Leto XXIV., št 252 Po?tmoa plačana y gotovini Postgebiiht bat bezahit Ljubljana, petek i. novc^žra UpravruStvoi Ljubljana, Puccinijeva ulica i Telefoo it. 31-22. 31-23, 31-24 tnseniuu oddelek: Liubljana, Puconijeva ali* ca 5 — Telefon to. 31-25. 31-26 Podružnica Noto mesto > Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije to inozemstvo: UPI S. A-. M3LANO Računi: za Ljubljansko pokrajino pn poštno čekovnem zavodu St. 17.749, za ostale krajt Italije; Servizio Cond. Cort. Post. No 11-3118 Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica S t. & Telefon št- 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo Zahe Verteidigung nordostlkh Bruegge Feindlandungen im Raum von Vlissing Vogesen — JErfolgreiches Stosstruppun itaiien — Saloniki ungehindert vom Fei zvvischen Donau und The Aus dem Fiihrerhauptquartier, 1. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Unsere Briickenkopfbesatzung nordost-lich Bruegge verteidigte sich mit ausser-ster Ziihigkeit gegen die mit Panzern an-greifenden Ranadier. I n den heutigen Vormittagsstunden lan-dete der Feind von Seestreitkraften unter-stiitzt iin Raum von Vlissingen. Um Stadt und Hafen \vird erbittert gekampft. In Nordbrabant setzte der Feind auf der gesamten Front zvvischen der Insel Tholen und dem Raum ostlich Oosterhout seine starken Panzerangriife fort. Sie seheiterten a m erbitterten Widerstand unserer Truppen. Nur im Raum Gertruidenberg konnte der Feind einige Kilometer nach Norden vordringen. Vorpostenboote versenkten vor der nie-derlandischen Kiiste ein britisehes Schnell-boot und beschiidigten ein vveiteres. Seit fast zwei Monaten versuehen die Amerikaner und ihre franzosisehen Hilfs-truppen unsere Front in den VVestvogesen zu durchstossen. Auch gestern griffen sie nordlich Baccarat und ostlich Rambervil-lers konzentriseh an, um einen vorsprin-genden Stellungsbogen aus unserer Front herauszubrechen. Unter starkem Einsatz von Panzern gelang es franzosisehen Truppen in Baccarat einzudringen. Sie verloren dabei aber durch unsere entsehlossene Abvvehr naeh vorlaiifigeu Meldungen 24 Panzer und Panzerspahvvagen. In den Wiildern ostlich Rambervillers blieben die feindlichen Angriffe liegen. Auch die im Ein-bruehsraum vvestlich St. Die angreifenden Nordamerikaner vvurden abgevviesen. Die Besatzung der Festung Lorient zer- i schlng feindliche Vorstosse und ervveiterte durch Gegenangriffe ihr Vorfeld bis iiber die Stadt St. Helene hinaus nach Norden und Osten. Sie maehten dabei Gefangene und erhebliehe Bente. Italienische Alpini beseitigten in Mittel-italien einen Einbruch im Raum von Ca-steluuovo und brachten bei einem erfolg-refeh »»n Stosstruppunternehmen zahlreiche Bri, dlianer als Gefangene ein. West!ioh Imela vvurde der Feind von einem vvichti-gen Hohengelande gevvorfen. Britische Vor- en — Heftige Kampfe in dem West-ternehmen italienischer Alpini in Mittel-nde geraumt — Harte Kampfe mit dem iss vordringenden Feind stosse nordostlich Forli seheiterten bereits im Feuer unserer Vorposten. Im Zuge unseier Absetzbevvegungen auf dem Balkan vvurde Saloniki ungehindert vom Feinde geraumt. In den beiden Haupt-kampfraumen Priština und Kraljevo seheiterten zahlreiche biilgarische und bolsche-vvistisehe Angriffe. Vor unseren Gegenan-griffen verliessen bulgarisehe Verbande fluchtartig das Gefechtsfeld und liessen eine Gebirgsbatterie in unserer Hand. In Kroatien vvurde der Raum zvvischen der mittleren Drau und der Save durch kroatisehe Verbande von Banden gesiiubert. Im Raum von Kecskemet sind harte Kampfe mit den zvvischen Donau und Theiss vordringenden Feind im Gange. Schiacht-llieger unterstiitzten die Truppen des He-eres und fiigten den Sovvjets hohe Ausfalle an Panzern und Falirzeugen zu. An der slovvakischen Ostgrenze und in den Ost-Beskiden vvehrten deutsche und un-garisehe Truppen zahlreiche sovvjetische Einzelangriffe ab. Nordlich VVarschau zersehlugen unsere Truppen mehrere feindliche Angriffe und Bereitstellungen. Die Kampfe des Vortages beiderseits Ostenburg vvaren fiir die Bol-schevvisten besonders verlustreicli. Der An-sturm von seehs Scliutzendivisionen und zahlreichen Panzerverbšinden scheiterte. 81 sovvjetische Panzer und 96 Geschiitze vvurden vemichtet. Daraufhin liess die feindliche Angriffstatigkeit gestern nach. Die Kampfe in Kurland nahm°n noch an Harte zu. Unsere Truppen setzten dem-vanhalten-den Ansturm der Bolsclievvisten s;idost?ich Libau und im Raum von Autz ziihen VVi-derstand entgegen und verhinderten in erbitterter Abvvehr auch gestern alle Durch-bruehsversuehe. In den lrtzten drei Tagen vvurden in diesem Raum in Luftkampfen und durch Flakartillerie der Luftvvaffe 142 sovvjetische Flugzeuge abgeschossen. In Finnland verliefen unsere Marsch- und Absetzbevvegungen planmassig. Ein bol-schevvistisches Bataillon, das an d°r Eis-meerstrasse nodostlich Ivalo angriff, vvurde zersprengt.' Britische Terrorflieger vvarfen am Tage Bomben auf rheinisches Gebiet und griffen in der Nacht Koln und Hamburg an. Verblssener deutscher Widerstand m flor Feindliche Kraftegruppe vvestlich Breda rikanisehe Flugzeuge im Oktober abmalem Raum inuner noch verbissenen VViderstand. Auf der zum grossen Teil iiberfluteten Insel VVaicheren stehen unsere Grenadiere in heftigen Gefeehten mit dem Feind, der auch im VVesfteil der Insel landete. Erneute Versnche der Kanadier, sich von Siid-Beveland aus den Zngang naeh Waleheren zu erzvvingen, vvurden zerschlagen. An der unteren Maas hat die Kampftii-tigke.it eitvvas nachgelassen. In ihren Briickekopfstelhingen vvieson unsere Divisionen feindliche Panzerangrif-fe ab. Westlich Breda vvurde eine feindliche Kraftegruppe abgesclinitten. Sie geht ihreT V»Ttiichtung entgegen. -Schncllboote torjiedierten in der vergan-genen Nacht im Seegebiet vor Ostende zvi ei britische Naehschubdaniper mit zusammen 5000 BRT. Mit dem Untergang eines dieser Schiffe ist zu reehnen. Durch Vorposten- und Minensuchboote vvurtlen ausserdem vor der Niederlandischen Kiiste erneut zvvei biritisehe SchneUboote versenkt, ein drittes in Brand geschossen und zvvei weitere beschatligt. In dCT Schelde-Miin-dung versenkten unsere Sprengboote einen Munitionsdampfer mit 2000 BRT und zvvei weitere feindliche Kriegsfahrzelige. Beiderseits Stolberg braclien Angriffe nordamerikaniseher Batafllone in unserem Feuer zusammen. ostlich Pont-a/-Moussons sowie in den Viildern beitlerseits Baccarat entvviekeKen sich auf breiter Front heftige Kiimpfe. F/rstt naeh wechselvolIem Ringen und er. heblichen Panzerverlusten konnte der Feind einigen Geliindegevvinn erzielen. Im Wald von Mortagne vvnrden seine Angriffe zerschlagen. Aus MitteHtalien wird mir beiderselSige Aufkliiriingstatigkeit vor allen in den Kii-rfenabschnitten gemeldet. Die Bt>satzung vom Piscopi vvestlich Rho-dos siiubert«' die Insel vom Feind. Auf Miloš danem die Kiimpfe an. Nach Landung engliseher Truppen und k^nimimistischer Bfsndenkrafte an der dal-mallnische VVesltituste bei Split, Metkovic und Dubrovnik setzten sich unsere Siche-runsrsverbande befehlsgemass auf vorbe-reitete Bergstellungen im Kiisitenstreifen ab. Im miScieren Balkan zersehlugen unsere Truppen erneut bulgarisehe Angriffe ostlich des Vardar-Tales ivid im Raiun von Priština. Die Bulgaren erliften blutige Ver>is-ste. Auch hoJschevrisiische Angriffe nn Tal der wes'lichen Mora va blieben ehne Frfelg. Zvvischen Donau und Theiss vmrden von beiden Seiten neue Verbande in die vvech-selvollen, mit sreigender Erbitterung ge-fiihrten Kampfe gevvorfen. Schlachtflieger griffen erfolgreich fe,;nd. Kche PaPBf- Und Bereitstellungen an. IHirch deutsche und nngarisehe Jager vvurden iiber diesem Kampfabschnitt 17 so-wjetisohe Flugzenge abgeschossen. An der mittleren Theiss setzten wir uns auf das Nordufer des Flusses ab, ohne dass der Feind nnsere Bevvegungen zu stCren vermochlte. Durch erfolgreiche Ansrriffe im Raum Ungvar vvurde eine Frontliick^ ge-schlossen. Uestlich des Dukla-Passes bra- vor der Vemichtung — 733 an£ile-ame-schossen — Feindliche Landuns: an der mpfe zvvischen Donau und Theiss — 4688 Panzer und 1562 Flugzeuge chen erneute bolschewisti.ehe Angriffe in unserem Abvvehrfeuer zusanunen. An der Narevv-Front haben die unter dem Befehl des Generaloberst Weiss stehenden Verbande im Laufe der letzten Wocnen im Zusammenvvirken mit fliegenden Ver. banden und Flakartillerie der Luftvvaffe harte Abvvehrschlachiiien erfoi>^TeJch be-standen. Sie vereitelten vriederhoi e Durch-bruchsversuche mehrerer Sowjetarmeen in ziihem Au.sharren, vvarfen den eingebroehe-nen Feind in wucW!igen Gegenangrifren auf seine Ausgangsstellungen zuruck und vemichteten dabei. (309 belschevvistische Panzer. Truppe und Fiihrang haben dam't die grossangelegte. von Siidcscen her ge;ren Ostpreussen gerichlete 0|>^ ration der Bol-sebe vri sten znnichie gemacht. Ostlich Libau und im Raum Autz seheiterten auch gestern alle feindliche Duicli-bruchsversuche am heldenhaften VViderstand unserer Divisonen. Wo der Feind auf schmaler Front einbrechen konnte, vvurde er aufgefangen oder in Gegenangrlffen wieder gevvorfen. An der Ostfront vvurden durch Truppen des Heeres im Monat Oktober 4329, dureh Verbiin;le der Luftvvaffe v eitere 367 feindliche Panzer vemichtet. Ausserdem verloren die Sovvjets 1562 Flugzeuge. Anglo-amerikanisehe Terrorflieger vvarfen Bomben auf rheinisches Gebiet, auf VVien und Graz. In der vergangenen Nacht griffen die Briten Stiidte im Rheinland und die Reichshauptstadt an. Die Anrflo-Amerikaner biissten bei diesen Angriffen 16 Flugzeuge, vorvviegend vlerinotorige Bom-ber, ein. In«-gesamt vvurden im Monat Oktober trotz haufig fiir die Abvvehr ungunstiger Wetterlage durch Jager und Flakartillerie der Luftvvaffe 739 ansrlo-amerikanische Flugzeuge, darnnter 377 viermotorige Bom-ber, abgeschossen. ! * Naraščanje židovskega vpliva v Franci]] Barcelona., 31. okt. Frnacoski He^imci, ki so se otei? v špani.io. poročajo, da v Franc'ji stalno n?rašča vpliv židovskega življ.v. Tako so ge Židje znali prikupiti De Gaul'ov4 viad'. in doseči za Ž.de kj so bili ob porazu Francije pobegnili v severno Afriko in Egipt, ugodnost. da bodo po svojem povratku v Francijo služili vr' speeaViih čet?h. Ob koncu septembra je bil sestavljen žklovsk' bat?ljon, ki mu je poveriTna stražna .služba v nekem ujetni-škem taborišču pri Ma^cillu Tu so zaprti francosk' domoljubi, pri^aši Pč+ainove vk'de. Življenjske razmere v teh taboriščih so straš- | ne :n fie v n;čemer ne raz'ikujejo od onih v zloglasnih .so^''jet^Sikih koncentracijskih taboriščih. . Za najmanjši prestopek se ujetnikom odrekata hrrna jn voda ter so izpostavljeni razn;m muk^m Odstotek smrtnh primerov je v tem tabori'ču tako ve'ik. da ie uprava razglasila, da vlada v taborišču epidemija. Prvi uspeh francoske »osvoboditve« je že tu. Nad franco-k~ domoljube so poklali maščevalo tolpo Židov, k' se znaša nad nedolž- i n'mi ljudmi. Vedno zneva $,V 1" Amsterdam, 2. nov. Kakor javlja britanska poročevalskn stužba so priletele, v Kr>-rek v zgodmiih jutranjih urah zopet leteč bombe nad j';žno Anglijo in nad podrečj Londona. Poročajt) o človeških izguba' in škodi. i Novi španski veleposlanik v Rimu Berlin, 2. nov. Za španskega veleposlanika v Rimu je bil imenovan Sangron:s, ki je bil ob pričetku državljanske vojne zunanjepolitični sodelavec generala Franca. Za veleposlanika v Parizu je bil imenovan dosedanji barcelonski nacižupan Mateu. Mateu je mduslrijec, častnik španske vojske ter sorodnik toledskega nadškofa. Novi italijanski psslanlk v Madridu Madrid, 2. nov. Španska vlada je odobrila imenovanje novega itaJijan-kega poslanika v Madridu de Gallarali-Scottija, ki bo stopil na mesto dosedanjega poslanika Pauluccija. Po imenovanju Sa».:g/on za za španskega poslanika v Rimu ostanejo diplomatski odnošaji med ob,ma d.žavama, med Španijo in Italijo, kakor javljajo s pristojnega mesta, v dupustnh mejah. Upcri v Španiji brez pemena Madrid, 2. nov. Kakor javlja vvashington-ski dopisnik lista »Ipformaciones«, Ca^arez, poroča »Evening Star« v nekem komentarju o poročilih, ki so se razširila v možem'tvu giede uporov v Spenijl, da se vpadi francoskih mekijcev iz južne Francije na špansko obmejno ozemlie brezpomembni. Vsa ta poračila niso nič drugega kot agitacija španskih republikancev, da bi dobili od inoz;m-;kih ekstremistov podporo za svoje načrte. Litovca za zsššito pred fccljževlki Ženeva, 2. nov. Kakor javlja angleški tedniK »Tablet«, je zaprosilo 300 katoliških ameriško-litovskih duhovnir^ov Roosevelta v imenu milijona svojih sonojaikov litovskega porekla, naj brani krščanstvo lu #Zrgotovi litovskemu narodu že večkrat 'dano pravico življenja, svobode in sreče. Če pa bodo Zedinflene države piiznaie zasužnjen je Liitve po Sovjetski zvezi, bo usoda dežele zapečatena! Njihova zaskrbljenost ie po izkušnjah med prvo zasedbo od junija 1. 1940. do junijja 1. 1941. več kot upravičena. Chiiffhll ne msre jamčiti. • • Amsterdam, 2. nov. Kakor javlja agencija Reuter, je izjavil Churchill v torek v spodnji zbornici, da ne more napovedati, še manj pa zagotoviti konca vojne v Evropi pred koncem spomladi ali celo pred zgodnjim ^poletjem. Churchill je zahteval podaljšanje sedanje parlamentarne periode ter je izjavil, da mora ostati v Angliji koalicijska vlada, dokler sovražnik ne bo premagan. Ni verjetno, da bi bile splošne volitve pred sedmimi ali devetimi meseci. Že samo-na podlagi vojaških razlogov ni pametno smatrati, da bi potrebovali po končani vojni v Evropi manj kot 18 mesecev za »dokončno uničenje japonske volje ali japonske sposobnosti«. CSaurcSilli je pustil Pclja&e na cedilu ženeva, 1. nov. ^Daily Worker« javlja, da je zvedel iz zanesljivega vira, da so predložili tokrat Mikolajczvku v Moskvi skupen Stalinov-Churchillov načrt in ne posebnih sovjetskih in britanskih predlogov. S tem je izključena za Poljsko vsaka možnost, da bi kakor doslej poskušala izrabljati navidezno različne sovjetsko-angle-ške predloge v svojo korist ter ustvarjati nove zapletljaje. Kako zelo je Churchill sporazumen s Stalinovo rešitvijo, je razvidno iz majhne vesti v listu »Dailv Worker«, ki pravi, da šta pozdravila na moskovskem letališču Mikolaj-czyka le Mr. Ore Greathvvaite kot zastopnik britanskega veleposlanika v Kremlju ter Edenov tajnik P. J. Dixon. Prišel ni niti zastopnik Sovjetske zveze niti Churchilla. Eden v R*fi?u Amsterdam. 