Predsednik družbe KB 1909 Boris Peric vztraja pri načrtu čezmejnega elektrovoda in napoveduje pravno postopanje ¿9 Franco Juri na posvetu SKP o uplinjevalnikih v Tržaškem zalivu Lippijeva Italija zmagala po slabi igri, Slovenija brez zadetkov proti Češki Internet ne bo povsem iztrebil tiska, pravi Riccardo Ferrero (podjetje Sinedita) v intervjuju za naš dnevnik /i 3 Primorski Politiki brez ribiške palice Danjel Radetič Politiki se radi nastavljajo fotografom, še bolj veseli pa so, ko so njihovi portreti objavljeni v dnevnikih in revijah. O tem so se v zadnjih časih prepričali celo ribiči, ki se v upanju na dober prijem ravno danes odpravljajo namakat trnke po zimskem Iovo-pustu. V glasilu Pesca e ambiente, ki ga deželni ribiški zavod (Ente tutela pesca) izdaja vsake tri mesece, se dežeIni upraviteIji pojavljajo domala v vsaki številki, čeprav je jasno, da ribiče ne zanimajo kaj dosti njihovi obiski in srečanja. V številki, ki je izšla marca Iani, torej tik pred dežeInimi voIitvami, so v ribiškem gIasiIu objavili tri fotografije dveh bivših IIIyjevih odbornikov, toda v člankih njihova imena in priimki niso biIi zapisani, verjetno zaradi predvolilnega molka. Tako so ribiči Iahko prebiraIi, da se je predstavnik dežeIne vIade srečaI z vodstvom ribiškega zavoda, vendar njegovega imena niso izve-deIi. Isto se je ponoviIo v drugem čIanku, med branjem katerega so se ribiči razveseIiIi ob novici, da je neko hidroelektrarno v Karni-ji obiskaI neimenovani dežeIni odbornik za kmetijstvo. Po Ianskih upravnih voIitvah se smešno »ne-omenjanje« imen deželnih odbornikov ni ponovilo, tako da zdaj ribiči dobro vedo, da sta ribiški zavod in ribolov v sladkih vodah Furlanije-Julijske krajine pri srcu CIaudiu Violinu, ki se je na raznih fotografijah pojaviI v vseh zadnjih števiIkah ribiškega glasila; Iani poleti se je tako prvič predstaviI ribičem, ki so zatem Ianskega decembra prebiraIi, kako je obiskaI ribogojnico v PoIce-nigu, marca pa, kako se je pogo-varjaI s predsednikom ribiškega zavoda. Po vseh teh čIankih o obiskih, ogIedih in srečanjih se ribiči sprašujejo, kdaj se bo predstavnik dežeIne vIade odpraviI z ribiško paIico do kakega vodotoka in razumeI, katere so resnične težave in potrebe ribištva v naši dežeIi. Kdor redno aIi vsaj občasno ribari ob rekah in jezerih Fur-Ianije-JuIijske krajine namreč dobro ve, da se marsikje njihovo zdravstveno stanje hitro sIabša. Onesnaževanja je vedno več, vse pogostejši so reguIacijski posegi, ki popoInoma spremenijo videz rečnih strug, nenazadnje pa šte-viIni vodotoki trpijo zaradi nihanja vodostaja, ki ga povzročajo zapornice hidroeIektrarn. Ribiči so torej s težavami vodnih ekosiste-mov še kako seznanjeni, česar na žaIost ne moremo trditi za upra-viteIje, saj bi drugače moraIi ukrepati v korist njihovega reševanja. dnevnik NEDELJA, 29. MARCA 2009 št. 75 (19.474) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Gianfranco Fini na kongresu Ljudstva svobode »Potrebujemo veliko ustavodajno sezono« Predsednik poslanske zbornice za laično državo - Ugoden odziv DS trst - Dnevi pomladi v organizaciji sklada FAI Po parku bivše umobolnice vodeni ogledi tudi v slovenščini TRST - V okviru Dnevov pomladi, ki jih prireja Italijanski sklad za okolje FAI za ovrednotenje naravne in kulturne dediščine potekajo te dni vodeni ogledi po parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu v Trstu tudi v slovenskem jeziku, za kar kot vodič-ke skrbijo nekatere dijakinje Liceja Franceta Prešerna. Slovenska vodena ogleda bosta na sporedu še danes, in sicer v popoldanskih urah. Na 5. strani eu - Solana »Ljubljana in Zagreb bosta rešila problem« ČESKE BUDEJOVICE - Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana je včeraj na srečanju zunanjih ministrov EU v Hlu-boki nad Vltavo na Češkem ob problemu Slovenije in Hrvaške spomnil na problem Slovenije in Italije v času slovenskih pogajanj z EU ter na španski kompromis. »Če pogledamo v zgodovino, tisti kompromis se še vedno imenuje Sola-nov kompromis. Tisto je bilo rešeno, in to dobro rešeno,« je spomnil. »Zdaj bo drug kompromis, a to bo rešeno,« je zatrdil Solana. Na 2. strani Skupaj za »sončno prihodnost. Zdaj. Termični in fotovoltaični solarni sistemi. RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki je bil včeraj protagonist drugega dne ustanovnega kongresa Ljudstva svobode, je v 50-minutnem govoru zarisal svojo politično agendo, ki se v marsikateri točki razhaja z Berlusconijevo. Fini se zavzema za laično državo, ki ne more odločati o človekovi smrti, za odprtje ustavodajne sezone za reformo drugega dela ustave, parlamenta in vlade, podpira volilni referendum kot najvišji izraz sodelovanja državljanov. Nova stranka pa skupaj z Demokratsko stranko postavlja Italijo v Evropo in ji zagotavlja polno demokracijo izmenjave na oblasti, je prepričan. Finijeva stališča so naletela na odobravanje v vrstah Demokratske stranke, posebno pri nekdanjem predsedniku dvodomne komisije za reforme D'Alemi. Na 2. strani Vodstvo SSk pri deželnem odborniku Molinaru Na 3. strani KZ in Tržaška trgovinska zbornica o priložnosti, ki jo predstavlja Prosekar Na 5. strani Kazenska ovadba za brezdomko, ki šotori v ljudskem vrtu Na 9. strani Planinsko društvo Nova Gorica obeležilo 60-letnico delovanja Na 11. strani Od danes zopet poletna ura 2 Ponoči je začela ponovno veljati poletna ura. Ob 2. uri je bilo treba kazalce pomakniti za uro naprej. 3 2 Nedelja, 29. marca 2009 DNEVNE NOVICE / italija - Drugi dan ustanovnega kongresa Ljudstva svobode v Rimu Finijeva politična agenda precej drugačna od Berlusconijeve Pri laičnosti države in ustavnih spremembah ima predsednik zbornice podporo DS RIM - Končalo se je sicer s Silviom Berlusconijem, ki se je zagnal na oder in objel nekoliko zadržanega predsednika poslanske zbornice (»da odpravimo zlobnosti, po katerih se jaz in Gian-franco ne marava«), vendar je imel Fini včeraj na ustanovnem kongresu Ljudstva svobode (PdL) pravo pravcato »protiporočilo«. Podal je svoj politični manifest, ne da bi skrival točke, pri katerih se razhaja z nespornim liderjem stranke (pa tudi s stališči Severne lige) in ki zadevajo biološki testament, lai-čnost države, imigracijo, volilni referendum, gospodarsko krizo in federalizem. Vse skupaj pa je dovčerajšnji vodja Nacionalnega zavezništva zabelil s predlogom za odprtje nove ustavodajne sezone za reformo drugega dela ustavne listine. Govor pa je Fini končal s pozivom k lojalnosti, potem ko ga je začel s priznanjem Berlusconijevega vodilnega mesta, ob katerem pa je dodal, da bo imel bodoči predsednik stranke breme jamčenja »pluralnosti in demokracije«. Tako je le z bolj blagimi besedami izrazil je nasprotovanje »enosmernemu razmišljanju«, ki ga je že izrazil on razpustitvi svoje stranke. V 50-minutnem govoru je Fini zarisal agendo, ki se pri več točkah razlikuje od tiste, ki naj bi bila strankina. Npr. pri volilnem referendumu, ki ga liga vidi kot slepilo. Fini tudi meni, da nastanek PdL in Demokratske stranke že danes postavlja Italijo v »bolj evropski položaj, bližjo demokraciji izmeničnosti«. Idealen pa bi bil dvostrankarski sistem in volilni referendum gre v to smer, kar pomeni, da se bo morala PdL čimprej opredeliti do njega. Finijeve besede so dobile takojšen in zelo pozitiven odziv v Demokratski stranki, kjer možna razhajanja med njim in Berlusconijem vidijo skoraj kot rešilno bilko. Nad ustavodajno fazo je posebno navdušen nekdanji predsednik dvodomne komisije za ustavne reforme Massimo D'Alema, tako kot tudi predsednica demokratskih senatorjev Anna Finocchiaro. Nekateri v stranki pa sumijo, da igrata Berlusconi in Fini dogovorjeni vlogi, da bi razširila svoj konsenz. A tudi če je tako, je za demokrate »prava sreča, da Fini obstaja«. Manj navdušen je sekretar UDC Lorenzo Cesa, ki se je omejil na voščilo Finiju in Berlusco-niju: »Upajmo, da bo predsednik vlade potem, ko se bo šou končal, začel govoriti tudi o prihodnosti, potem ko se je posvetil preteklosti. Ne glede na to, mu voščim, še posebno in šebolj pa Finiju.« Gianfranco Fini je bil v središču pozornosti drugega dne ustanovnega kongresa nove stranke ansa eu - Naformalno zasedanje zunanjih ministrov na Češkem Za Solano slovensko-hrvaški spor rešljiv, kot je bil italijansko-slovenski ČESKE BUDEJOVICE - Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana je včeraj na novinarski konferenci po koncu dvodnevnega neformalnega zasedanja zunanjih ministrov EU na jugu Češke glede problema Slovenije in Hrvaške spomnil na problem Slovenije in Italije v času slovenskih pogajanj z EU in na španski kompromis. »Če pogledamo v zgodovino, tisti kompromis se še vedno imenuje Solanov kompromis, zdaj bo drug kompromis, a to bo rešeno,« je poudaril. »Kot dobro veste, to ni prvič, da je EU soočena s takšnim problemom,« je izpostavil Solana. Ob tem je spomnil, da ima Slovenija v svoji biografiji podoben primer. »Tisto je bilo rešeno in to dobro rešeno,« je spomnil na španski kompromis glede vprašanja odpiranja trga nepremičnin. »Zdaj bo drug kompromis, a to bo rešeno,« je zatrdil Solana, prepričan, da bo izkušenemu evropskemu komisarju za širitev Ol-liju Rehnu uspelo doseči rešitev. Glede Zahodnega Balkana so zu- nanji ministri potrdili, da je prihodnost teh držav v EU. To je mogoče razlagati kot pomemben pozitiven signal po nedavnem pozivu Nemčije k upočasnitvi širitvenega procesa po vstopu Hrvaške v EU, čeprav konkretni koraki v potrditev te splošne podpore ostajajo v zraku. Češko predsedstvo EU je v izjavi po koncu zasedanja poudarilo, da gospodarska kriza zahteva še tesnejše sodelovanje med EU, mednarodnimi finančnimi institucijami in državami Zahodnega Balkana. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je poudaril, da je odločna potrditev evropske perspektive zelo pomembna za stabilnost regije, ki ni samoumevna, in izpostavil pomen odprave vizumov za ljudi na Zahodnem Balkanu. »Če jim bomo pred nosom zaloputnili vrata - s tem ne želim reči, da se bo to zgodilo - bo to imelo pogubne posledice za regijo,« je opozoril švedski zunanji minister Carl Bildt. Da dvostranska vprašanja »ne bi smela zavirati Evrope, medtem ko po- membne države na Zahodnem Balkanu čakajo na pozitivni rezultat, sploh Hrvaška«, je prepričan tudi vodja italijanske diplomacije Franco Frattini. Na vprašanje, ali zaradi teh skrbi pričakuje pritisk na Slovenijo, je odgovoril: »Ne govorim o pritisku, govorim o duhu evropske solidarnost na eni strani in pomenu tega, da se širitev loči od dvostranskih vprašanj.« Frattini je še povedal, da ga je češko predsedstvo EU zaprosilo, naj pripravi uvod v razpravo o Zahodnem Balkanu. Njegov poudarek je bil na pomenu »aktivnosti in premikanja naprej« in da dvostranska vprašanja ne smejo zavirati Evrope. Glede širjenja EU na Zahodni Balkan pa je šef italijanske diplomacije brez ovinkov dejal, da »pri širjenju na Balkan postavljamo na kocko obraz«. Zato je potrebno že zdaj, takoj in ne glede na usodo Liz-bonske pogodbe »oddati konkretne in vidne signale«, kajti »po dolgih letih skrajno težavnih pogajanj se ni mogoče potegniti nazaj«. V Londonu protest pred vrhom G20 LONDON - Več deset tisoč predstavnikov sindikatov, okoljevarstvenih aktivistov in nasprotnikov globalizacije je včeraj na londonskih ulicah protestiralo pred aprilskim vrhom skupine industrijsko najbolj razvitih in hitro rastočih držav (G20). Cilj organizatorjev protestnega shoda je bil opozoriti udeležence prihajajočega vrha na ukrepe za zaščito delovnih mest, proti podnebnim spremembah in za strožji nadzor nad finančnim sektorjem. Kitajska praznuje 50-letnico zadušitve tibetanske vstaje PEKING - Kitajske oblasti so na koledar umestile nov državni praznik, s katerim 28. marca obeležujejo obletnico zadušitve protikitajske tibetanske vstaje, ki je pred 50 leti med drugim vodila do izgona dalajlame iz države. V Lhasi je tako včeraj potekala slovesnost, ki se je je udeležilo preko 13.000 ljudi, prenašala pa jo je tudi televizija. Oblasti so medtem večkrat poudarile, da današnji praznik med drugim obeležuje »konec fevdalizma« v Tibetu, dalajlamo pa v svojih govorih večkrat obtožile, da je kriv za revščino, ki je pestila in še vedno pesti prebivalce Tibeta. Karzaj: Strategija ZDA boljša od pričakovanj KABUL - Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je včeraj izjavil, da je nova strategija ZDA v zvezi z vse globljim konfliktom v njegovi državi »boljša od tistega, kar smo pričakovali« in ponuja prave rešitve za probleme, ki tarejo regijo. Pohvalil je načrt ZDA za krepitev afganistanske vojske in policije ter večjo civilno pomoč za obnovo dežele. Karzaj je prav tako pozdravil osredotočenje ameriškega predsednika Baracka Obame na odpravo vojaških oporišč v sosednjem Pakistanu, kar je bilo jabolko spora med afganistanskimi in pakistanskimi oblastmi, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Obama in Medvedjev bosta podpisala predsedniški izjavi MOSKVA - Ameriški in ruski predsednik, Barack Obama in Dmitrij Medvedjev, bosta prihodnji teden ob robu vrha G20 v Londonu podpisala dve predsedniški izjavi, ki naj bi postali podlaga za prihodnje sodelovanje med državama. Ena se bo nanašala na rusko-ameriške odnose, druga pa na strateško jedrsko orožje. V Moskvi tudi pričakujejo, da bi predsednika dosegla dogovor za obnovo sporazuma o zmanjšanju strateškega orožja (Start I), ki mu veljavnost poteče 31. decembra letos. garlasco - Umor Chiare Poggi Stasi zahteval skrajšani postopek VIGEVANO -Presenetljiv razplet sodne obravnave proti Albertu Stasiju, mladeniču, ki je obtožen umora bivše zaročenke Chiare Poggi, umorjene na domu v Garlascu. Mladenič je zahteval sodbo po skrajšanem postopku. Zaradi pomanjkanja indicev, so takoj dodali odvetniki. Doslej je obramba Alberta Stasija vedno ponavljala, da se ne boji procesa pred porotnim sodiščem. Sprememba sodne strategije je precejšnja. Če bo sodnik za predhodne preiskave Stefano Vitelli ugodil zahtevi, bo proces potekal za zaprtimi vrati, v primeru obsodbe pa bo kazen za tretjino nižja od običajne. V bistvu: izognil bi se morebitni dosmrtni ječi. Stasijevi odvetniki so zavrnili namige, češ da naj bi mladenič pristal na sodbo po skrajšanem postopku, da bi si »izboril« nižjo kazen. Ko je Stasi zahteval skrajšani postopek, je obravnavi sledila tudi mama umorjene Chiare, Rita Poggi. Sodba po skrajšanem postopku je njihova pravica. Sodni postopek bo stekel hitreje, kar je pozitivno, do njihove zahteve pa sem popolnoma ravnodušna, je izjavila po obravnavi. ALBERTO STASI politika - Srp in kladivo Komunisti spet skupaj na volitvah RIM - Pred več kot desetletjem so se razšli, sedaj skušajo Stranka komunistične prenove in Italijanski komunisti spet stopiti na skupno pot. Paolo Ferrero in Oliviero Diliberto sta včeraj predstavila skupno listo za bližnje evropske volitve. Pri listi bodo sodelovali tudi pripadniki združenja Socialismo 2000 Cesareja Salvija in Consumatori uniti Bruna De Vite. V predstavitvenem dokumentu je zapisano, da je to »proti-kapitalistična lista«, ki je bila ustanovljena, da bi na levici premostili volilni prag 4 odstotkov, želja udeležencev pa je, da bi se ta lista ne omejila na sodelovanje na evropskih volitvah, temveč bi imela daljše življenje. Ferrero in Diliberto sta predstavila tudi nov volilni simbol. Sestavlja ga rdeča zastava z rumenim srpom in kladivom na beli podlagi. Nad zastavo je napis Ri-fondazione, pod zastavo Comuni-sti italiani, v krogu okrog zastave pa so omenjeni drugi sodelujoči pri tem novem volilnem načrtu italijanske levice: ob listah Socialismo 2000 in Consuma-tori uniti še Evropska levica in GUE/NGL. Diliberto je bil zadovoljen s skupnim nastopom komunistov, pa tudi zato, ker se komunisti spet predstavljajo na volitvah s svojim zgodovinskim znakom, srpom in kladivom. nogometni as - Davčna utaja Maradona dolguje še 37.000.000 evrov RIM - Nekdanji argentinski nogometni as in sedanji selektor državne reprezentance Diego Armando Maradona dolguje italijanski davčni upravi »še« 37 milijonov evrov. Doslej je poravnal le 42 tisoč evrov, to je slabega 0,10 odstotka od tega, kar bi moral plačati. Tako je včeraj sporočilo združenje Contribuenti.it. Njegov predsednik Vittorio Carlomagno je, da je uspelo davčni upravi iztržiti od Maradone le »drobtinice«, to je 42.051,05 evra in dve dragoceni uri, od katerih je prodaja ene na dražbi nanesla kakih 11 tisoč evrov. Predsednik davčne izterjevalnice iz Neaplja Francesco D'Errico je zavrnil očitek, češ da se ni davčna uprava zavzela za »poravnavo dolga«. Dejal je, da ji je lani uspelo pridobiti kar 162 milijonov evrov od 120 »velikih« dolžnikov, to je ljudi, ki so dolgovali davčni upravi več kot 500 tisoč evrov. Maradoni vztrajno sledijo. Pred časom so izvedeli, da si bo ogledal tekmo med Laziom in Juventusom. Čakali so ga, a ga ni bilo na tekmo, je pojasnil D'Errico. DIEGO ARMANDO MARADONA / ALPE-JADRAN Nedelja, 29. marca 2009 3 mediji na spletu - Tehnični direktor podjetja Sinedita Riccardo Ferrero Tehtnica se nagiba na stran interneta, toda papir bo še obstajal Turinsko podjetje je na splet pospremilo celo vrsto časopisov v Italiji, tudi Primorski dnevnik TURIN - Založnik New York Timesa predvideva, da bo tiskano izdajo časopisa ohranil samo še nekaj let. Dnevnik iz Seattlea Post-Intelligencerje svojo papirnato izdajo ukinil pred desetimi dnevi. Kako daleč so 90. leta, ko so bili uporabniki interneta neke vrste pionirji! Svet se še naprej hitro spreminja in nihče ne ve, kakšni bodo mediji čez deset, kaj šele čez trideset let. O medijih na internetu smo se pogovorili s tehničnim direktorjem podjetja Si-nedita Riccardom Ferrerom. Turinsko podjetje ponuja založnikom sisteme za zbiranje, katalogizacijo, arhiviranje, izdajanje in objavljanje novic. V teh letih se ukvarja predvsem s spletnimi izdajami številnih italijanskih časopisov. Sinedita že dolgo sodeluje tudi s Primorskim dnevnikom, njena zadnja stvaritev pa je naša spletna stran. Kdo so vaše stranke? Med našimi strankami so nekateri večji časopisi (na primer Avvenire in La Sicilia), politični časopisi (Liberazione in Secolo d'ltalia) in športni časopisi (Corriere dello Sport in Tuttosport), posebno močni pa smo v krajevnem tisku. Naj omenim dnevnike Liberta di Piacenza, Eco di Bergamo in Adige (v Trentu). Začeli smo delati s tiskom, v zadnjih letih pa smo lep del omenjenih časopisov pospremili na splet. Kaj od vas zahtevajo založniki pri pripravljanju spletnih strani? Njihova glavna zahteva je objava celotne tiskane izdaje na internetu. Nekateri časopisi ponujajo to storitev na plačilo, drugi pa brezplačno, a samo od popoldanskih ur naprej. Trend zadnjih let pa je ustvariti pravo spletno skupnost, ki sloni na odzivih in aktivnem sodelovanju bralcev. Sem spadajo komentarji k člankom in ankete, ki so navadno vezane na krajevne dogodke. Po določenem času se ustvari dialog med časopisom in bralci, ki lahko tudi prosijo za pojasnila ipd. Pred tem so to vlogo odigravala pisma uredništvu. Priljubljeni pa so tudi spletni koledarji dogodkov in prireditev. Lahko jih upravljajo redakcijska tajništva ali pa pooblaščene ustanove. Kaj pa slike in videoposnetki bralcev? Jih časopisi objavljajo? Da, predvsem krajevne medije zanima ustvariti temu namenjene fotogalerije. Dialog z bralci pa seveda predpostavlja stalno nadzorovanje vsebin. Tako pri komentarjih kot pri posnetkih mora nekdo oceniti, ali so objavljivi. Interakcija prinaša nekaj več dela. Pregledovanje vsebin nedvomno zahteva nekaj dela. Primorski dnevnik je manjši časopis, ki se je odločil za pogumen korak. Menite, da je načrt glede na zmogljivo- sti časopisa celo preveč ambiciozen? Ne, po mojem ne. Primorski je naredil šele prvi korak. Spletno stran je popolnoma obnovil in jo opremil z najnovejšo tehnologijo in z zadnjimi trendi na področju web 2.0 storitev. To pa je samo začetna faza. Uvodno stran ažurirate kar pogosto, imate celotno tiskano izdajo na spletu, ostalo pa je zaenkrat še statično. Vsi manjši časopisi začnejo tako. Potrebno je dobro uskladiti delovanje uredništva, tehničnega osebja, tiskarne in morebitnih zunanjih sodelavcev ter medtem obravnavati naslednje korake. Navadno svetujem postopno uvajanje novosti, eno naenkrat. Novosti ne smejo nepričakovano naložiti posameznikom preveč dela. Ozriva se še v prihodnost. Razni ameriški časopisi drug za drugim napovedujejo, da bodo kmalu obstajali samo še na spletu. Kaj nas čaka? Tehtnica se bo vse bolj nagnila na stran interneta, saj je spletna proizvodnja veliko cenejša. Papir stane ogromno. Toda tradicionalni tisk po mojem ne bo izumrl: namenjen bo poglabljanju. Na spletu Riccardo Ferrero so novice bliskovite, jezika interneta in tiska pa sta zelo različna. Brati daljše članke na spletu ni najbolj prijetno ... Ne, ni. Danes skoraj vsi beremo krat- ke novice na spletu, daljše članke, poglobitve, pa v tiskanih izdajah. Skratka, spletni mediji se bodo razmnožili, papir pa bo obstajal še naprej. Aljoša Fonda avstrija - Sosvet za Slovence zahteva zvišanje podpore Že 14. leto enak denar Tudi v letu 2009 Slovencem v Avstriji na razpolago samo 1,18 milijona evrov CELOVEC - Republika Avstrija ni zvišala finančnih sredstev za svoje uradno priznane manjšine že 14 let, tudi ne v državnem proračunu 2009, ki ga je izdelala nova (koalicijska) vlada socialdemokratskega kanclerja Wernerja Fay-manna. Koroški in štajerski Slovenci bodo tako tudi letos prejeli iz avstrijskega državnega proračuna skupaj 1,18 milijona evrov, kar pomeni, da se je finančna podpora slovenski manjšini (in tudi ostalim narodnim skupnostim v Avstriji) v zadnjem skoraj poldrugem desetletju realno zmanjšala za skoraj tretjino. Člani narodnega sosveta za Slovence v Avstriji, svetovalnega organa pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju, so na svoji seji v petek v Celovcu vnovič zahtevali znatno zvišanje finančnih podpor Republike Avstrije in ob tem spomnili na večkraten poziv predsednikov vseh šestih narodnih sosvetov, kot tudi na napoved nekdanjega kanclerja Alfreda Gusenbauerja, ki pa je - kot znano - leta 2008 odstopil, preden je lahko arhiv uresničil svojo napoved. Pri razdelitvi podpornih postavk za koroške in štajerske Slovence za leto 2009 so na seji sicer dosegli kompromis, brez soglasja je ostala le postavka za Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ki zahteva finančno dotacijo v enaki višini kot NSKS in ZSO. Pri tem je SKS poudaril, da je podpora za omenjeni organizaciji (približno 90.000 evrov za vsako) vsekakor previsoka in se SKS zavzema za znatno znižanje te postavke. Kot je po seji dejal predsednik so- letalski promet - Poletni vozni red Obogatena ponudba letalskih zvez v Ronkah RONKE - Z današnjim dnem in s prehodom na poletni čas začenja na letališču v Ronkah veljati nov red poletov, ki bo veljal do 24. oktobra. Z zamenjavo reda poletov uvajajo na letališču tudi nekatere nove polete, največ z niz-kocenovnim letalskim prevoznikom Ryanair. Prvi bosta startali novi povezavi z Brusljem in Cagliarijem, julija pa se jima bo pridružila še letalska zveza z britanskim Bristolom. Od danes spet postaja vsakodnevna povezava z Londonom, od prvega aprila pa bosta obnovljeni dve tedenski povezavi z Bir-minghamom (ob sredah in nedeljah). Zveza s Cagliarijem bo stekla jutri, 30. marca, Ryanair pa bo Ronke in sardinsko prestolnico povezoval ob ponedeljkih in petkih (odhod ob 22.15). Čisto nov bo od 1. aprila tudi let v Bruselj, in sicer ob sredah in nedeljah (odhod ob 12.20). Za novosti so poskrbeli tudi pri Alitalii. Povezava z rimskim letališčem Fiumicino bo z novim voznim redom zagotovljena petkrat na dan, in to v dveh najbolj iskanih časovnih pasovih: odhodi iz Ronk so predvideni ob 6.55, 7.20, 11.20, 15.20 in 19.15, odhodi s Fiumi-cina pa ob 9.20, 13.20, 17.15, 20.50 in 21.25. Druga Alitaliina novost je ponovna uvedba povezave z Neapljem, let pa bo tokrat podaljšan do Catanie na Siciliji. Od 5. aprila bo let (po promocijski ceni 69 evrov v eno smer) vsakodneven, z odhodom iz Ronk ob 12. uri in pristankom v Neaplju ob 13.25 in v Cata-nii ob 15.25. Iz Catanie pa bo letalo poletelo vsak dan ob 8.30, iz Neaplja ob 10.10 in bo pristalo v Ronkah ob 11.20. Ostali letalski prevozniki so potrdili letalske zveze z Beogradom (Jat, trikrat na teden), Genovo in Turinom (Air Vallee, od ponedeljka do petka), Munchnom (Lufthansa, štirikrat dnevno), Parizom (Air France, dvakrat na dan) in Tirano (Bellair, dvakrat na teden). Air Dolomiti pa bo čez poletje, od junija do septembra, obnovil povezavo z Olbio na Sardiniji, in sicer vsako nedeljo z odhodom iz Ronk ob 