Poštnina plačana
v gotovini
Leto VIII, št. 146
Ljubljana, sreda 22. Junija 1927
Cena 2 Ofn
= ighaja ob 4. zjutraj, aa
Stane mesečno Din 25-—; t a inozemstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica Stev. s/L Telefon Jt. »072 in 2804., ponoči tudi Št. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravniStvo: LJubljana, PreSernova
ulica it. 54. — Telefon St. 2036.
toseratni oddelek; Ljuoijana, PreSernova ulica št. 4. — Telefon št. 249*
Podružnici: Maribor, Aleksandrova št 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-lana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wfen,Nr. iog^41
Ljubljana, 21. junija.
Pred volitvami je celokupno klerikalno časopisje z vsemi priveski polno samohvale in samozavestnega pretiravanja o «vplivu in moči» SLS, ki bo — kolikokrat že? — na en mah poman-drala SDS in še SKS povrh. Ce bi prelistalo glasilo ljubljanskih škofov desetletja nazaj, najmanj enkrat na leto, smo naprednjaki za vselej uničeni.
To že dolgočasno ponavljanje se ser-vira že 40 let klerikalnim ovčicam. Napredna misel pa je bila in bo obstojala med Slovenci, pa naj se tudi med naprednjaki pojavljajo izdajice. ki zaradi osebnega sovraštva ali želje po mandatih prodajajo svoje prepričanje. Najnovejša samohvala SLS o njeni moči ni le v čudnem nasprotju z dejstvom, da so njeni glasovi pri pravkar izvršenih občinskih volitvah padli na ceh črti, v Celju pa je bila potrebna pomoč 400 Nemcev, da se more SLS tam pojaviti v večjem številu. Še bolj čudno je primerjati klaverne tožbe SLS. da kljub tej mogočnosti v vladi ni mogla za Slovence nič doseči, pač pa da je prinesla najslabši finančni zakon in neumevno poslabšala stališče našega delovnega ljudstva, da ne govorimo o uredništvu in privrednih slojih!
Vpliv SLS je bil in je zelo neznaten, vsaj za poštene in realne zahteve naših krajev. Posreči se ji kaka intriga, preganjanje uradnikov', nad kojimi se potem hudobno veseli, a v stvarnih vprašanjih je celo delo SLS in njene delegacije negativno, brezuspešno in škodljivo. Ako ste tako jaki, kakor te dni pisarite, kje so uspehi? Kaj prinaša SLS narodu?
Osem let v novi domovini izroča slovenski kmet in delavec ter obrtnik zastopstvo svojih interesov SLS. Osem let se SLS usti, da ie vsemogočna in da more le ona kaj doseči. Zdaj ima priliko povedati, zakaj ie svojim volilcem prinesla davek na poslovni promet, gostilniško takso, davek na ročno delo, veliko povišanje zemljarine, zakaj ni dosegla izenačenja davkov itd. Tudi glede avtonomije bo treba ljudstvu dati odgovor.
SLS in njeni trabanti. ki s policijo in komisarijati pritiskajo ljudstvo, naj nič ne skrbe za nas napredniake. Napredna misel je med Slovenci mnogo močnejša, nego se to politično izraža prilikom raznih volitev. Močan del starejše generacije — in to duševno nedvomno višje stoječi — v. mlajši generaciji pa večina je proti klerikalnemu jerobstvu.
Vrh tega je v naprednih vrstah vedno bolj živa misel na potrebo skupnega nastopa vseh onih, ki jim je jasno,, da narod pod bičem klerikalizma ne more razvijati ne duševnih, ne gospodarskih moči in da je samostojnost mišljenja ljudstva pogoj za njega uveljavljenje jv politiki in v razvijanju samopomoči. Ideja napredne koncentracije je strah, ki se ga SLS boji kakor pilpogačica svetlega soinca.
Bližnje volitve bodo vsej državi dokazale da se napredna misel v Sloveniji ne da ubiti ne s policijskim nasiljem ne s socijalno reakcijo, ne s sklepanjem črno-žoltih blokov, pač pa da se z ozirom na nacijonalno-politično in upravno nesposobnost Beograda, ki danes še nima pojma o kulturnih in gospodarskih problemih Slovenije, napredna armada nanaša predvsem nase in na svojo moč, ki se je utrdila v desetletnih borbah. Zveza z razvalinami radikalstva, ki jo ie sklenila SLS. ne bo zadržala pohoda naprednih Slovencev, pač pa ga bo pospešila.
Dr. Korošcev povratek iz Bolgarije
Beograd, 21. junija, n. Agencija Avala poroča iz Sofije: Vsi tukajšnji listi objav« ljajo komentarje povodom pisanja naših novin o posetu dr. Korošca v Sofiji in o brzojavki, ki jo je odposlal dr. Korošec, ko te zapuščal bolgarsko ozemlje, predsedniku bolgarskega novinarskega udruženja Kara« čovu. Brzojavka se glasi: Zapuščajoč brat« ^ko bolgarsko ozemlje, kjer sem bil naipri« srčneje sprejet, vas prosim g. predsednik, da izročite svojim kolegom srčno zahvalo za toplo gostoljubje, katero so mi izkazali bolgarski novinarji, katere je treba smatra« ti za dostojne tolmače bolgarskega javnega mnenja skupno z jugoslovenskimi, in kate* ri imajo za bodočnost naših dveh držav ve« liko in pomembno vlogo. Kar sem videl in slišal v vaši prestolnici, mi daje polno nado za bodočnost. Živel bolgarski narod, živeli tolmači niegove misli. Dr. Korošec je dane-s prišel v Beocjrad.
Zaupnica Poincareju
Pariz. 21. junija, (pa.) Zbornica jc odo* Krila prve točke zakonskega načrta o obo* roženem narodu. Poslanec Renaudel je pred lagal, da se prepove uporaba armade v so« cijalnih konfliktih. Ministrski predsednik Poincare je odgovoril, da je taka določba v nasprotju z ustavo, in je stavil vprašanje zaupnice. Zbornica je odklonila predlog po« slanca Renaudela s 330 proti 200 glasovom. Ravnotako je zbornica odklonila Renaude« lov predlog, naj zbornica imenuje v višji vojni svet svoie zastopnike in sicer s 345 glasovi proti 151.
Začetek usodne seje H9S
Včeraj je začel sejati ožji glavni odbor NRS, čigar odločitve so usodne za bodočnost radikalske stranke. — Skoraj nepremostljiva nasprotstva med tremi glavnimi frakcijami. — Situacija v
rokah pašičevcev
Beograd, 21. junija, p. Današnja seja ožjega glavnega odbora NRS, na katero je čakala tudi širša javnost z veliko na
petostjo, se je vršila pod predsedstvom Ace Stanojevica od 10. do 12. ure, jutri 9e pa nadaljuje. 2e prvi dan je pokazal razcepljenost radikalske stranke na tri glavne frakcije, ki so si med seboj v takem nasprotstvu, da ni veliko upanja, da bi se dal globokejši razkol preprečiti Centrumaši so celo poizkušali, da onemogočijo sejo ožjega glavnega odbora. Boža Maksimovič je dolgo časa šetal okolu zgradbe, kjer se je vršila seja, ne da bi se odzval povabilu na sejo. S tem je zadrževal sejo in preprečeval kvorum. Navzlic temu, da se je od 25 članov odbora udeležilo seje mesto 15 le 14, so pašičevci izjavili, da je seja sklepčna in da so njihovi sklepi polnomočni. Vsi govorniki so ostro nastopili proti vladi in še posebno ostro proti Velji Vukičeviču. Interesantno je, da je seji kot član prisostvoval tudi doktor Subotič, minister pravde. Takoj po konferenci je imel dr. Subotič sestanek z radikalnimi člani vlade, ki so še v Beogradu. Obvestil jih je, da je na seji glavnega odbora konstatiral, da niegove odločitve ne morejo veljati, ker
ni bilo kvoruma in da se torej ožji odbor ne more izpopolniti. On zahteva sklicanje širšega glavnega odbora. Značilno je nadalje tudi to, da je bil izvoljen v ožji glavni odbor za člana gospod Uzunovič, ki pa mandata bržčas ne bo sprejel, češ da volitev ni veljavna, ker ni bilo kvoruma. O seji je bil objavljen naslednji komunike:
«Glavni odbor narodne radikalne stranke je imel danes 21. junija pod predsedništvom Ace Sta"/ojeviča, prvega podpredsednika, sejo, na kateri se je govorilo o partijskih vprašanjih, ki naj jih reši glavni odbor. Ta je predvsem sklenil izpopolniti odbor in je izvolil soglasno za člane ožjega glavnega odbora osebe, ki žive v Beogradu, in sicer gg. Andro Staniča, bivšega ministra, Ljubo Stojadinoviida-Segedinca, trgovca in posl., Nikolo Uzunoviča. bivšega predsednika vlade, Ranka Trifu-noviča, bivšega državnega podtajnika in dr. Slavka Miletida. bivšega ministra. Prihodnja seja bo jutri 22. junija ob 9. dopoldne radi sklepanja o drugih partijskih in političnih vprašanjih, ki jih je postavil na dnevni red Aca Stanojevič s svojim uvodnim govorom.*
Seja finančnega odbora
Koruza za gladne Bosance kot volilna koruza. — 600 milijonov investicijskega posojila za volilno kortešarijo. — 31 milijonov za Ljubljansko barje ter Cerkniško jezero?
Beograd, 21. junijia'11;). Danes od 17. do i je obtožila Narodno skupščino radi nespo« 21. je "bila seja plenuma 'mančnegu odbora.	« .4/>In Hasi v NTarndni slomščini
Pred prehodom na dnevni red je poslanec Preka interpeliral odbor radi 50 vagonov koruze, ki bi se imeli poslati za gladujoče prebivalstvo v Hercegovini, ki pa še ni bis la razdeljena. Trdi se, da se namenoma ča« ka na volitve, da bi se z razdelitvijo konj* ze vplivalo na volilce v strankarske svrhe. Njegov predlog je podpiral tudi radikal Dušan Subotfc in demokrat Baljič.
Nato je predsednik finančnega odbora po dal pojasnilo glede dnevnic članom finanč* liega odbora in pojasnil, da imajo člani pra« vico do dnevnic tudi takrat, kadar je Nas rodna skupščina razpuščena.
Nato je odbor prešel na dnevni red. Pr« va točka jc bila: Uredba vlade o meliora« cijah, za katere je predviden kredit 600 mf* lijonov dinarjev, kateri naj bi se nabavil potom inozemskega posojila, S to uredbo Je za Slovenijo predvidenih 31 in pol milijo« nov, ki naj se porabijo za ureditev ljubljanskega barja in Cerkniškega jezera, skupno v površini 18.345 ha. Poljedelski minister Stankovič je dal kratek ekspoze glede sta* tističnega pregleda, kaj naj se izvrši. Raz* vila se je obširna razprava, ki je trajala prav do 21. Razprave so se udeležili Seče* rov, Demetrovič, Grgin, Vujič, Žanič, Ban« kovid, Sniodej in Svetislav Popovič. Posla« nec Demetrovič je izjavil: Sedanja vlada
sobnosti za delo, dasi v Narodni skupščini niti ni poizkusila delati. Narodna skupšči« na ni obstruirala niti ni sabotirala dela. Obstojala so velika pooblastila po financ« nein zakonu. Teh je vlada izkoristila zelo malo in n. pr. se glasoviti državni odbor za štedenje sploh ni sestal. Vlada je se« daj prinesla uredbo, ki pomeni samo volil« no kortešacijo. Predvideno posojilo 600 mi« lijonov, ki je potrebno za melioracijska de« Ia je mogoče le, ako ga potrdi Narodna skupščina. Narodne skupščine pa ni, zato se denar na ta način ne more dobiti. Po« trebno bi bilo, da bi finančni minister pred« Iožil Narodni skupščini predlog za najem tega posojila. Nato navaja spor med agrar« nim in poljedelskim ministrom glede te uredbe. Popovič se protivi vsej uredbi, tr« deč, da minister po zakonu zato ni poobla« ščen, da bo uredba ostala samo na papirju, ker za njeno izvršitev ni denarja. Najprej je treba sprejeti zakon o posojilu. Popovič navaja še slabo stanje našega gospodarstva in zahteva nujno pomoč. S 23 glasovi proti 2 glasovoma je bila uredba v načelu spre« jeta, v podrobni razpravi pa s 15 proti 2 glasovoma.
Jutri se seja nadaljuje s starim dnevnim redom, kateremu je dodana še razprava o uredbi prometnega ministra glede nabave lokomotiv in popravila vagonov.
Intervend a velesil v a banskem sporu
Značilni komentar
Rim, 21. junija ls. »Giorna le d' I tali a« komentira korak velesil v Beogradu in Tirani in piše:
Nadejamo se, da bo formula ;z Ženeve, ki je že sporočena Tirani in Beogradu, sprejeta od interesiranih vlad tako, kakor se spodobi in da bo prinesla kar največ jasnosti v to balkansko cono, ki je potreb-,na mira rn reda. Treba je obenem povda-ri'ti, da so pri tem diplomatskem koraku v Beogradu in Tirani in pri pripravah zanj sodelovale Italija, Anglija, Francija in Nemčija. Italija, ki je prva intervenirala v al-bansfco-jugoslovenskem konfliktu ter je predlagala koncilijantne forme v Beogradu in Tirani, je nadaljevala skupno z drug:mi velesilami akcijo za zmernost in za odgo-
li italijanskih listov
vomost miru ter jasnosti na Balkanu. S tem je še enkrat potrdila značaj in obliko svoje politrke Želeti bi bilo, da bi se v Beogradu in v tujih prijateljskih ambijen-tih začelo resno misliti na to spremembo v italijanski poFtiki.
»Messaggero« razpravlja o koTaku štirih velesil v Beogradu in Tirani ter opozarja na dejsftvo, da se je Albanija že izjavila pripravljeno "'zvršiti vse, kar od nje zahtevajo velesile, namreč da izpusti jugoslovenskega dragomana na svobodo, ako Jugoslavija umakne svojo razžaljivo noto. Nepopustljivost Jugoslavije, pravi list, je dovedla do poostritve konflikta, k: se bo sedaj uredil na podlagi formule, ki jo predlagajo velesile.
DIpomatski prelom med Italijo
m Belfiio?
Mussolini odpoklical poslanika v Bruslju kot protest proti Van-derveldejevim kritikam fašizma
Rim, 21. junija, o. Kakor poroča <-Qiornale d' Italia* je bil italijanski poslanik v Bruslju marki Negro tto Cam-biaso v poslovilni avdijenci pri belgijski kraljevski dvojici, ki ga je pridržala na obedu. Poslanik, ki je bil odpoklican, odpotuje v prihodnjih dneh iz Bruslja in najbrže ne bo nadomeščen. Italijanska vlada hoče na ta način reagirati proti ostrim kritikam, ki jih je belgijski zu-
nanji minister Vandervelde že večkrat izrekel proti fašističnemu režimu in IVlussolinijevi vladi.
«Giornale d' Italia» pravi, da rimski politični krogi zelo obžalujejo Italiji sovražno postopanje Vanderveldea, ki je zaradi svojih izpadov proti fašistični vladi kalil prijateljske odnošaje med Italijo in Belgijo.
Unifikacija nemškega in avstrijskega kazenskega zakona
Berlin, 21. junija, (be.) Pravosodni mini« ster je predložil danes zbornici novi nem« ški kazenski zakon, ki je sad dela 25 let in popolnoma soglaša z avstrijskim kazen* skim zakonom izvzemši določb glede smrt« se kazni.
Izid občinskih volitev v Vilnu
Varšava, 21. junija, s. Pri občinskih vo* litvah v Vilnu so dobili od 60.000 glasov Poljaki 40.000, Židi 15.000, Rusi in Belorusi 1600 in Litavci 1012 glasov. Poljaki so do* bili 34 mandatov, Židi 12, Rusi in Litvanci pa po enega.
Pomorska razorožitvena konferenca
treh držav
Tudi ameriški in japonski delegat sta predložila konferenci konkretne predloge. — Različni predlogi ovirajo delo strokovnjakov. — Anglija je šla dalje nego Amerika in Japonska
potiska, naj se male ladje in ladje z omejenim akcijskim radijem izvzamejo od vsakih omejitev.' Predseduik japonske delegacije je
Ženeva, 21. junija, (d - lo) Predsednik ameriške delegacije, ameriški poslanik v Bruslju Gibson, je na včerajšnji seji stavil glede omejitve oboroževanja na morju sledeče predloge:
Ameriški razorožitveni načrt
1.) Načela in razmerje, ugotovljeno z wa-shingtonsko pogodbo, naj se raztegne tudi na križarke, rušilce in podmornike. 2.) Vsak sporazum, odnosno pogodba držav, ki se udeležujejo te konference, t. j. Amerike, Anglije in Japonske v svrho omejitve gradnje pomožnih vojnih ladij, naj bo v zvezi z \va-shingtonsko pogodbo in naj sloni na enakih načelih ler naj vsebuje točne določbe glede raztegnitve teh sprememb. 3.) V svrho bodoče omejitve oboroževanja na morju naj se razporedijo pomožne vojne ladje v štiri kategorije, in sicer: križarke od 3000—10.000 ton, rušilci od 600—3000 ton in hitrostjo nad 17 vozlov, podmorniki in končno vse druge edinice z manjšo bojno močjo.
Glede razdelitve, odnosno določitve velikosti in moči vojne marnarico posameznih držav predlaga Amerika:
1.) Kategorija križark: Zedinjene države in Anglija po 250.000—300.000 ton, Japonska 150.000—180.000 ton. 2.) Kategorija ru-ilcev: Zed. države in Anglija po 200.000 do 250.000 ton, Japonskal20.000—150.000 ton. 3. Kategor. podmornic: Zedinjene države in mornic, vendar pa bi morala taka pogodba obsegati vse države.
Gibson je v utemeljevanju lega svojega predloga naglasil, da si konferenca nikakor ne sme tajiti, da obstojajo za uresničenje tega programa velike težave; vendar pa je treba z optimizmom pričeti tudi to težavno delo. Nobena država danes ni upravičena, da bi vzdrževala mornarico, Iti bi mogla ogrožati katerokoli drugo državo. Danes je še čas, da se podvzamejo primerni koraki, da se v bodoče prepreči rivaliteta vojnih mornaric.
Japonski predlogi
Predsednik japonske delegacije, admiral Saito, je razvil program Japonske. Uvodoma je naglasil, da vidi Japonska uspeh konference le v tem, če se sprejme sklep, da ne sme v bodoč obstojati noben načrt za gradnjo in povečanje vojnih mornaric in da v to svrho ne sme nobena pogodbenih držav nakupovati novih ladij. Velikost vojnih mornaric naj se določi na podlagi že obstoječih edinic in onih, ki so že v gradnji in ki bodo dovršene v dobi dovoljenega gradbenega programa. V bodoče naj se gradba in nakup novih edinic omeji ie na neobhodno potrebna nadomestila, pri čemur naj se gleia na to, da bo novogradnja v vseh treh državah sorazmerno enaka. Končno predlaga Ja-
zaključku svojega govora naglasil, da bo Japonska odpirala vse ukreps in prizadevanja. ki streme za ojačanje miru in za dobrobit človeštva.
Japonska je v smislu svojega predloga slavila konkretne oredloge glede onih vojnih edinic, ki naj se izvzamejo od vseh omejitev, in sicer vse ladje izpod 700 ton, ladje z malimi posadkami in hitrostjo izpod 20 vozlov ter ladje - matice za letala izpod 1ft tisoč ton. Glede dobe, ko je računati posamezno ediuico za polnovredno, predlaga Japonska sledeče merilo: Pomožne ladje 16 let. izpod 3000 ton 12 let in podmornice 12 let.
Angleško stališče
V smislu svojih izvajanj (Angleški razorožitveni načrt smo priobčili že včeraj. Ured.) je lord Bridgeman očrtal stališče Anglije s sledečimi ugotovitvami:
1.) Anglija je otok in je odvisna glede živil, surovin in svoje eksistence sploh o.l proste plovbe na morjih. Ta izreden in edinstven položaj angleške države v znatni meri otežuje razpravo glede pomorske razorožitve. 2.) Trgovinska pota so izredno dolga. 3.) Angleška država ima obsežno obalo in dolge komunikacijske črte. ki potrebujejo obrambe. Kljub nevarnemu položaju, v katerem je britski imperij. Anglija lahko razoroži nad mero, katero je določila \vashing-tonska konferenca, to pa edimle v primeru, ako tudi druge države nritrde razorožit\ i.
Danes se je vršila konferenca treh glavnih delegatov, dočim so začeli strokovnjaki meritorne razprave o poedinih predlogih.
Konferenca je izdala danes komunike, v katerem naznanja, da je sklenil izvrševal n i odbor ustanoviti tehnični odbor, ki bo podrobneje proučil razorožitvene predloge Amerike, Anglije in Japonske in zbral za to potrebno statistiko o sedanjem številu in tonaži križark, rušilcev in podmornic vseh treh držav, udeleženih na sedanji pomorski razorožitveni konferenci.
Odkrita zarota proti japonskemu delegatu
Ženeva. 21. junija, d. Politična policija je odkrita zaroto japonskih nacijonalistov, ki so hoteli umoriti predsednika japonske delegacije na razorožitveni konferenci admirala Saito. Zarotniki ?o večinoma nacijonalisti s Koreje. Šest oseb je bilo doslej aretiranih, pričakujejo pa se še nadaljne aretacije. Japonski nacijonalisti so nezadovoljni s početjem vlade, da je sploh pristala na r.izorožitveno konferenco., ker vidijo v tem ogVožanje japonskih interesov
Pred pomirjen em med Varšavo In Moskvo
Poljsko-ruski konflikt bo v kratkem likvidiran. — Imenovanje novega sovjetskega poslanika v Varšavi
Varšava, 21. junija d. Zunanji minister Zaleski se je vrnil iz Ženeve. Istočasno je bil pozvan poljski poslanik v Moskvi dr. Patek v Varšavo, da poroča vladi o svojih razgovorih s sovjetsko vlado glede likvidacije poljsko-ruskega konflikta. Šele na podlagi njegovega poročila bo zunanji minister Zaleski sestavil odgovor na drugo sovjetsko noto, ki bo odposlana bržkone šele koncem tega tedna. Litvinov ie v razgovoru s poljskim poslanikom naglas;l, da je premila sodba morilca sovjetskega poslanika velik pogrešek. Njegova pomilostitev pa bi nesporno dovedla do poostritve že obstoječe napetosti med Moskvo in Var-
V varšavskih krog5!! prevladuje mnenje, da Rusija ne bo prekinila diplomatskih od-
nošajev s Poljsko i« to tem manj. ker so že v teku pogajanja za imenovanje novega sovjetskega poslanika v Varšavi. Kot najtesnejši kandidat sc imenuje b:vši ruski trgovinski zastopnik v Berlinu Tomotijakov.
Semkaj se je vrnil tajnik sovjetskega poslaništva Arkadijev, ki je spremljal zemeljske ostanke umorjenega poslanika Vojkova v Moskvo. V razgovoru z novinarji je izjavil, da vlada v sovjetski javnosti prepričanje. da bodo med obema državama v najkrajšem času zopet vzpostavljeni normalni odnošaji. četudi ie postopanje Rusije do Poljske vzbudilo vtis, da se je obstoječa napetost še povečala. Imenovanje novega poslanika se bo izvrš:lo v najkrajšem času.
Nemški nacijonalci zopet dvigajo glave
Zaradi nedeljskih Poincarejevih izjav.
Stresemann
Berlin, 21. junija, s. Politični krogi pričakujejo z veliko napetostjo za četrtek napovedani govor dr. Stresemanna o zunanji politiki. Nemški nacijonalci zahtevajo po izidu zadnjega ženevskega zasedanja, ki je po njihovem mnenju nezadovoljiv, predvsem pa pod vtisom nedeljskega govora Poincare-ja, naj se opusti locarnska politika ter so načeli vprašanje, ali potrpežljivost Nemcev sploh ne pozna mej.
Kakor se splošno pričakuje, bo dr. Stresemann v svojem govoru ostro nastopil proti francoskemu ministrskemu predsedniku. Vladne stranke najbrže ne bodo podale izjave, temveč bodo prepustile govornikom posameznih frakcij svobodo.
Jutri bo odgovoril dr.
Nemški nacijonalci trdijo, da se je z govorom Poincareja pričela nova faza v nemško - francoskih odnošajih. Poincare je varal javnost s trditvijo, da so Nemci po vojni krstili vojno	na ime Elsass.. Ladja
fElsass:, ki je bila poslana v Lizbono, je ena najstarejših edinic Nemčije ter je bila zgrajena leta 1903.
London. 21. junija, s. O Poincarejevetn govoru piše cEvening Standard,, da si namerava Poincarč sam za sebe osvojiti pravico, da kontrolira francosko zunanjo politiko. Briand nima več proste roke ter je dejansko moral predhodno odobriti Poincarčjev govor. To je zelo značilno ter se mora smatrati kot resen simptom sedanjega položaja
-ŽS2-
Vprašanje Soluna
Rim, 21. junija. 1. aAgenzia di Roma» poroča iz Aten, da komentira uradni organ cElefteros Vima» zelo ugodno ženevske predloge ministra Micalopolosa, ki je pred* lagal, naj bi se sestali zunanji ministri ev« ropskih centralnih držav ter določili kon« cesije za zunanjo trgovino preko Soluna, na katere bi lahko pristala grška država. List pripominja, da bi realizacija tega pred* loga zbližala Balkan z Evropo in da bi tu. di nedvomno rodila dobre gospodarske re* zultate.
Državljanska vojna na Kitajskem
Šanghsj, 21. junija, d. Borodin je bil vče« raj izpuščen. Kitajski krogi temu dejstvu ne pripisujejo nikake posebne važnosti, ker prevladuje splošno prepričanje, da bo Bo« rodin tudi v bodoče nadaljeval s svojo po« litiko, četudi nc bo zavzemal nikakega ofi. cijelnega mesta.
Sanghaj, 21. junija, (be.) Radi bojkota japonskega blaga je izbruhnil med Japon« sko in nankinško vlado oster konflikt
Nepričakovan angleški Izpad proti
Mali anfanti
Lastnik «Daily Maila» in drugih listov priobčuje senzacijonalen članek, v katerem se zavzema za revizijo trianonske pogodbe!
Lord Rothermere, brat znanega lorda Northcliffea, objavlja v londonskem <Daily Mailu» senzacijonalni članek, v katerem se zavzema za revizijo trianonske mirovne pogodbe, in sicer za rev izijo njenih teritorijalnopolitičnih določb: Madžarska naj bi dobila zopet nekatere predele, ki so se v Trianonu prisodili Češkoslovaški, Rumuniji m Jugoslaviji.
Lord Rothermere sicer še ni Anglija, čeprav je glavni lastnik nekaterih zelo uglednih angleških časopisov in potemtakem važen organ «javnega mnenja« na Angleškem. Baš spričo tega se mora smatrati članek imenovanega časopisnega velemagnata za zelo značilen poskus sprožiti znova vprašanje madžarskih meja.
Ko je Madžarska letošnjo pomlad sklenila prijateljsko pogodbo z Italijo, so Madžari slavili ta dogodek kot velik uspeh: Proglašali so zvezo z Italijo kot pričetek nove dobe za svojo državo; pcvdarjali so brez najmanjšega prikrivanja. da se odpira na osnovi prijateljstva z Italijo Madžarski možnost, revidirati mirovno pogodbo, s katero se je po peštanskem naziranju storila državi svetega Štefana vnebovpijoča krivica. Madžari so takrat v svojem triumfu po-vdarjali, da so si s prijateljstvom Italije pridobili tudi prijateljstvo — Anglije.
Članek lorda Rothermerea bi do neke mere pričal, da so bile madžarske nade upravičene. Kakor že rečeno, imenovani gospod lord še ni Anglija in gospoda v Budimpešti ob njegovih izvajanjih še ne bo mogla triumfirati. Ali kljub temu se članek ne more prezreti, ker nam je dokaz, kako pridno je Madžarska na delu, da preparira evropsko in svetovno javno mnenje v svojem smislu. Anglija je bila ves čas svetovne vojne do neke mere naklonjena Avstro-Ogrski in se je zadnja pridružila onim, ki so zahtevali popolno razbitje habsburške monarhije in absolutno uve-liavljenje načela narodne samoodločbe narodov, živečih v okviru črnožoltih meja. Da se za Italijo prvi oglašajo angleški lordi in pričenjajo kampanjo za restavracijo Ogrske, je to vsekakor zelo razumljivo.
