega izmed nas odn. vseh naših družin vse dni našega življenja na zemlji! Msgr. John J. Oman Pretekli ponedeljek, 14. t. m., je umrl msgr. John J. Oman, nekdanji dolgoletni župnik pri Sv. Lovrencu v clevelandskem Newburghu, in pred tem nekaj let kaplan pri Sv. Vidu. Čisto tiho, tako tiho, kakor je odšel leta 1962 od Sv. Lovrenca v svoj rodni domači kraj k Sv. Stefanu Borštu v Minnesoti preživet še zadnje po Bogu mu odmerjene dni zemeljskega življenja, je odšel sedaj k svojemu in našemu nebeškemu Očetu po svoje večno plačilo. šentlovrenški župijani so se svojega nekdanjega dolgoletnega župnika v dneh po njegovi smrti nad vse prisrčno spominjali: predvsem pa goreče molili zanj. še isti dan zvečer (14. marša 1966), ko so bili dopoldne zvedeli za njegovo smrt, je opravil za njegov večni dušni mir in pokoj sv. mašo g. župnik Francis Baraga, njegov naslednik, ki ga je smrt njegovega nekdanjega predstojnika odn. predhodnika prav tako hudo potrla. Cerkev pri Sv. Lovrencu je v teh dneh dobila tudi na zunaj svojo žalno odelo. Pred pontifikalno sv. mašo za-dušnico na dan pokojnikovega pogreba so se že uro pred začetkom sv. daritve zbrale polnoštevilno vse članice clevelandske slovenske družine III. reda kot tudi članice župnijske bratovščine presvetega Rešnjega Telesa in Oltarnega društva in zbrano ter glasno opravile za svojega u-stanovitelja in duhovnega voditelja slovenski rožni venec. Njihovi molitvi so se pridružili v jaki veliko spomina vrednih srečanj in doživetij skoro vsakega izmed njih z rajnkim g. Omanom. Premnogi izmed njih se namreč živo ter še natančno spominja na toliko važnih dejanj, pri katerih je rajni župnik naravnost odločilno in zgodovin-sko-pomembno sodeloval v času svojega 50-letnega delovanja med Slovenci pri Sv. Lovrencu, v Clevelandu in po Ameriki sploh. V letih od prve svetovne vojske pa do konca druge je bil rajnki eden izmed vodilnih slovenskih duhovnikov v tej deželi. “Netvburške novice” in “Novice od Sv. Vida” Kakor je bilo prav zares vsakemu bravcu in bravki AD zelo hudo, ko je rajni g. Oman odložil pero in nehal pisati svoje “Newburške novice”, tako je bilo hudo tudi piscu teh vrstic. Tako prisrčno in za ljudi prikupno je znal pisati samo rajni newburški župnik. Zares, to je dar božji, ki ga je samo redki deležen. Bravkam in bravcem AD naj najprej odkrijem, da hranim rokopis, se pravi tipkopis, zadnjih “Newburških novic”, ki jih je v svojem življenju napisal na svojo “kavsmašino” g. Oman. Dal mi ga j c urednik V. Lipovec, češ, Ti take stvari spravljaš. Hvaležen semu mu. Kadar bo prva razstava življenskega dela g. Omana, kar se bo gotovo kdaj zgodilo, bom z veseljem to redkost razstavil, da jo rojaki vidijo. Zelo je zanimiva in veliko pove. Sicer pa vsebuje nekaj značilnih posebnosti, ki jih bom že kdaj prej poskusil priobčiti našemu rajnkemu ljudskemu novičarju v spomin. Ob smrti g. Omana pa naj odkrijem še tole ter s tem zaključim svoje današnje spominsko pisanje o rajnem gospodu. Rojaki od vsepovsod so se oglašali in tožili po “’Newburških novicah”. Kot vsakdanjega kruha so jih pogrešali v listu. Da bi dobili vsaj skromen nadomestek, sem nagovarjal rojaka g. Jakoba Resnika, da bi pisal tedensko novice iz newburške župnije za Ameriško Domovino. Parkrat je poskusil, kot se spominjate. Pa je hudo, ker je sicer še krepak, a vendar šteje svoja leta na zemlji že dolgo. Zaradi Ameriške Domovine odn. njenih bravk in bravcev sem se odločil na jesen 1964, da “Newburške novice” v listu vsaj nekoliko nadomestim, in sicer z “Novicami od Sv. Vida”. me tudi zakrament sv. pokore; poleg g. patra bo na razpolago oba večera tudi več spovednikov. “Pred Najsvetejšim” Tak je naslov drobne knjižice, ki velja samo 15 centov. Napisal jo je p. Fortunat, OFM. To je prva molitvena ura v slovenskem jeziku, ki je napisana skladno s koncilsko konstitucijo o bogoslužju za skupno češčenje Najsvetejšega Zakramenta. Poskrbite si jo še pred bližnjo 40-urno pobožnostjo. Med drugim jo boste lahko kupili od petka naprej v Slovenski pisarni v Baragovem domu. Družabni večer V soboto, 30. aprila, ob 7. zv. bo v Baragovem domu družabni večer, ki ga pripravlja clevelandsko Društvo slovenskih protikomunističnih borcev. Gostom bodo postregli s telečjo pečenko in vsem, kar k takšni večerji spada. Po večerji bo zabava s plesom. Čisti dohodek pojde v organizacijski podporni sklad, v prvi vrsti za invalide in vojne sirote. Janez Sever Slovenski misijon v Ghieagss SO. CHICAGO, 111. — v cerkvi sv. Jurija bomo imeli kratki slovenski misijon koncem meseca: 24., 25. in 26. marca. Vse tri večere bo sv. maša ob 7.30, med katero bo spovedovanje, po sv. maši pa bo misijonska pridiga. Vabljeni ste vsi Slovenci iz So. Chicaga in iz okolice. Pokažimo, da še živimo! Ako eden manjka, se že pozna. Prisrčno dobrodošli tudi tukaj rojeni Slovenci! Starejši ljudje bodo bolj korajžni, če bodo mlajši z njimi. Organizirajte se glede prevoza do cerkve. Pomagajte drug drugemu! Povabite soseda na svoj avto! Telefonirajte si in drug drugega spodbujajte za misijon. Te dni ne bomo šli v St. George’s Church, temveč v CERKEV SV. JURIJA. Misijon bo vodil p. Odilo, ki je imel prvi misijon pri Sv. Juriju pred 40 leti. Zopet bomo peli. Na misijon vabita: Župnik in misijonar ------o------ zgrajeno, ni pa znotraj še urejeno in opremljeno, ker primanjkuje potrebnega materiala tudi pri gr an ji javnih poslopij. Ravnikarjevim so pobrali večino zemljišča, ki so ga imeli okoli hiše. Nasproti kolodvora so imeli Ravnikarjevi nekdaj mali bu-fet. Tega so zasegli za ljudsko imovino. Za njim je bila mala tovarna, ki pa so jo spremenili novi gospodarji v pisarne. Ravnikarjevim ni ostalo skoraj ničesar. Sin se ukvarja s prevozništvom s konjsko vprego in z obdelavo zemlje, kolikor so jim jo pustili. Ob glavni cesti so nekdanjo Senicovo trgovino podržavili in jo preuredili v trgovino z železnino, v ikateri pa je