2. nov. Kaikor jw'ja 'r rit n-sika poročevalska služba je prrpe! b:iranski zunanji m:ni?ter Anthonv Eden v P°-nedeiiek v Rim. Obinkal je tudi generala Alexandra na bojišču. GeiSaehfcirsferer ?«£ to Prasident General Rupnik bei der Kranz- niederlegung Das letzte Heim der geftillenen Kasnpfer Sgsssniarska svečanost na Psik&pališču junakov Prezident general Rupnik polaga venec na grobove Zadnji dom padlih borcev ' (Foto Pavlovčič) Žilava obramba severnovzhodno od Brttgesa Sovražnikovo izkrcanje pri Vlissingenu Uspešni napadi italijanskih alpincev v ovirano od sovražnika — Trdi Fiihrerjev glavni stan, 1. nov. DNB. Vr- , hovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Naša posadka na predmostju severnovzhodno od Brugesa se je branila z vztrajno žilavostjo proti' Kanadcem, napadajoči 111 z oklopniki. V današnjih dopoldanskih urah se je izkrcal sovražnik s podporo pomorskih sil na področju Vlissingena. Za mesto in Iuko se ogorčeno borimo. V severnem Brabantu je nadaljeval sovražnik na vsem bojišču med otokom Tlio-lenoni in področjem vzhodno od Oosterhou-ta močne oklopniške napade, ki so se izjalovili ob ogorčenem odporu naših čet. Samo na področju Geertruidenherga je napredoval nasprotnik nekaj kilometrov proti severu. Stražni čolni so potopili pred nizozemsko obalo britanski brzi bojni čoln in poškodovali več nadaljnjih. Že skoro dva meseca poskušajo Američani-in njihove francoske pomožne čete prebiti naše bojišče v zapadnih Vogezih. Tudi včeraj so osredotočeno napadli severno od Baccarata in vzhodno od Rambervillersa, da bi odstranili naše naprej potisnjene postojanke. Z veliko uporabo oklopnikov se je posrečilo francoskim četam vdreti v Baccarat, pri tem pa so izgubili zaradi naše odločne obrambe po dosedanjih poročilih 24 oklopnikov in izvidniških oklopniških voz. V gozdovih vzhodno od Rambervillersa so sovražnikovi napadi obtičali. Odbili smo tudi Američane, ki so napadli na vdornem področju zapadno od St. Dieja. Posadka trdnjave Lorient je razbila sovražnikove sunke in razširila s protinapadi svoje predtrdnjavsko ozemlje preko mesta St. Helene proti severu in vzhodu. Pri tem je zajela ujetnike in zaplenila velik plen. Italijanski alpinci so odstranili v srednji Italiji neki vdor na področju Castelnuova in zajeli med uspešnim napadom številne Braziljance. Zapadno od Imole je bil vržen sovražnik z neke važne višinske planote. — Silni boji v zapadnih Vogezih — srednji Italiji — Solun izpraznjen ne-boji med Dunavora in Tiso Britanski sunki "severnovzhodno od Forlija so se zrušili že v ognju naših prednjih straž. Med našimi odmikalnimi premiki na Balkanu smo neovirani oii sovražnika izpraznili Solun. Na obeh glavnih bojnih področjih pri Prištini in Kraljevu so se izjalovili številni bolgarski in boljševiški napadi. Zaradi naših protinapadov so bolgarski oddelki v begu zapustili bojišče in pustili neko gorsko baterijo v naših rokah. V Hrvatski so hrvatski oddelki očistili tolp področje nied srednjo Dravo in Savo. Na področju Keeskemeta so trdi boji s sovražnikom, ki prodira med Dunavoin in Tiso. Bojsii lct:iki so podpirali čete vojske in uničili številne sovjetske oklopnike in vozila. Ob slovaški vzhodni meji in v vzhodnih Beskidih so odbile nemške in madžarske čete številne posamezne sovjetske napade. Severno od Varšave so razbile naše čete več sovražnikovih napadov - in izhodiščnih postojank. Boji prejšnjega dne na obeh straneh Ostenburga so bili za I>oljševike posebno polni izgub. Naval šestih strelskih divizi j in številnih oklopniških oddelkov se je izjalovil. T nieili smo 81 sovjetskih oklopnikov in topov. Nato so sovražnikovi napadi včeraj popustil;. Boji v Kurlandiji so postali še bolj trdi. Naše čete so se žilavo uprle stanovitnemu boljševiškemu navalu južnov zhodno od Liepaje in na področju A u t za ter prepreči"e v ogorčeni obrambi tudi včeraj vse prohojne poskuse. V poslednjih treh dneh smo na tem področja v letalskih bojih in s protiletalskim topništvom v sestavu letalstva sestrelili 142 sovjetskih letal. Na Finskem so potekli naši pohodi in odmikalni premiki po načrtu. Razbili smo boljševiški bataljon, ki jc napadel ob lede-nomorski cr-sti severnovzhodno od Ivala, Britanski teroristični letalci so vrgli podnevi bombe na Porenje ter napadli ponoči Koln in Hamburg. Zagrizen nemški odp-o? ©ti Mlvu Sovražn-kova bojna skupina zapadno od Brede pred uničenjem — V oktobru sestreljenih 739 angloameriških letal — Sovražnikovo izkrcanje na dalmatinski obali — Ogorčeni boji med Dunavom in Tiso — V oktobru je bilo uničenih t696 sovjetskih oklopnikov in 1562 letal Ob srednji Tisi smo se odmaknili na se- Fiihrerjev glavni stan, 2. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na Nizozemskem se naše čete ob obeh straneh zunanje zapadne šeide ogorčena bore za vsako ped zemlje. Na predmostju severnovzhodno od Brugesa se zmanjšana posadka na ozkem prostoru še vedno ogorčeno upira. Na večinoma poplavljenem otoku VVaicheren bijejo naši grenadirji silovite boje s sovražnikom, ki se je izkrcal tudi na zapadnem deiu otoka. Razbili smo ponovne poskuse Kanadčanov, da bi si z Zuid Bevclanda izsilili dostop na \Valche-ren. Ob spodnji Maasi so boji nekoliko popustili. Na svojih preumostjih so zavrniie naše divizije sovražnikove oklopniške napade. Zapadno od Brede smo odrezali sovražnikovo skupino, ki jo postopno uničujemo. Brzi čolni so tcrpcdirali v pretekli noči v vodovju pred Oi.tendom dva britanska oskrbovalna parnika s skupno 5000 tonami. S potopitvijo enega izined njih lahko računamo. Predstražni čolni in iskalci min so razen tega potopili pred nizozemsko obalo znova dva britanska brza čolna, tretjega zažgali, dva nadaljnja pa poškodovali. V izlivu Šelde so potopili naši razstrelilni čolni municijski parnik z 2000 tonami in dve nadaljnji sovražnikovi vojaški vozili. Ob obeh straneh Stolberga so se v naš^m ognju zrušili napacti severnoameriških bataljonov. Vzhodno od Pont a Moussona in v gozdovih ob obeh straneh Baccarata so se razvili na široki črti siloviti boji. šele po iz-premenljivih borbah in velikih oklopniških izgubah se je posrečilo sovražniku nekoliko napredovati. V Mortagneskein gozdu smo razbili njegove napade. Iz srednje Italije javljajo le o obojestranskem izvidniškem delovanju, predvsem v obalnih odsekih. Posadka Piscopijp zapadno od Rodosa je pregnala sovražnika z otoka. Na Milošu se boji nadaljujejo. Po izkrcanju angleških čet in komunističnih tolovajskih sil na zapadni dalmatinski obali pri Splitu, Metkoviču in Dubrovniku so se naši zaščitni oddelki na povelje odmaknili na pripravljene gorske postojanke na obalnem pasu. Na srednjem Balkanu so naše čete znova razbile bolgarske napade vzhodno od Vardarjeve doline in na področju Prištine. Bolgari so utrpeli krvave izgube. Tudi boljševiški napadi v dolini zapadne Morave niso imeli uspeha. Med Dunavom in Tiso sta vrgli obe strani nove oddelke v Izprentenljive boje, ki postajajo vedno bolj siloviti. Bojni letalci so uspešno napadli sovražnikove oklopnike ln zbirališča. Nemški in madžarski lovci so sestrelili nad tem odsekom 17 sovjetskih letal. verni breg reke, ne da bi mogel sovražnik motiti nat e pokrete. Z uspešnimi napadi na področju Užhoroda smo izpolnili neko vrzel v bojni črti. Zapadno od prelaza Dnkle so se zrušili ponovni boljševiški napadi v našem obrambnem ognju. Na bojišču pri Narevu so oddelki pod poveljstvom generalnega polkovnika Weis-sa v zadniih tednih v sodelovanju z letalskimi oddelki in protiletalskim topništvom v sestavu letalstva uspešno prestali hude obrambne bitke. Z žilavim vztrajanjem so preprečili ponovne pr«>b5ja!ne poskuse več sovjetskih armad, vrgli vdriega sovražnika s silovitimi protinapadi na njegova izhodišča in uničili pri teni 609 boljševiških oklopnikov. Vodstvo in čete so s tem preprečili širokopotezne z jugovzhoda proti Vzhodni Pritsiji naperjene boljševiške operacije. Vzhodno od Liepaje in na področju Autza so se tudi včeraj izjalovili vsi sovražnikovi probojni poskusi ob junaškem od po m naših divizij. Kjer je vdrl sovražnik na ozki črti, smo ga prestregli ter s protinapadi vrgli nazaj. Na vzhodnem boiišču so uničile čete vojske v mesecu oktobru 4^29, oddelki letalstva oa nada!fni;h 857 sovražnikovih oklopnikov. Razen tega je bilo sestreljenih 1562 sovjetskih letal. Angloameriški teroristični letalci so vrgli bombe na Po>vni". Dunaj m Gradec. V pretekli noči so napadli Britanci mesta v Po-renju in Berlin. Pri teh napadih so izgubili Angloameričani 16 letal, pretežno štirimo-torne bombnike. Skupno so 'ovci in protiletalsko topništvo, v sestavu letalstva v mesecu oktobru kljub za obrambo cesto neugodnem vremenu sestre!?!! 719 angloameriških letal, med njimi 377 štirimotomih bombnikov. Iran pred nevarne krizo ženeva, 1. nov. Tudi švicarski listi se ba-vijo z dogodki v Iranu. Neko poročilo dnevnika »Basler Nachrichten« iz Londona, ki navaja pisanje dnevnika »Sunday Times«, pravi, da so v Angliji molče, čeprav z zanimanjem zasledovali razvoje v rusko-iran-skih odnosih in da so sedaj pod vtisom, da je Iran pred težko in nevarno krizo. Stockholm, 1. nov. Kakor javljajo iz Moskve, nadaljuje večina teheranskih listov napade proti min. predsedniku Saidu, čegar politiko obsojajo in zahtevajo, naj odstopL List >.Mendžoha Iran« objavlja pisma in proteste proti Saidovi politiki, češ da s svojim zadržanjem poslabšuje razmere med Iranom in Sovjetsko zvezo. Tu je jasno razvidna roka Moskve, na katere pritisk se je pričela časopisna kampanja proti Saidu. »PADEL JE ZA DOMOVINO44 Na Orlovem vrhu so domobranci na pretresljiv in veličasten način istili spomin svojih padlih soborcev I i » i Vi Ljublj^ia, 2. novembra. V lanskem decembru je dobila Ljubljana novo pokopališče, ki bo zanamcem še v poznih rodovih klicalo v spomin težko in požrtvovalno borbo sedanje generaciji za rešitev in obstoj slovenskega naroda. Kmalu bo leto dni, ko so na Ljubljanskem gradu, na Orlovem vrhu sredi ljubkega gozdiča položili v zemljo domobranske ju-nake, padle pri zmagoviti obrambi Kočevja pred navalom komunističnih in balo-ljevskih oddelkov. Nastalo je tam gori Pokopališče junakov, ki je v teku leta sprejemalo v svoje okrilje še nadaljnje padle domobrance. Danes počiva tam že nad 100 borcev, ki so doprinesli za narod in domovino najvišjo žrtev, svoje življenje. Svcjim padlim soborcem so priredili domobranci ob prvem prazniku Vseh svetnikov in Vernih duš včeraj na Pokopališču junakov ganljivo in turobno veličastno spominsko svečanost. V dveh sporednih polkrogih razmeščeni grobovi so bili prirejeni in okrašeni z vso spcštljivostjo in ljubeznijo. Na vsakem grobu je marmornata plošča z vklesanim imenom v njem počivajočega junaka. Ob vzglavju vsakega groba so zasajene bele krlzanteme, na sredi grehov pa so bili položeni venci iz svežega zelenja, oviti z narodnimi trakovi, v vencih pa po tri svečke. Vence so spletla dekleta iz Dobrove in drugih okoliških vasi, s trakovi pa so jih ovile dijakinje ljubljanskih srednjih šol. Beli pesek, s katerim so bile posute vse steze med grobovi, so darovali in brezplačno navozili na postajo kmečki možje in fantje iz Vnanjih goric. Tako sta se tudi ob tej priliki manifestirali povezanost in skupna hvaležnost vseh naših krajev in vseh slojev našega ljudstva do padlih branilcev narodnih svetinj. V torek popoldne ter včeraj in danes ves dan so bile postavljene ob grobovih domobranske častne straže, ob glavnem vhodu na pokopališče pa sta plamteli dve orjaški bakli". Gb gtcMh padlih domobrancev Spominska svečanost se je pričela včeraj ob 9.30 dopoldne. Ob pokopališču je bilo postrejenih več oddelkov pripadajočih vsem odredom Slovenskega domobranstva. Svečanosti se je udeležil tudi prezident pokrajinske uprave in generalni inšpektor Slovenskega domobranstva general Leon Rupnik. Ob prihodu je v spremstvu poveljnika Slovenskega domobranstva ped,polkovnika Krenerja, načelnika organizacijskega štaba podpolkovnika Peterlina in povelj-nlkovesra pomočnika podpolkovnika Vizja-ka, obšel postrojene domobranske oddelke. Po njegovem pozdravu »Domobranci, zdravo!« in gromkem odzdravu »Bog daj!