Nam seveda mnenje gospoda lorda ne rmponira nič bolj kakor če beremo njegove teze v originalu, to je v izjavah in člankih madžarske gospode. Krivič-nost trianonske mirovne pogodbe nam bo odslej prav tako malo evidentna, kakor nam j& bila doslej. Lordi Rothermere pravi, da so se s trianonsko pogodbo ustvarile v srednji Evropi nove Alzacije-Lorene, ki so viri novim vojnim nevarnostim, bodočim oboroženim konfliktom. Zato naj se pokrajine, ki jih je morala Madžarska odstopiti svojim sosedom, vrnejo.
Zelo enostavna logrka. Gospod lord seveda ni pogledal narodnostnih kart in si ni dal predložiti statističnega gradiva o narodnostnem značaju pokrajin, ki jih reklamira za madžarsko gospodo. Lordovi informatorji v Budimpešti poznajo to prav dobro, pa kljub temu zahtevajo te dežele zase. Zakaj oni hočejo. da zopet zavladajo nad Slovaki in Rusini, Rumuni in Jugosloveni; njim se zdi popolnoma pravično, da zopet zagospodujejo nad manjšinami, zato ker je to historično. Gospod lord pa se moti. če sodi. da bomo mi kdaj akceptirali tako logiko, da se bomo v svrho pomirjenja angleških in še drugih živcev zopet vpregli pod jarem madžarske gospode. Mi, Čehoslovaki in Rumuni smo dobili od stare Ogrske samo tiste dele. ki so etnografsko naši, ki nam gredo po pravilih prirodnega narodnega prava. Ce pa so meje med posameznimi narodi v srednji Evropi take, da ni mogoče potegniti državne meje tako, da ne bi nikjer nastali drobci drugorodnega prebivalstva v narodni državi, ni to naša krivda, marveč kvečjemu krivda dosedanjega nasilnega gospodovalca, ki je v svrho raznarodovanja naseljeval svoj živelj med nami. Temu na ljubo ne bomo nikdar popravljali svojih meja; če smo se nekdaj borili za osvoboditev svojih rojakov izpod madžarskega jarma. borno imeli tudi zanaprej toliko odločnosti, da bomo znali braniti pridobljeno svobodo svojih obmejnih pokrajin. Tu ni kompromisa; razlika med historičnimi in prirodnimi mejami madžarskega naroda je fakt, ki ga bodo morali naposled upoštevati tudi v Budimpešti, tudi če ga ne bodo upoštevali — posamezni angleški lordi.
Rothermere pravi, da se je Mala antan ta preživela. Ako se bo trudil, da še nadalje propagira svoje teze, bo Malo antanto samo še utrdil ter znova dokazal potrebo krepke skupne fronte zoper
madžarske revandikacije.
★
London, 21. junija, 1. "Dailv Mail» objavlja dolg članek iz peresa lorda Rothermerea. Članek je naslovljen "Pravica Madžarske do prostora na solnču*. Avtor izvaja v njem sledeče misli:
Vzhodna Evropa je polna Alzacij in Loren. Napaka, ki je bila napravljena leta 1871. v Frankfurtu, se je ponovila v celi vrsti mirovnih pogodb, ki so nastale po razbitju stare avstro-ogrske monarhije. Te pogodbe so ustvarile nezadovoljstvo med narodnimi manjšinami in lahko izzovejo nove konflaeraci-je. Najslabša poeodba je trianonska. s katero je bila Madžarska prikrajšana ter primorana zadovoliti se z nepravičnimi in protigospodarskinii idejami, ki
groze Evropi z novo nevarnostjo. Ministri aliiranih držav so smatrali razdelitev Avstro-Ogrske za vprašanje sekundarnega značaja. Mislili so v prvi vrsti na Nemčijo, pozabili pa so, da je treba imeti pred očmi tudi zgodovinska dejstva med srednjeevropskimi narodi.
Sedanji položaj v srednji Evropi in na evropskem vzhodu je vse prej nego rožnat. O tem priča že dejstvo, da so čutile tri države: Češkoslovaška. Jugoslavija in Rumunija potrebo skleniti vojaško zvezo, katero podpira Francija in ki je naperjena proti Madžarski ter za ohranitev trianonskega miru. Mala antanta rapidno izgublja na svoji mednarodni ceni in danes, sedem let. po svojem nastanku, je čas. da se popravijo krivice, ki jih je napravila trianonska pogodba.
če pride do revizije trianonskega miru, bodo imeli od tega koristi predvsem narodi Male antante. Rumunija, Češkoslovaška in Jugoslavija vklepajo madžarske narodne manjšine. To revizijo je torej treba izvesti, in sicer iz dveh razlogov: iz razlogov pravičnosti ter iz praktične nujne potrebe.
Rumunija. Češkoslovaška in Jugoslavija morajo podrejati svoj narodni razvoj in napredek kreditom, ki jih prejemajo iz inozemstva. To pomeni, da morajo obtičati. če jim ne priskočijo na pomoč velike banke v Londonu in Newyorku. ki pa vidijo sigurnost svojih investicij le v miru. ne pa v grozečih^ vojnah.
če te države še niso občutile težav, s katerimi se dajejo posojila, se je to zgodilo samo zato. ker so bili tisti krogi, ki so denar posojali, v prvi vrsti Američani, veliki optimisti.
Newyork je še nedavno dovolil Beogradu posojila. Glede na sedanji položaj v Jugoslaviji je treba reči. da je ta investicija zelo slaba. Jugoslovenska vlada je zavzela čisto svojevrstno stališče v albanskih zadevah in ta politika ie imela za posledico poostritev odnošajev z Italijo. Vprašanje, komu pripada nadzorstvo nad Albanijo, je za Italijo prav tako važno, kakor za Anglijo vprašanje, komu gre kontrola nad Calaisom in Boulognem.
Srednjeevropski mir je vitalni problem Anglije. Treba je torej popraviti napake trianonske pogodbe, preden vnovič izbruhne požar. Predsodki malih držav ne smejo ogrožati evropske sigurnosti. Eden izmed tvornih činj-teljev Male antante je bilo upiranje mo-narhistične restavracije na Madžarskem, Toda čemu ne bi smela imeti Madžarske monarhistične oblike? Madžarsko ljudstvo je obračunalo z boljševištvom Bele Khuna in je danes v čisto novem položaju. Madžarska je naravna zaveznica Anglije in Francije ter ima pravico do prostora na solncu. Madžarska čustva do Nemčije so danes hladna in dokler bodo trajali spomini na vojno, je obnova starega razmerja izključena. Izključena pa je tudi možnost kakršnekoli zveze i Avstrijo. Želel bi — zaključuje člankar — da bi angleški zunanji minister posvečal Madžarski tisto pozornost, ki jo zasluži. Treba ga je tudi opozoriti na poziv madžarskih seljakov v Transilvaniji, katere je rumunska vlada razlastila, ne da bi jim to ekspro-prijacijo zemljišč s čimerkoli nadomestila.
Na mir in na stabilizacijo srednje Evrope je mogoče vplivati potom denarnih zavodov v Newyorku in Londonu. Če bodo bančniki odklanjali posojila tistim državam, ki hočejo pospeševati sedanji prekarni položaj, ne bo dolgo, ko bo treba poseči po energičnih sredstvih, da se prepreči vojna nevarnost.
Predsednik Vukičevič v Bosni
Sarajevo, 21. junija, n. Davi ob 8. je do« šel v Sarajevo ministrski predsednik Velja Vukičevič. Iz hotela Evropa je odšel v po« slopje velikega župana, kjer se je imela vršiti konferenca z velikimi župani iz Bo« sne, Hercegovine in Črne gore. Vendar pa ni bilo skupne konference z velikimi župa« ni, marveč je Vukičevič samo sprejemal ve« like župane drugega za drugim. Najprej je sprejel velikega župana iz Banjaluke Sta« kiča, potem tuzlanskega velikega župana Zeca, nato bivšega ministra dr. Krstiča, ki je ostal pri njem pol ure. Nato sta prišla na vrsto bivši veliki župan Krasojevič in novi mostarski veliki župan Hasanbegovič. Nato je Vukičevič na kratko sprejel dr. Uroša Krulia, ki bi imel biti kakor znano vladni kandidat za Hercegovino, vendar pa se je v zadnjem času dispozicija i z preme= nila in bo verjetno Vukičevič napravil pa« šičevcem koncesijo, tako da bo v Hercego« vini vladni kandidat Laza Markovič, kjer jc bil izvoljen že poprej. Po dr. Krulju je Vukičevič sprejel velikega župana iz Trav« nika, Ivaniseviča in velikega župana iz Bi« hača, Hra-snico. Končno je Sprejel vladnega svetnika Raškoviča iz Kotora, ki bi imel biti veliki župan v zetski oblasti. Zvečer je Velja Vukičevič dal vsem velikim županom večerjo in se bo jutri zjutraj vrnil v Beo« grad.
Sarajevo, 21. junija, n. V tukajšnjih kro» gih opozicije vlada mnenje, da je Vukiče« vič svoje bivanje v Sarajevu insceniral za« to, da ne bi moral biti v Beogradu ko se vrše volitve v ožji glavni odbor radikalne stranke.
i (fini) volilni i
(vpisi in izbrisi)
se smejo za preetetoječe volitve v Nar. skupščino zahtevati z vlogo (ali ustno) pri pristojnem županstvu ali pri pristojni okrožni (deželni) sodniji
le še do 30. junija.
Vlogi mora biti pridejano potrdilo, da je moški, za katerega se zahteva vpis do dne vložitve popravka (torej najdalje do 30. t. m.)
1)	dovršil 21. leto starosti;
2)	da je v dotični občini nastanjen že 6 mesecev.
Aktivnim državnim uslužbencem (razen železničarjev) je treba le potrdilo, da so se do dne reklamacije nastanili v občini.
Umestno je priložiti tudi domovinski list. Potrdilo o starosti mora na zahtevo brezplačno in brez takse dati župnik, o bivanju pa županstvo (v večjih mestih policija). Mesto rojstnega lista zadošča tudi šolsko izpričevalo, delavska, poselska knjižica, vojaški dokument. ,
Vojaki, ki se vračajo po odslužitvi roka v svojo občino, se morajo takoj vpisati v imenik.
Kdor naj prav posebno pazi, da je vpisan v volilni imenik?
Pozor, mladi možje, ki do 29. t. m. dovrsujete 21. leto! Mladeniči, ki ste odslužili kaderski rok, poglejte nemudoma, jeli ste vpisani. Ako ne, zahtevajte vpis. Vojaške listine zadoščajo za dokaz starosti in državljanstva, potrdilo, da ste bivali pred vojnim rokom in po vrnitvi v občini vsaj 6 mesecev, pa vam da županstvo.
Pozor, aktivni državni nameščenci, ki ste se do danes preselili v občino, da takoj zahtevate vpis.
Pozor, ostali možje, ki ste se preselili vsaj do 30. decembra 1926 v občino. Takoj ko vam poteče 6mesečni rok po nastanitvi, zahtevajte potrdilo županstva o nastanitvi in vpis.
Pozor, Čehi, Rusi, Primorci-Jusosloveni, če pridenete, ako niste že naši državljani, potrdilo politične oblasti ali občine, da ste Slovani po plemenu in jeziku.
Somišljeniki! Preglejte pri županstvu, kjer so razpoloženi imeniki, ali pri krajevni organizaciji SDS, ali ste vi in vaši znanci pravilno vpisani v imenik. Ako ne, reklamirajte takoj, ker čas za to je samo se par dni!
Kako vara MSio venec" svoje bralce!
Resnica o «zmagi» SLS. — Klerikalni debakl nedeljskih občinskih volitev v številkah in v statistiki
strofalno nazadovanje glasov SLS »kata-
Kakor je bio predvideti, je »Slovenec« takoj v prvi številki po občinskih volitvah udaril na volilni boben, dobro vedoč, da bi mogla trezno presojajoča javnost na podlagi doseženih rezultatov in statistike še prekmalu izprevideti. na kako trhlih nogah slo ni SLS h) kakšen debakl ie v resnici SLS doživela pri nedeljskih občinskih volitvah.
Predvsem ugotavljamo: SLS ni osvojila ne Novega mesta, ne Domžal, ne Železnikov ne Kamnika. Le v Celju si deli prilično relativno oblast v novem občinskem svetu z Nemci in radikali. V štirih občinah imajo potemtakem naprednjaki odločilno večino in debe tudi po vsej priliki povsod napredne župane, dočim se je morala SLS v Celju zveza ti z Nemci ter jih v svobodni nacijonalni državi vpeljati v celjski občinski svet kot zastopnike s tem tudi politično in legalno priznane nemške manjšine.
Drugič: SLS, ki se proglaša za zaščitnico slovenstva, .ie pozabila na sveto dolžnost, ki io imajo resnični predstavniki slovenskega ljudstva na Štajerskem in ki obstoja v tem, da čimprej likvidirajo neznatne ostanke bivših nemškutajskih renegatov in jih zopet pripeljejo v naročaj slovenske matere. SLS je tako v Mariboru, kakor v Celju oživela Nemce kot naciionalno manjšino, paktirala ž njo kot politično stranko in njihove predstavnike vpeljala tako v občinske svete, kakor tudi v oblastno skupščino mariborsko. »Slovenec« gre preko teh dejstev, kakor da bi sploh ne bilo nedeljske celjske sramote, kakor da bi SLS ne bila zagrešila najhujšega narodnega izdajstva. Upamo, da se sedaj ne bo našel več inteligentni in nepokvarjeni Slovenec, ki ne bo pljunil vsakemu klerikalnemu agitatorju v obraz, kadar bo kobasaril o SLS in njenem slovenstvu. Kakor je SLS pustila na vladi letos pomladi ljubljansko univerzo na cedilu, tako je sedaj stopila v koalicijo s celjskimi Nemci ter jim vlila novega poguma za nadaljno vztrajanje.
Tretjič: »Slovenec« piše, kako da so pri nedeljskih volitvah propadli napredni župani, med temi tudi g. Skok. Ugotavljamo, da g. Skok sploh ni kandidiral in da zato tudi ni mogel propasti, kakor vara »Slovenec« svoje klerikalne backe.
Četrtič: »Slovenec« piše, da »so se pri nedeljskih volitvah tri slovenska mesta pridružila ostali Sloveniji in obsodila dr. 2er-javovo politiko*. Predvsem v nedeljo ni šlo direktno za dr. Žerjavovo politiko, marveč za čisto lokalne zadeve občinske politike v Novem mestu, Kamniku, Domžalah, Železnikih in Celin. V Novem mestu smo zmagali z absolutno večino, kje se je torej Novo mesto pridružilo »ostali Sloveniji«. V Kamniku imata neklerikalni listi absolutno večino, kako more torei »Slovenec« pisati o priključitvi k »ostali Sloveniji«. V Domžalah zopet napredna večina. Kar se pa tiče Celia ali so celjski Nemci glasovali za ostalo Slovenijo v smislu »Slovenčeve fraze? Ali so radikali v Celju že klerikalci, da jih »Slovenec« kar prišteva k »ostali Sloveniji«, to ie h klerikalni SLS? V Celju ie res šlo v gotovem smislu za Slovenijo, za slovenski značaj mesta, za črtanje nemških renegatov toda SLS je to črtanje preprečila in netn-štvo v Celju z organizirala kot pofttično stranko in na ta način nemštvo v Celju vzdTamila k novemu življenju, pač na sramoto vseh Slovencev. V Celiu SLS torej ni potegnila z »ostalo Slovenijo« s slovenstvom, marveč ga sramotno izdala.
Petič: »Slovenec« trdi, da ie SLS dobila v Kamniku 134 glasov, v Domžalah 144 in v Novem mestu 187 glasov. Torei skopno 465 glasov. Temu nasproti ugotavljamo, da ie SLS prelela pri januarskih oblastnih volitvah v teh treh mestih in sicer v Novem mestu 201 glas, v Kamniku 226. v Domžalah pa 273 glasov, ali skupno 7C0 glasov. Pri sedanjih občinskih volitvah skupno 463 glasov, pri januarskih volitvah 7Q0. »Slovenec« je tako predrzen, da imenuje to kata-
strofalni padec demokratskih glasov«!
Šestič: Ravnokar dokazano katastrofalno nazadovanje klerikalne stranke v Novem mestu, Kamniku in Domžalah nam izpričuje, kako klavrn bi bil konec SLS v najkrajšem času, ako bi se naprednjaki v Sloveniji združili v enotno fronto. SLS ne bi prišla niti do sape, tako strahovito bi io zmlel napredni valjar. Kako slaba je njena pozicija pa dokazuje n. pr. želja, kjer se ie morala zateči na pomoč k radikalom in storiti narodno izdajstvo, da je z Nemci vred otela nacijonalno občino in vzpostavila črnonem-ško, klerikalno-germansko gospodarstvo v celjskem občinskem svetu. Ako je to še častno za »braniteljico« slovenstva, potem res ne vemo, kaj naj bo čast in kai slovenstvo.
Sedmič: Z nazadovanjem klerikalnih glasov pri občinskih volitvah v ljubljanski oblasti prošle nedelje, torej od 700 glasov pri oblastnih volitvah januaria meseca na sedanjih 465 glasov so lahko naprednjaki in demokrati prav zadovoljni. Zato vpričo teh številk res ne preostaja drugega, kakor da citiramo »Slovenca«, ki zatrjuje: »To je najlepša uvertura v volilni boj za državno-zborske volitve, to je znamenje, kako mora 11. septembra voliti vsa slovenska dežela«.
Osmič: Ugotovili smo že, da so naprednjaki osvojili občinske svete v Novem mestu, Domžalah, v Kamniku in da so morali le v Celju prepustiti nacijonalno postojanko sramotni koaliciji Nemcev, klerikalcev in radikalskih pandurjev. Kjer pa je šla SLS samostojno v boj, kakor v Novem mestu, v Domžalah in v Kamniku, je padla od 700 na 465 glasov. Vpričo take statistike pa zatrjuje »Slovenec« res za prave klerikalne mandatorje naslednje: »Zmaga združenih po štenih elementov slovenskega naroda po slo venskih mestih je pomenliiv in vesel predznak k bližajočim se volitvam v Narodno skupščino«. Kie ie bila SLS »združena s poštenimi elementi« v Novem mestu, kjer imajo naprednjaki večino, kje v Domžalah kje v Kamniku? Ali jih ne vidite ljudskih slepilcev, kako se v enem samem stavku nalažejo, da ie strah. In taki ljudje se še potegujejo za Mojzesove božje zapovedi, kjer stoji lapidarno napisano, da ne smeš prešestvovati, kar so poštenjaki od nekdaj razumeli tudi v duševnem smislu, to je, da ne smeš nesramno lagati, kar se pravi duševno prešestvovati!
Občinske volitve v Zagreba
Zagreb, 21. junija, u. Od mestnega magi« strata se izve, da bodo menda zagrebške občinske volitve v najkrajšem času in sicer za vse mestno zastopstvo. Cuje se, da bodo volitve meseca julija ali pa najpozneje za« četkom avgusta, torej vsekakor pTed volit« vami v Narodno skupščino. Z ene strani se te volitve forsirajo zato, da bi njihov izid vplival na volitve v Narodno skupšči« no, ker bo izid volitev v Zagrebu pomenil vsekakor poraz za radičevce.
Demisija rumunske vlade
Novo volilno vlado sestavi Bratianu.
Bukarešta, 21. junija, d. Včeraj popoldne so se vršila odloč:' ia posvetovanja liberal« ne in narodne kmetske stranke. Bratianu je sporočil svoje pogoje za sodelovanje obeh strank. Narodna kmetska stranka je po dolgotrajnem posvetovanju pogoje od« klonila in je tako vsak sporazum med obe« ma vodilnima strankama izključen. Radi te« gs je danes podal ministrski predsednik Stirbev demisijo celokupne vlade. Sestava nove vlade je poverjena šefu liberalne stranke Bratianu, ki bo po vsej priliki se« stavil homogeno liberalno vlado, ki bo iz« vedla volitve. Liberalci računajo, da bodo dosegli pri volitvah tako večino, da bodo bhko brez ozira na ostale stranke defini« tivno prevzeli državno krmilo v svoje toke.
Pred občinskimi volitvami v Litiji
Litija 21. iunija
Stojimo pred občinskimi volitvami, ki se vrše v nedeljo, dne 26. t- m. ter se je radi njih razkoračil s. Lebinger v zadnjem »Domoljubu«. V dopisu na vse pretege hvali svoje najspretnejše županske roke ter neizmerno korist njihovega šestletnega delovanja za našo občino in občane.
Pri vsem tem hvalisanju pa je gospod župan pozabil omeniti, da so se občinske doklade od leta 1924 do letos zvišale od 100 na 300 %, ter hišna najemnina, katere prej ni bilo, lansko leto na 100, letos že na 200 odstotkov Z ostalimi avtonomnimi dokiada-m;, katerih vseh krstni boter in oče je tudi g. Lebinger, plačamo v naši občini skupno 819 % na direkten davek. Tudi nam ni povedal, koliko je prejela občina na drugih dokladah, kakor na vino, žganje, policijskih urah itd. Isto tako molči, kakšni so prejemki od sejmov in najemnine tržškega zemljišča.
Mimogrede omenimo, da se je na javnem shodu na Vačah hvalil, da plačujemo v li-fcjski občini samo 50 % občinskih doklad.
Nič ne omenja v dopisa da je vnešeno v občinski proračun za reprezentacijo župana Din 7500. Vztrajno molči, da je dal podporo za popravo svinjakov posestniku, ki je bilo iste tako potreben, da jo je nesel takoj plodononso naložit v hranrlnico. Tu seveda ne gre za volilno kroglico. — Nič zato, če je dobila iz okrajne blagajne Lov-račeva mlekarna v Izlakah in mlekarna v Šmartnern vsak po 30.000 Din podpore in mam nič ne pripoveduje, kako in pod kakimi pogoj: so se delile vse ostale nagrade. Da dobi občinski sluga 1250 Din mesečne plače za svode težko in pretežko delo. smatra g- župan za ekonomično gospodarstvo. Rekord svoje gospodarske zmožnosti je dosegel g. Lebinger s projektom električne centrale na Grbinu, za katero je do danes vrgel skozi okno malenkost 76.000 Din. to pa rad' tega, ker ie končno, žal prepozno, vendarle uvidel. četudi po zaslugi demokratov. da je gradnja grbinske elektrarne utopija.
Kako rzgleda sicer obHnsko gospodarstvo, nam dokazuje dejstvo, da so za vedno zapustili g. Lebingerja nekateri občinski odborniki, pristaši SLS. med njimi celo njegov' občinsk svetovalec, odlikovan z diplomo častnega občana.
Ker so sestavili svoio listo in ker ne odobravajo njegovega terorizma in občinskega gospodarstva, jih sedaj proglaša za liberalce, oni pa izjavljalo, da se sramujejo še kdaj kandid:rati na njegovi listi.
Vsem tistim. Id žele, da se še nadalje v občini tako gospodari, priporočamo, da volijo prvo skrinjico g. Lebingerja. Oni pa. k4 žele, da pridejo v občinski odbor gospodarsko sposobni in izkušeni možje, bodo glasovali za gospodarsko-socrjalno listo, katere nosilec Je g. Franc Kunstler st.. in spustili volilno kroglico v drugo skrinjico.
Epilog k obč. volitvam v Novem mestu
Sijajna zmaga napredne mis!; v dolenjski metropoli ob priliki nedeljskih občinskih' volitev nam dokazuje, kako pravilna Je bila nvsel dr. Režka, da naj se občinski zastop depolitizira. Pozivu vsem strankam, nai se zedinijo na nepolitično gospodarsko listo, se ie odzvala SDS. Ogričeva skupina obrtnikov in SKS. Rad;kalna stranka, ki je hotela očividmo šteti svoje pristaše, ie izjavila, da bo šla samostojno v boj, da pa je pripravljena sodelovati z gospodarsko stranko kakor do sedai. Klerikalci in pa Udermanovi klero-komunisti so pa izjavili, da z SDS ne grejo.
Nedeljske volitve so pokazale, da za klerikalno stranko niso tla v Novem mestu. Čeprav imenujejo v Novo mesto po večini samo klerikalno uradništvo. so klerikalci od 23. 1. 1927 (oblastne volitve) padli za 14 glasov, od 8. 2. 1925 pa za 41 glasov in to navzl:c temu, da so različni klerikalni petelini hodili okrog naših naprednih 15 udi ter jih z različnimi pretvezami hoteli prprav-viti, da klerikalno volijo. Z napredne strani pa se je vodil boj z vso dostojnostio_ in je zato tem težja -zguba za opozicijo (klerikalci in udermanovci). Udermanova stranka dela in reda je padla od 6 mandatov na 2, od katerih ;e pridobila gospodarska 3, SLS pa enega. To ie znak, da zapuščajo, kakor smo že povedali, vsi pošteno misleči ljudje Udermana, kateremu svetujemo v njegovem lastnem interesu, da pust' zanj tako opasno polje politike, posebno odkar je priplul od narodnega socijalca do klero-komunista. Tako je dobila gospodarska lista absolutno večino 13 mandatov (do seda; 10). ostale liste pa: radikalna 3 (3). SLS 7 (6), udermanovci 2 (6).
S tem je razburjenje duhov začasno končano, a začenja se nov boj Z3 ohranitev napredne m:sli pri novih skupšSnskih volitvah in tedaj bo pokazala dolenjska metropola, da je bela in ne črna.
-k
ZAHVALA.
Resničnost pregovora: »V slogi je moč« se je pri občinskih volitvah v Novem inestu 19. t. in. zopet siiiajno izkazala. Sloga v Gospodarski stranki združenih skup'n in disciplina volilcev v vsaki skupini in v odločilnem trenotku prispela pomoč poštenih, zavednih socialistov, so omogočili da je naša cbčitia premagala šestletno dobo šibke večine (13 od 25 odbornikov) in si izvoje-vala čvrsto večino, ki bo pod vodstvom delavnega, modrega župana mogla razviti uspešno poslovanje io :zvrši!i velike načrte, ki jih sedanjost zairteva, da bo ustreženo potrebam občine v svetlem napredku. Zahvaljujemo se toplo volilcem za jasno umevanje našega stremljenja in želimo novemu občinskemu odboru z županom na čelu neovirano uspešno delovanje.
Novo mesto, 20. junija 1927
Volilni odbor Gospodarske stranke.
Beli sokolski Ljubljani!
V	letošnjih Vidovih dneh se bo vršil v Ljubljani V. pokrajinski zlet Jugoslo-venskega Sokolskega Saveza, ki bo z njim združena svečana otvoritev novega sokolskega doma na Taboru.
Pričakujemo mnogobrojnega obiska sokolskih žup: Celje, Kranj, Ljubljana, Novo mesto, Maribor, Sušak-Reka in Zagreb, katerih udeležba na tem zletu je obvezna. Prijavljena so odposlanstva ostalih žup, ki prihite v onih dneh v Ljubljano — v zibelko Sokolstva na slovanskem jugu. Obiščejo nas bratje Čehoslovaki. Poljaki in Rusi, ki bodo v bratski ljubezni do nas Jugoslovenov pripomogli, da se naša bela sokolska Ljubljana v onih dneh izpremeni v veličasten sokolski tabor.
Vse brate in sestre iz slovanskega sveta bomo sprejeli in pozdravili z radostnimi srci. Da dobi ta radost tudi vidnega izraza, poživljamo prebivalstvo Ljubljane in okolice, naj okrasi hiše, trgovine in stanovanja, ulice, ceste in trge z državnimi in narodnimi zastavami, s cvetjem in zelenjem. Pohod slovanskega Sokolstva po naši zemlji naj v dneh 26. do 29. junija pozdravlja okrašeno lice bele sokolske Ljubljane in naj ga spremljajo pozdravni klici slovenske gostoljubnosti in iskrenega sokolskega bratstva!
Naj stori vsak vse, kar more, da ostanejo vsakemu udeležencu v najlepšem spominu dnevi, ki jih bo preživel med nami!