železo zelo težko dobiti. Na Senicovem sadnem vrtu ob cesti so zgradili dve trinadstropni poslopji, v katerih so zgoraj stanovanja, spodaj pa trgovine domžalskih tovarn in velika kavtirna, v kateri se zbira vsa domžalska partijska gospoda. Na drugi strani, kjer je bil nekdaj Sokolski dom, je sedaj novo poslopje, v katerem je spodaj trgovina z električnimi potrebščinami in napravami, zgoraj pa so stanovanja. Zadaj, kjer je bilo telovadišče, so razna skladišča za mesto Domžale in okolico. Nekdanja kavarna Slokar ali pri Francu je tudi v javni lasti. Od nekdanjih lastnikov ni nihče več pri življenju. Poslopje je v notranjosti preureje-v pisarne. V njem je tudi He friMbri' no Zopet v svoj mim kraj 4G-urna pobožnost pri Sv. Vidu V petek, 25. t. m., se začne pri Sv. Vidu 40-urna pobožnost, ki izredno velikem številu tudi 'jo bo vodil znani p. Fortunat iz irugi farani župnije sv. Vida in j Lemonta. Pri slovesni sv. maši nekaj rojakov iz drugih cleve- ob 9. dop. bo po procesiji razpo- andskih slovenskih župnij. Vse te dni pa je vsa župnija stavljeno sv. Rešnje Telo. V naslednjem navajam samo sv. ma- Lovrenca govorila in še go- še in ure češčenja Najsvetejšega vori največ o svojem rajnem g. župniku. Vidi se: tako kakor je rajni župnik ljubil svoje žup-Ijane, tako so tudi vsi oni njega ljubili. In še dolgo ga bodo ljubili; g. župnik Oman v slovenskih srcih ne bo kmalu pozab-jen. Kakor človeška družina ne more pozabiti svojega krvnega očeta, tako tudi župnija, ki je s slovenskim bogoslužnim jezikom. V soboto ob 7. zv. in v nedeljo ob 5. pop. bo sv. maša s slovensko pridigo; Marijina legija ima svojo uro češčenja v soboto od 6-7 zvečer; Oltarno društvo pa v nedeljo od 4-5 popoldne. Društvo najsvetejšega Imena Jezusovega ima uro češčenja v nedeljo od 2.-3. ure po- ti uhovno občestvo ali družina poldne, in sicer pol v sloven-vernikoV, ne more kar tako po- škem in pol v angleškem jeziku. zabiti svojega duhovnega očeta. Ko sem v teh dneh govoril s Kdor od rojakov ali rojakinj le more, naj se udeleži teh sv. maš tem ali unim prijateljem ali [odn; ur češčenja, da bo tako kar znancem od Sv. Lovrenca, sem se da spoštljivo počastil Gospo-tudi ugotovil, da bi se dalo rav-jda v presvetem Zakramentu. Ob no v teh dneh nabrati med ro-j tej priložnosti vsak lahko sprej- Cleveland, O. — Oglejmo si središče Domžal, to kar imenujejo sedaj Glavni trg. Nobeno od poslopij ni prenovljeno in o-lepšano. Mnogim se še pozna bombardiranje, ki so ga doživele Domžale koncem druge svetovne vojne. Osetova restavracija je bila vedno urejena, sedaj je poslopje na zunaj še vedno tako, kot bi bila nedavno padale bombe nanj. Znotraj so pa vse preuredili. Tam, kjer je bila preje pošta, so sedaj stanovanjski prostori. Najlepše je poslopje nekdanje Menartove trgovine, katere lastnik je bil nekdaj oče R. Menarta, vodnika slovenskega programa na radio WXEN. V hiši je sedaj mestno trgovsko podjetje. Cesta od tam proti železniški postaji je asfaltirana do razkla-dalnega skladišča. Na desni preko ceste je javna tehtnica, ki je bila preje last g. Kajfeža. Kolodvorska cesta od kolodvora mimo Mikličeve lekarne do glavne (Ljubljanske) ceste je posuta z debelim gramozom, ker jim je baje zmanjkalo denarja, da bi jo asfaltirali. Tam, kjer je bila nekdaj Fle-rinova trgovina s klobuki in Ti-var z oblekami, je vse staro podrto. Zgradili so novo poslopje, v katerem so uradi socialnega zavarovanja. Polovico poslopja stoji na Ravnikarjevem zemljišču. Na drugo stran preko one vile in med čevljarjem Ivanom Cerarjem (Ucinijevim Janezom) ali na Fajderjevem vrtu in zadaj za Ravnikarjem so zgradili novo šestnadstropno stavbo za pošto. Vanjo je Vstop s Kolodvorske in Ljubljanske ceste. Poslopje je podjetje republiških električnih ustanov za Slovenijo. Na Slokarje vem vrtu. so zgradili dva stanovanjska bloka, ki pa čakata na dovršitev. Dalje proti Zgornjim Domžalam, kjer je bil nekdaj nogometno igrišče in živinsko sejmišče, so zgradili stanovanjske bloke. To je bilo nekdaj last znanega gostilničarja Kovača, po domače Kebra. Poslopje stare Habjanove ali Sladkanove gostilne so podrli in zemljišče priključili Medic & Zanklovi kemični tovarni Škrabov. Nasproti preko ceste so zgradili Vajeniški dom za vse stroke vajencev, kolikor jih Domžale poznajo. Dalje preko Mlinščice za nekdanjim mehanikom Cerarjem ali Kore-ščkom in trgovino Dimnik na levi je tovarna TOKO postavila dva lepa stanovanjska bloka za svoje nameščence. Cene stanovanj so zelo visoke in navadnim, smrtnikom skoraj nedostopne. Naprej prehajamo v “Češmi-novo vas”. Tam so ob Kamniški Bistrici že odmerili parcele za stanovanjske hišice po ameriškem vzorcu za ameriške upoko-jence-povratnike. Stale bodo nekako okoli $5,000 in imajo menda že nekaj interesentov. Graditi še niso začeli in je tudi vprašanje, če bodo kaj kmalu mogli, ko jim povsod manjka sredstev. Glavna cesta iz Domžal proti Kamniku je asfaltirana v stari širini. Vsi domžalski mlini in tovarne so “ljudska imovina”. Naj se vrnem k tovarnam! Ob nekdanji Industrijski, sedaj Župančičevi cesti, so pri Oberwalderju ali pri Polžu izdelovali klobuke. Tam je sedaj tovarna pohištva. Pri nekdanji trafiki Japelj, kjer je bilo lesno skladišče raznih trgovcev, je sedaj postavljena trgovina s pohištvom preje omenjene tovarne. Tovarna klobukov in slamtiikov pri Vovku '“Universale” je v glavnem ostala, kot je bila. Preko ceste je stara Krizantova tovarna, kjer so tudi nekdaj izdelovali slamnike in klobuke. To sta še pred vojno preuredila brata Okršlar v Tovarno kovčkov in drugih usnjenih izdelkov. Lepo je napredovala in mnogo Domžalčanov je v njej dobilo redno zaposlitev. Ko je zavladal novi red, je postala tudi ta tovarna ljudska last in pekdanja lastnika sta smela v njej ostati le še kot delovodji. Ko sta naučila potrebno število pripadnikov novega režima v vodenju obrata, so ju odstavili in izplačali. Podjetje se