17.55 in iz Olbie ob 20.20. avstrija Nove vinjete so prepozne in predrage CELOVEC - Avstrijski avtomobilski klub ARBO kritizira napoved slovenske vlade, da bo nova tedenska cestna vinjeta v Sloveniji uvedena šele prvega julija. Vmes so namreč velikonočni prazniki, binkošti in tudi že poletni dopusti, opozarjajo pri ARBO. V avstrijskem avtomobilskem klubu ocenjujejo, da bodo turisti v veliki večini na slabšem tudi v finančnem pogledu. Cena za slovensko tedensko vinje-to je namreč s 15 evri znatno previsoka (v Avstriji kot turistični deželi stane vinjeta za enako število dni le polovico!), za dve tedenski vinjeti pa bodo morali turisti odšteti 30 evrov, medtem ko bi stala polletna vi-njeta - ki bo ukinjena - le pet evrov več. To pa je skregano z vsakim razmerjem, se pritožujejo v ARBO. (I.L.) sveta Marjan Sturm, so njegovi člani -kot že vsa leta prej - tudi tokrat soočeni s situacijo, da z razpoložljivimi sredstvi ni mogoče zagotoviti kritja finančnih potreb društev in ustanov slovenske narodne skupnosti tako na Koroškem kot tudi na Štajerskem. Sturm je še pristavil, da bo vprašanje financiranja manjšin tudi eno od prioritetnih nalog novega sosveta za Slovence v Avstriji. Njegove člane bo avstrijski zvezni kancler imenoval že v prihodnjih tednih, ustanovno sejo na novo sestavljenega 16-članske-ga sosveta pa je pričakovati v maju. Vse pozvane ustanove oz. organizacije koroških (NSKS, ZSO, SKS, KKZ, SPZ) in štajerskih Slovencev (7. člen) na eni ter politične stranke (BZO, SPO in OVP) in Cerkev na drugi strani so namreč že posredovali na Dunaj imena kandidatov oz. kandidatk, izmed katerih bo kancler Faymann izbral člane novega sosveta. Čeprav je Sturm v preteklosti že večkrat izjavil, da bo treba preučiti sistem razdeljevanja podpornih sredstev in ob tem priznal, da narodni sosvet za Slovence, a tudi ostali sosveti, nimajo jasnih smernic, so se tudi letos sredstva določala »po ustaljeni navadi«. Žrtev takšnega razdeljevanja so med drugim že vsa leta tudi štajerski Slovenci, katerim je sosvet tokrat dodelil skromnih 60.000 evrov od skupne vsote 1,180.000 evrov. Ivan Lukan dežela Vodstvo SSk pri odborniku Molinaru Deželni svetnuik Igor Ga-brovec se je v spremstvu tajnika SSk Damijana Terpina v četrtek popoldne sestal z deželnim odbornikom za šolstvo in kulturo Robertom Molinarom. Na srečanju, ki sta se ga za SSk udeležila še Peter Močnik in Andrej Berdon, je odbornika Molinara spremljal načelnik deželne svetniške skupine UDC (Sredinske unije) Edoardo Sasco. Predstavnika UDC sta posebej izpostavila politično sredinsko umeš-čenost Casinijeve stranke. Ta je, kot znano, v rimskem parlamentu v opoziciji, medtem ko na deželni ravni podpira Tondovo vlado tako kot je v pokrajini Trento v levosredinski večini predsednika Lorenza Dellaia. Predstavniki SSk in UDC so pozitivno ocenili odnose med obema strankama, pa čeprav sta si v deželnem svetu na politično nasprotnih bregovih. Kar zadeva slovensko vprašanje gre posebej izpostaviti dejstvo, da so predstavniki UDC v minuli zakonodajni dobi podprli sprejetje določila v deželnem volilnem zakonu, ki je slovenski stranki omogočil samostojno nastopanje v povezavi z drugo stranko, kar se je nato uresničilo v dogovoru z DS. Prav tako se je UDC izkazala z zmernimi stališči in se ogradila od izrazito protislovenskih stališč predstavnikov desnih strank, ko je deželni svet pred meseci razpravljal o slovenski prisotnosti v videmski pokrajini. Predstavnika UDC sta soglašala s predlogom, da bi Dežela prevzela od države večje pristojnosti na področju organizacije in upravljanja šolske mreže s posebnim poudarkom na specifiko, ki jo predstavlja poučevanje v jezikih priznanih narodnih skupnosti. To velja že v Dolini Aoste in na Južnem Tirolskem. Glede tega vprašanja bosta obe stranki nadaljevali pogovore tudi v odnosu do ostalih političnih komponent v deželnem svetu. Predstavniki SSk so odbornika Molinara opozorili na nerazumljive zamude z umestitvijo posvetovalne komisije za slovenska vprašanja na osnovi deželnega zaščitnega zakona. Na poziv je odbornik Molinaro odgovoril z zagotovilom, da bo prva seja komisije že v kratkem, zamude pa pripisal razlogom tehnične in nikakor ne politične narave. llffl/ Slovenska kulturno-gospodarska zveza Gost večera bo ______ evropski poslanec n^SSn v sodelovanju s Slovenskim klubom AURELIO JURI ODNOSI MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO Sre&nie bo vodil novinar V LUČI SREDNJEEVROPSKEGA POVEZOVANJA Gwde" PETEK, 1. APRILA, ob 18.30 Trst - Gregorčičeva dvorana, Ul. S. Francesco 20/11 kmetija AZIENDA AGR.ICQLA F .Iii GRUDiNA UL. CTMDAALTA 93 . SOVODNJE - GORICA REJA in PRODAJA PRAŠIČEV ZA PITANJE in ZA ZAKOL STROGO SELEKCIONIRANE PASME POOBLAŠČENA KMETIJA za DODELITEV SVINJSKIH STEGEN za PRŠUTE S. DANIELE OD PONEDELJKA DO PETKA - OD 9.00 DO 12.00 tel. 348 3243679 - 328 7676331 TRST Nedelja, 29. marca 2009 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu obrt - Zborovanje združenja Confartigianato ob dnevu zaščitnika obrtnikov Tondo poziva deželno skupnost k strnjenemu odzivanju na krizo Glavni problemi obrtnikov so kredit, davčni sistem in birokracija - Priznanja 37 podjetjem iz FJK »Furlanija-Julijska krajina mora biti enotna in strnjena, če želi učinkovito kljubovati globalni gospodarski krizi in se hkrati na najboljši mogoč način pripraviti na čas novega zagona,« je včeraj na praznovanju zavetnika obrtnikov sv. Jožefa, ki ga je na Pomorski postaji priredilo stanovsko združenje Confartigianato, dejal predsednik Dežele Renzo Tondo. »Ni več časa za omahovanje in ni več prostora za prepire med Vidmom in Trstom. Smo eno samo telo s številnimi razlikami, ki jih moramo uporabiti za celovito ovrednotenje ozemlja in njegovih potencialnosti,« je opozoril Tondo. Ob tem je predsednik Dežele poudaril, da je treba odpraviti privilegije, kajti deželni sistem, ki »stavi na prihodnost, mora odpraviti pozicijske rente in kopičenje privilegijev«. Pred pomembnim delom deželne skupnosti, ki se odziva na krizo, kot so ravno obrtniki - ki v FJK pomenijo delovno silo 85 tisoč oseb, ustvarijo štiri milijarde evrov dodane vrednosti in k deželnemu bruto domačemu proizvodu prispevajo 13 odstotkov - je Tondo izpostavil na pomen smisla za odgovornost. Ta je temeljnega pomena pri izbiranju tistih priložnosti, v katere usmerjati naložbe, kajti javna uprava mora delovati kot družina in namenjati sredstva glede na resnično prioritetne potrebe. Pozornost deželne uprave za majhna in najmanjša podjetja, za tista, ki potrebujejo takojšnja sredstva, je potrdila tudi odbornica za delo Alessia Rosolen, za katero »kriza ne sme voditi nazaj, ampak izzvati močno, odločno in daljnosežno odzivanje«. Na zborovanju ob praznovanju zavetnika obrtnikov, na katerem so nagradili 37 obrtnih podjetij iz vse dežele, sta govorila tudi nacionalni predsednik Confartigianata Giorgio Guerri-ni in deželni predsednik stanovske organizacije Graziano Tilatti, v imenu tržaške občinske in pokrajinske uprave pa sta se ga udeležila rudi odbornika Paolo Rovis in Adele Pino. Tako Guer-rini kot Tilatti sta med glavnimi problemi obrtnega sektorja v krizi izpostavila otežen dostop podjetij do kredita, na drugem mestu pa je problem zapletenosti in neustreznosti fiskalnega in birokratskega sistema. Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo med obrtniki na tržaški Pomorski postaji pomorska postaja - Posvet v organizaciji SKP »Ne plinskemu terminalu« Franco Juri: Vlagati moramo v sončno energijo, terminal na Krku pa naj bo dovolj - Italija hoče biti vozlišče plinovodov Igor Kocijančič in Franco Juri kroma Vsak čas bi lahko Rim dokončno izdal soglasje za namestitev plinskega terminala družbe Gas Natural v Žavljah, v Trstu pa se v zvezi s tem vrstijo posveti in debate. Včeraj so o energetski politiki in plinskem terminalu na pobudo tržaške Stranke komunistične prenove (SKP) razpravljali na Pomorski postaji. Med gosti je bil slovenski poslanec stranke Zares Franco Juri, ki je spregovoril o slovenski energetski politiki in stališču Slovenije glede tržaškega terminala. Slednje je po njegovih besedah še naprej kritično. Juri je dejal, da je energetska strategija Slovenije precej razčlenjena. Plin predstavlja 14% slovenske energetske bilance, iz Rusije pa prihaja malo več kot polovica vsega plina, torej 8% energije. Delež jedrske energije je nekaj več kot 20-odstoten, življenjska doba krškega reaktorja se bo po- ul. d'azeglio - Včeraj dopoldne ob obletnici usmrtitve Položili venec v spomin na umorjene mlade partizane Štiriinšestdeset let je že minilo od tistega 28. marca 1945, ko je nemški okupator ob pomoči italijanskih kola-boracionistov dal obesiti štiri mlade pripadnike Skupine partizanske akcije, ki so večer prej podtaknili ogenj v nemški garaži v Ul. Massimo D'Azeglio v Trstu. To so bili Giorgio De Rosa, Remigio Visintin, Livio Stocchi in Sergio Cebroni, stari od 17 do 21 let, ki so jih kmalu aretirali, jih na sedežu Posebnega inšpektorata javne varnosti za Julijsko krajino surovo pretepli, naposled pa so jih esesovci obesili na kraju atentata, ki - naj omenimo - ni terjal smrtnih žrtev. Spomin nanje je še vedno živ in tako je včeraj dopoldne ob obletnici mučeniške smrti delegacija predstavnikov Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI ter združenj bivših deportirancev in protifašističnih političnih preganjancev ANED in ANpPIA položila venec na kraju usmrtitve in tako počastila spomin na mlade partizane, ki so z življenjem plačali svoje prizadevanje za osvoboditev. Predstavniki VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA pred vencem v Ul. Massimo D'Azeglio kroma daljšala za nadaljnjih 20 let, govori pa se tudi o podvojitvi. Levji delež predstavljajo naftni derivati (več kot 50%), bistveno več pa bo treba vlagati v energetsko varčevanje in obnovljive vire, ki zaenkrat predstavljajo 9% celote. »Na tem področju je še mnogo neizkoriščenega. Dovolj je, da pomislimo na besede Carla Rubbie, ki pravi, da ko bi tiso-činko površine vseh puščav namenili izkoriščanju sončne energije, bi zadostili potrebam celega sveta. A sončna energija zaenkrat ni v interesu lobijev. Alternativna energija je še draga, ker ni izkoriščena.« Z načrtom žaveljskega terminala se slovenska vlada ne more strinjati, ker je komisija izvedencev že ugotovila, da bi bili čez-mejni vplivi negativni. »Hujše nesreče bi bile uničujoče: sama ameriška agencija, ki se s tem ukvarja, ne izključuje te možnosti,« pravi Juri. O namestitvi plinskega terminala v Kopru vlada še ni zavzela uradnega stališča, so pa vsi ministri dejali, da brez soglasja krajevnih oblasti projekt ne bo odobren. »Alternativi obstajata, to sta terminala pri Rovigu in na Krku.« S svojimi poročili so posegli še predstavniki SKP Gianni Naggi iz Piemonta (o vsedržavni energetski politiki stranke), Matteo Gaddi (o podjetju AcegasAPS) in Piero Dapretto (o energiji v gradbeništvu in urbanistiki), videmski občinski odbornik za okolje Lorenzo Croattini (o energetskih predpisih za stavbe), pokrajinski predsednik Legambiente Lino Santoro (o svetovnem trgu plina) in deželni predsednik WWF Dario Predonzan (o žaveljskem plinskem terminalu). Zaključke je podala Maria Campese, srečanje je povezoval deželni svetnik SKP Igor Kocijančič. Pozdravila sta tudi dolinska županja Fulvia Pre-molin in miljski župan Nerio Nesladek. Marsikdo je kritiziral strategijo Italije, ki želi postati vozlišče plinovodov na Stari celini. Največji proizvajalec naravnega plina je Rusija (po podatkih, ki jih je posredoval San-toro, je leta 2003 imela 31% vseh rezerv, delež pa narašča), sledita Iran (15%) in Katar (9%). Italija uvaža glavnino plina iz Alžirije, ostalo iz Rusije, Nizozemske in Libije. SKP nasprotuje tržaškemu terminalu iz štirih razlogov: visoka tehnologija ne zagotavlja popolne varnosti, terminal bo škodil zalivu, z ostalimi dejavnostmi v pristanišču ni združljiv, Italija pa bi pod pritiskom družbe ENI z novimi terminali »po nepotrebnem« postala prva uvoznica plina v Evropi. (af) »Koncertni aperitiv« čela in kontrabasa V mali dvorani opernega gledališča Verdi bo danes ob 11. uri na sporedu tako imenovani »koncertni aperitiv«. Duo Rossini bo izvajal skladbe milanskega skladatelja Giorgia Antoniotta, beneškega skladatelja Domenica Dragonettija in češkega skladatelja Franza Bende ter nadalje skladbe Luigija Boccherinija, Luigija Cherubinija in Franza Jo-sepha Haydna. Duo Rossini sestavljata čelist Jacopo Francini in kontrabasist Mauro Muraro. Filmska matineja v Mieli V gledališču Miela bo danes ob 10. uri zadnja filmska matineja iz revije Letni čas žetve. Vrteli bodo film Sarah Polley Away from her (2008) z Gordonom Pinsentom, Staceyem La Bergejem, Julie Christie in Olympio Dukakis v glavnih vlogah. Vstop prost. Odpadlo gostovanje SKD Tabor obvešča, da današnje gostovanje srednješolske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela z igro Dom Bernarde Albe Federica Garcie Lorce odpade. Fotografska razstava V dvorani Arturo Fittke na Piazza Piccola je na ogled fotografska razstava z naslovom Sprehodi. Razstavljenih je 42 fotografij mladih fotografov iz številnih italijanskih mest, iz Slovenije, Srbije, Nemčije, Sirije, Kitajske, Bolgarije, Grčije, Španije, Moldavije, Romunije, Litve, Brazilije, Čila in Iraka. Postna večernica v stolnici V stolnici sv. Justa bo danes ob 18. uri peta postna večernica. Nastopila bosta sopranistka Sarah Pellic-cione in orglar Roberto Brisotto. Na sporedu bodo skladbe Johana Pac-helbela, Marca Sofianopula, Johanna Sebastiana Bacha, Nikolausa Bruhnsa in Wolfganga Amadeusa Mozarta. Vstop prost. Vodeni obiski v Sartoriu V mestnem muzeju Sartorio na Trgu papeža Janeza XXIII. v Trstu bo danes ob 11. uri na sporedu več vodenih obiskov. Izvedenka Anna Krekic bo predstavila freske, skulp-ture, portrete, opremo, risbe in dragulje od 14. do 20. stoletja. Strokovnjak Giorgio Potocco pa bo vodil ogleda razstave z naslovom Srednji vek v Trstu: institucije, umetnost in družba v 14. stoletju. Vstopnica za ogled muzeja in vodeni obisk stane 2,60 evra. Narečno gledališče V gledališču Silvio Pellico v Ul. Ana-nian v Trstu bo gledališka skupina Quei de Scala santa uprizorilo komedijo Xe riva el castigamatti Ar-nalda Boscola, ki sta ga v tržaško narečje priredili Marisa Gregori in Silvia Grezzi (ta je predstavo tudi režirala). Ob koncu predstave bodo podelili nagrade, in sicer za najboljšo moško in žensko vlogo ter za najboljšo predstavo v letošnji gledališki sezoni narečnega gledališča L'Armonia, podelili pa bodo tudi nagrado Ave Ninchi. Otroci v Znanstvenem imaginariju V centru Znanstvenega imaginari-ja v Grljanu bodo danes ob 15.30 priredili laboratorije za otroke. Tokrat bodo otroci s pomočjo iger izvedeli za različne možne uporabe odpadnega materiala. Udeleženci naj prinesejo s seboj plastenke, pločevinke, škatle in druge predmete. / ŠPORT Nedelja, 29. marca 2009 5 SV. IVAN - Ob Dnevih pomladi vodeni ogledi po parku bivše umobolnice Obiskovalcem so na voljo tudi mlade slovenske vodičke Pobudo prireja Italijanski sklad za okolje FAI - Vodena ogleda še danes popoldne Vsi poznamo območje nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu v Trstu, če ne drugega zato, ker predstavlja eno od povezav s cestami, ki peljejo v zaledje Trsta, ali pa, ker se tam nahajajo strukture zdravstvenega podjetja in tržaške univerze ter Poklicni zavod Jožefa Stefana in oddelek za geometre trgovskega zavoda Žige Zoisa. Malo pa poznamo zgodovino nekdanje umobolnice, ki je lani obhajala stoletnico. Da bi jo širša javnost bolj spoznala, je Italijanski sklad za okolje FAI, ki si prizadeva za ovrednotenje naravne in kulturne dediščine, priredil ob Dnevih pomladi vodene oglede, za katere v teh dneh skrbijo tržaški višješolci, opremljeni z rumenimi kapami, spoznavnimi kartončki in pomožnim gradivom. Tudi občani slovenskega jezika lahko pridejo na svoj račun, saj za slovensko vodenje skrbijo štiri vodičke, dijakinje 1. klasičnega liceja Franceta Prešerna Tjaša Oblak, Moira Berginc, Lucija Tavčar in Tanja Valič, ki so se pripravljale pod mentorstvom prof. Marte Ivašič. Včerajšnji dan je predvideval štiri vodene obiske v slovenščini (dva dopoldne in dva popoldne), na katerih so udeleženci imeli priložnost se seznaniti tudi z manj znanimi podatki zgodovine umobolnice, ki so jo gradili od leta 1903 do 1908 po načrtih arhitekta Lu-dovica Braidottija in je nastala na območju parkov vil Bottacin in Renner v skladu s prepričanjem, da pozitivno okolje parka pozitivno vpliva tudi na človekovo notranjost. Od glavnega vhoda v Ul. San Cilino (nasproti točke, kjer je nekoč stala rojstna hiša Vladimira Bartola) se pot vodenega ogleda vije po parku do zgornjega naselja Braidotti, kjer se ogled tudi konča. Udeleženci se po poti seznanijo z zgodovino in namembnostjo posameznih stavb, ki so bile ene namenjene moškim, druge pa ženskam, en paviljon pa je bil za otroke do 14. oz. 15. leta (tja so jih poslali že, če so pri njih odkrili težave pri branju in pisanju). Vo-dičke seveda ne pozabijo omeniti prihoda Franca Basaglie in odprtja do takrat zaprtega območja, kjer je umobolnica z ustanovitvijo novih centrov za umsko zdravje leta 1980 naposled prenehala delovati. Štiri slovenske dijakinje-vodičke čakajo obiskovalce tudi danes popoldne, ko bosta vodena ogleda v slovenščini ob 16. in 17. uri (obiskovalcem nudijo tudi kopijo zemljevida območja z odlomkom iz Bartolove knjige Mladost pri Svetem Ivanu, kjer je govor o umobolnici), ob 18.30 pa bosta v gledališču parka kratka predstava in slavnostna podelitev diplom za mlade vodiče in vodičke. Ivan Žerjal Dijakinje-vodičke Liceja Franceta Prešerna skrbijo za vodene oglede v slovenskem jeziku kroma občina trst Mladi umetniki za varnost na cestah Po zabavi, a tudi po večerji v gostilni, je čisto možno, da smo, morda za las, prekoračili dovoljeno mejo alkohola v krvi. Preden sedemo za volan, moramo preveriti, ali lahko vozimo brez skrbi: alkotesti so na razpolago v lekarnah in gostinskih lokalih. Za preprečevanje prometnih nesreč in oza-veščanje občanov prireja Občina Trst niz pobud v sodelovanju z vladnim komisariatom in prefekturo. V torek ob 18. uri bo v dvorani Veruda (Palača Costanzi) odprtje razstave del mladih umetnikov, ki obravnavajo mladinske težave in prometne nesreče. Razstava bo na ogled od srede do nedelje med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro. Torkovo odprtje bo popestrila skupina JAM (ob 18.30 na Trgu Cavana), v petek in soboto pa bodo na istem trgu med 17. in 19. uro igrali Black Steel Chains, Van Gerold (v petek), Donnie's Dimension in Rude Satyrs (v soboto). Vse štiri skupine sodijo v projekt Ricrerock, ki poteka v mestnih mladinskih centrih. v trstu in drugod - Pred kvesturami Solidarnostne pobude za Gioacchina Genchija Pred številnimi italijanskimi kvesturami so bile včeraj manifestacije v podporo Gioacchinu Genchiju, nekdanjemu svetovalcu raznih javnih tožilstev, ki mu je vodstvo policije zaradi afere o nadzorovanju telefonov odvzela policijsko izkaznico. Glavno srečanje je bilo v Milanu, njegov pobudnik je bil Salvatore Borsellino (brat po- kojnega sicilskega sodnika), ki trdi, da so Genchija utišali, ker hrani v svojem arhivu pomembne skrivnosti. Genchi, ki je poročen s sodnico Tanjo Hmeljak iz Sovodenj, je z javnim tožilcem De Magistrisom sodeloval v preiskavah Why Not in Poseidon. V Trstu je včeraj manifestirala tržaška skupina Beppe Grillo (foto Kroma). Inženirji o urbanistiki Predlogi inženirjev za urbanistiko je naslov zasedanja, ki ga prirejajo zbornica inženirjev tržaške pokrajine, deželna zveza inženirjev FJK in vsedržavni center za urbanistične študije jutri ob 14.30 na sedežu MIB - School of Management na Ferdinandeju. V muzeju Schmidl o klavirju V okviru ponedeljkov v muzeju Schmidl bodo jutri ob 17. uri v dvorani Bobi Ba-zlen v pritličju Gopčeviceve palače predstavili stenski klavir, ki sta ga v Trstu v začetku 20. stoletja zgradila Luigi Magrini in njegov sin in ga je leta 1993 Maria La-tini podarila muzeju Schmidl. O instrumentu bo govoril kustos Stefano Bianc-hi, medtem ko bo Antenore Schiavon pojasnil, kako je bil klavir restavriran. Knjiga o potlačenem porazu Potlačeni poraz: 1947-2007, ob 60-le-tnici mirovne pogodbe, je naslov zadnje publikacije, ki jo je izdal deželni inštitut za istrsko kulturo IRCI. O njej bo govor jutri ob 17.30 v Novinarskem krožku na Korzu Italia 13. Predstavila jo bosta Tito Favaretto in Roberto Spazzali. Uvedel bo Piero Delbello. Tečaj kompozicije na Tartiniju Znani avstrijski skladatelj Rainer Bishof bo vodil jutri in pojutrišnjem tečaj kompozicije na tržaškem konservatori-ju Giuseppe Tartini. Bishof je bil umetniški vodja dunajske Konzerthaus, od leta 1991 je podpredsednik fundacije Alban Berg in predsednik mednarodnega združenja Gustav Mahler. Muzikal v Rossettiju V okviru ponedeljkovih glasbenih popol-dnevov v dvorani Bartoli gledališča Rossetti bo na sporedu predstava Wonderful world of musicals. Giovanni Monti, direktor številnih muziklov, pevka Elisabetta Tulli in pevec Luca Notari bodo predstavili skladbe iz najbolj znanih muziklov Andrewa Lloy-da Webbra, Leonarda Rodgersa in Richar-da Rodgersa. Začetek ob 18. uri. Srečanje o federalizmu Federalizem nacionalnih držav in evropski federalizem je naslov srečanja, ki ga bo vodila docentka na Univerzi v Tu-rinu Anna Mastromarino v dvorani Ba-roncini zavarovalnice Generali v torek ob 17.30. Govor bo o regionalizmu in perspektivah federalnih zvez v Španiji, Veliki Britaniji in Franciji. S skuterjem na tla Ob 18. uri je voznik skuterja v Ul. D'Alvia-no, ob centru Torri d'Europa, pozno zagledal pešca, ki je prečkal cesto. Pri zaviranju je padel na tla, tako kot sopotnik, ki je sedel za njim. Rešilec je oba lažje poškodovana prepeljal v bolnico. trst - Srečanje med vodstvom Kmečke zveze in Trgovinske zbornice Prosekar naj pospeši razvoj Soglasna ocena, da mora biti poimenovanje »Prosecco« priložnost za kmetijstvo na Tržaškem - V kratkem pričakovan obisk ministra za kmetijstvo Trgovinska zbornica in Kmečka zveza sta glede vprašanja poimenovanja vin »Prosecco« na isti valovni dolžini Predsednik in tajnik Kmečke zveze Franc Fabec in Edi Bukavec sta se na sedežu Tržaške trgovinske zbornice sestala z njenim predsednikom Antoniom Paolettijem, ki sta ga spremljala odgovorni za kmetijstvo pri zbornici Claudio Vincis in član vodstva Valter Stanissa, ki je obenem tudi v vodstvu stanovske organizacije. Tudi ob tej priložnosti je bilo v ospredju aktualno vprašanje poimenovanja vin z zaščitenim poreklom »Prosecco«, saj je zbornica kar zadeva vina teritorija neposredno soudeležena pri denominacijah. Iz srečanja je izšla ugotovitev, da je Tržaška trgovinska zbornica od vsega začetka podprla prizadevanja za razvoj vinogradništva na Tržaškem. Predstavniki stanovske organizacije so obnovili pogoje tržaških vinogradnikov za pristanek k poimenovanju vin »Prosecco«. Ti v bistvu obsegajo zahteve po ureditvi brega pod Kontovelom in Križem, razvojni načrt za Kras, na katerega kmetje na Tržaškem že dolgo čakajo, center za promocijo prosekarja in poenostavljenje omejevalnih norm, ki so za vinogradnike in kmetovalce ovira. V zadnjem času je prav vprašanje de-nominacije proseškega vina ustvarilo priložnost, da se dolgo zanemarjena vprašanja kmetijstva na Tržaškem končno postavijo na dnevni red pristojnih institucij. Na srečanju pa je bil govor tudi o pripravah na obisk ministra za kmetijstvo, do katerega naj bi prišlo v kratkem. Soglasno je bila izrečena ocena, da je treba obisk izkoristiti za pospeševanje rešitve navedenih vprašanj. Poleg tega je na dnevni red srečanja prišel tudi problem odločbe komisije EU v zvezi s podporami, ki jih je zbornica odobrila za odpravo posledic hude suše, ki je poleti 2003 povzročila kmetijstvu na Tržaškem veliko škodo. 