ZDRAVO!
V	Ljubljani, dne 18. junija 1927.
Slavnostni in zletni odbor.
Revizija naših gorskih imen
Korenita revizija državnih ustanov je v kratkem času dovedla do splošne konsolidacije razmer in je usmerila naše državno življenje v enoten tir. Otresli smo se že popolnoma avstrijskih navad in razvad. Naše čutenje se ie popolnoma predmgačilo. Skoro v vsaiki panogi se je izvršil preokret, v politiki, v literaturi, na gospodarskem polju, v družabnem življenju, in ta preokret se je čudovito prilagodil našim nacijonalnim ■težnjam.
A čudno — najslavnejšega faktorja pa še do sedaj nismo podvrgli narodni reviziji — faktorja, ki nas po njem kot narod sodita tujec in južno od nas ležeči del domovine. Mislim tu nazivanje naših krajev in gora v severnem predelu naših dveh oblasti, ki jezikovno mejita na nemški element. So tu še imena, ki bi jih morali brezpogojno temeljito iztrebiti in nadomestiti s prvotnimi, narodnimi nazvanji, ki jih je potlačila avstrijska oblast ali pa naša komodDost in šablona.
Kot turista me strašno bodejo v oči imena. ki se pačijo na naših predvojnih in povojnih zemljevidih. Še celo oficijelna karta planinskega društva je polna smešnih napak, osobito v predelu Julijskih planin in zgornjih Karavank. Če se vsa ta imena pred vojno niso podvrgla strogi reviziji sposobnega strokovnjaka, bi bila pač sedaj naša dolžnost, da z nacijonalnega stališča popravimo, kar smo zagrešili. Kartograf je izborno opravil svoje delo, a etimolog se je klavrno osmešil. »Planinski vestnik« je pozabil na vestnost in ima na vesti vsa ta, od nepoklicanih turistov in pisateljev skrpu-cana in potvoriena imena. Sam g. A. Mi-kuž je javno priznal greh, ki ga je zagrešil nad Prisankom, a on je jezikovni strokovnjak. drugim pa je bil naš jezik samo nedeljski, kakor je bil njih turizem samo nedeljski.
V »Planinskem vestniku« so se kovala v začetku tega stoletja našim goram in dolinam imena, ki so naravnost v posmeh jezikoslovju. Pisatelj je slišal od ljudstva ime, ki mu je bilo po izgovarjavi popolnoma nerazumljivo. pa ga ie komodno prikrojil po svoje. V zgornji Savski dolini je narečje strašno težko, osobito v borovški okolici; polno ic čudnih, nepoznanih vokalov in kon-zonantov, ki jih do sedaj še ni proučil noben jezikoslovec in jih menda tudi ne bo. Zato vsa nesporazum Ijenja in kriva imena, ki so zalezla celo v naše kritično slovstvo. Radi nepoznanja borovskega dijalekta je zašel v našo knjigo Prisojnik, Vetranec, Lo-žica. Punica in še celo sam Copmik! Hrvatski brat se smeje naši Mali in Veliki
Pišnici in fabricira neslane dovtipe za »Koprive«. A kdor količkaj pozna borovški dija-lefct, ve. da Prisanek nima nič opraviti s sojem ali solncem; Vitranec nič z vetrom, Vožica nič z logom; Ponca ni nališpana punca, še manj pa zna Cipmik coprati, prekrasni Pišenei pa ni treba zardevati pred hudomušnim bratom Hrvatom. Staro znano Bavho so izpremenili v bolho, a Razori, prevzetni kraljici, so celo ukradli spol in jo čez noč proglasili za moža! In ta čudna imena gredo v brezkonenost in človeka je sram, če razkazuješ tujcu najlepše vrhove, ki nosijo rr.arkantna slovenska imena, pa jih tujec tiskana bere v vse drugačnem smislu in pomenu.
Očitalo se je Nemcem, da so pačili imena naših gora. A ni vse res. Nemško planinsko društvo jih je rabilo v strogo fonetični pisavi in jih ni po svoje pretvarjalo kakor naši nedeljski pismarji in turisti.
Sedaj, ko se je pričela sezona za visoko turistiko. bo marsikdo motril sive stene nedosežnih naših snežniikov; marsikdo, ki mu je naš čisti jezik nad vse, bo razmišljal o čudn!h, skoro nerazumljivih imenih. In bo našel krasna jezikovna jedra, ki jih niso znali izluščiti naši nedeljski učenjak! prejšnje dobe. Sram ga bo. kakor je mene sam pred lastnim ljudstvom, ki se posmehuje u Sen osti kratkovidn:h mestnih učenjakov. Te sramote nas mora rešiti temeljita revizija vseh gorskih imen!
Josip Vandot.
Občni zbor SPD
V salonu ljubljanske restavracije »Pri levu« se je snoči vršil redni občni zbor Slovenskega planinskega društva, ki se ga ie udeležilo članstvo radi važnih točk programa v prav odličnem številu.
Zbor je otvoril predsednik SPD dr. Josip T o m i n š e k s prisrčnim pozdravom na vse navzoče, posebej omenjajoč delegate podružnic gg.: dr. Senjorja in dr. Šnuder-la iz Maribora, zastopnika savinjske podružnice Miloša Štiblerja in Frana Čuika, delegata mežiške podružnice Vrhovnika, jeseniške: Šetinca in Karla Mavrerja, litijske: Tomazina, podravske: sv. Glaserja, in kranjske: Adolfa Vrana.
G. predsednik je nato v kratkih obrisih podal poročilo o delovanju tega vaižnega in za propagando našega planinskega sveta najbolj zaslužnega društva v preteklem letu. S posebne pijeteto se je spomnil nedavno umrlega zaslužnega planinca duh. svet. g. Jakoba Aljaža ter lani preminulega dr. Karla Trillerja. V nada-ljnem govoru je omenjal skrb društva za naše planinske koče, posebno glede gospodarstva in upravljanja doma na Krvavcu ter koče v Kamniški Bistrici. Prej še se je spomnil vseh smrtnih žrtev, ki so jih zahtevale v preteklem letu naše planine. Ko je navedel njih imena, so se vsi prisotni v čast jim dvignili s sedežev.
Tajnik g Ivan Tavčar je v svojem po-rofflu naglašal zadovoljiv uspeh v razvoju SPD. Dasiravno je vreme nagajalo, je bil poset planinskih koč vso lansko sezono dober — in sicer ne samo od strani domačih turistov, marveč tudi od strani inozemski gostov: Cehov. Nemcev. Omenil je zasluge domačih tvrdk, ki so v raznih primerih pripomogle k restavraciji posameznih koč, ter je s pohvalo pripomnil, da si je znatne zasluge pridobil tudi tisk, ki služi propagandi za obisk naših planin. Društvo šteje ob koncu leta 7176 članov.
Vrlo pregledno sestavljeno blagajniško in proračunsko poročilo blagajnika g. Rudolfa Rozmana je dalo povod za daljšo debato, ki se je je udeležilo več zborovalcev. Ravnatelj g. Rasto Pustoslemšek je v svojem idealno motiviranem govoru predlagal mnogo koristnih ukrepov, k; bi iih bilo uva-ževati v prihodnjem poslovnem letu.
Po kratkem pojasnilu o vseh perečih točkah je predsednik dr. Tominšek naglasil sklep o sporazumu vseh podružnic SPD, naj ostane in dela društvo enotno kakor doslej. To načelo je povdarje.no tudi v novih pravilih, ki jih je prečital tajnik, in so na spremembe pristale vse podružnice soglasno.
Občni zbor je dal vsem funkcionarjem absolutorij Pri slučajnostih se ie vnela še živahna debata, stremeča za tem, da se delovanje društva v vseh pogledih še izboljša in smotreno izpopolni.
Primorska letovišča Jadranske Straže za našo omladino
2e lani je Jadranska Straža pokrenila akcijo, da na jadransko obalo spravi čim več omladine iz vse države. Lani so bile težke stanovanjske razmere in stroški za nameščanje precejšnji. Zato je JS letos sama uredila lastna bivališča, ki jih brezplačno stavlaa na razpolago dijaškim ekskurzijam. V tem cilju delujeta sporazumno centralni odbor JS v Splitu in glavni odbor v Beogradu. ki ima nalogo, da odpošilja ekskurzije na jadransko obalo in vzdržuje zveze z ministrstvom za narodno zdravje, da lepa akcija dobi primerno podporo.
Z naklonjenostjo ministrstev za narodno zdravje in za promet, ki sta stavila JS na razpolago svoja dva lazareta v Martinšči-ci in Lokrumu, sta bili tu osnovani dve stalni letni bivališči, kjer dobijo dijaške ekskurzije iz naše države stanovanje in hrano za minimalne stroške. Dijaki so pod nadzorstvom učiteljev in. uživajo razne ugodnosti. Največja pažnja je posvečena pomorskemu športu in higijeni vobče. Obema letoviščema so dodeljeni tudi zdravniki, ki pazijo na zdravje dijakov. Obstojajo razne sekcije; posebno marljivi so veslači, pla-vači in »glasbeniki«.
V drugih mestih našega Primorja, kakor v Splitu, Šibeniku in Dubrovniku so osnovana prenočišča v posameznih šolskih poslopjih in so na razpolago potujočim dijaškim ekskurzijam. Ni dvoma, da bo v letošnjih velikih počitnicah naval na ta letovišča velik.
Jasno se opaža, da ta plemenita akcija JS rodi lepe plodove in da ima velik nacijonalni pomen, ker ne samo omogoča di-jaštvu okrepčalo v počitnicah', marveč tudi delotvomo provaja propagando seznanjanja jugoslovenske omladine z našim Jadranom.
Rogaška Slatina - biser naše kraljevine
Rogaška Slatina, v juniju
Južno od zelenega Boča in vzhodno v varstvu ponosne Donačke gore se razprostira prijetna slatinska dolina. Okoli nje so hladni gozdovi, vabljivo zatekališče gostov. Po bolmili kmetije, vinogradi, ma vrhovih bele cerkve. Poti na vse strani tako, da si sčasoma lahko o gledaš vso prelepo okolico. Kos sveta je lo, ki mu ;e narava dala posebno mičnost. Rogaška Slatina leži 228 m visoko nad morjem. Podnebje je milo radi visokega gorovja, čez katero ne morejo mrzli veitrovi.
Že stari Rimljani so poznali slatinsko pokrajino. Cesta preko Sv. Trojice kaže sledove iz rimske dobe. tia Donački gori je stalo svetišče solnčnega boga, Kostrivnica izvaja svoje ime iz latinskega »častnim«. Slovenci so prišli v ie kraje proti koncu šestega stoletja. Slovenskim kmetom je bila znana rudninska voda gotovo mtugo le' poprej, nego je prišel v javnost glas o njej. Ločili so jo od druge vode in imenovali slatino ter so se brezdvomno zdravili ž njo. Medicinsko vedo je seznanil s sla-tinskimi vrelci prvi dr. P. pl. Sorbait, k! je dosegel pri svojih dunajskih bolnikih s slatinsko vodo velike uspehe. Začeli so se brigati za slatino tudi drugi in tako se je razpečevanje vode vedno bolj širilo. Na Dunaju je stala steklenica vode leta 1679 en goldinar 15 krajcarjev. Leta 1721 je dobilo enajst dunajskih lekarnarjev »privilegium privativum« za izvoz in prodajo slatine pa Avstriji. Izvoz se je višal "n v prvih treh letih svojega obratovanja so prodali samo na Dunaju 19.906 steklenic. Zato pa stoji v bližini vrelcev kip sv. Janeza Nepomuške-ga, ki ga je postavil dunajski farmacevtski kolegij. Procvitanje Rogaške Slatine pa se je pričelo šele z letom 1801, ko so prevzeli vrelce štajerski stanovi. Prvo kopališče je bilo zgrajeno leta 1S04. Leta 1813 ie bila zgrajena zdraviliška dvorana, stari zdraviliški dom 1847. Kopališče »Styrfa« je bilo postavljeno leta 1S41, leta 1848 je bil do-gotovljen sedanji Strossmayerjev dom, leta 1854. hotel »Pošta«. Okoli leta 1870 so nastali trije vodovodi. Leta 1886 so zajeli nov vrelec »Styria«.
Iz trdih pričetikov se je razvijalo polagoma zdravilišče, ki je dobivalo vedno boljši sloves. Kot prvi bolnik iz naše bližine, ki je ozdravil s pitjem slatine, je znan grof Zrinjski. ki je prišel na slatinsko pogorje na lov leta 1640. Bolan je bil na jetrih. Kmetje so ga opozorili na čudovito moč
slatine. Ostal je dalje časa pri vrelcu in se vrnil ozdravljen domov. Od začetka 19. stoletja dalje je nebrej bolnikov, katere je slatinsko zdravilišče rešilo iz boiezni. Vrelec »Donat« je bil razkrit šele 1908. Izvor vrelca leži v laporju, ki je v globini vedno trdnejši; v globinah je mnogo vulkanskega materijala, ki daje razlago tudi za v-eliko množino ogljikove kisline v vrelcih. Zajem vrelcev »Tempel« z nizko, »Styria-< z višjo in »Donat« z najvišjo koncentracijo je izvršen tako, da so posaavljer.t na vrelčne razpoke lijaki, iz katerih gre kositrna cev s slatino v rezervoare. Slatina teče k studencem in v nalivalnico s pomočjo električnih sesalk. Tako je ohranjena voda čista in zrak se je niti ne dotakne. Kot najmočnejša mineralna voda velja »Donatov« izvor, ki presega po vsebini soli Marijanske Lažni, Kissingen, Vichy in Karlove vari. Po prospektih je dovolj znano, za kake bolezni nudi Rogaška Slatina pomoč in širom naše deroovine in daleč izven nje je polno ljudi, ki so ohranili svoje lečenje v našem zdravihšču v najboljšem spominu.
Krasen je letos pogled na središče parka, ki je od leta do leta divnejši in ga bo novi cvetličnjak odslej zalagal lahko vedr.o z izredn:mi nasadi, in na Zdraviliški dom, ki je imponujoča, ogromna stavba, pred katero se vsakdo ustavi in jo občuduje. V pritličju je velikanska dvorana, v kateri ti ostane oko na Vavpotičevi sliki: kralj, dr. Tavčar, Protič, don Bulič, Schrey. Slednja dva sta še vsako leto stalna gosta v Rogaški Slatini, ki je ugajala dr. Tivčar-ju in jo je naš kralj ob neki priliki nazval »biser naše kraljevine«.
Otroška tragedija
Celje, 21. junija V zadnjem času čitamo v novinah o številnih nezgodah otrok, ki se ponesrečijo pri igranju ali radi neprevidnosti. Tudi v neposredni bližini Celja se je danes odigrala pretresljiva otroška tragedija, ki je zahtevala za žrtev življenje 41etnega fantka.
Na Spodnjem Lanovžu so se dopoldne igrali na nekem dvorišču otroci. K zidu ob poslopju je bil pri slon j en težak velik zaboj. Starejši sin tesarja Borka ie splezal nanj ia ga odrinil od zida. Zaboj se je po nesreči prevrnil in podrl na tla mlajšega 41etne-ga Borkovega sina Pepčka, ki je stal pred zabojem. Na vpitje prestrašenih' otrok so prihiteli domačini ter privlekli smrtno ponesrečenega fantka izpod zaboja. Imel je zdrobljeno lobanjo ln še več težkih poškodb po telesu, katerim je kmalu nato podlegel.
Nepojasnjen umor v Slov. goricah
Št. Lenart, 21. junija Te dni je 241etni Fran Pučko, posestnik iz Zagorc, kosil pri svoji sestri Jožefi Puč-kovi, posestnici v Smolincili v šentlenart-skem okraju. Ko se je pozno ponoči vračal domov, je bil nenadoma napaden in ustreljen s kroglo iz samokresa v trebuh. Obležal je na mestu nezavesten.
Našli so ga šele naslednje jutro in ga takoj odpeljali v ptujsko bolnico. Toda že pred dohodom v bohneo je Pučko na vozu v Rogoznici pri Ptuju podlegel rani. Truplo so spravili v mrtvašnico na rogozniškem pokopališču. V nedeljo se je vršila obdukcija. nakar so Ptička pokopali.
Podrobnosti o misterijoznem napadu niso znane. Pokojni je bil mirnega značaja in nikomur ni znano, da bi imel osebne sovražnike. Umor se je izvršil pri neki češnji ob cesti, vendar se ni dalo ugotoviti, ali je bil strel nanj oddam s ceste ali s češnje. Sodna oblast, ki vodi preiskavo, nima pravih sledov in se nahaja pred izredno zapletenim pojavom.
V	smrt radi bolezni svoje
hčerke
Ptuj, 21. junija
V	Gomilah v občini Iršovci stoji ugledna kmetija bogatega posestnika Josijpa Kiir-bosa. Gospodar, ki ie dopolnil 65. leto, je imel štiri otroke, med katerimi je starejša že poročena izrven domačije. Med vsemi ie bila očetu najbolj pri srcu njegova druga hčerka, ki pa mu ie nedavno obolela.
Radi bolehanja svoje hčerke se je Kiir-bos močno žalostil. Njegova duševna pobi-tost ga je pripravila k obupnemu sklepu, da je na Telovo končal svoje življenje. Pogreb se je ob lepi udeležbi številnih njegovih' znancev vršil v nedeljo popoldne.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska opera:
oreda, 22.: <rMadame Butterfly». Gostova*
nje g. Jelačina. E. Četrtek. 23.: Zaprto. Petek. 24.: «Tajda». A. Sobota, 25.: »Poljska kri«. Opereta. Izven. Nedelja, 26.: »Seviljski brivec:. Gostovanje v Celju ob 15.
Mariborsko gledališče:
Sreda, 22.: Zaprto.
Četrtek, 23.: «Pri belem konjičku*. C. Ku« poni. Zadnjič.
Oskar Nedbal: tPoljska kri». To operetno delo slavnega češkega dirigenta je znano naši gledališki publiki še iz prejšnjih let. Od ostalih operet se razlikuje v tem, da to delo v glasbenem oziru brez dvoma nadkri-ljuje mnogo drugih del, ki sedaj prevladujejo v gledaliških repertoarjih. »Poljska krk se vprizori na našem odru v soboto 25. t. m. kot izven predstava.
«Kar hočete na mariborskem odru. Koncem tega tedna bo v Mariboru pravi gledališki dogodek: premijera klasične Shakes-peareve komedije «Kar hočete* v režiji prof. Šesta. Od Shakespeareo*-ih komedij je
pred leti užgal v Mariboru <Sen kresne noči:*, zato ni dvorna, da bo komedija <Kar hočete» doživela vsaj enak uspeh kot imenovano delo.
Fidelio zadnjikrat v letošnji sezoni
Dočim je Fidelio prvikrat nepričakovano močno užgal je včeraj dosegel le zelo ča* sten uspeh, mestoma pa je bil sprejet celo dokaj hladno. To velja zlasti za prvi dve sliki. Vzrok leži najbrž v utrujenosti pev* cev in orkestra tik ob sklepu sezone ter v občutno dušeči toploti, ki je legla na si* cer mnogobrojno občinstvo. G. Balatka, kateremu je bila poverjena današnja glas* bena direkcija Fidelia gotovo ni imel toli* ko prilike študirati opero, kot je zamogel to storiti g. Polič, zato mu ne smem šteti v zlo, ako je vodil delo bolj akademično, umerjeno, kar jc bil tudi delen vzrok hlad« neišega sprejema.
Zasedba opere je bila v srtlošnem ista, kot pri premi.ieri. ie mesto Don Fcrnanda — g. Zupana je pel g. Mitrovič in to svoji vlogi popolnoma primerno. Tudi zbor, se* daj — se mi zdi — maloštevilne j ši, ni do* segel onega krepkega učinka kot prvič
Mislim, da smo se spominu Beethovna letos oddolžili čez in čez in da s prihodnjo
sezono stopimo zopet v živo, sodobno živ* Ijenje.	—5.
«Madame Butterllvj v ljubljanski operi.
Pri današnji predstavi poje tenorsko partijo Pinkertona gosp. Kovač in ne, kakor jav-Ijeno, gosp. Jelačin, ki je snoči odpovedal sodelovanje v tej operi. Ostala zasedba običajna. Predstava je za red E in jo dirigira kapelnik dr. Švara.
I. javna produkcija gojencev drž. konser-vatorija v Ljubljani se vrši v četrtek, dr.e 23. t. m. ob 8. zvečer v Filharmonični dvorani. Nastopijo sledeči gojenci: 1.) Verdi: Arija iz opere Ples v maskah. Poje Ohip Marija. 2.) Hermann: Trije popotniki. Poje Liko-vič Joža. 3.) a) Bizet:: Adagietto iz L'Ale-sienne; b) Ellerton: Tar»itella. Igra na gosli Prevoršek Uroš. 4.) a) škerjanc: Večerna impresija; b) Pavčič: Uspavanka. Poje Rohrmann Danica. 5.) Verdi: Arija iz opere Aida. Poje Dolenc Josipina. 6.) Bruch: II. stavek koncerta v g-molu, za gosli. Igra Stanič Fran. 7.) Lowe: Ura. Poje Seber Ana. 8.) Suk: Pomlad op. 22, igra na klavirju No-vakovič Božiča. 9.) a) Ravnik: Vasovalec; škerjanc: Aleja sniva. Poje Pucelj Stanko. 10.) Wienia\vski: Spomin na Moskvo. Igra na gosli Bupel Karel. 11.) Delibes:: Arija iz opere Lakme. Poje Popovič Vera. 12.) Klifka: Scherzo za tri gosli. Igrajo šušteršič Vinko, Krek Leon. Šivic Silvester. Posamezne nastopajoče spremljajo na klavirju: Vogelnik Marica. Valjalo Marta, Šivic Pavel, Novakovič Božiča. Vstop v dvorano je prost,
pobirajo se le prostovoljni prispevki v kritje stroškov, vendar pa mora vsak obiskovalec dobiti preje vstopnico, katera se dobi v konservatorijaki pisarni v Gosposki ulici ši 8, poslopje Glasbene Matice, na dan produkcije od 9. do 12. in od 3. do 6. ter pred produkcijo v veži Filharmonične družbe.
<Španski slaveo v Zagrebu. Prošlo soboto, dne 18. junija so imeli v Zagrebu pre-mijero Fallove operete »Španski slavec>. Opereta ne more kljub španskim kostumom in pejsažem zatajiti dunajskega sentimen-falnega izvora in svojega očeta Falla. Glavno žeosko ulogo Dolores je pela ga. Ančka Mitrovičeva. Dirigiral je mladi skladatelj Go tovac. reži rej pa Binički.
Združitev osiješkega in novosadskega gledališča v en zavod? Novi upravnik osiješkega gledališča, skladatelj Petar Konjovič je izdelal ter poslal ministrstvu za prosveto v Beograd spomenico, v kateri pledira za združitev osiješkega in novosadekega gledališča v eno telo. V današnjih razmerah je skoro nemogoče, da bi imela Osijek in Novi Sad samosvoji gledališči. Če pa bi se združila oba zavoda, bi s podporo države, mest in z lastnimi dohodki lahko izliajala in delovala še naprej.
Uspehi dalmatinskega peTca t tujini. Splitski baritonist Mate Culič - Dragan gostuje sedaj v Ameriki in nastopa z velikim uspehom v Chicagu. Ameriške kritike o njego vih koncertnih prireditvah so jako laskave. Pevec je pred svojim odhodom v Ameriko koncertiral tudi v domovini.
Poslednji član Prpičeve tolpe v rokah pravice
Spretna izsleditev krvoločnega razbojnika Smojverja.
V	Osijeku je policija vlovila e«iega izmed najopasnejših in pretkanih članov Prpičeve tolpe, Franca Smojverja. ki ga je sam Prpič Mali v svojih izpovedbah obložil nekaterih zločinov Zločinca, ki se je dolgo skrival, je policija zvito ujela v past. Zagrebška policija ie namreč doznala, da se je Smojver nekaj časa nahajal na Su-šaku pri svojem sorodniku delavcu Pavlu Tašenu. Sušaška policija ie nato začela kontrolirati pošto, ki jo je Tašen prejemal, in je 12 t. m. med ostalo korespondenco ujela Smojverievo pismo, v katerem je Tašenu sporočil, da odhaja iz Zagreba v Osijek.
Takoj je bila o tem obveščena osueška policija, ki je po svojih koniidetitih doznala, da Smojver že prebiva v Osijeku pri mizarju Kornburgerju. Sledila je aretacija, ki se je odigrala precej dramatično, z naperjenimi samokresi detektivov. Sprva ie Smojver uporno zatrjeval, da sc piše Blaž Došen in ie predočeval razne ponarejene dokumente končno pa se je vendar sam izdal, vendar je odklanjal poznanstvo s Pr-pičem Malim in udeležbo pri raznih raz-bojstvih.
V	ponedeljek je močna eskorta prignala Smojverja iz Osijeka v Zagreb, kjer ie po daljšem zasliševanju priznal svoje članstvo v Prpičevi tolpi in udeležbe v raznih zločinih. Po zaslišanju je bil Smojver odpravljen k orožndštvu v Sisak, odkoder se bodo vršili izvidi na krajih storjenih zločinov. S Smojverjem ie prišel v pest orožništva poslednji član krvoločne Prpičeve tolpe. Hvale vreden je uspeh varnostnih" organov, ki so v razmeroma kratkih tednih polovili obsežno razpredeno in krvoločno zločinsko tolpo Prpiča Malega.
16 ran beograjskega orožnika
Ves zamazan in ciganski se je po nekem beograjskem dvorišču potikal musliman Jaim Penčekovič. Prebivalci hiše so poklicali orožnika Savo Čekiča. ki je hotel sumljivca aretirati. Ko sta šla z dvorišča, se je sumljivec sklonil, kakor bi si hotel zavezati opanko. A pobral je pest peska, ga zalučal orožniku v obraz, potegnil dolg nož in bliskovito začel zabadati, kamorkoli je padlo.
Ves v krvi se ie zgrudil orožnik, dobil je 16 vbodov. Zločinec je pobegnil, a so ga kmalu v lovili. Mož je do kraja luetičen in je orožnika obdelal v besnosti, ker mu je preprečil vasovanje pri neki služkinji.
Zapuščina zapuščene Črnogorke
Tega bo 40 let, ko se je odpravila v svet Crnogorka Kristina Kubifieva. Odpravila se je sama, mlada, brhka, pogumna. Na ipoti od Marseilla do Buenos Airesa se je na I a d j i seznanila z švicarskim Francozom Sourdeseom. Sklenila sta ljubezen in živela v Ameriki skupaj, a na dan pred poroko je Francoz izginil. Pobegnil je z neko Nemko.
Crnogorka Kristina ni dolgo samevala. Zagledal se je vanjo kanadski trgovec George. Poročil jo je, po kratkih letih pa umrl in žalujoči vdovi zapustil prav lepo premoženje.
Otrok ni bilo. Pred leti je umrla tudi Kristina in ameriške oblasti so začele iskati dediče. Iz neznanih razlogov so Kristino smatrale za Nemko.
Naključje je naneslo, da je letošnjo pomlad Francoz Sourdese potoval po Kanadi in na pokopališču v Mamaronecku našei spomenik svoje davne zaročenke. Zanimal se je za njeno usodo in pojasni! oblastim, da je Kristina bila Crnogorka. Sedaj se ie iskanje dedičev, ki jih čaka 8 milijonov Din zapuščine, obrnilo v novo smer. Iskanje dedičev je poverjeno beograjski policiji.
Izakova sinagoga za hčerkino doto
Vse židovske obite>ii ;.;rom Balkana ie zadnje mesece pridno obiskoval Izak Levi, doma iz Novega Pazarja. Lan je ponaredil pečat židovske cerkvene in šolske tb-čine v Novem Paza.'in in sam sebi nap"-rsl priporočilo, naj «c :iiu poklanjajo mili darovi za zgradbo nove sinagoge v Novem Pazarju.