« je g. generalni inšpektor sprejel raport poveljujočega majorja Bajca; nato pa se je pozdravil z zbranimj predstavniki in častnimi gosti. Prisotni so bili zastopniki nemških in slovenskih vojaških in civilnih oblasti, nemške narolno socialistične stranke, mestne občine, zastopnik nemškega generalnega konzula, hrvatski konzul in mnogi drugI. Spoštljivo pozornost so vzbujali svojci padlih junakov. Zbrali so se v velikem številu, vsi v žalnih oblekah in vsi globoko pretreseni ob osveženem spominu na svoje najdražje, ki so padli v nesrečni, cd komunistov izzvani državljanski vojni. Za svojce je bil določen poseben časten prostor, vendar pa so se po večini že takoj v začetku porazmestili vsak ob grobu svojega junaka. Solze, ki so jim zalivale oči in nemo obtoževale komunistični terorizem, so orosile oči tudi premnogim iz množice ostalega prebivalstva, ki se je zbralo k svečanosti v izredno lepem številu. Zahvala jimakiMSi Spored spominske svečanosti je po prihodu g. prezidenta otvorila domobranska godba z Beethovnovo »Žalno koračnico«, nato pa je domobranski nevski zbor. sestavljen iz pripadnikov tehničnega odseka, zapel Prelovčevo »Poljana toži«. V ubranosti, ki sta jo obe žalni skladb poglobili v poslušalcih ie pristopil pred velik križ sredi pokopališča višji domobranski kurat dr Lenček v spremstvu dveh drugih kuratov ter opravil molitve za pokoj padlih domobrancev. Cerkvenemu obredu je sledilo polaganje vencev Kot prvi je položil ob vznožju križa velik venec s slovensko trobojnico g prezi-dent in generalni inšpektor domobranstva. krasne vence so položila odposlanstva nemške oborožene stile, inozemske organizacije narodno socialistične stranke, domobranskega poveljstva in mnogih domobranskih oddelkov, mestne obč ne itd. Ko je bilo polaganje vencev končano, je spregovoril poveljnik Slovenskega domobranstva podpolkovnik Kr~ner Onsn' je naivišjo žrtev, ki so jo padi domobranci donrineisl' za nared in domovino teT jim izrazil hvaležnost in zvestobo borcev n z njimi vsega ljudstva. Deial je: »Domobranci — junaki! Prvič stojimo letos na dan spomina vseh mrtvih ob vaših grobovih... Vse leto ste prihajali, drug za drug'm. tu sem. da najdete tu. na pokonal'šču junakov, sivoj zadnji zem-elc dom... Danes simo prišli k vam na obisk, mi. vaši soborc' in tovariši — in z nami so v duhu vaši dom3Či. raztreseni po vsej domovini, z nami so vaši tovariši, ki bde na postojankah z nami so vsn. ki v današnjih težkih čas'h stojijo na strani slovenskega naroda in se trudijo za njegovo lepšo in boljšo bodbč-nost. Prišli smo. da se poklonimo vaši veliki žrtvi. Dali ste za sivojo n našo slovensko domovno vse: sami sebe svoje življenje! Junaško, neustrašeno ste stopali v boj za obrambo naših slovenskih domov in vasi. za življenje svojih bratov in sester po krvi, za življenjske dobrine in sveta izročila našega naroda — zoper vse uničujoči brezbožni in breznarodni komunizem. Padli ste — da narod stoji! Umrli ste, da bo narod živel! Hvala vam — v našem imenu in v imenu vseh tistih, ki ste jim s svojo smrtjo rešili dom, premoženje in življenje! Narod vas ne bo pozabil! Ko bo pre-bredel te težke čase preskušnje, ko bo znova zaživel mirno in svobodno življenje, se bo zavedel in zavedal, da ste mu to novo življenje pripravljali vi s svojo žrtvijo! Vi ste seme/ položeno v zemljo, ki je moralo umreti, da vzkali iz njega novo življenje, bogato s&. dov. To novo, lepše življenje našega naroda bo najlepše plačilo za vašo veliko žrtev! Nam pa so že danes vaši grobovi, glasen klic in močan nagib: borbo, v kateri ste vi padli, bomo mi nadaljeval; vse do končne zmage! Za sveto stvar naše drage sloven ke domov.ne, za katero ste vi doprinesli veliko žrtev, bomo tudi mi žrtvovali vse svoje sile in moči. svoje delo in svoje napore, dokler ne zašije svetlo jutro novega dne! To je naša zaobljuba ob vaših mrtvih trupih, ob vaših grobovih! Slava vašemu spominu!« Zadsije pozivanje Govor podpolkovn ka Kreaerj.i ie g'oboko segel v srce vsej zbrani množic. Sled i« mu je pozivanje na Orlovem vrhu ookopanih junakov. Bil je to prizor, pr' katerem je ie redko katero oke ostalo suhe Podpolkovnik Vizjak je glasno klical 'me za 'menom, deset, dvajset, petdeset, sto in še čez. In na vsak klic se je oglasil iz p ostro; en. h domobranskih vrst. zdaj od te. zdaj od one stran: iaten, hvaežen in tolažeč odgovor: »Padel za domovino!« Vrstilo se je ime za imenom, vrstil odf.v r za odci • .'orom. Domobr nska godba je med tem polg'asnp izvajala Buz novo »Usodo življenja«, domobranski pevski zbor p? prav tako polglasno pel Miheiičev narodni ven-ček »Nebo žari« Vmes se ie od časa do časa, ob tem ali onem imenu, o^ia^il pretresljiv jok navzočih svojcev poklicanega junaka. Kdor je bi! priča temu simboličnemu poz.vanju, ne bo nikdar pozabil njegovega pretresljivega vel častja. Salva, ki jo je iz svoj h pušk oddal častni vod domobranske pionirske ^ete, je zaključila spored spominske svečanost ki ni veljala le borcem, počivajočm na Or.ovem vrhu. temveč tudi vsem ostalim pad'im junakom. Domobranci so vence, položene ob velikem križu, porazmestili na grooove. na katerih je med tem zagorelo že tud' nešteto svečk, prinesenih od sorodnikov in znancev ki so prinesli na grobove tudi polno svojih vencev :n šopkov. Udeleženci svečan'«': so se polagoma razhajali, na Pokopališču junakov pa so potem še ves včerajšnji in današni: dan neprestano prihajale skupne meščanstva, da pokažejo svojo hvaležnost brairlceni doiro vine. Poklonitev mladine - Na p eteten način je v torek pcpoldn? počastila spomin padlih junakov tudi mladina 1 ub janskih srednjih *oI Zbrala se je ob grobovih v velikem številu ped vodstvom svoj h profesorjev. Tudi tej svečanosti je prisostvoval generalni inšpektor slovenskega domobranstva g prezident Rupn k s svojim spremstvom. Molitve za rajne ie opravil v šij: domobranski kurat dr Lenček s kuratoma dr. Kraljičem in Jenkom. D jjk domobranec se je v menu ---vejih sošolce^ in -se zdrave 9lcvenske mladine zahvalil padlim za njihovo najvišo žrtev, dijaški zbor pa je odpel več ganljivih pesmi. Počastitev rajnih pri Sv, Križu Molitvam pred kostifco, k! jih je opravil škof dr. Rozman, fe prisostvoval tuii prezident general Rupnik Ljubljana, 2. novembra. Ljubljančani so že od nekdaj radi in vneto častili svoje mrtve. Redno so obiskovali pokopališča, skrbeli zanje in se na razne načine vidno spominjali umrlih svojcev in prijateljev. Pred selanjo vojno, ko je blagostanje zajemalo najširše plasti ljubljanskega prebivalstva, je čaščenje mrtvili dosegalo že stopnjo razkošnesti. Na pokopališču pri Sv. Križu je prav v teh letih nastala dolga vrsta vsakovrstnih nagrobnih okrasov, ki so prave umetnine, izdelki naših najboljših umetnikov kiparjev. Pred vojno so bil j grobovi na praznik Vseh svetnikov naravnost zatrpani z najlepšim cvetjem, ki ga narava in vešča vrtnarjeva roka nudita v tem času na prelomu med jesenjo in zimo. Ljudje so tekmovali, kdo bo več žrtvoval v ta namen in kdo se bo bolj postavil. Na letošnji praznik Vseh svetnikov so še začeli Ljubljančani pripravljati že pred dobrim telnom. že tedaj so začeli snažiti grobove, odstranjevati iz njihove okolice plevel, travo in drugo navlako. Premnogi so to delo opravili sami, čeprav jim je hudo nagajal dež. Vreme jim v tem pogledu nikakor ni bilo naklonjeno, pač pa se je letes izkazalo dobrohotno za cvetje. Mraz ni nikoli tako hudo pritisnil, da bi slana pomorila občutljivo poletno cvetje. Tako so bili mnogim prihranjeni izdatki za okrasitev grobov z rožami in so se lahko zadovoljili s skromnim šopkom krizan-tem. čeprav so Ljubljančani tudi letos znosili pred praznikom in na praznik na grobove mnogo cvetja, ni bilo takega razkošja kakor druga leta. Kljub temu je pokopališče pri Sv. Križu, kjer je našlo doslej svoj večni mir že okoli 54.000 ljudi, izpričalo na vseh koncih in v vseh malenkostih, kako globoko žalujejo njihovi svojci za rajnimi. -Poudarek preproste pietetne skrbnosti je učinkoval k povečanju resnosti in poglobljenosti. Naval obiskovalcev na pokopališče se je začel včeraj zjutraj že na vse zgodaj, že kmalu po 6. so prihajali najzgodnejši, prinašali cvetje in se oddolževali spominu svojcev, prijateljev in znancev. Vrste obiskovalcev so se proti poldnevu redčile, kar pa jih je bilo ob pol 12. na grobovih, so se naglo razšli na varno. Ob 15.15 se je romanje k Sv. Križu začelo znova, tokrat v največjem obsegu. Iz vseh hiš so se usipali ljudje, ki so jo ubrali na pokopališče kar peš. Procesija obiskovalcev, ki je prihajala po treh glavnih cestah, ki vodijo k Sv. Križu, se je vedno bolj gostila in se počasi s hodnikov širila na cestišča, ki so bila druga leta določena za vozila, predvsem za avtobusni in avtomobilski premet.. Kjer 'so bili nevarnejši prehodi in ovinki so ljudi krotili številni stražniki, ki so vzorno poskrbeli za red in pravilno razvrstitev. Tramvajski vozovi, ki so iz vseh smeri vozili proti Sv. Križu, so, čeprav pomnoženi, le, s težavo zmagoval; naval onih, ki so hoteli z nfimi k Sv. Križu. Kljub temu se je vse srečno izteklo in so mnogoi tisoči obiskovalcev prispeli še pravočasno k molitvam. Glavna svečanost ie bila tuli letos pred kostnico, grobnico slovenskih fantov, ki so žrtvovali svoja življenja v bojih prejšnje svetovne voine. že pred 16. uro so se tamkaj postrofili cddelki domobranskih častnikov in moštva s puškami in čeladami. Na čelu je stala domobranska godba. Malo pred začetkom molitev je prišel k počastitvi prezident general Leon Rupnik v družbe s hrvatskim konzulom prof. Šalih B a 1 j I č e m , najvišjimi predstavniki domobranstva in zastopniki bivših bojevnikov. Ob 16. je v kratkem sprevodu prišla duhovščina. Molitve je opravil s sodelovanjem 8 duhovnikov luvbljanski škof dr. Gregorij R o ž m a n pred spomenikom na stopnicah, ki vodijo v grobnico. V velikem četveroketniku pa je obdalo prostor disciplinirano občinstvo, k! je zbrano sledilo molitvam in govoru škofa. Svečanost je otvorila domobranska godba z igranjem žalne pesmi. Za njo je duhovščina odpela molitev »Reši me, goepoi, večne smrti«, nakar je škof stopil na stopnice pod spomenik in kratko spregovoril o pomenu praznika. Opominjal je ljudi, naj se ne spominjajo rajnih samo s cvetjem, svečami in drugimi podobnimi zunanjimi izrazi pietete, temveč naj zanje tudi molijo ln jim tako pomagajo pri Bogu. Zaključil je z željo, da bi vsi umrli našli večen mir in počitek. Godba je s toplim občutkom zaigrala žalno koračnico, ki se je s svojimi turobnimi zvoki globoko dojmila vseh navzočih. Premnogi so cb spominu na svoje drage svojce zaihteli. Ko je duhovščina o!šla, so se podali zastopniki s preziden-tom Rupnikom v grobnica. Tamkaj je prezident osebno položil na skupen grob bojevnikov prejšnje svetovne vojne krasen venec z narodnimi trakovi. Za njim so podobna venca položili še domobranski častniki, ki jih je vodil podpolkovnik Krene r, in hrvatski konzul. Po kratkem pie-tetnem molku s:> zapustili kostnico. Godba je odigrala še »Naprej zastava slave« in tako zaključila ganljivo počastitev v prej*-šnji svetovni vojni padlih bojevnikov, ki so se jih njihovi tovariši spomnili tudi s posebno mašo. To je v dopoldanskih urah daroval v polni frančiškanski cerkvi bivši vojni kuirat dr. Hadri jan K o k a I j. Po odhodu izpred kostnice, katero je po svečanosti obiskovalo tudi občinstvo, se je duhovščina s škofom podala pred veliki križ na sredi starega pokopališča, kjer je opravila običajne molitve za vse pri Sv. Križu pokopane. Tudi tu je molitvam prisostvovala številna množica. Po zaključku so se ljudje razhajali na svoje grobove, kjer so prižigali svečke in se v molku zbrano spominjali svojcev in prijateljev. čas popol lanskega obiska grobov je bil zelo kratko odmerjen Ko se je mračilo, je začelo nagajati vreme, čeprav je sončno jutro kazalo, da bo vsaj za nekaj časa prenehalo deževje, so se popoldne že zbirali na nebesnem svodu deževni oblaki. Planine, ki so se zjutraj razkrile v b!e-stečem snežnem sijaju, so zagrinjale megle, naš vremenar Krim pa je dobil oblačno pokrivalo. Proti večeru je tu pa tam že rosilo. Obiskovalci so se naglo odpravljali proti d&mu. Za njimi je ostajalo tajlnstve-no razsvetljeno pokopališče, na katerem je gorelo na tisoče lučk. Kakor prihod tako se je tuli odhod množic razvijal v najlepšem redu. Maša zadušnica za vojake, padle v prvi svetovni vojni Ljubljana, 2. novembra. Danes dopoldne na dan Vernih duš, so priredile bojevniške organizacije v prvi svetovni vojni padlim vojakom versko spominsko svečanost v frančiškanski cerkvi. Svojci in sorodniki padlih, njihovi še živeči znanci in bivši vojni tovariši so napolnili vso prostrano ce; kev, v kateri je bil na sredi postavljen visok katafalk, obdan z gorečimi svečami. Pred velikim in pri vseh stranskih oltarjih so frančiškani in drugi duhovniki, med njimi mnogi bivši vojni kurati, brali maše zadušnice, nato pa pred katafalkom opravili še posebne molitve za večni mir vojakom, ki so žrtvovali svoje življenje v prvi svetovni vojni. Propustnice za prehod preko ffubKianskili bTokov Uprava policije opozarja na naslednje predpise glede vlaganja prošenj za propust-nice preko ljubljanskih blokov. Propustnice se bodo izdajale samo v pri-merihi, ko se ugotove naslednji pogoji: 1. Formularji morajo biti natančno in podrobno izpolnjeni v vsaki rubriki, in sicer v nemškem jeziku. 2. Izčrpna, podrobna in popolnoma resnična utemeljitev predloga (rubrika IS) tako, da se da sklepati brez vsakih nadaljnjih poizvedb, ali je potovanje potrebno, koliko potovanj je potrebnih v določenem obdobju, zlasti je podrobno navesti, pri katerih naslovih, podjetjih ali obratih ln v kakšnih zadevah se bo prosilec zglasil. 3. Kot dokaz zgornjih navedb je priložiti posebne priloge, iz katerih mora biti razvidna nujnost potovanja. Priporočila splošnega značaja ne zadoščajo in se ne bodo uvaževala. Potrdila delodajalcev morajo biti overjena po Borzi dela in Zavoda za socialno zavarovanje. 4. Brez nadaljnjih poizvedb bodo odklonjene vse prošnje za propustnice, ki vsebujejo nasprotno od gornjih navodil samo splošne navedbe (službeno, poslovno, nujne rodbinske zadeve) ali pa, če je namembni kraj potovanja naveden nojasno, ali pa, če niso priložena« potrebna dokazila. Uprava policija. Bivši sovjetski vseučiliški proSesor kaže pravo podobo boljševiške diktature Te dni je prispel v Ljubljano nenavaden gost: sovjetsko-ruski vseučiliški profesor Sergej Grotov. Nekdanji profesor državnega prava na univerzi v Rostovu ne spada v tisto množico ruskih emigrantov, ki je po prvi vojni poplavila Evropo. Profesor Grotov je star sedaj 47 let, ob izbruhu ruske revolucije mu je bilo torej 20 let. Ostal je v domovini, kjer se je skušal po svojih močeh prilagoditi boljševiškemu »redu« in sodelovati pri oblikovanju nove sovjetske družbe in njene znanosti. L. 1927 je postal profesor rostovske univerze, toda že čez tri leta se je znašel v zaporu skupno z mnogimi drugimi znanstveniki, ki niso uživali milosti komunistične partije. Vodili so jih zato po raznih ječah in koncentracijskih taboriščih in jih pošiljali na prisilno delo, zdaj v Karelijo, zdaj v Sibirijo. L. 1935 so Grotova izpustih na svobodo, vendar s to omejitvijo, da se ne sme naseliti v nobenem večjem ruskem mestu. Tako so mu vzeli možnost, da bi deloval znanstveno. Preživljal se je s poučevanjem jezikov in se zaradi večje varnosti pogosto selil iz mesta v mesto, v kolikor so mu bila manjša mesta dovoljena. Ob izbruhu sedanje vojne so ga poklicali v kazenski vojaški oddelek. Tako je prišel 1. 