sedaj i-menuje Tovarna usnjenih izdelkov Domžple TOKO. Pozdravljeni, pa še drugič kaj. Domzalčan P. M. Delo je najboljše uspavalno sredstvo Če bi ljudje prijeli za delo, bi si lahko prihranili nešteto spalnih praškov in kapljic in vse skrbi dobro prespali. Ch. Kettering, znani iznajditelj na področju tehnike, je začel svoje raziskovalno delo na nekom skednju, ker ni imel nobenih sredstev niti za življenje, kaj šele za laboratorij. Ko so ženo vprašali, če ga to ni hudo skrbelo in mu žrlo živcev, je odgovorila: “O, da, jaz šem bila zelo v skrbeh, tako da cele noči nisem mogla spati, toda mojega moža ni nič skrbelo, tako je bil zaposlen s svojim delom.” Tisti, ki mislijo, da je za o zdravljenje živčne utrujenosti najboljše sredstvo, če “popolnoma izprežejo”, kakor temu navadno pravijo, se zelo motijo. Ravno takrat, ko človek popolnoma izpreže, ko pusti vsako delo in hoče samo počivati, dl bi si živce okrepil, napravi najbolj nevarno napako: ves čas ima prost, da lahko razmišlja o svojih slabih živcih, prisluškuje utripu srca in drobnim bolečinicam v svojem telesu; preveč časa ima in zato stalno razmišlja, kako je nesrečen in bolan, kaj ga še vse čaka in kaj bo, če se zdravje ne izboljša. Sam sem bil pred dvanajstimi leti z živci tako na koncu, da nisem več tednov mogel zatisniti oči niti za trenutek. V glavi sem čutil tak pritisk, kakor da bi imel na njej poveznjeno jekleno čelado. Občutek sem imel; da me bo vsak trenutek zadela kap. Zdravniki so mi naročali: opustite vsako delo, preveč ste delali, popolnoma se morate odpočiti, pa bo dobro. Dajali so mi uspavalne praške in kapljice, vsak drugačen recept, a vse skupaj ni nič pomagalo. Tedaj Pa srečam znanca, ki me opozori na to: za živce je najboljše zdravilo — delo, ne počitek. Kdor dela, nima časa za skrbi in razmišljanja o bolezni in zato pozabi na njo. Kdor pa ne dela, postane živčen in se ubija z nepotrebnimi skrbmi, samo zato, ker ima preveč časa za nje, ker drugih skrbi sploh nima, kakor da si skrbi dela. Pa sem si mislil: Ima prav! Dela se bom zopet lotil, ker slabše ko zdaj tako ne more več biti. Če že moram umreti, da bom vsaj v delu in ne v lenobi umrl. Lotil sem se pisanja: p0* leta sem napisal dve knjigi in pozabil na živce. Takrat sem videl, da je imel moj znanec čisto prav. Sam nisem vedel, kdaj sem nehal biti bolan in kdaj so me skrbi zapustile. Pač pa je bilo eno potrebno: vsak dan sem delal, kakor da drugi dan ne mislim več nadaljevati, kakor da je vseeno, ali sploh kaj naredim ali ne; nekako za preganjanj6 dolgega časa samo. Tako nisem zašel v hlastanje, češ kdaj bom gotov in koliko časa me še cd' ka. Delati moram, kot da nimam več dela pred seboj kakor za današnji dan. (Dr. Anton Trstenjak: Človek v ravnotežju) PREBERITE povejte še drugim! Vsak, ki se bo v marcu naročil na ameriško DOMOVINO, bo dobival naš dnevnik EN MESEC BREZPLAČNO KANADSKA DOMOVINA Ki Iz slovenskega Toronta nabirko pri Jer se šolajo duhovniki ” Torontu služi temu namenu s e m e n i š č e sv. Avguština na ^hodni strani tega velemesta. 0 semenišče je staro že 53 let. red letom 1913 so se duhovniki ?a angleško govorečo Kanado ®°lali v Evropi ali pa v Kvebe-U’ Torontsko semenišče je u-j anovil nadškof McEvay. Prvo ,eto je bilo v njem 9 profesorjev 61 semeniščnikov. Danes je 6 2^6 in sicer je to duhovniški vraščaj za 15 škofij. Za toront-? 0 Nadškofijo jih je samo 80, r komaj pokrije polovico po-e° doma in ne ostane nikogar 2a Misijone. broški za enega semeniščnika 1° bili pred 50 leti $250 na leto. ^atles že znašajo $1,500 ali 6 do-lev na dan. Tem stroškom se-s«a je treba prišteti obredi jih vodstvo plačuje za po-J1k), s katerim je bilo zgrajeno . °v° 'Poslopje. Te obresti znašajo $120,000 letno. Tako bi vsako-na> ali vsaj letošnja nabirka 9 . semenišče morala znašati Sai $400,000. Bomo li na letoš-1° tiho nedeljo zbrali to vsoto? emenišče ni samo škofova j eva> je zadeva nas vseh, ki Zmerno srečo, da smo katoličani, emenišče je naša zadeva tako ede vzdrževanja kot glede pre-valcev. Prazno semenišče nam veliko, nič. Na Tiho ^ elj° naj naš denarni dar, ki t SINe biti majhen, spremljajo ^ | naše molitve, da bi Gospod 11 i naše sinove izbral in pokli-‘V svojo službo. Naš škof nas 1 češ da nujno potrebuje nasih sinov... ^ej" se zbirajo katoliški j možje a konec tedna 12. in 13. mar-. je marsikdo opazil v spodaj em delu mesta Toronta, zlasti °li hotela Royal York, pestre sebno nabirko pri vsaki sv. maši. Pri Mariji Pomagaj se pripravljalna dela nadaljnje j o. Sedaj je na vrsti dvorana in njen tlak, ki ga poletna vlaga vsako leto dviga. Novega ne bo, tako pravijo. Ko bo popravljena dvorana, pride na vrsto oder. Iz Slovenske pisarne Težko pričakovani ZBORNIKI za leto 1966 so prišli, to pot vsa pošiljka. Ker je bilo sedaj že nekaj tednov povpraševanje po njih in nismo mogli postreči, zato naj sedaj vsi pohitijo z naročilom. Lanskih je zmanjkalo, u-pajmo, da bo tudi letošnjih. Cena je $5 in poštnina. Povpraševanje je bilo tudi še po obeh delih Mauserjeve povesti “Ljudje pod bičem”. Prispela je nova pošiljka. Cena $4.50 in $3.50 ter poštnina. Imamo tudi še nekaj Vauhni-kovih “Nevidna fronta”. Cena vezanim $5,50, nevezanim pa $4.50. Uprava Slov. pisarne 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont. 3. Lojzek Dolenc 4. Andi Dolenc 5. Peter Grmek STZ je imela 20. marca, t. j. v nedeljo ob 4h popoldne v Slovenskem domu na Pape Ave. letni občni zbor. Tudi v Hamiltonu je aktivna telovadna skupina, ki jo vodi pri cerkvi Sv. Gregorija Velikega Frank Jeraj, poznani gorenjski telovadec. Dne 27. marca priredijo telovadno akademijo, na orodju nastopa telovadna vrsta STZ Toronto v znamenju bratskega sodelovanja. Dne 3. aprila ob 4h popolne pa priredi STZ Toronto svojo telo-j neznancu v kotu. Nisem mogel vano akademijo v Slovenskem |slišati- kaJ sta govorila, po kret-domu na Pape Ave. Telovadne- mu nastopu sledi