Podal se je Izak na pot, prekoračil ves južni del naše države in kreni! tudi na Bolgarsko in v Grčijo. Židje so ga prijazno sprejemali in mu poklanjali lepe vsotice. Nabral je Izak precej denarja in se pred dnevi vrnil v Novi Pazar! Dabi se ne bil nikoli! Komaj je prišel, so ga prijeli, ker je židovska občina že izvedela, kdo se v njenem imenu klati po Balkanu. Policija mu ie odvzela precej gotovine, a iep kupček' ie menda navihani Izak pravočasno pomaknil na stran. Zato jc tako spokorno priznal:
— Hotel sem na ta način zbrati nekaj dote za svojo hčer. Siromak sem. a dandanes dekleta brez dote ne dobijo fanta...
li VI
Redna nega in držanie v čistoči ust in zob ie eno prvih sredstev za zaščito bolezni. Ostanete zdravi, da lahko delate in zaslužite. Rabite vsak
dan za nesro zob
I55a
PEBECO, pasta za zobe.
Domače vesti
*	Spomenik kralju Petru v Beogradu.
»Uradni list« št. 66. objavlja proglas »Odbora za izvrševanje zakona o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino.« Proglas poziva državljane k prispevanju za dostojen spomenik kralja PetTu v državni prestoiicL
+ Prometni minister na potovanju. Kakor javlja beograjska »Potnika« je prometni minister Sverislav Milosavlievič odpotoval v Hrvatsko in Slovenijo, kjer bo pregleda! trase novih železniških linij, ki se bodo v kratkem začele graditi v teh pokrajinah.
*	Osebna vest Včeraj je napravil gospod Boris Jaklič diplomski izpit na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Čestitamo!
*	Osebne vesti s pošte. Postavljeni so: Za pogodbeni poštarici Pavla Soštarič v Št. Vidu pri Ptuju in Nežika Miriei v Bohinjski Beli; Marija Ahlin za dnevn ičarko pri rav-ravnateijstvu. — Imenovani: Pb ur. II-2 Ant. Smodič za upravnika v Ptuju in pb. ur. II—4 G. Maruš« za pb ur. II-3 na Ljubljani 1 Premeščeni: Pb. ur. II-2 M. Straus iz Maribora v Rajhenburg, pb ur II-4 Franja Kapas iz Ljubljane v Gorje pri Bledu. Marija Glo-bočnik rz Gorij pri Bledu v Ljubljano, Fr. Treven z Bleda v Ljubljano, Angela Fazzini iz Celja v Š:. Vid pri Stični, Marija Štrukelj Iz Št. Vida pri Stični v Sv. Lenart v Slov. goricah. Justina Marušič iz Maribora v Rogaško Slatino. L. Sirnik iz Ljubljane v Metliko, Mihaela Kiler iz Kranja na Bled, Ana Fabjančič iz Ljubljane v Loče pri Poljčanah pb ur. II-5 Ar. i ca Kos iz Zidanega mostu v Polzelo in Iv. Sušnik iz Celja v Maribor: pb. ur. II1-4 Ant. Tušek iz Podčetrtka na Pragsrsko in Avguština Juh iz Most pri Ljubljani v Maribor. — Upokojeni: Pb. ur. 11-2 Iv. Zadnik v Ljubljani in zvan. 1 skup. Fr. Stuhec v Križevcih pri Ljutomeru. — Ostavke: Pogodb, poštarica Franja Bukovec v Boh. Beli in dnevničar Miroslav Fer-li-ga na Ljubljani 1. — Odpuščena sta Fr. Legat na ravnateljstvu in Iv. Povh v Mariboru.
*	Profesorski izpiti na filozofski fakulteti v Ljubljani. Fakultetni svet filozofske fakultete v Ljubljani je na svoji redni seji z dne 10. junija 1927 sklenil, da sprejema dekanat filozofske fakultete v Ljubljani prijave za usposobljenostne izpite za pouk na srednjih šolah (po starem izpitnem redu) samo še do 31. decembra 1927: ti izpiti pa morajo biti dovršeni do konca študijskega leta 1927-2S.
+ Prošnje za izselitev rešujejo veliki župani. Ministrstvo za socijalno politko je izdalo okrožnico, s katero objavlja, nai se oni ki se nameravajo izseliti, obračajo s svojimi prošnjami na velikega župana, ki ie za to kompetenten. Ministrstvo ne rešuje tozadev nih prošenj, ki bi se mu direktno predložile.
*	Bivši avstrijski nadvojvoda v Dubrovniku. V Dubrovnik je prispel predvčerajšnjim s svojo gospo in s tajnikom Josef Fer dinand Habsbtrrg-Lothrmgen, bivši avstrijski nadvojvoda in armijski komandant v Ga!ici;i v dobi svetovne voine. Nastanil se je v hotein »Imperial«.
*	Naši na avijatlčni tekmi v Švici. Od 1. do 15. avgusta letos se v Švici vrši med nerodna avijatična tekma. Jugoslavija bo pri tekmi zastopana s 6 aparati. Komandant naše zračne eskadrile bo podpolkovnik Zi-vorad Petrovič, piloti pa kapetani Gradišnik, Rupčič, Uzeiac in Mantičevič ter poročnika Pajevič in Itaie.
*	Za vzdrževanje železnic v Sloveniji Prometno ministrstvo ie direkciji državnih železnic v Ljubljan: odobrilo kredit v znesku 3,500.000 dinarjev za vzdrževanje železniških prog v Sloveniii. Znaten de! te svote se bo porabil za popravo proge Ljub-Ijana-Rakek in borovniškega mostu.
*	Znižana vožnja za pokrajinski zlet JSS v Ljubljani. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic št. 41045 z dne 21 L m. je za pokrajinski zlet JSS v Liubliani dovoljena za udeležnike zieta 50%. za telovadce ~ž>% znižana vožnja po vseh železnicah.
*	II. ierijalni tečaj za ps3hok>giio in pedagogiko priredi UJU v Beogradu od 15. avgusta do 15. septembra. Prosvetni minister bc vsem udeležencem dovolil dopust od 1. do 20. septembra, da se bodo lahko udeležili tudi opazovania in izpraševanja šolskih otrok. Tečaj bo sprejel 50 udeležencev in je prijave treba najkasneje do 10. julija vpo siati poverjenišrvn UJU v Beogradu, ki dale tudi vsem informaciie.
*	Poročil se je gospod Leo M a n d e i j z gospodično Amalijo Kredarievo. Bilo srečno!	939
*	Smrtna kosa. Včeraj dopoldne e v Ljubljani po daljšem bolehanju preminula ga Rnža Tavčarjeva, soproga mag. nad-oiicijala g. Rika Tavčarja. Bila ie vzorna soproga in mati, priljubljena pri vseh. ki so io poznali. Pogreb bo jutri popoldne ob 16. iz Gorupove ulice 4. k Sv. Križu. — Zvečer ob 21. je po daljšem bolehaniu umria g. Dragica Cečova, soproga ravnatelja Jugoslovanske tiskarne. Bil2 ie mirna, blaga duša. Pokojnima dobrima slovenskima materama bodi ohranjen najlepši spomin, žalujočim naše iskreno sožaiie!
+ Razpis natečaja. Razpisuie se služba starešine pri poštah: Laško (IV. r.) Ptujska gora (IV. r.) Dravograd (IV. r.) in Gornja Radgona (IV. r.) Prošnje naj se pošljejo ra poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 1. julija 1927.
*	Razpis učnega mesta Oa trgovski šoli v Ljubljani. Na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani ie razpisano eno učno mesto kr-mercijalista (knjigovodstvo, dopisje. kontoma dela. trgovska aritmetika, nauk o trgovini in menicah) z nastopom v šolskem letu 1927-28. V poštev pridejo v prvi vrsti prosilci s kvalifikacijo za trgovsko akademijo. v drugi vrsti oni, ki imajo kvalifikacijo za dvc.razredne trgovske šole. Prednost :ma;o prt enaki kvalifikaciji oni. ki dokažejo, da so usposobljeni za poučevanje itali-
janščine aii francoščine. Prošnje, naslovljene na ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu, naj se vlože do 10. julija pri ravnateljstvu dvorazredne trgovske šole v Ljubljani.
+ Razpis službe. Mestna občina celjska odda službo pobiralca mestne cestne naklade. Služba ie pogodbena plača po dogovoru Pravilno kolkovane prošnje je vložiti pri predsedaištvu mestnega magistrata najkasneje do 15. julija t. 1. Prednost imajo vpo-kcjeni železniški uradniki. — Vladni komisar: dr. Anton Farčnik, s. r.	943
*	Ustanovitev dveh novih terenskih t. t. tehničnih sekciji v območju ljub 11. poštnega ravnateljstva. Z odlokom poštnega ministrstva štev. 20699 z dne 23. maja t. L se na območju dosedanjih dveh terenskih t. t. sekcij v Ljubljani in Mariboru osnujeta še dve novi terenski t. t. tehnični sekciji, in sicer 31. terenska t. t. tehnična sekcija s sedežem v Ljubljani in 35. terenska t. t. sekcija s sedežem v Celju. Novoustanovljeni terenski t. t. tehnični sekciji poslujeta že od 15. junija 1927.
*	KnUga »Sarlo es Kalapacs«. ki ie bila v madžarskem jeziku natisnjena na Dunaju, je v naši državi prepovedana.
*	Za rezervne oficirje. Voino ministrstvo je izdalo pojasnilo, da pripada rodbinska draginjska doklada rezervnim oficirjem — svobodnih poklicev za časa orožne vaje same tedaj, ako se izkažejo s potrdilom pristojne oblasti, da se njihova družina ne more preživljati, dokler so na oiožni vaji, ker so siromašnega stanu in nimajo nobenih drugih dohodkov.
*	Združenje slovenskih tabornikov priredi svoj letošnji veliki tabo: nad Tržičem. Gozdovniki bodo taborili od 12. julija do 1. avgusta t. L Taborili bodo člani rodov Ljubljana, Maribor, Pragersko, Hoče, Konjice, Ptuj in Zidani most. ZST vabi vse one, ki bi se še hoteii prijaviti za tabore-nje in vstopiti v gozdovniško organizacijo, da se prijavijo starosti Vladimir Kravo-s u, Ljubljana, Narodni dom, pritličje, desno. v tajništvu NSZ ali pa se udeležijo go-zdovniškega posvetovanja, ki se vrši vsak ponedeljek v Narodnem domu v pritličju. Prijave za taborenje se sprejemajo samo do 5. julija i. — Združenje se udeleži letošnjega kongresa Saveza Trezvene Mla-deži od 2. do 3. julija s tem, da ie prevzelo rediteljsko službo in bo sodelovalo pri skautsko - gozdovniški sekciii.
+ Nov« lekarna na Viču. Dr. chem. in mag. pharm Stanko Kmet-Bergaat v Ljubljani je vloži! prošnjo za podelitev lekarniške koncesije in sicer za otvoritev in obratovanje nove javne lekarne v občini Vič pri Ljubljani. Eventualne ugovore proti zaprošeni koncesiji je vložiti v štirih tednih pri okrajnem glavarstvu za ljubljansko okolico
*	Zagonetna najdba v Dubrovniku. Na Pi-lah v Dubrovniku so te dni začeli razkopavati neke stare kanale. Pri tem so delavci nsieteli na veliko množino že močno strohnelih človeških okostij. Ugotovilo se je da je jama, skoraj polna kosti, dolga nad S m in široka nad 6 metrov. Domneva se, da je to skupni grob žrtev strašr.e kolere, ki je leta 1526. divjala v Dubrovniku. Pri kopanju so našli tudi precej kovanega turškega denarja.
Ka! ie v Ljubljani naiceneie ?
MOŠKE OBLEKE, ki iih ie začela od-prodaiati tvrdka Fran Lukič. Pred škofijo št. 19. Za vsako sprejemljivo ceno se prodajajo elejrantne. moderne obleke. Za mal denar pride vsakdo lahko do fine obleke.
*	Volk odnesel palico, a pismonoša živo glavo. Na potu iz Petkoviča v Visoko v dalmatinski Zagori se je prsmonoši Antonu Banovcu prrpetH neprijeten sestanek — z volkom. Na tesni poti v gozdu je pismono-ši prišel nasproti volk. Nobeden se ni mogel umaknit; ne na desno, ne na levo. Volk ie z odprtim žrelom ravno hotel naskočiti pismonošo. V kritičnem trenotku mu pismonoša porine v žrelo svoio okovano palico. Volk se je z vso silo spe! krvišku in s palico v žrelu izginil v gozdu. Tako je pismonoša ostal brez palice, a odnese! ie zdravo kožo.
*	Požar. V Brezini pri Brežicah je v soboto popoldne v gospodarskem poslopju vdove Šetinc izbruhni! požar, ld se je naglo razširi! ter upepelil celo poslopje in hlev, dočim se je gasilcem posrečilo obvarovati hišo, ki ie bila močno zastražena. Škoda je znatna, zavarovalnina pa minimalna Kako je požar nastal, še ni pojasnjeno.
*	Krvav incident na otoku Hvaru. Ob prilik: nedeljskega iz?eta s parobrodom »Ma-karska* v Stari grad na otoku Hvam ie prišlo do težkega incidenta med izletniki in orožniki. Med izletniki in domačini ie prišlo do demonstrativnih manifestacij, tako da je morala intervenirati žandarmerija. V mete-žu je neki orožnik sproži' puško: krogla :e zadela domačina Jelušiča tako nesrečno, da je Jelušič edini sin stare vdove, obležal na mestu mrtev. Uvedena ie preiskava.
*	Žrtvi Amerike. Slavonski seliak Ivo Pe-čanič se je bi! pred let; izselil v Ameriko. S trdnim delom si je prihrani precej denarja, ter se nedavno potrt iti živčno bolan vrni! v domovino, kjer ie ime! ženo in otroke. Veselo so ga sprejeli domači, a mož je ostal mrk in vedno slabe vo!je. Ko je prošlo soboto Pečanič esta! doma sam s svojo ženo Mando. so sosedi zaslišali iz hiše stre'. 2e-
na je prihitela pred hišo ter se zgrudila in kmalu nato umrla. Drugo kroglo je Ivo sam sebi pognal v desno sence. Strel ie bil smrtonosen. Otroci so ostali brez starišev. Sp!ošno je mnenje, da je Pečanič izvrši! čin v hipci blaznosti.
*	Najdena utopljenka. Preteklo soboto so opazili ljudje plavati po Dravi pri Ormožu človeško truplo, ki za je voda zanesla slednjič k bregu, kjer je obtičalo med grmičevjem. Ljudje so trup!o potegnili na suho ter obvestili bližnjo orožaiško postajo. BSo ie truplo utopljene ženske, ki je ležalo v vodi že okrog 7 do 10 dni. Utopljenka je bila okrog 30 let stara in meščansko oblečena. Niece identitete ni bilo mogoče ugotoviti, ker niso našli pri njej nikakih dokumentov. Pokopana ie bila pozneje na ormoškem pokopališču.
*	Ne zamudite obiskati specijalnega zasebnega tečaja za gg. čevljarske mojstre in pomočnike, ki se prične 11. julija t. L Vse informacije daje g. vod tečaja J- Steinman v Ljubljani. Zahtevajte prospekt!	945
+ Oije za solnčenje »Nigerol« vas obvaruje solnčnih peg, solnčarice in vam naredi polt enakomerno zagorelo Nudi drogerija »Sanrtas«. Ljubljana, Prešernova ul. 5. 940
*	Kmetska posojilnica liublj. okolice opozarja vse cenjene odjemalce srečk državne loterije, da čim preje obnove nove loterijske srečke za 1. razred 14. kola. Obenem se priporoča tudi novim interesentom. Žrebanje prve dni julija.	942
B"
DAME IN GOSPODJE
PAZITE
25.3UNI3A
O
VOGAL
GAJE V A ULICA — DUNAJSKA CESTA poleg Kreditne banke
*	Zdravstveni nasvet. Ce Vam ie zdravnik prepovedal kavo, pijte Ziko! Žika, pri-ptavljena z dobrim mlekom, nadomesti najfinejšo pravo kavo.	276
*	Novost! Schichtovo terper.tinovo milo n; le naiboijše, temveč ga tudi dobite v zavitkih. okrašenih s pestrimi slikami iz pravljic.
+ Noseče matere naj skušajo z rabo pri-rodne grenčice »Franz-Josef« odstranit: vsako telesno zaprtje. Predstojniki vseučilišču ih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno vodo »Franz-Josef« ker ie lahko zaužit-na in ker milo odpirajoči učinek zanesljivo nastopi v kratkem času in brez neprijetnih postranskih pojavov. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
*	Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, nevralgiiah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil. motenju preosnove, ostarel osti, kron. kožnih boleznih. svo;e telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanadjskem termalnem kopališča Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—3S° C. Postaja Straža-Toplice (3 km) Sezona od 1. maja do 30. sept. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon.	142
*	»Kušakovičev kalodont« ;e res najboljši pravi vsakdo, kder ga uporablja. Poskusite tudi Vi! Dobi se povsod.	175
*	Zahtevajte pri Vašem trgovcu vtdno izrecno samo »Froš« muholovke z varstveno znamko —Zaba — in patent obešačetn.
±25
Iz Liubliane
u— Okras ljubljanskega kolodvora Kakor lansko poletje je tudi letos žeiezniška uprava okusno okrasila glavni kolodvor s cvetlicami in zelenjem. V letošnjem okrasu, ki razodeva ljubezen do cvetja in smisel za lepšanje, dela ljubljanska postaia vso čast funkcionarjem posebno načelniku postaje g. Ludviku, ki je navzlic pomanjkanju tozadevnega kredita na lastno iniciiativo skrbel, da ie železniška postaia slovenske metropole v veselje domačinov in všeč številnim gostom, ki se vozijo skozi Ljubliano.
u— Sokolski kres na Rožniku. V korist fonda za zgradbo Sokolskih domov na Viču, Sokola II. in Sokola v Šiški se priredi dne 3. julija popoldne in zvečer kresna veselica na Rožniku. Priprave za to prireditev, ki so že v teku, obetajo, da bo to kre-sovanje za Ljubljano nekaj izrednega Društva, ki prirejajo kresov anje, bodo preskrbela vse potrebno, da bodo tudi največje množice občinstva prvovrstno in ceno po-strežene z jedjo in pijačo in da bo imel vsakdo ob zvokih dveh poinoštevilnih godb in ob šaljivih točkah, plesu, zažiganju velikega kresa in iluminaciii največji užitek. Dohodne poti na Rožnik bodo razsvetljene in opremljene s kažipoti. Skrbelo se bo tudi, da bodo imeli posetniki kresovanja na razpolago avtomobilski dovoz pod Rožnik in nazaj v Ljubljano po znižanih cenah. Pričakovati pa je tudi obilnega obiska gostov iz podeželskih krajev. Opozarjamo narodno občinstvo iz Ljubljane in podeželskih krajev na to veliko kresno prireditev v korist zgradbe naših Sokolskih domov.
u— K ognju v Šiški. Požar, ki ie izbruhni! preesnočnjim v podstrešju Pernzzijeve hiše je spravi: okoliško prebivalstvo v velik strah. Ako se rs bi posrečilo požara hitro lokalirirati in končno pogasiti, b: izstopila nevarnost i za sosedna poslopja ter bi lahko nastala pravcata katastrofa. Na kraj nesreče :e prispela prva ljubljanska motoma brizgalr.a. nato z Zg. Šiške in koflčro ga-
3oasniU nižanf -aiu «arte >r3Ssekt( '.»
potovanja v Švico
'Jradna Švicarska prometna pisarna
Wien. L Scfevmnenfccrgerplat; tt
1 J
FILM
Parimountsfilm --Izza fronte« toarodija svetovne vojne), Sa g& je zagrebška cenzura svoje časno prepovedala, je končno zopet do« '"oljen od strani v:>;e cenzurne komisije. N' LjuK' -c ta ime« itna burka š?	.:la
Brez konkurence
so naši lastni izdelki pomiaeansKi; o Die k in površnikov
JOS. ROJINA, Aleksandrova c. 6.
silci iz Sp. Šiške. Škoda, ki jo je napravil požar znaša skupno okrog 60.000 Din vendar pa sta oba oškodovanca Peruzzi in Rem čeva zavarovana.
u— Ljubljanska maia jezera. Da ima Ljub Ijana svoja jezera, ni vsakomur zr.ano. Oni pa, ki stanujejo onkraj železniškega prelaza na Dunajski cesti oziroma oni. ki se vozijo v severni smeri v mesto in iz mesta, jih dobro poznajo. Kakor hitro pasrraš žriez nico na desni strani po Dunajski cesti, opaziš dve velikanski luži. ki sta že skoraj podobni jezerom in se razprostirata do sredine ceste. Če privozi mimo avto ši mu je nemogoče izogniti se tema jezeroma ošvrk-ne pešce s pravim tušem. Cestna uprava naj blagovoli napravit; primeren odtok tem jezerom, kar gotovo ne bo težko. Obe luži katerih površina znaša najmanj 40 m2 ae napravita samo neugodnega utiša na tujce ravno pri vhodu v Ljubliano. temveč sta tudi nehigijerrični. Če dobro pripeka solnce se osušita luži v dveh do treh dneh, drugače pa počakata drugega deževnega vremena, ki ju zopet dopolni.
u— Pokojninski zavod za nameščence ima svoj letošnji redni občni zbor dne 9. ju!ija ob desetih dopoldne v seir.i dvorani Ijubljan skesa mestnega magistrata.
u— Oglejte si razstavo obrtnih šol! Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani je razstava odprta do nedelje 36. t. m. dnev no od 9. do 12. in od 15. do IS. Razstavljena so risarska in ročna dela kiparske in rez-barske. keramiške in ženske obrtne šole (vezenje, šivanje perila in izdelovanje oblek) Vstop vsakomur prost.
u— JAD Triglav. XV. redni občni zbor se vrši v soboto dne 25. t. m. v salonu g. Češnovarja. Začetek točno ob 14.
n_ Novo električno centralo za niško občino je župan inž. Dragiša Cvetkovič naroči- pri Škodovih tovarnah, ki jih v Ljubljani zastopa g. inž. Stebi in ne pri Brown-Boverv, kakor smo včeraj pomotoma omenili. Nova centrala za 1200 KS ie že v delu in bo veljala 6 mil ionov Dir..
u— Gg. pevcem ljublianskih pevskih društev! Prosimo Vas. da sode!uiete v skupnem zboru pri slovesni otvoritvi Tabora na dan Sv. Petra in Pavla dop ob 11. Peli bomo E. Adamičev koral »Molitev« s fanfarami. Pevska vaja za ta nastop bo v soboto, dne 25. t. m. ob osmih zvečer v Glasbeni Matici. Arhivarji posameznih društev naj prineso notni materija! sebo;. — Prireditveni odbor za zletne dni na Taboru.
u— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek danes ob 18.30 na moškem učiteljišču s sledečim dnevnim redom: 1. Kome-moracija po rajnkem ponesrečenem br. V!a-dimirju Tomct:. 2. Predlogi Zagrebčanov in prof. Popoviča iz Aleksinca za kongres — razprava. Vabimo pole? članov tudi naše prijatelje.
u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon.
V sredo in petek zvečer va-c mešanega zbora. Vse in vsi!
u— Policijske prijave. Od poodelika na torek so bili javljeni policiji naslednji dogodki: 3 tatvine. 2 telesni poškodbi. 1 prestopek ogrožanja telesne varnosti. 1 prestopek pijanosti in razgrajanja, 3 prestopki zgiaševalnih predpisov, 1 ogenj ter 10 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 5 in sicer: 1 radi tatvine, 1 radi pijanosti, 1 radi vlačugarsrva in 1 radi nevarne grožnje.
u— Brezobzirni vozniki Ko ie hišnica Tereza Bučar predvčerajšnjim popoldne na lestvi stoječ snažiia vežr.a vrata hiše št. 7., v Gradišču, so pripeljali skozi vežo trije delavci m2jhes voziček. De!avci so z vozom zadeli v lestvo s tako silo. da se ie lestva nagnila ter je Bučarjeva zgrmela na tla in obležala. Pri padcu je dobi".a težje Eotranje poškodbe in so jo morali z rešilnim avtomobilom prepeljati v splošno bolnico.
[
Svetovna m^iki Cendro de rose Rouge mandarine Bourjois - Pariš
]
u— Nočni obisk in pretep. Bi!a je lepa noč. Luna je svetila z neba in preplavljala svet s srebrnim svitom, ki se je poigraval tudi na Tonetovem čelu. Sede! ie na ograji ob vrtu in mis!i! na dekleta, o katerem je vede!, da spi v podsrreJiu reke hiše v Tržni ulici v Šiški. V hudi zaljubljenosti se ie fant odločil, da priče r.3 vsak način do nje, naj stare kar hoče. Splazil se je v podstreš je tiho kakor rr.3Ček. A koma1 ;e prižgal svetilko, se ;e dvignil iz sena neznanec in ga nahrulil. kaj da išče ob nočni uri v tuj: hiši. Tone m dejal ne bev ne mev. marveč je nasprotnika butnil z vso silo s pestjo po nesu. Enako nemf.o ie obdelal takoj nato tidi drugega nasprotnika, ki se mu je postavi! po robu. Do Tcreze kamor ;e hotel priti, pa je bilo šc mnogo ovir. Svetilka mu je ugasnila, zato ie je: prižigati vžigalice jr. je obstojala nevarnost, da zaneti ogenj. Preden -e Tone mogel vreč' Tertzi poljubček na distanco. ga je pr.grabilo par krep-kejšifc rok in Tone je sede' zuna; na vrtu ob!it s srebrno mesečino. Na njegovem žalostnem obrazu se ie svetilo mali milijon potnih srag. tu pa tam pa se ie pocedilo trdi neka; krvavih kapljic. Tnre menca ni več zaljublien.
u— Tatinski drobiž. K hlapca Janezu Rej-cu v Rožni doiini na cest: 2 št. 36 je priše! v pondeljek ponoči na obisk neznan tat, ki mi ie odnesel še dobro ohranit-, rjav suknjič. — Mizarskemu vajencu Francetu Bia-! su na Selu je v nedeljo neki n.egov tovariš ukrade! iz suknjiča vrsečeg2 v delavnici listnico z to D:n gotovine. — Trgovčeva hči Frančiški Podrža . :e pr'.?av:!a. ca ji je z dvorišča v Krakovski ulic: neznan zlob-' než ponoči ukrade! dva grma asperagusa,
lz Maribora
a— Ljudska knjižnica v Narodnem domu zopet posluje v krasno moderniziranih novih prostorih v pritličju. Za obiskovalce je prirejena izredno okusna čakalna dvorana s klopmi, stoli, dolgo mizo za kataloge :n pisalno mizo, tako da lahko z vso udobnostjo izbirajo štivo. Uradne ure so ostale iste ob četrtkih in sobotah zvečer ter v nedeljo dopoldne. Pač pa je znižana vstopnina na Din 5. tako da je obisk mogoč najširšim slojem. Vpiše se lahko vsakdo ob uradnih urah samo legitimirati se mora zadostno.
a- Škropljenje krog kolodvora. 2e v mestu samem meščani letos silno trpijo nad neznosnim prahom, ker je škropljenie skrajso pomanjkljivo in nezadostno. Avto-škropilnik prehitro zleti skozi usice. tako da nit; ne zalije debelega prahu. Pred kolodvorom, kjer je ravno tako velik promet, pa do zadnjega časa sploh niso škropili. Tam bi namreč morala škropiti železnica, ki Pa nima zato potrebnega aparata. Radi pritožb s strani občinstva je sklenila sedaj uprava železnice pogodbo z občino, da bo tudi tam škropila mestna občina, plačala pa železr■'-ca Tudi na penonu samem so pravkar namestili nove hkfrante, tako da bodo lahko t odi tam zadostoo škropili, kar bo posebno važno radi tnjsk^a prometa, ki ie od dne do dne večji radi dotoka tujcev skozi Maribor na morie.
a— Zopet utopljenci v Mariboru. V soboto popoldne sta izginila zopet dva neprevidna kopalca v valovih Drave. V bližm broda ie utoni! 13 letni učenec osnovne šele Srečko Nipič, v bližini pristana pa neV mladenič, čigar ime še ni znano. V nedeljo opoldne pa so ljudje zopet vide!: neko truplo, ki je priplavalo po Dravi in se le za hip pokazalo na površju. Tekom treh dni ie torej zahtevala nevarna Drava samo v Mariboru kar štiri žrtve.
a— Posestno gibanje. Josipina in Alojz Schrei, pos. v Mariboru. Danjkova ulica 10 sta prodala svojo hišo v Dattikovi ulici 10 Frančiški in Karo!u Prinčič pos. v Št. Ilju za Din 225.000 — Anton Zdolšek, nadsprevoc-nik pri drž. že!, v Mariboru, Roičeva ui. 3. je prodal svojo hišo v Rojčevi ulici 3, Simonu in Mariji Mlakar, nadspr. v Mariboru, RuSta cesta 33 za Din 47.500.
a— Nova kopališča. Ker mestno kopališče ob Dravi ne nudi zadostnih udobnosti, so si meščani iznašli ceio vrsto novih kopališč izven mesta po Dravski dolini navzgor in so sedai v tej vročini dan na dan polni vlaki kopalcev, ki izstopajo v Bistrici, Brezn j in drugod, kjer so si našli izredno prikladna mesta za kopanje ob I>ravi.
a— Otvoritev paviHona pri Treh ribnikih Lepa stavba pri Treh ribnikih, ki smo jo že pozimi objavili v »Jutru«, se ie sicer znatno zakasnila, toda zHuji čas so delo pospeš 11 in bo baje luksur -?jai paviljon gotov že do Vidovega dne ter ga bo sedaj Olepševalno društvo slavnostno otvoril o z večjo prireditvijo na Ribniku. Vrfc paviljona bo svirals godba in je dotični prostor sploh namenjen godbi, ki bo igrala ob veselicah pri Treh ribnikih, kjer že prav pridno čolnari.o in v zimi za drsalce. Te cm bodo napeljali iz mesta do paviljona tud: električno razsvetljavo, tako da bo ob spretnem vodstvu lahko nastalo taa: prav lepo mestno zabavišče za Mariborčane. Ob popoldnevih je tam že sedaj prav živahno, ce!o sladoled ar ;l it marljivo krožijo s svojim: belimi vozičk kros ribnika. Skrajno potrebno pa bi bilo. da tud! tiste ceste do ribnika in okrog male skultivirajo. Za meščane, ki s: ue morejo privoščiti počitnic ia letovišč izven mesta, bu nudi! olepšani prostor okrog Treh ribnikov s senčnatimi cestami v b!tžn;e gozeo-ve prav veliko uteho.