1942 na fronto in v teku svojetskega umika dosegel tisti Rostov, v katerem je bil nekoč vseučiliski profesor. Ko so potem Nemci predrli ukrajinsko fronto, je prof. Grotovu uspelo, da se je skril in ostal v Rostovu tudi po umiku sovjetskih čet. Po vseh hudih skušnjah, ki jih je imel z boljševizmom, se je prof. Grotov odločil kot nacionalen Rus za odločno borbo proti Stalinu in njegovemu boljševizmu. Dobil je dovoljenje, da je izdajal v Rostovu list »Golos Rostova«, po februarju 1. 1943 pa je izdajal v Melitopolu »Melitopolskij kraj«. Po umiku nemške vojske iz Ukrajine je vstopil med vodilne sotrudnike evropskega protiboljševiškega gibanja in prepotoval v tem svojstvu Francijo, Belgijo, Madžarsko, Hrvatsko, Srbijo, Grško in druge dežele. Sedaj je na poti v Italijo. Povsod, kjer je bil, je prirejal predavanja, govoril na velikih zborovanjih (govori poleg ruščine gladko nemški in francoski), pripovedoval svoje skušnje z boljševizmom, svartf in bodril. Vstopil je med vodilne sotrudnike generala Vlasova, ki se je tudi uprl boljševiško-ži-dovski d:ktaturi in se bori na strani Nemčije proti komunizmu. Tako je profesor Sergej Grotov opisal svoje življenje, ko je na praznik sprejel v Unionu zastopnike ljubljanskega tisKa. Kljub temu, da je doživel veliko slabega, ga življenje ni zlomilo. Je še ves mladosten, vedrega, neuklonljivega duha. V dolgem razgovoru, ki ga je Imel s poročevalci listov, je povedal veliko zanimivega in značilnega iz svoje nesrečne domovine, v ka- teri so svobodno misleči m po svoje verujoči ljudje izročeni najhujšemu preganjanju in dostikrat smrtni kazni. Opisoval je svoja srečanja v ječah in na prisilnem delu, živo slikal usodo vseh, ki so bili v opo-ciji zoper boljševiški režim in njegove po-tentate. Na splošno je rekel, da so že do sedanje vojne — vojne razmere so seveda položaj samo še poslabšale — živeli v ruskih deželah mnogo slabše kakor v prejšnji caristični državi. To ne velja samo za duševne delavce, uradnike in podobne sloje, ki so jim boljševiki najmanj naklonjeni, marveč tudi za delavce in kmete. Delavci stanujejo še vedno v nezadostnih stanovanjih — po ena rodbina v eru sobi nekdanjih stanovanj premožnih meščanov; njihov '-a-služek je vzlic temu, da morata mož in žena oba obvezno delati, premajhen, da bi lahko preživljali večjo družino. Uživajo največ sočivja in krompir, le enkrat na teden si privoščijo košček mesa. Kruh, ki nekoč sploh ni bil cenjen, ker ga je bilo povsod v izobilju, je postal na višku sovjetskega gospodarstva zelo uvaževan, ker ga imajo vsi delavni ljudje premalo. Kmetje s kolhozov morajo toliko oddajati, da jim za spomlad ne ostaja dovolj in morajo kruh kupovati. Toda mlajši ljudje sploh ne poznajo boljših razmer, nimajo možnosti primerjave, tisk jim slika razmere v S-vjet_ ski Rusiji kot i lealne in jim kaže razrae: e v inozemstvu v skrajno temni luči. Nihče ne more poslušati inozemskih radijskih postaj, ker tak.h- aparatov v sovjetski državi spioh ni naprodaj. Policijski teror je tako strašen, in nadzorovanje posameznika tako natančno, da sovjetski človek sploh nima nobenega orožja zoper to nasilje. Delavec ne more in ne sme stavkati, ne more niti spreminjati službe; kmet, uradnik, delavec, vsi morajo brezpogojno sprejeti življenjske pogoje, kakor jih zaukaže vsemogočna partija. Prav tako morajo sprejeti njeno mišljenje in njene interese. Zato so se ljudje po ogromni večini skušali vživeti v to stanjes iz katerega ne vidijo izhoda. Strah pred posledicami uravnava vse njihovo delo in življenje; to velja tudi za vojake, ki se bore na fronti in ki jih poleg strahu vodi tudi neprestana, spretno prikrojena hujskajoča propaganda. Nikdar v zgodovini še nista strah in propaganda zvezali tolikih človeških množic v skupnost brez osebne volje kakor v boljševiški državi. S temi masami — je dejal prof. Grotov — namerava Stalin izvesti svoj cilj: svetovno revolucijo. Prej pa mora Evropa obubožati in postati plen njegove vojske, če se ne bo znala upieti in boriti. Slika o resničnem stanju v sovjetski državi, kakor jo je podal znanstvenik, ki je še pred nekaj leti živel v nji, je strašna in obupna. Marsikaj bo prof. Grotov na podlagi filma pokazal v predavanju, ki ga namerava prirediti v Ljubljani. Razblinjene iluzije Revolucionarna kampanja pariškega časopisja Ženeva, 1. nov. Znani angleški vojaški kritik Cyrill Falls se bavi v listu »Illu-strated London News« z vojaškim položajem Angloameričanov na zapadu ter opozarja kolik pomen ima pridobitev časa za Nemčijo. Falls priznava, da je poraz Nemčije mogoč le, če bi se bolj še vikom posrečilo prodreti dalje v vzhodno Prusijo in Poljsko. Verjetno je razjasnil Churchill v Moskvi Stalinu načrte, po katerih hočejo Anglo-američani na zapadu storiti vse, kar je v njihovi moči. Predlagal je, da bi moral biti ta poskus spremljan s sovjetsko ofenzivo na srednjem bojišču. To je edina možnost, ki nam ostane še v tej zimi in mi varamo same sebe, če tega ne uvidimo. V nadaljnjih izvajanjih pa prihaja Falls do spoznanja, da sta zavezniška nesposobnost urediti oskrbo, predvsem pa nemška obramba v okolici Anversa preprečili, da vojna leta 1944 še ni končana. To je težak udarec, ker so v zavezniškem taboru računali na letošnji konec vojne. Nemška obramba luk ob Rokavskem prelivu ter genialno izvedeno porušenje luk, ki so yh Nemci končno prepustili Angloameričanom, sta razlog za to, da zavezniki na zapadu ne napredujejo. Če H-' hoteli doseči za zaveznike tako potrebni nagli konec vojne, bi morali s skrajnimi silami pritisniti na Nemčijo z vzhoda, zapada in juga. Ne glede na to, da je letnj čas večjih operacij že mimo, tako zaključuje Falls, bi dala nadaljnja zavlačevanja Nemčiji samo še več možnosti izboljšati svoje postojanke. Mobilizacija vseh nemških si L, pred vsem pa ustanovitev bataljonov nemške ljudske vojske bo imela za Nemce zelo ugodne učinke. Zavezniki morajo zaradi tega napeti vse sile. Vojna proti vsem Curih, 2. nov. Tudi pariško časopisje je kot ves notranjepolitični francoski razvoj v znamenju radikalizacije. V pariškem časopisju je izbruhnila silovita vojna proti vsem. Najostreje napadajo de Gaullovo vlado ter jo obtožujejo, da vodi »vichijsko politiko«. Tako je vprašal v treh zaporednih številkah list »Front national«: »Ali ima še vedno Vichy vajeti v rokah?« List žigosa nadaljevanje nerednosti v upravi, škandalozne opustitve določenih ukrepov ter Izraža upanje, da se bo kmalu pričelo strogo čiščenje. Medtem ko napada list »Front national« na vse strani, napada komunistični list »Humanite« predvsem gospodarsko vodstvo države. List zunanjega ministra Bidaulta, katoliški časopis »Aube«, ostro napada francosko akademijo, češ da se je hudo osramotila. »Figaro« piše o tem: Akademija naj ne bo razpuščena, pač pa popolnoma obnovljena. Medtem ko je iskala francoska javnost doslej grešnike v upravi, časopisju, umetnosti in francoski akademiji, zahteva sedaj tudi glave visoke duhovščine. V poslednjih dneh so postali napadi na duhovščino zelo močni. V uradnih političnih krogih v Parizu govore o izpremembi francosl:2ga epi-skopata. Tudi list »Combat« se močno udeležuje teh napadov. Novi list »Defence de la France« postavlja zahtevo, da se odstrani celo neki francoski prelat. Trezne glave v Parizu in Lyonu pa zaključujejo iz revolucionarnega pisanja pariškega pa tudi pokrajinskega časopisja, da dnevi političnih eksperimentov in revolucionarnih presenečenj v Franciji še niso končani. Ameriški gospodarski imperializem Ženeva, 2. nov. Newyoršiki dopisnik časopisa »News Chronicle« javlja, da se bo Rooseveltov osebni zastopnik Donald Nei-son odpravil v Francijo in Sovjetsko zvezo. Nalo pa bo odšel zopet na Kitajsko. Njegove naloge so med drugim tudi te, da se bo zanimal v teh deželah za industrijske možnosti. Finski general Pajari izročen boljševikom Berlin, 1. nov. Po vesteh švedskih listov je bil na sovjetsko povelje aretiran finski general Pajari in izročen sovjetskim oblastem. Jo vest potrjujejo tudi iz finskega vira. General Pajari je poveljeval do nedavnega 3. finski diviziji, ki se je borila v Izvajanju pogojev premirja proti nemškim četam na severnem Finskem. Generalu Pa-jariju ni prav nič koristilo, da se je dal izkoriščati po boljševikih kot orodje izdajstva nad nemškimi vojnimi zavezniki. Kot plačilo za to izdajstvo ga je izročila Man-nerheimova vlada sovjetskim oblastem, da bodo lahko v procesu umazali čast finske armade in finskega častniškega zbora. Kakor se je nadalje zvedelo, je izzvalo to dejanje finske kapitulacijske vlade najglobljo zaskrbljenost v finski vojski. Nihče ni verjel, da bi finska vlada in maršal Man-nerheim šla tako daleč in tako zelo ponižala finsko vojsko. Maršal Mannerheim ni hotel v tej zadevi sprejeti odposlanstva" finskih častnikov. Zatemnitev od VJM do 64o Belgija brez oskrbe z živili Bern, 1. nov. »Exchange« javlja iz Londona: Po neobičajni poti razgovora z zastopnikom angleškega lista »Observerja« se je obrnil belgijski min. predsednik Pierlot na Eisenhowra in ga prosil, naj olajša delo belgijske vlade, da bo omogočil lažji dovoz živil. »Belgijskemu prebivalstvu bi bilo zelo pomagano, ako bi nam dovolil general Ei-senhower uvažati v Belgijo bodisi le majhne količine živil,« je izjavil Pierlot. -Priznam, da je napravila moja vlada gotove pogreške, toda poudariti je treba, da se nahaja Belgija še v bojnem pasu.« Min. predsednik je izrazil upanje, da se nemiri v Belgiji ne bodo povečali. Obvestila »Prevoda« Prodaja mesa Potrošniki prejmejo v soboto, dne 4. t m. 10 dkg govedine, proti odvzemu odrezkov št. »1 in 4 nov.« novembrske živilske nakaznice, izdane od Mestnega preskrbovai-nega urada v Ljubljani. Mesarji naj bodo v petek, dne 3. t. m. točno ob 15. uri na Mestni klavnici zaradi dodelitve mesa. Zaplemba imovine Bpcrnikov Službeni last šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani od 31. okt. 1944 objavlja odločbo o zaplembi imovine upornikov: Zalokarja Žarka, stud. techn. nazadnje stanuijočega v Ljubljani, Maistrova ulica 6 in Stražarja Matevža, železničarja, nazadnje stanujoče-ga v Ljuibljana, Smartkislka cesta 183 a. KvoniUa * Odlikovanje s hrastovim listom in meči k viteškemu križcu železnega križa je prejel major nemške oborožene sile Werner Zigler, vodja nekega frankovsko-sudetsko-nemškega grenadirskega polka Kot posebnost omenjajo nemški listi, da je Zigler star šele 28 let. * Službena odlikovanja za ženske v železniški službi so bile nedavno iazdeljene 30 želez, nameščenkam v Berlinu. Državni tajnik dr. Ganzenmuller je ob tej priliki pohvalil od ikovanke in ženske rame-ščenke pri železnici sploh, ker tako pogumno kljubujejo vsem vojnim nevarnostim in izvršujejo službo ne glede na tegobe današnjega časa. * Na Slovaškem je bila konstituirana ' novinarska zbornica, v kateri so poleg slovaških urednikov tudi novinarji, ki predstavljajo nemško in madžarsko skupino na Slovaškem. * Poštni nabiralniki na tramvajih. Da bi olajšal-; poštni promet, so pristojni či-nitelji nemškega poštnega ministrstva sklenili, da dobijo v Brnu vsi tramvajski vozo. vi pcštne nabiralnike. Ko bodo vozovi vozili mimo kolodvora, bodo nabiralnike izpraznili. * Kaznovana jezikavost. Zaradi prevelike zgovornosti je bila obsojena na leto dni ječe 25 letna italijanska pomožna delavka Lina Parigi, zaposlena v nekem podjetju na področju Zgornje Donave, ženska je večkrat otresala jezik brez potrebe ter sejala razdor, za kar je prejela zasluženo plačilo. * Pobesneli slon je usmrtil deklico. V Kremsdorfu se je ustavil nedavno cirkus, katerega so domači prebivalci ogledovali z velikim zanimanjem. Ob tej prilik: se je neka 24 letna mladenka približala kletki za slone ter hotela debelokožcem postreči s sadjem, katerega je nabrala po vrtovih. Nenadoma pa je eden izmed slonov pobesnel, zgrabil mladenko z rilcem ter jo s takšno silo pritisnil ob steno, da je bila takoj mrtva. u— Nov grob. Umrla je gospodinjska pomočnica gdč. Lojzka Komat. V svoji službi je bila pokojnica zgled zveste in marljive delavke. Njen pogreb bo v petek 3. t. m. ob 14.30 iz kapelice Sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Naj pcčiva v miru! Njenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Pr.maršj dr. Zalekar na mrtvaškem odru. Dasi so rrmcgi vedeli, da je profesor dr. Alojzij Za lok ar neozdravljivo bolan, jih je vest o njegove smrti zelo presenetila in zelo užalostila. Pokojnega profesorja so po smrti prepeljali na Žale, kjer so ga položili v kapelico Sv. Nikolaja. Tam so ga že v četrtek in včeraj ves dan obiskovali njegovi svojci, prijatelji in mnoge slovenske žere, ki jim je s svojo spretno roKo pomagal v njihovih najtežjih urah. Prinašali so mu cveti a. molili za njegov mirni večni počitek in kropili njegove zemeljske ostanke. Kapelica Sv. Nikolaja je bila včeraj ves dan pclna kropilcev, M so se poslavljali od zaslužnega moža. u— Malo knjižno žrebanje Z'm«ke r omoči. Z vsakim dnem raste zanimanje za malo knjižno žrebanje, ker vsakdo zadene. Tudi izžrebane knjige Vam zamenjamo, če doplačate razliko k knjieotržni ceni. Nekateri kupci nas obiščejo skoro vsak dan, saj ne morejo nič izgubiti, kajti za 20 lir ne dobite nikjer tako lepo opremljenih knjig. u— Za Socialno komoč s0 darovali nameščenci Hipotekarne banke 320 lir v počastitev spomina in namesto cvetja na grob blagopokojnega predsednika go-snoda Dragotina Hribarja. — P. Peter Klinar je laroval za Socialno pomoC 300 lir v počastitev