čajanka. Vsi n j ah pa sem razumel, da je neznanec hotel Šumadincu dopo- ijubitelji" športa prisrčno vabi j e-1 vedati, da kave ni naročil, ker je ta v istem trenutku pokazal z roko mene. rrne in vesele ljudi. Bili so unif0 mednarodnega reda AL-MBRa, jci so imeli v Torontu letne velike slavnosti. Prijaj s° iz krajev Združenih držav, j-v rneji.i° na Ontario, in iz več-krajev te pokrajine, kal Alhambra izbira može iz j,. °iiških organizacij. Pri izbi-hjj6 Zei° natančen, ker ne želi , ‘ množična organizacija. Hoče Zatret0, kakor je poudarjal pri j učnem banketu v nedeljo, j, , ^arca, vrhovni vodnik tega a Mr. Caputo iz Washingto drn5C!ani gojijo ^.uzabnosti g ’U tega ne skrivajo v javnosti, sk h - reda ie dvojna. Prvič za t. zv. svete kraje, ^ Uh v tem novem svetu posve-isk misijonarii in katoliški raz-°valci. Drugo skrb pa posve-ot ° zlasti po rojstvu zaostalim že ° ?rtl’ i"em največjim reve-hied ^°Vea^e družbe. Člani so br Sebo-i P°vezani v trdno, res ž 3 sk° skupnost. Ker so pogoji vstop strogi, so tudi vezi te SkuPM«U trdne. izredno veliko so odločni katoliča- Sm-ucsrske tekme STZ v I. 1888 Toronto, Ont. — Toplo vreme in dež, ki je začel padati že petelk zjutraj, je brez dvoma povzročil resnično zaskrbljenost slovenskih smučarjev v Torontu, ki so pripravljali IV. STZ smučarske tekme. Bancroft je sicer še imel čez 1 ft. snega, kot so predvidevali, medtem ko je bilo v Torontu že čisto kopno, vendar pa dež hitro pobere sneg. V soboto, dne 5. marca, ko je ail napovedan biatlon, je padalo po hribih okrog Bancrofta domala vse, skoraj tudi “ospičene preklje”. Seveda je bila družba koči bolj “poklapana” spričo takih vremenskih razmer, dasi so najbolj trmasti “kanoni” prerokovali, da bo čez noč sneg zmrznil in omogočil tekme. Načelnik dr. P. Klopčič je zato prestavil obe tekmi na nedeljo, 6. mhrca. Sneg je zares zmrznil, megle so se razpršile, pokazala so se okoliška pogorja in včasih tudi zlato sonce. Biatlon je nesel ing. F. Grmek z odličnim streljanjem (10, 10, 9, 5) in z 12-minutno prednostjo v času osvojil pokal. (Res je zaradi sobotnega vremena “huda” konkurenca izostala, a čas kakor tudi streljanje sta bila prvo vrst čeh. Prisodil sem mu kakih pet-j meni, ko je moj novi tovariš z indvajset let, nisem pa mogel u- j živahnimi besedami in s še bolj gotoviti, odkod ga je veter pri- živahnimi gestami nekaj razkla-nesel v Kanado. Po njegovem dal. Čeprav nisem razumel niti obrazu in zunanjosti pa sem sklepal, da je eden sotrpinov, ki ne more najti zaposlitve. Pred njim ni bilo ne krožnika ne skodelice s kavo, kar je moje sklepanje samo potrjevalo. “Verjetno še za kavo nima,” sem v sebi govoril. Poklical sem šumadinca. “Šumadinac, daj jednu kavu onome tamo U čošku. Ja ču pla-titi!” Šumadinec je brez besed natočil skodelico in jo odnesel Morda ne preveč dolgo, kajti praznovanje bo trajalo le par mesecev. STZ Toronto M MOJEGA DNEVNIKA Vsakemu, ki je prebiral Cankarja, je znana črtica Skodelica cave. Zgodba, ki jo mislim jaz napisati, je tudi o skodelici kave, le s čisto drugačnim zaključ- Oči neznanca so se obrnile v mene. V njih ni bilo več tiste otožnosti in okrog ust mu je celo igral rahel nasmeh. Pokimal sem mu, dvignil svojo skodelico in pokazal, naj pije. Usta so se mu to pot raztegnila v širok nasmeh in pokazal je vrsto lepih, belih zob. Nenadoma je vstal, vzel skodelico in se preselil na kom. Po lepoti besede in vsebine. se s Cankarjevo ne bo dala pri-1 fedez poMg mene. Neka sramez- cih, ko je v polomljeni anglešči- merjati, čeprav je v moji zgodbi | ^^fThU^pianila^nali tudi nekaj toplega in lepega, na kar človek v življenju naleti le od časa do časa. ni vprašal: “Ali si ti kupil to kavo?” , „ . “Yes!” sem mu kratko odgo- Vse se je zgodilo cisto na pre- vorp prost način in tako nepričakovano, da se mi še danes čudno zdi, da se je sploh zgodilo. Kmalu po mojem prihodu v Kanado je bilo. Za delo je bilo trdo tisto leto in Toronto sem prehodil po dolgem in počez iščoč zaposlitve. Denarja nisem imel in životaril sem kot pote-pen pes. Bili so tedni, ko sem samo po dvakrat, trikrat jedel v zadostni meri, druge dni pa sem prebil s skodelico kave. Živel sem na Queen St. in to na vzhodu, kjer se je zbirala vsa mogoča sodrga. Tam sem imel sobo, oziroma luknjo, kamor sem zvečer utrujen in lačen hodil spat. Na poti v ta svoj brlog sem se navadno vsak večer ustavil v restavraciji “Šumadija”, katero je lastoval — uganili ste — Šumadinec in moj prvi znanec v To- na. “Zakaj?” je on hotel vedeti. “Zakaj? Well...” Pričel sem mu razkladati, kako in kaj sem mislil, kako je z menoj in z vsako mojo besedo so mu usta vse bolj lezla v smeh, dokler se ni pričel smejati na glas. Začudeno sem ga gledal in moj obraz je moral biti strašno neumen, ker se je fant še bolj smejal. Kaj je tako prokleto smešnega, sem mislil sam pri sebi, da se hahlja, kot bi ga po podplatih nekdo ščegetal? Neznanec pa se je smejal kar naprej tako da so mu že solze prišle v oči. Pred nekaj trenutki je še tam v kotu sedel kot kup nesreče, zdaj pa ni mogel ustaviti smeha. Cela zadeva je morala biti zanj nadvse zabavna, mene pa se je lotevala že nevo- rontu. Poprosil sem ga namreč, L Menda jo „ opazil, ker „ je naj tega m o neg a. ^gos t a ^ v P rasa, j neh&1 smejati pričel se je opra- vičevati in razkladati, da je iz Italije, da mu je ime Luigi, da besede, kar je govoril, sem vseeno ugotovil, da govori o skodelici kave, ki sem mu jo plačal. Ko je končal, me je nekajkrat potrepljal po rami. Sedeči so kot eden vstali in me obkolili kot čebele. Dvajset rok me je trepljalo po rami in mi stiskalo desnico. Potem so me skoraj nesli za bližnjo mizo. Čebljali so vame vsevprek, jaz pa sem jih gledal kot tele nova hlevska vrata. Edino italijansko besedo, ki sem jo znal takrat, in je edina, ki jo znam danes, sem ponavljal: Gracia ... Gracia ... Počasi so se spet vsi spravili za svoje mize in sva z novim prijateljem