6 Nedelja, 29. marca 2009 GORIŠKI PROSTOR / gledališki vrtiljak - Za odrsko postavitev je poskrbela režiserka Lučka Susič Mary Poppins prijetno zaključila letošnjo sezono Nastopili so domači izvajalci - Prihodnjo nedeljo nagrajevanje najlepših ilustracij »Ena žlička sladkorja ti grenkobo ublaži«, je moto Mary Poppins, najbolj priljubljene varuške, ki še vedno očara in navdušuje generacije filmskih gledalcev. Obiskovalci Gledališkega vrtiljaka so v nedeljo, 15. marca, doživeli njeno gledališko postavitev. Predstavo, ki se navdihuje ter hkrati enakovredno kosa z Disneyevim filmom, je priredila in režirala Lučka Susič, dolgoletna mentorica številnih odrskih skupin, ki rada sega po literarnih uspešnicah iz svetovne književnosti. Tokrat so bile na vrsti zabavne in poučne dogodivščine Mary Poppins, ki so nastale izpod peresa angleške pisateljice Pamele Lyndon Travers in ohranjajo svojo pravljično sporočilnost, čeprav so bile prvič objavljene v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Da je šlo za posrečeno izbiro, so potrdili mali in veliki obiskovalci Gledališkega vrtiljaka, ki so v dveh izmenah preplavili Marijin dom, ves čas z zanimanjem spremljali odrsko dogajanje in nazadnje z nasmejanimi obrazi zapuščali dvorano. S svojo tenkočutnostjo in veščo režijsko roko je torej Lučka Susič spet zadela v črno bodisi z zanimivimi odrskimi domislicami, pri katerih ji je priskočila na pomoč ča-rodejka Nada Kralj, bodisi z izbiro nastopajočih, ki so prepričljivo odigrali posamezne vloge: Helena Petrot (Mary Poppins), Tina Busan in Niko Trento (Jane in Michael Banks), Danijel Simonettig (dimnikar, risra in potujoči prodajalec Bert), Maruška Guštin (mama), Matija Rupel (oče), Mitja Petaros (admiral Bum), Nikolaj Pintar (policaj), Kim Furlan (varuška Ket-ty in veliki pingvin) ter Veronika Skerla-vaj (pingvinček). Glasbeno kuliso je Susi-čeva zaupala Aljoši Saksidi, sceno Magdi Samec, plesne točke Jelki Bogatec. Upravljanje luči in zvoka sta vodila Danjel Ra-detti in Samuel Kralj, v seznam dragocenih pomočnikov pa so se vpisali tudi starši mladih igralcev. S svetoivanskim obiskom Mary Poppins se je iztekel uradni del enajste sezone Gledališkega vrtiljaka, organizatorji pa vabijo še na tradicionalno izvena-bonmajsko srečanje. Na Oljčno ali Cvetno nedeljo, 5. aprila, bodo namreč stene Marijinega doma prekrili številni likovni izdelki malih ustvarjalcev, ki so vse leto pridno risali na temo Moj najljubši gledališki junak. Priložnostna komisija si jih bo pozorno ogledala in ocenila, pred samim nagrajevanjem najbolj izvirnih del pa bo k Svetemu Ivanu priletela še mala čarovnica Lili, ki bo zaživela v izvedbi družinskega gledališča Kolenc in vse prisotne še zadnjič pospremila v magični gledališki svet. (al) Predstavo so si mladi gledalci v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu kot običajno ogledali v dveh izmenah kroma dsi - Razstava in knjiga Dvojni kulturni dogodek, povezan s Slovenci v Argentini Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Čer-neta vabita jutri ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, kjer se obeta lep dvojni kulturni dogodek, povezan z ustvarjalnostjo Slovencev v Argentini. Najprej bo na vrsti odprtje osebne razstave olj in akrilov slikarke Cecilije Grbec, ki se je rodila pred 32 leti v Buenos Airesu, odraščala v Boliviji in Argentini, od leta 2002 pa živi v Sloveniji. Pred 11 leti je diplomirala iz likovne umetnosti s specializacijo v risanju in slikanju na zavodu CONSUDEC v Buenos Airesu. Od takrat je že večkrat skupinsko ali samostojno razstavljala v Argentini in Sloveniji. Izpopolnjevala se je tudi v izdelovanju mozaikov. Mlado slikarko bo predstavil v Argentini rojeni publicist in javni delavec Gregor Batagelj iz Ljubljane. Sledila bo okrogla miza o monumentalni knjigi tržaškega knjižničarja in publicista Marjana Pertota Slovensko gledališče v Argentini. Delo govori o izredno bogatem amaterskem gledališkem delu povojne emigracije v Argentini. Skupaj so ga izdali tržaška založba Mladika, Slovenski gledališki muzej iz Ljubljane in Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta, katere duša je ravno Marjan Pertot. V Ljubljani je bilo pred božičem predstavljeno v prostorih Slovenskega gledališkega muzeja. O knjigi bodo spregovorili direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina, urednica knjižnih izdaj omenjene ustanove Francka Slivnik, poznavalec slovenske argentinske stvarnosti, že omenjeni publicist Gregor Batagelj, avtor Marjan Pertot in pa Lučka Kremžar De Luisa iz Knjižnice Dušana Černeta, ki mu je pomagala pri pripravi zahtevne izdaje. sv. jakob - Didaktično ravnateljstvo Razstava o življenju in delu Josipa Ribičiča Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu in Osnovna šola Josipa Ribičiča želita slavnostno obeležiti 40. obletnico smrti Josipa Ribičiča. Zato pripravljata na pobudo pisateljevih potomcev in v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico zanimivo razstavo, posvečeno liku in delu tega učitelja in pisatelja. Slavnostno odprtje razstave bo v četrtek, 2. aprila, ob 18. uri v Kettejevi dvorani na sedežu šentjakobskega ravnateljstva v Ul. Frausin 12 ob mednarodnem dnevu knjig za otroke. Ob tej priložnosti bodo na šoli gostili priznano ljubljansko gledališče Mini teater z lutkovno predstavo Miškolin, saj je ta najbolj znana in skoraj ponarodela Ribičičeva pravljica. Predstava v režiji Roberta Waltla je presegla že zavidljivih 180 ponovitev. V glavni vlogi igra Jurij Sou-ček, priznani igralec, ki je lansko leto prejel Viktorja za življenjsko delo in je obenem dobitnik Borštnikovega prstana. Razstava bo razčlenjena na več delov. Prvi del bo vseboval različne prve publikacije Ribičičevih družinskih fotografij, avtorskih portretov, leposlovnih, otro- ških in mladinskih del, ki so jih za to priložnost posodili pisateljevi potomci ter Narodna in študijska knjižnica. Drugi del razstave pa bo prikazoval utrinke iz maja leta 1980 ob poimenovanju osnovne šole pri Sv. Jakobu po Josipu Ribičiču. Tretji del razstave pa bo imel etnografsko-šolski priokus. Razstavljeni bodo pohištvo in različni didaktični predmeti, ki bodo v obiskovalcu skušali ustvariti podobo šole iz začetka 20. stoletja, ko je pri Sv. Jakobu poučeval učitelj Josip Ribičič. Šentjakobski učitelji so za to priložnost zbrali nekaj strokovnega gradiva o pisateljevem življenju in delu. Pripravili in oblikovali so sklop učnih listov, prilagojenih različnim starostnim stopnjam, ki jih učenci lahko rešijo po ogledu razstave. Šole, ki si bodo ogledale razstavo, bodo prejele v dar omenjeno priložnostno brošuro. Razstavo si bo mogoče ogledati od petka, 3. aprila, do petka, 17. aprila, od 8. do 13. ure ali po predhodnem dogovoru z učiteljico Nadio Barazutti (tel.040-3481599). občina trst Decarli ■ • • V VII o parkiriščih (ki jih ni...) Tržaški občinski svetnik Občanov Roberto De-carli se je obregnil ob mestni načrt za parkirišča. Dipiaz-zova občinska uprava ga je pompozno predstavila pred slabima dvema letoma na tiskovni konferenci, odtlej pa se ni na tem področju nič spremenilo. Število parkirnih prostorov se ni povečalo, gradnja novih parkirišč se ni začela. Župan Dipiazza in njegovi odborniki so doslej le napovedovali nova parkirišča pod gričem sv. Justa in podzemsko parkirišče na nabrežju, doslej pa so ostali ti načrti le na papirju, je spomnil Decarli, za katerega so prav parkirišča in (neuresničeni) prometni načrt temeljnega pomena za razvoj mesta. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 29. marca 2009 JANKO Sonce vzide ob 6.51 zatone ob 19.29 -Dolžina dneva 12.38 - Luna vzide ob 7.40 in zatone ob 23.22 Jutri, PONEDELJEK, 30. marca 2009 AMEDEJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,3 stopinje C, zračni tlak 1009,7 pada, veter 3 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 72-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje C. OKLICI: Mauro Gialuz in Isabella Chiopris, Fabrizio Gerolini in Lorenza Vascotto, Štefan Grgič in Alessandra Simonovich, Piero Ber-nobich in Luana Tombolato, Diego Tamaro in Lea Ribeiro Mota, Marco Jovanovic in Beatrice Locatelli, Michele Guerrini in Dunja Fabjan, Giovanni Mangani in Cinzia Mauro, Mauro Gherzil in Gabriella Termini, Andrea Santi in Doriana Collini, Alex Puntin in Paola Mau-rovich, Gianluca Germani in Martina Sossi, Giuseppe Croce in Gianna Zuccaroli, Daniel Piculin in Rebecca Ulcigrai, Stefano Bastico in Jessica Susan, Tullio Tulliach in Barbara Se-meraro, Mauro Prasciolu in Giulia Quondam, Paolo Umich in Elisa Divna Štoka, Stefano Arbulla in Paola Negrisin, Andrea Lamacchia in Annamaria Abiusi, Salvatore Totano in Ilaria Porro, Fabio Bulegello in Gloria Benolli, Christian Milotic in Silvana Fasan, Luca Giamma-rini Barsanti in Martina Giannelli. □ Lekarne sv. ivan - Srečanje z avtorjem Ponatisnjena uspešnica Dušana Jelinčiča Kam gre veter, ko ne piha Morda je dražljiv naslov pritegnil bralce, še bolj verjetno pa je bralce pritegnilo zaupanje v avtorja, ki se tako pogosto pojavlja z novimi knjižnimi izzvi, da je lanskoletni natis knjige pošel v nekaj mesecih in se je založba odločila, da knjigo malo pred veliko nočjo spet pošlje v knjigarne. Založba Litera je Jelinčičevo delo Kam gre veter, ko ne piha ponatisnila v svoji eminen-tni zbirki slovenske literature Piramida v broširani in torej cenejši izdaji, ki bo, posebno v zdajšnjih kriznih časih, pravo darilo in berilo za vsakogar. Kam gre veter, ko ne piha je zapis občutkov, dražljajev, doživetij ob vzponu na Gašerbrum 2 - osemtisočak v Himalaji, s katerim se je avtor soočil in ga osvojil z odpravo Furlanije - Julijske krajine leta 2003. Ob tej odpravi smo se Jelinčičevi prijatelji in znanci spraševali, kaj ga žene, zakaj se po tolikšnih uspešnih podvigih še odpravlja na nevarno pot. Ob njegovem povratku smo se oddahnili in vsaj do določene mere razumeli, zakaj se mora človek preverjati. In ker je Dušan Jelinčič velikodušen, je poskrbel še za literarni opis človekove nezadržne potrebe po utemeljevanju lastne biti v prostoru. Kdor tega še ne pozna, kdor si ne upa, ali se samo na tihem sprašuje, kako se soočati z vsakdanjimi problemi, bo ob pogledu na pot, ki jo je prehodil avtor knjige razumel marsikatero skrivnost. Avtorja in delo bo v četrtek, 2. aprila, ob 20.00 v društvu Škamperle na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7) predstavila Bogomila Kravos, nakar bo avtor ob živahnem upovedovanju težav in zadoščenj prikazal diaposnetke svojega vzpona. Nedelja, 29. marca 200 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Sv. Jakoba 1. Trg Valmaura 11, Ul. Gin-nastica 44, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (040 636749), Trg Val- maura 11 (040 812308). Opčine Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1. Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943). Od ponedeljka, 30. marca, do sobote, 4. aprila 2009 Trg Garibaldi 5 (040 368647), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 - 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. Stock 5, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (040 364330). slovenska tv rai Drevi na sporedu marčna oddaja Lynx Magazine Slovenska televizija Rai vabi danes ob 20.50 k ogledu oddaje Lynx Magazine, ki je plod sodelovanja med dvema televizijskima hišama, RAI in TV Slovenija, in specifično med štirimi programskimi enotami, med slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Centra Koper-Capodistria. Vida Valenčič je obiskala visokošolsko ustanovo Turistica, ki deluje v Portorožu in v Sežani v sklopu Univerze na Primorskem. Fabrizio Fontana je pripravil prispevek o Didaktičnem centru Krasa v Bazovici in o sodelovanju z njegovim dvojčkom, ki deluje v bližnji Sežani. Novinarka Špela Lenardič je v Reziji obiskala kulturno delavko Luigio Negro in z njo posnela intervju o vzdušju v dolini pod Kaninom in o njenih željah za prihodnost Rezije. Za konec glasba: v Sežani se je zgodila mednarodna glasbena - jazz delavnica v organizaciji Glasbene matice. V študijske sobe je stopila tudi snemalna kamera in ujela utrinke in občutke med delom, z nekaterimi udeleženci pa se je pogovarjal in o tem poroča Piero Pieri. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 2. aprila, ob 20.50. Loterija 28. marca 2009 Bari 77 51 56 5 11 Cagliari 55 34 73 64 45 Firence 61 86 75 48 70 Genova 74 4 27 69 24 Milan 1 18 73 8 33 Neapelj 72 6 43 28 70 Palermo 10 12 30 23 87 Rim 55 88 52 65 47 Turin 16 22 21 57 38 Benetke 30 76 48 40 60 Nazionale 75 14 67 2 50 Super Enalotto Št. 38 I 10 55 61 72 77 jolly 30 Nagradni sklad 4.624.267,94 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 36.231.706,67 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ II dobitnikov s 5 točkami 63.058,20 € 2.160 dobitnikov s 4 točkami 321,12 € 86.381 dobitnikov s 3 točkami 16,06 € Superstar 75 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 32.112,00 € 405 dobitnikov s 3 točkami 1.606,00 € 5.827 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 34.637 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 72.664 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST Nedelja, 29. marca 2009 abonmajska sezona Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letniti njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec Igrsgo: Nikla Petruška Panizon, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija. Matevčeva je segla bistveno dljeod dosedanjih Uterarnili obdelav uboja zakoncev Vuk, vsTTiiarinnnTOČencev iz ulice Bossetti« PONOVITVE S PREDHODNO REZERVACIJO danes, nedelja, 29. marec ob 16. uri v Mali dvorani SSG SLOVENSKO STALNO GLEDALlifiE Info in predprodaja: blagajna SSG. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it - www.teaterssg.it Galerija Milko Bambič pod pokroviteljstvom Tržaške £ pokrajine W TflPEart vabi na odprtje razstave UMIRJENA SAMOTA ČASA slikarke Judit Horvath Fontana Predstavil jo bo prof. Fabio Favretto, glasbeni utrinek: harmonikar Egon Taučer v soboto, 4.4.2009 ob 20.30 odprto do 24.4.2009; od ponedeljka do petka 10.-12,- in 17.-19. Proseška ul. 131, Opčine Otroški pevski zbor A.M. Slomšek iz Bazovice toplo vabi danes, nedelja, 29. marca ob 17.00 uri v kinodvorano v Bazovici na premiera musida MOjE PESMI, MOjE SANIE ["The sound of music"- Rodgers - Hammerstein) Prevod: Petra Križmančič Priredila in režirala Zdenka Kavčič Križmančič Klavirska spremljava: Tamara Ražem Scenografija: Marisa Viller, Sandra Stopper, Sonja Gregori, Martina Mezgec in Marco Arduini □ Obvestila na osnovi projekta KVALITETA ŽIVLJENJA V VSEH OBDOBJIH ob podpori Dežele Furlanije Julijske krajine prireja za člane naslednje brezplačne delavnice: Po sledovih notranjih barv, ki ga vodi likovna terapevtka Jana Pečar Počutiti se dobro v svojem telesu v srebrni dobi, vodi prof. Loredana Kralj Do smeha V vsaki dobi pod vodstvom fizioterapevtke Karin Vitez Floriterapija in dobro počutje, ki ga vodi Annamaria Poclen vljudno vabljeni na predstavitveno konferenco v četrtek, 2. aprila 2009, ob 16.30 na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, Trst ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO Občine Dolina organizira danes, 29. marca, ob 17. uri, v občinskem gledališču »F.Pre-šeren« v Boljuncu koncert zbora »Ac-cademia corale Reno« iz Marzabotta (BO), ki ga vodi dirigent Raoul Ostore-ro. Nastop bo uvedel glasbeni pozdrav MPZ »F.Venturini« iz Domja pod vodstvom dirigenta Ivana Tavčarja. Toplo vabljeni! TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo vse člane na izlet po kraških poteh danes, 29. marca. Zbirališče je ob 9.30 v Gročani, konec akcije ob 16. uri, prav tako v Gročani. Taborniški srečno! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 30. marca, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, kjer bo odprtje osebne razstave mlade slikarke Cecilije Grbec, ki jo bo predstavil publicist Gregor Batagelj. Sledila okrogla miza o knjigi Marjana Pertota Slovensko gledališče v Argentini. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV DOBERDOB vabi člane na redni občni zbor, ki bo v operativnem sedežu v Repniču v torek, 31. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA SV. JANEZA KRSTNIKA BOLJUNEC vabita v torek, 31. marca, ob 20. uri v Mladinskem domu v Boljuncu na predavanje in diaprojekcijo prof. Bogomira Trošta Danes po Jezusovih sledeh v Sveti deželi. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 31. marca, ob 20.45, na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. V nedeljo, 5. aprila ob 17. uri, pa nastop v Idriji na reviji Primorska poje. Odhod avtobusa iz Padrič ob 14. uri. SKUPINA 35-55 - SKD F. PREŠEREN Bo-ljunec prireja v sredo, 1. aprila, ob 20.30, v društveni dvorani občinskega gledališča potopisno predavanje Sonje Gregori s projekcijo fotografij »Kraji in ljudje ob reki Mekong«. Vabljeni. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu vabi v sredo, 1. aprila, ob 16. uri, v Dom Šolskih sester pri Sv. Ivanu (Ul. Delle Docce 3), k duhovni pripravi na velikonočne praznike. Ob 16. uri bo sv. maša in nato predvelikonočno družabno srečanje. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 1. aprila, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani, v Ul. Sv. Frančiška 20. 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040-228647 (Klara), 040228462 (Sonja) ali 335-6434129 (Vojko). DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 2. aprila, ob 20.uri, v Marijinem domu v Rojanu (ul.Corda-roli, 29). KRUT vljudno vabi na predstavitveno konferenco projekta »Kvaliteta življenja v vseh obdobjih«, v četrtek, 2. aprila, ob 16.30, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Zadnja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 2. aprila, ob 16.30, v otroškem kotičku Narodne in študijske knjižnice. Pravljico »Milli« bo pripovedovala Eva Stepančič. Toplo vabljeni! CCYJ - Kulturni krožek Yoga Jnanakanda: Stalen tečaj za uvajanje v naturizem »Rastline v korist prebavnega in geni-tourinarnega sistema« ob petkih od 20. do 21.30 v mesecu marcu. Srečanji: v petek, 3. aprila, na ulici Mazzini št.30, 3 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 3292233309. Vpisovanje na sedežu ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30. SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi vse člane in prijatelje na občni zbor v petek, 3. aprila, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. H Šolske vesti LICEJ PREŠEREN vabi na voden ogled parka nekdanje psihiatrične bolnice pri Svetem Ivanu. Ob Dnevih pomladi sklada FAI vas bodo naše dijakinje-ciceronke pričakale pri glavnem vhodu v ul. San Ci-lino danes, 29. marca, ob 16. in ob 17. uri. Obisk traja približno 50 minut in se zaključi v naselju na zgornjem koncu parka. Toplo vabljeni! Ne bo vam žal! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU vabi na ogled razstave o življenju in delu pisatelja Josipa Ribičiča, ki bo v Kettejevi dvorani v ul. Frausin 12, od 3. do 17. aprila, (izključene sobote, nedelje in prazniki), od 8. do 13. ure ali po predhodnem dogovoru z učiteljico Nadio Barazutti (tel. št.: 040-3481599). RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v torek, 7. aprila, na podružnici, Canestrinijeva ploščad 7, roditeljski sestanek ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trienij. 13 Prireditve KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi na ogled razstave »Umetnostno poslikani keramični izdelki« Gabrijele Oz-bič. Urnik: danes, 29. marca, od 10. do 12. ure. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA organizira danes, 29.marca, ob 17.uri, v občinskem gledališču F.Preše-ren v Boljuncu Koncert zbora Accade-mia corale Reno iz Marzabotta (BO), ki ga vodi dirigent Raoul Ostorero. Nastop bo uvedel glasbeni pozdrav MPZ F.Vven-turini iz Domja pod vodstvom dirigenta Ivana Tavčarja. Toplo vabljeni! OPZ SLOMŠEK vabi danes, 29. marca, ob 17. uri, v kinodvorani v Bazovici, na pre-miero muzikla »Moje pesmi, moje sanje« v priredbi in režiji Zdenke Kavčič Križmančič. Ponovitev bo v nedeljo, 5. aprila, ob 17. uri v kinodvorani v Bazovici. SKD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi na ogled »Pomladanske razstave«, na kateri sodeluje dvajset ustvarjalk. Urnik: danes, 29. marca, od 10. do 18. ure. SKD TABOR obvešča, da gledališka predstava F.G.Lorca »Dom Bernarde Albe« v izvedbi Srednješolske skupine SDD »Jaka Štoka« s Proseka in Kontovela (režija Alida Bevk), ki bi morala biti danes, 29. marca, ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, ODPADE zaradi bolezni. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncerte v sklopu 40. revije Primorska poje: danes, 29. marca, ob 17. uri, »Milje«, Gledališče G. Verdi, nastopajo ŽPZ Pristan iz Kopra, ŽVS Jezero iz Doberdoba, MPS Košana iz Pivke, MePZ Pod Lipo iz Špetra, DPZ Ple-jade iz Ajdovščine, MePZ Primorje iz Ajdovščine, MePZ Sontius iz Nove Gorice. V soboto, 4. aprila, ob 20.30, »Opči-ne«, Prosvetni dom, nastopajo MePZ Faros iz Pirana, DPZ Mavrica iz Postojne, MePZ Duri iz Cola/Ajdovščine, MoPZ Tabor iz Lokve, MoPZ Mirko Filej iz Gorice, MePZ Igo Gruden iz Nabrežine, Oktet Castrum iz Ajdovščine. SKD TABOR - KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - v sredo, 1.aprila, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, predstavitev knjige »Po sledeh fate Mor-gane«. Ob prisotnosti avtorice Eveline Umek ter predstavnice založbe Mladika Nadje Roncelli, bo delo predstavila Wilma Purič. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN ŽUPNIJA SV. JERNEJA z Opčin vabita na predstavitev letnega zbornika openske župnije »Naša beseda«. Uvodne misli bo podal prof. Robert Petaros, zbornik pa bo predstavila prof. Alenka Štoka. Predstavitev bodo obogatili samospevi v izvedbi tenorista Marjana Štrajna, ob klavirski spremljavi Mire Fabjan ter nastop Ženske pevske skupine Vesela pomlad, pod vodstvom Mire Fabjan. Večer bo v Finžgarjevem domu v četrtek, 2. aprila, ob 20. uri. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE predstavlja knjigo Dušana Jelinčiča »Kam gre veter, ko ne piha«, o ponatisu uspešnice bo govoril avtor in njegovi dia-posnetki v četrtek, 2. aprila, ob 20. uri, v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7). Vljudno vabljeni. OBČINA ZGONIK v sodelovanju z društvom Associazione Acquamarina ter ob podpori Zadružne kraške banke vabi v petek, 3.aprila, ob 18.uri, na Županstvo v Zgoniku, na odprtje fotografske razstave »Bosnia Erzegovina - Uno sguar-do al futuro - Bosna Hercegovina - Pogled na bodočnost«. Avtorja fotografij Erika Mattea Vida in Ljubiša Selic, glasbeni utrinek Aljoša Starc in Aljoša Sak-sida. Razstava bo odprta ob delavnikih med 9. in 13. uro ter ob ponedeljkih in sredah tudi med 15. in 17. uro. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Demetrija Ceja »Med obliko in barvo«, ki bo v društveni dvorani v Na-brežini v petek, 3. aprila, ob 18. uri. Slikarja in njegova dela bo predstavila prof. Jasna Merku. Sodeluje Trio flavt iz šole GM, razred prof. Tamare Tretjak. SKD PRIMOREC vabi na ogled predstave »Maček Muri« v soboto, 4. aprila, ob 18. uri, v Ljudski dom v Trebče. SKLAD MITJA ČUK, pod pokroviteljstvom tržaške Pokrajine, Vas vabi na odprtje razstave Judit Horvath Fontana »Umirjena samota časa«, ki bo v soboto, 4. aprila, ob 20.30, v galeriji Milko Bambič Pro-seška 131, na Opčinah. Umetnico bo predstavil prof. Fabio Favretto. Glasbena medigra Egon Taučer - harmonika. Razstava bo odprta do 24. aprila s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka 10-12 in 17-19. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na »pomladanski koncert«, ki bo v nedeljo, 5. aprila, ob 18. uri, v društveni dvorani na Kontovelu. Izkupiček koncerta bo namenjen popravilu Kulturnega doma na Proseku. SDD JAKA ŠTOKA - Srednješolska skupina, vabi na premiero mladinske igre Borisa A. Novaka »Kdo je napravil Coco srajčico« (priredba in režija Romeo Grebenšek) v nedeljo, 5. aprila, ob 18. uri, v Kulturnem domu A. Sirka v Križu. ZAHVALA Ljubica Guštin por. Ravbar Zahvaljujemo se za izražena sožalja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Družina Repen, 29. marca 2009 ZAHVALA Mario Budin Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala nosilcem krste, pevskemu zboru Rdeča zvezda in cerkvenemu pevskemu zboru. Svoj'ci Salež, 29. marca 2009 ZAHVALA Vladimir Kariž Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v tem težkem trenutku in počastili njegov spomin. Svoj'ci ^ Tiho nas je zapustil naš dragi Srečko Križmančič-Crissani Za njim žalujejo žena Pierina, hči Tiziana z Brankom, snaha Irma, vnuki Karin, Martina in Matej, brata Lucijan in Marčelo z družinama Pogreb bo v torek, 31. marca, ob 12.30 iz ulice Costalunga v cerkev v Trebčah. Trebče, 29. marca 2009 Zadnji poljubček dragemu nonotu Karin, Martina in Matej' Za dragim stricem Srečkom žalujeta nečaka Katja in Damijan z družinama Za botrom in prijateljem Srečkotom žalujeta ter ženi in svojcem izrekata iskreno sožalje družini Coretti in Marassi Žalovanju se pridružujeta družini Jazbec Zadnji pozdrav našemu zvestemu navijaču Srečku. Karin, Tiziani in svojcem izrekamo iskreno sožalje. AŠZ Sloga Ob izgubi dragega nonota Srečkota izreka iskreno sožalje Karin in družini Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč Ob nenadni izgubi dragega očeta iskreno sočustvujemo s kolegico Tiziano in s sorodniki ravnateljica, učno in neučno osebje dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Ob smrti dragega Srečka Križmančiča izreka bratu Lucijanu in svojcem iskreno sožalje AŠD Zarja Ob težki izgubi dragega Srečka izrekamo svojcem občuteno sožalje. AŠD Primorec ZAHVALA Eleonora Cossutta (Norčka) Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njen spomin. Posebna zahvala nabrežinskim cerkvenim pevkam in devinskemu župniku Gianniniju. Svojci Nabrežina, 29. marca 2009 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Nedelja, 29. marca 2009 TRST □ Čestitke Prejšnji četrtek je SANDRA PERTOT z odliko zaključila dvoletno specializacijo za zborovodje na konservatoriju Tartini v Trstu. SKD Barkovlje ji čestita in ji želi veliko nadaljnjih uspehov. EMIL se je rodil, Erika, mamico Tanjo in očka Mitjo razveselil. Da bi ga sreča in zdravje spremljala vse življenje, to so želje Martine, Milana, none Lidije, nonota Pepita in prano-ne Danice. Jutri praznuje naš godbenik in kuhar MARIO svoj 70. rojstni dan. Še mnogo zdravih in veselih dni v naši družbi in še mnogo merend, golažev in sardonov mu želijo nabrežinski godbeniki. Sončece sije, dežek pa gre, jutri naš ALAN 3 leta ima že. Ostani vedno tako priden in nasmejan, kot po navadi. To ti želimo vsi, ki te imamo radi. NEŽI ZOBEC, ki bo jutri praznovala svoj 10. rojstni dan, želijo vsi Slamovi in Zobčevi, da bi jo v življenju vedno spremljal glas violine v veselje vseh, ki jo imajo radi. baufa gu'r in du'l u'd Pruseka du Križa Uz'me vešpu in ga šiba Cj'la Bru'jnca poljti ju čaka Invece uana do podan küha riba. Hmeriku j n'jdla s Trombu 17 telovadbu an kri n tjdn skaka Ima... let in ju (še) zmjrj j'mju z sexy bombu! usja nrDuišja! Egon, Sabrina, Sandor in Valentina Danes se poročita Igor Ščurek in Grazia Dall'Acqua Mnogo sreče, razumevanja in ljubezni na skupni življenjski poti jima želijo starši in sorodniki Igorju in Graciji želimo vse najboljše na skupni življenjski poti stric Boris, teta Judita, sestrični Sabina in Verena Zulejki in Igorju čestitamo ob rojstvu prvorojenca Hasana in voščimo vso srečo odborniki Iga Grudna iz Nabrežine Igor Zobin je 25. marca 2009 uspešno diplomiral iz kompozicije na konservatoriju Tartini v Trstu. Ob tem novem uspehu mu čestitajo presrečni starši, sestra, nona in nono. Na pravni fakulteti tržaške univerze je uspešno diplomirala Erika Hrvatič Iskreno ji čestitajo in želijo še veliko uspehov vsi domači M Društvo ARS GALERDA vljudno vabi na predstavitev knjige evelina umek Po sledeh fate morgane Marica Nadlišek Bartol (1867-1940) Avtorico in novo publikacijo bo predstavil Jurij Paljk. Galerija ARS na Travniku 25 ČETRTEK, 2. aprila, ob 18. uri Na biološki fakulteti tržaške univerze je z uspehom diplomiral Daniel Pettirosso Iskreno mu čestitamo vsi domači Na ekonomski fakulteti tržaške univerze je v torek, 24.3.2009, Jana Krmec uspešno zaključila podiplomski študij iz ekonomije mednarodne trgovine in valutnega trga. Iz srca ji čestitamo vsi domači. Na oddelku neuro science tržaške univerze je 27. marca uspešno doktorirala Vuokko Antonini Čestitamo! Vsi domači in prijatelji U Kino AMBASCIATORI - 16.15,18.15, 20.15, 22.15 »Gran Torino«. ARISTON - 16.00,18.30,21.00 »Teza«. CINECITY- 10.45,12.40,14.40,16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »I mostri oggi«; 10.50, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »Push«; 10.45, 12.40, 14.40, 16.35, 18.30, 20.20, 22.10 »Raccon-ti incantati«; 10.45, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Diverso da chi?«; 17.25,19.50, 22.15 »La verita e che non gli piaci abbastanza«; 13.05, 15.20, 20.00 »The International«; 11.00, 13.10, 15.25 »Ponyo sulla scogliera«; 10.45,13.00,15.10, 17.40, 20.00, 22.10 »Gran Torino«; 10.45, 17.40, 22.10 »The Millionaire«. FELLINI - 14.45, 16.30, 18.15, 20.15 »Ponyo sulla scogliera«; 22.00 »The Reader - A voce alta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.30, 20.20, 22.15 »FortaPasc«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Two Lovers«. GIOTTO MULTISALA 3 -16.15,18.15, 20.15, 22.20 »La verita e che non gli piaci abbastanza«. KOPER - KOLOSEJ - 13.30, 16.00, 18.30, 21.00 »Marley in jaz«; 20.00 »Turneja«; 14.20, 16.20, 18.10, 22.10 »Nerojen«; 14.30, 16.50, 19.10, 21.30 »Revni milijonar«. NAZIONALE - Dvorana 1:14.30,16.15, 18.15,20.15,22.15 »Diverso da chi?«; Dvorana 2:14.30,16.15,18.15,20.15, 22.15 »I mostri oggi«; Dvorana 3: 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Push«; Dvorana 4: 14.30, 16.00, 19.00, 20.30, 22.15 »II caso dell'infe-dele Klara«. SUPER -16.15,20.00 »The Millionaire«; 18.10, 22.00 »The International«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »I mostri oggi«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.00, 22.10 »Gran Torino«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »II caso dell'infe-dele Klara«; Dvorana 4: 17.40, 22.00 »Push«; 15.40, 20.00 »La matassa«; Dvorana 5: 20.00, 22.00 »Diverso da chi?«; 15.20, 17.30 »La verita e che non gli piaci abbastanza«. Društvo slovenskih izobražencev m Knjižnica Dušana Černeta vabita jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3. na okroglo mizo o knjigi Slovensko gledališče v Argentini Sodelujmo: Ivo Svetina in Francka Slivnik iz Slovenskega gledališkega muzeja, publicist Gregor Batagelj, Lučka Kremžar De Luisa in avtor knjige Marjan Pertot. Odprtje slikarske razstave Cecilije Grbec predstavil jo bo Gregor Batagelj. Začetek ob 20.30. SKD Valentin Vodnik JO iz Doline vabi vse člane in prijatelje na občni zbor S Poslovni oglasi PRODAM družine čebel. 340-7582772 GOSTILNA NA KRASU IŠČE izkušeno kuharico od maja do septembra, part-time, večerne ure. 333-3655055 IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386(0)41-948806 MATEMATIKO USPEŠNO INŠTRUIRAM. Tel. 00386-40300620 OBRTNA CONA ''ZGONIK'' - NUDIMO v najem-prodajo prostore različnih površin: pritličje, I. nadstropje, s parkirnim prostorom. 348-2812360 ZAPOSLIMO DEKLE/FANTA na kmečkem turizmu. 040-200848 ali 3397456210 PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož - dr.sci.med. J.Zimmermann, specialist kirurg. Specialistični pregledi v ŠTAN-DREŽU(GO) -Ul. San Michele 141: torek 16.00-20.00, TRSTU -Ul. dell'Istria 214: sreda 16.00-20.00 Tel. 00386-31837218 Krseountazteá"Jeva ■SHSSSK^ BRANKO JOKUAN l^Ui^ GOLOB po noveli Leva Nikolajeviča Tolstoja ...«najbolj uničujoča t™pedijajebtta je in bo tragedija spalnice.« (L.N.Tolstoj) V četrtek, 2. aprila ob 19.30 - red K (z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok) OSTALE PONOVITVE V petek,3.aprila ob 2030 - red F V soboto, 4. aprila ob 2030 -redT (z italijanskimi nadnapisi) Info in predprodaja: Blagajna SSG, ponedeljek - petek od 10. do 17. ure (brezplačna številka 800214302) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE info@teaterssg.it - www.teaterssg.it . 1 Odborništvo za kulturo Občine Dolina K^J ■ ■ organizira DANES, 29. marca 2009 - ob 17.00 v občinskem gledališču "F. Prešeren " v Boljuncu koncert zbora iz Marzabotta (BO) ACCADEMIA CORALE RENO Uvodni glasbeni pozdrav: MPZ "F.Venturini" iz Domja Toplo vabljeni! H Mali oglasi ŽELEZNE CEVI (od 3 do 10 cm premera, od 2 do 5 m dolžine) prodam. Tel. št.: 040-280910. BLIZU SENENEGA TRGA (Trg Forag-gi), dajem v najem eno ali dvoposteljno sobo z lastno kopalnico in uporabo kuhinje. Tel. št.: 040-948080. IZKUŠENA GOSPA išče delo kot negovalka bolnih in starejših oseb ali za druga opravila. Klicati na tel. št.: 040-213011. KROGLJE - DOLINA privatnik prodaja hišo 150 kv.m, popolnoma opremljeno ali ne, z vrtom, tlakovanim dvoriščem, prostorno garažo in pralnico, avtomatična železna glavna vrata in avtonomno ogrevanje na metan. Cena 350.000 evrov. Prodaja se tudi zemljišče 1320 kv.m (Krogljah-Doli-na ) z odobrenim gradbenim načrtom za eno dvostanovanjsko hišo in eno družinsko hišo. Cena 150.000 evrov. Tel. št.: 040-226627 ali 333-2809980. NA OPČINAH dajemo v najem večnamenski prostor (40 kv. metrov). Tel. št.: 333-1129574. NA OPČINAH dajem v najem prostor 85 kv. m. v Alpinski ulici 87, primeren za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št.: 338-1966768 ali 340-3338082. PODARIM krasno štirisezonsko omaro v izredno dobrem stanju (280 cm dolžine, 255 višine in 60 cm globine), lakirana bele barve s štirimi vrati in ogledalom toskanskega izvora. Tel. št.: 040-208989. PRODAM izložbe in hladilnike za trgovino jestvin. Poklicati na tel. št.: 333-3655055. PRODAM KRAŠKO NARODNO NOŠO mera 46, dvakrat rabljeno. Tel. št.: 340-6192100. PRODAM KRAŠKO SKRINJO - tel. št.: 339-7396098. PRODAM SENO kraškega travnika. Tel. št.: 335-6121077. SV. JAKOB - stanovanje 55. kv. m, 6. nadstropje, obnovljeno leta 1997, sončna lega z razgledom na morje in Sv. Just, prodam za 90.000 evrov. Tel. št.: 040-813651, v večernih urah. TALNO PLINSKO PEČ za ogrevanje (metan) model sime avant, prisiljeno zračenje (aria forzata), z vgrajenim bojlerjem, skoraj novo, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 348-3053904. V JAMLJAH, tik ob bivši državni meji, prodam 22.000 kv.m. kmečkega zemljišča. V dolini je jama z vodnim izvirom. Cena 13.000 evrov. Tel. št.: 335-254896. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče popoldansko zaposlitev kot spremljevalka ali negovalka starejše osebe. Pokličite na tel. št.: 331-3151815. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 040-43992 M Izleti HI Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. OSMICA je odprta pri Jadranu, Ri-cmanje 175. Tel. št.: 040-820223. Vabljeni! OSMICO sta odprla Jožko in Ljuba Co-lja, Samatorca št. 21. Tel. št.: 040229326. Vljudno vabljeni. OSMICO je odprl Zidarich, Praprot 23. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej An-tonič, Cerovlje št. 34, tel. št.: 040299800. Vljudno vabljeni! OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. IZLET SPDT NA MATAJUR - SPDT vabi danes, 29. marca, člane in prijatelje, da se udeležijo izleta na Matajur. Izlet bo vodil Bernard Florenin. Udeleženci se bodo zbrali ob 8. uri pri spomeniku v Križu in ob 8.30 v Gabrjah na parkirišču pred gostilno »Pri Tomažu«. Vse dodatne informacije vam nudita Bernard, tel. št.: 0481-882240 in Vojka tel. št.: 0402176855 ali 333-5994450. PLANINSKA SEKCIJA Dornberk v okviru PD Nova Gorica vabi danes, 29. marca, na tradicionalni pohod po Bri-čevi poti na Trstelj - Fajti hrib. Priče-tek pohoda, ki je primeren za vsakogar bo ob 9.30 uri iz vrha Trstelja (643 m). Predvidenih je 4-5 ur zmerne hoje. Po pohodu bo pri koči planincev iz Dornberka družabno srečanje. Več informacij na tel. št.: 00386-05-3018741 (Anton Harej). Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo, Ul. D'Alviano 14 TOTAL: , Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ul. 155, Nas. Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska c. 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Drž. cesta 202, Ul. Carnaro -Drž. cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pok. cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Konzorcij z družbo KB 1909 na čelu vztraja pri svojem načrtu elektrovoda Če bo projekt zavrnjen, bodo ubrali pravno pot center išče investitorje TRST Nedelja, 29. marca 2009 APrimorski ~ dnevnik gorica - Leonardo Urbani komercialni Peric: Po zaključku postopka bomo z občinami lahko izboljšali traso, za katero ni nujno, da teče skozi naselja »Deželni odbor ima dve možnosti. Če našega načrta čezmejnega elektrovoda ne bo odobril, si bo moral skupaj z upravitelji občine Zagraj in goriške pokrajine prevzeti odgovornosti za izjalovitev projekta. V tem primeru bomo ubrali pravno pot in preverili, ali obstaja podlaga za zahtevo odškodnine. Če pa bo vlada FJK dala zeleno luč, bodo napake javnih uprav popravljene in bomo po dogovoru z občinami lahko izboljšali traso kabelske povezave, saj ni nujno, da teče skozi naselja.« Tako odgovarja predsednik družbe KB 1909 Boris Peric upraviteljem, ki nasprotujejo načrtu elektrovoda in skušajo doseči, da bi bil speljan vzdolž avtoceste Vileš-Gorica. Za slovensko-italijanski konzorcij, pojasnjuje Peric, je ta alternativa nesprejemljiva: iz tehničnega vidika bi bila vse prej kot enostavna, hkrati pa bi zahtevala ponoven začetek postopka in dodatno izgubo denarja. Naveza pod vodstvom KB 1909, v kateri sta med drugimi tudi družbi SDAG in IRIS, ne namerava popustiti, saj je prepričana v svoj prav. »Maja leta 2006 je FJK začela postopek za sklic storitvene konference v zvezi z našim elektrovodom, julija istega leta pa je bil načrt položen pri občinah. Novembra 2006 je nato potekala prva storitvena konferenca, na kateri javne uprave niso izrazile posebnih ugovorov v zvezi s traso. Ker smo dobili zeleno luč, smo s predlogov prešli k izdelavi dokončnega načrta in posledično k investiranju večjih vsot,« pravi Peric in dodaja: »Maja 2007 sta občini Zagraj in Foljan naslovili na nas in na deželo prošnjo po dodatni dokumentaciji, ki sta jo prejeli 13. februarja 2008. Še pred tem smo septembra 2007 po forumu Agenda 21 pisno obvestili javne ustanove, da smo na razpolago za pojasnila, odziva pa ni bilo. 15. februarja 2008 je potekala druga storitvena konferenca, kjer sta se le pokrajina in občina Zagraj izrekli proti projektu.« Zaradi tega je bila odločitev predana deželnemu odboru, ki bi moral na podlagi pravilnika odgovoriti v roku 90 dni, postopek pa je še danes zamrznjen. Takojšen odgovor je - resnici na ljubo - preprečil Illy'ev odstop, gorica Tožba zoper Scientology Prigode 42-letnega Goričana »Izgubil je avtomobil, denar, družino in prijateljstva.« S temi besedami je novinar italijanskega dnevnika l'Unita začel svojo pripoved o Giacomu Sotgii, 42-letnem Goriča-nu, ki je pred leti zašel v sekto Scientology in se pošteno »opekel«. Članek je bil objavljen včeraj, ob Giaco-movi zgodbi pa je bilo mogoče marsikaj izvedeti tudi o številnih preiskavah, procesih in obsodbah, ki si jih je sekta nakopala v Italiji in drugod po svetu. Giacomo je po devetih letih, v katerih je živel kot v peklu, ponovno zadihal. Julija lani, je povedal novinarju v goriški kavarni v bližini meje, se je odločil za ovadbo religioznega gibanja L. Rona Hubbarda - med njenimi privrženci je tudi hollywoodski igralec Tom Cruise -, od takrat pa je preko spleta začel opozarjati na nevarnosti sekte. Goričan je v stik z gibanjem Scientology prišel preko prijatelja, ki ga je uvedel v celico s sedežem v Pordenonu. Postal je član tamkajšnje organizacije, ki šteje približno 200 članov in ki je vsak teden s prodajo knjig in »terapijami« zaslužila od 10 do 50.000 evrov. V devetih letih je Sotgia zapravil 90.000 evrov, zato se je odločil, da bo skušal drugim preprečiti, da bi zagrešili isto napako. Ubral je sodno pot. od umestitve nove deželne vlade pa je minilo skoraj eno leto. »Problem je v tem, da sta bili negativni mnenji pokrajine in občine Zagraj neutemeljeni, kar je v nasprotju s pravilnikom. Občina Zagraj se je sklicevala na to, da projekt ni v skladu z direktivami regulacijskega načrta, ki jih je občinski svet sprejel julija 2007, in režimom zaščite. Projekt torej ni bil v nasprotju z regulacijskim načrtom, v katerega so vnesli varianto šele ta teden, pač pa le z direktivami. Kar se pa režima zaščite tiče, je treba opozoriti, da je predviden v deželnem zakonu 52/1991, ki je bil ukinjen z odobritvijo novega urbanističnega zakona. To pomeni, da je ugovor brezpredmeten,« pojasnjuje Peric in dodaja: »Pokrajina pa se je izrekla proti projektu z utemeljitvijo, da je cesta, pod katero bi morali izpeljati elektrovod, nestabilna. Študije, ki bi to dokazovala, ni priložila, obenem pa ni "nestabilne" ceste nikoli zaprla.« Zamuda pri odobritvi projekta, neos-novanost ugovorov in dejstvo, da sta bila kljub temu sprejeta, so torej glavne »napake«, ki jih slovensko-italijanska naveza očita deželi, goriški pokrajini in občini Zagraj. »Če se postopek ne bo uspešno iztekel, bo treba preučiti pravne odgovornosti. Naš konzorcij bi namreč utrpel škodo dveh milijonov evrov,« trdi Peric in podčrtuje: »Če pa se dežela odloči za odobritev, si lahko nemudoma zagotovimo dostop do električne postaje v Redipu-lji. To možnost bo namreč imel le eden izmed treh obstoječih projektov. Ob našem načrtu obstajata namreč še dva, ki jih predlaga naveza Adria Link, in sicer med Žavljami in Dekani ter med Redipuljo in Vrtojbo. Naši konkurenti zaostajajo, ravnanje nekaterih javnih uprav pa cilja v to, da pridejo ponovno v igro.« Peric poudarja, da je vik in krik, ki so ga javne uprave zagnale glede morebitne nevarnosti za zdravje občanov, odveč. Meritve dokazujejo, da sevanje še zdaleč ne dosega zakonsko predvidene mejne vrednosti. »Po predpisih - tako Peric - je magnetno polje, ki gorica Davek ICI: »Pozor na nova pravila« »Pravila za plačevanje davka na nepremičnine so se spet spremenila, občina Gorica pa ni občane na to opozorila.« Na dejstvo, da so se z resolucijo ministrstva za finance z dne 4. marca 2009 ponovno spremenila pravila igre v zvezi s plačevanjem davka ICI, opozarjata občane občinska svetnika DS Federico Portelli in Aleš Wal-tritsch, ki sta izpostavila, da bodo nekatere kategorije namesto oprostitve od davka po novem lahko koristile le olajšave, zanje pa bodo morale vložiti prošnjo do 31. marca. »Berlusconije-va predvolilna obljuba o ukinitvi davka ICI je bila močan udarec za občine, zato je vlada naredila korak nazaj. Davka ICI po novem ni treba plačevati le na prvo hišo, na stanovanja ostarelih ali prizadetih, ki živijo v domovih ali v bolnici, ter na stanovanja, ki jih brezplačno uporabljajo bližji sorodniki.« Davek pa je treba plačevati za stanovanja, ki so dodeljena enemu izmed bivših zakoncev po razporoki, stanovanj podjetja ATER, stanovanja, ki jih lastnik daje v najem s pogodbo, ki je podvržena olajšavam, in za stanovanja, ki jih uporabljajo člani zadrug z nede-ljenim lastništvom. »Te kategorije pa imajo pravico do drugih olajšav, vendar morajo prošnjo vložiti do torka. Predlagava, da uprava prenese rok za vložitev prošenj na 30. april.« Boris Peric in ptičji pogled na Sovodnje bumbaca ga lahko ustvarjajo kabli, največ 100 mikro-tesla, medtem ko bi kabli elektrovoda oddajali le 0,3 mikrotesla. To je vrednost v neposredni bližini, medtem ko je pri treh metrih razdalje sevanje nično. Ker bo elektrovod speljan pod cesto, bo na obeh straneh oddaljen od hiš najmanj tri metre. Po besedah tehnikov so navadni kabli v naših stanovanjih bolj nevarni, saj oddajajo 6 mikrotesla.« Kljub temu je konzorcij pripravljen, da po odobritvi projekta v dogovoru z občinama Zagraj in So-vodnje nekoliko spremeni traso elektrovoda. »To smo sovodenjskemu občinskemu svetu že pojasnili. Že preučujemo alternativne trase, ki ne bi potekale sredi vasi, temveč po manj naseljenih območjih in njivah.« (Ale) Goriška občina bo v prihodnjih dneh objavila razpis, s katerim bo preverila interes morebitnih investitorjev, ki bi bili pripravljeni na vložitev sredstev v uresničitev urbanega komercialnega centra na območju pokrite tržnice ter območja sv. Klare. Zeleno luč za objavo razpisa so občinski uradi dobili v petek, ko je občinski odbor odobril tudi glavne vsebine načrta urbanega komercialnega centra, ki ga je izdelalo podjetje Terziaria Gorizia - CAT Ascom. Projekt Leonardo so novembra predstavili tudi na salonu Urban Promo v Benetkah, pomembnem marke-tinškem dogodku, ki je namenjen srečevanju med javnimi upravami in zasebnimi investitorji. Ob tisti priložnosti je bil torej projekt, ki ga želita goriška uprava in zveza trgovcev Ascom uresničiti v nekaj letih, predstavljen najprimernejši publiki. Projekt predvideva, da bodo na območju sv. Klare urediti 6.000 kv. metrov prodajnih površin, 1.500 kv. metrov prodajnih površin pa bodo pridobili na območju pokrite tržnice. Na območju sv. Klare bi bilo ob tem mogoče urediti tudi večnadstropno parkirišče s 500 parkirnimi mesti, med katerimi bi bilo vsaj 50 javnih mest. Podobna struktura, spominja občinska uprava, je bila urejena tudi v Celovcu, kjer so v treh letih uresničili urbani komercialni center, ki se odlično spaja z arhitektonskim videzom mesta. Ko bo rok za prijavo na razpisu zaključen, bodo občinski uradi pripravili sintezo predlogov, ki jih bo nato preučila goriška občinska uprava. Odbor bo moral na podlagi ponudb izbrati postopek, s katerim bo uresničil projekt. Uprava se bo odločala med projektnim financiranjem, ustanovitvijo mešane družbe tipa STU ali samostojnim vodenjem postopka za dodelitev gradbenih del. gorica - Odločitev goriškega župana Romolija Ovadba za brezdomko Elsa Sotgia že več mesecev prenočuje na klopi v ljudskem vrtu - Ponudili so ji pomoč, a jo je zavrnila Brezdomkino »zavetišče« v spominskem parku bumbaca Naposled so se odločili za kazensko ovadbo. V prejšnjih dneh je goriški župan Ettore Romoli naslovil na goriško javno tožilstvo in na goriško kvesturo pisno obvestilo, v katerem opozarja, da se je Elsa Sotgia, 60-letna brezdomka po rodu s Sardinije, že pred meseci »polastila« klopi v ljudskem vrtu v Gorici. Uprava je brez-domko zaman skušala prepričati, naj sprejme pomoč: ponudili so ji skrbstvo in celo prenočišče v občinskih strukturah, a jo je zavrnila. »Ker je ljudski vrt občinska last in mora biti na voljo vsem občanom, ocenjujemo, da obnašanje Else Sotgia krši 633. člen kazenskega zakonika,« piše župan Romoli in zahteva, naj sile javnega reda nemudoma poskrbijo za odhod brezdomke. Dejanje uprave je povezano tudi s pritožbami občanov, ki so se v teh mesecih vrstile na račun prisotnosti Else Sotgia v ljudskem vrtu; posebno moteče je bilo za mnoge dejstvo, da si je »šotor« postavila na klopi, ki je v neposredni bližini otroških igral. Ženska je ob tem večkrat izjavila, da je bila žrtev kraj, oktobra pa je bila celo žrtev vandalskega dejanja; neznanci so namreč po njenih navedbah sežgali klop, na kateri je prenočevala. Ob tisti priložnosti so ji številni občani in upravitelji izrazili solidarnost, občina pa ji je takoj priskrbela novo klop. Elsa Sotgia ima za sabo težko življenjsko zgodbo. Čeprav je vedno zatrjevala svojo nedolžnost, je bila v 80. letih obsojena na 20 let zapora zaradi vpletenosti v dve ugrabitvi na Sardiniji, ko so jo izpustili na prostost pa ji je umrla hči. Od takrat beži pred svojo bolečino s tem, da potuje iz mesta v mesto. Pred Gorico je namreč obiskala različne kraje, predvsem na Balkanu. 1 0 Četrtek, 26. marca 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - James C. Ellert sklenil ciklus seminarjev na temo krize Krizno obdobje »humus« za nove ideje in strategije Pri Sloviku načrtujejo objavo gradiva - V kratkem bo izšla publikacija z Žižkovim predavanjem V četrtek se je iztekel Slovikov ciklus štirih seminarjev s skupnim naslovom Kriza: revolucija ali rutina? Zadnji seminar je oblikoval James C. Ellert z IMD-Lousanne in IEDC - Poslovne šole Bled. Ellert, ki velja za enega najuglednejših predavateljev s področja financ v svetovnem merilu, je goriškemu občinstvu predstavil svoje poglede na vzroke, posledice in implikacije finančne krize. Njegovo predavanje z naslovom Leto, ko smo živeli nevarno, je v malo dvorano Kulturnega doma v Gorici pritegnilo številno občinstvo, predvsem tisto ciljno publiko, kateri so namenjeni seminarji in forumi, ki jih prireja Slovik. Prisotne sta najprej pozdravila Boris Peric, predsednik Slovika, in Danica Purg, dekanja IEDC - Poslovne šole Bled, ki je ena od članic konzorcija. Oba sta izrazila veselje ob uspeš- James C. Ellert in Danica Purg; občinstvo, ki jima je prisluhnilo v goriškem Kulturnem domu foto b.p., bumbaca nem sodelovanju obeh institucij, ki sta tokrat oblikovali seminar na res mednarodni ravni. Kriza je produkt finančno-ekonomskega sistema Združenih držav Amerike, meni Ellert. Tam je kriza nastala in se razvila - in tam se bo morala rešiti. Na reševanje krize pa seveda ne vplivajo le politične odločitve vodstva ZDA, ampak tudi pozicije drugih držav, predvsem Kitajske. Ali bodo ZDA (in z njimi mnoge druge države) preživele krizo, ali se bodo nadalje razvijale in kako, bo odvisno tudi od odnosov z vzhodnim gigantom. Krizno obdobje, ki je sicer težko, a še zdaleč ne edinstveno, bo trajalo nekako do leta 2012 -če bodo seveda sprejeti primerni ukrepi za zajezitev negativnih posledic trenutnega stanja. A kljub temu da bo kriza še dolga (in morda prav zaradi tega), je pričakovati, da se bo- do v tem času uveljavile nove strategije, da bodo na tržišče prodrli novi proizvodi in zaživele nove ideje: izkušnje iz zadnjih kriznih obdobij so namreč pokazale, da so negativne ko-njunkcije lahko humus, iz katerega se porajajo najbolj uspešni projekti. Diskusija, ki jo je vodila Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika, je pokazala, kako živo je zanimanje za teme, ki jih je izpostavil Ellert. Zaradi tega so se na Sloviku odločili, da bodo predavanja objavili v obliki študijskih gradiv. »Načrtujemo, da bomo v kratkem predstavili publikacijo z besedilom predavanja, ki ga je imel jeseni Slavoj Žižek, v obliki skript bodo izšla predavanja Multidisciplinarnega programa... in logično se nam zdi, da podobno publikacijo predvidimo tudi za naše seminarje,« je napovedala Grgičeva. SKP poziva k protestu Kljub katastrofalni gospodarski krizi je italijanska vlada udarila po sindikatih, namesto da bi zaščitila plače delavcev in pokojnine. To je storila z dogovorom, ki so ga podpisali sindikati CISL, UIL in UFGL in ki bo zaznamoval prihodnjih petnajst let našega življenja, v kolikor bo močno prizadel kupno moč, onesposobil nadaljnje sindikalno dogovarjanje o pogodbah, uničil kolektivno pogodbo in razdejal pravico do stavke, ki jo zagotavlja ustava, so prepričani pri goriškem tajništvu Stranke komunistične prenove. SKP zato poziva k množični udeležbi na protestni manifestaciji 4. aprila v Rimu, Hkrati izreka podporo sindikatu CGIL. Bliža se tsunami humorja V sredo, 1. aprila, ob 20.30 se bo v goriškem Kulturnem domu dvignil zastor nad šestim trijezičnim festivalom komičnega gledališča Komigo 2009. Otvoritvena predstava bo Radio aktivni kabaret! iz Trsta, v katerem nastopajo Tjaša Ruzzier, Boris Devetak, Franko Korošec, Marko Sancin in Aljoša Starc. »Našim krajem se nevarno bliža tsunami radioaktivnega humorja,« napoveduje organizator festivala in opozarja: »Enourna izpostavljenost sa-tiro-toksičnim radiacijam lahko negativno vpliva na človeško dostojno vedenje in lahko resno ogroža vodoravno črto možganskih valov. Posledice so neizbežne, dolgotrajne, pri nekaterih primerih celo kronične. Izhoda ni.« Festival Komigo prirejata Kulturni dom in zadruga Maja v sodelovanju z ZSKD-jem, Kinoateljejem in združenjem Terzo Teatro; predprodaja vstopnic in vpis abonmajev poteka v Kulturnem domu. Turnir srednješolskih ekip V Tehniškem šolskem centru Nova Gorica bo z današnjim dnem in do 3. aprila potekal mednarodni športni turnir. Sodelovale bodo srednješolske ekipe iz Italije, Francije, Španije, Hrvaške, Avstrije. Dekleta in fantje bodo tekmovali v odbojki, nogometu, košarki, rokometu in namiznem tenisu. Uradna svečanost ob začetku turnirja bo jutri ob 17.30 na trgu Evrope, pred no-vogoriško železniško postajo. foljan-redipulja - Dan krvodajalca Doberdobci nagrajeni na osrednji proslavi VOJTEH MOKOLE Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz tržiškega bo jutri v občini Foljan-Redipulja praznovalo 53. izvedbo Dneva krvodajalca. Domači krvodajalci ter delegacije iz Slovenije in iz drugih italijanskih dežel se bodo zbrali ob 9. uri v ulici Resistenza, od koder bo v spremstvu godbe na pihala krvodajalcev iz Vileša star- gorica - Danes Stabat Mater za Jericija Ob 80-letnici rojstva goriškega skladatelja in vsestranskega glasbenika Stanka Jericija (1928-2007) se bodo danes v Gorici poklonili njegovemu spominu s koncertom, ki bo v cerkvi sv. Ignacija ob 18. uri. Izveden bo tudi Stabat Mater za soliste, zbor in orgle, zadnje večje Jericijevo vokalno instrumentalno delo, ki je bilo pre-mierno predstavljeno novembra lani. Nastopili bodo sopran Alessandra Schettino, mezzosopran Mirjam Pahor, bas Goran Ruzzier, Marco Colella na orglah, razni instrumentalisti in mešani pevski zbor Štandrež z dirigentom Davidom Bandljem. Carlo Ferfolja tal sprevod. Le-ta se bo zaključil pri spomeniku padlim, kjer bo položen venec. Ob 9.30 bo na vrsti maša, ki jo bo daroval župnik iz Foljana Duilio Nardin. Po maši bo v velikem šotoru osrednja proslava, med katero bo potekalo podeljevanje priznanj zaslužnim krvodajalcem. V tržiško območje je vključena tudi Sekcija Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberboba. Predsednik Do-berdobskih krvodajalcev Aldo Jarc je povedal, da je ponosen na svoje člane in članice, ki so pri darovanju krvi zelo vztrajni. Sekcija iz Doberdoba šteje 150 aktivnih krvodajalcev in krvodajalk, med katerimi je veliko mladih. V letu 2008 je darovalo kri 126 članov, 60 pa plazmo. »Skupno smo darovali 57 litrov krvi in 36 litrov plasme,« je podčrtal Jarc. Na osrednji proslavi v Foljanu bosta za svojo aktivnost nagrajena tudi člana doberdobske sekcije Vojteh Mokole in Carlo Ferfolja. Prvi bo dobil priznanje, ker je presegel 115 darovanj, drugi pa bo prejel posebno odlikovanje za zveste krvodajalce. Predsednik Jarc je še dodal, da bodo v četrtek, 2. aprila, nagrajeni vsi krvodajalci in krvodajalke, ki so si v letu 2008 zaslužili odlikovanje. Ob tej priložnosti bodo prejeli priznanje Patrizia Gergolet in Armando Jarc (srebrna kolajna), Martin Marušič in Antonio Pon-zetta (bronasta kolajna) ter Luca Colja, Riccardo De Luca, Marko Kojanec in Dario Zanier (diploma). sovodnje - Drugo srečanje komornih skupin Glasbene matice Pretok ustvarjalnosti Na odru učenci različnih starosti, ki so zastopali sedeže GM iz Trsta, Gorice, Špetra in Kanalske doline »Čas, ki ga učenci posvečajo komornemu izvajanju ni dodatno breme, temveč dodana vrednost.« S temi besedami je ravnatelj Glasbene matice, Bogdan Kralj, pozdravil drugo izvedbo srečanja komornih skupin šole, ki je potekalo v Kulturnem domu v Sovodnjah. Tu so tudi letos zaigrali glasbeniki iz vse dežele, ki ob individualnih lekcijah instrumenta z zanimanjem, večkrat s pravim navdušenjem, bogatijo svoj zaklad izkušenj z izvajanjem v duu ali v večjih komornih zasedbah. Ravnatelj se je zahvalil otrokom in njihovim staršem za požrtvovalnost in čas, ki ga namenjajo komplementarni, a izredno pomembni dejavnosti, pri kateri se posameznik v pretoku ustvarjalnih energij postavlja v stik z drugimi glasbeniki, in to iz človeškega in muzikaličnega vidika. Plod teh sodelovanj so pokazali učenci različnih starosti, ki so na srečanju zastopali sedeže Glasbene matice, ki delujejo v Trstu, Gorici, Špetru in Kanalski dolini. Pri tem prikazu so imeli pianisti seveda levji delež, kot soizvajalci z drugimi instrumentalisti, a tudi štiriročno. V tovrstnem klavirskem duu so zaigrali Eva Frandolič in Katarina Vizintin (slednja je potem zaigrala tudi s Cristianom Visinti-nom), Jana Juren in Iris Petruz, Tarin Ferletič in Mateja Jarc, Jan DellAnno in Rudi Fermo, Vida Gallo in Elisa Terrana, Giu-lia Lister in Elisa Kandutsch. Šestročno so zaigrali Helena Lu-pinc,Veronika Feri in Dana Tenze, Aleksija Terčon, Vesna Gru- den in tolkalist Lorenzo Dari pa so ponudili posebnost z izvedbo »kabaretne« skladbe za klavir in bobne. V duu so zaigrali tudi violinist Elia Saggin in pianistka Anna Saggin, flavtistka Ivana Milič in pianist Matjaž Zobec, kitaristki Veronika Carli in Janja Savi, trobentač Gabriel Legiša s pianistko Eriko Legiša, violinistki Ilaria Ciccone in Caterina Coren in še kitaristki Nicole Novello in Irene Kalin. V sklop večjih zasedb so spadale skupine flavt, kitar in klavirski trio. V triu flavt so igrali Manfredi Guglielmotti, Martina Canalaz in Martina Trusgnach, v kvartetu Ivana Gerin, Erica Ocretti, Federica De Lorenzo in Štefanija Šuc. Sekstet kitar so sestavljali Jacopo Caucig, Matija Simoncig, Nicola Simaz,Alex Renso, Elena Vogrig, Andrea Chiabai, s Saro Simoncig na bas. Program je z južnoameriškimi prizvoki sklenil trio, v katerem so igrali violinist Paolo Skabar, violončelist Emanuele Panizon in pianistka Jana Zupančič. Izvajalcem je sledila številna publika, ki je nastopajočim toplo ploskala. Večer se je nadaljeval z družabnostjo, da bi srečanje po napetosti in zbranosti izvajanja resnično ponudilo profesorjem in učencem možnost izmenjave in pogovora. Uspešna pobuda je nastala z namenom, da postane vsakoletna tradicija, zato je vodstvo šole že zagotovilo svojim ljubiteljem komornega izvajanja, da se bodo lahko spet srečali prihodnje leto v pomladanskem času. (ROP) Mladi glasbeniki pokazali plod sodelovanja z drugimi gojenci GM bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 29. marca 2009 1 1 nova gorica - Na petkovem jubilejnem občnem zboru Novogoriški planinci obeležili 60 let svojega društva Slavka Murovec orisala dejavnost Planinskega društva Nova Goriva in njegove načrte Planinsko društvo Nova Gorica, ki je bilo ustanovljeno 10. aprila 1949, je v petek z jubilejnim občnim zborom obeležilo 60. obletnico delovanja. V društvu je bilo lani 866 registriranih planincev z območja novogoriške mestne občine, občine Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica in Renče-Vogrsko, nekaj pa tudi od drugod. Rekordno članstvo so zabeležili v letu 1989, ko jih je bilo 1838, po delitvi novogoriške občine na več manjših in ustanavljanju novih planinskih društev, pa se je njihov število temu primerno zmanjšalo. Kot je ob jubileju povedala Slavka Murovec, ki je v daljši odsotnosti predsednika društva, Slavka Torkarja, prevzela njegovo vodenje, so aktivnosti društva usmerjene v skrb za dobro počutje, ohranjanje narave in planin. »Naša dejavnost je kar raznovrstna. Imamo alpinistični odsek, ki je v lanskem letu praznoval tridesetletnico delovanja, mladinski odsek, ki je tudi zelo močan, in vodniško-izletniški odsek, ki čez celo leto organizira zimske in poletne vzpone v domače in tuje planine. Poleg tega delujejo v našem sklopu tudi mar-kacisti, ki skrbijo za dobro označenost 110 kilometrov planinskih poti na našem območju, pa propagandni odsek, skrbimo pa tudi za varstvo gorske narave,« je še pojasnila Murovčeva in dodala, da imajo poleg tega vse od ustanovitve v upravljanju tudi pet planinskih postojank, ki jih vseskozi obnavljajo in vzdržujejo ter skrbijo, da imajo planinci, ki se v njih ustavijo, na voljo prenočišče ter vsaj osnovno hrano in pijačo. To so postojanka na Krnu, Dom v Le-peni, Dom pri Krnskih jezerih in gostišče Kekec in Trstelj, ki sta pa v najemu. Izpostavila je tudi dobro sodelovanje s planinci iz Gorice. »Dobro smo povezani, saj je naše društvo nastalo zato, ker smo ostali odrezani od Gorice. Slovensko planinsko društvo v Gorici je nadaljevalo s svojo tradicijo in tako sodelujemo še zlasti pri skupnem organiziranju izletov. Seveda smo jih povabili tudi na današnji občni zbor,« je še pojasnila. V zvezi z delovanjem društva je povedala, da se zadnja leta zelo širi alpinistični odsek, v katerem je od 40 do 45 aktivnih alpinistov, poleg tega imajo 15 aktivnih planinskih vodnikov, ki imajo po- Zbrani na občnem zboru novogoriškega Planinskega društva, med udeleženci tudi predsednik Planinske zveze Slovenije, Franci Ekar (s prekrižanimi rokami) foto n.n. membno vlogo čez celo leto, saj so samo lani na različne izlete vodili več kot 600 planincev. Močne so tudi planinske skupine, ki so organizirane po krajevnih skupnostih. »Včasih je bil zelo močan tudi mladinski odsek, saj so mladi predstavljali skoraj polovico članstva. Potem je njihovo število nekoliko upadlo, zdaj pa se spet izboljšuje in lani se je število članov povečalo prav na račun mladih,« je še dodala začasna predsednica in razložila, da imajo na devetih osnovnih šolah svoje mentorje, tako da se pionirji in mladinci redno udeležujejo izletov mladinskega odseka. Omenila je tudi, da se v zadnjem času ustvarjajo zametki turno-kolesarskega delovanja, kar bi lahko privedlo do ustanovitve novega odseka. Jubilejnega občnega zbora se je med številnimi gosti udeležil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, na njem pa sta bila navzoča tudi dva jubilanta, ki sta praznovala 60 let zvestobe planinskemu društvu Nova Gorica, Rezika Srebrnič in Janko Žigon. Nace Novak GORICA FAI: občina ni pristopila V okviru Dnevov pomladi sklada za okolje FAI so včeraj potekali vodeni ogledi zgodovinskega jedra Gorice. Ves dan so bili obiskovalcem na razpolago zgodovinsko podkovani študentje višjih srednjih šol in prvih letnikov univerze, ki ljudi poučujejo o znamenitostih. Sprehod se začenja na trgu Cavour, pod Eckovo hišo, kjer je pridigal Trubar, kar znajo vodiči lepo povedati, in se nato nadaljuje po drevoredu v smeri gradu z različnimi postojankami. V grajskem naselju sledita pogled na mesto in postanek v Pokrajinskih muzejih, kjer vrtijo kratkometražni prikaz gradu nekoč in danes. Grad je sicer odprt obiskovalcem, a zaprt za udeležence ogledov sklada FAI, v kolikor občina ni pristopila k pobudi, zaradi česar občinski svetnik Aleš Waltritsch napoveduje, da bo zahteval pojasnilo. Brezplačni ogledi sklada FAI bodo možni tudi danes med 10. in 18. uro. RUPA-PEC Glasbeni večer Prosvetno društvo Rupa-Peč prireja jutri, 30. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih v Rupi kulturni večer posvečen glasbi, tako instrumentalni kot pevski. Najprej bo publiki živahno zapel domači OPZ pod vodstvom Zulejke Devetak; sledil bo instrumentalni del večera z gojenci centra za glasbeno vzgojo Emil Ko-mel, ki letos ponuja v Rupi pouk teorije in solfeggia dijakom orgelskega tečaja - ki se bodo prisotnim otrokom in staršem predstavili z različnimi instrumenti (klasična in električna kitara, harmonika, violončelo). Mez-zosopranistka Mirjam Pahor, doma iz Rupe, bo zapela (ob klavirski spremljavi Barbare Persič) nekaj melodij nepozabne Edith Piaf. Večer bo zaključil MoPZ Skala iz Gabroj, prav tako pod vodstvom Zulejke Devetak. goriški lok SSk kritično ocenjuje srečanje z Ziberno »Ne razumem, zakaj goriški pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič zaobjame celotno slovensko narodno skupnost glede za-tiskanja oči pred ezulskim vprašanjem. Primerno bi bilo, da to poudari le v imenu svoje organizacije. Osebno sem prepričan, da je bila in je slovenska narodna skupnost dobro seznanjena s problematiko istrskih in dalmatinskih ezulov, še posebno zato, ker so ti na račun Slovencev dobili zemljo, na kateri so si zgradili svoje domove. S strani Slovencev ni bilo podcenjevanja in napak. Po drugi strani je bil dialog do danes nemogoč, saj je bila ravno ezulska stran tista, ki ja zavračala vsakršen pogovor glede pravic in položaja slovenske narodne skupnosti. To se je še posebno poznalo na goriški in tržaški občini, kjer so si ravno ezuli izborili pomembna mesta.« Tako se pokrajinski tajnik SSk v noti za tisk kritično obregne ob nedavno srečanje z ezulskim predstavnikom Rodolfom Ziberno v Klepetalnici Goriškega loka. »Želim tudi oporekati, da je ravno SKGZ tista, ki prva odpira pot do novega odnosa s skupnostjo ezulov v Gorici,« pravi še Čavdek. »SSk je tak odnos že pokazala s sodelovanjem v upravah goriške občine, tudi takrat, ko je bil župan prav predstavnik ezulov De Simone. Ali je to nič vredno? Prepričan sem, da ne, saj organizacija, ki jo predstavlja Ziberna, ni predstavnik vseh ezulov in da so in so bili med njimi taki, s katerimi se je dalo lepo in uspešno delati. Smešno pa se mi zdi, da se bomo nekako zadovoljili s tem, ko nas bo kdo omenil v kakšni knjižni publikaciji. Kar Slovenci v tem trenutku resnično potrebujemo je to, da se nam priznajo tiste pravice, ki so nam bile obljubljene in uzakonjene z zakonom 38/01. Tako stranka SSk kot jaz osebno nisva nasprotna nobenemu novemu odnosu ali iskanju sodelovanja. Vse to pa je potrebno, da naredimo s pokončno in ponosno držo ter brez potvarjanja zgodovine. Le-to pa sem na žalost pogrešal iz tega kar je izšlo na srečanju Goriškega loka.« Silvan Primosig, pokrajinski predsednik SSk, pristavlja: »Ne soglašam s tolmačenjem zgodovine, ki sta ga na srečanju zagovarjala Semolič in Ziberna. Trdim, da smo bili tako Slovenci kot ezuli žrtve povojnih dogodkov, ki pa so bili predvsem posledica fašizma. (...) Če že zagovarjajo zgodovinsko resnico, potem naj omogočijo objavo poročila slovensko-itali-janske zgodovinske komisije.« gorica - Tone Pavček med slovenskimi dijaki 80-letni »mladenič« Med pripovedovanjem anekdot je spontano vnašal svoje verze in z njimi opisoval življenjske dogodke, ki so ga zaznamovali Dijaki licejskega in tehničnega pola slovenskega višješolskega centra v ulici Puccini v Gorici so proslavili Praznik slovenske besede s tem, da so povabili medse pesnika, prevajalca, urednika in esejista Toneta Pavčka. Srečanje je potekalo v nabito polnem avditoriju šole Galileo Galilei, saj bi bil avditorij višješolskega centra pretesen. Po kratkem pozdravu dijakov in po prebiranju njegovih poezij je osem-desetletni pesnik prevzel besedo. S svojim optimizmom in s svojo življenjsko silo je dobesedno navdušil občinstvo. Med pripovedovanjem anekdot iz svojega življenja je kar spontano vnašal verze iz lastnih poezij, tako da je z njimi Dijakinja izreka dobrodošlico Tonetu Pavčku (desno), ki je navdušil množico mladih (levo) bumbaca na zabaven in zanimiv način natančno opisal določene dogodke, ki so ga zaznamovali že v mladih letih. Večkrat je izpostavil svoj odnos do osnovnošolske učiteljice Pavle, ki mu je nekoč očitala, da nima posluha. Ta stavek ga je globoko zaznamoval in še danes nosi v sebi rane tega očitka, saj »rane, ki jih doživi mlad človek, so najbolj dolgotrajne in jih najtežje premostimo«. S poezijami pa je poudaril tudi veliko navezanost na domačo zemljo, na rodno vas Šentjurij pri Mirni Peči, kjer je vzljubil vinogradništvo in prejel tudi naziv »vinski vitez«, saj vzgaja vinograd trte Refošk. Veliko pozornost je namenil tudi figuri matere, ki mu je vlila lju- bezen do življenja in mu je tudi bila ob strani ob smrti enaindvajsetletnega sina Marka. Rekla mu je, naj se ne boji življenja, saj »življenje gre vendar naprej«. Med eni in drugo anekdoto je tudi spregovoril o svojem izredno bogatem literarnem ustvarjanju in naznanil, da se sploh še ni naveličal pisanja. Dijakom je povedal, da že pripravlja novo zbirko esejev. »Zelo sem še mlad, dopolnil sem komaj osemdeset let. Zdi se mi, da sem komaj vkorakal v življenje. Moram napisati še nekaj knjig.« In res je s svojo sproščenostjo in s svojo voljo do življenja Pavček posredoval občutek, da je bil med vsemi navzočimi najmlajši. (av) Otroci in starši poslušajo pravljico o zaljubljenih gorilah bumbaca Z gorilama so se poslovili od pravljičnih uric »Z lepim vremenom in daljšimi dnevi se otroci vse bolj zadržujejo na dvoriščih, travnikih in parkih; pravljicam se v spremstvu ljubečih staršev posvetijo šele zvečer, ko utrujeni oblečejo pižame. Številne nove slikanice pa si lahko izposodijo v knjižnici, kjer so mladi ljubitelji pravljic dobrodošli.« Tako je povedala knjižničarka Luisa Gergolet pred zadnjim srečanjem s pravljico v Feiglovi knjižnici. V tej sezoni so se predstavile izkušene pravljičarke, Martina, Katja, Katerina, Majda in Luisa, katerim so se pridružile še mlade udeleženke gledališkega tečaja, ki ga je lani organizirala ZSKD. Njihova mentorica in pokrajinska predsednica ZSKD Vesna Tomsič se je zahvalila za priložnost, ki jo je knjižnica ponudila dekletom, in izrazila željo, da bi se sodelovanje še razvilo v naslednji sezoni. Prisotni otroči-či so seveda najbolj pričakovali začetek pravljice, saj je bilo slutiti, da bo zabavna. Tako kot njune predhodnice Giulia Battisti, Karolina Černic in Tamara Peteani sta se tudi pripove-dovalki Tanja Fabiani in Marta Carlesso odlično odrezali. Igrali sta Gregorja in Simono, zaljubljeni gorili, ki sta se za ljubezen poskušali spremeniti. »V očeh ljubljenega pa smo lepi, kakršni smo,« so spoznali otroci, ki so s smehom sledili odrskemu dogajanju. 12 Nedelja, 29. marca 2009 GORIŠKI PROSTOR / rumitrski jus Obeležje za »jogra« Kragulja Rumitrski jus v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi Most na Soči, Grgarske Ravne - Bate in Čepovan, z vaško skupnostjo Dragovica in PGD Kanal ob Soči prireja odkritje obeležja »jogra« Lovrencu Kraglju - Kragulju na rojstni hiši v Modrejcah 29 ter spominski pohod Modrejce-Dragovica v nedeljo, 5. aprila, ob 9.30. Ob odkritju obeležja bo slavnostni nagovor Damjane Fortunat - Črnilogar, ravnateljice Tolminskega muzeja, recital igralca Rado-ša Bolčine in nastop cerkvenega PZ Sveta Lucija iz Mosta na Soči. Sledil bo še-sturni pohod proti Dragovici; med postankoma v Avčah in na Kanalskem Vrhu se bodo pohodniki okrepčali, po prihodu na cilj pa bo v prostorih krajevne skupnosti v Grgarskih Ravnah družabnost s puntarskim golažem in polento; startnina znaša 5 evrov. Udeleženci pohoda, ki želijo z vlakom do Mosta na Soči, od koder je do Modrejc še dobre pol ure hoje, bodo imeli organiziran prevoz iz Grgarskih Raven do izhodiščne postaje. Vlak odhaja z železniške postaje v Novi Gorici ob 7.35 (Pla-ve 7.50, Anhovo 7.54, Kanal 7.58, Avče 8.06), prihod vlaka na Most na Soči ob 8.16; informacije na tel. 0481-20734 in 0038641-583596. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. M Gledališče venskega ljudskega gledališča Celje s Steinbeckovo Ljudje in miši. ¿j Čestitke Na Legerju praznuje jutri, 30. marca, bivša tajnica sovodenjskih krvodajalcev okroglo obletnico. Še na mnoga zdrava, srečna in vesela leta ji želi odbor sovodenjskih krvodajalcev. Za tvojih 60 let si še zmeraj kot cvet. Si vesela in nasmejana, za svojo družino čudovita mama. Za nas vse pa, ki ti želimo še veliko zdravih in srečnih dni si preprosta »naša« MARINKA. Prijatelji LaJ Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.50 - 20.00 - 22.00 »I mostri oggi«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.00 -22.10 »Gran Torino«. Dvorana 3: 15.50 - 17.50 »Diverso da chi?«; 19.50 - 22.10 »La verita e che non gli piaci abbastanza«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.50 -20.00 - 22.00 »I mostri oggi«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.00 -22.10 »Gran Torino«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 -22.10 »Il caso dell'infedele Klara«. Dvorana 4: 17.40 - 22.00 »Push«; 15.40 - 20.00 »La Matassa«. Dvorana 5: 20.00 - 22.00 »Diverso da chi?«; 15.20 - 17.30 »La verita e che non gli piaci abbastanza«. ~M Koncerti FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA KOMIGO 2009: v sredo, 1. aprila, ob 20.30 bo predstava Radio aktivni kabaret!« v kateri nastopajo Tja-ša Ruzzier, Boris Devetak, Franko Korošec, Marko Sancin in Aljoša Starc. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: v petek, 3. aprila, ob 20.45 bo v Kulturnem domu v Gorici nastopila gledališka skupina Teatro dei paz-zi iz kraja San Dona di Piave s predstavo »Veci se nasse... no se deventa«; informacije in predprodaja v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/A v Gorici (tel. 0481-30212). GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča, da za odpadlo predstavo »The Sister« bodo tisti, ki so predčasno kupili vstopnice, prejeli povračilo do 18. aprila pri blagajni gledališča od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro (tel. 0481-33090). Predstavo bo nadomestil jazz in gospel koncert vokalne skupine Take 6, ki bo na sporedu v torek, 12. maja, ob 20.45. Gledališko predstavo »Giacomo Casanova« z Enzom Iacchettijem, na programu 16. aprila, pa bodo zaradi bolezni igralca nadomestili z nastopom Gaspareja in Zuzzurra z gledališko predstavo »Scherzi« Antona Cecho-vega v torek, 7. aprila, ob 20.45. GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: torek, 31. marca, ob 20.45 »Bello di papa«, napisal in nastopa Vincenzo Salemme; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v sredo, 15. aprila, ob 20.45 gledališka predstava »Bello di papa«; napisal in igra Vincenzo Salemme; informacije in predprodaja pri blagajni občinskega gledališča od torka do sobote med 17. in 19. uro, tel. 0481-790470) in v knjigarni Antonini v Gorici. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA bo danes, 29. marca, ob 20. uri gostovanje Slo- GLASBA OB DNEVU KULTURE bo v prostorih prosvetnega društva Rupa-Peč v Rupi v ponedeljek, 30. marca, ob 20.30. KONCERT V SPOMIN NA STANKA JE-RICIJA bo danes, 29. marca, ob 18. uri v cerkvi Sv. Ignacija v Gorici. NEDELJSKI KONCERTI združenja AGIMUS: danes, 29. marca, ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici koncert »Around the world«; nastopil bo otroški pevski zbor Ar-temia. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 3. aprila, ob 20.15 nastopil zbor Carmina Slovenica pod vodstvom Karmine Šilec s projektom Na juriš in the mood! Od koračnic do swinga; informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 003865-3354013 in www.kulturni-dom-ng.si. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: v petek, 3. aprila, ob 20.45 bodo nastopili tenorji Cosimo DAdamo, Luca Favaron in Rodolfo Vitale in peli v spomin na Luciana Pavarottija; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 3479236285 ter na spletni strani www.li-pizer.it. il Razstave DALMATINOVA BIBLIJA IZ LETA 1584, ki jo je dal na razpolago Roman Gergolet, bo do polovice aprila na ogled v podružnici Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na korzu Verdi 55 v Gorici. RAZSTAVA DEL MEDNARODNE LIKOVNE DELAVNICE Slovenija odprta za umetnost 2008 je na ogled v Galeriji Kosič na Raštelu 5/7 v Gorici; do 31. marca od torka do sobote od 9. ure do 12.30 in od 15.30 do 19.30. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled fotografski projekt Trgi - prostor in čas. Razstavljajo Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam La-vrenčič; do 20. aprila po urniku odprtja Katoliške knjigarne. V GALERIJI HIŠE KULTURE V ŠMART-NEM v Goriških Brdih je na ogled foto- grafska razstava Fotokluba Skupine 75; še danes, 29. marca, od 14. do 18. ure. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA je na ogled razstava slikarja Franka Zer-jala; do 15. aprila od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med prireditvami. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bodo v četrtek, 2. aprila, ob 20. uri odprli tematsko razstavo grafik in fotografij z naslovom Eros Kalos - Erotična motivika v grafiki in fotografiji; na ogled bo do 24. aprila. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava Slovenija v barvah, ilustracije Marija Preglja; do 10. aprila od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, ob sobotah in praznikih zaprto. V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu bo v petek, 17. aprila, odprtje razstave iz niza »Paesaggi e pae-saggi«. Razstavljala bosta umetnika Kosič in Pagotto; na ogled bo do 31. aprila med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 19. uro (tel. 0481-391228). M Izleti KD OTON ŽUPANČIČ, VOKALNA SKUPINA SRAKA IN SEKCIJA VZPI-ANPI ŠTANDREŽ organizirajo izlet v Umbrijo od 30. maja do 2. junija. Na programu so ogled mest Spello, Spo-leto, Norcia, Castelluccio, Val Nerina in Orvieto, obisk praznika »Vini nel mondo« v Spoletu in koncert vokalne skupine Sraka; informacije in prijave do zasedbe mest na tel. 3403447695 (Tamara po 19.30). DOLJANSKA ŽELEZNICA prireja v nedeljo, 5. aprila, avtobusni izlet na Višarje; vpisovanje in informacije na tel. 388-8408834 (Kristjan). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v soboto, 4. aprila, na planinski pohod po jarkih in kavernah 1. svetovne vojne (lahka do zmerno težka pot, predvidene hoje je 5 ur, obvezna čelada in čelna svetilka, prevoz z osebnimi vozili). Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 0038653023030, v četrtek, 2. aprila ob 18. uri; informacije na tel. 0038631-390382. Vodi Rajko Slokar. SPDG organizira v nedeljo, 5. aprila, izlet po tržaškem Krasu od Cola do Peska (približno 4. ure hoje); zbirališče pred gostilno »pri Miljotu« v Deve-takih (Dol) ob 8.30. Vodi Srečko (tel. 335-5421420). SPDG prireja v nedeljo, 26. aprila, avtobusni izlet na Gorenjsko z ogledom arboretuma v Volčjem potoku in cvetočih tulipanov ter muzeja v Škofji Loki in znamenitosti tega mesteca. Izlet je primeren tudi za starejše člane društva. Kosilo iz nahrbtnika. Prijave in informacije na sedežu društva v KB centru v Gorici ob četrtkih med 19. in 20. uro. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA vabijo udeležence izleta na jezero Mag-giore od 4. do 6. junija, da poravnajo akontacijo do 12. aprila; informacije na tel. 380-4203829 (Miloš). I!3 Obvestila PROMETNA POLICIJA bo v ponedeljek, 30. marca, merila hitrost vozil z napravo autovelox na deželnih cestah 677 in Gorica - Vileš, na državni cesti 354 proti Lignanu in na goriškem delu hitre ceste A4. AKŠD VIPAVA vabi na pohod Po sledeh prve svetovne vojne po okolici Deve-takov danes, 29. marca. Zbirališče ob 8.45 pred gostilno »Pri Miljotu« v De-vetakih; informacije na tel. 3282180158. DOBRODELNA BAKLADA ZA STE-FANIO bo v soboto, 4. aprila, s startom s trga Tommaseo na Placuti v Gorici ob 20. uri. Pred baklado bo ob 19.30 koncert godbe na pihala Citta di Cormons. Udeleženci baklade, ki bo potekala ob vsakem vremenu, naj s sabo prinesejo svetilko. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINA ROMANS s pokroviteljstvom goriške pokrajine razpisuje 4. literarno nagrado Celso Macor - Identiteta in zgodovinski spomin narodnih in jezikovnih skupnosti Furlanije julijske krajine. Vpisovanje bo potekalo do 31. marca; informacije od ponedeljka do petka med 11. in 13.30 v uradu za kulturne dejavnosti občine Romans, ul. La Centa 6 (tel. 0481-966904, elektronska pošta info@comune.ro-mans.go.it, spletna stran www.co-mune.romans.go.it). OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure. OBČNI ZBOR SPDG bo v sredo, 22. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v ulici Brass v Gorici. RUMITRSKI JUS v sodelovanju z KS Most na Soči, KS Grgarske Ravne -Bate, vaško skupnostjo Dragovica, KS Čepovan in PGD Kanal ob Soči prireja odkritje obeležja jogru Lovrencu Kraglju - Kragulju na rojstni hiši v Modrejcah 29 ter spominski pohod Modrejce-Dragovica v nedeljo, 5. aprila, ob 9.30; startnina znaša 5 evrov. Udeleženci pohoda, ki želijo z vlakom do Mosta na Soči, od koder je do Modrejc še dobre pol ure hoje, bodo imeli organiziran prevoz iz Grgar-skih Raven do izhodiščne postaje. Vlak odhaja z železniške postaje Nova Gorica ob 7.35 (Plave 7.50, Anhovo 7.54, Kanal 7.58, Avče 8.06), prihod vlaka na Most na Soči ob 8.16; informacije na tel. 0481-20734 in 0038641583596. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana je izdalo razpis 39. Festivala domače glasbe Števerjan 2009, ki bo v Števerjanu 3., 4. in 5. julija med Borovci. Festival je tekmovalnega značaja, prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo narodno-zabavno glasbo. Razpis je vsem na razpolago na društveni spletni strani www.sedej.org. TONČIČEV SKLAD zbira predloge za Zlato zrno 2009, nagrado za umetniške dosežke mladih v Dijaškem domu 5. Kosovel in Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Feiglovi knjižnici v Gorici in v Slovenskem kulturnem centru v Špetru do 24. aprila. Razpisni pogoji so na razpolago na navedenih mestih in na spletni strani www.skladtoncic.org. ZDRUŽENJE ANMIL v Gorici obvešča člane, da je na razpolago za brezplačno urejanje obrazcev za davčno prijavo; informacije v goriškem uradu (tel. 0481-531953) ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih v jutranjih urah ter v tržiškem uradu (tel. 0481411325) ob torkih in sobotah. H Prireditve DEŽELNI INŠTITUT ZA ZGODOVINO OSVOBODILNEGA GIBANJA V FJK prireja predstavitev publikacije Silve Bon »La donna svelata. Identita ed immaginario del femminile ebraico a Trieste tra Ottocento e Novecento« v četrtek, 2. aprila, ob 17.30 v hiši As-coli v Gorici. Z avtorico se bo pogovarjala Anna Di Gianantonio. LIONS CLUB GRADIŠČE - KRMIN prireja predstavitev knjige »Grande guerra, piccoli generali« danes, 29. marca, ob 10.45 v občini v Krminu. Z avtorjem Lorenzom Del Boco se bo pogovarjal časnikar Silvano Bertossi. PD ŠTANDREŽ organizira v soboto, 4. aprila, ogled Škofjeloškega pasjona. Predviden odhod z avtobusom ob 17. uri; informacije in vpisovanje ob uri obedov na tel. 347-9748704 in 048121608. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na predavanje Marije Merljak z naslovom Dober imunski sistem - najboljši osebni zdravnik (alergije, astma, seneni nahod) v torek, 31. marca, ob 20.30 v Domu Franc Močnik v ul. San Giovanni 9 v Gorici; informacije na tel. 0481-536455, e-pošta soncni-ca@libero.it. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bosta v četrtek, 2. aprila, ob 18. uri Andrea Bel-lavite in Eleonora Sartori predstavila publikacijo »Se verra la guerra, chi ci sal-vera«, ki so jo uredili Andrea Bellavite, Gaetano Dato in Eleonora Sartori. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v sredo, 1. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige in DVD-ja »Il miny volley - Fondamenti scientifici e metodologia applicativa«. Gost večera bo avtor Carmelo Pittera, bivši trener italijanske odbojkarske reprezentance. V OBČINI V ROMANSU bo v torek, 31. marca, ob 20.15 srečanje z pediatrom Marinom Andolino na temo humanitarne pomoči. V OBČINSKI DVORANI V KOPRIV-NEM bo v torek, 31. marca, ob 20. uri srečanje s pisateljem Emiliom Rigat-tijem, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo »Dalmazia Dalmazia«. V SEJNI DVORANI POKRAJINSKIH MUZEJEV v goriškem grajskem naselju bodo v četrtek, 2. aprila, ob 20.45, v sklopu niza »Gorica Kinema (off)« predvajali film »The Fourth World War (Četrta svetovna vojna)«. Film s prostim vstopom prireja Ki-noatelje v sodelovanju z odborni-štvom za mir goriške pokrajine. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica Gorazd Makarovič predaval na temo Trubar in ljudska religioznost na Slovenskem v torek 31. marca, ob 20. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV DOBERDOB vabi člane na redni občni zbor, ki bo v operativnem sedežu v Repniču v torek, 31. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. S Poslovni oglasi PRODAM ČEBELE. 0481-391209 ali 3486806345 MATEMATIKO USPEŠNO INŠTRUIRAM. Tel. 00386-40300620 ZOBNA AMBULANTA BINN Korošec Saša dr. dent. med. Cesta Prekomorskih brigad 62/A Šempeter pri Gorici tel. 00386-70865339 Prvi pregled brezplačen. 0 Mali oglasi PRODAM harmoniko Scandali, 96 basov, cena 600 evrov; informacije na tel. 0481-884178. Id Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi JUTRI V GRADIŠČU: 11.00, Giuseppe Felice (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v stolnici in na pokopališču. JUTRI V ŠKOCJANU: 14.00, Mercedes Fedel vd. Cossar v cerkvi in na pokopališču. H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na drž. cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drev. Venezia Giulia 23 Nedelja, 29. marca 2009 APrimorski r dnevnik nedeljske teme v Se dobra dva meseca nas ločita od volitev Evropskega parlamenta. Državljani Evropske unije -takrat se je še imenovala Evropska skupnost - so svoj parlament neposredno volili prvič leta 1979; letošnje volitve bodo torej sedme po vrsti in parlament slavi 30 let svojega delovanja. V tem času si je vztrajno pridobival nove pristojnosti; v začetku je bil namreč parlament komaj nekaj več kot posvetovalni organ Evropske komisije in Evropskega sveta, kmalu nato mu je bila podeljena pristojnost soodločanja o proračunu takratne Evropske skupnosti, s časom pa je Evropski parlament poridobil pristojnosti tudi na drugih področjih, vsekakor pa je pridobil politično težo, čeprav je slednja državljanom pogosto nepoznana. Strasbourg in Bruselj, kjer se parlament sestaja, sta namreč zelo daleč, poleg tega pa odločitve Evropskega parlamenta vsaj na prvi pogled v veliko manjši meri vplivajo na življenjsko stanje posameznega državljana, kot denimo odločitve parlamentov posameznih držav. Slednji imajo tudi večje pristojnosti, saj so v lastni državi dejansko zakonodajna oblast z vsemi pooblastili odločanja, medtem ko Evropski parlament to ni in za odločanje vsekakor potrebuje soglasje z Evropskim svetom, ki ga, kot znano, sestavljajo predsedniki vlad držav članic oziroma od njih pooblaščeni ministri, v veliki večini primerov pa tudi soglasje Evropske komisije. Zato so evropske volitve za državljane držav članic EU običajno nezanimive ter je udeležba na teh volitvah relativno zelo nizka. Vendar pa je vloga Evropskega parlamenta zelo pomembna, če nanj gledamo kot na institucijo, ki države članice in njihove vlade ter seve- da tudi Evropski svet in Evropsko komisijo stalno spodbuja k sprejemanju ukrepov, ki so pomembni za boljše življenje državljanov, za večje medsebojno spoštovanje, za uveljavljanje človekoivih pravic in v povezavi s tem za uveljavljanje pravic narodnih oziroma jezikovnih manjšin, ki sestavljajo približno desetino prebivalstva Evropske unije. To vlogo je Evropski parlament prevzel že od vsega začetka in njegova zasluga je, da so se v Evropski uniji vendarle uveljavila nekatera načela, ki zagotavljajo državljanom pravičnejše življenje. Glede narodnih oziroma jezikovnih manjšin je bilo delo Evropskega parlamenta zelo bogato, čeprav rezultati tega ne potrjujejo. Dejstvo je namreč, da so v ureditvi Evropske unije manjšine vključene v poglavje kulture, za katero so si države članice ohranile vse pristojnosti. O kulturi Evropska unija ne more sprejemati nobenih odločitev, lahko le spodbuja nekatere usmeritve s posebnimi programi, po sedanji ureditvi pa je za take odločitve potrebno soglasje vseh držav članic. To je dejansko doslej oviralo kakršnekoli ukrepe v zvezi z manjšinami, saj je zadostoval negativni glas ene same države, da ukrep ni bil sprejet. Od vsega začetka pa sta temu nasprotovali Francija in Grčija, tako da v Evropski uniji ni nobenega programa, ki bi dejansko promoviral zaščito manjšin oziroma njihovih jezikov. Evropska komisija je sicer v začetku obšla sklepe Evropskega sveta s posebno postavko v proračunu, ki je temeljila na poglavju o izobraževanju, kjer ni potrebno soglasje vseh držav članic. Ob koncu prejšnjega stoletja pa je morala to prakso prekiniti, ker je evropsko sodišče razsodilo, da komisija ne more trošiti denarja na postavkah, ki ne temeljijo na specifični pravni osnovi; za tako osnovo pa je bilo potrebno soglasje držav članic. V zadnjih letih se je začela komisija podrobneje ukvarjati z več-jezičnostjo. Dejstvo, da Evropska unija deluje v 23 jezikih je zagotovo problem, tako finančni kot tudi organizacijski. V zadnjem mandatu so delni status dobili tudi nekateri regionalni jeziki (katalonščina, ba-skovščina), drugi na na tak status še čakajo (valižanščina). Glede na to Evropska komisija s programi za vseživljenjsko učenje sofinanciura tudi nekatere mreže, ki se ukvarjajo z manjšinskimi ali regionalnimi jeziki. Dejstvo pa je, da v te mreže niso vključene najšibkejše jezikovne skupnosti, kot na primer manjšine v Grčiji ali manjšinske skupnosti v pribaltskih državah. Tu spet veljajo nekakšna pravila velikih številk, po katerih tisti, ki je (tudi med manjšinami) močnejši in ima za seboj pod-porpo lastne države, lahko dobi vsaj nekaj, drugi,m ki so znatno šibkejši in ne iživajo podpore lastne države, ali je njihova država - zgovoren je primer Grčije - proti vrednotenju manjšinskih jezikov, ne prejemajo od Evropske unije nikakrp-ne podpore in niti niso vključebi v evropske mreže jezikovne raznolikosti. Evroska unija se je tako izneverila osnovnemu načelu, da bo namreč skrbela za uveljavitev enakopravnosti v celotni uniji in da bo sredstva namenila tja, kjer so najbolj potrebna. Proti tej logiki velikih številk se Evropski parlament bori vse od začetka. Že v prvem mandatu se je skupina evropskih poslancev zavzela za manjšinske jezike v takrat 12-članski Evropski uniji. Prav je povedati, da je bil pobudnik prve resolucije o manjšinah v EU sever-noirski laburistični poslanec John Hume, kasnejši Nobelov nagrajenec za mir po podpisu mirovnega sporazuma za Severno Irsko. Iz političnih razlogov in zaradi ravnovesij znotraj socialistične skupine v parlamentu je potem pobudo prevzel italijanski poslanec Gaetano Arfe, ki je bil poročevalec prve resolucije o jezikih manjšin; evropski parlament jo je z veliko večino glasov podprl in zanjo je glasoval tudi takratni evropski poslanec Manlio Cecovini. Arfejeva resolucija je vsebinsko dokaj skromna; navsezadnje je res, da je še v istem mandatu italijanski poslanec pripravil dodatno resolucijo, ki jo je parlament prav tako sprejel. Vendar ostaja dejstvo, da je bil to prvi korak katerekoli evropske institucije v korist manjšinskih jezikov. Resolucija je govorila o jezikih in ne o manjšinah; to je bil kompromis, ki je bil v tistem času potreben za njeno odobritev; brez te- ga kompromisa v parlamentu ne bi bilo zadostne večine. Vedeti je treba, da so bile manjšine v tistem času v Evropi, ki je bila strogo razdeljena na dva bloka in je še živela v zadnjem obdobju hladne vojne, dejansko samo velik motilni element. V očeh politikov so predstavljale nevarnost destabilizacije vzpostavljenega političnega ravnotežja, ki je ob omejeni suverenosti držav vendarle zagotavljalo mir v Evropi. Pomislimo samo na našo Beneško Slovenijo, na Gladio in na vse, kar je sodilo zraven, ter na način, kako je italijanska država takrat obravnavala našo manjšino s širšega geopolitičnega zornega kota. Šlo je torej za zelo pogumno dejanje, s katerim je Evropski parlament zagotovo presegel politično voljo glavnine parlamentov posameznih držav; samo v Španiji so se v tistem času uveljavljale pravice nekaterih manjšin, pa še to zelo počasi. Arfejeva resolucija pa je odprla pot novi obliki razmišljanja, vrednotenja jezikovne in kulturne različnosti, ki je danes, tri desetletja kasneje, pristalo na seznamu splošnih načel Evropske unije, ki so zapisana v začetnih členih Lizbonske pogodbe, ki naj bi pred koncem leta postala temeljna listina Evropske unije, če bodo irski volivci na referendumu zagotovili svoje soglasje. Evropski parlament je torej prehitel vse ostale evropske institucije, Svet Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), pa tudi same Združene narode. Vse te organizacije so se namreč začele resno ukvarjati z manjšinsko problematiko šele po padcu berlinskega zidu, torej deset let kasneje. Arfejevi resoluciji so sledile druge, ki nosijo imena poslencev, ki so manjšinam poznani: Kuijpers, Killilea, Morgan, Ebner in drugi. V zadnjem mandatu pa je Evropski parlament naletel na velike ovire, kar je očitno odraz dejstva, da v razširjeni Evropski uniji za manjšine ni veliko zanimanja: od novih držav članic lahko samo o Madžarski rečemo, da je bila v parlamentu zelo aktivna v korist manjšin, Slovenija je vse pobude podpirala, iz ostalih držav pa so se za manjšine zavzemali le redki poslanci, večinoma tisti, ki sami pripadajo manjšinam. In tako se je zgodilo, da je delovna skupina za manjšine, neformalno telo Evropskega parlamenta, sicer pripravila resolucijo o tem, kaj naj bi Evropska unija v prihodnje naredila za zagotovitev manjšinskih pravic, vendar v plenumu o tej resoluciji do glasovanja ni prišlo. To je torej dokument, ki ostane za prihodnji mandat v upanju, da bo ozračje po junijskih volitvah v Evropskem parlamentu za manjšine ugodnejše kot v mandatu, ki se izteka. Potem ko je v prvih dveh in pol desetletjih svojega dela Evropski parlament predstavljal predhodnico v prizadevanjih za uveljavljanje pravic manjšin, danes žal temu ni več tako, navkljub prizadevanju številnih posameznikov, začenši s predsednikom delovne skupine za manjšine, Madžarom Csabo Tabajdijem. Zato so volitve Evropskega parlamenta za manjšine zelo pomembne. Znano je, da v politiki na koncu vselej odločajo ljudje. Stranke imajo svoja načela, poslanci pa dvigajo roko. V Evropskem parlamentu prihaja to še bolj do izraza, ker stranke niso tako monolitne kot v posameznih državah. Zato ni vseeno, kdo bo sedel v Evropskem parlamentu in kdo bo v tej veliki stras-bourški skupščini zastopal interese narodnih in jezikovnih manjšin. 14 Nedelja, 29. marca 2009 NEDELJSKE TEME NEDELJSKE TEME Paul Auster gost petnajstega festivala Dedica v Pordenonu (foto Sclauzero), newyorški Brooklyn, teroristični napad na WTC 11. septembra 2001, francoski vrvohodec Philippe Petit med sprehodom po vrvi, ki jo je napel med stolpnicama svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, Austerjev portret (foto Basso Cannarsa) PAUL AUSTER O SEBI, NEW YORKU IN SVOJEM PISANJU Resnična zgodba o pisatelju in vrvohodcu Igor Devetak Paul Auster je neverjeten človek. Newyorčan rojen v Ne-warku, New Jersey, v družini poljskega rodu, pisatelj, esejist, filmski scenarist, režiser. S posebno milostjo iz sebe vleče besede in jih sklada v meditativno in hkrati na knjižnem trgu uspešno literaturo. To počenja na pisalni mizi pred golim zidom v stanovanju brooklynske stolpnice, odmaknjen od okna, da ne bi zunanje podobe preglasile ljudi z izmišljenimi življenjepisi, ki se iz njega porajajo kot iz čarovnikovega klobuka. Če ga vprašaš, kako nastajajo junaki iz njegovih romanov, z vso preprostostjo pove, da še sam tega ne ve: »Ozrem se vase in ni nikogar, trenutek potem pa ga že imam.« Tudi Philippe Petit je neverjeten človek. Francoz, vrvohodec, klovn, žongler. Med stolpnici newyorškega svetovnega trgovinskega centra (WTC) je 7. avgusta 1974 nategnil žico in se, po neprespani noči, brez naveze in le s pomočjo osemme-trske palice, po njej nekajkrat sprehodil in nanjo legel pod sunki vetra ter v izzivanju smrti in mestnih oblasti. Pod njim 412 metrov globoka praznina. Newyorčani so spričo naravnost nepojmljive drznosti strmeli v vrh cementnih dvojčkov v jeklenem ogrodju, za katera so bili prepričani, da sta neuničljiva. Onemeli so. Spet bodo nemo in zgroženo gledali proti njunemu vrhu sedemindvajset let kasneje, ko sta se vanju, v terorističnem napadu, zapičili letali in pod razvalinami, dimom, prahom, smradom ožganega mesa pokopali dvajseto stoletje. Podobo drugega Boeinga-767 družbe American Airlines, ki je treščil v južno stolpnico WTC-ja, je s svojega brooklyn- Nedelja, 29. marca 2009 15 Še nekajkrat sem se preselil, a Brooklyn je postal del mojega bivanja in pisanja. Vanj sem postavil dogajanje iz drugega dela Newyorške trilogije, tu se gibljejo protagonisti filma Dim (Smoke), ki je nastal po mojem scenariju in v režiji Waynea Wanga. Tu ljudje vseskozi govorijo, prepirajo se, sproščajo napetost in obenem gradijo medčloveške odnose, tako da življenje teče brez pretresov. PARIŠKA LETA IN PHILIPPE PETIT. P.A.: V Pariz sem se odpravil pri 24. letih in tam preživel obdobje med letoma 1971 in 1974. Preživljal sem se s prevajanjem in s katerim koli delom. Ko sem se kmalu po svojem prihodu sprehajal po boulevarju Montparnasse, me je pritegnila gneča ljudi ob robu ceste. Šel sem pogledat. Stali so okrog mladeniča, belega obraza in v črni obleki, ki je s kredo zarisal na pločniku krog in po njem na eno-kolesniku zganjal vragolije. Njegov spektakel me je očaral in prevzel. Dva tedna kasneje sem šel v pariški kino in tudi tam srečal istega mladeniča. Minilo je nekaj tednov in, med svojim vračanjem na dom, na bregovih Sene, sem spet opazil njega in tovariše, ki so nekaj težkega prenašali, a se tokrat nisem ustavil. Naslednje jutro sem prebral, da je Philippe Petit nategnil žico med zvonikoma notredamske katedrale in se po njej sprehodil. To se je dogajalo leta 1971. Tri leta kasneje, ob koncu julija, sem se vrnil v New York. Samo nekaj dni po moji vrnitvi je Petit nategnil žico med stolpnicama svetovnega trgovinskega centra in se po njej sprehodil. Tolikih naključij si nisem znal razložiti. Zato sem pomislil, da je to bil njegov način, da mi je izrekel dobrodošlico. Nekaj let kasneje sem ga spet srečal. Tokrat sem se mu predstavil. Nagovoril me je. Povedal je, da je napisal knjigo in da mu jo je osemnajst založnikov zavrni- skega doma v pogled ujel tudi Paul Auster. Šok je bil nepopisen. »Slabe pol ure prej se je s podzemno železnico pod svetovnim trgovinskim centrom peljala moja 14-let-na hči. Bil je zanjo prvi dan šole v Upper West Sideju. Veter je pihal v našo smer. Prah, dim in neznosni smrad po ožganem mesu, plastiki in razbeljenem železu so se valili proti nam. Morali smo zapreti vse odprtine, zamašiti vsako nišo. Cele štiri dni smo živeli kot v zapečateni posodi. Še istega dna, okrog 14. ure, so me poklicali z nemškega tednika Die Zeit, da bi jim za objavo opisal to, kar smo doživljali. Najprej sem povabilo odklonil, a sem si kmalu premislil in jim nekaj ur kasneje diktiral po telefonu svoj zapis. Po telefonu, kot v filmih izpred tolikih let. To je bil edini način komuniciranja, faks je odpovedal, bili smo odrezani od sveta. Od tistega septembr- skega dne dalje in vsaj do božiča nisem več napisal niti vrstice. Sicer nisem imel obveznosti, pravkar sem končal Knjigo iluzij... , a nikakor nisem mogel seči po peresu in papirju.