spomina in namesto cvrtja na g" ob blagcpokojnega očeta Antena KMnarja. — Dr. Leo š a v n i k je daroval za Socialno pomoč 1000 lir namesto okrasitve crrcbov. — Ga. Katarina K u k -man, Ljubljana, Vošnjako^a 10, je darovala za Socialno' pomoč 200 lir v počastitev sroomina svojega pok. moža. — G. Drago Klemene. Ljubljana, Milčinskega 79. je daroval za Socialno pomoč 2000 lir. Vsem darovalcem iskrena hvala. u— Pozor pred nizkimi poleti sovražnih letal. V nemških listih čitamo: Sovražni letalci terorizirajo nemško civilno prebivalstvo v naraščajočem obsegu posebno v nizkih poletih. Takšni poleti se izvrše nenadoma. Zato je napačno tekanje in iskanje zaklonišč, kadar nastopi nevarnost letalskih napadov. Najvarnejše je, da se človek v takšnem trenutku vrže na tla ter se zadrži kolikor mogoče mirno. Z begom se nihče ne more izogniti obstreljevanju iz zraka. Vsakdo naj torej poišče kritje v neposredni bližini in naj se izogiba iskanju kritja v skupini. Treba se je razkropiti, da se na ta način sovražniku odvzame možnost strnjenega napada. Priporoča se tudi, da ljudje ob takšni priliki odložijo dele obleke, ki imajo kričečo barvo, katera priteguje pozornost terorističnih letalcev. , u— Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, vam nudi praktično izobrazbo, potrebno vsakomur. Izbira predmetov po želji (knjigovodstvo, korespondenca, stenografija, jeziki itd.). Učnina zmerna, vpisovanje dnevno še ves teden. Informacije in prospekte da ie ravnateljstvo. u— Korenje je prispelo in ga dobe mali gospodarji v soboto 4. nov. že od 7. ure zjutraj naprej na glavnem kolodvoru proti nakazilu, ki ga prejmejo v petek ves dar v pisarni na Gallusovem nabrežju 33. u— Vse dijake in dijakinje opozarjamo na inštrukcije vseh predmetov za vse razrede srednjih šol in tečaje tujih jezikov. Pričetek 8. novembra. Vpisovanje dnevno. Informacije in prospekti: Specijalne inštrukcije, Kongresni trg 2-IL u— Za mestne reveže daruje Pavla pl. Ziemfeld 200 lir namesto cvetlic na grob Minke Klešnikove in Zmaga pl. Ziemfelda. u— Društvu slepih je daroval namesto cvetja na grob blagopok. prof. dr. Alojzi a Zalokarja gosp. Ivan Vurnik 200 lir. Darovalcu se odbor naj topleje zahvaljuje. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 3., 4. 'in 6. novembra. — Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj m v bodoče. — Pouk dopoldne, popoldne ali zveče>i po želji. — Vpisovanje dnevno, tudi zvečer. — Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— FORMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dobite v lekarnah. u— Policijska kronika minulega tedna govori zopet samo o prijavah kolesarskih tatvin. Kaže, da je na delu dobro organizirana tolpa kolesarskih tatov, ki spretno izikorišča razmere in krade na debelo. Čudno pa je, da kolesarjev ne izmodrijo dosedanje številne tatvine. Ko bi vsak kolesar sikrbno pazil na svoje kolo, ki je danes že majhno premoženje — bi tatovi ne imeli lahkega dela. Med prijavami, ki jih je prejela uprava policije minuli teden, je tudi tatvina, ki se je zgodila že v soboto 7. t. m. Tedaj je bilo ukradeno v stanovanju Pavle Grčarjeve v Predovičevi ul. 7 ženskio kolo znamke »Stadion« s tov. št. 624.260 in evid. št. 2359, vredno 6000 lir. V sredo 18. t m. je bilo ukradeno z dvorišča NZZ na Cesti 800 let Ljubljane žensko kolo Jožeta Skubica. vredno 6000 lir. Kolo je imelo evid. št. 228.755. V četrtek je neznan tat odpeljal kolo Stanislava Tomoa. Ukradeno mu je bilo iz veže kina Matice. Vredno je 6000 lir in ima tov. št. 646.210 in evid. št. 197.133. fe Novega mesta živinski trg. V ponedeljek je bil živinski trg dobro založen s prašiči. Preko 1000 pujskov so pripeljali. Voz pri vozu je stal od mestne hiše do bivše Povhove tovarne. Ponudba je bila velika, zato pa cene niso bile »visoke«. Šestteienski repki so bili po 450—500 lir, 7 tedenski po 500—600 Ur, 8 tedenski po 700—750 lir, 9 tedenski po 800 lir, 3 mesečni po 1000—1100 lir, 4 mesečni po 2—2300 lir. Prašič, težak 80—85 kilogramov, je bil cenjen na 5000 Mr. Proti poldnevu so cene še popustile. Strešni žlebovi potrebujejo popravila. Poleti se je na to najbrž pozabilo. Sedaj pa, ko je nastopilo deževje, so žlebovi sami opozorili na sebe. Iz vsake luknjice 1L je deževnica na uboge pasante na hodnikih in jih podi na blatno cesto, čas bi že bil, da se ti nedostatki popravijo, kar bo tudi v korist hišnim posestnikom samim. Napisne table. Nekateri obrtniki in trgovine so nameščene sedaj v drugih prostorih, kot pa so bile pred bombardiranjem, ko so bile stavbe poškodovane. Nikjer pa ni videti napisnih tabel, ali pa so tako skrite, da so »nevidne«. Ali ni v interesu lastnika obrata, da pritrdi napis vidno nad vhodom? Včasih so tvrdke podnevi in ponoči z raznimi reklamnimi triki opozarjali kupujoče občinstvo na svoj obrat in razstavljeno blago. Ali tega danes ni treba več? No, če danes ne, kaj pa jutri ? Ljudje imajo dober spomin. Kdor . pomaga v sili, temu bo tudi v sili poma-gano. Večne, tudi črna borza ne bo cvetela. Ko bo ta cvetka zvenela, v večih primerih tudi vsi moderni reklamni triki ne bodo več »vlekli«. Z Gorenjskega Koroški planinski reševalci, ki že več desetletij z uspehom pomagajo ponesrečenim planincem, so se doslej imenovali morska straža. Sedaj so ta naziv spremenili in se za naprej imenujejo planinska reševalna služba. Kljub spremembi naziva ostanejov cilji in nameni planinskih reševalcev isti kakor doslej. Skušnje za knjigotrške pomočnike. V Celovcu so se te dni vršile skušnje za knjigotrške pomočnike. Ob tej priliki sta prestal,; izpit tudi dve žensiki, Suzana von Kleinmayrova iz Celovca in Jožefina Hrastova iz St. Vida ob Glini. UmHi so: Anton Galun, Regina Fijano-va, Erih Hribar, Baldur Brandner, Štefanija Račnikova, Simon Trampič in Peter Grohr. Vsi navedeni so bili koroški rojaki. Vstavljanje okenskih šip. Zasteklenje oken se bo v bodoče vršilo na licu mesta, tako poroča najnovejša odredba celovškega županstva. Doslej so ljudje nosili okenske okvirje zaradi popravila k steklarjem. V bodoče bodo komisije pregledovale poškodbe šip na kiaju nastale škede ter bodo takoj storile potrebne sklepe, da se škoda popravi. Vod^vo mariborskega okrožja je sklicalo prošle dni sestanek, katerega je vodil okrožni vodja "Doboczky. Na sestanku so se govorniki spomnili na Vzhodu padlega krajevnega skupinskega vodje iz sv. Ku-nigunde Erika Lassiga ter umorjenega krajevnega skupinskega voditelja Franc Wendnerja. V Celju so pokopali zaupnico ženskega osebja v Westenovi tvornici Ano Kresni-kovo. V imenu podjetja se je poslovil od nje nameščenec Groger, ki se ji je zahvalil za izvršeno delo. Na ptujskem pokopališču s® pokopali te dnii krajevnega skupinskega vodjo iz Zla-toličja na Ptujskem polju Krasserja. Deželni svetnik Bauer je slavil njegova dejanja ter poudarjal, da je bil pokojnk ves čas zvest privrženec Hitlerjevih načel. Tovorni voz je povozil 4letnega Bogoljuba Volčino iz Zgornje Poljskave. P°: škodbe so bile tako hude, da so mora l dečku v bolnišnici odrezati nogo. Iz Trsta Kateheteka razstava. V prostorih poslopja na Istrsiki cesti 57 v Trstu je bila te dni odprta katehetska razstava. Otvoritveni svečanosti so prisostvovale številne tržaške cerkvene osebnosti Dobrodelni koncert, ki je bil dne 17t oktobra, je vrgel v prid oškodovancem zaradi bombnih napadov v Trstu 19.600 lir. ki jih je prireditveni odbor skupno z dodatnim darom 7.306 lirami izročil tržaški občini, ki bo denar razdelila med najhuje prizadete zaradi sovražnih letalskih napadov. Za tolovajskega poslanca v »narodnoosvobodilnem svetu« je bil imenovan kot zastopnik Krasa znani veleposestnik in notar Abram. Tržaška likovna umetnost. Na kolektivni razstavi tržaških umetnikov sodelujejo Umbert Veruda, Edgar Sambo, Cesar So-fianopulo, Vid Timmel, Viktor Bergagna, Roman Rossini, Frideiik Righi, Franc Or-ladno. Giro Garzclinl, Jožef Moro, oba brata Danev, slikarica Battigeli in kiparka Margoni. Razdeljevanje jabolk in paradižnikove mezge. Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo sporoča, da se prične te dni razdeljevanje jabolk. Potrošniki od 19. do 65. leta prejmejo po 1 kg jabolk v trgovinah s sadjem in zelenjavo, potrošniki do 18 let in nad 65 let po 2 kg na osebo, bolniki v bolnišnicah in zdravstvenih zavodih po 2 kg. Tudi se je pričelo razdeljevanje paradižnikove mezge. Potrošniki prejmejo v Trstu samem po 150 gramov mezge na osebo, v občinah Milje. Dolina, Tržič, Gra_ dež in Postojna pa po 100 gramov. Cena mezgi je 24.55 lir za kilogram. 24.70 v prodaji na debelo. 24.70 lir za kilogram v nadrobni prodaji. Slabše vrste po 18.20 kg v prodaji na debelo, 18.35 lir kilogram v nadrobni prodaji. mnogo koristnega. Omeniti je deško semenišče, ki mu je postavil mogočno stavba na zračnem protoru za gradom. Po vojni je ustanovil notranjo popolno gimnazijo, na kateri so poučevali slovenščino. Marca 1931 je dr. Sedej slovesno praznoval 25-letnico svojega dela na goriškem nadškofijskem sedežu V oktobru 1931 je odstopil kot goriški nadškof in postal naslovni škof Egini. dne 28. novembra na je umrl. Pokopali so ga na Sveti gori. N;egov spomin bo trajno živel med goriškimi Slovenci. Vse ženske, ki so stare 18 do 40 let in ki se mudijo v Gorici ter nimajo otrok in zaposlitve,* se morajo takoj javiti pri Delovnem uradu na Korzu 32. V primeru neupoštevanja tega poziva bodo kršite! jice kaznovane v smislu odredb vojnega sodišča. Mestna plinarna v Gorici obvešča po-j trošnike, da bo gorilni plin v normalni moči na razpolago med 18?0 in 19.30 uro. Beteinica KOLEDAR Petek, 3. novembra: Viktor. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gospodar majorata Kino Sloga: Grandhctel Paradiž Kino Union: Sreča pri ženskah DEZURNF lekarne Petek: Leustek, Resi jeva c. 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar, Vič—Tržaška cesta. Zatemnitev cd 17.20 do 6.2o Iz Gorice Obletnica nadškofa dr. Sedeja. Dne 10. oiktobra je minilo 90 let, kar se je v Ce.k-nem rodil eden največjih goriških nadškofov dr. Frančišek B. Sede], ki je nad 25 let z ljubeznijo in pravičnostjo vodil goriško nadškofijo. V 25 letih je ustvaril Klanje prašičev za domačo porabo Na osnovi danega pooblastila Vrhovnega komisarja z dne 25. oktobra t. 1. in na osnovi čl. 1 naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine je prezident pokrajinske uprave div. general Rupnik izdal naslednjo naredbo o klanju prašičev za domačo porabo, ki je objavljena v »Službenem listu« 31. oktobra in je s tem dnem stopila v veljavo, ko so bili istočasno razveljavljeni predpisi o klanju prašičev z dne 26. okobra 1942., štev. 195. in vse nasprotujoče določbe. Čl. 1. Vsi v Ljubljanski pokrajini za zakol namenjeni prašiči so pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu »Prevodu« v Ljubljani, kateremu so lastniki dolžni oddati vse prašiče kakršne koli teže, ki so določeni za zakol. Od oddaje so izvzeti prašiči, ki so določeni za porabo v družinah, rejsklh skupnostih, verskih redovih in kon-viktov v mejah iz členov. 2 in 3. te naredbe. CI. 2. Družine, rejske skupnosti, verski rodovi in konvikti smejo klati letno naslednje število prašičev: a) po enega prašiča za vsaki/i 5 ali manj družinskih članov, največ pa 4 prašiče; ena sama oseba nima pravica do zakola; b) po enega prašiča za vsakih 6 oseb v verskih redovih in k on vik tih. ČL 3. Rejsko skupnost tvorijo lahko le družine. stanujoče v isti občini. Glede klanja po členu 2. te naredbe se štejejo člani vseh družin rejske skupnost, kot da pripadajo eni družini. Obstoj rejske skupnosti mora biti razviden iz prijave, ki jo lastnik prašičev predloži »Prevodu«. V tej prijavi ee morajo-navesti priimek in ime ter bivališče vseh članov rejske skupnost DOVOLITEV ZA ZAKOL Čl. 4. Da dobi dovolitev za zakol prašičev, dodeljenih v smislu členov 2. in 3., mora rejec vložiti posebno prošnjo, iz katere je razvidno število članov družine, rejske skupnosti, reda ali konvikta kakor tudi, da je res rejec. Prošnjo je treba poslati »Prevodu« po občinskem uradu, ki je dolžan preizkusiti pravilnost navedenih podatkov. Za vsakega prašiča, katerega zakol se dovoli, izda »Prevod« posebno dovolilnico za zakol. Čl. 5. Vsi tisti, za katere se v smislu prednjih členov zakoljejo prašiči za družinsko porabo ali za porabo v redovih ali konviktih, nimajo za časi 12 mesecev po zakolu pravice do živilskih nakaznic za trde maščobe in meso. Čl. 6. Po tej naredbi dovoljeni zakoli se smejo opravljati samo od 1. novembra do 30. aprila. » ODDAJA SLANINE Vsi tisti, ki koljejo za družinsko porabo, morajo oddati »Prevodu« tiste količine slanine, ki so razvidne iz posebne razpredelnice. Po tej razpredelnici je treba ob dovoljenem zakolu 1 prašiča oddati pri 2 družinskih članih 18 kg slanine, pri 3 družinskih članih 12 kg, pri 4 članih 6 kg in pri 5 ali več članih nič. Ob dovoljenem zakolu dveh prašičev je treba oddiati pri 6 družinskih članih 24 kg slanine, pri 7 družinskih članih 18 kg, pri 8 članih 12 kg, pri 9 članih 6 kg n pri 10 ali več članih nič. Ob dovoljenem zakolu treh prašičev je treba oddati pri 11 družinskih članih 24 kg slanine, pri 12 družinskih članov 18 kg. pri 13 družinskih članih 12 kg, pri 14 družinskih članih 6 kg in pri 15 ali več družinskih članih nič. Ob dovoljenem zakolu štirih prašičev pa je treba oddati pri 16 družinskih č'anov 24 kg slanine, pri 17 družinskih članih 18 kg. pri 18 družinskih članih 12 kg, pri 19 družinskih članih 6 kg in pri 20 ali več družinskih članih nič. * Rejc; morajo oddati slanino, m sicer tudi tisti del, ki odpade na sorejce, pri stalnih zbiralnicah, tvrdkah ali drugih pooblaščencih na način, ki ga predpiše »Prevod«, v dobrem Btanju in po ceni. ki jo določi komisar za cene za Ljubljansko pokrajino. Čl. 8. Za dogone prašičev ter za oddlajanje svinjskih maščob in mesa v potrošijo veljajo določbe členov 4. do 11. predpisov o klanju prašičev z d!ne 14. oktobra 1941 št. 127 (Službeni list št 488/83 iz L 1941). KAZENSKE DOLOČBE Čl. 9. Kršitve določb te naredbe se kaznujejo po čl. 3., toč. 2b naredbe vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« o izvrševanju sodstva na operacijskem ozemlju z dne 19. oktobra 1943 št 5 (Služben! lisit št. 292/91 iz 1. 1943.), v denarju in s kaznijo na prostosti, oboje v neomejeni višini, v hudih primerih pa s smrtjo. DRŽAVPOO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 4. novembra, ob 17: Jakob Ruda. Red A. Nedelja, 5. novembra, ob 14.30: Triglavska roža. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ob 17.30: September. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ponedeljek, 6. novembra: Zaprto. * Shakespearjeva komedija »Kar hočete« ima za snov zapletljaj na osnovi zamenjave oseb. Dejanje se godi v Iliriji, na dvoru grofa Orsina in grofice Olivije. Ljubezenska zgodba z zapletljaji renesančnega okusa, vsebuje posebno markantne komične tipe. Režiser: pref. O. šest. Scena: inž. E. Franz. Kostumi: D. Kačerjeva. Scenska glasba: H. Svetel. OPERA Sobota. 4. novembra, ob 17: Jenufa. Red Sobota. Nedelja, 5. oktobra, ob 17: Clivia. Cene od 60 lir navzdol. Ponedeljek, 6. novembra: Zapito. * Janaček, čig^ delo »Jenufa« bo uprizorila naša Opera jutri v soboto za red Sobota, ustvarja s posebno izvirnostjo in zajema predvsem iz ljudske folklore. Njegova glasba sloni na melodiki moravskega jezika, na njegovi sočnosti in ritmu. Prvobitnost ljudskega čustvovanja, njegova čustvena valovanja in konflikti vesti, izraža z muzikalnim bogastvom, ki označuje vsa njegova dela. Odtfajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PETEK, 3. NOVEMBRA 7.00—7.10: Poročia v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji koncert. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Napoved sporeda. Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini. Poročilo k položaju. Poročila v slovenščini. 12.45—14.00: Salonski orkester vodi Albert Deimelj, 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: glasbeno kratkočasje. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.15: Tem-nordeče rože. 18.15—18.45: Kmečki trio. 18.45—19.00: Iz našega leposlovja — Zorko Simčič bere iz svoje knjige »Tragedija stoletja«. 19.00—19.30: Slovenski napevi — poje tercet sester Dobrškovih. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Prenos branja članka ministra dr. Gobbelsa iz tednika »Das Reich«. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Ljubljanski komorna duo — Anton Trost, klavir, Jan ŠLajs, violina. £1.00—22.00: Operetni čar. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Malo kramljanja, malo plesanja Plesni odkester vodi Dušan Prevoršeik. Skalanova drama »September« Izmed domačih novitet letošnjega dramskega repertoarja je prišla prva na vrsto Marija Skalana drama v treh dejanjih »September«. Z njo se je nekaterim poskusom slovenske meščanske drame v zadnjih letih pridružil nov poskus, ki je v pisateljevem razvoju nedvomno pomemben, za razvojno linijo slovenske dramatike pa samo eno izmed mnogih tipanj v smeri razširjenja in poglobitve slovenskega d.a-matskega izraza, ki mu je Cankar še vedno najvišji vrh. Poleg fiz;ološko-psihološke krize individualnega življenja je hotel Marijan Skaian prikazati, kakor sam pravi, »krizo meščanske družbe v Evropi in tudi pri nas v letih tik pred katastrofo sedanje druge svetovne vojne. Ne toliko le Pavla Pol čakova sama, še bolj je morda cfružba njene okolice in okolje samo obdano z vso tipiko sodobnega moralnega razkroja.« — Nimam namena zagovarjati moralo meščnnske družbe; misiim samo, da je vsako tpizi-ranje slovenskega meščanskega etosa še vedno dokaj tvegano, zakaj ne naša jara gospoda ne karieristi, ki so jih dvignila kvišku valovanja gospodarskih razmer, ne morejo dati prave socialne in nrarvne podobe slovenskega meščanstva. Le-to n:m-rsč ni organsko rastlo in še danes ne nudi otipljivih znamenj svoje socialne ^tip-fce; v njem je še premalo rodovne skušeno~ti, njegov življenjski stil je neuravnovešen, poln konjunkturnih vzponov >'n padcev, v njem cvete zelenjaštvo še vedno bolj kakor tista značilna meščanska kultura, ki se je marsikje v Evropi res že nagnila v iz-rod in ki ji tudi sedanija vojna zadaja težke sunke, j Za vsakega dramatika in romanopisca je j kajpak močno vabljivo, da prav na meščan- i skem okolju obračunava s hedonističnim življenjskim nazorom, ki je gotovo pri meščanstvu najbolj zasddran; toda kriza rodbinskega življenja že doigo ni več 6amo meščanski pojav. marveč je prešla tudi v druge sloje in postala eden izmed osnovnih problemov današnje diužbe. Dozdevno meščanski hedoni-zem se kaže drugod v oblikah splošne mate-riarizacije in v prevladovanju fiziologije nad psihologijo, s čimer začenjajo izginjati tisti rahli nravni konflikti, ki so še zanimal: .n do neke mere mučili meščanskega človeka. Če je torej beseda o moralnem razkroju, je vseka-ko njegov socialni obseg znatno širši. Po vodilnem motivu me Skalanova drama spominja Surgučevljevih »Jesenskih gosli«, igre. ki je bila uprizorjena tudi v slovenščini. Tu kakor tam je motiv zajet v simbolični okvi- prihajajoče jeseni z megleno plahim hrepenenjem po neužiti sreči, izgubljenih priložnostih in zapravljenem času, z vso bojaznijo pred starostjo in zimo; tu kakor tam sta v ospredju igre žena v »nevarnih letih« in ljubimec, ki 6e naposled obrne od matere k hčeri Medtem ko je Sunručev spremenil dramo svoje »jesenske« junakinje v komedijo, ki z neko otožno vedrino, podobno zvokom Ver-lainovih »violons d'automne« med orumenelim jesenskim drevjem, postavlja problem odpovedi in modrega spoznanja, kaže Marij Skaian značilen slovenski »der Wille zum Tragi-echen« Klimakterična kriza zapelje njegovo Pavlo Poljščakovo v kriminalno dejanje, za katerega se bo morala navsezadnje pokoriti, njena hči Danila je nezssluženo oropana možnosti zakonske sreče, k; bi jo morda dosegla z ing. Makovcem, tem povprečnim ljubimcem, kateremu je bila ljubezen "z njeno materjo kaj malo tragična in k; zanj tudi vsiljeni prelom z Danilo, ni katastrofa. Zato je njegov odhod z odra naravnost značilen: tako se umika samo človek, ki se za nobeno stvar ne bojuje iz silovite notranje nujnosti in zapušča bojišče s kar naj skromnejšo rano. Ubogo Pavlo Poljščakovo, to povprečno, malce histerično 1 in od klimakterija zmedeno žensko, je dramatik obtežil s hudim bremenom krivde, malone pretežkim za greh. ki ga je storila po petindvajsetletni zvestobi možu, kateremu očita — po krivici ali po pravici, — da je ves časi zakona uganjal podobne stvari. Etično ravnovesje drame, ki prvenstveno rešuje moralno vprašanje ljubezenske sreče n njene nedosegljivosti v letih, ko človek živi samo še od ostankov tega, kar je bilo. to etično ravnovesje je porušeno s preveliko obremenitvijo Pavle in si prelahkim izmikom Makovca. Problem ni rešen, marveč je nakazan samo v smeri velikega tveganja, ki ga jemlje nase žena, ko prepozno in iluzomo zasanja o trajni ljubezenski sreči, dasi je v njenem življenju nastopil že september, čas odpovedi m tihega paberkovanja, čas, ko se mora človek umikati od vnanjih stvari v svoj notranji svet ln samo tu iskati možnosti spokoia m zadovoljstva To, kar je uspelo Surgučevu in nekaterim drugim, ki so obravnavali psiho žene v »nevarnih letih«, ni povsem uspelo Skalanu: njegova glavna junakinja nas zanima, vendar nas ne zagrabi n umetniško ne prepriča v toliki meri, da b; iz simpatije do nje trpeli z njo v tre-nutkih, ko se ji zrušijo ljubezenski »gradovi v oblakih«. Njenemu značaju bi se prilegalo nekoliko več tpplih barv. Njeni konflikti so preveč vsakdanje očitni m glasni, da bi nas zamikali tako, kakor nas mika na pr. življenjski in srčni svet gospe Boyaryjeve in drugih podobnih junakinj, s katerih moralo se sicer ne strinjamo. Podoba je, da je tu dramatičnost bolj vnanja kakor notranja; bolj gesta in beseda, kakor bolest in nedogledna srčna skrivnost. Izmed oseb, ki obdajajo Pavlo Poljščakovo, odražajo največ miljejske luč; Pavlin mož ing. arh. Poljščak, zdravnik dr. Janko Škodnik 'n njena prijateljica Marta Šoljanova. Stavbenik nastopa v začetku prvega dejanja kot živa ilustracija k puščobi zakonskega življenja, ki se je že zdavnaj do dha zčrpalo; niti taka kiii^, kakor je ^godovanje njegovo hčere, ga ne more zadržati doma, kjer ne najde ne zadosti ugodja ne tiste prisrčnosti, ki tvori največjo mikavnost doma. Poljščak je v marsičem res tipična postava meščanskega zakonca, nenadarjenega m premalo zainteresiranega pro-fesionista v umetnosti zakonskega sožitja, vendar pa nam njegova obramba doma in njegove časti v drugem dejanju, potem ko Pavla prizna svojo stranpot n sili v ločitev, kaže nesporno pozitiven odnos do rodbine, ki ni samo ugodje in »sreča«, marveč predvsem dolžnost, nevšečna. a nujna dolžnost Vse fiziološko-psihološke sanjarije o sreči oblede pred to razumsko postavljeno stanovitnostjo očeta, ki se zaveda, da je rodb.na socialna naprava, ne pa zgolj meglena srčna zadeva, podvržena begotnim valovanjem čustev Poljščak pade kot žrtev razkroja, ki poganja iz ženine iracionalne, klimakterično razdražene čustvenosti, čeprav ga je dramatik prikazal kot sebičneža in filistra, je vendar v kontrastu s Pavlo ali v primeri z Makovcem pozi-tivnejsfc predstavnik meščanstva, kakor se zd5 na prvi pogled, zato bi bil vreden trdnejše dramatske obdelave. Zdravnik dr. Škodnik, nekdanji Pavlin častilec in zdaj zakrknjen samec, predstavlja v tem okolju uravnovešenega. starostno modrega človeka, ki rad filozo-fira in zastopa pri tem z vsemi konsekvencami dualizem telesa in duše, prizadevajoč si, da bi bil obema polutama človeške narave enako dober zdravnik. Ko odkrije Pavlin zločin, ne stori iz ozira do nje svoje zdravniške dolžnosti; ko pa se Pavla ob koncu drame izpovč, zahteva od nje, da vzame nase pokort) za greh in gre z njim k oblastim: Tak je značaj nravno najpozitivnejše srtarejše osebe v tej drami. — Mara Šoljanova je zopet negativen tip, ženska, k; stvari z moškimi ne jemlje tako tragično kakor Pavla, in prikriva svoja nagonska stranpota z razumsko premišljenimi zvijačami; vsekako je to iz življenja posnet značaj in njeno besedovanje je tako vsakdanje kakor ona sama. Pavlina otroka Dmh. in Borut sta povprečni življenjski ir- guri, o ing. Makovcu je že bila beseda, vsi ostali pa so epizodhe postave, k. stoje na robu osrednjega dramatskega konflikta in 60 za samo dramo nebistvenega značaja. To je torej meščansko okolje Skalanovega »Septembra«. Z akcijo kakih šestih dramat-skih oseb se dejanje zapleta in razpleta. Pisatelj mu je dal primerno stopnjevanje; prvo dejanje je prav za prav sama ekspozicija, zato je njegovo težišče v dialogu, ne pa v dinamiki dogodkov; kaže nam. zakaj in kako 6e Pavla v tako zrelih letih vrže v Makovčevo naročje. Drugo dejanje je že bolj zagrabljivo: tu je predvsem konflikt Pavle z bolnim možem in prizor, ko mu pripravi strupa. V tretjem dejanju se pojavi kot najyažneiši gibaini motiv ljubezensko priznanje med Makovcem in Danilo, kar sproži dramatično učinkoviti konflikt z materjo in privede do tega, da Pavla prizna hčeri svoje razmerje z Makovcem hi 6vojo krivdo na očetovi smrti. Tehnično kaže razvoj dejanja spretne prijeme, vendar je spreminjanje prizorov preočitno izkonstruira-no. da b učinkovalo naravno, kakor veleva notranja zakonitost realistične drame. Vse-kako je Skalanova drama ne le po zgradbi, marveč tudi po dialogu delo avtorja k- pozna oder. V vernem prenosu nekaterih izrezkov iz življenja na oder je njena poglav tna značilnost in dramatska pomembnost Z njeno etično idejo ie bil ostro obsojen prejšnji ho-donizem ki mu je udobje in ugodje ali čutno-čustvena »sreča« najvišji smoter našega bitja in žitja. Tako se Skalanov »September« ne toliko po čisti dramatiki vsebini kolikor po vodilni moralni ideji uvršča med dela, ki kri-tizrajo in vrednotijo življenje meščanske družbe na sploh, čeprav se socialna tlpika ne prilega povsem našim razmeram. Dramo »September« je režijsko pripravil Milan Skrbinšek. Med igralci., ki vzbujajo posebno pozornost, so: Mira Danilova, M. Uk-mar-Boltarjeva, Sever, Kovič i. dr. O tem pa kaj yeč drugič. golov ŠPORT Toča v mrež! žabfaka Dvoštevilčna zmaga Ljubljane nad nasprotnikom brez napada Ljubljana, 2. novembra Ni bil velik učenjak, _ kdor je prerokoval zmago Ljubljane nad Žabjakom v včerajšnji tekmi v domačem pokalnem turnirju in celo takih je bilo precej, ki so v naprej računa Li z dvoštevUčnim izidom za belo-zelene. Vse se je izpolnilo po računih in tekmovanje se je pač spet primaknilo koncu prve polovice, do katere manjkajo zdaj samo še štiri tekme, med njimi edina pomembnejša med Ljubljano in Iztokom. V tabeli je ta situacija razvidna takole: Iztok 4 4 0 0 24:3 8 Ljubljana 4 3 1 0 35:2 7 Hermes 3 1 1 1 6:9 3 Mladika 4 1 0 3 ll:^ 2 Zabjak 4 1 0' 3 2:23 2 Vič 3 0 0 3 1:24 0 V mladinskem delu tekmovanja je mlada enajstorica Ljubljane dobila partijo z Iztokom, kar pa v razmestitvi udeležencev po že ustaljenem vrstnem redu ni prineslo nobene spremembe. Tabela kaže do prihodnjič naslednjo sliko: Mladika 5 5 0 0 24:2 10 Vič 5 4 1 0 17:1 9 Ljubljana 6 3 2 1 8:4 8 Hermes 5 2 0 3 10:8 4 Korotan 4 1 1 2 12:4 3 Zabjak 6 1 0 5 2:29 2 Iztok 5 0 0 5 3:28 0 Zdaj pa nekaj o prazniškem dopoldanskem sporedu posebej! LJubljana - žabjak 12:o (3!o) Do 300 gledalcev je prihitelo tudi dopoldne na igrišče Ljubljane, da bi spremljalo obe srečanji za žoge: mladinsko med Ljubljano in Iztokom ter trdo preskušnjo Zabjaka z Ljubljano. Mladinska partija se je po dvakrat polurni igri končala z gladko zmago 5:1 Ljub ljane. V glavni tekmi, kjer je Ljubljana nastopila s svojo trenutno najjačjo sestavo (brez levega krilca, ki ga je drugod nadomestil Pupo), Zabjak pa seveda prav tako z vsemi, ki mu ta čas vzdržujejo prvo garnituro, se je igra že od vsega začetka spremenil v igro na en gol. Pred Zabjakovimi vrati se je odigravalo 90 odstotkov vsega in le tu in tam so Ljubljančani sami potegnili žogo iz pravega plota nog in teles, nekajkrat pa posamezni črno-beli napadalci pobegnili na drugo stran, ne da bi mogli doseči nevarne prostore. Če se prav spominjamo, je »ljubljanski« vratar prejel v akciji eno samo žogo, ki bi bila s pogoji lahko našla pot v mrežo. Potek tekme je bil potemtakem močno enoličen in so za edine spremembe ter dobro ali slabo voljo skrbeli Ljubljančani sami, ki so pri vsej premoči pridno zamujali marsikatero ugodno priložnost za zvišanje izida ali pa se spuščali v nepotrebno igračkanje in individualno uveljavljanje brez koristi. V tem znamenju je posebno trpela prva polovica igre, ki je daleko močnejšim belo-zelenim navrgla vsega tri borne zgodi tke. Po odmoru je Zabjakova obramba, ki se je z neumornim vratarjem vred dolgo in uspešno otepala nenehnega pritiska Ljubljane,' močno klonila in potem je kajpa prišlo- kar je moralo priti. Trem golom prvega polčasa je sledilo še devet nadaljnjih, in sicer po tri po zaslugi Bertonclia in Medveda, po 2 po strelih Haclerja (ki je v ostalem ta dan močno zaostajal za običajno formo) in Pupa ter po 1 Trškana in Vo-lavška. Tekmo je sodil g. Dorčec, ki ni imel težkega posla. Belfaški v D. Goebeler: Sestri in »oft« Roman 27 Nato pa je prišlo pismo Ahima Burger i a iz Norimbenka, pismo, ki ga' je bil napisal s tolikšno ljubeznijo, pismo, polno načrtov za prihodnost in pritajenega ponosa na uspešno delo in na pohvalo in priznanje, čeprav je bila njegova vrednost samo v tem, da ga bo deležna tudi ona, njegova Cilika, ki sta ji no&gov trud in njegovo stremljenje najprej posvečena--pismo, ki je obenem naznanjalo, da se odpravil ja še dalje, na Dunaj--- »•Seveda me boš morala čakati zda|j še štirinajst dni,« — je. pisal Ahim Burger — »vendar upam, da ne boš huda zaradi tega; pomisli, kakšno odlikovanje je zaime •bo vabilo in kako bogatih sadov lahko spotoma natrgam za svoje delo — za najino delo!« Cilika je biila dobila pismo pri zajtrku. Tiho ga je odložila. »Najbrže ti sporoča isto kakor meni.« je rekfla Roza ki je bila takisto dcfbdia pismo, in oči so se ji zasvetile: »Da, Ciiiika, tvoj Ahim, naš Ahim, ali nisi vsa srečna m ponosna nanj?« Oilika je molčala. »Pomisli, na Dunaj je povabljen, in v Budimpešto, najodiličnetjši strokovnjaki Hermesa znova ponuja podobna priložnost Drugo koroško moštvo, in sicer Vil-lacher SV, vrača ta dan gostovanje Herme-žanov v Beljaku, ki se je, kakor znano, končalo neodločeno s 5:5. Še enkrat bo torej Ljubljana letos lahko videla mednarodno srečanje v nogometu, to pot med enajstorico Hermesa in beljaškim moštvom VSV. Nogometaši iz Beljaka, ki so trenutno prav toliko jačji od Celovčanov, da so jim »pri piki« odnesli vse najvidnejše naslove (prvenstvene in pokalne), so nedeljsko nalogo vzeli najbolj resno in se za to revanšo v Ljubljani temetljito. pripravili Kolikor z lastnimi močmi ne bodo mogli vseh mest zasesti najbolje, bodo posamezne igralce pritegnili tudi iz Celovca, tako da bo prav za prav v nedelju igrala v Ljubljani prava nogometna reprezentanca Koroška. Ze spričo nasprotnika, ki prihaja v goste, še bolj pa zaradi domačega nogometnega okolja, ki to pot skoraj že terja uspeh domačega moštva, bodo morali Hermežani — če kdaj potem v nedeljo — napeti vse sile, da si po končani tekmi ne bodo dali vzeti niti zadoščenja s številčnim uspehom. Kako in s čigavo pomočjo bodo svojo nalogo res tako opravili, to naj dobro premislijo sami med seboj, gotovo pa je treba resno poskrbeti, da bo v tej tekmi nogometna Ljubljana postavila na noge takšno enajstorico, da si zmage r.e bo dala vzeti ali pa vsaj že za ceno ki je mora biti vredna. Vstopnice za tekmo so že naprodaj, in sicer od danes dalje v poslovalnici »Servis biroja« v Šelenburgovi ulici. Iz zbora nogometnih sodnikov: Za nedeljo 5. t. m. so delegirani: ob 13.30 mladinska: g. Makovec, in ob 15 mednarodna: g. Kos Hinko; stranska: gg. Makovec in Dorčec. Poverjenik. Važen sestanek. Tehnični vodja nogometne sekcije ZSK Hermesa nas je naprosil za naslednjo objavo: Vabim na važen sestanek, ki bo drevi ob 19. v klubskih prostorih na stadionu v Šiški, naslednje igralce: Oblak, Aljančič I, Nagode I, Ver-harič, Pilej, Pišek, Nagode IL Brodnik, Hacler, Bertoncelj, Smole, dalje Rogelj, Šebenik, Fajon. Kumar. Košenina. ŠD Iztok. Obvezen sestanek I. moštva drevi ob 19. uri pri Lovšinu v Gradišču. Načelnik. Grob za grobom se vrsti V Ljubljani so umrli od 20. do 26. oktobra naslednji: Červan Marija roj. Klemen, 72 let, delavka tob. tovarne v pok.. Vidovdanska 9; PezcEr Jakob. 84 let. žel uslužbenec v pok., Dolenjska 52; Lavrič Ignacij. 64 let posestnik, Šteipan.iska cesta 18; Frantar Anton. 56 let, delavec, Ljubljanska 53: Paviovčič Judita roj. Mavric. 55 let. žena žel. uslužbenca. Moste-čuvajnica št. 382; Jugovic Helena roj. Grohar, 52 let, soproga preglednika fin. kontrole v p., Staničeva 20; Magolič Ana roj. Čeme. 53 let, soproga šefa krajevne kontrole. \Volfova 3; Pečnik Ivanka, 17 let delavka, Nanoska 28; Klančnik Mihaei. 80 let duhovnik-mlsijonar, Tabor 12; Glavan Albin, 52 let,- mestni delavec. Rudnik 46; Rehar Kristina roj. Jeran vd. Friech, trgovka in hišna posestnica. Marijin trg 3; Miklič Janez. 83 let, posestnik, Rožna dolina cesta VII št. 2. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Ritenc Marija roj. Zemljak, 41 let. žena uradnika drž. žel.. Ciril-Metodova 87; Gantar Ana. 48 let, Blato 16, Trebnje, poljedelska dninarica; Vidmar Marija, 2 leti. hčerka organista. Planina 37; Levstik Martin, 55 let. užitkar. Gorica vas 40; Krnc Jakob, 71 tet, posestnik, Selnik 10; Konig Ivana, 40 let, hči delavca, V nedeljo gostuje v tekmi proti Hermesu Villacher SV Tri tedne bo v nedeljo, odkar je Ljubljana doživela prvo mednarodno nogometno telkmo letošnje sezone — in še najmanj štirih minulih — in obenem Slavila rekord z obiskom na nogometnem travniku, saj je oni dan prišlo na stadion v Šiški skoraj 5.000 gledalcev, kolikor jih na nogometni tekmi v Ljubljani še ni bilo nikoli. Obenem pa bo v nedeljo tudi že tretja nedelja od one. ko so v isti mednarodni tekmi ojaeeni Henmežanj v dvoboju s celovškim moštvem KAC Rapid po premalo spretni, predvsem pa po premailo odločni igri prepustili tesno zmago gostom in ostali tisočem" gledalcem precej na dolgu po vsem, kar je bilo v zvezi z ono tekmo napovedanega in kar bi jim bili morali nuditi v takem prestižnem športnem nastopu. V nedeljo se domačim nogometašem iz KINO UNION Telefon 32-21 Danes zadnjikrat Najnovejša revija SREČA PRI ŽENSKAH Johannes Heesters, Herta Mayeo Predstave ob 16. itn 19.15 uri Za one obiskovalce, ki so prisostvovali na praznik predstavi ob 19. uri, katera je bila prekinjena, se bo vršila posebna predstava dames 3, t. m. ofo 17.45 uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Hilde Krahl in Albert Matterstock V sijajni veseloigri GRAD HOTEL PAR ADI ES Predstave danes ob 16. in 19. uri, jutri v soboto ob 15., 17. in 19. uri KI iS O MATICA Telefon 22-41 Prekrasen dramatičen film GOSPODAR MAJORATA V glavnih vlogah: Viktoria v. Balasko in Willy Birgel Predstave ob 16. in 19. uri Nedeljska predstava, ki je odpadla zaradi alarma, se ponovi v petek 3. t m. ob 6. url — Vstop proti predložitvi vstopnic. Mlado Jutro Franja šušteršič: Piščalka (Otroška pravljica) (Nadaljevanje in konec.) Na vzglavje Jurčkove postelje so se usripali jutranji žarki. Zdajci so ga poSčegetali, da se je prebudil. Pomencal sri je oči in se spomnil snočnih sanj. »Oh. po vrtu sem hodi! in trgal čudovito lepe, krvavordeče rože. ki jim nsem vedel imena ... Pravijo, da pomeni cvetje v sanjah smrt dobrega znanca.« Pri fari je zazvonilo. »Kaj je to. da danes tako zgodaj zvoni?« Vsital je, se oblekel in stekel po dvorišču. Zvedel je novico: piskrovez Mat ja je bil umrl., Jurčku se je stemnilo pred očmi in v prsih ga je zabolelo. »Saj ni mogoče!« je jeknil napol glasno. Vaščani so šli krop t pokomika. rn tudi Jurček je šel z njimi. Ob gozdnem parobku je natrgal dehtečih ciklam" S šopkom v roki je plašno prestopil prag stričeve kolibe Misel da stric Matija "mrtev leži pred njim, ga je globoko prevzela. Še njega je zazeblo, ko mu jc položil šopek k mrzl m nogam, in kolena so mu klecnila. »Stre. stric, zakaj ste me pustili samega na svetu?« Milo se je razjokal, nato pa ihte pomolil: »Oče naš...« Težki oblaki so prepregli nebo. Jelo je deževati. Jurček take dni ni hodil na pašo, pač pa je v mlinu pomagal očetu ali pa rezljal iz mehkega lesa* razne oblike, v čemer je bil pravi mojster; kajti za težka dela ni bil sposoben. Komaj je čakal lepih dni. da je mogel na pašo. Piščalko, zapuščino starega Matije, je vzel s seboj. Bosi in gologlav ie sedel na hrastovem štoru ter premišljeval nepozabne nre, ki sta jih bila s stricem preživela. Zdaj je bil sam. žalosten m zapuščen. Zdelo se mu je, da se nikomur ne smili. Kako rad je prejšnje čase posilušal pripovedovalca! Zdaj ne bo nikoli več čul stričevih pravljic in bajk ... »Kje so vile, dekSce v svilenih oblekah, dobri škrati in vseh čudes zmožni možički? ...« Glasno je zajokal. Piščalka mu je padla iz naročja. Boječ se, da ne bi zdrknila po rebri v dolino in se izgubila v grmovju, je hitro segel po nji. Ko jo je pobral, je videl, da sedi na nji sedempikčasta polonica. Ljubeče jo jc nagovoril: »Polonica. polonica. odkod sti se vzela? Te mar pošilja stric Matija iz nebes, ali prihajaš iz bajne dežele?« Polonica je dejala: »Prav pravS. Jurček, i« bajne dežele sem doma. nesrečna kraljeva deklica. Starši mi žive v lepem gradu, kjer se vse blešči kot suho zfeto in srebro. To bogastvo pa ni njuna sreča. Vee noči in vse dni jokata očka in mamica za menoj* ker vesta, da blodim po širnem svetu. Kako rada bi se spet igrala na grajskem vrtu s pisanimi metuljčki! Iz porednosti in brezsirčnosti nisem privoščila lačnemu siromaku koščka kraha. ko me je prosil zanj. Bog me je kaznoval Kar mahoma sem sie izpremenila. S sedempikčat-stimi kriti, ki so mi zrasla na hrbtu, sem mo-raJa odleteti daleč proč iz našega gradu.« Jokaje je vzkliknila; »Jurček, Jurček. ali nisva najnesrečnej® bitji pod soncem?« Dolgo sita prelivala solze. Tedajci pa zaprosi polonica: »Zapiskaj. Jurček, da nama preženes dblgča-s>!« ' Juroek je jel milo in Otožno prekati na svojo piščalko. In glej sj. ga. tisfc mah je priletela vila Ljubomila m šepetaje dahnila: »Jurček, nenavadno sladki glas tvoje piščalke me je priklical Ker si bil najboljši in najponižnejši izmed vseh dečkov ter zaničevan od vseh ljudi, ee ti je danes za vse življenje nasmehnila sreča. In ti, poredna pikapolonica, ved-: ne zaradi tebe, ampak zaradi tvojih blagih staršev fi je odpuščeno... Sedita mi v naročje, da vaju odnesem na bajni grad!« Jurček in polonica, ki se je tisti mah izpremenila v prelepo kraljično, sta sedla vili v naročje, in dobra vila se je vzdignila z njima nebu pod oblake. Hribi m doline, potoki in reke so spodaj izginjal: kdo ve kam. Pa se nista prav nič bala. vese'a sta bila, in Jurček je radostno piskal na piščalko. Utrujeni od dolge poti so se nazadnje približali cilju. Vila Ljubomila se je spustila na tla. poljubila Jurčka in kraljično ter izginila. Okrog njiju se je širil krasen vrt, prepoln dišečih rdečih rož. »Tu je moj rodni grad,« je izpregovorila kradjična Polonica, »v njem bova zdaj živela.« Jurček je odprl težka zlata vrata. Kralj m kraljična sta bila presrečna, ko sta po dolgem času spet zagledala edinko, ki jo je spremljal zal mladenič. Sprejela sita ju. kakor le moreta oče in mati. in ko je čez nekaj let stari kralj umrl, je postal Jurček njegov naslednik. Polonica pa kraljica. Mali oglasi DOBRA SOBARICA n likarica za privatno stanovanje — dObi takoj službo. Gostilna »Mrak« Rimska 4. 29249 la PERICO za pranje perila na domu. enkrat tedensko — sprejmem. Streliška 2Pa 29296 3 GLASOVIR dobro ohranjen, v brezhibnem stanju, zelo ugodno prodam. Mestni trg 3-II. od 9. do pol 12 ia od 2. do 3. ure. J-430-6 RADIO 6 cevni Philips, prvovrst ni. prodam. Ogled od 14. ure dalje. Naslov v og odd Jutra. 29140 6 MOŠKE HLAČE majce triko »Maco« — predvojne, nekaj koma. dov ln blago za 3 pidža n-.e prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 29187-6 BIC1KEL za trpovino. s prtljažnikom spredaj. 2 brzini — prodam. Škafar Peter, Rimska cesta. Borštnikov trK 28330 6 ŽENSKE SALONARJE semiš, temnomodre, no ve št. 38. prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 29299-6 ZIMSKO SUKNJO »PaJmeivton«, črno tn črn površnik »Murengo*. ugodno prodam. Stari trg 28-1. desno. 29300-6 GOJZ.VRJE št. 43. dobro ohranjene možke prodam. Naslov v ogl. odid. Jutra. 29309-6 KNJIGI »Melik—Slovenija« novi prodam. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Melik, 29291 6 PRODAM kompenzacijski planime-ter Kozina, šmartfnska cesta 8. 29293-6 ŠTEDILNIK železen, dobro ohranjen ugodno prodam. Jarška cesta 49-H. levo. 29294-6 BLAGo za moško navadno obleko in gradi rjav za mo ško perilo, prodam. Naslov pustite v ogl. odd. Jutra pod »Zel0 dobro« 29295 6 GASPER-PEČICO prodam. O^led od 9. do 2. ure Naslov v oglasnem cdd. Jutra. 29297 6 JEDILNI SERVIS krasen. Za 6 oeeb nič rabljen. vinski fervis, lep. brušen za 6 oseb— ugodno prčdam Naslov v ogl odd. Jutra. 292886 MOŠKO SUKNJO lepo. črno. za manjšo postavo moško obleko iz rr.-. j boljše volne, damski plašč nov in damske snežke fina ruma, vse predvojno "blago — prodam N&flov v oelas. nem odd. Jutra. 29289-6 BLAGO aa moško obleko. mu-rengo suknjo za 165 cm viroko postavo in rab. ljeno moško koio §tra-pacno Za 3500 lir. prodam. Rimska S 2 m.— vrata 20. 29287 6 MODRo LISICO (Blnufuchs) eno aH par, i>arkrat nošeni, prodam. Obleti od 12. do 15. ure. Naslov v ogt. odd. Jutra 29285-6 ŠIVALNI STROJ Singer, starejši. dober— prodam za 6000 lir. Šišenska 48 brivnioa. 29277-6 DAMSKE ČEVLJE nizke, nove. bote, štev. 40 in ene nošene, rjave iste številke, prodam.— Celovška C. 55-1. 29278-6 NOVE HLAČE pumparice iz predvojne, ga blaga in črno boo, dobro ohranjeno. prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 29280-6 ŽENSKE ŠKORNJE 39-40. zamenjam za žen ske škornje št. 41. M. Bohinec. Vodovodna 1. dvorišče, tel. 2T7-3-5 29273-6 DEŽNI PLAŠČ iz temnomodre balonske svile za otroka od 3 do 5 let. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29271 6 PI ANINO svetovne znamke. pro. dpm. Ogled od 2 do 4. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29272-6 GRADEL za žlmnico otroške posteljice. rabljen. r>rodam za 550 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra 29268 6 ŽENSKI PLAŠČ črn. pliš. prodam. Naslov v ogl. odd Jutra 29333 6 JABOLKA in hruške zamenjam. — Informacije v trafiki Kolodvorska 41. 29336-6 TONKINO kompletna aparatura za normalni kino-flm z ojačevalcem in transformatorjem za 110 in 220 volt. vse orignal tovarniško. malo rabljeno. K!nn je prenosljiv, pri meren Za društva in srednjeveške dvorane — ima krasen čist ton. Ugodno naprodaj. Ponudbe na agl- odd. Tutra pod >150 000, 29324-6 RADIO 4 valovne dolžine, večji format, zelo čist in močan glas. tovam:ško nov. predvojni, res neka i prvovrstnega, prodam za 21.900 lir Naslov v oel. odd Jutra. 29325 6 GLOBOK VOZIČEK nov. lep. zuraj in zno tra i tapeciran, kromanl blatniki in krmilo, predvojni material, predam. Rezijanska ul. 5. Kolezija. 29323 6 2 KOSA BLAGA za damski športni plašč modrega >n stvega, — ugodno prode m Celov ška 49 1 29318-6 PISALNI STROJ oren osi j i v. pred am Na. slov v ogl. odd. Jutra. 29330 6 NEKAJ KOŽIC krznenih (sili, črnih in nogometno žogo. usnjeno. poceni prodam. — Naslov v ogl. od*1 Jutra 29331-6 DAMSKE ČEVLJE št. 37 prodam Na ogled Tran Sajovic. čevlja- — Novi trg 5. 29327-6 VOLNENO BLAGO črno. za damski plašč ali kostum, ugodno pro. dam. Celovška 49 T. 29319^5 BLAGO za moško obleko, rjavo, športno e podlogo, prodam Celovška c. 49 T 29320 6 DVA KOSTUMA športna., trpežno pred. voino 'blago. 1 namizna prta par damSVih če v ljev in sne^ke št. 38 — predam. Naslov v oglasnem odd Jutra. 29321-6 MOŠKO BLAGO ev. tud' za ženski kostum. prodim Mi zamenjam za škornle št. J2-Ogled od 12 do 15' b iak5. rvritličje. 29305 6 PERILO moške triko hlače Ma-Co predvojne, nekaj ko-msdov. prodam. Naslov v orl. odd Jutra. 29311 6 MAJČKE z rokavi in damske nove hl.-.čke 6 g.anvtur — prodam. Naslov v oglasnem odd. ,Tu trn. 29312 6 15 m KOTENTNE rjave, šolsko ki o t,-.-to hrt. Ijo. novo. športne čevlje z gumi podpla.t: št. 38, nove. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29313-6 ČRNo SVILO za šolske halje, prodam Naslov v ogl. Od<-' Ju tra. 29314-6 SVILO za damsko perilo in nekaj novih volnenih mo ških telovnikov ter triko sp. hla^ fMaco) prodim ZeTjarska 11-T. Kolezija. 29315-6 SP. HLAČE M-cco. moške nove. — ter boljše blago za par moških srajc, p-oriam.— Nnstov v ogl. odd Jutra. 29216 6 LITOŽELEZNE :ndu«trijske rebraste ce. vi osi in jermenice — prodam. ?o~-rednkl :zk!.ru čeni. PosamezDe ponudbe staviti z- kilosr-sm n-i ogl. odd Jutra pod š!-fro »Cevi« 29144-6 MALEGA PSTčKA prodam. Vorpšati od 8. do 9. ure Petrič. Ja vornikova 13-11. 29338 6 MOšKo KOLO balonske gume. močno, lepo in peč na žig->nje. prodam. Naslov v oglasnem cdd. Jutra. 29339-6 PISALNO MIZO dobro ohr.mleno in kuhinjsko mizo g stolčki, novo. poceni nrod->m.— Tr-vrič. Dunafska 14 — dvorišče. . 29286 7 GOJZARJE št. 36. d'->bro ohranjene, kupim. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 29307-7 ZOPET KUPUJEMO škatle od »Mama« mleka. B. G-uštin Vodni kov trg 2. J-426-7 PISALNE STROJE dobro ohranjene boljše znamke, kupi takoj po najvišji dnevni leni tvrd ka »Everest«. Prešemova ul 44. J-429-7 KUPUJEM 'in prevzemam v komisijsko prodajo pe-zijske plrotske in bosanske pre proge, kakor tudi pred posteljnike. stenske preproge tekače ln vse po-steljno perilo, odeje Itd. Hliiko Privšek. komisij, ska trgovina. Gradišče 7 nasproti dramskeg gle dališča 29042-7 SMOLO borovo ln smrekovo. — vsako količin-, kupi Obersnel Goeposvet^k-^. št. 3 ali delavnica Vod nikova 89. 29132 7 BICIKLE. VREČE karbid in pisnln: stroj— kurim Plačam izredno dobro. Merkur. Puharje-va 6. 29303-7 RADIO klavir in pisalni stroj. — kupim. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 29602-7 KUPIM nivelacijski ins'rument. Kozina. Srriartinska c. 8 29292 7 PSA ČUVAJA volčjaka ali ovčarja — kupim. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 29281 7 PAVOLO belo ali nebeljeno, nekaj prej'c. kupim. Ponudbe na ogl. ogl. od-d. Jutra ood »Pavola, 29275 7 KINOPROJEKTOR 9"? mm vz imerr z-, nekaj dni v najem preti d<"b'i odškodnini. Po. nudbe na ogl. odd Ju tra pod ->Vrnem -"poškodovano«- 29269 7 FOTOAPARAT in pribor stalno kupu-jemo. Parfu-nerija Venus palača Bata. _ 29270-7 PLOČEVINASTE SODE pločevino vreče in kar b d. vs ko količino, kupimo Merkur. Puharie. Va 6. 29304 7 NALIVNA PERESA boljše vr-te in dobro ohranjena, stalno kupuje t.vrdka Fverest. Prešernovi ul. 44. T-431-7 H? -» ali bno parcelo do 300 000 lir. kupni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela« 2S197 20 7Tf ff i7? * ir OPREMLJ. SOPo z uporabo kuhinje, zraven gor. kolodvora, oddam najraje želrzni'>ar. ju Naslov v ogl. od-i. Jutra. 23335 23 ZAPESTNO URO žen-ko zlato sem izgubila 1. t. m. oti Viča do Sv Križa. Poštenega najditelja prosim. naj jo vrne proti nagradi. Naslov v ogl. odd Jutra. 29274-37 NAJDENO AKTOVKO naj najditelj izprazni ter pride z njo po nagrado k lastniku. Naši v lastnika v ogi. odd. Jutra. 29266 37 IZGUBILA SEM T soboto zvečer rjavo volneno rokavloo. plete, no v norveškem vzorcu, od tromostja čez Kongresni trg mi.To Drame do Emon.ske ceste. Ker sem revna vajenka prosim poštenega najditelja naj jo odda v trgovini Fatur. modistinja — tro. mostovle. 29263 37 LISTNICO z važnimi papirji ln z večjo vsoto denarja sem izgubil v nedeljo popo4 dne Najditelja prosim, da mi vsa i zani neupo. r.,bno vseh no vrne na ogl. odd Jutra. 29265 37 IZGUBILA SEM v ponedeljek 30. X. pri zadnji predstavi v kinu Matici: ročno torbico s srebrno uro. šop ključev. osebno izkaznico, giave živilskih 'n tobač. nih kart ir .000 lir v denarju. Poštenega najditelja provm da izroči vsaj točno torbico, srebrno uro, ključe, osebno izkaznico, živilske in tobačne k:-rte pri blaga i-ni k'na Matice — proti nagradi. 29329 37 Dvignite dospele ponudbe s oila^nrro oddelka A.S 400 Bodočnost. Be. žigrad. Citre. C.; 600 kv. m, če mogoče takoj,— čeber če ie dobro olira njeno. Dober plačnk. December. Dijakinja. D0 bro plačam. Dvo-o'ono, Deške čevlje. Dekle poštenje. Dežni plašč De lo. Deiavna. Dobro blago. Dekle z dežele. Dru. žin-ke razmere. Do 40 tisoč lir. Električni mlin Ekonom 48. Frotlrke Fi latellst. Go^pa 23. G. le niče. H tro. Harmonika. J.tolka. Izurjena. Kleo-patra. Kuharica. Klavir, ski pouk. Kurivo. Lepi ton. Ljubljana 24 let. La-tno perilo. Lonec, Miren železničar. Moško in žensko kolo. Mešano zrno Mizarski pomočnik Mlajša. Mul, Medvode, Mir. Nadaljevanje, No vember. Na deželi. Ne oziram ^e na višino kup nine. Otrožki voziček — Odkupnina. Obojestransko razumevanje. Plačam takoj 8000. Posr-ež niča. Plačam dobro. Plačam redno. Prijeten dom. Prazno sobo Pošteno dekle. Pošteno. — Presno. )'oStem in snaž na. Perzer Pokrajinske znamke. Rjuhe. Rozman Stalna služb:: S hrano, Samostojna. Soba, Samo tojna. S^ečn? bodočnost št. 5. Skrb Za delo. Skla diščruka. Srečen dom, Soiiden. Sončna stran Suho stanovanje, Starejl ša hišn:ca. Sreča. Setni-kar. Stek!arrt--o. Sposo. ben in z.ine^ljiv. Siguren uspeh. Sna.lni. Takoj. Tivoli. Takojšnja selitev. Tihožitje, Trenirke Učenka. Ugodna prilika. V dvoje je lep še. Varčna kuharica, — Weck. Veelje Vajena otrok. Varčna. Zvestoba. Zbližan je Zi takoj. Zi dvosobno. 7.a kuhati. — Zvečer. Zasebna knjižnica. Za skled Išče. Zimska. Zavod. Živalska krma. Železna blagajna št. 3, 775 kv. m. 25 par-:«-1.5C0.C00. 45. 250 lir. 41, 160. 550. SPOSOBNE za IzCeTav® drv, sprejme Ravnateljstvo gozdov, LJUBLJANA, Pnccinijeva ulica štev. 9 (palača Pokrajinske hranilnice) Prav dober zaslužek v akordu! Razne usodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plsčilo z d^v^i t t, d, Nenadoma nas je zapustila naša dolgoletna, zvesta marljiva gospodinjska pomočnica, gospodična Lojzka Kemt Spremili jo bomo na njeni poslednji poti v petek 3. t. m. ob J/2 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto 4. t. m. ob y2 7. uri zjutraj pri oltarju sv. Alojzija v cerkvi Marijinega Oznanjenja Ljubljana, 1. novembra 1944. Rodbina FRANC PALME in sestra TEREZIJA KOMAT tekmtrjetjo med seboj za njegovo prijateljstvo. Tega ne učaika vsak v tako mladih tetfh. Heinz Jordan bo ves srečen zaradi tega.* »Saj je lahko: njegov bratranec je, prvi pomočnik na njegovi kliniki; tej bo gotovo koristilo, da ima tako sposobnega zdravnika. Da sem jaz ob regato in še ob marsikaj drugega, ie seveda brez pomena.« Dalj ko je govorila, bolj jo je premagovala razburjenost Jezna rdečica ji je polivala Obraz. »Na Dunaj nari mu pišem in v Budimpešto in kaj vem, kam še. Pa bo lahko čakal« Pismo je zimečkano zletelo v kot. »Ciiiika!« Roza je Otrpnila. »Ali veš, kaj govoriš?« »Ali veš, kaj govoriš?« je oponesla se-■sbrine besede. »Menda vem. Spet sem odrinjena v kraj. Gospoda, doktonja vabijo na Dunaj, gospod doktor mora seveda iti. Da sva imela tukaj dogovore in da mi je z njegovo odločitvijo spet mnogo veselja pokvarjenega, tega mu kakopak ni mar. Nu, naj le gre! Kar gre naj! Pa da ga vr»b-če ni več nazad, meni je vse eno.« Vrgla se je vznak v naslanjač in zajokala. Roza je zastamela vamjio kakor v tuje, neznano bitje: »Ciiiika, tega pač ne misliš zares?« »In be mislim?« Dekle se je vzravnalo: »Ce pomislim, kaSco ravna z Mio Hoimovo njen Evgeo! Ia vendar Ji je samo prijatelj —« ■_- Schriftleiter • Urejuje: Davorin Bavljen — Ftti das Veriag - Za »Najbrže ji tudi drugega biti ne zna kakor ta Tega primerjaš z Ahimom Bur-gerjem?« Roza je vzrojila; »Cilika, nehaj žek Toda Ciiiika na odnehala: »In potem mi obljulblja še kaj vem ka(j posebno lepega.« »To tudi pride, Cilika, res pride? Daj, opametuj se, sama ne veš, kaij vse je pred teboj in kaj se ti bo odprlo že v najkrajšem času. Heinz Jordan bo —« »Ničesar ne maram vedeti, kaj bo Heinz Jordan, dobri stric Heinz, ki tudi ne pozna drugega kalkor svoje delo in strokovnja-čenje s teboj, kadar je tu.« Roza je stopila k sestri jo zgrabila za ramena in jo stresla: »Cilika, Heinzu Jordanu voboe ne bom povedala, kako gledaš na to stvar, kaiiiti sicer« — pomolčala je — »■sicer ibi utegnil priti tudi on do spoznanja, da je bolje storiti konec, samo drugače, ne tako, kakor td misliš.« »Kar naj pride! Pusti me, saj me ne razumeš in me tudii ne moreš razumeti; sem pač še mfladia, ti pa jn tvo(j stric Heinz — vidva--c Cilika je skočila pokonci. Odš&a je. Zmečkano pismo Ahima Burgerja je obležalo na tleh. Roza ga je pobrala in zravnala, r njeni notranjosti je vse trepetalo. Kaj naij zdaj stori? Naj gre k Heinzu Jordan« in mu zaupa svoj sffcrah in sivoje skrbi? Ne! Zma- T jala je z glavo. Cilika bo premagala svoj gnev. Samo še šcirinaijst dni. pa bo Ahim spet tu, in vse se bo uravnalo. * Cilika je s kljubovalnim obrazom hodila okrog. Govorila je samo za potrebo, svojih dolžnosti v dečjem doimu sicer ni zanemarjala, toda njene besede so bi'e kratke in hladne, in Ahima Burgerja vobče ni več omenila. »Oilika. tvoje pismo!« ji je bila rekla Roza tisti večer, »polbrate sem ti ga. S j menda nisi hotela, da bd ga služkinja rašla ali celo pometla v smeti.« Vzela ga je brez zahvale in ga zmečka-nega spravila v ročno torbico. Drugo pismo, ki je prišlo čez dva dni, je romalo isto pot. Kdo ve, ali ga je vobče prečitala? »Cilika, nikar ne pretiravaj.« Skoraj teden dni je že bilo tega, neko nedeljo dopoldne, ko je Roza izrekla te besede, resno, toliko da ne bolestno: »Ahim je pisal Heinzu Jordanu in tudi meni, zaka/j mu ne odgovoriš, ali nisi morda bolna?« »Torej mu odpiši, da sem zdrava, zdrava kakor riba v vodi —« Porogljiv smeh je planil izza knjige, ki jo je mlajša brez-mfcelno prelistavala »Cilika, ton, ki ga ubiraš, je tak, da ga kmalu ne bo več moči trpeti.« »Ne seveda, starejša si, zrela, spoštovana oseba, kaj ne? Vzgojila si me. A jaz se »ie dam več vzgajati, ne tebi ne stricu Heinzu, najmanj pa gospodu doktorju Ahimu Bur-gerju, ki tako in tako na mnogo slarejši od mene. Kaj naj mu pa pišem? Kako zanimivo je tu življenje? Da otroci dobro spe in radi jedo, in da se je Martka Bocko-va že zredila? Ali pa, da sediva danes doma, med tem ko je zunaj na jezeru re-gata, za katero se je bil gospod doktor domenil z menoj?« »Da bi mu res ne imela pisati nič drugega?« Rova jo je dolgo in zamišljeno gledala. »Cilika, ali v tebi res ni več razumevanja za to, ksr imaš v Ahimu in kar bi utegnila v njem — izgubiti?« »Kar bi utegnila izgubiti?« Bilo je, kakor da bi bila beseda zbudi'a odmev, dekle se je vidno zdrznile. Prepadtno je pogledalo starejšo in se odvrnilo, ne da bd ji dalo odgovor. Da bi ga izgubila? Spet je stala pred vprašanjem, ki ji že toliko dni ni dalo mini. Ali hoče to, ali hoče zares, ali bi ji bilo res vse eno? «To bi namreč utegnilo priti!« Čedalje resnejši je postajal Rozin glas. »Cilika, povsem resno izprevidim, da od svojega Ahima nisi imela kdo ve koliko smeha in življenja Toda zakaj ne? Pač le zato, ker se bori in ustvarja za vzvišen cilj. Ali je mar kej višiega kakor skrbeti našim otrokom za zdravje in ga ohranjati? In, mar ne dela pri tem tudi zase. d* ti zgradi prihodnost in te hitreje in docela osvqji?« konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja; Stanko Virant — JPttr »Narodna Uskarna A. G.« ai» Druckstelle - Za »Narodno tiskarno d, ' ^ JgaapiteMtea mrmauKttirh • fe JnaBaM Addeje* edgovarj&i I**«* VfliOA