ostala sama. Potem je strežaj prinesel dva ogromna krožnika špagetov. Prvič v življenju sem takrat jedel špagete in Luigi je opazil, da ne vem, kako bi se jih lotil. Pokazal mi je vilice in žlico, zajel špagete in jih v vdolbini žlice navijal na vilice. Z neverjetno naglico je to delal. Meni seveda ni šlo tako urno, vendar sem špagete vseeno spravil pod streho. Popila sva še kavo in potem drug drugemu zaupala svojo življenjsko zgodbo. Ko sem se končno poslovil, mi je dal svoj naslov in telefonsko številko in mi zabičeval, naj ga gotovo ikličem, kadar bom lačen. Objubil mi je, da bo vprašal, če bi me morda zaposlili, kjer je on delal. Tako sva se takrat razšla. Pozneje sva se še nekajkrat dobila. Vselej je plačal večerjo in tudi v kino me je peljal. Ker nisem hotel njegove dobrote izkoriščati, se je potem ta vez nekako pretrgala. Kmalu po tistem me je obiskal brat Karel in me upoznal s Francetom Torkarjem in njegovo ženo Ivanko, ki sta me pozneje vselej gostoljubno sprejemala v svoj prijazen dom, me bodrila in mi veliko pomagala. France mi je našel tudi prvo zaposlitev. Takrat sem spoznal tudi Staneta Brunška in ženo Zinko, ki sta mi tudi v marsičem pomagala. Našla sta mi stanovanje pri Lojzetu Ponikvarju in tako pot med slovenske ljudi v Torontu. Prav tako sta mi bila velika dobrotnika takrat Lojze Gruntar in žena Marija. Vseh teh dobrih ljudi se spominjam neštetokrat. Spominjam se tistih Zagovorniki večjih davkov dobili zaveznika WASHINGTON, D.C. — Poseben skupen kongresni odbor pretresa vsako leto predsednikovo poslanico o gospodarskem stanju dežele. Za odborovo delo se javnost ne zanima, ker odbor ne sodeluje pri zakonodaji. Ima samo nalogo, da pove, ali je predsednik pravilno naslikal naše sedanje gospodarstvo. Odbor pa navadno ne pride do sporazumnega zaključka. Stranka, ki je v opoziciji, mora predsednikovo poročilo kritizirati; stranka, ki je na vladi, ga pa hvali. Letos je debata v odboru potekala drugače. Demokrat j e in republikanci so precej enako o-cenili predsednikovo poročilo. To se navadno ne zgodi. Dalje je pa odbor skoraj soglasno priznal potrebo, da mora federacija že sedaj pripraviti zakonodajo za večje davke, kajti potreba po zvišanju davkov je že postala nujna. Seveda imajo republikanci nekaj malih pomislekov, toda potrebi po novih davkih ne oporekajo. Kongres je torej v zadnjih 5 letih temeljito spremenil svoje poglede na večje davke. Ko je pokojni predsednik Kennedy leta 1962 prosil, naj mu Kongres da pooblastilo, da zviša davke, ako se bo to pokazalo potrebno, je Kongres Kennedyjevo idejo gladko odbil. Letos je pa sam prišel nanjo brez pritiska iz Bele hiše. Ni pa kongresni odbor mogel priti do sporazumne ocene federalnih izdatkov, republikanci so ostro kritizirali “razmetavanje” denarja, demokrat j e so pa na vso moč hvalili sedanjo socijal-no zakonodajo, akoravno je zelo draga. ------o——— Sovjetiji ni do umika Amerike iz J. Vietnama WASHINGTON, D.C. — V tukajšnjih vladnih in kongresnih krogih so prepričani, da Sovjetska zveza dejansko ne mara, da bi se Združene države umaknile iz Južnega Vietnama, ker bi s tem prestal ameriški pritisk od te strani na rdečo Kitajsko. Ameriška prisotnost v Vietnamu hladi kitajsko bojevitost na severu proti Sovjetski Aziji. Kako sodijo Rusi o kitajskih namerah na svojih mejah, pokaže posebno očitno pošiljatev ruskih čet v Zunanjo Mongolijo) o kateri je bilo v zadnjih tednih kar precej glasov. CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Iščemo pomočnico za splošna hišna dela, brez likanja in kuhanja. Lahko stanuje pri nas ali odide zvečer domov. Za pojasnila kličite F A 1-2068. CLEVELAND, O. Moški dobijo delo IŠČEMO kuhinjsko pomočnico za pripravljanje solat in drugega. Predstavite se osebno. YANKOVIC STEAK HOUSE 17027 Euclid Ave. (57) Strojepiska — delni čas Najmanj 4 ure dnevno. Na vzhodni strani. $1.50 na uro. Kvalificirane ponudbe pošljite na Ameriško Domovino Box 123. |\ M_____________ (601 Help Wanted — Female če ve za kakšno zaposlitev. Navadno mi je že v glavo zmajeval, predno sem stopil čez prag. I T””' ~Kanadi več let, da ima | žalostnih mesecev, v katerih mi “Nema ništa, brate! Badava si delo in tudi že avto in še nekaj 1 je krščanska ljubezen teh ljudi došao.” denarja v banki. Včasih se ga dala novo vero v človeka, v nje- Včasih, če sem imel za kavo, poiasti hudo domotožje po sonč- govo dobroto in razumevanje, sem obsedel pri njem in sva go- Lj| Italiji, mi je pravil in zato se | Ponovno sem spoznal vrlino, ki I:) Iz naših župnij j ruS° nedeljo v marcu so e i možje in fantje župnije arbe Pomagaj svoj redni se-jeanelk društva NI J. Govoril jim bro1?r.0fesor Preč. g. Lojze Am-Zlc o zelo potrebnem proble-0 U in smer o “formaciji vesti in ^svobodi”. Po sestanku so imeli ^ ani skupno kosilo kar v dvora- s,^ ^oronto je prišel skopi j an-0^ykof dr. Smiljan Čekada, ki jjr 1 s k u j e nekatere škofe in in ^^k® naselbine po Ameriki Kanadi. Zbrati želi nekaj de-varH da bi skofijsko rušena v Skopi ju postavil cerkev, ki je bila po-g. - ob potresu. S škofijo v ^ opiju imamo Slovenci veliko ezb saj je tam doli deloval in Nstiroval svetniški škof dr. Krn1C*0VeC' Marij Pomagaj ° napravili za ta namen po- Smuk, ki se je pričel šele ob dveh popoldne in ob zadosti lepem vremenu, je pokazal ostro konkurenco, brzina je pa bila tudi huda, saj je na primer nek tekmovalec, ko je zgrešil vratca, kar “sfrčal” v drevo, pa zopet nekdo peljal čez sodnika, ko je izgubil kontrolo. Zmagal je Matija Kolenc iz Hamiltona, ki redno hodi na slovenske smučarske tekme že od vsega početka, s časom 20 sekund. Biatlon je sodil dr. P. Klopčič, ob požrtvovalni pomoči dr. Z. Verbiča, slednji je vodil tudi slalom, štartal s pištolo je pa P. Golobič. Tekme so potekle brez kakšnih poškodb, če ne štejemo nekaj “bušk samezniik: že na mestu ali pa pozneje doma odkril. Vsi so tudi srečno pripeljali