Iz Celja
e— Občni zbor srezke organizacije Samostojne demokratske stranke za srez Ce-
lje-Vransko bo v nedeljo dne 26. iunija :. '.. ob osmih zjutraj v kavarniški sobi celjskega coma. Vsi gg. delegati krajevnih organizacij raj se občnega zbora točno udelež jo. da bodo zamogli oditi s prvimi vlaki. Udeležba za vse delegate obvezna. — Predsedstvo srezke organizacije.
e— Se že kažejo v pravi luči. V ne>ce':o ob po! desetih zvečer se ie vozila v avtomobilu po Kralja Petra cesti zmage piiar.a celjska nemškutarija. Razgrajala ie in bc -ala tako predrzno, da so se pasanti zgraža, in hoteii predrzne provokatorie dejaesko napasti. Najbolj so se izkazale nemškutar-ske frk!je, ki živijo največ od slovenskih žuljev. To si bomo dobro zapomni ker čez sedem let vse prav pride!
e— Smrtna kosa. V Celin ie umrl dne 21. t. tn. g. Ludvik Lajnšič, sodni sluga v p. pri celjskem okrožnem sodišču. Pokojni je bi! znana oseba tudi pri porotnih razpravah N. v m. b. !
e— Konkurz Slavenske banke ie tvori: pri nedeljskih občinskih volitvah v Ce važno agitacijsko sredstvo Nemcev in kle-roradikalov proti naši samostojno demokrat ski stranki. Kakor vedno, so se tudi tu na bor razburjali tisti, ki niso imeli v banki niti enega dinarja. Trdni so seveda, da so tega konkurza krivi — celjski demokratje, dasi ie bilo znano, da je bil glave- steber te podružnice upravni svetnik Slavenske banke tovarnar g. Westen v Gaberiu, da je bi! vodja podružnice pristaš — radikalne stranke istotako kakor večina oradnišn«. Nedeljske volitve so to najbolje pokaza'e. Ker ni biio pri tej podružnici nhf pred*topništva ali cenzcrata. niso imeli ravno ce*j*kt demokratje na njo ?rav nobenega vpliva. Priznati pa moramo, da je bila ta podružnica v strokovno dobrih rokah, da je dobro poslovala in je vsled tega imeia med svojo klijenteio ne le velike celjske decarre zavode temveč tudi mnogo celjskih rvrdk in zasebnikov počenš: od Rakcscheve pa dcrl: do mnogih manjših. Uživala ie torej mnogo zaupanja, k: pa se je seveda rapremerfo v razočaranje, ko je došel polom cen-rale Tako -le s to stvarjo, ki }e nisne pojasnili znanim iažnjtvcem hs obrekovalceaj v kleTo radikalnem ic nemškem taboru, temveč Ijn-
dem, ki imajo smisel za javno dostojnost in
poštenje.
a— Šlrom Slovenije že itak dobro znana in slovita I. dalmatinska klet v Mariboru, Mesarska ulica 5, je prejela veliko poštlja-tev pristnih, močnih in sploh najboljših dalmatinskih črnih in belih vin z otoka Visa. Več v današnjem oglasu.	947
e— Svarilo. Brv čez Savinjo v mestni park popravlja mestni magistrat, ker je bila že res zelo slaba. Po našem mnenju bi se imelo to popravilo izvršiti v mrtvi sezoni, ne pa sedaj, ko je v Celju mnogo letoviščarjev. V Klavnem pa moramo kritizirati pristojno oblast, da ne c o skrb i za zadostno varstvo. Otroci, pa tudi odrasli ljudje hodijo po tramih, ne dede na nevarnost, ki jim preti. Tako je spodrsnilo pred nekaj dnevi nekemu gospodu, da je padel par metrov globoko na prod in se težko poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. Mislimo, da bi vsaj odrasli morali biti toliko pametni, da ne bi hodili po podrti brv; in zavajali s tem tudi nepreračunljivo deco. Oblast pa naj bi poskrbela za primerno stražo, ker boljše je, da se žrtvuje še ta majhna vsota, kakor pa da bi bilo človeških žrtev.
Iz Trbovelj
t-:- Nabori v Trbovljah. Z jutrišnjim dnem se prične v Trbovljah nabori, ki bo« do trajali tri dni. Pričeli se bodo vsak dan ob 8. in bodo trajali do večera. Rekrutirali se bodo 23. t m. vsi v tukajšnjo občino pristojni naborniki 1. 1907., 24. t. m. vsi oni, fci pri prejšnjih naborih niso bili potrjeni, 25. t. m. pa vsi tuji in starejši letniki, ki se čutijo za vojaško službo nesposobni. Vsi ti zadnji naj se javijo v svrho vpisa v seznam na občini. Dne 25. t. m. se vrši tudi še zaprisega vseh onih, ki še niso po« ložili predpisane prisege.
t— Enotna strokovna organizacija vsega trboveljskega delavstva, ki jo je skušal lan* sko leto oživotvoriti tkz. akcijski odbor, v katerem so bile zastopane vse stranke ra= zen socijalistov, še vedno ni pozabljena. V nedeljo so sklicali Bernotovci javen shod, na katerem naj bi se rudarji izrekli za združitev vseh strokovnih organizacij. Shod je bil slabo obiskan in ni rodil zaželjenega uspeha. Namesto da bi se stvarno razprav« Ijalo o dejanskem položaju, se je mnog-o zabavljalo drug na drugega, tako da je vsakdo odšel s shoda z najbolj žalostnimi vtisi.
t— V Trbovljah si je sezidal malo hišo g. Ivan Orešnik.
t— Pragmatika za občinske uslužbence bo v kratkem izvedena. Največ težav dela« jo pokojnine. Po dosedanjih razgovorih bi se dobila pri Pokojninskem zavodu v Ljub« Ijani polovica vplačanega zneska t. j. 125 tisoč Din, medtem ko bi druga polovica ostala zavodu. Bolj ugodno je pokojninsko zavarovanje pri Delavski zbornici. Za Tr? bovlje se bo situacija najbrže tako uredila, da bodo dobivali upokojeni občinski na« meščenci pokojnino pri Pokojninskem za« vodu, občina sama pa jim bo k tem po« kojninam, ki niso zadostne, plačevala do« tfatek.
Iz Litije
i— Kresovanje na Kumu. Podružnica SPD vabi svoje članstvo k prižiganju kresa na Kumu. Skupni odhod v četrtek z vlakom, ki odhaja ob 14.58 proti Zidanemu mostu. Do katere postaje se peljemo, se porazgo« vorimo še na kolodvoru. Povratek v petek zjutraj z vlakom, ki pride v Litijo ob 6.45.
i— Vladni zastopniki za občinske volitve. Za nedeljske volitve vrše predsedniško dolžnost volilnih komisij župani posame2« nih občin. Sreski poglavar pa je odredil za posamezna volišča še vladne zastopnike. Imenovani so: za Litijo g. komisar dT. Amon Šraj, za Šmartno g. šol. uprav. Maks Kova« čič, za Zagorje g. vlad, svetnik Franc Pod« boj, za Gradišče učitelj Župančič, za Mo« ravče nadzornik Bezeljak Ivan, za Kresni« cc kontrolor Madile Ljubo, za St. Lambert učitelj Vidic Franjo, za občino Konj pa vlad. kanclist Zdravko Flis.
i— Odbor SPD. V zadnjem «Jutrovem» poročilu o konstituiranju odbora SPD za letošnje upravno leto, sta pomotoma izosta« li imeni: za odbornika je bil izvoljen go« spod Ivan Turk, postajni načelnik ter gdč. Mira Kepova, ki je bila izvoljena za tajni« kovo namestnico.
i— Sokolov izlet. Bratskega nastopa So« kola v Zagorju se jc udeležil naš Sokol z vsemi svojimi oddelki. Samo v kroju jih je bilo 87, ostale sokolske publike pa okrog 50. Pač lep dokaz bratske vzajemnosti.
i— Zadni sejem, ki se je vršil v ponde« Ijek, ni bil zadovoljiv za prodajalce. Motil ga je dež, zato se je razgubilo še malo šte« vilo kupcev, ki so sicer imeli namen kupo« vati. Pač pa so bifc bolj polne gostilne.
i— Okraševanje železniške postaje. Vče« raj so zopet nasadili nove cvetke na okras« nih gredah tuk. kolodvora. Lepo negovane grede vzbujajo vso pozornost potujočega občinstva.
i— Udeležencem letalskega mitinga. Vsem onim, ki so kupili vstopnice za letalski mi« ting pri litijskem poverjeniku Aero»kluba, učitelju Župančiču, javljamo, da se vrši žrebanje za brezplačni polet v petek zve« čer. Vsakdo naj prinese seboj vstopnico, ki ga bo upravičila, da povleče iz žrebne čare listek. Dosedai je prodanih že 40 srečk Kdor kupi srečko do petka zvečer, ima še
tudi pravico do žrebanja. Pozneje litijski poverjenik ne bo imel srečk več v zalogi. Žrebanje se vrši na vrtu pri Urški, začetek točno ob 20.
Iz Ptuja
j— Dva požara. Te dni smo imeli v ptuj« ski okolici kar dva požara. Nedavno noč že proti jutru je gorelo v Podvincih. Pre« den so gasilci prihiteli na pomoč, je požar že opravil svoje. Do tal je uničil gospodar« sko poslopje nekega tamošnjega kmeta, a stanovanjsko poslopje je ostalo nepoškodo« vano. Škoda ni posebno velika, ker je bilo gospodarsko poslopje že v slabem stanju. V Kozmincih pa je minuli teden do tal po« gorela parna žaga, last g. Kluna iz Razva« nja pri Mariboru, ki je žago kupil od go« spoda \Vritzla. Kako je izbruhnil požar, ni znano. Škoda še ni ugotovljena. Žaga je bila zavarovana pri družbi <rSava».
j— Svarilo pred goljufom. Novine so že poročale o nekem Alojziju Žitku, ki se iz« daja za zastopnika nekega «KunstrekIam« verlaga« iz Teplic ČSR. Nabiral je oglase za albume in prejel večja naplačila. Poja« vil se je tudi v Ptuju. Opozarjamo občin« stvo, naj mu ne nasede.
j— Najdena zapestnica. Na sokolski pn« reditvi v Ljudskem vrtu prejšnjo nedeljo je našla ga. Ida Sagadinova pred šotorom «Kavarne» zlato zapestnico iz 12 tankin podolgovatih dvojnih sklepov. Na zapest« niči visi zlat obesek z napisom. Ker se last« niča doslej še ni prijavila, je bila zapestni« ca izročena policiji
j— Občni zbor Glasbene Matice v Ptuju se vrši v soboto ob 20. v društvenih pro« štorih z običajnim dnevnim redom. Prosi sc polnoštevilne udeležbe. — Tajnik. 946
Šport
Pokalne tekme JNS.
V nedeljo se je vršilo žrebanje za pokal« ne tekme JNS, ki se pričnejo 17. julija. LNP je bil pri žrebanju zastopan po go« spodu Vidmajerju.
Izžrebani so bili sledeči pari: 17. julija Split : Subotica, Zagreb Osijek in Beograd : Sarajevo; 24. julija zmagovalec pri tekmi Beograd : Sarajevo z Ljubljano in zmago« valca tekem Split : Subotica in Zagreb : Osijek; 31. julija zmagovalca drugega kola. Kraj tekem bo določil JNS.
Čez mesec dni bo morala torej nastopiti reprezentanca LNP. Menimo, da je nujno potrebno, da podsavezni kapetan že sedaj določi one igrače, ki pridejo v poštev za našo reprezentanco. Enomesečni skupni trening nai pripravi te igrače tako daleč, da bomo vedeli, da bo slovenski nogomet« ni šport dostojno zastopan v tem važnem tekmovanju.
Izbirni miting za štafeto za Petrinovi« cev pokal se vrši nocoj točno ob 18.30 na igrišču Primorja. Vabljeni so, da se udeie« že atleti za dolge proge, od SK Ilirije gg. Gabršek, Zucchatto, Hladnik, Režek in od ASK Primorja gg. Furlan, Stupica, Pinterič; dalje gg. Gnidovec in D. Sancin. Izbirni tek na daljavo 3000 m. Odsotni ne pride v poštev za štafeto. — LLAP.
Službeno iz LNP. Seja posl. odbora danes v sredo ob 20.30 v posebni sobi ka« varne Evropa. — Tajnik II.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Seja na« čelstva sekcije danes, v sredo ob 21. v ka« varni »Evropa«. Prosim polnoštevilne ude« ležbe. — Trening I. moštva in rezerve se vrši v tekočem tednu v četrtek in soboto ob 18., za ostale v sredo in petek ob isti uri. — Načelnik.
ASK Primorje, nogom. sekcija. Danes, v sredo, ob 18. sestanek L moštva, po se« stahku trening. Pridite vsil — Načelnik.
ŽSK Hermes. Danes t. j. 22. VI. obvez« ni trening za vse igrače I. moštva in rezer« ve. Udeležba obvezna.
ASK Primorje. Lahkoatletska sekcija. Danes, 22. t. m. ob 18. na igrišču obvezen sestanek radi internacionalnega mitinga, dne 3. julija za sledeče člane: Šantel Duša, svetn. Dekleva, Vindiš, Letnar, Zor, Gre« goric, Ček, Gostiša, Korošec, Sketelj, Ar« har, Zor. Ob 16. obvezen trening za Beo* grad za atlete: Slapničar, Slamič, Perko, Žorga, Fin-lan, Pinterič, Kandus, Stupica, Smerke. Jutri, v četrtek od 16. naprej obve« zen trening za sledeče atlete: dr. Perpar, Janowsky, Corradini, Močan, Puc, Cenčič, Petkovšek, Pečenko, Malnairič, Sikošek, Po« dobnik, Glaesener, Zrimšek, Pečnik, Korče, Medica, Svetic, Stolfa, Cimperman, Arhar, Persche, Sketeij, Trpin, Jančigaj, Zor, De Reggi, Omladič in preje imenovane tekače na dolg« proge.
Hazena v Cerknici. Preteklo nedeljo je priredil SK Slivnica v Cerknici propagand« no hazensko tekmo dveh družin SK Ilirije, Ljubljana. Zmagala je družina B z 8 : 1. Obe družini sta predvedli lepo, vzorno in tehnično dobro v kombinaciji krasno igTO, katera je pokazala vse lepote tega dam« skega športa. Žal, da je bilo s strani osta« lega občinstva malo zanimanja za to šport« no prireditev, kar pa cerkniških hazenašič ne sme ovirati pri nadaljni gojitvi hazene. Za športni užitek se SK Slivnica hazeni SK Ilirije najtopleie zahvaljuje.
Motoklub ■rLjubljana* opozarja na članski sestanek, ki se vrši dane® t. j. 22. t. m. ob 20.30 v restavraciji «Ljub!ianski dvora s sledečim dnevnim redom: Razgo« vor glede 500 km kvalitetne vožnje.
Vremensko »oročilo
Meteorološki zavod » Ljuhliam 21. junija 1927.	Višin;, h»n'n>»-ir-. H0S> m
Kraj
Cas
opazovanju
Ljubljana (dvorec) , > .
Maribor . • • Zagreb . • • • Beograd t > » Sarajevo . . • Skoplje . • • i Split • • • t Dubrovnik . ■ Praha
7. 14. 21.
8.
6 o Ui	t. o c. e	01 "is*
co	f-	
/n- 3	125	91
769-1	22-2	48
7b8-4	19-2	64
770-3	17-0	71
771-0	15-0	8-
7707	18-0	72
76-5	18-0	57
769-2	21-0	45
765-7	240	31
766-5	240	44
769-4	13 0	
imet veti a ir hrzim v metrih
5.8
megla, dež
2.0
S 2 E 1 W 1
mirno S 2
WSW 2 mirno \V 1 E 8 NE 8 WSW 6
Solnce vzhaja ob 412, zahaja ob 19.51, luna vzhaja ob 0.8, zahaja ob 10.22 Najvišja temperatura danes » Ljubljani 23.3 G najnižja 10.2 G
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Oblačno, motenje po nevihtah.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Večinoma jasno, topleje, v severnih Alpah
južni vetrovi, lahka motenja niso izključena. Tržaška vremenska napoved za gredo: Normalni vetrovi, nebo večinoma jasno, temperatura od 21 do 28 stopinj. Morje mirno.
o
C c
V
Padavine
Vrsta
v mw >1o 1.
megla, dež
4. odlika:
Slike iz pravljic za Izrezatf
Zavitek tega mila sestoji iz lepih slik za otroke, katere se izrežejo in se* stavljajo. Ko perete, se otroci zabavajo.
1.	Terpentin v milu.
2.	Velik in priročen kos.
3.	Prijeten duh.
4.	Slike iz pravljic za izrezati.
5.	Milo je v zavitku.
6.	Svetla barva.
7.	Razkuženje perila.
Schichtovo
terpentinovo milo
>6

Resolucije svetovne gospodarske konference
IV.
3.) Trgovinska politika in trgovinske pogodbe. Carinske tarife. Obstoječe carinske ovire so v veliki meri ovirale ozdravljenje ran, povzročenih zaradi vojne. Trenotno predstavljajo glavno oviro za mednarodni blagovni promet. Carinske tarife so danes v splošnem višje kakor pred vojno. Neugodno vpliva na razvoj mednarodne trgovine tudi dejstvo, da se je po vojni število carinskih področij povečalo in da se te tarife neprestano spreminjajo. Med vzroki sedanje višine carinskih tarif je v prvi vrsti omeniti: nestabilne valutne razmere, stremljenje po gospodarski neodvisnosti, po povečanju industrijske delavnosti itd. Umetno povečanje industrijskega produkcijskega aparata ni samo v nasprotju z zdravo narodnogospodarsko politiko, temveč pomeni tudi zapravljanje že itak skromnih virov kapitala, kar je tudi neposredni vzrok visoke obrestne mere. Argument narodne obrane se v mnogih primerih zlorablja. Fiskalni oziri pa ne morejo biti merodajni, če so državne finance na zdravi podlagi. Bojne tarife in tarife za pogajanja se v troovinskih pogodbah le deloma znižujejo.
V splošnem se premalo upošteva dejstvo, da umetno pospeševanje industrije pogosto zadržuje uveljavljenje naravnih razvojnih možnosti posamezne dežele. Avtarkična stremljenja in pretirani protekcijonizem povzročata zmanjšanje kupne moči in materi-jelnega blagostanja v državi. Konferenca priznava, da ni mogoče takoj znižati carinskih ovir, vendar ie mnenja, da bi morale vlade brez odlašanja izdelati načrt za splošno znižanje teh ovir.
Vsako nadaljnje povišanje carinskih tarif mora prenehati. Da se omogoči znižanje carinskih ovir, priporoča konferenca, da države ukrenejo potrebne korake za odstranitev ali znižanje carinskih ovir, predvsem onih, ld so bile mišljene le kot začasne, da države v bodoče sklepajo trgovinske pogodbe na podlagi od konference sprejetih principov, da se opusti dosedanja praksa povišanja ta-rifov v svrho trgovinskih pogajanj in da Društvo narodov na podlagi od konference sprejetih principov preišče možnosti nadaljnje akcije.
Davčna obremenitev uvoženega blaea. Konferenca izraža željo, da se davki in pristojbine na proizvode tujih držav iztirjuje-jo na isti način in v istem obsegu kakor davki in pristojbine na domače proizvode in da države ne uvajajo konsumnih davkov ali sličnih pristojbin v svrho zaščite domače produkcije.
Izvozne carine. Konferenca smatra, da je prosta cirkulacija sirovin temeljni pogoj za normalni razvoj industrije in trgovine. Za-to priporoča, da se izvoz sirovin ne obremenjuje preko mere, da se izvorne carine ne uvajajo z namenom, obremeniti inozemskega konsumenta teh sirovin in da naj bodo izvozne carine enake, ne glede na namembe-no državo.
Stanje hmeljskih nasadov v inozemstvu
Češkoslovaška. Iz Zatca poročajo z dne 17. t. m.: Obče stanje hmeljskih nasadov se je izboljšalo, vendar je prej ko slej neenako in rastlina je zaostala v rasti. Posamezne lege so trpele po bolhaču in je v njih videti nasade, v katerih se trte šele privezujejo k drogom, oziroma napeljavajo na žico in še tudi niso obsuti. Zelo neugodno je stanje drugoletnih nasadov, v katerih rastline vidno pešajo. Hmeljarji prihajajo do prepričanja, da to neugodno stanje povzroča peronospora. Vobče se lahko reče, da je tretjina vseh nasadov dobra, dve tretjini sta srednji in slabi. Obrambno delo zoper hmeljske uši se je v nekaterih krajih že pričelo. Cene za. lanski hmelj padajo in se plačuje za 50 kg 3100 do 3700 Kč (okoli 105 do 125 Din za kg).
Nemčija. Stanje hmeljskih nasadov v Hal-lertauu se danes lahko označi s prav 1o-brim. V okolici Spalta napreduje hmeljska rastlina vidno v razvoju Ona je čvrsta in zdrava. — Iz okoliša Hersbruck javljajo hmeljarji, da peronospora letos ne razsaja tako hudo kakor v minulem letu. Rastlina 9e bujno razvija. V nizkih legah se je prikazala muha aphis. — Ugodno poročilo je tudi iz Fischgrunda. — Manj ugodno je stanje hmeljskih nasadov na Virtemberškem, posebno v okolici Rottenburga in Herren-berga. Peronospora se pojavlja v vseh legah in na vseh vrstah. V nekaterih krajih je napadala peronospora hmelj v isti meri kakor lani.
Francija. Zaradi ugodnega vremena je v Alzaciji rastlina napredovala v razvoju. Skoro v vseh nasadih se je peronospora preganjala s škropljenjem z bakrenogalično ap-novo brozgo, in sicer z dobrim uspehom. Pa tudi v neškropljenih nasadih ni peronospora povzročila posebne škode, škoda, povzročena po hmeljski ušici. tudi ne preti alza-škim nasadom.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Pšenica: baška, 75/76 kg, 2 % 307.5. T u r š č i c a: baška, franko vagon Sisak, 2 vagona 200; sremska, okolica Indjija, 10 vagonov 185. Moka: baška «2», 1 vagon 435. Otrobi: baški v novih jutastih vrečah, 1 vagon 180 Tendenca mlačna.
Dunajska borza za kmetijske produkte (20. t. m.) Mrtvo tržišče Staro krušno žito je v ceni dalje oslabelo. Vse vrste pšenice so se pocenile za 50 grošev. Za novo žito prav majhno zanimanje. Turščica za ne-znatnost slabša. Oves nespremenjen. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 42.50 do 43.25, madžarska Tisa 47.50 - 48; rž: 40 do 40.75; t u r š č i c a: 25 — 26: o v e 3: domači 35.50 - 36.
Dunajski goveji sejem (20. t. m.) Dogon 2736 glav; od tega 468 iz Jugoslavije. Najboljše blago nespremenjeno, ostale vrste dražje za 5 do 10 grošev pri.kg. Notirajo za kg žive teže: voli I. 1.65 — 1.80 (izjemna 1.85 - 2), II. 1.30 - 1.60, III. 1.05 - 1.25, biki 1.30 - 1.65 (1.75), krave 0.90 - 1.40 (1.60), slaba živina 0.75 — 0.95 šilinga.
—	Sanacija Slovenske banke v Ljubljani.
Na izrednem občnem zboru delničarjev Slovenske banke, ki se je te dni vršil, je bilo podano poročilo revizorjev upniškega odbora o akciji za sanacijo banke. Ker so 6e upniki izjavili, da se zadovoljujejo s 70 % kvoto (mali vlagatelji dobe 100 %), je torej tiha poravnava zasigurana. Večina delnic Slovenske banke, ki se je nahajala v portfeju Slavenske banke, je prešla v last nekega konzorcija, ki se je zavezal, da bo dal banki na razpolago 500.000 Din v gotovini za omogočenje izplačil: ista skupina prevzame tudi garancijo za nadaljnih 500 tisoč Din. Iz te transakcije nastale nove terjatve ranžirajo za doseidanjimi terjatvami. Vse bančne aktive se bodo cedirale upnikom kot korporaciji, tako da je sanacija zavoda najpovoljnejše zasigurana. Občni zbjr je vzel to poročilo na znanje ter je bilo zaključeno, da se naj izvede poravnava na predlagani način. Ta način poravnave bo gotovo zadovoljil tako vlagatelje kakor tudi ostale upnike.
= Nabava destilatov nafte, katrana, premoga, parafinskih škirljevcev itd. za proizva janje električnega toka brez plačila trošarine. Na inieijativo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je generalna direkcija davkov odločila, da se bencin in ostali destilati nafte, katrana, premoga, parafinskih škriljevcev itd., kolikor služijo kot sredstvo za pogon motorjev obrtnih in kmetijskih strojev, lahko dobavljajo trošarine prosta takrat, kadar se motorji porabljajo v obrti in industriji za proizvajanje telesnih dobrin (raznih predmetov potrošnje) pod pogojem, da so ti motorji v tesnem spoju s stroji samimi ali s tehnično instalacijo podjetja. Po tej odločbi se smejo gornji destilati trošarine prosto porabljati tudi za pogon motorjev za proizvajanje električne luči. in to brez razlike, ali se proizvajanj tok porablja v lastnih prostorih ali pa se prodaja.
= Tvornice letal na Ljubljanskem velesej-mu. Zelo zanimiv bo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu aeroplan ski oddelek, k j,t bo razstavilo 8 tvornlc aeroplanov (iz Nemčije, Francije, Belgije, Nizozemske) kovinske modele in 9like. V današnji dobi preko. morskih letalcev Lindbergha in Chamber-lina si bo gotovo vsak posetnik z zanimanjem ogledal razstavljene tipe letal v miniaturi.
= Skupščina mlinarjev Jugoslavije bo 28. in 29. t. m. v Osijeku. Na njej se bodo pretresala stanovna vprašanja in kritično stanje jugoslovenske mlinske industrije.
—	Kapaciteta nove sladkorne tvornice v Starem Sivru. Dela okrog gradbe sladkorne tvornice v Starem Sivcu, katere lastniki bodo producenti pese na zadružni podlagi, se približujejo koncu. Zgradba bo stala okrog 14 milijonov dinarjev. Dnevna kapaciteta tvornice bo znašala 16 do 18 vagonom.
= Dovoz dalmatinskega vina v Slovenijo. Po vesteh iz šibenika so bile v zadnjem času izvožene iz severne Dalmacije večje količine vina v Hrvatsko in Slovenijo. Kakor se ceni, je v šibeniškem okraju (večinoma v šibeniku samem) še okrog 10.000 hI vina nerazprodanega.
= V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: I. Vokač, Ljubljanski maga-cin, trgovina z manufaktura. konfekcijo in galanterijo v Celju; Ing. Vladimir Stare, tvornica kovinskih izdelkov <Eka» v Kolov-cu; Anton Maieršič, nakupovanje in prodajanje sirovih kož in njih zbiranje v delo v Ormožu; Tiskarna 'Kolektor> Albin Pogačnik v Stražišču pri Kranju. — Izbrisala se je tvrdka Josip Petrič, carinski posrednik v Gorenji Radgoni (ker se je obrat odjavil).
= Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: Mlekarska zadruga na Dovjem, r. z. z o. z.; Živinorejska in paSni-ška zadruga Uršulska planina s sedežem v Kotljah, r. z. z o. z.; I. delavska hranilnica in posojilnica v Mariboru, r. z. z o. z.; Obče-koristna stavbna in kreditna zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Novem mestu, r. z. z o. s.; Hranilnica in posojilnica
v Stogovcih, r. z. z n. z.; Produktivna čevljarska zadruga v Zireh, r. z. z o. z.
= Licenciranje merjascev. Tekom meseca marca se je vršilo licenciranje merjascev v Prekmurju. Prignalo se je 185 komadov. Komisije so spoznale kot sposobne za ple-menjenje 160 živali; ostalih 25 je nesposobnih. Lastnike najboljših merjascev je veliki župan nagradil s častnimi priznanicami in državnimi denarnimi nagradami. Veliko ministrsko diplomo so dobili: Štefan Ratnik (Krog), Samuel Polak (Murska Sobota) in uprava veleposestva Beltinci. Pohvalnice ve. likega župana so prejeli: Franc Nemeš (Te-šanovci), Ivan Kološa (Vaneča), Štefan Mi-holič (Martjanci), Pitz Jakob (Topolovci^ in Ivan Matjašec (Dolina).
= Sodelovanje tujega kapitala pri ustanovitvi velike banke za hipotekami kredit v Bolgariji. V Bolgariji bo v kratkem ustanovljena močno fundirana banka, ki bo od Bolgarske narodne banke prevzela in dalje vodila vse posle, ki so v zvezi s hipotekanrm kreditom. Od delniške glavnice v znesku 10 milijonov švicarskih frankov bo 6 milijonov prevzel inozemski konzorcij (Blair & Co v Newyorku; Lazar & Frgres v Parizu in Schweizerischer Bankverein v Baslu). Ta banka bo že v jeseni pričela poslovati.
= Narodni dohodek Zedinjenih držav. Narodni dohodek Zedinjenih držav je znašal po cenitvi konference ameriških indu-strijcev v 1. 1926. 78.6 milijarde dolarjev (4450 milijard Din) napram 77.8 milijarde v 1. 1925. in 70.8 milijarde v 1. 1924.
22. junija.
LJUBLJANA. (Prve številke {»vpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.5—0. Vojna škoda S43—344, zastavni in komunalne Kranjske 20 —22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 98 — 100 (98), Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 472 — 0, Vevče 135 — 0, Stavbna 55—65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za le« čvrsta, za deželne pridelke neizpremenjena. Zaključeni 4 vagoni lesa.
ZAGREB. Vojna škoda notira neizprema-njeno. Na aranžma se je trgovala po 343, za junij po 343.5, za avgust pa po 348. Eskompt na je nekoliko popustila ter je bila zaključena po 94.5. — Deviza na Italijo se je držala v Curihu na včerajšnji višini; opoldne je notirala 29.06 denar. V Zagrebu pa je bila čvrstejša in se je trgovala po 317.50 do 318. Popoldne se je tudi v Curihu dvignila na 29.175 blago. Notirale so devize: Amsterdam 22.78 — 22.84, Dunaj 799.3 — 802.3, Berlin 1349 — 1352, Italija 316.795—318.795, London 276.1 — 276.9, Newyork 56.7—56.9, Pariz 222.125 — 224.125, Curih 1093.5 do 196.5; efekti: bančni: Eskomptna 94 do 95, Poljo 14 — 15, Kreditna 93 — 95, Hipo 60 — 61, Jugo 92 — 94, Ljubljanska kreditna 150 — 155, Praštediona 850 — 860; industrijski: Našice 1600 — 0. Gutmann 280 do 295, Slaveks 110 — 125, Slavonija 19 do 20, Drava 580 — 595, Šečerana Osijek 500 do 510. Vagon 0 — 46, Vevče 135 — 0, Isis 46 — 50, Dubrovačka 412.5 — 420, Trbovlje 470 — 480; državni: investicijsko 84 — 85. agrarne 49.5 — 50.5, Vojna škoda aranžma 343 — 343.5, kasa 343—343.5, za junij 343.5 na 345.
BEOGRAD. Devize: Pariz 222.36 do 224.36, Newyork 56.69 — 56.89, Italija 316.57 do 318.57, Dunaj 799.75 — 802.75, Budimpešta 992.5 — 995.5, Berlin 1348 — 1351, Bruselj 791.5 — 794.5, Bukarešta 34—J4.5. Sofija 40.75 — 41.25l
CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.20, London 25.24375, Newyork 519 in petnajst šest-najstink, Pariz 20"36, Milan 29.0625, Praga 15.40, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.10, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj 73.16.
TRST. D »V i z e: Beograd 31.15 — 31.65. Dunaj 246.60 — 256.60, Praga 52.6250 do 53.1250, Pariz 69.65 — 70.15, London 86.60 do 86.90. Newyork 17.80 _ 17.90, Curih 341.40 — 345.40, Budimpešta 305.50—315.50. Bukarešta 10.40 — 10.90.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.47375 do 12.51375, Berlin 168.1550 _ 1686550, Bukarešta 4.2625 — 4.2825, London &4.4550 do 34.5550, Milan 39.73—39.83. Newyork 709.45 do 711.95, Pariz 27.79—27.89, Praga 21.0137.'. do 21.099375, Curih 136.49 — 136.99.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.095, v Berlinu 7.413.
NCUVICE
KLJUt
najboljše. ,naj trpežne/^ zato nafc^neišg,
Fašistični „pravni čut"
c. d. — V Italiji, sredi junija.
Te dni se je pred rimsko poroto zaključila razprava proti onemu Giovan-niju Corviju, preprostemu delavcu, ki je 12. septembra leta 1924. ustrelil v Rimu fašističnega poslanca Armanda Casalinija. hoteč tako maščevati umor socialističnega poslanca Matteottija. (O razsodbi je «Jutro» že poročalo.) Corvi je že takoj, ko je bil prvikrat zaslišan po aretaciji, odkrito priznal, da je hotel z umorom Casalinija maščevati umor Matteottija in je isto izpovedal v vseh poznejših zaslišavanjih in tudi na razpravi. Obtoženčev branitelj Cassi-nelli je obrambo svojega branjenca zgradil na tezo. da je Corvi izvršil svoje dejanje pod vplivom fiksne ideje, da mora maščevati umor poslanca Matteottija. dasiravno kot komunist ni bil pristaš Matteottiieve unitarske socijali-stične stranke, da torej nikakor ni odgovoren za svoje dejanje. Državni odvetnik je v svojem obtožilnem govoru z vseh strani pobijal to braniteljevo tezo in je kot protidokaz navajal celo tudi Mussolinijev govor v parlamentu in po Lucettijevem atentatu, češ da bi on kot pravičen človek v najbolj rimskem smislu besede gotovo ne bil govoril tako. če bi bil smatral, da je Corvi storil svoje dejanje, ne da bi se ga bil zavedal. Navajal je dalje, da je Corvi-jev atentat člen v verigi vseh zločinov, ki so bili storjeni v svrho zrušenja fašizma in da torej šteje v isto vrsto z Zanibonijevim ponesrečenim atentatnim poizkusom, z Lucettijevim. Gibsonkinim in Zanibonijevim atentatom. Zahteval je. da porotniki spoznajo Corvija za krivega in odgovornega za svoj čin. Branitelj je tudi v svojem obrambnem govoru vztrajal na svoji tezi. da je obtoženec storil svoje dejanje pod neodo-Ijivo silo svoje fiksne ideje in torej ni odgovoren zanje, pač pa je izjavil, da smatra obtoženca za nevarnega in je zato predlagal, da naj predsednik porotnega sodišča v smislu člena 43. kazenskega zakonika odredi, da se obtoženec po oprostitvi od obtožbe in krivde internira v blaznici. Porotniki so s svojim pravorekom izrekli, da je obtoženec storil svoje dejanje ob polni duševni zmedenosti, vsled česar je bil Corvi oproščen. Predsednik je po predlogu branitelja. kateremu se je priključil tudi državni pravdnik, odredil, da se Corvi internira v blaznici.
Doslej bi bila stvar popolnoma normalna. Toda če se čitajo potem komentarji. s katerimi je fašistični tisk pospremil to razsodbo, pa se mora človek, ki nima v sebi pokvarjenega čuta pravičnosti. naravnost prijemati za glavo.
Tako si je n. pr. milanski «Cariere
Tako si je n. pr. milanski «Corriere čakovan pravorek v Rimu in reforma kazenskega zakonika* tako-le poročati iz Rima:
«Razsodba. s katero je bil oproščen kruti morilec poslanca Casalinija, je razočarala in ogorčila javno mnenje v prestolnici. Dasiravno je predsednik prav primerno odredil, da se Corvi zapre v blaznico, si ne more nihče misliti, da se je s tem zadostilo pravici, niti ne. da je družba končnoveljavno zavarovana proti temu zločincu, ali bolje: tako zavarovanje bi bilo podano edino tedaj, če bi morilec, kakor bi moralo biti. moral ostati v blaznici za vse svoje življenje in bi se mu bivanje v blaznici ne skra.išavalo. kar se ne da kontrolirati. na podlagi enostavnega znanstvenega mnenja kakega zdravnika. To bi bilo očividno preudobno za morilce. Ta škandalozni (!) pravorek kaže vedno boli jasno nujnost reforme kazenskega zakonika in kazenskega pravnega reda in potriuie z druge strani nepopravljivo propadanje institucije porote, kakor je bila doktrinarno zamišljena in praktično ostvarjena v časih, ki so sedaj duševno tako daleč. 0 tej stvari so edini vsi, ki so od blizu zasledovali to razpravo, ki se je zaključila s tako razočarajočim pravorekom. Rimski tisk iznaša pomanjkljivost pravosodnega sistema, ki je sedaj v veljavi in zahteva takojšnje izpremembe. Z druge strani se ve. da so dela za reformo kazenskega zakonika, ki jih je odredil in jih vodi pravosodni
minister, že skoraj končana, in se misli, da se bo reforma mogla uvesti že tekom prihodnjega leta. tako da se more upati, da ne bo materijalnega časa. da bi se ponavljali sodni dogodki, ki bi bili tako škodljivi za veličanstvo zakona in za preventivni učinek razprav in kazni.*
«11 Popolo d'Italia», glavno glasilo fašistične stranke, pravi, da je pravorek rimskih porotnikov kar najabsurdnejši in nikakor pričakovan zaslužek razprave proti morilcu Armanda Casalinija, da s to razsodbo nikakor ni bilo zadoščeno pravici za ta barbarski umor in da so sodniki v prestolnici razočarali narod in fašizem, ki nista pozabila kriminalnega dejanja prevratnika Corvija.
Rimska «Tribuna» pravi dobesedno: ^Politični režim, kakor je fašistični, ne more in ne sme priznavati agnosticizma zakona, to se pravi, ne more in ne sme dopuščati suhoparnosti mehanizma, ki se izraža v strogem uporabljanju kakega paragrafa zakonika na podlagi pra-voreka prosvitljenih predstaviteljev smešne ljudske volje.* Z ozirom na razsodbo v Corvijevem procesu zahteva list. naj se predvsem revidirajo porot-niške liste in prilagode «novemu podnebju naroda» in da mora morilec Corvi v resnici ostati v kriminalni blazmci in da ga ne bo kaka ljubezniva «vedica* poglasila prej ali slej za ozdravljenega in ga tako spustila na svobodo, s čemer bi ponovno oskrunila svetost prave ljudske pravice.*
Tak je torej pravni čut italijanske javnosti pod fašističnim režimom, v snovem podnebju naroda«. Rimska porota, porota v prestolnici, sedežu vsega fašizma. je zastarela institucija «prosvet-Ijenih predstaviteljev smešne ljudske volje*, ki jo je treba ali popolnoma odpraviti, ali pa temeljito reformirati, da bo sodila, ne morda po svoji vesti, temveč tako. kakor sodijo vsi ostali sodniki pod fašističnim režimom. Porote, ki je svoječasno v Chietiju sodila morilce socijalističnega poslanca Matteottija. seveda ne zadeva ta očitek, ker je sodila tako. kakor je hotel in ukaza! fašizem. Zabolelo je seveda fašistične kroge da so izrekli oprostilni pravorek ravno porotniki v Rimu. v glavnem mestu, in s tem pokazali, da so ravno v Rimu še možje, ki jim je lastna mirna vest več kot pa naklonjenost režima, dasiravno so vedeli, da jih bodo zaradi njihove vestnosti in pravicoljubja proglasili za nasprotnike, sovražnike edino zveličavnega fašizma.
Če še velja rek «justitia regnorum fundamentum,* si fašizem s svojim v nebovpijočim korumpiraniem pravosodja sam najtemeljiteje izpodkopava svoje temelje!
Od Čeke do G. P. U.
, Evropa je zadnja leta že napol pozabila na grozna dejanja Džerdzinskega ' in njegovega eksekutivnega organa j čeke. Zadnje justifikacije v Moskvi pa • so oživele zanimanje za to krvniško institucijo, ki je dobila sedaj nekoliko ! pohlevnejše ime Gosudarstvenoje Poli-tičeskoje Upravijenje, kratko G. P. U. ' imenovano, ki pa ni nič manj strašna od svoje predhodnice Čeke.
Čeka ali Črezvičajka se je prelevila
leta 1924. Njen edini cilj je bil pobijati protirevolucijo in je imela za to na razpolago tudi vsa izredna polnomočja. i G. P. U. ni instrument komunistične j stranke, kakor se večkrat napačno pi- ; še. Ustanova odgovarja popolnoma sovjetski ustavi, ki pravi v členu 61., da je treba preganjati revolucijonarne sile v Zvezi republik, ki rovarijo proti političnemu in gospodarskemu stanju v deželi ter razvijajo vohunstvo in ban-ditstvo.
Toda medtem, ko so druge ustanove odgovorne kongresu sovjetskih komisarjev, je G. P. U. samostojna in ne odgovarja nikomur. Njene pravice in naloge določa poseben reglement, ki je sankcijoniran po sovjetskih zakonih. Vsakokratni predsednik G. P. U. pa je član komisarskega sosveta in ima pol-noveljaven posvetovalen glas.
Rdeči teror se. kakor znano" ni začel takoj po boljševiški oktoberski revoluciji. Vdova po velikem knezu Pavlu omenja v svojih spominih, da je bilo življenje v sovjetski Rusiji prve čase po oktoberski revoluciji še dokaj nepre-siljeno. Celo privrženci starega režima so imeli svobodo kretanja in jim tudi sicer niso delali nadlege. Šele, ko se je pojavila reakcija ter so prišli atentati na Uritskega. Ljenina in druge, je Čeka postala ekspanzivnejša ter je začela izvajati teror v velikem obsegu. To je bilo v dneh državljanske vojne med leti 1919. in 1922.. ko je prikipela sovjetska krvava justica do vrhunca ter popolnoma diskreditirala Rusijo pred evropskim svetom.
Vsa svetovna javnost je pričakovala, da bo Čeke. čim se utrdi novi režim v državi, konec. Toda stvari so se obrnile drugače Rusija se je neprestano povra-čala k azijatstvu. Režim se je utrdil, ustrahovalna organizacija pa je ostala. Dokaz temu je baš preobrazba Čeke v G. P. U.. ki nadaljuje tradicije centralne Azije izza časov rablja Džerdzinskega.
Najhujše, kar se očita G. P. U.. ni njeno brezvestno podpisovanje smrtnih obsodb. marveč obsojanje na smrt ne glede na pravne vzroke. G. P. U. uraduje celo v odsotnosti obtožencev in jim kratkomalo naznani samo svoje sk'epe. ki se morajo potem izvršiti. Čestokrat ne ve justificiranec niti čemu mora z doma. Justifikacija se izvrši čisto nati-homa.
Organizacija G. P. U. je razmre^ena po celi državi in nadzira vse javno živ-jenje. Ta organizacija je izvedena zelo rafinirano. Marsikdo se bo vprašal, kako je to mogoče, ko šteje komunistična stranka v Rusiji samo 700.000 članov. Ampak reč postane razumljiva, če pomislimo. da je vsak član ruske komunistične stranke obenem tudi agent Čeke. To je moralna obtežitev vesti se-
Motociklisti!
Brez Schvvabove »Bajazo« - preobleke ne sedite na motor. Ob'eke so iz ;m-pregniranega, nepremočljivega platna,
ki varujejo tembolj proti prahu.
DRAGO SCHWAB, Ljubjana.
VALOVI STRASTI

PRE Mi JE RA!
5-mo še danes !
Telefon 2124
Sedem dejani vatrene ljubezni, elegantnega Par za a solnčne Vaiencije. Pu slovitem rcmanu Btasco Ibaneza. — Prekrasne koloriraoe slike. Sijajna je scena, ko deroča bujica provali v lepo vaš. — V vlogi strastne Leonore. krasna
GRETAGARBO
inana pod menom ,Zena — demon". Vlogo mladega Ralaela kreira ,novi Valentino* lepi
RICARDO C O R T E Z
Predstave se vrše ob: 4, pol 8, in 9 uri.
ELITNI KINO MATICA Teleion 2124
danjega sovjetskega režima v Rusiji in to je policijska metoda tajnega vohunstva. ki spominja naravnost na ustanovo Ohrane pod carističnim režimom.
Češkoslovaški polet preko Oceana
Iz Prage poročajo, da se pripravljata češkoslovaška letalca kapitana Mal-kovski in Pavlovski na polet iz Evrope v Ameriko. Letalca hočeta tekmovati za nagrado milijarderja Morgana, ki je razpisal 100.000 dolarjev za tistega, ki preleti prvi ocean iz Evrope v Ameriko. Konnecke je torej dobil dva konkurenta. Češkoslovaška letalca odletita iz Prage baje 1. avgusta.
Rojstna hiša Victorja Hugoja
v Guernesevu, ki jo je kupila mestna občina pariška.
Lindberghov uspeh in poskus goljufije z njegovim imenom
Ubogi Lindbergh! Ko bi bil vedel, kakšne stvari bodo sledile njegovemu prekomorskemu poletu, bi se nemara sploh ne bil odločil za polet iz Amerike v Evropo. Vžil je dosti slave, dobil nešteto priznanj in postal je popularen v vsem civiliziranem svetu. Američani, ki so praktični v vsem. če treba tudi v lopovščinah, so kmalu izračunali, da ie mogoče na Lindberghovo ime dobiti vse. kar si človek poželi. Tako so skušali v Clevelandu izvršiti milijonsko goljufijo. Vrgli so na borzo za 100 milijonov dolarjev delnic neke družbe z fmenom «Lindbergher Aeronautic Corporation*. Goljufija bi se bila že kmalu posrečila. Delnice so se prodajale zelo hitro in da jim ne bi prišla oblast na sled, bi se iim bi! načrt nedvomno ob-nesel. Šele intervencija policije je po-skušeni goljufiji napravila konec ter preprečila, da ni bilo na tisoče žrtev.
Generalni svet glavnega trusta v ameriških Zedinjenih državah objavlja službeno, da je potrošnja papirja izza Lindberghovega poleta v Evropo silno narastla. V zadnjih tednih, ki se piše samo in največ o Lindberghu, so dnevniki zvišali normalen konzum papirja za približno 25.000 ton ali za 70 milijonov Din. Lindbergh torej ni okrepil samo ameriške avijacije, temveč tudi velike časopisne koncerne.
Kako živi Leon Daudet v zaporu?
Prošli teden smo poročali o dramat-skem obleganju palače «Action Francai-se* v Parizu. Vodja francoskih rojali-stov Leon Daudet se je zabarikadiral za stenami velikanskega poslopja in se je hotel spoprijeti s pariško policijo na življenje in smrt. Samo previdnosti in ljubeznjivemu nastopu prefekta Chiap-pea se je zahvaliti, da ni prišlo do po-kolja. Daudet se je uda', policija je par-donirala njegove fanatične privržence «came!ots du roi*. voditelj sam pa je moral v ječo.
V zaporu postopa oblast z jetnikom nadvse liberalno. Daudet in njegov somišljenik sta zaprta v ječi »Sante* v celicah št. 11 in 12 Ponoči imata skupno spalnico, podnevi pa Daudet piše članke za svoj list. Njegov jetniški tova-
riš kadi ponavadi iz dolge pipe ter premišlja, koliko časa bo še treba prebiti v takem monotonem življenju.
Zaradi premilega postopanja oblasti z Daudetom so že nastopili komunisti, ki zahtevajo v parlamentu od pravosodnega ministra pojasnilo, kako je mogoče, da uživa Leon Daudet tako velike ugodnosti, medtem ko je tajnik Pierre Semard zaprt v zelo slabem prostoru in se ž njim tudi brutalno ravna.
Na to interpelacijo pričakujejo tudi odgovora in pojasnila v parlamentu, kjer se pripravljajo skrajni levičarji na velike demonstracije.
Javite naslov!
V 40. pešpolku »Triglavski« v Ljubljani leže odlikovanja (medalje) in povelja (di« plome) za naslednje osebe, k: so bile od« likovane z ukazom Nj. Vel. kralja F. A Br. 8376 z dne 11. aprila 1920. za zasluge na koroški fronti 1919.:
I.	Iz bivšega Slovenskega planinskega poi« ka: kaplarji Zupan Anton, Zajec Ivan _in Brinskele Ivan; redovi Levičnik Štefan, Ko« vač Leopold in Kotnik Andrej; naredniki« vodniki Kafol Rudolf I.. Kukmaa Franc, Trošt Rudolf ir. Dernovšek Jožef: naredi niki Peterman Primož, Bergant Janko. Fran. ko Peter A., Krvina Franc, Vončina An« drej, Trče . Franc, Vodopivec Franc, Semo« lič Albin in Srimšek Vvgust; kaplari Zužck Vinko F. in Černe Božidar; redovi Kavčič Andrej, Ožanc Ivan, Kren Martin, Okorn Ivan, Buh Matej. K-žar Ivan. Ban Alojz, Jazbar Peter. Pavlič Franc, Kavčič Leopold. Oberstar Srečko, Urš": Pavel. Mak še Jožet, Kok Franc. Stegn. - Franc. Karolina Albert in Ljubic Mojzije; naredniki«vodn:ki Hu« dales "!avko, Suhač Lojze Mastnak. Jože. Čunko Franc, Steharnik Tinko in Kopriva Franc: naredniki Bošjančič Ivan. Stare Ivar., Bošnak h^n, Sever Hrabroslav in Lamber« gar Dominik: kaplarji Zaje Anton, Ankona Viktor, Potočnik Franc, Homan Anton. Lo* renči Pavel, Žagar Gregor, Ogriz Jurij, Su« šteršič Franc. Funda Josip in Žagir Hrabro« slav: redovi Jaklič Franc, Zaje Ivan. Zabu« kovec Iva.. Požai Vinko. Gole Jože. Koh> ne Dragotin, Sotla Ivan, Pere Martin, Za* krajšek Jožef, Konda Leopold L, Stupica Jo : A., Jar.kovič Ivan I.. Ome Ivar. A., Žagar Ivan F., KoDrivec Karol L, Mihelčič J. Valentin. L.atkovic Jože, Hren Frar.c, Udovč Franc, Kokošar Jernej. Bajt Ivan, Bavdaž Miha, Toplak Rudolf. Herič Tomaž, Gabrič Miha, Hotko Jože. Pečnik Avgust. Mišmaš Peter. Mahkovec Jože. Mozetič Aru gel, Jelovčan Franc, Grahor Viktor: narod* nik Erce Franc L; redov Zorman Anton.
II.	Iz bivšega Tržaškega peš polka: Na« redniksvodnik Anžlovar Vladimir; redovi Rade Ivan. Bregant Adoif in Kovačič Ru« dolf; narednika^vodnik- Cvelf Ivan in Ar« ko Madislav; naredniki Delfabrc Viktor, Mahnič Josip, Peršolj Ivan, Ris Jakob in Defar Anto; kaplarji Hočevar Angel, Ma« telič Alojz, Golja Josip, Hladnik Andrej in Horvatin Ljubomir; redovi Zabukovec Ciril, Ček Anton, Ceterčič Ivan. Kolenc Jo« sip, Kosmina Ivan, Opeka Ivan, Vardaš Alojz, Hribljan Anton. Selinec Andrej, L'r» bin Josip, Horvat Anton, Cerne Vekoslav, Perčič Vekoslav, Udovičič Ivan, Prdec Jo« sip, Bakša Simon, Jakoačič Karol. Krpan Avgust, Valantič Ivan, Zbogar Mirko. Bre« rec Alojz, Poderaj Franc in Skerl Alojz; narednik Černe Slavko; redovi Mikuletič Bernard. Marija Brtoh, Juretič Franc, Ke» ber Andre" in Božanc Josip.
Vsi ti odnosno njihovi obiteljski člani naj sporočijo poveljniku 40. p. p. «Trig!av« ski» v Ljubljani svoj točni naslov (z na« vedbo rojstnega kr Ja. občine in sreza), da se jim medalje in dinlome dostavijo preko pristojne oblasti.
I. Košir: ^
Ženitveni kožuh
Vas se je cepila v pristaše rože in lilije. V gostilni so bili vsi za rožo, saj tu je cvetela Rožica Kordiševa. sorodnica gostilničarja Levstika, sirota brez staršev in mu vzgajala deco. V hiši vele-trgovca z lesom ie bila gospa Lahova s svojo hčerjo jasno in glasno za lilijo bledo, vitko, prebrisano in postrežljivo Ljerko Lesovo. ki je bila svoje dni nekaka družabnica pri njih. sedaj pa se jt ubijala in vbadala s šolskimi paglavci v mestecu Logu. dvanajst kilometrov oddaljenem od našega sela. Stari gospod Lah je imel izrazit okus za svežino, krepčino. bujnost: štel se je torej na tihem med «roževce».
Glavna oseba v tem razkolu pa je bil tamkajšnji učitelj. Žalostno, pa resnično: njegovo srce je bilo razdeljeno. Na lilijo ga je priklepalo staro prijateljstvo, napol istinito nagnjenje in čisto resnična obveza: z rožo pa ga ie spajala mlada žgoča strast, cvetoča nada v ljubezen in srečo: zavezan ni bil. saj vest nima nič opraviti pri tem. ako se dva nebeško počutita skupaj, ako svirata. si s pogledom srce poklanjata.
Vaški stranki sta vedeli, da Ljerka Lesova danes obhaja svoj trideseti
rojstni dan. Razneslo se je bilo med ljudi, da naj bi se po starem dogovoru vršila zaroka na ta dan.
»Burja piše okrog hiše. kruha in obutve išče,* se je odnekod vzelo učitelju Zibniku v srce, ko je domov zapodil -edke učence iz ponedeljske šole. »Petnajst stopinj mraza, to je vis major, to je božja previdnost obenem . . . Prav ponižno poprosim Ljerko. na.' me odvede, ampak pismeno. Napišem ii dolgo. <kreno. presunljivo pismo in ji ga pošljem po slu. Kaj more biti tako pleme-litemu dekletu do tega. da dobi moža. ki bi bil samo napol njen . .
Zlovolien. nemiren je bil omahljivi Zibnik. In vest ga je začela gristi. »Ampak vsaj poskusiti bi moTal. da pridem
v mesto*, si je zabičil strogo. <konie dobim pri kmetih, ali brez kožuha . . . Ne. brez kožuha ne bi odšel živ krst dve uri daleč.* Urno je smuknil v svojo zimsko suknjo in odhitel po škripavi poti na hrib k Lahovim.
Ženstvo se je bilo odpeljalo na sokolsko veselico v trg. Hvala bogu! Stari skopuh, sam v topli sobi zleknjen po naslanjata, ta mu prav gotovo ne zaupa drugega kožuha. Iti Žitnik je v mislih sestavljal pretresiiivo pismo za Ljerko.
»Prihajam s prošnjo. Bi mi hoteli po-
soditi svoj kožuh, gospod Lah?« Učitelj je govoril. Lah pa molčal.
Seveda, prevelika bi bila žrtev. Ako odbi ete, gospod...« Zibnik se je bod-rilno smehljal. Rdečkasto, nosato obličje starega gospoda se je napelo, oči so se zaiskrile.
»Razumem, moja prošnja je predrzna. Recimo, da nisem ...«
Kožuh! Ne govoriva o malenkosti! Čujte. gospod učitelj, kako da se nas zadnje čase tako ogibljete? Kje ste bili med oblastnimi volitvami? Vse preveč se bratite z novim kaplanom ...«
Zibnik je nekaj jeci al o svoji naprednosti. o potrebi soglasja med učite!j-stvom. a stari veletržec je sunil pokonci in s trdimi koraki, vendar raven ko sveča, stopil k vratom in pozvonil. Sobarica je na njegov ukaz takoj prinesla kožuh. Dragocen kožuh od vidro-vine. s temnoze!eno podlago, z neznanskim ovratnikom. Hišna se je kar skrila v njegovem razponu, ko ga je nesla.
Tako je odbila Zibniku usodna ura ... Sani so cmglja!e mimo Levstikove krčme počasi, ker e bi! sanik ves raz-oran od gnojnih kol.
»Kaj5 Naš Zibrrk se res pelje v mesto za tridesetletni?o k Lesovki'« je mrmral Levstik in kri mu je silila v glavo.
iGlej ga šenta!« je skočila njegova žena izza peči, »mislila sem, da ga bo mraz odvrnil in da se bo vse razdrlo. Oh, zdaj se pa gotovo zaročita in ...» _
*In naša Rožica he?« je sopel krč-mar togotno. »Ali nista venomer nosove vkup tiščala, godla in pela, da je bilo kaj? Mar nista kakor ustvarjena eden za drugega? Zdaj na se dekle pod no- j som obriše. Podeželska dekleta, če so malo študirana, so zares ubožice Za kmeta niso. gosposkih snubcev pa ni k nam. Precej jih ie že obsedelo v naših krajih. Moški, če gre študirat, se ali zapopi. ali pa se drugod obabi! Rožica, ubožica!«
Žena je vsa drhtela za moža, ki je bil tolikanj ognjevit in ga je spomladi prijel hud napad. A poglavitna žrtev je brezbrižno sedela s krčmarjevo deco v zgorn ici. Pozimi ie vzgajala otroke, zlasti hromega gostilničarjevega dečka ki ni mogel v šolo. Poleti, če je bilo kaj izletnikov, je pomagala streči.
»Gospod Lah se pelja!« je kliknilo dekletce, pozorno ob žvenkljanju kra-guljčkm-. »Saj ni gospod Lah!« jo je prevpil bratec, »ali ne vidiš, da je go-T)od učit°' " -:°govem kožuhu!« Ob hrupu tr?"' ""»čev je Rožica pogledala sko-	Tam po cesti Bože mili! Kak- e kdo z nožem dreg-
nil naravnost v srce. Že leto in dan je bila ona tam v mestu, tista bleda tekmica, malodane dočista pozabljena, pokopana. Ne, ne. Rožica Kordiševa je tista, ki je obledela, pozabljena, zavržena. Ozrla se ie v ogledalo Bolest, osuplost in strah se je čital z obraza.
Kako je to? Ali ne gre moja pot po gladki, ravni cesti? si je mislila Rožica. Moja pot drži črez drn in strn. črez rob in glob . proti novemu smotru? Po lep: beli cesti se vieče dolgi čas. cb 1ep: beli cesei se bom obesi] jaz. je hripavo zapel Močnikov Jurij, ki si je bil že privoščil nekaj čašic ieruša preveč. Besed se ie bil naučil od domačega gimnazijca, napev si je pa izbral po tisti popevki »na lepšega soldata kot oberkanonir« .. Rožico ie lear zona spreletela...
*
Obvestilo o Zibnikovi in L'erkini za roki je spravila starega Levstika v tečajev »Naprezi!« je velel v vežo. Na vzlic opominom in prošn am zaskrbljene žene je odvihral na saneh navkreber k Lahovim v nezdravem razburjenju.
»Zaradi kožuha gre! Nekoga hoče da bo iztresel svojo jezo nanj!» je jadiko-
Sokol
V. pokrajinski zlet JSS in otvoritev Sokolskega Tabora v Ljubljani
A. Tekme.
Z letošnjim saveznim pokrajinskim zle-tom v Ljubljani ob priliki otvoritve Sokolskega doma na Taboru so združene tudi sokolske tekme, in sicer kar tri.
Najzanimivejše bodo vsekako tekme za prvenstvo JSS, ki bodo na letnem telovadišču na Taboru v pondeljek, dne 27. junija ob 7. zjutraj. Tekme za prvenstvo imajo namen, pripraviti članstvo za olimpijado v Amsterdamu 1. 1928 Te tekme bodo_ pokazale. v koliko je naše članstvo zmožno, pripravljati se za olimpijske teikme in kdo izmed najboljših telovadcev oride v poštev, da se udeleži olimpijskih tekem. Tekmovali bodo torej samo vrhunski telovadci, stari borci iz mednarodnih tekem, pa tudi novinci, ki prvikrat stopijo v vrste mednarodnih. Bo torej vroč boj že pri naših tekmah za dosego prvenstva. Zanimivo je, da letos prvič tekmujejo v težkih vajah tudi članice za prvenstvo. Opozarjamo še posebej na tekme in povdarjamo, da se bodo samo te tekme vršile na Taboru. Vstopnina k prvenstvenim tekmam je 5 Din. Seja sodnikov in sodnic za prvenstvene tekme bo že v nedeljo zvečer ob 7. v odborov i sobi Ljubljanskega Sokola (Narodni dom, pritličje). Tekmovalci se zberejo in morajo biti ob 6.45 pripravljeni pred vrati taborske telovadnice na telovadišču. Zbor sodnikov in sodnic ob pol 7. na Taboru.
V	torek, dne 28. junija ob 7. zjutraj bodo lahkoatletske tekme članov in članic na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola pod Tivclijem (zletišče). Tekmovali bodo v vseh panogah lahke atletike: v teku, v skokih in v metanju različnega orodja. Tudi te tekme bodo zanimive, ker bodo Sokoli in Sokolice pokazale svoje zmožnosti v panogah, ki jih pri nas lajik imenuje šport. Videli bomo, v koliko se sokolsko članstvo približuje domačim in svetovnim rekordom, oziroma jih prekaša.
Istočasno s tekmami v lahki atletiki bolo tudi tekme društev v prostih vajah. Tudi v prostih vajah tekmujejo člani in članice. Pri teh tekmah je letos novost, ker članstvo ne tekmuje samo v izvežbanosti prostih vaj, ampak društva tekmujejo tudi_v številu tekmovalcev, in sicer na ta način, da odloča čim večji procent tekmovalcev od splošnega števila društvenih članov. Gre torej za lelativno največjo udeležbo, zato tudi najmanjše društvo lahko doseže nagrado ali priznanje za največjo udeležbo, seveda mora društvo tudi za izvedbo doseči gotovo število točk, ako hoče doseči nagrado, najmanj točk za izvedbo je 75 %■ V celem bosta torej združeni dve tekmi, to je na udeležbo in na izvedbo.
Tekme v prostih vajah bodo v torek, dne 28. junija ob 7. zjutraj na zletišču pod Tivoli jem. Tekmovalci nastopijo ob pol 7. na zletišču, ob istem času je tudi zbor sodnikcv in sodnic tudi na zletišču. Sodniška seja za tekme v lahki atletiki in v prostih vajah je v pondeljek ob pol 7 zvečer v Narodnem domu, za člane na galeriji telovadnice, za članice v odborovi sobi Ljubljanskega Sokola. — Vstopnima k tem tekmam je 5 Din.
B. Povorka.
V	sredo, na praznik, dne 29. juuija, bo slavnostni sprevod članstva iz zletišča na Tabor po nastopnih ulicah: Aleksandrova, Frešernova ulica, Marijin trg, Frančiškanski most, Stritarjeva ulica, Mestni trg, Pred škofijo. Vodnikov trg, Kopitarjeva ulica, Zmajev most, Sv. Petra cesta, Vidovdanska cesta, Tabor.
Zbirališče točno ob 10., in sicer starešinstva vseh sokolskih savezov, vsi župni staroste in gostje na Bleiweisovi cesti ob Narodnem domu, člani, uvrščeni po župah, na Bleiweisovi cesti v smeri proti Dunajski cesti, članice na Bleiweisovi cesiti v smeri od vladne palače. Vsi se zvrstijo v četverosto-pih 9 čelom proti Narodnem domu. Člani se smejo sprevoda udeležiti samo v kroju, članicam je dovoljena izjemoma udeležba tudi v telovadni obleki. Nihče pa ne sme biti med sprevodom v kroju na cesti. V sprevodu, I udi med odmorom ali med stanjem, se ne sme kaditi. Izstop iz sprevoda je zabranjen. v slučaju obolelosti odpelje sosed oslabelega brata (estro) k najbližji rešilni postaji, ki bodo nameščene na zletišču, na glavni pošti, na magistratu in na Taboru.
Deca in naraščaj se slavnostnega sprevoda ne udeležita. Razvrstijo se v skupinah pred Narodnim domom, na Marijinem trgu, pred magistratom in na Taboru, kjer gledajo sprevod in ga pozdravljajo.
Ko napravi Sokolstvo etik na letnem telovadišču na Taboru, bo otvoritev Tabora. Odhod iz Tabora pri severnih vratih, nato je razhod v Metelkovi in Vojaški ulici, od tu koraka vsaka župa po najbližji ulici v
vala krčmarica. »Takoj moram za njim.« In se je sesedla. Rožica pa je vstala in se odpravila za sanmi k La-hovim.
»Levstik, jaz sam sem strašno presenečen,« se je branil starec osornega obiskovalca. »Kaj si hočete? Zibnik bo pač zibal, jaz nisem kriv, da si je izbral lilijo namesto rože. Kako, moj kožuh da je vse povzročil?«
»Ce bi bili vi vsaj še tokrat skopi, kakor ponavadi!«
»Danes pa nekam čudno razsipate priimke, Levstik!«
».Ah, kaj, mi izgubimo svojo Rožico, ko bi bila lahko postala učiteljeva žena! Jaz izgubim odgojiteljico; pravi, da pojde študirat socialno zaščito, vzgojo anormalnih otrok — kaj vem! Vse samo zato, ker ste vi posodili svoj kožuh!«
»Imejte no pamet! Kaj sem jaz odgovoren za Zibnikov okus? Po mojem okusu pač ni izbral,« je zarohnel Lah.
»Tako, okus? Jaz vem, kje Zibniku žila bije... Brez kožuha ne bi bil...«
»To je pa že preneumno. Če bi vedeli, kako me je pestil, naj mu ga posodim. Še sam ga nisem oblekel, odkar sem ga dal premoviti. Vrag si ga vedi, mikalo me je, da bi mu bil odrekel, ko je moledoval. Pa sem se premagal.«
Levstika to razodetje ni pomirilo. »In Ljerkin trideseti god? ste ga pozabili?« je vprašal strupeno. V Lahu so se upirali uporniki, dedje, ki so se borili
svojo libikacijo. Društva Ljubljana, Ljubljana II., šiška in Vič spremijo korporativ-no savezni prapor v Narodni dom.
Na zbirališču pri sestavi povorke ss mora vsakdo strogo ravnati po navodilih funkcijonarjev saveznega TO.
C. Seje.
Odborova seja Jugoslov. Sokolskega Sa-veza bo v pondeljek, dne 27. junija ob 9. dopoldne v prostorih Ljubljanskega Sokola. Dnevni red: Poročilo starešinstva JSS; poročilo saveznega TO; poročilo gospodarskega odseka; poročila statističnega, organizač-nega, zdravniškega, manjšinskega, novinarskega, gradbenega, prosvetnega odseka in fonda za nezgode. Poročilo o udeležbi JSS na olimpijadi v Amsterdamu 1928. Predlogi starešinstva in žup. Slučajnosti.
Isti dan popoldne ob 4. je v saveznih prostorih (Narodni dom) seja zbora župnib načelnikov po nastopnem dnevnem redu: 1.) Poročilo načelnika. 2.) Informacije za pokrajinski zlet. 3.) Sestava vprašalnih pol za poročilo saveznega TO. na savezni skupščini. 4.) Letošnji savezni prednjaški tečaj. 5.) Olimpijske tekme v Amsterdamu. 6.) Pokrajinski zlet v Skoplju 1. 1928. 7.) Predlogi žup.
Javna zahteva
Ker se odgovorni faktorji pri cerkveni oblasti ljubljanskega škofijstva na moje ponovne prošnje in urgence nič ne zmenite, da bi uredili moje razmere, Vas tem potom javno pozivam in od Vas odločno zahtev vam, da takoj vzamete v roke moje zade* ve in jih nemudoma rešite. V prvi vrsti zahtevam, da rešite gmotno stran mojega položaja, ki je že deseti mesec obupen. Pri svoji zahtevi se sklicujem na načela evan« gelija, katerega Vi učite, na kanonično pras vo katoliške cerkve, kateri Vi služite, in na moč duhovne oblasti in cerkvene avtori« tete, katere pravite, da imate od Gospoda Boga.
Ljubljana, 21. junija 1927.
RADO MIGLIČ, bivši župni upravitelj.
VAČE. V nedeljo po prvi maši se je vršil lia Vačah shod SLS, na katerem je razlagal svoje nazore litijski župan Leblnger. Pri tem mu je asistiral g. sresiki poglavar Podboj, ki je celo pustil poklicati orožnike, ne da bi bil viden za to najmanjši povod. Orožnikom je celo naročil aretacijo posameznikov, vendar je ti po lastni uvidevnosti niso izvršili, ker se ves nastop opozicije ni tnoiel smatrati za več kot stvarna besedna kritika izvajanj klerikalnega agitatorja. Človek bi pričakoval od odgovorne uradne osebnosti vsaj toliko objektivnosti kot od podrejenega orožnika. Mogoče so se pa vremena sedaj pri klerikalni državotvornosti in avtonomis tičnemu navdušenju tako zjasnila, da mislijo v Sloveniji upeljati prakso radikalne stranke iz Južne Srbije? Na tem shodu je izgledalo, kakor da bi se to začenjalo Tudi z vso uradno in drugačno pomočjo pa se jim ne bo posrečilo spraviti naprednih Vač pod črno komando ljudi, ki niso še nikoli plačali beliča v občinsko blagajno. — Pri občinskih volitvah imamo letos kar štiri skrinjice. Tretja je napredna gospodarska lista, čije člani so tekom zadnjih treh let uravnali občinsko gospodarstvo. Ni nainen dopisa polemizirati z vloženimi listami, ker vsakdo, ki Je tekom funkcijske dobe zasledoval obJeJctivno delo teh mož, mora priznati. da so vodili občinsko gospodarstvo kar najbolje in z znatnimi uspehi. O tem samo konkretne navedbe: nova občinska tehtnica, ureditev občinskih cest in potov, popravila mostov itd. Gotovo je seveda, da ni mogoče v treh letih popraviti vseh napak 5n plačati vseh bremen, ki so se občini naložila pred 30 leti po takratnem klerikalnem odboru s tem, da se ni vodila ni-kaka evidenca o domovinski pripadnosti poedincev. Za vsakega pametnega gospodarja kljub štirim listam ni veliko pomislekov, kam bo vrgel kroglico. Kdor hoče občini in sebi dobro, bo glasoval za tretjo listo in vrgel kroglico v tretjo skrinjico.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Oaiovna šola priredi v nedeljo v risalnici razstavo spisnih, računskih, risarskih ter deških in ženskih ročnih izdelkov. Zvečer ob 20. pa je v telovadnici šolska priredite/ v proslavo Vidovega dne.
VRHNIKA. V soboto, dne 25. t. m. so vabljeni vsi *lani in somišljeniki SDS k važnemu sestanku glede občinskih vcKtev in sestave kandidatne liste. Sestanek se vrši ob 20 zvečer v »MantovU. Vsakega
za domovino in si znali s pridnim delom nabrati ugled in imetje. Da bi tale krčmar imel v njegovi hiši zadnjo besedo? Ne... Tedajci je vstopila Rožica ter uganila ves položaj.
»Še sem tu,« je rekla srčno, »in tega ne trpim.«
»Levstiku se meša, iz moje hiše naj se mi spravi!« je momljal Lah.
»Lah je vsega kriv,« je robantil Levstik.
»Kako to? Česa kriv? Kaj pa se je hudega zgodilo?«
Rožica je pomolila vsakemu borcu po eno mehko žametno ročico ter se ozirala levo in desno v razpaljena lica. »Oh, prosim vaju, ne delajte iz tega naključja nekaj žalostnega, grenkobnega! To bi utegnilo škoditi zakonski dvojici in nam gledalcem bi bilo gotovo na kvar. Pripisovati kožuhu glavno odgovornost bi se reklo poniževati človeško dostojnost in svobodo.«
Oba starca sta molčala in zrla v jedro mladenko. V motnih pogledih jima je čitala, da jima je žal, ker odhaja. »Da, jaz pojdem,« je dejala, »a hudo mi bo pustiti take vrle prijatelje. Ampak naše prijateljstvo ostane in vsako poletje prinese novo cvetje...«
»Prešmentani kožuh,« je govoril potem Lah na samem, ».nehote sem prav za prav zaslužil s kožuhom! Kožuh je za svatbo in pir, a moj toliko da ni povzročil svatbo in prepir!«
Svila
Popelin
Etamin
Crepe de Chine Din 95, 125, 160 Popelin za srajce Din 38, 45, 56 Polsvileni etamin Din 45, 56, Svila ... „ 65, 95, 140 „ za obleke „ 26, 42, 48 Etamin	„ 18, 28, 36
Pralna svila	45, 75, 85 Pol svileni creppi „ 48,62 Etamin batist „ 16,18,32
JOSIP ŠLIBHR, Ljubljana, Stari trg 21 (poleg Zalaznika)
naiprednjaka dolinost je. udeležiti se tega sestanka. Agitirajte za veliko udeležbo. Odbor SDS.
BREŽICE. Vpisovanje učencev(enk) v I. razred mešč šole v Brežicah za šol. leto 1927-28 se vrši v četrtek, dne 30. t. m. od 8. do 12. in od 14. do 16. v ravnatelievi pisarni. Učenci, ki žele biti sprejeti, nai se zslase v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo, rojstni list in potrdilo o cepljenju koz Sprejemali se bodo učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole z dobrim uspehom.
MALA NEDELJA. V nedeljo 26. junija se bo v društvenem domu predvajal vele-zanimivi film ZKD: »V afriških džunglah in pustinjah«. Videl se bo: lov na leve, tigre, slone in druge divje zveri. Tropično rastlinstvo pragozdov. Zanimivi ljudski običaji divjih plemen itd. Film bo pojasnjeval s poučnim predavanjem g. inž. Ferdo Lup-ša. Predstave ob 15. in ob pol 20. Ne zamudite! Oglejte si vsi!
LOČE-ČADRAM. Sadjarska in vrtnarska podružnica za konjiški srez priredi v nedeljo, dce 26. junija t. 1. ob pol 10. dopoldne v Ločah (šola) in ob 15. popoldne v Cadramu (šola) predavanje o pomenu sadja, o organizaciji sadjarjev in o pomenu in napravi sadjevca. Predavatelj Je znani sadjarski strokovnjak g. Miloš Levstik iz Celja, radi česar pričakuje podružnični odbor najštevilnejše udeležbe.
ŽALEC. Tu se je vršilo v nedeljo šolsko slavje na korist »Podmladka Rdečega križa« na tukajšnji osnovni šoli. Starši in prijatelji deoe so napolnili Roblekovo dvorano do poslednjega kotička. Načela ie deca svoj praznik z deklamacijami pesmi Župančiča, Cebularja, Gradnika, Medveda ?n Gregorčiča. Tu sta prednjačila zlasti Slava Zupančičeva in Boris Jošt Sledil je pevski nastop: »Prekmurska« in »Pisana ladja« v Vrečerjevi harmonizaciji. Nežni akordi! Zaključila je lepo uspelo slavje glavna točka, pravljična isrra: »Sirota Marica«, ki so jo podali mali igralci v dobri režiji g. učitelja Pivca vrlo zadovoljivo. Posebno lep ie bil nastop vil v prireditvi gdč. učiteljice Pe-triSkove in cb izvirni glasbeni spremljavi g. šolskega upravitelja Vrečerja. Ufiteljski zbor je lahko zadovoljen z uspehom. —
mladim izvajalcem in njih staršem ie bil svetal dan. Takih Je treba še mnogo._
D nojem se oddal
na prometnem mestu moderno urejena
vinclro 1/lof z vsem inventarjem. — VlnSKa Klel Dober uspeh zajamčen.
— Samo resni reflektanti, ki imajo osebno
točilno pravico in kavcije zmožni, naj poš>
ljejo ponudbe na poštni predal št. 163,
Ljubljana.	7119»a
A. AMANN, zaloga pohištva
Prav vse pohištvo v naši zalogi po brez-konkurenčnih cenah
Ljubljana, Dvorni trg št. 1, vhod v veži desno
KUPUJEM stalno
kostanjev taninski les
po najvišjih dnevnih cenah.
Plačilo takoj — evenfuelno akreditiv.
FRANC KNEZ,	7179
poita Tržišče (Dolenjske).
„VENECIN"
je izredno učinkujoča voda proti
revmatizmu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran
Dobite zopet v vsak) lekarni. Skladišče za grosiste:
ISIS d. d. Liubljana.
Moderna
oprema pekarij
ia, veliko is mdoobrtai obrat
Parne krušne peči, elektr. krušne peči, mešalni in gnetilni ter pomožni stroji. — Stroji za izdelavo testenin
(makaroni, valeljni, oblati, keksi itd.)
Stroji za slaščičarje
ikanlozij. 2 do II
parni in < torji od
jaki mo-.00 HP.
IlSemo
spretne zastopnike
ing. Emif Plevo
Haschinen n. Hotorenfabrik Wiea XVII, WattjaM« 78-8«
|	mali divanl, v več oblikah, otomane, garniture,
|	madrace, žimo, afrik - blago za madrace
| kupite najceneje in solidno pri:
(RUD. SEVER, Ljubliana,
g	Marijin trs štev. 2,
P	nasproti frančiškanske cerkve.
HSKERCEVH KLET
podaljšan Cojzov graben nasproti tehnične srednje šole
izborna naravna ljutomerska, haloska, bizeljska in dolenjska vina.
V prijetnem, hladnem lokalu se Vam nudi hvaležen užitek. Prvovrstna mrzla kuhinja. — Za obisk se najtopleie priporočam.
Konkurzna razprodaja
V konkurzno maso Odon in Amalija K o u t n y, Ljubljana, spadajoča trgovska zaloga blaga, kot razno orodje, žage, tehnični in drugi predmeti, se imajo razprodati globoko pod ce-nilno vrednostjo.
Razprodaja bo trajala le kratek čas.
Pospešena konkurzna razprodaja se vrši med poslovnimi urami v trgovini Odon K o u t n y, Ljubljana, Aleksandrova cesta.	6949-a
Uprava konkurzne mase.
Specijalna
trgovina vozičkov in koles
Sprejema v popravilo vozičke, kolesa, šivalne stroje. = Ponikljanje, lakiranje, avtogenično varenje. =
ZEMELROK OTON
Lastna tovarna Glince-Tržaška c. Prodajalna Marijin trg 8.
QQQQQ®QQQQQQQQQQQQQQQQ
Prodaja realitet.
V konkurzno maso Odona in Amalije K o u t n y spadajoče realitete, to so:
1.	tronadstropni trgovski hiši na vogalu Aleksandrove in Beethovnove ulice, pripravni zlasti za banko, zavarovalnico ali v druge poslovne svrhe, z obstoječimi trgovskimi in skladiščnimi prostori, ki so takoj na razpolago, sodno ocenjeni na 2,277.420 Din,
2.	enonadstropna hiša v Sp. Šiški, Kolodvorska uL št. 149, z zraven spadajočimi gospodarskimi poslopji in velikim vrtom, sodno ocenjena na 379.738 Din,
se imajo po sklepu upniškega odbora z dne 28. 5. 1927 prodati najboljšemu ponudniku s pridržkom odobritve po upniškem odboru in sodni odobritvi.
Interesenti se poživljajo, da vlože najkasneje do dne 20. 6. 1927 pismene, za 1 mesec obvezne oferte na roke upravnika mase dr. Alojzija Kobala, odvetnika v Ljubljani, kjer so tudi točnejši podatki na razpolago.	6948-a
UPRAVA KONKURZNE MASE.
600©0©00©©00060000OOG0
Mestni pojrrebni caroo
Potrtega srca naznanjamo vsem so« rodnikom, prijateljem in znancem ža= lostno vest, da je naša nad vse ljubljes na soproga in mamica, gospa
Ruže Tavčar roj. Peterlin
v torek dne 21. junija 1927 po dolgo trajni in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, izdihnila svojo bla= go dušo.
Pogreb blage pokojnicc se vrši v četrtek dne 23. junija ob 4. uri popol= dne iz hiše žalosti, Gorupova ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. junija 1927.
Riko Tavčar, mag. nadoficijal, soprog; Riko Tavčar, inženjer, Ciril Tavčar, stud. ing. arhit., sinova; Ruža Tavčar, hčerka.
Foto
aparati in
potrebščine po nizkib cenab
____	» zalogi
drogerija ANTON K AN C, sinora. Ljubljana
Židovska nlica Šter. 1. Aparati v trgovini na ogled. — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine.
Ob izgubi naše predobre, mile soproge iti mamice izrekamo svojo
zahvalo
kumi in kumu, gospodu in gospej Prajnfalk, gospej Šebat, Stančič, kakor tudi vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem.	7177
Rodbina
KampereliČ.
Karel Čeč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, javljam v svojem, svojega sina Dragota in ostalih sorodnikov imenu, da je moja iskreno ljubljena soproga, mamica, sestra in teta, gospa
V
Dragica Ceč, roj. Marker
danes, v torek 21. junija ob 21. večkrat previdena s sv. zakramenti po dolgi muke polni bolezni, ki jo je vdano in potrpežljivo prenašala, odšla k Bogu po večno plačilo.
Pogreb se vrši v četrtek ob 6. popoldne iz žalnega doma na Grubarjevem nabrežju 6. na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Blagi duši blag spomin.
Ljubljana, 21. junija 1927.
Likovič .loža:
Prodane duše
Slika z onkraj meje.
Zdrznil se je. S ceste se je nenadoma oglasilo drdranje in ropot, vmes ie zaregljal plehki zvok avtomobilske trobke. Poiskal je opuščeno mesto v knjigi in preletel z očmi par vrstic... »In zdaj se mi vidi, je prišel. — Zares je na mostovžu zaslišal šum...« Najprej so se mu črke zameglile, zakaj tisti mah je planila v sobo mati, trepetajoča in strašno bela: »Beži, Janez, beži! So že prišli, da te odpeljejo, fašist;. karabinerji, Kameli... Beži...< Zbila mu je knjigo z rok in ga objela. Janez se ii ie burno iztrgal, odprl okno, se pognal na okra.iek in kakor blazen bliskoma skočil doli na zasneženi vrt ter pobegnil preko njiv v Zagorje.
Mrakovi so se že gostili, ko se je pritihotapi! na vas. Zvonovi so udarili pozdravno pesem svetemu večeru, proseč miru in blagoslova iz nebes. Prva zvezda se je zatrnila, pa zopet utonila v mlečno gosti zelenmi čistega neba; rdeča zarja je splalmila v medel sev. ki se ie pretopil v zamazano sivino. Učitelj Grča je malce postal in premislil ves dosodek. Splazil se ie po<i nizek kozolec, od koder ga .ie pregnal razdražen pes. Odpravil se je k Sv. Pavlu na pokopališče, da se iztrezni in pomiri. Kra i vasi je opazil novo trumo pijanih miličnikov, ki so hiteli proti Kne-žaku. Kai jc vso Pivko obsedel peklenski bes?« je nejevoljno zagodrnjal. Ve* razmišljen ie postal v preddverju mrliške kapele in začel motriti črni mramorni plošči, s katerih so se brez-
čutno blestela kraška imena Zagorcev, ki so padli na vojni; pozlačene črke so odražale nekaj slovesnega, kar ne more izginiti s te siromašne grude, pa če razdene sovražna sila ves slovenski rod. Ob takem razmišljanju ga je prevzela drzna upornost. Zdelo se mu je skoraj smešno, da ie pobegnil. Sklenil je, da se vrne okoli Sv. Barbare domov. Med potjo je nekajkrat zabredel v globel in se pogreznil do pasu v snežni zamet. Cesto je zašel na zamrzle brežine, da se ie komaj prikopal nazaj k cesti. Včasi je obtičal v kaki hudourni grapi in izgubil smer. Utrujen in upehan je postal sredi klanca pod Sv. Barbaro in se zazrl na Knežak, ki ga je zastiral svilen polmrak. Avtomobil je še vedno ropotal, od nekod se ie culo prerekanje...
Zaradi varnosti ni šel domov, ampak se je oslasil pri sosedovih. Za hlevi se je pritihotapil na barjačo in potrkal: »Vida! . Kakor da ga ie pričakovala, je planila na prag in ga potegnila v mračen kot. V njej je zopet začutil nevarnost in začel poizvedovati: »Kako je?« »Joj. beži. pobegni! Vso vas so že pretaknili; pri nas so premetali vse podstrešje. Divji so kakor sršeni. Sedaj so uverjeni. da te ni doma. Ubijejo te. če se jim pokažeš. Čuj. avtomobil še vedno drdra in čaka, da te odpelje v suženjstvo.« Globoko se ie oddahnil in sklenil: -Da. bežal bom, še nocoj pobegnem v Jugoslavijo. Prinesi mi kakšen topel ogrinjač. pa pojdem.« s^Kakor misliš,- ie vzdihnUa Vida in stopila v hišo. Počakal je za hlevom. V medeno prhki vonj sena se je zalezla dražljivo sladka vonjava kadila: nekie so že svetili svetemu večeru. Vida se ie vr-
nila; varno se je ozrla po bariači. črno zagrnjena, mrka in strosra kakor zvesta straža. Poiskala je Janeza, slone-čega med vozovi. Objela ga je in milova-la: i Janez, kako ti je?« »Meni gre dobro, draga! — Kje imaš odejo?« Trepe-taje se je odpela in mu vrgla črn ogr-njač okoli ramen. Stala je Dred njim v svetlomodri obleki s haliinastimi rokavi, v obraz bela in mirna kakor roža, ki pije jutranjo roso. Prijel jo jc rahlo za čelo in ji nagnil srlavo. Prve zvezde so zagorele v črnini njenih solznih oči. Bolesten drget ji je stisnil mehke ustne. Privil jo je nase. pšenično svetli lasje so se mu zsrrnili na vroči obraz. Tedai ie pošastno zdrknil mimo hiše avto; hreščeč žvižz je zmotil njiju dva in tišino svetega večera. Se dolgo se ie oglašala hripava trobka.. grozeča z maščevanjem. Kakor snlašen jelen je prisluhnil Janez zamirajočemu ardra-nju. Soustil .ie Vido in se ooslovil: »Skrbi za mojo mater, da —j »Je vse poskrbljeno,« mu je voala ona v besedo. »V plašču imaš za nrvo silo popotnico.« Nič ji ni odgovoril, brez besed se ji ie iztrgal iz rok in izginil v noč. Vida se je strašila kakor zora v težkih mrakovih...
Učitelj Janez Grča .ie krenil nroti kolovozu. Čutil se .ie olajšanesa, da bi zavriskal kakor fant v kresni noči. Brez vsakega podrobneea načrta in premisleka se je odpravil na Dot, golo-glav in radosten kakor betlehemski pastir, ki je zaslišal aneelsko Detje v višavah. Zagnal se je proti skritemu Ba-ču Nekie je slovesno pozvanjalo. Za-tegnjeni zvoki so se trgali v slaboten odmev. Čez plazoviti Tovščak in Strmo reber so se posipali eosti roji belih
zvezdic. Jurščam se je ognil in krenil preko zabrisanih. ledenečih žametov v Palčie. Zategnil je rob ogrinjače tesno k obrazu, da ga ne bi nihče spoznal. Zavil je na vozno cesto, do kateri vlačijo vozniki čez leto oglje iz javorni-ških gora. Stopil je med pritlikavo borovje, da se malo oddahne od bežne hoje. Vnovič so udarili zvonovi, čisto blizu, vabljivo in zibajoče, kakor bi peli svetonočno uspavanko. Veliki zvon je pel naprej, ostali pa so drobili za njim, nežno in vdano, kakor da so za večno združeni z njegovo pesmijo...
Spustil se je v lagodno hoio; ni mu bilo treba paziti na skrite globeli in slizke čeri. ki jih ie na olaniavi skrivata snežena odeja. Korakoma ie razmišljal: ko bo v prvo zvonilo in budilo pastirje, bom pod Javornikom. ko bo vabilo k polnočnici, moram biti že davno onkraj meje. V Suhi rebri se je zadri star lisjak: lajež se ie gnal čez zaJaz in je utonil nekje Dod Sv. Trojico. Hodil je že dolgo. Nikakega glasu ni bilo čuti. Zvonenje ie že davno zamrlo: živali so pospale. glušeča tišina mu ie udarjala na ušesa. Cesta se je med tem že vzpela med grebene. Po zvezdah je računal, da mora biti blizu meje. Spustil se je zato v gozd, ni se hotel sestati z laškimi stražarji. Preko gole strmine je zašel v tolmun, ki je ležal v grapi teman in hladen. Komaj se ga je ognil, že je zagazil v globok zamet. Dvignil se je nazai v reber in obšel globel, ki jo ie zakrivala meglen-časta par. močvirno grenka in neprijetno vlažna. Znašel se je na Drostrani planjavi V očeh ga je začelo skeleti; bela snežna odeja ie postajala modrikasta. vmes so se vlekle lilaste proge.
Časih se mu ie zazdelo, da se pode črne sence preko Dlaniave. Dvignil je vročično glavo: zvezdni krogi so sc razbrali nebo je plahnelo v zeleni mesečini ki je zalila rimsko cesto. Posta: je otožen. Spomnil se je bosrve česa. kar ga ie navdalo z tegobo. Se vedno je imel pred seboj Vido; v nienih solznih očeh se je nocoj zatrnila nrva zvezda. Kam je splavala ta zvezda, za katero goro je utonila? Pa mati! Zahre-penel je k njei. ves razbolel in truden. Tesno zavit v črni plašč je stal sam sredi bele planjave kakor ukleti večr: popotnik, ki ne sme čez rodni prag.
V gori se je nekaj zseniio. težak glas je pal skozi noč. Morda so se posuli bajni zakladi, ki ožive to sveto noč, morda je zdrsel v brezdno goreči biser, ker ga ni znal oteti siromašni zem-ljan... Učitelj Grča se je obrnil proti prečnemu grebenu in se je spustil v dol. Predal se ie zmedenim, bežnim mislim ter taval neznano kam. Zopet je prebredel nešteto grao in dolov, kri-žaril med hribi ter iskal severnice. Ves iznemogel je prišel na skrito loko in stopil pod razrašceno smreko. Otepe i je sneg in se naslonil ob nizko vejo. Krepak vonj osvežujoče smolovine ie polnil zatišje. Nekje ie čevrlial gorsk: vrelec; kakor bi se pretakalo živo srebro iz bajnih podzemeljskih hramov, je cvenkljajo preko loke in sladkobno vabilo v tajinstveni polmrak globokega laza. V kristalno čistem ozračju ie vzvaloval prazen zvok: morda ic otresla veja težko sneženo odeio, morda je nočna ptica obletela svoie skrivališče.
(Dalje.)
Narocda, in, osa. dopisa., tič&itsjo, tnalih, oglašat je, poslati, na, Gglasnuod dclck -Jutra.'hubljasub VrcJimouo.TtiL rt. 1491
JLah, oglasi, hs, sluzjo v posredovalna in, focyaJ, rut, tasruuK, obcuisiucL uroka, b&s&da, <50 par- —Jv<y •
manjši, z/isisak. dm, 5-. VrU-lojbina, za, Iifro Vin, j-.
Ust, prtslojbuiA, jc, vpada, ti oba/uun, z naročilom,, su • ar- /■«. oglasi nt, pnobaso Čtkouru, račun, polhu- tra, rulsuat [yibljana.,st ».842
/LliuIlm., <Lo-pvf<rocuija ui, oglasu trgovskega, ali, riiklasraLCjga. zslclČojo, vsaka, btstdas Dm, — manjši, zjiisek Vin, to•- Pristojbina, za. šifro Vtsu 5-
Trst
Restauram --Alla Fortunat '
je največje m najbolj sna i jališče potnikov in treuv j ter Vsaki dan .veže ribe. zmerne eene.	160
Hlapca h konjem
sprejme Fran Juvan. t oljčni mliL, Gameljne. 19S30
Kot strojnik
sluibo vpokojen strojevodja. ki je vešč vsakega popravka. >~asiov v oglas, oddelku ,-Jutra>. 19767

Praktikantinjo
7 le, pisavo sprejmem v špecerijsko trgovino. Rav-cctsn sprejmem starejšo
blagajničarko
i>wi||w. z večletnimi izpričevali. Pi-t>.is- ponudbe na oglasni od'i~:ek cju;ra» pot .Poštena	197«
Kovaškega
pomočnika
!-prttnegi. za boljše in preprosto delo sprejmem. Biti mora tndi dober pedkevač konj. Delo staln«, plača po ■Ugovora. NašVv v ozlas. oddelku .Jutra-, 19743
Natakarico
pridno in prsteno, zmozno •odi kuhala. spi^jmem ta-Urj v dobr- 1 gostilno : a deželi. Najti. i dekle iz • >xeie. Keflektira s*- samo -a res pridno in josten? 'ekk. Ignac Meze. Dolnji l.t <-ate-\ ~n-tiir.a pri Pim-mkarr».	WJ3»
Prešivalka čevljaskj pomočnik
dobi:s siuii-Ponudbe na r^lasri n ! .->-„ . Jutra> pod • PreJ valli.
Manutakturista
verziiacrca 71 r<>vse'^, za-resljivega. s j.rvovrstiiimi roferenra:.. sprejmem v rečjo 'rz 't' z mešanim Nmh v Mariboru. — Po-rudbe na f«>dnižnico Jutra t Maiifcoi. p-1 -T. J. 531» K'753
Šivilja
?e ".•rir,,-i,rcK'a za delo in cre lu-li na -ioni. za obleke in perilo. Naslov pove oglasni od-ielek <Jutrs . 1S733
Kmetsko dekle
žen nastopiti šJužbc kot začetnica v Ljubljani. Fran-fciiks Drag"o!ič. C-erkn:ca ^t.	Rakeku. 10775
Strojepiska
iu gtenogTafinja. z dt-vet-mefeeno irak^o. zeli službo v kaki o-ivetniškj pisarni ali kjerkoli drugod. Po-n««ll--r na ogla?ni oddelek *Jutra> pod ^Marljiva :a va=tns>.	3?7yj
Korespondent
vešč trgovine, kakvr tudi lesne trgovine, išče primerne službe. Zmožen je voditi r-amostojno trgovino. i**fno trgovino. ?kladi^>e ali kaj ?;i<	Govori slovensko,
nemško, iialijaniku m srt-sko. Cenjene ponudbe pod <Koresi>ondent 77> Da ogl. oddelek ^Jutra-. 1^747
Terracota kip
raznovrstne nemške knjige in nekaj kuhinjske oprave poceni pr^da Koren. Slovenska uii''a .rerutnicski zavod;.	1^731
Kopalno banjo
posteljo s 3 vložkami. noč-no omarico proda Vučina. Gradišče S-B*II. Na ogled samo med 11. 2. uro.
19748
Fotoaparat
s stojalom in i kasetama proda za 4<Xi Din Franc Wildmann. Va Iva zor je v trg št. o.	19751
Kuharica
poštena in skrbna, vajena tndi drugega dela in ši^a-r;i. dobra gosi-odinja. :šr>e službo. Fonudt«e ra oglas, oddelek »Jutra-- po.j šifro .Skrbna št 100».' 1P72S
Pletilni stroi
dobro ohranjen, t^kt; naprodaj v Cegna-. '" . -i1 i 19755
Moška obleka
bela. platnena., naprodaj v Hrenovi	7.	14>75S
Železninar
S>> le» ^*ar. poročer. slov., hrvatskega in nemškega jezika zmoZen, zeli »iužbo skladiščnika. po<lovod;e ali prodajalca, "^"prziran je tudi v kolonialni stroki. — Prevzame dobra in tTajna zastopstva zeleznin. stroke afi službo {»otnika. Zmožen strojepisja in pisarniških del. položi nekaj kavcije, nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe na ogla«, oddelek <Jutra* pod značko cStro-kovnjak -SS>.	19744
Natakarico z dežele
pridL-- in pošteno, ki zna f :>ra'. tudi druga hi^ta dela, ter mora imeti 500 Din kavcije, sprejmem v posti!no na deželi. Naslov f ogla^noT" oddelku Jutra.
19770
Trg. vajenca
• primerna šolsko izobrazbo. zdravega in močnega, errejmem takoj. Ponudbe je r^"*l3:i ra naslov: Ivan Rus. trgovina z mešanim blagom ra Bk»du.	19769
Učenca
y dobrimi šolskimi spričevali sprejme J. Lavrič, trg. * meš. blagom v Vranskem t«ri Celju.	19514
Kocijaža - slugo
*amo prvovrstnega, sprej-Trem. Oglasiti se je med 2. in 3. ur « v B^hovrovi ul. 15. 1	19641
Trg. poslovodjo
pridnega i a samostojnega, rmožnera roditi podrufni-ro. - kavrjjo ter pridnega
vajenca
<-'.obrih rtiršev in odgovarjajočo na-brazbo f. mešč. -•1. sprejme takoj T^eon Kataj. Sv. L^nar v Slov. Gori^ab	19646
Učenca
ki je 14 let sta r in je dovršil v?a; osnovno šolo z dobrim uspehom, sprej:
Gospodična
rrz- naobrazena. s trimesečno prakso, vešča tudi vseh domačih del. išče službo. Kaslov v oglasnem oddelku «Jutra».	19249
Gospodinja
p-oš:ena in zanesljiva, srednjih let. žel: službo k 1 ali C gospodoma. Nastopi takoj — plača postranska stvar, edino dobro p»ostopanje. Fonudbe na oglasni odde!°k ».Jurra» pod šifro «F. G.»	1976S
Boljše dekle
staro 15 let. pridno in pošteno. izučeno v šivanju, z dobrim spričevalom kot sobarica. žeH primerne službe. — Na«!ov pove oglasni oddelek * Jutra*. 19771
Prodajalka
želi službe v trgovini z mešanim blagom, najraje pa z usnjem. Ponudbe na podružnico <Jucra» r Mariboru pod šifro «Poštena*.
19779
Gospodinja
dobra kuharica, z dolgoletnimi i- stalnimi službami, želi takoj premeniti službo. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod ♦Gospodinjstvo*. 19750
Lonce za cvetice
in droge rastline, vsakovrstne, močne izdeluje in ima v zal o si vsako množino po najnižji dnevni ceni Iskrač Rudolf, lončar — Oplotnica pri Konjicah
19723
Moško kolo
prodam po nizki ceni. Naslov rove oglasni oddelek «Jutra*».	19734
Rabljeno pohištvo
prodam radi selitve. Naslov rove oglasni oddelek Jutra 19766
Pristen malinovec
dobite v drogeriji Ant. Kane, sinova-Židovska ul. 173
Vrhniško opekt
trboraljsk) premoč tn bo kova drv® nudi oajoeceje Lovro Krte. Trnovski pri »UD 12 Postrežbo točna!
«1
Kolesaril!
F-anc
Plačilni natakar
k- na zahtevo tudi položi kavcijo, želi službo v ka-trsovino železnine i varni. Dopise na podružri-Guštin v Metliki, co <Jutra> v Mariboru pod 193281«Plačilni natakar*. 15782
£n:žane cenr. Jgicjte »aioge dvokolw najnovejšega tipa Tribuna. Rekord. Cbampion 5tyria Biankini. Favor. Perla Diamant ie od 1300 Din naprej — Pnevmatika Micbelin. Dun-lop Ivi Ceniki frankov Prodaja ta obroke — Tribuna P. B. L., tovarna dvokoles in otrof"jrb voaič-kov Ljubljana	81
Železen štedilnik
velik, brez cevi. za peči, solnčno barvasto ponjavo z borduro. 8 X S H e. železne polžje stopnice. 4 m visoke, vodno črpalko, medeno. z 2 štebali in bakrenimi cevmi ter lesene poljske postelje i ogTajico proda F. Oek. Kamr^k 19516
Zaprto kočijo
(landavar) dobro ohranjeno poceni prodam. Izvršujem
konjske opreme
in druga popravila po najnižji ceni. M. Šipic, sedlarstvo. Kranj	19773
Šivalni stroj
<£Lnger». ekoraj nov. v brezhibnem stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	197S5
Med
zajamčeno čist. po 16 Din kg proti povzetju od 5 kg naprej razpošilja Ers^-a Zivanovie. Zemun — t®l. 2.
19763
Tesan les
i, t rame) kakor tudi druge vrste lesa kupuje vedno v vsaki množini in poroti takojšnjemu plačilu Fr. Gor-janc 5: Cie. v Kranju.
19729
Železno blagajno
rabljeno, kupim. Ponudbe z navedbo najnižje cene poslati na oglasni oddelek <Jutra» pod Šifro <Sveče».
19765
Lisičje
m r § e druge kole od divjačin kupuje in zanesljivo dobro r-lača D Zdra-vič. Ljubljana. Florijansks ulica li. 9	47
«OdoU prazne steklenice
napoje irosrerija Anton Kane tinova Židovska nI it L	282
Srebrne krone
Ku;<ajf is jU&* Tot«x i Ouden LJubljana Pr*>i»r nov« obes L

Hišo
s prostim lokalom in stanovanjem. v večjem trgu Slovenije, kjer še ni brivske obrti, kupim Fonudbe na oglasni oddelek <Jutra» rod šifro »Brivec*. 19739
Realitetna pisarna
Prveca društva hišnih po-^tnikov v Ljubljani. Sa-lendrova ulica Štev. 6H •na naprodaj v Ljubljani kakor tudi v ostali Slove-;i več trgovskih in stanovanjskih hiš. vil ter kmetskih posestev Kupci naj se oglasijo v pisarni li »roroče svoje naslove z -•značbo hiš=. kakršno nameravajo kupiti. Enako naj napravijo prodaja1~: t:š in rosestev.	1971S
Enodružinska hiša
novo z; dana. 50>"»0 m2 vrta in travnika v eni parceli, 10 minbut od tramvaja naprodaj za S5.000 Din. Naslov r orlas oddelku <Jutra».
19693
z vsem inventarjem in stanovanjem za gostilničarja oddam takoj v najem r predmestju ob glavni cesti Ponudbe na oglas. odde'ek «Jutra» pod <Gostilna 36».
19436
Pekarijo
na deželi na Štajerskem >ddam radi bolezni v najem. Reflektiram na dobrega delavca in podjetnega mojstra Pogoji ugodni — N" asi o v v oglasnem oddelku «Jutra*	19700
Večjo trgovino
z mešanim blagom, vpeljano, v prometnem kraju Slovenije vzamem v najem, zir. kupim. Ponudbe z navedbo letnega prometa in pogojev na oglasni oddelek cjutra* pod značko »Trgovina 1927*.	19705
Gostilno
z vsem inventarjem m stanovanjem za gostilničarja oddam takoj v n a j e m ob
glavni cest: v predmestju. Ponudbe n3 oglas, oddelek «Jn:ra* pod »Gostilna 36».
19376
Sobo
prazno ali opremljeno, e posebnim vhodom, najraje s štedilnikom, išče zakonski par brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
19745
Sobo
oddam v Ilirski uSci 19 H, desno.	19737
Sobo
oddam mirnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra >.	19726
Brivnico
na periferiji Ljubljane — obstoječo nad 20rlet v lokalu. ki je pripraven tudi ia vp>elj£vo Jamskega salona. prodam ali zamenjam za brivnico v večjem trgu Slovenije. Ponudbe na ogL oddelek cjutra* pod šifre cšt. 157».	1973S
Pozor, brivci!
Več let obstoječo brivnico v najlepšem kraju Slovenije prodam za 14.000 Din. Kupec lahko dobi tudi privatno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku cjutra«.
19725
Brezplačno
prijavite oddajo stanovanja, sobe. lokala, gostilne, trgovine, delavnice ftd. — Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno »Posredovalec* Sv Petra c št. ia	18609
fUmvvanja
Stanovanje
obstoječe iz sobe in kuhinje s pritiklinami. r sredini mesta Sčem s 1. ali
15. julijem. Ponudbe pod <Bančni uradnik* na .oglas, oddelek cjutra*	19754
Privatni uradnik
s 3 odraslim: otroci, mirna družina, išče nezaščiteno stanovanje z najmanj S sobami in kuhinjo, ne predaleč od glav kolodvora. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro cPrivatni uradnik 200*.	19752
Mirna stranka
[1 oseba) išče majhno sta-novanje sobe in kuhinje, event sobo s ite<fiinikom Ponudbe na oglas oddelek cjutra* tod cM'rna ranka 11*.	19S60
Prazno sobo
veliko. p«arketirano. solnčno. z elektr. razsvetljavo oddam s 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
19740
Sobico
oddam gospodični s hrano. Kopalnica na razpolago. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*.	19732
Gospodična
išče priprosto zračno sobo v sredini mesta, po možnosti s prostim vhodom. Ponndbe na oglas, oddelek cjutra* pod c Mirna 40*.
19741
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo takoj oddam 2 gospodičnama ali gospodoma. Naslov v oglas, oddelku cjutra*.
19722
Prazno sobo
event sobo in kuhinjo iščeta zakonca. Ponudbe pod «Zračno 5* na oglasni oddelek cjutra*.	19774
Stanovanje
3 sob s pritiklinami. v on-tru, samenjam ra večje (4 sobel s kopalnice, proti takojšnjemu plačilu celoletne najemnine, oziroma primernemu posojilu. Pismene ponudbe pod značko cNagra^a 97* na oglasni oddelek cJutr3». 19764
Inteligenten gospod
soliden. 40 let star. išče snažno, preprosto opremljeno sobo v predmestju ali v okolici. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro cj. J. 2*.	19775
Prazno sobo
čisto in prostorno, z električno razsvetljavo, iščem v mestu Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod značko «Kom?ort 70*.
19673
Sobo
oddam gospodu z v?o oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*	196S3
2 dijaka
drugo- do Četrt ošolca iz dobre hiše sprejmem za
prihodnje šolsko leto na zdravo stanovanje in popolno oskrbo Naslov pove ogla«n? odd^lfk cjutra*.
15504
Stanovanje na Bledu
za mesec avgust, obstoječe ' 2 sob in kuhiaje. iščem Ponudbe na realitetno r»i-a.rno Prvera društva hiš-:h posestnikov r Ljubljani, Salendrova ulica 6 11.
19719
Za letoviščarje!
Tržiču Štev 52 je z^ 2 -seča na razpolago soba 7 2 posteljama.	19515
80.000 Din posojila
rabim za dobo enega leta proti visokim obrestim — garancija na razpolago, ev. vknjižba na prvo mesto.
Ponudbe je poslati na ogL leiek cjutra* pod šifro
cDobro jamstvo 42»
19742
Kot družabnik
s kapitalom do 30.Cmj Din bi aktivno sodeloval inteligenten in agilen gospod v solidnem podjetju aii trgovini. Ponudbe na rodrui-nifo cjutra* v Celju pod cKompanjon*.	19724
Le Tebe išče moje oko — toda brez nad. Bodi Ereč-na — kakor sem nesrečen jaz.	19736
Mlada gospodična
o kateri menijo gospodje, da je zala, želi tem potom priti do resnega znanja z lepim in inteligentnim gospodom. Ponudbe pod šifro »Zalo dekle* na oglasni oddelek »Jutra*. 19749
Damo
ki je želela sestanek z gospodom pred trgovino Peto-via 15. junija prosin^. da pride na isto mesto pol ure kesneje ali 22. ali 23. junija. — cA*.	19760
Trgovec
z dobro idočo trgovino v industrijskem mestu, želi v svrho možitve znanja s. simpatično trg. nanbraženo I in zdravo gospodično, v starosti 25—30 let. katera bi imela tudi nekaj premoženja.. Cenj. dopise pod »Soliden 96* na oglas, oddelek »Jutra*. Tajnost zajamčena.	19746
Učiteljica
bi poročila 27—Soletnega 'državnega uradnika. — Le resne ponudbe pod značko c Bodočnost 90* "na oglasni oddelek »Jutra*. 19755
G€ash€»,
Pianino
rabljen, ali kratek klavir kn-im. Naslov v oglasnem oddelku «Jctra». 19653
Gospoda, ti je V četrtek, dne 16. t. a.
v Prešernovi koči na Stolu
vzel pomotoma tnjo releno 'turistovsko) srajdo proeim, da jo saraenja v oglasnem oddelku cjutra^ v Prešernovi ulici št. 4 13?06-a
Kanarčka
sem ujel. — Miklošičeva c. št 15. pritličje.	13777
Apolonija Šetina dipl babica
je preselila iz Dravel z Zgornjo &i£ko v nov0 hišo ter se liajtop-
197S5
BOLNIK: Kako odpravim kašelj in onemoglost? ZDRAVNiK: To so posledice Vaše gripe; vzemite vsako jutro in vsak večer po jedno žlico
SIRUPA HEMOGLOBINE DESCHIEN
3 steklenice Vam vrnejo zdravje in moc. — Dobiva se v \seh boljših lekarnah.
v c.u>0	-w -r
leje priporoča za nadaljno
naklonjenost.
Načrte za mizarske izdelke
kakor: izložbena okna. lesene stopnice, trgovinske opreme, pohiitio itd. izvršujem. Posredujem proračune pri mizarski! podjetjih ter sem cenj. naročnikom na razpolago s praktičnimi nasvet: v vseh v to stroko spadajočib zadevah. Z. Lobora, Ljubljana. Borštnikov trg T. 19727 i
Ruse in ščurke
za večno takoj ceno o i- j pravim! Ako ne. brezplač- j no. — Naslove poslati na j oglasni oddelek cjutra* pod { šifro cZa:am*ena iznajdba*. 1 19751
ipeciialna tovarn* stre.ev it oDcSčic ant es-.
^(ein&Stiefei fuide
NC E-ESEJ MU V IJUBlJANi
omo razstavili najnovejše in najbclše

Ida Kravanja
naša slov. {Umska	fo- !
torrafirana od fot. A. L*r- i šiča v Ljubljani v 9 lepil j pozah — kot razc'eonice v , r>rodaj: pri tvrdki J. Bons^ I tn Babka na Aleksandrovi I cesti.	1976* 11
Gramofon
s ploščami, v najboljs-m stanju dam za obre^t; rcc-t: posojilu	Dir. na vmi-
t*v v obrokih. Naslov pri Fodružnici cjutra* v Mariboru.	197B1
stro e at oads,a»o iesa v poinem obratu.
Ka<ost' Jogon bre erireia. &
Obiščite raš prostor 208 psvil on F.
Zastopnik za SHS.
Peter Angelo,
Liubtiana. Hotel SLO\
Kdor oglašuje, ta napreduje!