« Svoje doživetje enajstega septembra je med četrtkovim večerom zaupal ljudem v polni dvorani mestnega gledališča v Por-denonu, kjer je kot gost literarnega festivala Dedica preživel zadnjih šest dni. Da podobo letala v ognjenem vrhu stolpnice še vedno nosi v očeh, je zaznati iz njegovih zadnjih knjig s poudarjenimi kontra-dikcijami in mračnimi razpoloženji ameriške duše, v katerih vse bolj pogosto zastavlja bivanjska vprašanja in drsi v brez-časje, zato da bi bilo sporočilo zgovorno danes in čez sto let. Še marsikaj je Auster povedal na por-denonskem večeru, marsikaj tudi še ne-povedanega in nenapisanega... s preprostimi besedami, brez umetničenja, kot se za odličnega pripovednika spodobi. NEWARK, NEW JERSEY. P.A.: Rojen sem v Newarku, v New Jerseyu, vendar ne v središču, temveč v predmestju. Tam sem odraščal. To je bil lep in varen kraj, primeren za otroke, saj zanje ni bilo nobenih nevarnosti. Tudi Philip Roth je bil rojen v Newarku in je rodno mestece omenjal v svojih zapisih, a bil je zagledan v njegovo preteklost. To je bil kraj, kjer so drug ob drugem živeli Italijani, Portugalci, Judje in temnopolti. Vsak narod je živel v svoji četrti, med njimi ni bilo zaznati posebnih napetosti, vsaj do poletja 1967, ko je v mestu izbruhnilo nasilje. Česa takega nisem nikdar prej videl in tudi potem nikoli več. Dvajset oseb je bilo ubitih, na stotine aretiranih, milijoni dolarjev materialne škode. Kar sem tedaj doživel, sem prenesel v svoj zadnji roman, Človek v temi, v katerem protagonisti močno spominjajo na člane moje družine. Bil sem zaznamovan. Izkoristil sem prvo priložnost, da sem zapustil Newark in, dokler sem mogel, sem ostal od svojega rodnega kraja oddaljen. THOMAS EDISON. P.A.: Iz svojega otroštva v Newarku se spominjam Thomasa Edisona, ki je ravno v New Jerseyu, v kraju West Orange, imel svojo delavnico. Bil je seveda poznan. Izumil je žarnico in prispeval k razvoju filma. Ko je moj oče diplomiral, ga je Edison zaposlil v svoji delavnici. Bil sem ponosen, da moj oče dela pri tem izrednem, genialnem človeku. Iz istega obdobja se spominjam tudi brivca italijanskega rodu, Rocca, h kateremu so me privedli vsaka dva tedna. Bil je tudi Edisonov brivec, zato je na steni visela podoba izumitelja z lastnoročnim posvetilom: zapisal je, da genija je za en odstotek, 99 odstotkov pa mora biti garanja. Kljub temu vsakič, ko je Rocco položil na mojo glavo prste, ki so se dotikali tudi Edi- sonove glave, sem upal, da bo skozi nje vdrlo v mojo lobanjo nekaj njegovega genija. A tudi te iluzije je bilo kmalu konec. Po nekaj tednih od zaposlitve je Edison poklical k sebi mojega očeta in ga odslovil. Zakaj? »Ker pri sebi nočem Judov,« mu je zabrusil. Znano je, da sta bila tako on kot Henry Ford velika antisemita. Od dneva, ko mi je oče to povedal, se je moje občudovanje za Edisona v hipu spremenilo v sovraštvo. Vse to se je dogajalo v New Jerseyu. UPPER WEST SIDE. P.A.: Po odhodu iz Newarka sem se preselil v Upper West Side. Živel sem v gornjem delu te gornje newyorške četrti, na križišču med 116. ulico in Broadwayem. V Upper West Sideju sem obiskoval Columbia University. To je bilo mesto v mestu s trideset tisoč študenti. Univerza je imela izrazito literaren pečat. Odličen je bil oddelek angleške literature. Obiskovala sta jo tudi Ginsberg in Kerouac. Tu sem se obliko- val. Mestna četrt je bila gosto poseljena, na ulicah je bila gneča, ni bilo zaznati bogastva, nasprotno, občutil sem revščino. Na pretek pa je bilo čudnih figur, norcev in čudakov, ki so se kar naprej, na cesti, pogovarjali sami s sabo. Ta množica je dobesedno vstopala vame. Ni bil grd občutek, nasprotno. Če bi vsega tega ne doživel s tolikšno intenziteto, svojih knjig ne bi postavljal v to okolje. V ta kraj sem se popolnoma vživel. Navduševal sem se nad tam- kajšnjim življenjem, ki je kasneje vstopilo v prvi del Newyorške trilogije, v Stekleno mesto. BARACK OBAMA. P.A.: Tudi Barack Obama je obiskoval Columbia University. Sicer se tam ni diplomiral, a opravil je prva dva letnika univerze. Upal bi si trditi, da sta to bili zanj odločilni leti, ki sta na njem pustili trajne posledice. V svojem življenjepisu temu obdobju namenja malo besed, pravi pa, da tam ni poznal nikogar, da je sameval kot trapist in veliko bral. Prepričan sem, da se je kot človek, ki ima v sebi različne korenine, v tej osamljenosti zbral in utrjeval svojo identiteto. Odgovoril pa bi tudi tistim, ki me pogosto sprašujejo, ali je Obama postal predsednik zaradi zablod svojega predhodnika Busha. Ne, Obama ni posledica Busha, temveč »sin« finančne in gospodarske krize. V tem smislu je bila torej kriza »koristna«. NEW YORK. P.A.: Preden sem pripotoval v Por-denon, sem prejel zanimiv predlog, ki ga sicer sprva nisem dobro razumel. Neka fundacija, ki se ukvarja z arhitekturo, me je vprašala, če sem pripravljen predavati o urbanističnih in arhitektonskih značilnostih New Yorka. Ni mi bilo takoj jasno, za- kaj me to sprašujejo. V mislih sem preletel svoje knjige in ugotovil, da v njih, resnici na ljubo, pogosto opisujem New York, njegovo zunanjo podobo seveda, pa tudi dušo, ki utripa za arhitekturo. BROOKLYN. P.A.: Spominjam se, da sem se kot študent samo enkrat odpravil v Brooklyn, pa čeprav ga je most že povezal z New Yorkom in mu odvzel značilnosti samostojnega mesta. Leta 1979 sem tja čez šel po sili razmer. Živel sem v New Yorku kot najemnik v strašno majhnem stanovanju. Denarja nisem imel. Odkril sem, da na drugi strani mosta, v Brooklynu, za isti ali celo manj denarja so bila stanovanja večja in udobnejša. Komaj sem se tja preselil, sem se zaljubil v Brooklyn. Tu ima vsaka četrt svojo identiteto in drugačen družbeni utrip. Okolje je po meri človeka, stolpnice se dvigajo največ štiri nadstropja. Stanovanje sem najel v italijanski četrti, Little Italy. Večinoma so bili Italijani z juga, mnogi angleščine niso obvladovali in se od tod niso nikoli premaknili, kaj še, da bi se odpravili po mostu v Manhattan. Kmalu sem spoznal, da je v moji četrti za red skrbela mafija in da se preveč zadrževati na ulicah ni bil ravno najbolj varen opravek. lo. Predlagal sem mu, naj mi jo pošlje v branje. Nanjo sem se navdušil, jo prevedel in dočakala je objavo. Postala sva prijatelja. Petit pa je vstopil tudi v moje pisanje. Zavedam se, da sem za knjigo Mr. Vertigo našel navdih pri njem. Petita sem imenoval tudi v zadnjem odstavku svojega članka o enajstem septembru, ki sem ga napisal za Die Zeit. Do dneva, ko je Petit nategnil žico med stavbama World Trade Centra, mi stolpnici nista veliko pomenili in se z njima nisem ukvarjal. Njemu pa je uspelo nekaj izrednega. Odtlej smo v New Yorku na WTC gledali z drugačnimi očmi. Po enajstem septembru je postal simbol konca dvajsetega stoletja, sem zapisal za Die Zeit. Petit si je v New Yorku prislužil slavo. Po njegovih gestah je nastal dokumentarni film, ki je velika uspešnica, saj je pobral tudi oskarja za najboljši dokumentarec. Pravkar prihaja na evropski filmski trg. HOJA IN LITERATURA. P.A.: V mojih romanih je veliko hoje. Pri meni je hoja tesno povezana z mislijo, saj telesu in razumu daje ritem. Ruski pesnik Mendelštam je zapisal, da je Dante Alighieri obrabil veliko sandalov, zato da je spisal svojo Božansko komedijo. Zavedam se, da sem tudi jaz obrabil veliko čevljev za svoje romane. 16 Nedelja, 29. marca 2009 GORIŠKI PROSTOR / Za uspevanje oljke je potrebno biti pozorni na številne podrobnosti že pri sajenju, sedaj pa je za to najprimernejši čas. Strokoven pristop se nam bo pozneje prav gotovo obrestoval, rast bo trdnejša in pridelek prav gotovo kakovostnejši. KAJ JE POTREBNO UPOŠTEVATI ZA PRAVILNO RAST Koristna navodila za sajenje oljke Strokovna služba Kmečke zveze KMEČKA ZVEZA Izpolnjevanje davčnih prijav Kmečka zveza sporoča, da so njeni uradi na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Te storitve se tako ko t vedno lahko poslužujejo tudi nečlani stanovske organizacije. Davčni zavezanci, ki so jim uradi Kmečke zveze lani izpolnili prijavo, bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor pa letos namerava prvič koristiti to storitev, lahko pokliče na telefonsko številko 040/362941 vsak dan od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa se ob istih urnikih zglasi na sedežu Kmečke zveze v Trstu - ul. Cicerone 8 - mednadstropje. Za prijave so na razpolago tudi sedeži zveze v Gorici - Verdijev Korzo 51/not. (tel. 0481/82570) in v Čedadu - ul. Manzoni 31 (tel. 0432/703119). Glede na to, da se nahajamo v času, ki je najprimernejši za sajenje oljk, smatramo za koristno, da damo nekaj strokovnih navodil, ki se jih moramo držati pri tem opravilu. Po pripravi zemljišča določimo najprej sadilne razdalje. Pri tem moramo upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na to izbiro. Razdalja sajenja je odvisna od: agronomskih lastnosti zemljišča, bujnosti drevesa ( ki zavisi od sorte in podlage), gojitvene oblike, konfiguracije terena, načina obdelave in razpoložljive mehanizacije. Za kotlasto gojitveno obliko, ki je pri nas najbolj razširjena, so priporočljive medvrstne razdalje od 5 - 7m, razdalje v vrsti pa od 4,5 do 6m. To pa pomeni, da sadimo od 300 do 350 sadik na hektar. Sistem sajenja je lahko pravokoten ali trikoten. Slednji se priporoča pri gostejših sklopih, ker z njim dosežemo boljšo osvetlitev. Na trgu dobimo sadike različnih starosti, vse so na voljo s koreninsko grudo v kontejnerjih. Zelo pomembno je, da je glede na velikost sadik tudi primerno velik kontejner. Če so korenine močno prepletene v kontejnerju se taka sadika slabo razvija prvo leto po sajenju in slabše vrašča v teren. Pozorni bomo tudi na višino debla in razraščenost sadik. Večje sadike je običajno težje vzgojiti v želeno gojitveno obliko. Redosled opravil ob sajenju oljk Dan pred sajenjem sadike močno za-lijemo, da se zemlja dobro namoči vendar odcedi do naslednjega dne. Izkopljemo sadilne jame, ki naj bodo precej večje kot je kontejner. V sadilno jamo položimo humus ( 1 - 3l ), nekaj pa ga damo ob rob sadilne jame ( 0,3 - 1l ). Humus v sadilni jami dobro premeša- DANES - V Brestovici pri Komnu Letos že tretjič Br'stovska šparg ljada BRESTOVICA PRI KOMNU- Turistično društvo Brest iz Brestovice pri Komnu prireja že tretje leto Br'stovsko špargljado, ki letos poteka kar dva dni ob koncu marca. Začela se je včeraj, osrednja prireditev pa bo danes (nedelja, 29. marca). To je tudi otvoritvena prireditev v mesecu špargljev na Krasu, ki bo potekala vse do začetka maja po raznih kraških krajih s ciljem predstavljanja izbranih jedi iz divjih špargljev in lepot Krasa. Tokrat se je že včeraj zvečer pričelo ocenjevanje in tehtanje nabranih divjih špargljev v vaški šoli v Brestovici pri Komnu, kjer bo tudi potekala osrednja nedeljska prireditev od 11.ure dalje. Poleg osrednjega dogodka kot je razglasitev kralja in kraljice Br'stovskih špargljev, pripravljajo še ogled razstave različnih jedi iz špargljev kot tudi pestro kulinarično ponudbo jedi iz šargljev, ki jih bosta pripravljali Razvojno društvo Planta iz Coljave in kmetija Butul iz Manžana. Omogočena bo tudi degustacija orginalnih jedi iz divjih špargljev in brstovskih vin. Na ogled bo tudi razstava slik slikarjev KUD Pirniče. Organizatorji bodo poskbeli tudi za družabno življenje z družabnimi igrami, ugibanjem višine obešenega pršuta in brstovske penine, za otroke bo na voljo slikanje z voščenkami na temo špar-glji itd. Tudi letos ponujajo frtaljo, pripravljeno iz špargljev, jajc in pancete kot tudi degustacijo brstovskih vin ter žajblovega in teranovega likerja. Lani se je praznika udeležilo veliko obiskovalcev, ki so bili navdušeni nad predstavljenimi jedmi, pripravljenimi izključno iz divjih špargljev iz Brestovice. Po besedah organizatorjev Jurija Smerdelja in Ivana Filipčiča so prepričani, da bodo tudi letos obiskovalci zadovoljni z izbranimi okusi s šparlji celega Krasa. Vstopnine na prireditev ni, cene jedi so simbolične, vse dejavnosti pa so brezplačne. Prireditev namreč podpira in sofinancira občina Komen. Olga Knez STROKOVNI NASVETI Sedaj je potrebno poskrbeti za čebulo mo z zemljo, ostalega pa porabimo ob sajenju tako, da ga enakomerno dodajamo skupaj z zemljo v spodnji del ob koreninski grudi. Tako bo imela sadika na razpolago najboljšo zemljo s hranili v spodnjem delu. Sadimo 2 - 4 cm globlje kot je rasla sadika v kontejnerju. Če imamo cepljene sadike, cepljeno mesto obvezno pokrijemo. Sadike naj bodo 10 cm od kola. Ob sadiki oblikujemo majhno kotanjo zaradi lažjega zaliva. Sadiko privežemo z bužir vrvico na osmico. Za majhne sadike priporočamo, da se jim ob sajenju postavi poleg kola tudi močnejša kanela ali bambus ( tik ob sadiko) in se jih do jeseni priveže samo ob to začasno oporo. S tem bomo dosegli, da se bodo sadike bolj enakomerno obrasle. Ostranimo poganjke, ki so nižje kot nameravamo imeti deblo ( cca 60 cm za belico, 80 - 100 za lecci-no, pendolino, maurino). Zalijemo izdatno, da se zemlja usede ( 10 in po potrebi več litrov vode). Prekrijemo s suho zemljo. Glede gnojenja veljajo tudi za oljko pravila, da ji poskušamo dati tista hranila, ki jih potrebuje za svojo rast in razvoj in jih v tleh ni dovolj. Za oljko skušamo doseči optimalne količine elementov v tleh in sicer: fosfor 10 do 20 mg / 100 g, kalij do 30 mg / 100 g tal. Za pravilno založno gnojenje potrebujemo rezultate analize tal na osnovi katerih določimo odmerke gnojil. Okvirne količine hranil na 1 ha, ob upoštevanju srednje založenosti tal, so sledeče ( na 1 ha): fosfor ( P2 O5) 150 - 120 kg, kalij (K2O) 200 - 250 kg. Analiza tal nam pove tudi vrednost pH-ja, čigar optimalna vrednost je 6 -7. Prav tako pomemben je humus v tleh, v želeni količini 2 - 4%. Čebula (Allium cepa) je ena najbolj poznanih in gojenih rastlin na svetu, ki jo prav v tem času. Od rastline uporabljamo podzemski del, ki mu rečemo čebula. Sestavljena je pravzaprav iz koncentričnih mesnatih listov bele barve, ki vsebujejo veliko sladkorjev. Zaradi tega je čebula tudi hranilna. Iz čebule se razvijejo pravi listi zelene barve. Čebula vsebuje veliko eteričnih olj, sladkorjev in vitaminov. Ze dve čebuli zadostujeta, da pokrijemo celodnevno potrebo po vitaminu C. Čebula vsebuje tudi veliko mineralov, kot na primer kalij, kalcij in fosfor. Vsebuje tudi žveplo, ki daje čebuli značilno aromo in povzroča solzenje. Čebula je dvoletna rastlina. V prvem letu se iz semena razvije rastlina, pod zemljo pa čebula. V naslednjem letu rastlina cveti. Ker pa nas zanima le podzemski del, jo gojimo le eno leto. Cvetenje čebule je zanimivo le za tiste, ki pridelujejo seme. V glavnem poznamo dve skupini čebule: rdečo, ki ima močnejši okus in je primerna kot začimba, in belo čebulo, ki je bolj sladkega okusa in je zato primernejša za surovo uporabo. Sorte obenem delimo v zgodnje in pozne. Zgodnje po navadi uporabljamo od poletja do jeseni. Posadimo jih oktobra in najbolje rastejo, ko so dnevi krajši, to se pravi v jesen-sko-zimskem času. Po navadi v manjših vrtovih za zgodnje izberemo bolj bele sorte. Pozne sorte, po navadi rdeče, pa posadimo spomladi in najbolje rastejo, ko so dnevi najdaljši, to se pravi spomladi in poleti. Primerne so za skladiščenje. Čebula se dobro prilagodi vsakemu podnebju, od hladnega do vročega. V bolj hladnih krajih gojijo le v spomladansko-poletnem obdobju. Pri nas lahko sadimo tudi v oktobru in pobiramo v maju-juniju, saj čebula vzdrži tudi do -10 stopinj. Čebula se prilagodi različnim tlom, najraje pa ima lahka mešana tla z dobro razpadlo organsko snovjo. Dobro je, da v težkih tleh poskrbimo za drenažo, posebno če čebulo gojimo v jesensko-spomladanskem obdobju. Čebuli prijajo rahlo kisla do nevtralna tla. V kolobarju naj si ne sledi sami sebi, niti rastlinam, ki pripadajo isti botanični družini, kot so česen, por, šalotka. Za gojenje čebule moramo tla dobro pripraviti. Obdelamo jih 25 cm globoko. V primeru težkih tal, kjer se bojimo, da voda zastaja, nekoliko dvignemo gredice. Če je zemlja rodovitna, čebula ne potrebuje hlevskega gnoja, kot tudi ne, če jo gojimo po kaki dobro pognojeni kulturi, kot so na primer paradižnik, paprika, bučke in podobne zelenjadnice. Le v primeru zelo ubogih tal pred sajenjem gnojimo z dobro zrelim hlevskim gnojem ali s kompostom (2-3 kg na kvadratni meter). Gnojimo tudi z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo fosfor in žveplo, z dušikom pa ne smemo pretiravati. Čebulo lahko vzgojimo iz semena, sadik ali čebulčka. Za pridobivanje čebule iz semena sejemo zgodaj jeseni ali pa spomladi, odvisno od sorte. Se-jemo v globino polovice do enega centimetra in zmerno zalijemo. Lahko tudi sejemo v lončke ali pa v večprostorne zaboje. V tem primeru sejemo po dve semeni skupaj, potem pustimo le enega. Ko so sadike visoke 15 do 20 cm in ko imajo 5 listov, jih presadimo. Gojenje čebule s sejanjem je zelo dolg proces, ki traja 6 ali več mesecev. Najbolj razširjen način gojenja čebule je sajenje čebulčkov, ki jih zlahka dobimo v prodaji. Ta način je zelo primeren za male površine. Če-bulčke sadimo od marca do začetka aprila, ali pa jeseni. Obenem je to zelo enostavno in uspeh je zagotovljen. Če sadimo na polovici marca, bomo pridelek pobirali sredi julija. Na 10 kvadratnih metrov površine porabimo približno 1 kg čebulčkov. Če-bulčke sadimo tik pod površino zemlje. Slaba lastnost je, da so v prodaji čebulčki omejeni na zelo malo sort. Med gojenjem je zelo pomembno, da zatiramo plevel, saj posebno na začetku čebula zelo počasi raste. Tudi pozneje moramo paziti na plevel. To storimo tako, da od vsega začetka rasti plevela okopavamo. Redno zalivamo, a ne preveč, do največ 20 dni pred pobiranem. Raje zalivamo manj, kot več. Čebulo lahko pobiramo tudi, ko še ni popolnoma zrela, in sicer ko listi izgubijo vodo in se povesijo navzdol. Drugače počakamo, da so listi popolnoma suhi. Povežemo jih v kite in jih obesimo, da se dobro posušijo. Tudi preden jih spletemo v kite počakamo, da se dobro posušijo. S pobiranjem začnemo v juliju, vse do septembra. Če je čebula normalno dozorela, lepo razvita in zdrava, jo lahko skladiščimo vse do junija naslednjega leta. Vlaga v skladišču naj bo čim nižja, temperatura pa na začetku relativno visoka, vendar ne nad 25 stopinjami C. Pod takimi pogoji se pridelek dobro posuši. Pozneje čebulo hranimo pri nižji temperaturi, vsekakor ne pod ničlo, drugače čebula lahko zmrzne. Prostor naj bo dobro zračen. Spomladi, ko se temperatura začne dvigati, lahko začne iz sredine čebule rasti nova rastlinica in čebula postane neuporabna. Magda Šturman NEDELJSKE TEME Člani odbora združenja MIDAS so si v Barceloni ogledali dvorano, v kateri bo potekal letošnji kongres PRIPRAVE NA KONGRES ZDRUŽENJA MANJŠINSKIH DNEVNIKOV MIDAS Državno financiranje dnevnikov v jezikih narodnih manjšin ni v nasprotju z načeli EU Bojan Brezigar Vprašanje, ali je financiranje dnevnikov, ki v državah članicah Evropske unije izhajajo v jezikih manjšin, s strani držav v skladu s konkurenčnimi določili EU, je bilo ena osrednjih tem zasedanja izvršnega odbora združenja manjšinskih dnevnikov MIDAS, ki je potekalo pred kratkim v Barceloni. Zasedanje pa je bilo tudi priprava na letošnjo občni zbor združenja, ki bo maja prav tako v katalonskem glavnem mestu, na vabilo tamkajšnje deželne vlade. Do razprave o financiranju manjšinskih dnevnikov je prišlo na pobudo Bjarneja Lonborga, urednika danskega dnevnika v Nemčiji Flensborg Avis. Danska vlada, ki ta dnevnik sofinancira s 3 milijoni evrov letno, je namreč izrecno zaprosila za informacijo, ali je tako financiranje v skladu z določili Evropske unija glede varstva konkurence. Vprašanje se nanaša na 1. odstavek 87. člena evropske pogodbe, ki prepoveduje kakršnokoli državno ali sploh javno podporo podjetjem ali tudi kakršnokoli drugačno izkrivljanje konkurence, ker bi bili taki ukrepi v nasprotju s skupnim trgom. V naslednjem odstavku pa evropska pogodba dovoljuje podpore v višini 200.000 evrov letno za največ tri leta, češ da take podpore ne bi vplivale na konkurenco trga in torej ne bi predstavljale kršitev notranjega trga. Strokovno mnenje: Podpore dnevnikom ne ogrožajo konkurenco O tem vprašanju je mednarodnopravni strokovnjak dr. Gabriel Toggenburg, ki se pri Evropski akademiji v Bo-cnu ukvarja specifično z uveljavljanjem evropskega prava na področju manjšin, na prošnjo vodstva združenja MIDAS pripravil pravno mnenje, v katerem uvodoma ugotavlja, da Evropska pogodba sama določa, da omejitve ne veljajo, kadar gre za uveljavljanje specifičnih skupnih evropskih interesov. »zaščita manjšinskih kultur in interesov manjšin pa je tak skupni interes,« ugotavlja Toggenburg. Poleg tega evropska pogodba določa, da pomoč za promocijo kulture in ohranitev kulturnega izročila ni v nasprotju z načeli o svobodnem trgu in o konkurenci, če ukrepi niso taki, da bi izrecno kršili načela o svobodnem trgu. Ob tem pa ne gre pozabiti, da se 151. člen Evropske pogodbe, ki govori o ohranjevanju kulture in izročila, ne omejuje samo na državne, nacionalne kulture, ampak ga je treba razumeti tudi kot skrb za ohranjevanje evropske raznolikosti. Po Toggenburgovem mnenju je povsem jasno, da pomoči, ki jo države zagotavljajo jezikom manjšin, ni mogoče obravnavati kot ukrepov, ki bi kakorkoli posegali v trgovske odnose med državami članicami. To je tem jasneje, kadar dnevniki v jezikih manjšin ne konkurirajo z dnevniki, ki bi v istem jeziku izhajali v drugi državi; z drugimi besedami, če se dnevniki ne pojavljajo kot konkurenca dnevnikom v državi, kjer je jezik, v katerem izhajajo, večinski jezik. Prav tako ni nobenega razloga, da bi sklepali, da Evropska komisija nasprotuje takim ukrepom. Znano je da je leta 1992 Evropska komisija odobrila državno pomoč, ki jo je britanska vlada namenila zasebni televizijski družbi, ki je proizvajala programe v valižan-skem in škotskem keltskem jeziku. V tistem primeru je komisija izrecno priznala, da je treba zaščititi programe v jezikih manjšin. Dve leti kasneje je komisija ocenila, da je treba upoštevati finančne težave krajevnih televizijskih postaj. Toggenburg torej ne vidi nobenega razloga, zaradi katerega bi komisija ne razmišljala na enak način, kadar gre za izdajanje dnevnikov v jezikih manjšin. Iz vsega tega Toggenburg v zaključnem delu svojega mnenja sklepa, da ni potrebno, da Evropska komisija izrecno dovoli državno pomoč manjšinskim dnevnikom, če slednji ne ogrožajo trgovskih odnosov med državami. Dodatno pa je upravičeno sklepati, da tudi v primeru prošnje komisiji, ali dovoli tako pomoč, država prosilka prejme ustrezno dovoljenje. Za tako sklepanje obstajajo najmanj trije razlogi: prvič, Evropska unija se je v 22. členu Listine o temeljnih pravicah sama zavzela zaščito različnosti kultur in jezikov; drugič, evropsko sodišče je v neki razsodbi zapisalo, da je zaščita manjšin upravičena težnja, ki jo države članice lahko zasledujejo, in tretjič, režim evropske pomoči priznava, da je promocija kulturnega izročila skladna z načeli konkurenčnosti. Zadnja leta evropskega integracijskega procesa, z vključitvijo posebnega odstavka v temeljne člene Lizbonske pogodbe, pa potrjujejo, da so manjšinski jeziki sestavni del tega izročila. Iz vseh teh razlogov, tako Toggenburg, je možno sklepati, da ni verjetno, da bi Evropska komisija ocenila, da je finančna pomoč dnevnikom jezikovnih manjšin v nasprotju z določili EU o svobodni konkurenci. Komisija dvakrat potrdila strokovno mnenje Da je tako, potrjujeta tudi dve stališči Evropske komisije, ki se nanašata na to vprašanje. Prvo stališče je iz leta 2004 in zadeva pomoč flamskim dnevnikom, torej dnevnikom, ki izhajajo v nizozemščini. Komisija je ocenila, da ukrep ni v nasprotju s 87. členom evropske pogodbe in pri tem izrecno navedla, da 151. člen pogodbe določa, da morajo države podpirati kulturno različnost, belgijske oblasti pa so na izrecno vprašanje komisije potrdile, da so finančne podpore namenjene kulturnemu vrednotenju jezika. Ker flamska regionalna zakonodaja časopisov ne uvršča med kulturne dobrine, po mnenju komisije ni mogoče teh ukrepov kar tako vključevati med ukrepe za podporo jezika in kulture, lahko pa jih ocenjuje kot dovoljene ukrepe za razvoj nekaterih dejavnosti v nekaterih regijah, kadar te dejavnosti ne vplivajo na razmere na skupnem trgu. Po mnenju komisije podpore flamskim časopisom ustrezajo tudi splošnemu načelu pluralizma, ki sodi med temelje Evropske unije, promocije jezikovne različnosti, načelom Listine o temeljnih pravicah EU in ohranitvi pluralnosti informiranja. Zato je komisija, tudi ob upoštevanju, da je šlo v tem primeru za zelo skromne prispevke, ocenila, da ti finančni prispevki niso v nasprotju s 87. členom Evropske pogodbe. Drugo stališče iz leta 2008 zadeva Finsko. Gre za specifične ukrepe podpore tiske dnevnikom v švedskem jeziku; namenjena je izdajanju, tiskanju in distribuciji dnevnikov, ki izpolnjujejo vrsto pogojev, med drugim, da brezplačno delijo največ 30 odstotkov naklade, da z lastnimi dohodki ne krijejo vseh izdatkov in da založniki ne izplačujejo nikakršnih dividend. Leta 2007 je bilo te podpore deležno 17 časnikov, skupno pa je znašala 6,1 milijona evrov. Isti zakon vsebuje tudi določila o podporah glasilom političnih strank. Prispevki lahko krijejo največ 40 odstotkov stroškov za izdajanje dnevnika. Tu je komisija ugotovila, da gre dejansko za podporo švedskemu jeziku in kulturi, ki je na Finskem manjšinska. Učinki te podpore niso v nasprotju s splošnimi evropskimi interesi in z načeli svobodnega trga. Tu komisija opozarja, da izhaja največji dnevnik v švedskem jeziku v nakladi 15.000 izvodov, medtem ko največji dnevnik v finščini izhaja v nakladi 400.000 izvodov, največji regionalni finski dnevnik pa v nakladi 100.000 izvodov. Pomoč švedskim dnevnikom, glede na te številke, ne ogroža konkurence in torej ni v nasprotju z načeli svobodnega trga. Poleg tega je ta pomoč nujna, da dnevnik v švedskem jeziku še naprej izhajajo; ker je švedsko govoreča skupnost majhna, je njihova možnost, da pridobijo več oglasov, zelo omejena, prav tako pa ne morejo bistveno povečati svoje naklade. To pomeni, da je državna podpora pogoj, da ti dnevniki sploh obstanejo pri življenju Zato je Evropska komisija ugotovila, da tako financiranje manjšinskih dnevnikov ni v nasprotju z evropsko pogodbo in da teži k doseganju splošnih interesov Evropske unije. Ker pa so ukrepi Finske časovno omejeni do leta 2012 je komisija Finsko zavezala, da v primeru sprejetja novih ukrepov slednje predhodno uskladi s komisijo. Vsa ta stališča je odbor združenja MIDAS sprejel z olajšanjem, kajti skoraj vsi dnevnik, ki so včlanjeni v združenje, prejemajo podpore iz javnih sredstev: od držav, od dežel in krajevnih oblasti ali od drugih javnih ustanov. To vprašanje se je namreč že nekajkrat postavljalo na zasedanjih in seminarjih in prav morebitni skupni nastop v odnosu z evropskimi oblastmi je bil ob koncu prejšnjega stoletja eden izmed razlogov za ustanovitev združenja. Nedelja, 29. marca 2009 1 7 Številni dnevniki v finančnih težavah Sicer pa je slika dnevnikov v manjšinskih jezikih dokaj zaskrbljujoča. Na seji v Barceloni so pregledali stanje v nekaterih dnevnikih in ugotovili, da je padanje naklade in drsenje v izgubo dokaj splošen pojav. Madžarski dnevnik na Slovaškem Uj Szo je letos izgubil del državne podpore in sedaj od države prejema skromnih 30.000 evrov. Kljub krizi nso v prvih dveh mesecih letošnjega leta povečali število oglasov, padla pa je prodaja. Uvedli so spletno stran, od katere pa nimajo nobenih prihodkov. Padec naklade je posledica izdajanja slovaških brez-plačnikov, ki ljudem zagotavljajo osnovne informacije, in pa tudi splošne recesije ter naraščanja brezposelnosti tudi med pripadniki madžarske manjšine. Povečal se je tudi pritisk na madžarsko manjšino: tako so v novih učbenikih za madžarske šole krajevna imena izpisali samo v slovaščini. Danski dnevnik v Nemčiji Flens-borg Avis je bil lansko leto zelo uspešen; leto 2008 je bilo finančno najboljše v njegovi zgodovini, v prvih dveh mesecih letošnjega leta pa je število oglasov padlo za približno 5 odstotkov. To je splošen trend v Nemčiji in na Danskem, kjer so nekateri dnevniki izgubili tretjino naklado in so odpustili na stotine novinarjev. Katalonski dnevnik Regio 7 iz Manrese je izgubil nekaj naklade, za leto 2009 pa predvidevajo - zaradi padca oglasov in naklade - 20 do 25-od-stotni padec v primerjavi z lanskim letom. Gre za splošen pojav v Španiji, kjer so nekateri dnevniki celo naprodaj, pa tudi najbolj razširjen dnevnik El Pais bo letos utrpel izgubo. Katalonski dnevnik Berria je lansko leto zaključil s 45.000 evri dobička, medtem ko so imeli leta 2007 150.000 evrov dobička, predvsem zaradi manjšega oglaševanja. Negativni trend se nadaljuje in letos predvidevajo 200.000 evrov izgube. Švedski dnevnik na Finskem Va-sabladet je lansko leto utrpel 25-od-stotno izgubo in je moral odpustiti 8 uslužbencev. Svojo dejavnost poskušajo popestriti s spletno stranjo, pripravljajo pa tudi tednik, ki bo skupen vsem dnevnikom grupe Vasabladet (s skupno naklado 130.000). S tem projektom se ukvarja 8 novinarjev, dve osebi pa skrbita za reklamo in prodajo. Celo južnotirolski Dolomiten občuti recesijo, ki so jo zaznali med septembrom in novembrom lanskega leta; decembra so v predbožičnem času stanje popravili z večjim dotokom od oglaševanja, v letošnjem letu pa so za 20 odstotkov skrčili obseg prilog. Priprave na kongres Govorili so tudi o drugih vprašanjih; med temi velja omeniti, da je predstavnik katalonske deželne vlade sporočil, da še ne more potrditi, da bo Katalonija tudi letos zagotovila turistične oglase v vseh manjšinskih dnevnikih izven Španije, kot je to naredila lansko leto. Letošnji kongres združenja bo, kot rešeno v Barceloni od 14. do 17. maja. Glavna tema kongresa bodo finančne podpore manjšinskim dnevnikom, sicer pa bodo predstavniki katalonskih medijev predstavili tisk v katalonskem jeziku. Kot v prejšnjih letih bodo tudi letos podelili nagradi Otto von Habsburg in Aron Ballo. Nagrado Otto von Habsburg namenjajo novinarju vsedržavne-ga dnevnika, ki v svojem pisanju v pozitivni luči izpostavlja vprašanje manjšin v lastni državi, nagrado Aron Ballo pa novinarju manjšinskega dnevnika za obravnavanje problematike drugih manjšin v Evropi. Nagrado Otto von Habsburg so doslej prejeli nekateri znani novinarji velikih evropskih dnevnikov, dva od njih specifično za pisanje o slovenski manjšini: Margarethe Ko-peinig za pisanje o koroških Slovencih v dunajskem dnevniku Kurier in Gia-nantonio Stella za obravnavanje slovenske manjšine v Italiji v dnevniku Corriere della sera. Imen letošnjih nagrajencev že niso objavili. Med drugim bodo letos tudi volitve predsednika in nekaterih članov odbora. Za predsednika je edini kandidat dosedanji predsednik, odgovorni urednik južnotirolskega dnevnika Dolomiten Toni Ebner. Št. 149 u .M. osebna izkaznica Ime: Moški pevski zbor upokojencev iz Brega Kraj in datum rojstva: Boljunec, 16.3.1989 Naslov: sedež društva France Prešeren (Občinsko gledališče France Prešeren) v Boljuncu Dejavnosti: nastopajo na raznih občinskih prireditvah, redno sodelujejo na reviji Primorska poje Moški pevski zbor upokojencev iz Brega na pragu dvajsetletnice delovanja Tokrat smo se odpravili v Boljunec na vaje Moškega pevskega zbora upokojencev iz Brega, da nam orišejo delovanje zbora. zbor? Kdaj in s kakšnim ciljem je nastal vaš ? Zbor je nastal v Boljuncu leta 1989. Že aktivna moška zbora, MoPZ Valentin Vodnik iz Doline in MoPZ Fran Venturini iz Domja, ki delujeta še danes, sta bila sestavljena iz mlajših pevcev. Glede na to, da so se razne prireditve ob spomenikih oz. svečanosti odvijale v jutranjih urah, se jih zbora nista mogla udeleževati zaradi službenih odbveznosti. Zato so se združili upokojenci/člani obeh zborov pa tudi zunanji ljubitelji petja. Na začetku je zbor štel samo 12 članov, sedaj pa jih ima kar 28. Kakšne skladbe uvrščate v svoj repertoar? Repertoar zbora je kar obširen, izbirajo pesmi za vse priložnosti. Prepevajo slovenske, italijanske, narodne, furlanske, pogrebne in borbene pesmi. Kdo so bili predsedniki in dirigenti zbora in kdo ga vodi danes? Predsednikov ni bilo. V prvih časih je bil za zbor odgovorna oseba gospod Miro Žer-jal, steber pevskega zbora. Zelo se je zanimal za njegovo delovanje in je v negativnem obdobju rešil težave; tako je zbor iz dvanajstih članov prišel na 28. Sedaj odgovorne osebe ni, odločajo vsi, so složni in se nikdar ne skregajo. Prvi dirigent zbora je bil Cveto Marc, ki ga je vodil malo časa. Celih enajst let mu je sledil Anton Glavina. Danes vodi zbor že osmo leto Ivo Križmančič. Kako poteka vaše delovanje in na katerih pomembnejših prireditvah sodelujete? Vaje potekajo enkrat tedensko in sicer ob petkih zvečer. Vsak 25. april in za praznik vseh svetih nastopajo pri glavnem občinskem spomeniku v Dolini. Udeležijo se tudi kome-moracij pri spomeniku v Boljuncu. Celih deset let sodelujejo na reviji Primorska poje. Odzovejo se raznim povabilom; pred kratkim so na povabilo Društva slovencev miljske občine gostovali v domu upokojencev v Miljah. Pred dvema letoma so se udeležili koncerta v Kočevju na povabilo tamkajšnjega zbora. Katera je povprečna starost članov/pevcev in od kod v glavnem prihajajo? Nekateri pevci so istočasno člani MoPZ Valentin Vodnik in MoPZ Fran Venturini in prihajajo iz dolinske, miljske in tržaške občine. Povprečna starost pevcev je 73 let. Skupaj pa štejejo kar 2043 let! Zbor slavi letos dvajsetletnico delovanja. Člane druži ljubezen do petja, vsi pojejo 30-40 let. Radi zahajajo na vaje, v glavnem so vsi prisotni in tudi točni. Glavni cilj zbora je seveda druženje. Ob priložnosti se člani Moškega pevskega zbora zahvalijo odboru SKD France Prešeren, ki jim vsako leto nudi prostor za vaje v Občinskem gledališču France Prešeren v Bo-ljuncu. agenda- agenda - PRIMORSKA POJE 2009 Prosimo pevce in predsednike zborov, da sproti sledijo morebitnim spremembam na razporedu zborov, ki je objavljen na www.zpzp.si . ZBORI ZSKD, KI BODO NASLEDNJI KONEC TEDNA NASTOPILI NA KONCERTIH PRIMORSKE POJE 2009: Petek, 3.4.2009 ob 20. uri, Zagreb, mala dvorana v domu V. Lisinski Nonet Primorsko, Mačkolje Sobota, 4.4.2009 ob 20. uri, Cerkno, osnovna šola MoPS Skala Gabrje, Sovodnje ob Soči MePZ Slovenec-Slavec, Boršt-Ricmanje Oktet Odmevi, Zgonik Sobota, 4.4.2009 ob 20.30, Opčine, Prosvetni dom MePZ Igo Gruden, Nabrežina Nedelja, 5.4.2009 ob 17. uri, Idrija, osnovna šola TPPZ Pinko Tomažič, Trst ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na koncerta revije PRIMORSKA POJE 2009 Nedelja, 29. marca 2009 ob 17. uri Milje, Občinsko gledališče Giuseppe Verdi (Ul. San Giovanni 4) Nastopajo: ŽePZ Pristan, Koper ŽeVS Jezero, Doberdob MoPS Košana, Pivka MePZ Pod lipo, Špeter DePZ Plejade, Ajdovščina MePZ Primorje, Ajdovščina MePZ Sontius, Nova Gorica Sobota, 4. aprila 2009 ob 20.30 Opčine, Prosvetni dom Nastopajo: MePZ Faros, Piran DePZ Mavrica, Postojna MePZ Duri, Ajdovščina MoPZ Tabor, Lokev MoPZ Mirko Filej, Gorica MePZ Igo Gruden, Nabrežina KUD Oktet Castrum, Ajdovščina ZANIMIVO ZA PEVCE IN DIRIGENTE USCI razpisuje tečaj GLAS IN OBVLADANJE TELESA, ki bo potekal maja, junija in septembra 2009 v Li-njanu. Rok prijave zapade 10. aprila 2009. Ostale informacije nudi ZSKD. PREDSTAVITEV NOVE PUBLIKACIJE V VIDMU Inštitut za slovensko kulturo in Oddelek za jezike in civilizacije srednje-vzhodne Evrope vabita na predstavitev publikacije MI SMO TU, SLOVENSKA JEZIKOVNA SKUPNOST V VIDENSKI POKRAJINI v četrtek, 2.4.2009 ob 17.30 v dvorani Politi na Oddelku za jezike in in civilizacije srednje-vzhod-ne Evrope Univerze v Vidmu (Ul. Zanon 6). Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta aorica@zskd.ora Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta reziia@zskd.org Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik Tečaj javno nastopanje in komunikacija Tečaj je namenjen predsednikom in članom društev, zaposlenim in vsem, ki se dnevno srečujete s sodelovanjem v intervjujih, z vodenjem predstavitev, s predavanji, z vodenjem pomembnih sestankov, govori pred publiko, drugimi nastopi in se pojavljate na TV. Tečaj bo trening, ki vam bo pomagal izpiliti vaše nastope v javnosti in posredoval nasvete o tem, kako izboljšati komunikacijo in vodenje! Program vodi Vladimir Vodopivec, univ. dipl. biolog, strokovnjak za znanstveno komuniciranje, kongresno organizacijo, projektiranje in organizacijo dogodkov na mednarodni ravni. Predavanja se bodo odvijala v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. San Francesco 20 (II.nadstropje) z naslednjim razporedom: sobota, ponedeljek, sreda, sreda, sobota, ponedeljek, 4.4.2009 6.4.2009 8.4.2009 15.4.2009 18.4.2009 20.4.2009 (9.00-13.00) (18.00-20.00) (l8.00-20.00) (18.00-20.00) (9.00-13.00) (18.00-20.00) Info: ZSKD, Ul. San Francesco 20 - Trst, tel.: 040 635626, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. Prijave sprejemamo do petka, 3. aprila. glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 6/III Brittnov Mali dimnikar s Kvartetom Glasbene matice Ob šestdesedetnici prve uprizoritve je otroška opera Mali dimnikar Benjamina Brittna prvič zaživela v Trstu s prizadevanjem tržaške Glasbene in zborovske Akademije ter s sodelovanjem opernega gledališča Verdi. Opero, pri kateri so sodelovali tudi člani kvarteta Glasbene matice Žarko Hrvatič, Stefano Iob, Bogomir Petrač in Peter Filipčič, so premierno uprizorili včeraj v dvorani Tripcovich v Trstu, danes ob 11.00 pa bo na sporedu ponovitev predstave. Pobudnica, koordi-natorka in avtorica scenske priredbe je priznana zborovodkinja Maria Susovsky: Projekt je nastal na mojo pobudo kot uresničitev želje, ki se je prebudila pred desetimi leti in zrcali mojo življenjsko in strokovno usmeritev, da približujem otrokom glasbo in gledališki svet. Britten je posvetil opero ravno otrokom in jih povezal v izvedbi z odraslimi pevci in tudi s publiko, ki ima aktivno vlogo. Nastala je leta 1949 po resnični zgodbi s sporočilom, ki poudarja večno aktualno solidarnost do otrok. Mali dimnikar je opera, ki nosi pomembno družbeno in človekoljubno sporočilo. Kako ste ga posredovali? Adaptacija se dotakne izvirnika z velikim spoštovanjem. Smatram namreč, da vsak avtor napiše vse, kar je potrebno in da je interpretacija izvajalca edina upravičena nadgraditev. Edino, kar sem si dovolila narediti je to, da sem v nekaterih prehodih podvojila zbor „publike" z zborom na odru, ki deluje kot vodilni element zborovskega izvajanja in obenem evidentira najpomembnejše trenutke, da bi vsebine prišle najbolj do izraza. Zgodba se dogaja v letu 1810, a je žal vedno aktualna: govori o revščini, o izkoriščanju otrok, o pomenu solidarnosti. Delo predvideva ob petju tudi besedo; pravzaprav Mali dimnikar je zaključni del širše predstave z naslovom »Naredimo opero!«, ki se v prvem delu odvija v gledališkem stilu z igralci oz.pevci, ki se dogovarjajo o uprizoritvi opere. Sam Britten je že predvidel črtanje tega uvoda; navadno se izvaja samo prolog, v katerem dirigent vadi nekatere dele s publiko. Naša publika bodo tudi učenci raznih tržaških osnovnih in srednjih šol, ki bodo aktivno sodelovali in jih režija predstave vključuje kot sestavni del celote. Za govor smo uporabili tekst v prevodu Alfei-Santi, da bi vsebine bile jasne tudi za publiko, ki ne obvlada angleščine. Kdo sestavlja zasedbo? Vsi instrumentalisti živijo in delujejo v tržaškem okolju. »Orkester« sestavljajo dva pianista na klavir štiriročno, godalni kvartet in tolkala. Britten je že opozoril izvajalce, ko je napisal »Parti niso enostavni!«. Med instrumentalisti, ki so navdušeno pristopili k projektu, so člani kvarteta Glasbene matice, katerih se tudi iz prijateljskih razlogov posebno veselim. Pevci, tako solisti kot člani zbora, izhajajo iz bivših in sedanjih vrst zbora Piccoli Cantori della Citta di Trieste. Dirigentska taktirka je zaupana Cristini Semeraro. Scene je podpisal Pier Paolo Bi-sleri. Projekt je nastal v tesnem stiku s tržaškimi šolami. Povabili smo šole, ki kažejo poseben posluh do glasbe; v prvi vrsti nižjo srednjo šolo sv.Cirila in Metoda, kjer deluje glabeni laboratorij. Skupaj bo sodelovalo pet šol, se pravi okrog 260 učencev. Odziv je bil takojšen in zelo pozitiven. Šole so bile vabljene tudi, naj se preprosto udeležijo kot publika; včeraj dopoldne je bila odprta generalka namenjena izključno šolski publiki. Voščilo goriške Glasbene matice ob stoletnici Tudi goriška Glasbena matica se bo pridružila praznovanju stoletnice ustanovitve tržaške slovenske glasbene šole s prireditvijo, ki jo bodo učenci in profesorji predstavili v sredo, 8. aprila ob 18.uri v Kulturnem domu v Gorici. Avtorica in koordinatorka tega dogodka je dejavna in ustvarjalna pedagoginja Jana Drasič, ki si je tudi tokrat zamislila prireditev v duhu združevanja čim večjega števila učencev vseh starosti. Vezna tema je tokrat predstavitev življenja znotraj šole Glasbene matice z vsemi učnimi predmeti. Prireditev presega meje običajnega nastopa in omogoča v koherentni celoti nastopanje začetnikov kot tudi starejših učencev, kot so v tem primeru pevci in instrumentali-sti oddelka za jazz in zabavno glasbo. Otroci ustvarjajo vezno nit s petjem in igranjem ter uvajajo v predstavitev posameznih glasbil in predmetov. Pesmice je napisala Jana Drasič, s sodelovanjem nekaterih učencev. Zvrstili se bodo solistični, komorni in zborovski nastopi, pri katerih bo kot posebni gost sodeloval jazz bend oddelka za jazz in zabavno glasbo. Diplomirati v italijanskem okolju a »s slovensko oznako« Jagodo Kjuder o raziskavi na eksperimentalnem trieniju »Glasbena matica v Trstu in njeni pedagogi od leta 1909 do leta 1927« je naslov diplomske naloge, s katero je prof. Jagoda Kjuder zaključila lani eksperimentalni trienij za akademsko izobraževanje prve stopnje na področju glasbene didaktike. V prihodnjem mesecu bo pedagoginja dopolnila tudi študij na bieniju violine, ki je bil od začetka glavni cilj njenega izpopolnjevanja: Že več let sem pričakovala možnost izpopolnjevanja na bieniju didaktične smeri. Smer ni bila še aktivna, ko sem se vpisala na trienij, a sem vedela, da bo samo stvar časa in da bom lahko izkoristila nekatere izpite trienija tudi za nadaljevanje v bieniju in tako se je tudi zgodilo. Zato sem lahko dopolnila študij v enem letu in bom kmalu podala svoj drugi diplomski izpit. Stopiti v učilnico kot učenec po letih profesionalnega pedagoškega udejstvova-nja ni verjetno vsakdanja izkušnja. Odločitev je posledica zelo negativne preizkušnje, ki smo jo prestali vsi profesorji Glasbene matice. Pred leti je ustanova zaradi hude finančne krize odpovedala službo vsem profesorjem: ko je šola dobila sredstva za nadaljevanje, smo morali opraviti natečaj za ponovni vstop v učni kader, kar je bilo seveda precej šokantno predvsem za osebe, ki so bile že veliko let v službi. Mesto ni bilo zagotovljeno in to nas je obdalo z občutkom negotovosti. Ta je bil glavni razlog, da smo se nekateri po reformi odločili za trie-nij, da bi si tudi na papirju zagotovili strokovno izobrazbo, s katero bi lahko zaščitili naše delo. Tako smo prestopili prag kon-servatorija ob naših učencih, ki opravljajo izpite. Za nekatere je bila težka izkušnja, saj si pred razredom lahko zelo ranljiv. Osebno me je veselilo, da sem postala v določenem smislu sovrstnica naših učencev in korepeti-torjev, saj se z njimi počutim najlepše. Kako je prišlo do izbire teme za diplomsko nalogo? Na konservatoriju Tartini sem ugotovila, da v glavnem profesorji ne poznajo naše slovenske in glasbene kulture. Nekateri prihajajo od zunaj, a tudi Tržačani nas ne poznajo; nekateri niso nikoli bili v Ljubljani in meni je bilo neverjetno, da celo glasbeniki, ki učijo že vrsto let, niso poznali naših glavnih skladateljev. Zato sem od začetka urejevala programe za izpite s »slovensko oznako«. Istočasno se je tudi meni ponudila prilika, da se poglobim v slovensko glasbeno kulturo. Moji izpiti so bili prepojeni s slovensko tematiko: pri zgodovini glasbe sem na primer obravnavala gregorijansko petje na slovenskih tleh, naslednje leto pa Academio La-bacensis v povezavi z italijanskimi akademijami, kasneje sem se ukvarjala z delom Vasilija Mirka. Zato je čisto naravno, da je tudi moja teza obravnavala slovensko tematiko, oz. snov, ki je bila zelo malo raziskana. Kateri so viri raziskave? Največji poznavalec zgodovine Glasbene matice je naš bivši ravnatelj dr. Gojmir Demšar, zato sem najprej prebrala vse, kar je o tem napisal in ga osebno spraševala. Dokumente iz tistega obdobja sem lahko prebrala na odseku za zgodovino v Trstu, kjer sem našla zapisnik sej od leta 1909 do leta 1923. To branje me je neverjetno očaralo; zapisovali so potrebo po udobnejših prostorih, po kakovostnem učnem kadru in orkestru. Zanimivo je na primer, da je Srečko Kumar že leta 1923 predlagal, da bi Glasbena matica pridobila status konservatorija. Iskala sem tudi članke časnika Edinost o otvoritvenem večeru ob ustanovitvi. Na oddelku za glasbo ljubljanskega NUK-a sem dobila največ podatkov, saj so potomci nekaterih učiteljev izročili dokumente ustanovi. Na poseben način sem se posvetila biografijam 26. učiteljev Glasbene matice in sem opravila statistiko s podatki o njihovi formaciji in delu. Mnogi so imeli učiteljsko izobrazbo; naš prostor je bil namreč vedno pod pritiskom večinskih narodov, zato je bila edina garancija za obstoj ravno kultura, v širšem smislu. Ko je šola na tiho zaprla vrata leta 1927, je velika večina učiteljev zapustila ta prostor. Za nekatere se je začela trnjeva pot. Raziskava dopolnjuje pomanjkljivo področje s podatki o slovenski komponenti tržaške zgodovine, ki jo tudi Slovenci premalo poznamo. Komu je namenjena? Tezo sem v prvi vrsti namenila vsem italijanskim učiteljem in glasbenikom. Želela sem postaviti našo šolo, o kateri se je vedno premalo pisalo, v okvir splošnega dogajanja tistih let. Prepričana sem, da je bilo do sedaj preveč teme okrog naše zgodovine. Zato je raziskava posvečena tudi vsem učencem Glasbene matice; želela bi, da bi njihov program zgodovine glasbe obsegal tudi poglavja o naši zgodovini, učiteljih, načrtih. Tezo sem napisala za italijanski svet, a ne bo škodilo, če jo bodo prebrali tudi naši Slovenci. Zdaj pišem učbenik za violiniste-za-četnike, pri katerem uporabljam čim več slovenske literature in upam, da ne bo ostal samo v naših rokah. Kako bi lahko primerjali, če je sploh mogoče, status in delovanje Glasbene matice v tistih letih z rezultati stoletnega razvoja, ki jih doživljamo danes? Glasbena matica je bila v tistem času precej slabo upoštevana v italijanskem ambientu. Smo bili zelo izolirani in skoraj nismo imeli stikov. Danes je integracija neprimerljivo boljša, kljub temu pa naša šola še čaka na priznanje s strani konservatorija. Troletni študij je verjetno nekoliko spremenil vaš odnos do poučevanja. Prepričana sem, da te tovrstni študij izboljša. Vsaka snov, ki sem jo obravnavala, mi je bila zelo pri srcu in sem delala z velikim veseljem. Učenje je postalo nuja, potreba, saj je to sploh cilj pedagogije. Odločila sem se iz potrebe, zaradi dokumentov, izkušnja pa me je nedvomno obogatila. Učencem globalno podajam nasvete, še posebno pa sem postala občutljiva na trenutke, ko se moram umakniti in pustiti učenca, da sam nadaljuje svojo pot. Želela bi, da bi Glasbena matica znala ovrednotiti delo vseh teh učiteljev, da bi posodobila svoje programe in nakazala smer za izobraževanje učnega kadra. Naša šola lahko postane biser, ker ima tradicijo in potencial, veliko izkušnjo v pedagogiki, predvsem z najmlajšimi; zato potrebuje dolgoročne načrte, jasne cilje in vizijo lastne vloge. Tadeja in Janoš srebrna na Temsigu Dva učenca tržaške Glasbene matice, harfistka Tadeja Kralj in kitarist Janoš Ju-rinčič, sta prejela srebrni plaketi na Republiškem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov Temsig. Na letošnjem tekmovanju, ki sledi predhodni selekciji na regijskih tekmovanjih po Sloveniji, je od 16. do 20. marca nastopilo 477 mladih glasbenikov, ki so jih strokovne žirije ocenjevale na selekcijah v Velenju, Celju, Žalcu in Lju- bljani. Učenka prof. Jasne Corrado Merlak je nastopila v 2.a kategoriji (letniki 1992-93). Prejela je 94,33 točk in je bila najvišje ocenjena tekmovalka svoje kategorije (prva nagrada ni bila podeljena). Učenec prof. Marka Ferija pa je v 2.b kategoriji (letniki 1990-91) prejel 90,00 točk in srebrno priznanje. slednjem letu me bo mentorica morda prijavila na mednarodno telj^J~%__ proti Italiji. Nad našimi kraji je ciklonsko območje z vremensko fronto. Z vetrovi južnih smeri k nam priteka topel in zelo vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 198.29 Dolžina dneva 12.38 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.40 in zatone ob 23.22 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv močno obremenilen. Veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi bolezenski znaki. Spanje v noči na ponedeljek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 6.12 najnižje -49 cm, ob 12.17 najvišje 20 cm, ob 17.38 najnižje -21 cm, ob 23.59 najvišje 48 cm. Jutri: ob 6.45 najnižje -45 cm, ob 12.58 najvišje 11 cm, ob 17.52 najnižje -10 cm, ob 0.15 najvišje 39 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje C. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................580 Vogel.................350 Kranjska Gora.........60 Krvavec..............280 Cerkno...............150 Rogla.................160 Mariborsko Pohorje . .80 Civetta...............250 Piancavallo..........390 Forni di Sopra........310 Zoncolan ............360 Trbiž..................260 Na Žlebeh ...........640 Mokrine..............330 Podklošter...........170 Bad Kleinkirchheim .170 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 7/11 TOLMEČ O 6/10 m;s