nazaj, dasirav-no je bila cesta okrog Peterbora tisti večer nevarna. Rezultati: Slalom: 1. Matija Kolenc 2. Frank Velikonja 3. Frank Abulnar 4. Peter Klopčič 5. Andi Dolenc vorila. Večkrat mi jo je dal je tako kislo držal malo preje, brezplačno. Moral je misliti na dom, na ma- Tisti dan, ko sem prišel k nje- ter in dekle, ki jo ima doma. Ni mu, sem stiskal v pesti petdeset pa si mogel zabiti v lepo butico, centov, in sam sebi sem se zdel zakaj naj bi mu jaz, popoln tu-kot otrok, ki ga je mati poslala j ec, kupil kavo. Končno se je tu-v trgovino po sol. Sedel sem za di meni zdela vsa zadeva smeha pult in naročil kavo in dva boba. vredna in sva se oba smejala. Počasi sem srkal vročo tekočino Ko sva popila vsak še eno ka-in čutil, kako se pretaka po praz- vo — te je plačal on — je s nem črevesju, ker dva boba ni- prstom mignil: ji pravimo plemenitost. Naj bo ta moja zgodbica izraz moje hvaležnosti Tebi Luigi, kjerkoli si in vsem Vam, moji prvi slovenski znanci in prijatelji, ki sem Vas našel v Torontu. Otmar Mauser --------o------- MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUI1ATIG Teol Op. 3781 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDiMTEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL CORING MILLS Help Wanted Wanted — woman for bar work on Fridays at 928 E. 72 St. Phone 361-9320. (x) sta mogla u tešiti lakote. Sicer bi si za srebrni kovanec lahko več privoščil, pa sem mislil na drugi dan, za katerega sem vedel, da bo enak prejšnjim. Tako sem sedel in premišljeval usodo beračev, ki skozi vse pokazal na sedež, svoje življenje gredo s praznimi sem zlezel v voz. trebuhi. Strašno žalostno je tako “Come on!” “Where?” “Come on!” Stopila sva na cesto. Nedaleč za vogalom je imel parkiran avto. Odprl mi je vrata in z roko Brez GENERAL — CLERICAL Typing, filing, invoicing. Will train to operate Sensimatic, Burroughs bookkeeping machine. Permanent employment. Close to public transportation. Call for interview. MR. TRAKS — 681-4044 (59) MALI OGLASI Kardinal $, Wysiynski is Gomuika sta se pobotala VARŠAVA, Polj. — Poljska prestolica je imela pretekli teden nenavadno senzacijo. Glavni komunistični dnevnik “Tribuna Ludu’’ je na prvi strani prinesla pastirski list kardinala besed , Wyszynskega, ki razlaga stališče V TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES poljskih škofov do Nemcev. ______________ u _ Vozila sva se dobrih deset mi-'listu škofje niso kapitulirali. So življenje, posebno še, ker te vse'nut in končno ustavila pred dru- pa svoje stališče omejili na tiste okrog in okrog obdajajo izložbe 1 go restavracijo. Videl sem, da je Nemce, ki se zavedajo svoje kii-.. . z vabljivimi klobasami, skladov-1 italijanska. Vstopila sva. Precej, vice in odgovornosti in ki želijo nicami kruha in drugih dobrot, | Italijanov je sedelo za mizami in 'živeti t miru s poljskim naro-katere pa le za cvenk dobiš. Vča-j živahno so razpravljali o meni dom. Seveda je Trybuna Ludu sih bi kar po izložbi udaril in neznanih stvareh, ker Italijan-, takoj napisala primeren uvod-snel metersko salamo s kljuke. MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x> V najem Neopremljena soba in kuhinja se odda na 1114 E. 63 St. telefon 391-1796. —(57> V najem Oddamo 4 sobe zgoraj, odraslim. Vključuje ugodnosti. Na 6718 Bliss Ave. tel.: 431-8020. -(57) 6 & 6 Dvodružinska Fara Marije Vnebovzete — Sv. Jerome, okolica Lakeshore E. 142 St. na Westropp Ave. prenovljeni kuhinji, kopalnici, notranjost, nova furneza, aluminijasta okna in vrata. Vse v odličnem stanju. Cena 21,500». Prodaja lastnik. Kličite 451-7117 ali 732-9297. (60) V najem Oddamo 6 sob in kopalnico spodaj, na 1423 E. 51 St., v slovaški okolici. Kličite EN 1-2078. (58) V mojem premišljevanju usode beračev me je zmotil nezna- stavracije, dvignil nec, ki je sedel na drugem kon- mu nekdo porinil cev revolver-cu pulta v kotu in katerega pre- ja med rebra in zaklical: je še opazil nisem. Mojo pozornost je vzbudil njegov lep obraz, sko ne razumem nič. Moj sprem-1 nik in potrdila, da je sedanje ljevalec je stopil na sredo re-1 stališče poljskih škofov zadovo-roko kot bi ljivo, pa še ne čisto dobro. Komunisti so morali popustiti, ker bi jim bilo zelo nerodno, ako j bi morali preganjati poljske ka-je v restavra-' toličane ravno ob praznovanju “E, pajzani!” Kot bi odrezal ki je bil čudno otožen in zami- ciji nastala tišina. Jaz sem stal 11000-letnice pokristjanjenja šl jen. Ko : so se najini pogledi za njim kot kužek in strašno ne- Ijakov. Biatlon: 1. Frank Grmek 2. Peter Golobič srečali, sem isto otožnost in zamišljenost videl v njegovih o- rodno mi je bilo. Nisem vedel, za kaj gre. Oči vseh so visele na Koliko časa bo pa to mirno sožitje trajalo, je pa druga stvar. DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 doy. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (58) ZULICH INSURANCE AGENCY 1811* Neff Rd. - IV 1-4221 Clevi and 19, Ohio | , .. . v riTiiiiiiiiT TRYGVE GULBRANSSEN In večno sume gozdovi Najraje bi se čisto iznebile nje, neupogljiva bo spet odšla, in njenih oči pa tudi sleherne njene pomoči Vsaj Ana je tako občutila. In potem je prišla nova, bogata in ponosna žena s klofutami, in Ana je bila prepričana, da je zdaj konec njenega ponosnega poslanstva na Bjorndalu. Pred seboj je že videla, kako prazni bodo na starost njeni dnevi. Kljub temu se je o božiču odpeljala na Bjorn dal. Mislila je, da bo našla nove, velikomestne šege in da je nihče ne bo pozdravil. Toda prišla bo neupogljiva in CHICAGO, ILL. sklenila je, da bo mestni gospej že povedala kar ji gre. Potem pa se je zgodilo čisto drugače, kot pa je pričakovala. Nova gospodinja ni prestopila kuhinjskega praga, dokler so trajale božične priprave. Nasprotno, ' Tereza je celo povsod brez ugovora pomagala. Ponoči pa je sedla h knjigi in zapisovala vanjo črke, ki nikoli ne bodo izginile. Na predvečer božičnega dne je Ana zjutraj dobila — v kolikor se more spominjati, prvič, odkar vodi božične priprave CHICAGO, ILL. FEMALE HELP TEACHERS IMMEDIATE STAFF OPENINGS IN OMAHA WOMEN'S (OOPS CENTER HEAD TEACHERS Responsible! for directing health education programs for female students, including determination, development and implementation of specific courses, course content and teacher training, covering su»ch areas as hygiene, care of home, child care and public health. Advanced degree preferred, plus minimum of five years related1 experience. Qualified applicants are requested to send detailed resume to Mr. R. E. Schiavone. BURROUGH CORPORATION DEFENCE, SPACE & SPECIAL SYSTEMS GROUP P.O. BOX 8, OMAHA, NEBRASKA 68101 An Equal Opportunity Employer ___ (58) MALE HELP CAREER OPPORTUNITIES ARE OPEN AT THE SAN FRANCISCO RAY NAVAL SHIPYARD IN Nuclear Power, Electrical, Electronics, Marine, Mechanical, Structural, General, ftaval Architectural, Chemical & Industrial Engineering Design and fabrication at this industrial complex, includes all surface and underwater vessels bath conventional and nuclear powered. To be a part of tomorrow’s deep submergence programs _ Send your resume today to: EMPLOYMENT DIVISION (H 171) San Francisco Bay Naval Shipyard SAN FRANCISCO, CALIFORNIA — An Equal Opportunity Employer — (60) na Bjorndalu, dragoceno darilo' — belo, svileno naglavno ruto z rožami, ki jih je bila umetelno izvezla Dorotejina roka. Bila je zelo fina in odločila se je, da je ne bo nosila, marveč jo bo spravila. Ana še nikoli ni imela svile, in vsakokrat jo je obšla radost, kadar koli se je dotaknila blaga, ki je tako mehko šumelo pod njenimi trdimi prsti. Pozneje je Tereza še večkrat piišla na Hammarbo po nasvet; in zdaj jc Ano prvo obvestila o porajajočem se življenju. Spričo žene, ki je bila zdaj na Bjorndalu, je Ana lahko mirno pričakovala smrti. Njeno delo bo živelo dalje, v večnost. Istega večera je povedala Tereza tudi Dagu, kako je z njo. Dag je samo nemo prikimal — besed pa ni našel. Potem pa je stopil k nji, ji položil roko okoli vratu in stisnil svoje lice k njenemu. Tako je stal dolgo, ne da bi ji pogledal v obraz. Bil je kakor njegovi pradedje. Njegove ustnice niso poznale nežne besede in v takih trenutkih je bil čisto nebogljen. Toda Tereza ga je poznala in vedela je, da ga je novica zelo pretresla. Morda je prav zato izrabila ta trenutek in ga prosila, naj bo tako ljubezniv in ukaže postaviti v sobo veliko posteljo, ki jo je bila vzela s seboj z doma, ker se v zadnjih dneh ne počuti prav dobro; ni bila vajena kratke postelje, ki so jo uporabljali tu. Skoraj da se je začudila, ko je Dag na to pristal in jo vprašal, če bi jo rada imela že danes zvečer. Ne, to ne, kajti že v naprej se je veselila brkljanja po nežnem perilu, ki je spadalo k veliki postelji, in ki ga bo pripravila do naslednjega večera. In dan za tem je že stala v spalnici postelja iz Holderjeve hiše. Bila je zelo velika in okrašena z mnogimi, umetelno izrezljanimi podobami. S posteljnega neba je težko padalo lepo poslikano zagrinjalo — za njim pa je bila postelja prekrita z bleščeče belimi blazinami in rjuhami, ki so bile okrašene s čipkami in naborki. Tereza je menila, da ima šele zdaj pravo zakonsko posteljo. Vesela je bila starega kosa pohištva, ki ga je bila vajena; toda potem so se zgodile druge, pomembnejše stvari. Nekega dne je prišel poslovno jevi hiši udeležil marsikatere gostije, in zato je prosil za voz, da hi se lahko odpeljal proti severu na obisk. Plemeniti Gali se je že zmračil, ko je njegova žena krepko posegla vmes, češ, gospod stotnik bi si gotovo rad ogledal okolico. Pričakovala je, da ji bo Klingc gotovo lahko marsikaj povedal o skrivnostni kmetiji na severu in tako utešil njeno radovednost. Tako je Klinge dobil voz in se odpeljal. Tereza je bila prispelega gosta zelo vesela. Bil je prvi pozdrav iz onih časov, ko je živela še v mestu. Dag pa se je spomnil vražjega častnika z ukrivljenim nosom, ki na vožnji v božični noči ni nič kaj pošteno tekmoval z njim, in zato je bil tudi do stotnika nekoliko nezaupljiv. Ker pa sta ga Tereza in Doroteja tako ljubeznivo sprejeli, je bil tudi on prijazen. Klinge je bil dobrodušen gospod, ki je prepotoval precej sveta. Imel je vse polno brazgotin, ki jih je bil dobil v bojih v južnem delu dežele in v malih praskah s Švedi. Marsikaj je videl in je, pri kozarcu vina, ki ga je pil na svoje in na drugih zdravje, pripovedoval o vojni in ljubezni. Trčil je s Terezo, Dorotejo in Dagom, in tako naglo in s tolikšno gotovostjo je izprazni kozarec, kakor tega Dag še nikoli ni bil videl. Sredi peke zgodbe se je stotnik nenadoma prekinil in se začuden ozrl po predsobi. Nato se je dvignil in pogledal v staro iz bo in vežo. “Resnično, vede' sem, da nista pripeljali s starega doma svojega prekrasnega pohištva!” je rekel obrnjen k Terezi. Tereza je naglo pogledala moža in opazila, da mu vprašanje ne ugaja, čeprav se je njegov obraz še smehljal šali, ki jo je bil pravkar povedal stotnik. “Pač,” je odvrnila, “vse sva vzeli s seboj; toda tu je že itak dovolj pohištva.” “Potem pa morate hišo povečati,” je z zadovoljstvom ugotovil stotnik. “O tem pa moj mož gotovo ne bo hotel nič slišati,” je odgovorila Tereza in se znova naglo ozrla v Daga. Stotnik je opazil, da ni krenil na pravo pot; obenem pa je ču tli, da se, je Tereza z njim strinjala. “Da, tako kot je, je gotovo na veliki Borgland neki stotnik lepo in dobro; toda mnogi kljub in ostal tam nekaj dni. Imenoval lomu zidajo, in marsikateri ženi je ljubo, če vidi okoli sebe svoje stare stvari. Kaj bi se ne dala poleg stare postaviti tudi nova hiša?” se je Klinge. Pravili so mu o Bjorndalu in izvedel je, da je bilo gospejino dekliško ime Holder. Stotnik se je. bil v Holder- I Imenik raznih društev tmumtttxtxttmxtmmmttttmmmxttittmtttmtmttiittuittttttttttituttumnmimtiit) tive Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings are held every third Wednesday in St. Mary’s assembly hall (downstairs of the new church). MACHINE OPERATORS TURRET LATHE — AUTOMATIC SCREW MACHINE WELDERS — TOOL MAKERS GOOD WORKING CONDITIONS SECOND SHIFT PREMIUM Apply Or Write HEIN-WERNER CORF. 1200 National Ave. Waukesha, Wisconsin, Phone 542-6611 An Equal Opportunity Employer Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. Iannarelli; bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Albert R. Giambetro, Herman E. Dule, Louis C. Erste; sprevodi-telja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3815 Schiller Ave., (9), Tel.: ON-1-3777; vratarja: Frank F. Žnidaršič, Frank J. Kolenc; zdravniki: Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. — Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Honorary Spiritual Director Rev. Matt A. Jager, Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger John Petrie, Vice Chief Ranger Anthony R. Kushlan, Past Chief Rar.ger John M. Spilar, Honorary Speaker B. J. Hribar, Speaker Robert A. Somrak, Recording Secretary Robert A. Somrak, Jr., Financial Secretary Louis W. Somrak, 13219 Holmes Ave., PO 1-5934, Treasurer William F. Pavšek, Youth Director Louis J. Jesek, Trustees: Casimir Kozinski, Felix Korošec, Frank Kocin, Jr., Conductors Bas-tian Trampuš, Frank Mlinar, Senti-/00. nel Anthony Mrhar, Sick Visitor __ j Frank Doles, and Field Representa- Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik Ludwig Prosen, podpredsednik Frank ICrince, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Dr., Mentor, O., tel. EL 7-6614; blagajničarka Mary Grze, zapisnikarica Rese Intihar. Nadzorniki: Louis Sajovic, Anthony Zadeli ih Stanley Bober. Zastopniki klub društev: Jacob Gustinčič, Anthony Zadeli in John Zigman; društveni dom: Anthony Zadeli in Jacob Gustinčič. ABZ federacija za Ohio: Mary Grzo in Stanley Bober. Katerikoli zdravnik ix) volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. — Vsi slovenski zdravniki. — člane se sprejema od rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, vsakovrstne police, bolniške, operacijske in odškodninske podpore. — Zapadna slovanska zveza, ustanovljena 1. 1908, posluje na trdni in močni finančni podlagi. Po državni preiskavi je nad 147% solventna in plačuje svojim članom najvi.šje letne dividende od vseh sličnih podpornih organizacij. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Christine Živoder, tajnica Florence Straub, 171 E. 264 St., Euclid 32, Ohio, RE-2-8583; blagajničarka Dorothy Kom in, zapisnikar Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons. Roditeljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društev Joseph Ponikvar. — Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Pauline Debevec, Lt. Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolcgar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the Record-Keeper on meeting nights ONLY from 6 to 7 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Matt Kern, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 63 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; reditelj ica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida. V blag spomin SEDME OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE, NAŠE DOBRE MATERE IN STARE MATERE Anna Smrekar ki je nas zapustila, Bogu pa izročila svojo blago dušo dne 22. marca 1959 Ko gledamo Tvoj mili obraz, solzne naše so oči. Ko pa vemo, da pri Bogu srečna, srečna si, blagor Ti! Ko pa pride isti čas, da Bog klical bo tudi nas, večno bomo srečni vsi ko bomo v raju združeni. Žalujoči: JOSEPH SMREKAR, soprog SINOVI, HČERE, SORODNIKI Cleveland, O. 22. marca 1966 OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matija Jager; p reds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 2. uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. DR. SV. REŠN.TEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev Msgr Jobe J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Rose Tomšič. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v me-seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Victor J. 0^,. perman, predsednik Frank L. nun, piuuseuiHK. r i .mr. — , na, podpredsednik John Milal<'J == ti *-£2 70 1 t 1 AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTi | (K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. L AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. 1 • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino1 | E • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine % • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 = • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; | E • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. . f E K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averik*- | | Premoženje________________________$15,700,000.00 | | Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500 | Solventnost - 118.33% E Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnit® | izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. (K. & K. J.) AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St. ' Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. (ME ... NASLOV MESTO ... DRŽAVA CODE V BLAG SPOMIN OB SEDEMNAJSTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE Louis Cimperman Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 22. marca 1949. Večna luč naj mu sveti, Gospod s Tvojimi svetniki vekomaj. Žalujoči: soproga JOSEPHINE, sin LOUIS, hčere JOSEPHINE, ROSE in DOROTHY, zet FRANK, snaha MARY, vnuki in vnukinje. Cleveland, Ohio 22. marca 1966. ' : ■ ' ' • rg r.iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHimiiiiii!!i!i:!iiiiiiiiiH!i!iiii!iiiimim!!iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimii|111111!/ ll ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ... Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO