Ta izvod vam poklanja Ljubljanska banka 7 8 rodna gruda julij — avgust 1971' revija za Slovence po svetu ven Dva prizora z lanskega izseljenskega piknika v Škofji Loki, katerega pokrovitelj je Ljubljanska banka REVIJA ZA SLOVENCE PO SVETU MAGAZINE FOR SLOVENES ABROAD REVUE POUR LES SLOVENES DANS LE MONDE REVISTA PARA LOS ESLOVENOS EN EL MUNDO LETO: XVIII — JULIJ—AVGUST 1971 rodna gruda 7-8 * • Iz vaših pisem 2 Marcel Božič: Kako pritegniti domov slovenske strokovnjake 5 Na kratko 6 Čiro Lendovšek 8 Zasebniki v novi ustavi 8 Pridite, ne bo vam žal ... 9 Priznanja Slovenski izseljenski matici 10 Drago Seliger 12 Franc Žugel 12 Dolarji za slovenske ceste 13 Slavko Fras: »Politična volja« ni vedno dovolj 14 Slavko Dokl: Ali bodo obstala mlinska kolesa 16 B. K. in N. B.: Slovenska pot na morje 18 Dolenjski motivi 21 Kmečka ohcet '71 22 Filatelija 24 Naši po svetu 33 Med našimi v Clevelandu 36 Vprašanja odgovori 37 Jože Prešeren: Koliko »vrst« Slovencev v Avstraliji? 39 Azra Kristančič: O duševnem in telesnem zdravju 40 Stane Lenardič: »Pisati sem začel kot izseljenec ...« 42 Med novimi knjigami 46 France Novak: Besede v času 47 Otroci berite 48 Matevž Hace: Vas ob deželni cesti 50 Smiljan Rozman: Vrnitev 53 Za razvedrilo 54 Slika na naslovni strani: Svatovski sprevod »Kmečke ohceti« se je tudi letos pomikal po središču Ljubljane. Foto: Edi Šelhaus Revijo »Rodna gruda« izdaja Slovenska izseljenska matica • Uredništvo in uprava: 61001 Ljubljana, Cankarjeva 1/11, poštni predal 169, Jugoslavija • Telefon uredništva: 23-102, telefon uprave: 21-234 • Glavni urednik: Božo Kovač • Odgovorni urednik: Jože Prešeren • Urednica: Ina Slokan • Uredniški odbor: Tone Gošnik, Mile Klopčič, Stane Lenardič, Ernest Petrin, Zdenko Roter, Aca Stanovnik, Franc Šebjanič, Franc Šetinc • Prevajalci: Milena Milojevič (angleščina), Viktor Jesenik (francoščina), Albert Gregorič (španščina) • Revija izhaja mesečno — 7. in 8. številka izideta skupno • Rokopisov uredništvo ne vrača • Poštnina plačana v gotovini • Naročnina: letno za posamezne države: Anglija 1,25 Lstg, Avstrija 80,00 Sch, Belgija 150,00 Bfr, Danska 21,00 Dkr, Finska 10,00 Fm, Francija 15,00 FF, Grčija 90,00 Dr, Holandija 11,00 Hfl, Italija 1.900,00 Lit, Nemčija 12,00 DM, Norveška 22,00 Nkr, Švedska 15,00 Skr, Švica 13,00 Sfr; prekmorske države — ZDA, Kanada, Avstralija, Argentina in druge 5,00 US dolarjev ali enakovrednost v drugi valuti oziroma dinarjih • Plačila naročnine: za dinarje tekoči račun 501-8-51, devizi račun št. 501-620-7-32002-10-•575 pri Ljubljanski banki ali št. 501-620-2-32002-10-3796 pri Jugobanki, Ljubljana, po mednarodni poštni nakaznici ali s čekom v priporočenem pismu • Tisk: »Kočevski tisk«, Kočevje IZ VAŠIH PISEIVHI^H Vsako leto pripeljem tudi znance 2e v otroških letih sem s starši prišla v Francijo, a na Slovenijo sem še vedno zelo navezana. Zdaj že enajsto leto zapored prihajam vsako leto v Jugoslavijo na počitnice in vselej pripeljem s seboj tudi znance. Letos nas pride dvaindvajset. Rezervirala sem prostore v Izoli, malo pa gremo tudi v Bohinj. Pri nas doma je kakor v kakšnem turističnem uradu. Ker v tem kraju ni drugih Jugoslovanov, prihajajo vsi kar k meni po informacije, kako in kje bi letovali v Jugoslaviji. Imam prospekte in slike iz vseh krajev, kjer smo že bili na počitnicah. Seveda imam potem dosti pisanja za rezervacije in informacije. Moj mož je Belgijec, a reči moram, da Belgije skoraj ne pozna, Slovenijo pa pozna zelo dobro. Vsako leto si nakupimo tudi plošče in jdh potem poslušamo vse leto. Komaj so ene počitnice proč, že se začnemo pripravljati na druge. Ana Delacroix-2ibertova Herseaux, Belgija Odrezali so mi obe nogi Lep pozdrav vsem skupaj. Pošiljam nakazilo za 6 dolarjev. Pet naj jih bo za obnovitev naročnine, 1 dolar pa Rodni grudi v pomoč. Oprostite moji zamudi — spet sem bil v bolnišnici, kjer so mi odrezali obe nogi nad kolenom. Hvala bogu, zdaj sem spet doma pri hčerki Angeline. Pozdravljena Slovenija! Pozdravljena Dolenjska in moja rojstna vas Gaberje pod Gorjanci! Frank Rajk, Častile N. Y. ZDA Srčna hvala za poslano naročnino in prispevek v tiskovni sklad naše revije! Zares smo veseli, da je vse hudo za vami in da ste po težki operaciji spet doma pri hčerki, ki lepo skrbi za vas. Zapisali smo si ime vaše rojstne vasi Gaberje pod Gorjanci. Kakor hitro bo mogoče, bomo njeno sliko objavili v Rodni grudi. Tako bo vaša draga rojstna vasica vsaj na sliki prišla k vam, ker je vi, zdaj brez nog, ne morete obiskati. Želimo, da se vam zdrav- je čimbolj utrdi in da bi vam Rodna gruda tudi v prihodnje prinašala veliko veselja in razvedrila! Moje razvedrilo Rodna gruda je moje razvedrilo. Ko jo prejmem, takoj sedem ter jo prelistam. Z zanimanjem jo berem, z zanimanjem zasledujem slike iz vseh krajev Slovenije. Čeprav jo prejemam, odkar je začela izhajati pa še nisem zasledila slike mojega rojstnega kraja — Vidma-Dobrepolje. Tudi moj brat v Kanadi bi bil vesel, če bi videl svoj rostni kraj. Rojen je bil v Podpeči. Tudi on je zelo zadovoljen z Rodno grudo, ki jo prejema že od leta 1965. Marija Grandovec, Noyelles/Lens, Francija Prav gotovo smo pred leta že objavili sliko lepega dolenjskega kraja Videm-Do-brepolje, kakor smo že objavili nekaj motivov iz Podpeči. Seveda bomo ob prvi priliki ustregli vaši želji in objavili kakšno lepo sliko obeh navedenih krajev. Prisrčno vas pozdravljamo! Hvaležni bralci Zvesti bralci naj dražjega slovenskega lista Rodne grude vas lepo pozdravljamo. Komaj čakamo, da prejmemo revijo in z možem jo takoj prebereva od prve do zadnje strani. Zares izveva veliko novic z vsega sveta posebno pa še iz naše lepe Slovenije, ki jo tako pogreša vsak Slovenec v tujini. Ančka Lavš z družino Vohrenbach, Nemčija Naučil bi hčerko slovensko Prvikrat se vam oglašam. Kot naročnik Rodne grude vam moram dati izredno priznanje za odlično revijo, ki je ena od redkih vezi med nami in našo domovino. Po njej izvemo novice in zanimivosti iz naše lepe Slovenije. Jaz sem doma s Primorske — iz Kopra. Na Švedskem živim že šest dolgih let. Poročen sem s Svedinjo. Imava štiriletno hčerkico. Zanjo bi vas prosil, da mi pošljete šolsko čitanko in kakšno slikanico. Rad bi hčerko naučil čim več govoriti in pisati slovensko, ker se nameravamo čez nekaj let vrniti v Slovenijo in ne bi želel, da bi naša punčka imela težave v šoli. Letos nameravam z družino preživeti dopust v Sloveniji. Sporočite nam po Rodni grudi (to je prav gotovo tudi želja dru- VISO BONBONI VAŠIH PISEM gih), kdaj in kje bodo letos v Sloveniji kakšne prireditve za izseljence. Najbrž si vsak, ki pride na obisk v Slovenijo, želi čim več razvedrila in veselja med domačimi ljudmi in domačimi običaji. Tukaj na tujem šele prav občutimo, kaj je hrepenenje in ljubezen do domovine. Veselilo me bo tudi, če boste v Rodni grudi objavljali kakšne reportaže s Primorske. Tovariško pozdravljam vas in vse Slovence po svetu. Milan Starc Olofstrom, Švedska Hvala za priznanje Rodni grudi. Vse priznanje tudi vašim prizadevanjem, da bo hčerkica znala čim več slovenščine. Kjer so matere tuje narodnosti, je to malo teže, kakor pa če so drugorodci očetje. Saj so matere tiste, ki se največ ukvarjajo z otroki, posebej še, ko so ti majhni. Prav gotovo pa že tudi vaša soproga zna vsaj nekoliko našega jezika tako, da se bo dekletce z lahkoto naučilo obeh jezikov — očetovega in materinega. Knjige za hčerko ste najbrž medtem prejeli. Prav gotovo ste tudi že prebrali v junijski številki naše revije, ki je medtem izšla, koledar letošnjih prireditev za izseljence. Tudi s Primorske je v tej številki kar precej objavljenega. Všeč vam bo prav gotovo tudi naslovna slika, saj je z vašega rodnega kraja — s Koprskega. Želimo vam in vaši družiniai prav prijetne počitnice med nami v Sloveniji. Koprčan v Venezueli Upam, da vas bo doseglo to pismo, saj želim postati reden naročnik Rodne grude, ki sem jo doslej prejemal iz jugoslovanske ambasade v Caracasu. Rad bi tudi vse letošnje številke za nazaj. Doma sem s Koprskega. Jose Pribaz Naguanagua Valencia, Venezuela Razočaran Že od mladosti verujem v vztrajno borbo in končno zmago socializma, zato sem razočaran nad masovnim izseljevanjem ljudi iz Jugoslavije. Večina odhaja, da bi si pridobila boljši zaslužek za vsakdanje življenje. Mnogi posamezniki in družine (tudi naša) so se iz istega vzroka izselile iz Avstrije in stare Jugoslavije. Kdo bi si predstavljal, da bo prišlo do tega v novi Jugoslaviji, ki jo smatram za socialistično državo. Mladina odhaja v Šmarješke Toplice. Foto: Ančka Tomšič Ameriko, Zahodno Nemčijo, Švedsko in drugam. Zakaj to? Zakaj ne more država, ki je na poti v socializem, nuditi mladini dostojnega zaslužka doma? Ali je ta neugodnost samo začasna? Teh vprašanj ne postavljam kot sovražnik ali kritik nove Jugoslavije, nasprotno sem ponosen, da sem Jugoslovan, saj se danes v Jugoslaviji več brigate za svoje ljudi po svetu kot stara Jugoslavija. Razočaran domačin, New York Na straneh Rodne grude smo že večkrat pisali o sodobnem zaposlovanju naših ljudi v tujini in nismo skrivali, da večina odhaja na tuje zaradi boljšega zaslužka. Menimo, da to ni sramota, saj Jugoslavija ne sodi med visoko razvite države, čeprav je v zadnjih 25 letih naredila ogromen napredek. Stara Jugoslavija je bila nerazvita kmetijska dežela in nemogoče je čez noč dohiteti visoko razviti svet. Ljudje, pa kaže, danes nismo več tako navezani na domače kraje kot nekoč, vsi hitijo tja, kjer se bolje zasluži. Ljudje se ne izseljujejo samo iz Jugoslavije. Celo Nemci se selijo v Ameriko in v Avstralijo. Ali bo tega kdaj konec? V Jugoslaviji odpiramo vedno nova in nova delovna mesta, zaslužek je vedno boljši, naši delavci imajo vedno boljše delovne pogoje. Kljub temu pa menimo, da vseh ljudi tudi v prihodnje ne bomo mogli zadrževati doma. Zaposlovanje naših ljudi v tujini ustvarja Jugoslaviji sicer velike probleme, prepričani pa smo, da zaradi tega naš socializem ni ogrožen. Prav lahko bi se na pismo podpisali s polnim imenom, saj vam vaših vprašanj nismo zamerili. Orhideje iz Venezuele Pred nekaj dnevi sem prejel ploščo »Majniške pesmi«, »Kulturni spomeniki v Sloveniji«, pevsko knjižico »Domov bi rad« in drugo. Ne morete si predstavljati, koliko veselja ste mi napravili s temi pošiljkami. Glasba in slike — kako čudovito moč imata med raztresenimi udi našega naroda po vsem svetu: pričarata nam lepoto naše domovine, kjer nam je tekla naša zibelka in vse vseh težkih trenutkih izseljenstva nam nudita uteho in upanja, da jo bomo še videli. Pri nas, v Venezueli, kaže, da stopamo v deževno dobo. Zaradi pogostega dežja je zrak prenasičen z vlago. Pred nekaj dnevi smo imeli sonce v zenitu. Takrat je šlo sonce počasi proti vam na severu. Ko bo pri nas spet prišlo v zenit, v avgustu, mislim, da nas ne bo več našlo tukaj. Nekatere vrste dreves so že v cvetju. Nekatera drevesa imajo zdaj samo cvetje, šele z dežjem prično rasti tudi listi. Na splošno pa v začetku maja vse cveti. To je edinstven pogled: vse cvetje — živordeči, temno rdeči, rdečkasto rumeni, rumeni, plavi, beli cvetovi. Poseben cvet ima drevo, ki se imenuje »Rosa de Montana (v nekaterih krajih Venezuele se imenuje Palo de cruz): cvet je velik kot klobuk in živo rdeče barve ter raste na deblu drevesa in ne na vejah kot pri drugih drevesih. Ce pa se deblo prežaga, se vidi v srcu debla križ in zato ga v nekaterih pokrajinah Venezuele imenujejo »deblo križa«. Posebna zanimivost so tudi tukajšnje orhideje, katerih je več sto vrst. Tu poznam človeka, ki ima na vrtu svoje vile prek štirideset tisoč orhidej. To je nekaj čudovitega. Ko ga obiščemo, nam vedno da šopek orhidej z najmanj dvajsetimi cvetovi... Ivan Rojnik, Caracas, Venezuela Na obisk k 99-letni mami Ker praznuje letos Rodna gruda svoj osemnajsti rojstni dan, odkar je začela izhajati, naj povem, da sem tudi jaz ena izmed prvih naročnikov. Naročila sem se na revijo 1. 1953, ko sem bila v Sloveniji na obisku. Takrat je John Močnik agitiral med nami, ki smo bili na 14-dnev-nem potovanju po Jugoslaviji, da naročimo Rodno grudo. Kar lepa skupina nas je bila — 44 iz Clevelanda. Potovali smo z ladjo Queen Mary. Naš vodja pa je bil pokojni Toni Perušek. Potovanje na ladji je bilo kar prijetno, a danes nas letala hitro pripeljejo čez široko morje. Takrat sem prvikrat po 33 letih obiskala svoj rojstni kraj. Leta 1964 sva spet prišla z možem, to pa je bil spet njegov prvi obisk po 52 letih. Vsi njegovi bratje in sestre so tukaj v Ameriki, pa ni bil tako navezan na svoj stari kraj kakor jaz, ki imam tam še mater, sestro, brata ter druge sorodnike. Posebej mati je že v visoki starosti, saj bo letos praznovala že svoj 99. rojstni dan. Zato me tudi vabijo domov, naj spet pridem in se srečam z drago mamico. Prilagam ček za 10 dolarjev za naročnino Rodne grude in koledar, kar pa je več, naj bo v podporo Rodni grudi. Rodna gruda bi morala prihajati v vsako slovensko hišo na tujem. Pri nas je vedno zelo dobrodošla. Tudi koledar je naš stalni obiskovalec. Tudi tega bi morala imeti vsaka hiša, saj prinaša veliko zanimivosti. Zelo rada berem zgodovinske članke. Z zanimanjem sem prebrala zgodovino Kamnika, Škofje Loke in drugo. Tudi zame je že minilo 50 let, odkar sem zapustila rojstni kraj. Včasih me obiščejo spomini na pretekla leta. Kar hudo se me loti domotožje in takrat se mi zdi, da bi lahko kar celo zgodovino napisala iz svojih preteklih doživetij. Vse mi tako živo pride pred oči, kakor da ni bilo vmes vseh teh dolgih let. Frances Gabrošelt, Barberton, Ohio Res se veselimo srečanja z vami, da bomo po dolgem času spet pokramljali. Kako vesela pa bo vašega obiska šele vaša 99-letna mama! O tem srečanju bi želeli v Rodni grudi posebej nekaj napisati, saj ni dosti rojakov, ki jih čakajo doma matere, ki stoje na pragu stoletja svojega življenja. Seveda bomo prav veseli, če nam ob priliki kaj pišete iz svojih doživetij. Kakor ste najbrž že opazili, smo v Rodni grudi odprli novo rubriko »Vaše zgodbe«, kjer bomo objavljali prispevke bralcev. (--------------------------------------------------^ DRAGI BRALCI! Želite imeti zgoščen pregled enoletnega dogajanja v Sloveniji? — Takoj naročite knjigo Slovenski koledar 1971 Koledar za Slovence po svetu želite redno prejemati lepo slovensko mesečno ilustrirano revijo? — Naročite zase, za sorodnike, prijatelje revijo Rodna gruda Revija za Slovence po svetu Odrežite naročilnico, čitljivo izpolnite in nemudoma odpošljite na naš naslov. K“------------------------------------------------->i SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA 61000 LJUBLJANA Cankarjeva 1/11. Jugoslavija IMATE OTROKE, VNUKE, PRIJATELJE, ki govorijo, pišejo, berejo angleško, radi pa bi znali tudi materin jezik in se tako lažje spoznali z domovino svojih prednikov? Naročite zanje učbenik slovenskega jezika ZAKAJ NE PO SLOVENSKO — SLOVENE BY DIRECT METHOD Učbenik sestoji iz albuma s šestimi gramofonskimi ploščami slovenskih lekcij in iz knjige s poljudnimi razlagami slovenskega jezika v angleščini. UČBENIK naročite pri SLOVENSKI IZSEUENSKI MATICI Cankarjeva 1/11. 61000 LJUBLJANA Cena za inozemstvo: 15,60 US dolarjev. Prosveta Glasilo Slovenske narodne podporne jednote JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN SLOVENSKI ČASOPIS V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE. IZHAJA VSAK DAN RAZEN SOBOT, NEDEU IN PRAZNIKOV. ROJAKI V AMERIKI, NAROČITE SVOJ DNEVNIK! 2657 — 59 So Lavvndale A ve CHICAGO, Illinois 60632 USA Naročam SLOVENSKI KOLEDAR za leto _________________________ RODNO GRUDO od ............................... dalje Pošiljajte mi na naslov: DKAGI ROJAKI’ Ali ne bi bilo lepo, ko bi vas vsak teden obiskal prijatelj iz domovine in vam povedal, kaj je novega, kakšne uspehe so dosegli delovni ljudje in kaj jih tare? Vse to in še mnogo drugega zanimivega boste izvedeli, če vpišete svoje ime in naslov v spodnjo naročilnico in jo pošljete na naslov slovenske ilustrirane revije »Tovariš«, Ljubljana, Tomšičeva 3. V kratkem bo prišel vsak teden k vam na obisk. Prosimo, čitljivo izpolnite! Podpis: J NAROČAM “ TOVARIŠ Ime: ...................... Ulica: ____________________ Mesto: .................... Država: ___________________ »TOVARIŠ« LJUBLJANA Tomšičeva 3 JUGOSLAVIJA Letna naročnina je 11,00 USA dolarjev, Podpis: trimesečna 4,00 USA dolarje, plačljiva vnaprej na Ljubljansko banko, Ljubija- l na, Šubičeva 1, tek. rač. 501-620-7-32000 -10-160 s pripisom »Za revijo Tovariš«. Čitljivo izpolnite in odpošljite v pismu! V zadnjih nekaj letih je skrb za našega človeka v tujini močno narasla. To skrb je treba razumeti kot pomoč pri reševanju njegovih osebnih problemov, ki so povezani z njegovim bivanjem in uveljavljanjem v tujini ter z njegovim odnosom do domovine. Skrbeti moramo, da se naš človek matični deželi ne odtuji, da se krepijo njegove vezi z domovino. O vsem tem se zadnje čase mnogo govori in piše ter povezuje s problemom vračanja naših državljanov v domovino. Posebej me zanima, če so v tem zajeti tudi slovenski intelektualni delavci, ki v tujini prodajajo znanje, ki so si ga pridobili v domovini. Sprašujem se, če se skrbi zanje dovolj resno zavedamo. Ugotovljeno je, da se slovenska inteligenca zelo hitro asimilira, privadi na Kako pritegniti domov strokovnjake dane prilike, v katerih mora živeti v tujini. To je pogojeno tudi s tem, da naši diplomanti obvladajo tuje jezike, ki jih nujno potrebujejo še pri samem študiju. Inteligenca — tudi ta, ki je trenutno zaposlena v inozemstvu — je Slovencem nujno potrebna, potrebna našemu gospodarstvu in družbi. Tako kot ni danes mogoče brez elektronskih računalnikov moderno voditi podjetja, tudi ni mogoče podatkov, ki jih izbruha elektronski stroj, uporabiti brez visoko kvalificiranih strokovnjakov. Pred dnevi sem prišel do podatka, da potrebuje slovensko gospodarstvo prek 1000 inženirjev. Ce je tako, potem se moramo nujno vprašati, kje naj jih dobimo. Odgovor je kot na dlani — tam, kjer so. V Nemčiji, Švici, Ameriki, Avstraliji, na Švedskem in drugod po svetu. Treba jim je le na dostojen način povedati, da jih domovina potrebuje in da jim je pripravljena nuditi pogoje za vrnitev. Sprašujem se, če smo res tako bogati, bogati na denarju in šolanih ljudeh, da z njimi tako lahkomiselno ravnamo. Slovenci smo majhen narod v skupnosti jugoslovanskih narodov in SloV._________________________________________ venija je majhna dežela. Na to moramo posebej paziti pri naših odločitvah. Ko študent diplomira na fakulteti, se pretrgajo vse njegove vezi z univerzo. Nikogar ni, ki bi spremljal njegov nadaljnji razvoj. Vsi, ki smo šli skoz predavalnice naše univerze, pa lahko trdimo, da se človek, ko zapusti fakulteto, šele prične formirati. Fakulteta mu da široko znanje, nato pa mora sam Občnega zbora Slovenske izseljenske matice se je udeležil tudi dipl. ing. Marcel Božič, predsednik Slovenskega kulturno-umetniškega društva »Triglav« v Stuttgartu. Sodeloval je tudi v razpravi in iz njegovega prispevka povzemamo krajši odlomek. v___________________________________J pod objektivnimi pogoji izluščiti iz tega znanja najkoristnejše. Slovenci si lahko privoščimo le nekaj velikih podjetij. Kar je lahko drugje deljeno in razdrobljeno, mora biti pri nas združeno. Zato so nam potrebne moderne metode dela. Strokovna združenja bi morala v tesni povezavi z industrijo oziroma gospodarstvom skrbeti za naše diplomante, ko zapuste fakultete, in spremljati njihov razvoj. Kako dragoceni bi bili podatki o njih za naše gospodarstvo. Danes, ko slovensko gospodarstvo potrebuje toliko inženirjev, bi se vedeli kam obrniti. Strokovna združenja bi morala avtomatsko včlaniti diplomante fakultet. Kot član združenja bi strokovnjak, kjer koli bi živel, prejemal razne objave ter bil z združenjem v stalnem stiku. Ob pomanjkanju strokovnih kadrov v domovini bi se lahko združenje povezalo s svojimi člani na tujem. Kako pa nadoknaditi zamujeno? Prek zadnjih naslovov na fakultetah bi morala ta združenja poskušati vzpostaviti stik z njimi. Seveda to ne bi bilo lahko delo. Prepričan pa sem v uspeh take akcije. Na sliki: Občnega zbora Matice sta se udeležila tudi predstavnika slovenskega KUD »Triglav« iz Stuttgarta — tajnica Metka Vrhunc in Marcel Božič, dipl. ing., predsednik. ____________________________________________) NA KRATKO NA KRATKO Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih Na kongresu mednarodne smučarske zveze, ki je bil v maju v Opatiji, so se odločili za uvedbo svetovnih prvenstev v smučarskih poletih. Pot do tega glasovanja je bila težka, saj so s to odločitvijo odlašali več let. Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih bo na stopetdesetmetrski skakalnici v Planici prihodnje leto od 22. do 26. marca. Svetovno prvenstvo bo vsako dru- r------------------------------------- Spominski koledar — julij 1. 7. 1848 je začel izhajati v Celju tednik z naslovom Celjske slovenske novine. Ta prvi slovenski politični list je zastopal radikalno liberalno strujo slovenskega meščanstva. 4. 7. Dan borca. Na seji glavnega štaba partizanskih odredov v Beogradu so 4. julija 1941 pod vodstvom Tita izdelali načrt za oborožen upor v Jugoslaviji. 6. 7. 1835 je utonil v Savi pri Tomačevem Matija Cop, prvi slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec in kritik, najboljši prijatelj pesnika dr. Franceta Prešerna. 13. 7. 1920 so požgali italijanski fašisti slovenski Narodni dom v Trstu. 14. 7. 1905 je umrl v Novem mestu slovenski pisatelj Janez Trdina, ki je zaslovel predvsem s svojimi povestmi in bajkami o Gorjancih. 15. 7. 1945 je bil v Ljubljani prvi kongres Osvobodilne fronte slovenskega naroda; na njem so položili temelje za povojno obnovo naše domovine. 16. 7. 1942 so začeli Italijani veliko ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju na Dolenjskem, ki je znana pod imenom »•roška ofenziva-«. V.____________________________________ go leto. Odločitev o Planici pomeni veliko priznanje Planici in slovenskim smučarskim delavcem, pa tudi številnim skakalcem, ki so si že dolgo želeli svetovnega prvenstva na skakalnicah velikankah. Švicarski kozorogi v Sloveniji Pred nedavnim so v Triglavski narodni park prepeljali dvanajst kozorogov iz Švice, ki jih je podaril švicarski nacionalni park in nek ljubitelj slovenskih gora. Živali so do letališča Brnik prepeljali z letalom, od tam pa s tovornjakom v Bohinj, iz Bohinja pa so jih prepeljali s helikopterjem na planino Krstenico. Ko so ko- 18. 7. 1591 je umrl slovenski skladatelj svetovnega slovesa Jakob Petelin Gallus, ki je bil doma na Rašici pri Turjaku. 23. 7. 1919 je bila ustanovljena v Ljubljani slovenska univerza. 26. 7. 1934 je umrl slovenski pesnik in osvoboditelj Maribora po prvi svetovni vojni general Rudolf Maister. 26. 7. 1963 je prizadel glavno mesto Makedonije Skopje hud potres. 28. 7. 1914 se je začela prva svetovna vojna z napadom Avstro-Ogrske na Srbijo. — avgust 1. 8. 1914 je prva svetovna vojna zajela že večino Evrope; takrat je namreč Nemčija napovedala vojno Rusiji. 2. 8. 1903 je prišlo do znamenite ilindenske vstaje v Makedoniji. 5. 8. 1895 je umrl eden izmed ustanoviteljev znanstvenega socializma in učiteljev svetovnega proletariata Friedrich Engels. 6. 8. 1905 je umrl v Miinchnu, kjer je imel svojo slikarsko šolo, slovenski slikar Anton Ažbe. 6. 8. 1945 je odvrglo ameriško letalo B-29 nad japonskim mestom Hirošimo prvo atomsko bombo. zoroge spustili, so zdirjali na vse strani. Slovenski lovci so prepričani, da se bodo kmalu privadili na novo okolje. Letalska nesreča na Krku V nedeljo, 23. maja zvečer, se je na letališču Rijeka zrušilo jugoslovansko letalo, last beograjske družbe Aviogenex, ki je k nam pripeljalo angleške turiste iz Londona. Smrtno se je ponesrečilo 78 oseb. Letalo se je namreč ob dotiku z zemljo vnelo in eksplodiralo. Pilotsko kabino je ob eksploziji odtrgalo od trupa in to je pilotom rešilo življenje. Izmed potnikov si je rešil življenje le eden. Posmrtne — 9. 8. 1868 je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor, na katerem je množica zahtevala zedinjeno Slovenijo. 10. 8. 1893 je bil rojen v Kotljah na Koroškem eden izmed največjih slovenskih pisateljev Prežihov Voranc. 12. 8. 1944 se je maršal Tito, potem ko je obiskal zavezniško bojišče v Italiji, sestal s predsednikom britanske vlade Winstonom Churchillom. 14. 8. 1945 je kapitulirala še zadnja napadalna sila iz druge svetovne vojne — Japonska; s tem je bila končana druga svetovna vojna. 18. 8. 1942 je podlegel večdnevnemu gestapovskemu mučenju partizanski organizator in narodni heroj Jože Lacko. 24. 8. 1942 je padel kot partizan slovenski pesnik in pisatelj Miran Jarc. 28. 8. 1960 je umrl v Ljubljani slovenski skladatelj Anton Lajovic. Napisal je več odličnih simfoničnih in vokalnih skladb. 29. 8. 1964 je umrl v Ljubljani pomembni slovenski pisatelj Juš Kozak. 31. 8. 1589 je umrl znani slovenski protestantski pisatelj Jurij Dalmatin. Njegovo najpomembnejše delo je prevod celotne Biblije. ______________________________J Že v drugi polovici maja so začele prihajati na obisk v Slovenijo prve skupine naših rojakov. Največ jih je doslej prispelo iz Združenih držav, ena skupina pa je prišla tudi iz Argentine. ostanke petinštiridestih angleških turistov so pokopali v mestu Krk, ostale pa so prepeljali v Anglijo. Vzrok nesreče še ni do konca pojasnjen. Kmetijski stroji iz Gorenja V Jugoslaviji ne izdelamo, niti ne uvozimo toliko kmetijskih strojev, kolikor bi jih lahko pokupili naši kmetje. Zato je seveda za to vrsto industrijskih izdelkov zanimanje med številnimi tovarnami. Za letošnjo jesen napovedujejo, da bodo začeli izdelovati kmetijske stroje tudi v tovarni Gorenje, kjer doslej že izdelujejo vrsto gospodinjskih aparatov in televizorje. V obratu Gorenja v Muti nameravajo izdelovati traktorje v kooperaciji s francosko tovarno Bouyer. To bo mali enoosni traktor s petimi ali šestimi konjskimi močmi in okrog 30 priključki. Gorenje se je torej odločilo, da bo s svojimi stroji pomagalo predvsem malemu in srednjemu kmetijskemu posestniku z nekaj hektari obdelovalne zemlje. Traktor naj bi stal okrog 9500 din. ___n A štor« iz Ljubljane Ljubljanska tobačna tovarna je začela v začetku junija izdelovati svetovno znane cigarete znamke »Astor«. Izdelujejo jih po-pogodbi s firmo Reemtsma iz Hamburga. Zavitek cigaret »Astor«, ki smo jih v Jugoslavijo doslej uvažali, stane 6 din. Most čez Učejo Konec maja so odprli nov most prek Učeje, čez katerega teče državna meja med Italijo in Jugoslavijo. Most bo omogočil znatno povečanje prometa skozi sotesko Učeje, ki predstavlja najkrajšo zvezo med Vidmom in Gornjim Posočjem. Gimnazija____________ v samostanu Gimnazija v Stični na Dolenjskem slavi letos dvajsetletnico. Ta jubilej je posebej zanimiv še zaradi tega, ker se mora ta šola nenehno boriti za svoj obstanek. V preteklih dveh desetletjih pa se je kljub težavam dobro uveljavila in vzgojila vrsto mladih ljudi. Stiška gimnazija je edina tovrstna šola med Ljubljano in Novim mestom in pokriva grosupeljsko, trebanjsko in litijsko območje ter Suho krajino. Gimnazija ima svoje prostore v stiškem samostanu. Mednarodni grafični bienale V Moderni galeriji v Ljubljani so 5. junija odprli 9. mednarodni grafični bienale, likovno prireditev, ki si je že pridobila svetovni sloves. Podobni prireditvi sta na svetu samo še v Sao Paulu v Braziliji in v Tokiu na Japonskem. Na letošnji ljubljanski grafični bienale je bil v svetu velik odmev, saj se je nanj odzvalo 376 razstavljavcev z vsega sveta z 952 grafičnimi listi. Na letošnji razstavi je dan poseben poudarek nagrajencem prejšnjega bienala — Giuseppeju Capo-grossiju, Janezu Berniku, Jifiju Ander-leju in Louredes Castrovi. Ponovno sojenje Rul/mannu Dopisnik zahodnonemške revije »Spiegel« v Beogradu Hans Peter Rullmann je bil skupno z dvema jugoslovanskima državljanoma že preteklo leto obtožen vohunstva v korist neke tuje države. Vojaško sodišče prve stopnje ga je 6. januarja 1971 spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 6 let strogega zapora. Po pritožbi obtoženca in njegovega odvetnika je vrhovno vojaško sodišče sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter predmet vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo. Tokrat bo sodišče upošte- valo pripombe vrhovnega vojaškega sodišča. Starši obtoženega Hansa Petra Rull-mana so medtem že vložili prošnjo za pomilostitev njihovega sina in za ustavitev kazenskega pregona. Prošnjo obravnava predsednik republike. 5 tu d e ntje zasedli univerzo Po enem tednu se je 2. junija končala zasedba ljubljanske filozofske fakultete. Študentje so zasedli to visokošolsko ustanovo, da bi protestirali proti kazenskemu pregonu treh študentov, hkrati pa opozorili na razmere na univerzi. Trije študentje so bili aretirani v zvezi z demonstracijami ob obisku francoskega premiera Jacquesa Chabana Delmasa v Ljubljani. Kasneje pa so poudarili, da so vzroki študentovskih nemirov drugod — predvsem v neurejenem družbenem položaju univerze in inteligence nasploh. Študentje so bili med zasedbo zelo delavni in so iskali odgovore na razna družbena vprašanja. Posamezni univerzitetni učitelji so podpirali študentovske akcije in prav tako tudi pe-dagoško-znanstveni svet fakultete. Idrijski žlikrofi osvojili Ljubljano Ob »kmečki ohceti« je bil v Ljubljani tudi »idrijski dan«. V prostorih pivnice na Masarykovi cesti so Idrijčani spekli in prodali prek deset tisoč žlikrofov, idrijske klekljarice pa so zvedavim gostom prikazovale umetnost svoje obrti. Večino čipk so sproti prodale. Naš pogovor Čiro Lendovšek Ciro Lendovšek je očitno zagovornik hitrega, modernega poslovanja naših bank, saj se zaveda, da bodo le tako pritegnili čim več posameznih varčevalcev, poslovnih partnerjev, strank. Je direktor posebne enote Ljubljanske banke — direkcije za razvijanje poslovanja z občani. Vse bistveno je povedano v nazivu, kljub temu pa smo se oglasili pri Čiru Lendovšku, katerega sodelavci imajo veliko opravka tudi z našimi ljudmi na tujem, da bi nam »svojo« direkcijo in »svojo« banko podrobneje predstavil. »Skrbimo za kar najboljše poslovanje naše banke v stikih z občani,« je začel Ciro Lendovšek, »iščemo nove oblike in nove ideje za to poslovanje. Naša propaganda za varčevanje žanje prav zaradi sodobnosti precejšnje uspehe, pomemben del naše dejavnosti pa je tudi med našimi ljudmi po svetu, ki jih želimo pritegniti k deviznemu varčevanju pri naši banki. Pri Ljubljanski banki imajo sredstva občanov vedno večji pomen, saj kljub temu, da imamo 24 milijard novih dinarjev bilančne vsote, predstavljajo sredstva prebivalcev kar 15 odstotkov. Naša direkcija si je torej v celotni strukturi banke že zagotovila pomembno mesto, saj imamo skupno kar 845.000 komitentov.« »Na kakšen način navezujete stike z našimi ljudmi na tujem?« »Za organizacijo deviznega varčevanja je potrebno sodelovanje inozemskih bank, ker le tako lahko omogočimo to varčevanje in najbolj preprost način vplačil in nakazil. Tudi v Združenih državah Amerike in v Kanadi smo obiskali naše poslovne partnerje, da bi se dogovorili za oblike varčevanja naših izseljencev pri naši banki.« »Ljubljanski banki so se v zadnjem času priključile tudi nekatere druge slovenske banke — Goriška, Celjska. Kakšen pomen pripisujete združevanju slovenskega bančništva?« »Ljubljanska banka ima prvo mesto v Jugoslaviji zaradi rednega letnega povečevanja obsega posla za okrog 20 odstotkov. Le v manjši meri vplivajo na to mesto tudi integracijski procesi v slovenskem bančništvu. Do tega pa prihaja zaradi tesnejšega povezovanja v vseh sferah slovenskega gospodarstva. Tako daje spodbude za to združevanje samo gospodarstvo, ker se tako olajša poslovanje.« »Pred dobrim letom ste bili službeno na potovanju med našimi rojaki v Združenih državah Amerike in Kanadi. Kakšne vtise ste odnesli s te poti?« »Navdušen sem bil ob prisrčnem sprejemu vsepovsod in moji vtisi so nepozabni. Tudi ob tej priliki se vsem, ki so mi omogočili stike z našimi ljudmi, prisrčno zahvaljujem. 2e po kratkem bivanju med njimi sem opazil, da so se Slovenci zelo dobro vključili v gospodarstvo nove domovine, kar je brez dvoma posledica njihove prirojene slovenske pridnosti in tudi smisla za sodobno poslovanje. Vesel bi bil, ko bi na izseljenskem pikniku lahko srečal čim več mojih ameriških znancev in se z njimi še enkrat pogovoril.« »Vaša propagandna dejavnost je v zadnjem času močno usmerjena v Evropo ...« »Res smo v zadnjem času začeli tiskati veliko informacij o bančnem poslovanju, prospekte, biltene in podobno, da bi ljudje dobili čim bolj popolno sliko o naši banki. Želimo pa tudi, da bi nas ljudje obiskali osebno in se pogovorili o vseh možnostih našega sodelovanja.« Zasebniki v novi ustavi V vsej Jugoslaviji je vzbudil živahno zanimanje 23. ustavni amandma (spreminje-valni predlog), ki govori o zasebnem sektorju. Sestavljavci predloga so predlagali, naj bi se povečalo število zaposlenih pri zasebnikih. V različnih zvrsteh obrti naj bi se to število sukalo od 3 do 10 delavcev. Trije delavci naj bi bili tam, kjer je zasebna proizvodnja avtomatizirana, kjer pa gre za ročno storitveno dejavnost, naj bi bilo zaposlenih več. V primeru, da bi se združila dva ali več zasebnikov v eno zasebno podjetje, bi imelo to lahko zaposlenih največ šestnajst delavcev. Predlog zakona tudi predvideva, da bi za vsako zasebno panogo določili, koliko delavcev lahko ima. Sindikati se pripravljajo, da bodo v vsaki občini ustanovili posebne sindikalne organizacije delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih. Predlog, ki naj bi dal več prostora zasebnikom, je naletel posebno v Sloveniji in na Hrvaškem tudi na polno politično podporo. Po tem predlogu bo zasebno delo izenačeno z združenim delom, zasebne delovne organizacije z zdru-žbenimi. Po tem predlogu pa bi bile možne tudi zasebne pogodbene organizacije, kjer bi zasebnik vložil svoja sredstva v kako dejavnost. Naložba v tako podjetje bi vlagatelju zagotovila vodilno mesto, ustrezen osebni dohodek in del dobička. Število zaposlenih bi bilo v takem podjetju neomejeno. Ustavni amandma številka 23, ki govori o zasebnem delu, bo vsekakor zanimiv še posebno za številne naše rojake, ki se z bogatimi delovnimi izkušnjami vračajo v domovino. Mnogi žele odpreti doma zasebno delavnico ali vložiti denar v kako dejavnost. V prihodnje bo takih možnosti torej več. V Dolenjskih toplicah bo dovolj zabave! V priljubljenem dolenjskem zdravilišču Dolenjskih Toplicah se s pospešenimi koraki pripravljajo na tradicionalno srečanje dolenjskih izseljencev, ki bo 18. julija. Krajevni dejavniki so sklenili, da kraj pripravijo tako, da se bodo številni obiskovalci čim bolj domače počutili. Same Dolenjske Toplice in partizanski kraji pod mogočnim Rogom bodo spet precej spremenile svojo zunanjo podobo. Domačini se bodo potrudili in skušali pokazati svojo pristno in prisrčno dolenjsko gostoljubnost. Brez kulturnega in zabavnega programa tudi ne bo šlo. Znano je že, da bo na dopoldanski prireditvi v nedeljo nastopila sindikalna godba na pihala tovarne Novoles, ki si je z zadnjimi nastopi po Dolenjski in tudi drugje pridobila veliko priljubljenost. Fantje iz sestava godbe Predstavljamo vam slovenske alpiniste, ki so v začetku maja odpotovali na dolgo pot v Pakistan. Povzpeli se bodo na goro Hindukuš. Njihova pot bo trajala več kot tri mesece. Foto: Edi Šelhaus bodo igrali tudi v manjših zasedbah in tako pomagali priljubljenemu domačemu ansamblu Henčka Burkata iz Kamene pri Novem mestu. Henčku bodo pomagali tudi njegovi fantje in humorist Marjan Roblek. Nastopil bo tudi Dolenjski oktet. S. Dokl Modernizacija južne železnice Slovenski izvršni svet je sprejel osnutek zakona, s katerim sprejema jamstvo za dokončno modernizacijo železniških prog Zidani most—Šentilj ter Koper—Prešnica —Divača. Za vso našo republiko je modernizacija teh železniških prog velikega gospodarskega pomena, saj bodo povečale propustnost koprske luke, obenem pa preprečile, da bi mednarodni tranzitni promet obšel Slovenijo. Na odseku proge Zidani most—Šentilj bo treba elektrificirati in modernizirati okrog 200 kilometrov proge. Od Zidanega mostu do Celja je proga že obnovljena. Drugo leto skupnega dela slovenskih železarn Pred dobrim letom in pol so se po dolgoletnih pogovorih združile vse slovenske železarne v enotno podjetje »Slovenske železarne«. Enoten nastop slovenskih železarskih podjetij je veliko pripomogel k ustrezni ureditvi in oblikovanju cen na domačem trgu, s čimer se je znatno popravil gospodarski položaj slovenskih železarn. Enotnost slovenskih železarn v veliki meri olajšuje tudi financiranje poslovanja. Združitev je ustvarila tudi pogoje za enoten nastop na trgu, od česar si vsaka železarna obeta znatne poslovne koristi. Slovenskim železarnam — združene so železarne Jesenice, Ravne na Koroškem in Štore pri Celju — se zaradi enotnosti odpirajo tudi širše ekonomske perspektive, zlasti še v pogojih boljšega poslovanja in ob večji proizvodnji surovega jekla. Dohodki jugoslovanske trgovske mornarice Jugoslovanska trgovska mornarica je dosegla v letu 1970 čisti devizni dohodek 99,2 milijona dolarjev, kar je za 9,3 odstotke več kot v letu 1969, medtem ko je celoten devizni dohodek lani znašal 193,7 milijona dolarjev, kar je celo 16,2 odstotka več kot prejšnje leto. Močno pa so se povečali tudi stroški poslovanja v tujini, zato je povečanje čistega deviznega dohodka nekoliko nižje. Obletnica v Cirkovcah Vas Cirkovce pri Ptuju, ki slovi po svoji izvirni folklori z Dravskega polja, bo avgusta letos praznovala 40-letnico svoje folklorne skupine. Ta skupina je po svojih nastopih zelo znana. Obletnico bodo imeli avgusta na občinski praznik. Na slavje se že zdaj na veliko pripravljajo. Nov most v Metliki V Metliki so 9. maja izročili namenu nov most čez Kolpo. Most so gradili dve leti s sredstvi obeh republik: Slovenije in Hr-vatske. Zato so mu dali ime: »most bratstva in enotnosti«. Ob otvoritvi je bila velika slovesnost v Metliki, zatem pa tudi v Jurovskem brodu na hrvatski strani. Tam so istočasno odprli za promet novo asfaltirano cesto — Jurovski brod— Ozalj—Karlovac. Pridite, ne bo vam žal... v Škofjo Loko, kjer bo v nedeljo, 4. julija, veliko srečanje Slovencev z vsega sveta, ki bodo takrat na obisku v domovini. To bo tradicionalni 16. izseljenski piknik, katerega pripravljata občinska skupščina Škofja Loka in Slovenska izseljenska matica. To bo pravo slovensko srečanje, polno razvedrila in zabave... v Dolenjske Toplice, kjer bo štirinajst dni kasneje, v nedeljo, 18. julija, srečanje dolenjskih izseljencev, katerega skupno pripravljajo vse dolenjske in zasavske občine ... na Triglav, na naš najvišji vrh se bodo letos prvič skupno povzpeli Slovenci, ki živijo po svetu. Zamisel je dal slovenski ljubitelj gora, ki živi v Švici, in odbor slovenskega društva »Tri, glav« iz Stuttgarta v Nemčiji. Ta izlet bo vsekakor nepozabno doživetje. Trajal bo od 21. do 24. julija, prijave pa sprejema tudi Slovenska izseljenska matica. v Lovrenc na Dravi, kjer nameravajo letos krajevne organizacije še posebej lepo sprejeti svoje občane, ki so zaposleni v tujini. Srečanje z njimi bodo pripravili 8. avgusta in vabijo, da se ga udeleže tudi drugi rojaki, ki so doma v teh krajih ... v Kamnik, Kanal ob Soči, kjer bosta srečanji kamniške oziroma novogoriške podružnice Slovenske izseljenske matice ... v vse slovenske kraje, ki boste skoznje potovali, ki so vam znani in pri srcu, ki bi si jih radi ogledali. Iskreno vam želimo, da bi se povsod v Sloveniji počutili — doma... V_____________________________________J Na občnem zboru so rekli... A 7 1 j.** l L ■ 1 • » H i f H 'iv iv L. . , — _ f •: i-*hiti 11» Drago Seliger, novi predsednik Matice: »Ko sem govoril o narodni zavesti med našimi izseljenci, sem imel pred očmi tudi vprašanje domovinske vzgoje v naši družbi. Mislil sem na proces, ki se začenja že v osnovni šoli in se nadaljuje v celotnem sistemu rednega in izrednega izobraževanja, pa prek kulturnih, političnih in ostalih dejavnikov, ki vsak na svoj način prispeva k utrjevanju narodne zavesti in domovinske vzgoje.... Človek brez te vrednote se mi zdi podoben mornarju brez kompasa. Menim, da mora prav naš občni zbor opozoriti družbo na izreden pomen in potrebo, da se v izobraževalna in vzgojna prizadevanja močneje vključi vprašanje domovinske vzgoje. To Priznanja Slovenski izseljenski matici Dvanajsti občni zbor Slovenske izseljenske matice, ki je bil v Ljubljani 18. maja, je bil posvečen dvajsetletnici tega društva, ki mu je poglavitna naloga skrb za povezovanje med Slovenci po svetu in domovino. Matica se je v preteklih dvajsetih letih dobro uveljavila, navezala številne koristne stike s slovenskimi izseljenskimi organizacijami, društvi, klubi in posamezniki, manj pa je bilo njeno delo znano doma v Sloveniji. Zato je jubilejni občni zbor poudaril, da Slovenska izseljenska matica ni le društvo z nekaj prek sto člani in desetino uslužbencev, temveč da je to slovenska nacionalna organizacija, ki naj v Sloveniji predstavlja in zastopa skoraj četrtino slovenskega naroda, ki živi po svetu, na drugi strani pa povezuje vse ustanove, organizacije in društva v Sloveniji, ki želijo sodelovati ali naj bi sodelovala z našimi rojaki po svetu. Prizadevanja Slovenske izseljenske matice so dobila na občnem zboru vse priznanje in podporo. V času, ko prihaja v Jugoslaviji do velikih sistemskih sprememb, ki bodo v marsičem zgodovinskega pomena za razvoj slovenskega naroda, se bo okrepila tudi vloga Matice, njeno delo pa bo treba v marsičem prilagoditi novim razmeram. Slovenska izseljenska matica bo tako po svoji sestavi kot po svojih programskih načelih v novem obdobju delovala tudi kot povezovalec in usklajevalec delovnih programov, ki so namenjeni Slovencem po svetu, pri drugih slovenskih organizacijah in društvih. Trudila se bo, da bo navezala še nove stike in vezi s Slovenci po svetu in tudi v Sloveniji pritegnila k sodelovanju še nove organizacije. Možnosti za navezavo novih stikov in za še bolj tvorno sodelovanje je dovolj. Občni zbor je ocenil dosedanje delo Slovenske izseljenske matice kot uspešno in dal priznanje vsem, ki so pri tem delu sodelovali. Se posebna zahvala je bila izražena tudi tisočem naših rojakov po vsem svetu, k)i so ves svoj prosti čas žrtvovali za to, da so z različnimi oblikami dejavnosti ohranjevali slovensko narodno zavest in kljub mnogim oviram vzdrževali stike z domovino. Izražena je bila tudi zahvala številnim izseljencem povratnikom, ki so Matici pomagali s svojimi izkušnjami ter jo seznanjali z življenjem naših rojakov po svetu. Občni zbor Slovenske izseljenske matice je izvolil tudi nov glavni odbor, ki ga sestavlja 91 članov in nov izvršni odbor. Ker je dosedanji tajnik Matice Tone Brožič odšel na novo delovno mesto, je bil za novega tajnika izvoljen Franc Zugel, za novega predsednika pa je bil namesto Franceta Pirkoviča izvoljen Drago Seliger. Oba predstavljamo posebej. se mi zdi še pomembnejše zaradi tega, ker migracijski procesi v odprti demokratični družbi ne morejo biti le trenuten, začasen pojav.« Metka Vrhunc, tajnica slovenskega društva »Triglav«, Stuttgart: »Poslanstvo, ki naj bi ga opravljalo naše društvo v Stuttgartu, in ki smo ga v naših ustanovnih aktih formulirali z besedami: »Združevanje Slovencev v tujini in ohranjanje slovenstva med našimi ljudmi v tujini«, bomo lahko izpolnili le ob polni podpori vseh pristojnih ustanov iz domovine.« Anton Ingolič, pisatelj: »V gradivu, ki smo ga prejeli, med drugim piše, da nihče izmed slovenskih pisateljev v izseljenstvu ni član Društva slovenskih književnikov. Ta trditev resnici ne odgovarja popolnoma. Eden izmed slovenskih pisateljev — Janko Lavrin, ki živi v Angliji, je dobil letos celo Prešernovo nagrado. Izseljenec na Češkem, pisatelj Oton Berkopec, redno sodeluje z nami. Enakopravni člani našega društva pa so tudi številni zamejski pisatelji. Da pa jih ni več, je odvisno od njih samih.« Pavle Bojc, podpredsednik Matice: »Med slovenskimi izseljenci so tudi številni, ki zasedajo v tujih deželah zelo odgovorne položaje. So politiki, kulturniki, znanstveniki, ki pomagajo krojiti podobo jutrišnjega sveta. Mislim, da bi bilo koristno, da današnji občni zbor spodbudi slovensko javnost, da bolj misli o teh ljudeh.« Na občnem zboru sta se srečala: pisatelj Anton Ingolič in Zdravko Reven, dopisnik »Družine«, nekdanji izseljenski duhovnik v Belgiji C N Pozdravi občnemu zboru SIM Ob našem občnem zboru smo prejeli brzojavko Slovenskega pevskega zbora »ZARJA« iz Clevelanda, ki nam obenem čestita k 20-letnici Matice. Pismeno je čestitalo k našemu jubileju Društvo svete Barbare iz Eisdena v Belgiji in zaželelo veliko uspeha pri našem nadaljnjem delu. V imenu Slovenskega društva v Vancouvru v Kanadi nam je njegov podpredsednik Daniel Daničič v pismu med drugim zapisal: »Iskreno čestitamo Matici ob 20-letnici. Dobro delate. Hvala vam.« Predsednik Slovenskega narodnega doma v mestu Chisholm, Minnesota, ZDA, Frank Tekautz je v daljšem pismu zaželel veliko uspeha našemu občnemu zboru in ob koncu zapisal: »Ne pozabite na nas, mi vas nismo!« V imenu novoustanovljenega Slovenskega planinskega društva v Švici nam je poslal pozdravno pismo njegov predsednik Avgust Teropšič. Iz Avstralije nam je pisal jugoslovanski generalni konzul v Sydneyu Stjepan Trampuž, ki nam predlaga, da vnesemo v program Matice tudi vprašanje obiska slovenskih izseljenskih naselbin v Avstraliji. V pismu med drugim pravi: »Številnost slovenskega življa tukaj, stalen priliv novih priseljencev, prepiri v slovenskih društvih, oddaljenost in drugo zahtevajo tesnejše stike, ki bi jih lahko navezali le ob obisku med njimi. »Ob koncu pisma želi generalni konzul Trampuž občnemu zboru Matice veliko uspeha, prosi, da ga seznanimo s sklepi občnega zbora in izra-a željo, da bi lahko kmalu pozdravil delegacijo Slovenske izseljenske matice v Avstraliji. Ker se občnega zbora ni mogel udeležiti, se je pismeno opravičil nekdanji predsednik matice, zdaj ambasador SFRJ na Dunaju Mitja Vošnjak. Občnemu zboru je zaželel veliko uspeha. Pozdravno brzojavko je občnemu zboru Slovenske izseljenske matice poslala tudi Izseljenska matica Črne gore. Izrazili so željo in pripravljenost za sodelovanje pri uresničevanju skupnih interesov. Prisrčne pozdrave in želje za čim uspešnejše delo ter sodelovanje med izseljenskimi maticami v Jugoslaviji nam je poslala tudi Izseljenska matica Bosne in Hercegovine. Rojak Jakob Cafuta je poslal našemu občnemu zboru v imenu Slovencev v Calgaryju, Kanada, nekaj predlogov, med njimi: — naj bi Matica pomagala slovenskim izseljencem v krajih, kjer še nimajo svojega društva, — naj bi vsaj enkrat na leto poslala Matica po en slovenski ansambel v kraje, kjer žive Slovenci, — naj bi pomagala pri organizaciji slovenskih šol in tečajev, — naj bi bili v odboru Matice tudi zastopani zastopniki Slovencev po svetu, — naj bi matica pomagala pri urejanju zadev rojakom, ki se za stalno vračajo v domovino. V imenu Slovenskega kluba »Triglav« v Sydneyu, Avstralija, je občnemu zboru poslal iskrene pozdrave in želje njegov predsednik Jože Cuješ. Predsednik rudarskega pevskega zbora »Jadran« v Freyming-Merlebachu Jože Cadej je ob občnem zboru izrazil željo, da bi jim Matica še naprej pomagala in svetovala pri njihovem nadaljnjem delu. Obenem je čestitala k 20-letnici Matice. Predsednik podružnice Jugoslovanskega kluba v Amriswilu v Švici Dare Košorok je občnemu zboru poslal posebno pozdravno pismo, v katerem je med drugim želel občnemu zboru veliko uspeha. Poudaril je tudi, da je pomoč Matice Slovencem po svetu potrebna. Ob naši dvajsetletnici smo prejeli tudi iskrene čestitke Slovenskega pevskega društva »Zvon« iz Heerlerheide, Holandija, ki sta jih podpisala predsednik Franc Jančič in tajnik Franc Drenovec. Drago SeSiger »Vrhničan sem (rojen 25. marca 1926) in že vse življenje, od otroka naprej, me spremlja Cankarjeva misel. Can- V ______________ Franc Žugel, novi tajnik Matice Glavni odbor Slovenske izseljenske matice je na svoji prvi seji, ki je bila neposredno po občnem zboru, soglasno izvolil za novega tajnika Franceta Zugla. Rojen je bil leta 1919 v Stepanji vasi pri Ljubljani, dolga leta pa je bil v diplomatski službi, zato se ga še dobro spominjajo tudi številni slovenski rojaki. Nekaj let je bil Franc Žugel jugoslovanski konzul v Chicagu v Združenih državah Amerike, nato pa v Strassbourgu v Franciji. Obe mesti sta še posebej pomembni glede na slovenske naselbine, ki so na območju teh konzulatov. Tako v Združenih državah Amerike kot v Franciji se je Franc Žugel srečeval s številnimi problemi slovenskih rojakov, se udeleževal njihovih srečanj, bil na njihovih domovih. Po vrnitvi iz diplomatske službe je bil Franc Žugel samostojni svetnik na izvrš- kar mi je dal socialno in nacionalno orientacijo. Mnoge stvari je Cankar razumel točno tako, kot jih razumemo danes. Tudi danes še veljajo njegove misli, med drugim tudi to, da je lahko skupnost jugoslovanskih narodov samo politična tvorba.« Tako je začel pripovedovati o sebi Drago Seliger, novi predsednik Slovenske izseljenske matice. Že na občnem zboru Matice je povedal nekaj misli, ki kažejo njegovo osebno prizadetost ob vprašanjih slovenskega izseljenstva in voljo do zanimivega dela s slovenskimi rojaki, ki živijo po svetu. Brez dvoma se bo njegovo delo poznalo tudi pri prihodnjem delu Slovenske izseljenske matice, ki naj bi bilo še bolj živo kot doslej; odločilen vpliv pa bo imelo njegovo delo tudi pri povezovanju Matice z drugimi slovenskimi organizacijami, saj so problemi izseljencev obenem problemi celotne slovenske družbe. Drago Seliger se je kot mlad fant udeležil narodnoosvobodilne vojne, po vojni pa je aktivno sodeloval pri številnih mladinskih delovnih akcijah. Sodeloval je v organizaciji kulturno-pro-svetnega življenja, obenem pa tudi študiral. Nekaj časa je bil v Beogradu, nato pa je končal študij zgodovine na višji pedagoški šoli v Ljubljani. Ob rednem delu in študiju je tudi dopisoval v številne liste. Znašel se je na razpotju — v prosveto ali v novinarstvo. Odločil se je za drugo in kmalu je bil imenovan za glavnega urednika ljubljanskega radia, nato pa za generalnega direktorja RTV Ljubljana. Sam pravi, da je bilo to bogato obdobje, saj je prav v tem času prišel radio v skoraj sleherno slovensko hišo, takrat pa so začeli postavljati na noge tudi slovensko televizijo. Kmalu je bil Drago Seliger izvoljen tudi za poslanca svoje domače občine v republiško skupščino, nato pa je bil tudi funkcionar sekretariata za kulturo in prosveto. Kmalu se je spet tesneje povezal z novinarstvom, saj je postal glavni urednik dnevnika Delo. Zdaj je poslanec zvezne skupščine in dela v njenem odboru za zunanjo politiko in za narodno obrambo. S problemi slovenskih rojakov po svetu je Drago Seliger dobro seznanjen, saj se je vedno zanimal zanje že iz svojih nacionalnih nagibov. Veliko pa se je tudi z njimi srečeval na tujem med številnimi potovanji. Ko je bil na radiu, se je udeleževal vrste izseljenskih srečanj, bil pa je tudi na turneji med slovenskimi rojaki po zahodni Evropi, ki jo je pripravil radio. Pred nekaj leti je bil tudi v Združenih državah Amerike kot gost State Depart-menta in od tam prinesel veliko prijetnih spominov na srečanja z našimi ljudmi. nem svetu Slovenije. Na Matici pa se je lotil dela z veliko vnemo in s pravo človeško širino. Pozdravi Po sedmih letih se poslavljam kot tajnik Slovenske izseljenske matice, čeprav po lastni odločitvi, pa vendar ne lahko. S skupnimi prizadevanji vseh na Matici in Slovencev na tujem smo v teh letih naredili marsikaj, še več pa pustili za prihodnost. V prepričanju, da sc bodo zveze med narodom v domovini in rojaki po svetu tudi v prihodnje množile in postale še bolj trdne kot so, odhajam z delovnega mesta na Matici. Seveda bom tudi v prihodnje vedno pripravljen sodelovati in pomagati, kadarkoli bo to potrebno. Zahvaljujem se za sodelovanje in lepo pozdravljam vse rojake po svetu in sodelavce doma. Tone Brožič Tone Brožič v pogovoru z ameriško rojakinjo na letališču Pri Uncu raste iz tal nov viadukt Dolarji za slovenske ceste V aprilu je bila v Washingtonu na pogovorih s predstavniki mednarodne banke jugoslovanska delegacija, v kateri je Slovenijo zastopal Marjan Dolenc. Delegacija se je pogovarjala o odobritvi petega obroka posojila za gradnjo cest v Jugoslaviji. Pogovori so bili uspešni. Peto posojilo mednarodne banke znaša 35 milijonov dolarjev, pri čemer bo največji delež (32,1 milijonov) porabljen za gradnjo cest, ostalo pa za nakup opreme za svetovalce in za štipendiranje strokovnjakov. Glavni delež iz tega posojila bo dobila Slovenija, ker so druge ceste, ki jih bodo financirali s tem posojilom precej krajše oziroma nižjega razreda. V Sloveniji bomo s tem posojilom zgradili dva cestna odseka ceste Šentilj—Nova Gorica: odsek Postojna—Razdrto (8,8 km) in odsek Hoče—Levec (49,4 km). Prvi odsek bo takoj zgrajen kot štiripasovnica, medtem ko bo drugi odsek Hoče—Levec v prvi fazi usposobljen kot dvopasovna cesta, pri kateri bodo že upoštevali nekatere faze gradnje štiripasovne ceste. Banka je za končni rok popolne dograditve odseka Postojna—Razdrto predvidela 1. julij 1974, za Hoče—Levec pa 1. september 1975. Pri mednarodni banki v Washingtonu so pokazali tudi razumevanje za nadaljnjo gradnjo ceste Šentilj—Nova Gorica in izrazili pripravljenost za kredifranje odseka Levec—Ločica in Vrhnika—Dolgi most—Črnuče. S posojilom mednarodne banke bomo na naših cestah krili 38 odstotkov gradbenih stroškov in nadzora. Od našega dopisnika v Bonnu Slavko Fras »Politična volja« ni vedno dovolj Sodelovanje med ZR Nemčijo in Jugoslavijo je vse širše Kdo bi si še pred tremi leti lahko pred-stvaljal, da se bo sodelovanje med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo tako razvejalo in »zgostilo«? Obnovitev diplomatskih odnosov med državama je odpravila resnično oviro, kajti gospodarski in kulturni stiki v preteklosti in žal tudi obdobje vojne so ustvarili toliko zvez, da so bila »zaprta vrata« v odnosih med državama ena najbolj nenormalnih značilnosti več kot desetih let povojnega obdobja. Mimo številnih drugih razlogov je tudi ta omembe vreden, kadar naša (in tudi svetovna) javnost s takim poudarkom pozdravlja politične spremembe v Bonnu, ki so normalizacijo omogočile. Letošnjo pomlad je bilo več dogodkov v razvijajočem se razmerju med ZRN in Jugoslavijo, ki si jih je treba pobliže ogledati in jih oceniti. To so bili predvsem obiski vidnih osebnosti, ki so prišle v Bonn, da bi poglobile obstoječe sodelovanje ali pa skušale pomagati pri reševanju še nerešenih vprašanj v odnosih med državama. Nekakšna predigra tem dogodkom sta bila jesenska zahodnonem-ska obiska v Beogradu: obisk bonskega zunanjega ministra Walterja Scheela in obisk delegacije socialdemokratske stranke Nemčije pod vodstvom Herberta Wehnerja. V začetku maja je bil tu s skupino strokovnjakov za trgovinska vprašanja član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil. Granfil se v zvezni vladi že toliko let ukvarja z gospodarskimi vprašanji, da njegov obisk že sam po sebi vzbudi pozornost. Tako je bilo tudi v Zahodni Nemčiji — in posebno v maju, v obdobju, ko je prišlo v Jugoslaviji do odločilnih sistemskih gospodarskih in političnih sprememb in ko je zahodnonemška marka »zaplavala« po svetovnem deviznem tržišču. Kaj hoče Granfil v Bonnu — tako so se spraševali, diisseldorfski »Handelsblatt« pa je kar povedal, da je prišel po posojilo v višini 200 milijonov dolarjev. V manjši neposrednosti bi bilo več resnice: dejstvo je, da nam rok za toliko prejšnjih posojil kmalu zapade, Granfil pa je predlagal, naj bi to odplačilo pre- ložili. To bi pomenilo za nas občutno zmanjšanje pritiska in 9kupaj s podobnimi ukrepi drugih zahodnih držav, s katerimi imamo razgibane gospodarske odnose (Italija, Francija, ZDA), bi dobili dovolj mednarodne finančne podpore za izpolnitev naših notranjih stabilizacijskih načrtov. Z zahodnonemške strani so pozitivno odgovorili na naš predlog, stvar prihodnje prakse pa je, kako se bo »papir« spremenil v »življenje«. Primanjkljaj v menjavi Seveda pa je veljala pozornost predvsem konkretnim možnostim za zboljšanje strukture našega sodelovanja. Celotna vrednost jugoslovansko-zahodnonemške menjave znaša okrog 1300 milijonov dolarjev (to je več, kot znaša vrednost zahodnonemške menjave z vsemi vzhodnoevropskimi socialističnimi državami), toda v tej impozantni številki je velika vrzel: trgovinski primanjkljaj je znašal lani 370 milijonov dolarjev ali približno 1311 milijonov mark. Kako ga zapolniti? Zahodni Nemci sicer (ne da bi do kraja premislili) trdijo, da ta primanjkljaj »pokrivajo« naši delavci, ki so začasno zaposleni v Zahodni Nemčiji (lani so nakazali na jugoslovanskih bankah približno 1,1 milijarde mark), in turisti (njihov lanski prispevek«: 300 milijonov mark). Toda več kot očitno je, da tak način »popravljanja« plačilne bilance ni ne normalen ne perspektiven, normalno in perspektivno bi bilo samo povečati naš izvoz v Zahodno Nemčijo ali pa — in to je spričo naših razmer najbolj realno — bistveno okrepiti takoimenova-no »industrijsko kooperacijo«: ustvariti ustrezne možnosti za delitev dela pri določenih industrijskih panogah, odpreti vrata za zahodnonemški investicijski kapital in povečati prizadevanje za sodelovanje na »tretjih« tržiščih«. Pogodba, ki sta jo pred kratkim sklenila avtomobilski tovarni FAP-Famos in Daimler-Benz in ki pomeni prvo resnejšo naložbo zahod-nonemškega kapitala v Jugoslaviji, bi naj bila vzor in tudi model za prihodnost. Dejstvo, da sta se pomočnik našega dr- žavnega sekretarja za zunanjo trgovino Boris Snuderl in državni sekretar pri gospodarskem ministru Karlu Schillerju Johann Baptist Schollhom komaj nekaj dni pozneje in s približno šestdesetimi gospodarstveniki z obeh strani v Hamburgu več kot štiri dni intenzivno pogovarjala o konkretnih možnostih za sklepanje podobnih pogodb z drugimi podjetji, je zgovoren dokaz, kako naglo se stvari razvijajo v pozitivno smer in kako zainteresirani so — tudi na zahodnonemški strani — za kar najboljše rezultate dogovorov za zeleno mizo. Odškodnina Manj uspešno so potekala pogajanja o odškodnini žrtvam nacističnega nasilja (našo delegacijo je vodil dr. Zvonko Pe-rišič, zahodnonemško Féaux de la Croix, bila pa so sredi maja v Bonnu). Kot je dobro znano, je po potsdamskih sporazumih iz leta 1945 Zahodna Nemčija dolžna med drugim tudi Jugoslaviji povrniti vso škodo, ki jo je povzročila nacistična okupacija. Ker so se izplačilu reparacij izognili z londonskim sporazumom iz leta 1953, po katerem naj bi to vprašanje rešili »po sklenitvi mirovne pogodbe z vso Nemčijo« (torej najbrž nikoli), je poravnava gmotne šli od e, ki jo je povzročila nacistična okupacija, izločena; vsekakor pa je ostala odprta povrnitev škode tistim ljudem, ki so bili žrtve »tipično nacističnega« nasilja. Načelno vzeto ni bilo nobenih pravnih zadržkov za ureditev tega vprašanja, kajti Zahodna Nemčija je že pred mnogimi leti poravnala vso tozadevno škodo z zahodnimi državami, toda dokler nismo imeli diplomatskih odnosov, so se v Bonnu izgovarjali s političnimi zadržki. Tri leta po ponovni izmenjavi veleposlanikov pa je bil ,že skrajni čas, da pripeljemo zadevo do primernega konca. Z jugoslovanske strani zahtevamo dve milijardi mark odškodnine za približno 950.000 ljudi, kd so bili najbolj prizadeti. To je zelo skromna zahteva spričo grozodejstev, ki so se med vojno pri nas doga- Kozolec je še vedno ponos slovenskega kmeta. Na sliki: gradnja kozolca na Katarini. Foto: Drago Kralj jala, in je razen tega povsem v skladu z normami, po katerih je ZRN uredila to vprašanje z drugimi državami, na primer s Francijo. Na majskih pogajanjih se je pokazalo, da zahodnonemška stran nikakor ne deli našega mnenja o številu ljudi, ki jim pripada odškodnina, in da bi najraje reducirala to število na preživele žrtve rasnega preganjanja. Razumljivo je, da je naša delegacija z vso odločnostjo zastopala svoje stališče in da je tudii zavrnila (sicer ne uradno izrečen) predlog, naj bi »ves ta problem« rešili z dodelitvijo dolgoročnega gospodarskega kredita: odškodnina žrtvam nacističnega nasilja je posebno poglavje, ki ga je treba reševati posebej, ne pa ga prepuščati mešetarjenjem. Očitno je, da obstaja tako imenovana »politična volja« za čimprejšnjo in kar najbolj ugodno rešitev tega vprašanja, in v Bonnu dobro vedo, da gre bolj za mo-ralno-politično in šele v drugi vrsti za gmotno vprašanje. Vrhunec medsebojnega uradnega obiskovanja je bil prihod delegacije Zveze komunistov Jugoslavije in Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je z enotedenskim bivanjem v Zahodni Nemčiji vrnila jesenski obisk delegacije socialdemokratske stranke Nemčije v Jugoslaviji. »Slovenski« teden v Leverkusnu Za zaključni akord majske intenzitete za-hodnonemško-jugoslovanskih stikov je poskrbel »ljubljanski« ali »slovenski« ali »jugoslovanski« teden — niso se mogli prav odločiti za naziv — v obrenskem industrijskem mestu Leverkusnu. Prišla je cela vrsta uglednih osebnosti in ansamblov iz Slovenije, bilo je več uspelih razstav, koncertov ter veselih in resnih srečanj (in ne nazadnje je bila tudi tekma med košarkaškima prvakoma ZRN in Jugoslavije, namreč Olimpije in TuS Leverkusna!) in jugoslovanski delavci v »Bayerje-vem mestu« so imeli svoje veliko slavje. Opazovalec je lahko samo zabeležil, da se bodo edino s takimi — medsebojnimi — obiskovanji in spoznavanji sčasoma obrusili tradicionalni predsodki, na obeh straneh. Slavko Dokl Ali bodo ob Dolini Krke dajejo romantičnost poleg obraščenih in skalnih bregov, smaragdno-zelene vode, jezov in bogatega ribjega življa tudi stari mlini. Kot dobri, zvesti spomeniki domače preteklosti ždijo na bregovih reke, ki bi bila brez njih zapuščena in osiromašena. Mlinska kolesa se še vrtijo, kamni drobijo zrnje, stope te-petajo v mimo in romantično noč. Vendar povsod ni tako, nekateri mlini ob Krki so se že ustavili. Cas pa se ni ustavil, ustavila so se le mlinska kolesa, ki počasi, vendar zanesljivo gredo k svojemu neslavnemu koncu. Mlini, ki v sebi skrivajo toliko zgodovinske preteklosti, ne zdržijo več. Moderni čas je neusmiljen, odpravlja romantičnost in koristnost teh zidanih objektov. Mlini, mlinarji in mlinarice, so bili tudi med zadnjo vojno pomemben člen v verigi ljudskega odpora. Marsikatera dobra gospodinja je nasitila s kruhom ali žganci lačna usta mladih partizanov, ki jim ni bilo nikoli dovolj. Spomnimo se tudi mlinarjev, ki so za ceno svojih življenj prevažali prek rek partizanske enote in pomagali, kolikor so mogli. Večina teh spomenikov ob Krki poča'i, vendar zagotovo umira. Marsikateri mlin se je že prelevil v vikend, drugi so razpadli, veliko pa jih je zapuščenih in čakajo na boljše čase, če bodo sploh prišli. Ko pridete v dolino Krke, ne zamudite priložnosti obiskati še kak delujoči mlin. Ne bo vam žal! Videli boste marsikaj. Poleg vsega boste lepo sprejeti, čeprav se bo po vaši obleki poznalo, da niste iz teh krajev. V mlinu vas bodo po lepi kranjski navadi sprejeli prisrčno, postregli vam bodo s sočnim kruhom, morda pa bo pri roki še kislo mleko ali kaj drugega. Največkrat se danes pri mlinih ustavljajo ribiči in drugi gostje, ki jim godi romantičnost in posebna pesem mlinov. Nema-lokdaj srečate tudi slikarje, ki hočejo za vse čase ovekovečiti mline in naravo ob reki. Kaj menijo o svojem mlinarstvu nekateri mlinarji ob Krki? — JOŽE GOLOB iz Srebrnič je omenil, da se moderni čas najbolj čuti pri mli- stala mlinska kolesa nih. Ker nima naslednika, je precej črnogled. Vprašanje je, če bo še hotel kdo delati v mlinu. Mladih ljudi, ki bi se hoteli oprijeti te obrti, ni. — ANTON ROZMAN iz Vavte vasi ima dober mlin, ki bi se lahko vrtel še najmanj 50—100 let. Velik del svojega življenja je preživel v mlinih in srce se mu stoži, ko pomisli, da so bili žulji njegovih rok zastonj. — ANTON BRADAČ z Dvora pri Žužemberku, eden mlajših mlinarjev na Krki ni zdržal. Zapustil je mlin, ki pa ga je prevzel brat. Tone se je zaposlil v podjetju, kjer je življenje lažje. — CIRIL ZAJC, mlinar iz Praproč pri Žužemberku v svojem prenovljenem mlinu vidi edini vir življenja. Ker je ugotovil, da s kamni ne bo mogel več delati, si je uredil valjčni mlin. Cirila na mlin veže tudi ljubezen do sina, ki bi mu rad zapustil plodove svojega trdega dela — mlin, prigaran s težkim delom. — JANEZ RIFELJ iz Lešnice pri Novem mestu, išče izhod v kmetijstvu, mlinarska obrt mu služi za dodatni dohodek. Ce bi dobil denar, da bi mlin preuredil, bi se dalo še delati in živeti. Ljudje, ki pomagajo vrteti mlinska kolesa, upajo, da se ta ne bodo nehala vrteti. Vedo, kakšno škodo bi povzročili, če bi jih povsem zapustili. Oni sami in njihovi predniki so pretrdo delali, da bi jih pustili prerasti z mahom. Ljubezen do poklica je velika, vendar brez osnovne pomoči ne bodo zlezli na zeleno vejo. Tudi turizem in gostinstvo se ne bi smelo sramovati teh objektov, ki prav gotovo opravljajo svoje koristno, družbeno poslanstvo. Mline bi pogrešali tudi številni kmetje okoli njih, ki po večini pridelujejo žito le za lastne potrebe. Mlin na Dvoru pri Žužemberku r Slovenska pot na morje Malokomu je znana slovenska pomorska tradicija Naše morje — »Mare nostrum«, kot so ga imenovali Rimljani — je bilo nekdaj naše kot kraj in občutek, zares naše pa je šele kratek čas. Od nekdaj tu živimo in vedno smo si prizadevali, da bi bilo to res naše okno v svet. Imamo 32 km morske obale in eno luko. Luka Koper leži na zelo pomembnem gospodarskem področju, pomeni stično točko med celino in morjem. Tu se Jadran najgloblje zajeda v celino, obenem pa so tu najlažji prehodi z železniškimi progami in cestami čez Postojnska vrata. Toda — se kdaj vprašamo kdaj, kako in zakaj se je Slovenec podal z ladjo v svet? Imamo Slovenci kakšne izkušnje kot pomorščaki? Imamo pomorsko tradicijo? Imeli smo ljudi, ki so že pred stoletji sledili klicu morja, ki so kot pomorski trgovci prevažali tovor, spoznavali svet in se kot izkušeni pomorščaki vračali domov. Njihova ime- Ladja, brig »Polixeni«, last Edvarda Vrama. na so se nam ohranila na starih listinah, iz katerih spoznavamo našo pomorsko preteklost. Tako npr. izvemo, da sta leta 1354 prišla v Piran Nikolaj, sin pok. Rudolfa iz Devina in Jakob iz Gorice in najela ladjo. Ljubljanski trgovec, tako je zapisano v eni izmed listin, pa je moral leta 1422 svojo ladjo, zasidrano v piranskem pristanišču, zastaviti nekemu Židu Samuelu. Na Reki ima Ljubljančan Pavel Dolničar v letu 1443 zasidrano svojo ladjo. Sreča ni bila mila trgovcu Juriju Hecu, ki je svojo ladjo izgubil v brodolomu leta 1493. In še in še bi lahko razbirali iz starih listin. Eno je torej gotovo. Slovenci smo v 14. stoletju začeli najemati ladje, že v naslednjem stoletju pa se uveljavljamo kot lastniki. Ksr prihajamo s kontinenta, imamo v pomorstvu posebno mesto. Prek našega ozemlja so vodile in vodijo trgovske poti od morja v notranjost in obratno. 217 ton 'Uivar- S/fAn nt/s_^ J----*'---- . - / .. j r--' *«»•>*j ---• -:4./LZ . , * ’t.v------ ¿-'..Ay-''-?- ....... -¿..«s ;../7 ...A»''/1 £. /t.,— _A’ .*■ *¿7'-—r -.e^ji<_4, * *y£—. X/Jz if!r~r /TL tfZf •- ~‘.y '3 ‘t7ayrmf Diploma častnega občana mesta Ljubljana, ki je bila podeljena leta 1843 ladjarju Francu Jelovšku iz Vrem na Krasu Morda smo prav zato že takrat, v 14. in 15. stoletju, ko je trgovina med primorskimi mesti in srednjeevropskim zaledjem zelo cvetela, zaslutili morja široko cesto. Za 16. in 17. stoletje v virih ni najti mnogo podatkov o slovenskem pomorstvu, kar pa še ni dokaz, da ga ni bilo. Prikrila nam ga je spremenjena administracija. Valvazor npr. prav v tem času zatrjuje: »Ker ima Trst dobro pristanišče, prihajajo semkaj skoraj sleherni dan iz Benetk in drugih krajev vsakovrstne ladje, ki naložijo in odpeljejo razno trgovsko blago ali pa ga semkaj pripeljejo in razlože. Od tega blaga ga potem mnogo tovorijo v Ljubljano in potem naprej. Okoli mesta raste v veliki množini najboljše belo in rdče vino, ki ga izvažajo v oddaljene dežele. Pri tem mestu pridelujejo tudi silno veliko soli.-« Da se bliža poslovni duh naslednjega stoletja kaže podatek, da so te soline zasuli in zgradili ladjedelnico — škver. To je tudi čas, ko Benetke počasi izgubljajo svoj stoletni trgovski in pomorski monopol. Patent Karla VI. — razglas svobodne plovbe po Jadranu in njegova merkantilistična politika, ki jo nadaljuje Marija Terezija, pomeni ne- naden in buren razvoj Trsta. Zdaj je to svobodna luka. Trst postaja vse bolj mesto, kjer se živahno trguje in kupčuje, kjer se mešajo vplivi, blago in narodi. In prav to je čas, ki je za slovensko pomorstvo pravo odkritje. Smo zaslutili kakšne možnosti se odpirajo? Spet nam na vprašanja odgovarjajo arhivski viri in podatki. Tako se je npr. preselil Ljubljančan Franc Rakovec na Reko in kupil leta 1719 ladjo tipa »nava«. Trgoval je med Kvamerom, Senegali-jo, Sicilijo in Portugalsko. Radij našega pomorstva se je torej razširil. Spet srečamo Ljubljančana — trgovec Friderik Ostereicher gre v Trst in kupi ladjo tipa »keč«. Franc Tomaž Grošelj iz Krope pa krsti svojo ladjo z imenom »L’Aurora«. Michelangelo Zoiz iz Ljubljane se ne zadovolji več samo z eno ladjo; imel jih je več in bil v svojem času eden najmočnejših poslovnih ljudi v Trstu. Kranjsko železo je izvažal celo na Švedsko. Slovenci pa smo v pomorstvu šli še dlje: eden od potomcev Franca Rakovca — imenoval se je Jeffrey — postane kontraadmiral angleške mornarice in se udeleži pomorskih bitk proti Napoleonu. Življenje pomorskega častnika je opisal celo v knjigi. Med ladjarje prištevamo tudi barona Žiga Zoisa. Medtem ko Slovenci trgujejo in plovejo, učenci ljubljanske obrtne šole pod Grubarjevim vodstvom izdelujejo ladijske modele — natančne posnetke ladij. In vendar se nas kot po vztrajnostnem zakonu drži geslo o popolni kontinen-talnosti našega naroda. To je geslo, ki je ustrezalo političnim nameram naših nasprotnikov v stari Avstriji, sami pa tudi nismo mnogo storili, da bi ga izkoreninili. Sicer ne trdimo, da smo »Korveta Saida« v pristanišču Punta Delgada Brig »Aurora«, last Ivana Muha, nosilnost 334 ton, zgrajen v Malem Lošinju leta 1866 pomorski narod, toda življenje ob morju nam je zagotovo dalo in ohranilo zelo staro, čeprav ne kdove kako bogato pomorsko tradicijo. Narod se navsezadnje izoblikuje v zgodovini, ki jo doživi, in v krajih, kjer jo doživlja. Zagotovo je mogoče trditi, da v svoji pomorski preteklosti nismo kazali vojaških ambicij, usmerili smo se v trgovino in morje nam je bolj kot drugo pomenilo možnost poslovanja, gospodarskega sodelovanja v svetu. In če se vprašamo, kaj so bili ti stari Slovenci, ki so šli na morje, je najpogostejši odgovor, da so bili iz trgovskih družin. Značilno je, da po svojem osnovnem poklicu niso bili pomorščaki, v ladje so vlagali svoje prihranke, ker so bili prepričani, da gre za donosen posel. Slovenci pa so se šolali tudi na pomorskih šolah. Opravili so poročniške in kapitanske izpite in postali celo poveljniki ladij. Pomorska šola v Trstu je v 160 letih izšolala tudi 500 slovenskih dijakov. Tako je zdaj na morje odhajal izšolan kader. Na morje pa so izplule tudi nove slovenske ladje. Leta 1841 je ljubljanski župan dovolil, da novo zgrajena ladja Franca Jelovška in Mateja Gaderja dobi ime mesta Ljubljane. Se hrasti za njeno gradnjo so padli v bližini mesta. 386 tonski »brak« LAIBACH je prva slovenska ladja, ki je zaplula v morje v drugi polovici preteklega stoletja. Druge so ji sledile, drugih lastnikov, drugačnih tipov, lesene ladje, velike železne jadrnice dolge plovbe in končno — parniki. Sredi 19. stoletja, ko se tudi v ladjarstvu začne pomembnejša uveljavitev Slovencev, srečamo prve premožne ladjarje, ki so svoj kapital pogumno vlagali v delniške družbe. Sredi stoletja bi torej slovensko pomorstvo v številkah izgledalo nekako takole: 75 ladij v lasti ali solastništvu slovenskih ladjarjev. 52 jih je vozilo na dolgih progah, 15 jih je bilo velike obalne plovbe, 8 pa male obalne plovbe. Kot tipi ladij so bili najbolj priljubljeni barki, saj jih je bilo največ, sledile so brigantine in brigi, potem Skuterji in nave. Gradnjo svojih ladij so naši ladjarji zaupali najraje domačim ladjedelnicam na Reki, v Malem Lošinju in v Trstu, saj so tu gradili ladje tudi za tujce: Nemce in Madžare. Morda so jim zato zaupali tudi sicer nezaupljivi Slovenci. Smelosti in trgovskega duha pa ni manjkalo tudi ženskam. Tudi one so zaslutile donosen posel. Svoje prihranke, včasih celo doto, so vlagale v nakupe ladij. Tako štejejo Angeliko Malalan, po rodu Kraševko, med najbolj znane ladjarje slovenskega rodu. Iz Komna je prišla v Trst Emilija Sancin; brig Aurora pa je s svojo doto kupila ______________________________________J Ivana Muha. 19. stoletje je torej razpelo slovenska jadra, obenem pa se je že bližal konec. Ladje namreč niso vzdržale zahtev časa, njihova konkurenčna sposobnost in vrednost je v hipu padla, ko so se pojavili parniki. Kakor toliko drugih tehničnih pridobitev so tudi parniki ob svojem nastopu povzročili socialni propad kapitanov, oficirjev in mornarjev, ki so delali na lesenih ladjah in se niso pravočasno rešili na parnike. Tudi ladjarji so propadli, razen tistih, ki so svoj denar še dovolj zgodaj naložili v ladjarske družbe. Iz gradiva pa izvemo, da se v drugi pol. 19. stoletja Slovenci usmerjajo tudi v vojno mornarico. Diplomanti puljske mornariške akademije so vsako leto odhajali na daljša potovanja. Spoznavali so svet, v prakso prenašali svo- V.______________________________________ je znanje. Lotevali so se geografskih, geoloških, etnoloških in drugih raziskav. Tako je leta 1890 izplula na pot okoli sveta ladja Saida in z njo naš rojak iz Loža Anton Dolenc. Mlad kadet se je oborožil s fotografsko kamero in beležnico. Slikal je vse, kar ga je zanimalo, beležil je vtise, nabral tako cel arhiv zanimivih posnetkov, prinesel s seboj vse polno zapisanih doživetij. In kaj vse ga je zanimalo razen luk in ladij — ljudje in življenje velikih mest in neobljudenih otokov, spomeniki raznih kultur in narodov. Po dvanajstih letih je bil že kot izkušen pomorec na jahti Taormini, ki je rezala valove čez Atlantik. Na njej je bila odprava, namenjena raziskati reko Orinocco. Toda Anton Dolenc je služil v vojni mornarici in I. svetovna vojna je tudi morje spremenila v bojišče. Do- lenc je do leta 1917 poveljeval ladji Habsburg, zadnje leto pa ladji St. Georg. Omenili smo le enega od Slovencev, ki se je uveljavil v vojni mornarici, bilo pa jih je seveda več. Novi čas prinaša pristnejšo, bolj organsko zvezo kopnega in morja, obeta uspešnejšo rast našega, na morje vezanega življenja. Obeta nam pomorščake, ki z znanjem prihajajo iz piranske pomorske šole, in na ladjah Splošne plovbe nadaljujejo našo pomorsko tradicijo, ki je večja, kot včasih mislimo. Zaradi te tradicije in za njo pa imamo Slovenci tudi Pomorski muzej »Sergeja Mašere« v Piranu. Tudi zbirke tega muzeja nenehno rastejo in se širijo. B. K in N. B. Dolenjski motivi Zgoraj: Rašica pri Velikih Laščah. Zgoraj desno: Dom na Travni gori. Desno: Grad Turjak obnavljajo in nameravajo v njem urediti muzej, restavracijo in še kaj. Spodaj: Znamenita turjaška lipa. Spodaj desno: Sodražica — središče rešetarjev Ribničani Slovenski par: Ptujčana Trudi Gaiser in Franci Burjan (zgoraj). Trinajst levest na dekliščini v Dolskem (spodaj) H«»’? I** Kmečka Dober glas seže v deveto vas! Tako pravi star slovenski pregovor. Glas o naši kmečki ohceti po starih običajih pa sega še veliko dlje — tja v tuje dežele in celo kontinente. V vsaki deželi imajo ljudje svoje navade, svoje običaje, ki se prelivajo iz roda v rod. Danes so ti običaji le še svetel odsev preteklosti, ki živi v starih podobah, zapiskih, orumenelih fotografijah v albumih, v Židanih rutah naših babic. Letošnja kmečka ohcet po starih slovenskih običajih je bila že sedma po vrsti. Predlani je bil slovenski par z Dolenjske, lani z Gorenjske, letos pa sta bila to Štajerca — Ptujčana; zala devetnajstletna Truda in petindvajsetletni Franci. Obenem z njima se je poročilo zadnjo majsko soboto na ljubljanskem rotovžu še dvanajst parov iz devetih dežel. Vsak par je bil oblečen v narodno nošo svoje dežele. Vse so spremljali tudi svatje. Objavljamo nekaj slik s te edinstvene ohceti, katere slavja so trajala nekaj dni in se odvijala na več krajih. v_______________________________ Pm, .4 •«£ T t /sil {PO i f 1 m, ' AjJi [L auinBT T 7 AjLji j «J \m N i w Ji Tl 4 J&' ' r > jrw ffl s, A Folklorne skupine so pripravile program kar na ljubljanskih ulicah (zgoraj). Iz bogato okrašenih kočij stopajo ženini in neveste v magistrat ohcet 71 Nad stopetdeset tisoč gledalcev, ki so prihiteli od vsepovsod, je zatrpalo ljubljanske ulice. Blizu dvesto novinarjev in fotoreporterjev iz raznih evropskih dežel se je zbralo. Med njimi so bili snemalci ljubljanske, švicarske, belgijske in angleške televizije. Poseben film o naši kmečki ohceti je posnela tudi filmska skupina podjetja Drummer Films iz Londona, ki je v Angliji ena najbolj znanih filmskih družb za proizvodnjo kratkih in dokumentarnih filmov. Popoldne je bilo v obeh dvoranah Tivoli veselo svatovanje. Nad dvajset jedi se je zvrstilo na svatovskih mizah. Za dobro voljo so skrbeli Veseli planšarji in folklorne skupine iz Ljubljane, Cirkovec in Metlike. Pozno v noč je trajalo veselo svatovanje. Naslednji dan so mladi pari odpotovali na krajši oddih na morje. Svatje so se razšli. Doma so svoje pisane lajbiče, rute in Židane kikle spet shranili v skrinje. Knjiga babičinih zgodb o stari slovenski kmečki ohceti se je zaprla. Za eno leto... -__________________________________J FILATELI JA FILA T E LIJ A VAS KOTI ČEK VAS KOTIČEK Znamke v V maju je izšlo kar precej znamk. Dobili smo tri serije priložnostnih znamk z desetimi znamkami: za EVROPA-CEPT III, za II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije in Floro IX. Prve znamke v tem mesecu so izšle 4. maja in to dve znamki za EVROPA-CEPT. To je tretja serija takšnih znamk, ki jih izdaja naša poštna uprava kot članica CEPT, to je Evropske zveze za pošto in telekomunikacije. Znamki predstavljata tisto, kar bi moralo biti značilno za države na isti celini. To sta solidarnost in vzajemno razumevanje. Veriga naj bi bila znak tega. V verigi pa je napis te evropske ptt organizacije, veriga sama pa je tudi prekrižana z Evropo. Zamisel za ti znamki je delo islandskega umetnika M. H. Haflidasona, arhitekta iz Reykyavika. Za naši znamki jo je pripravil beograjski likovnik Andreja Milenkovič. Znamki je tiskala švicarska tiskarna »Courvoisier« v večbarvni heliogravuri v polah po devet znamk. Na zgornjem belem robu na polah je nad prvo znamko napis EVROPA-CEPT, nad drugo letnica 1971 in nad zadnjo JUGOSLAVIJA. Srednja znamka spodaj pa ima privesek z istim besedilom v treh vrsticah. Pole z znamko po 4 din so na desnem robu ob srednji znamki oštevilčene. Obe znamki skupaj veljata 5,50 din. Celih serij je bilo tiskanih 800.000. Znamke so velike 36 X 26 mm, brez belega roba pa 33 X 23 mm. Zobčanje grebenasto 113/4-Za II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije ob 20-letnici delavskega samoupravljanja, ki je bil od 5. do 8. maja 1.1. v Sarajevu, sta izšli dve posebni priložnostni poštni znamki. Prva velja 50 par, druga pa 1,25 din. Naklada celih serij je 250.000. Na znamkah sta znaka tega drugega kongresa samoupravljavcev. Na prvi je znak delo beograjskega akademskega slikarja Aleksandra Pajvančiča, na drugi pa beograjskega arhitekta Milana Miodragoviča. Za znamki ju je obdelal Andreja Milenkovič. Znamki je tiskala v tribarvnem globokem tisku in v polah po devet znamk dunajska državna tiskarna. Na robovih nad prvo in zadnjo znamko zgoraj in pod prvo in zadnjo znamko spo- maju daj je posvetilo »II. kongres samoupravljavcev« v naših narodnih jezikih; nad srednjo znamko zgoraj je Jugoslavija, pod srednjo spodaj pa »Sarajevo 1971«. Na robovih pol z znamkami po 1,25 din je posvetilo »20 let samoupravljanja« v vseh štirih jezikih enako kot na polah po 50 par, pod srednjo znamko spodaj pa je napis »Jugoslavija 1950—1970«. Desno od srednje znamke na desnem robu so pole z znamkami po 1,25 oštevilčene. Te znamke so velike 31 X 43 mm, brez belega roba 27 X 39 mm, zobčane pa l31/2 in 14. Na Titov rojstni dan in dan mladosti, 25 maja, so izšle znamke z zdravilnimi zelišči Flora IX. Na šestih znamkah v vrednosti 16,50 din so tale zelišča: Iščem znanca v Kanadi Iščem prijatelja, ki živi nekje v Kanadi. Pred par leti me je ob izseljenskem srečanju iskal v Škofji Loki, vendar ne pod pravim imenom. Mene pa takrat ni bilo doma. Povedali so mi sosedi, ki jim je izjavil, da je že 25 let v Kanadi. Domnevam, da je bil to Nande Lešnik, ki je bil leta 1939 v Šofji Loki šofer ali Franc Rovan, ki je v Škofji Loki služil vojsko. Eden od teh je sigurno pravi. Prosim bralce v Kanadi, ki morda poznajo enega ali drugega, da jima pokažejo ta moj oglas. Lenčka Krajnik Poljanska 29, 64220 Škofja Loka Hiša na Gorenjskem V lepem turističnem kraju v Cerkljah na Gorenjskem prodam dvostanovanjsko hišo, zgrajeno do tretje faze, in vrt. Cena 140.000 novih dinarjev. Janez Erzar Zg. Brnik 4, 64207 Cerklje na Gor. na znamki za 50 par gozdni slezenovec (Malva silvestris), na znamki za 1,50 din čistilna krhlika (Rhamnus cathartica), na znamki za 2 din beli lokvanj (Nym-phaea alba), na znamki za 2,50 din poljski mak (Pa-paver rhoeas), na znamki za 4 din navadni potrošnik (Cichorium intybus), na znamki za 6 din pa navadno volčje jabolko (Physalis alkekengi). Znamke so tiskane v švicarski tiskarni Courvoisier v večbarvni heliogravuri in v polah po 100 znamk. Velike so 26 X 36 mm, brez belega roba pa 23 X 33 mm in z zobci ll3/4. Znamke so čudovite, samo celih serij je malo, vsega 150.000. GUSH SECTION rodna grud Polhov Gradec. Photo: Ančka Tomšič A Quarter of Slovene Nation Lives Abroad The Slovene nation is not the only one whose people can be found all over the world, but it certainly belongs to one of the few nations which have not made much use of this special kind of capital. We have had too much prejudice against the people who once left our country for partly political, partly personal reasons and for some time lived abroad as political emigrants. In the past few years most of them obtained the foreign citizenship and with that also the official status of emigrants. At the jubilee meeting of »Slovenska Izseljenska Matica-« the position of our people abroad was throughly discussed and we think we should mention some of the conslusions Slovenska Izseljenska Matica has come to on the basis of its twenty year work and experience. More than 1/4 of Slovene nation lives behind the borders of SR Slovenia, mostly as emigrants. This is a statement which, undoubtedly, is worth thinking about. Even the nations which are well-known for emigration, like the Irish, German, English, Italian, Swiss, e.t.c., do not have so many of their people living abroad. As we all know, in the past Slovenes used to emigrate from time to time in great number. A whole »stream« of poor people flew from Austro-Hungarian monarchy to find work in America and in big industrial centers of France, Belgium and Germany. There are lots of towns and districs which names sound familiar to us. First of all, Cleveland, for which we should really have a Slovene equival-lent because Cleveland is probably still the biggest Slovene town. Then there are names like: Pittsburgh, Oberhausen, Essen, Westfalia, Pas des Calais, Sallau-mines, Merlebach, Charleroi, Eisden and many others. The Best Organized Nation Those who are interesting in history and present activities of our emigrants, believe that Slovenes are one of the best organized nations in the world. Let us illustrate this statement with en example: more than 1/2 of all Slovenes abroad is organized in 1,100 associations with some 200 thousand members. According to the particulars of »Slovenska Izseljenska Matica« at least half of those associations already have or are trying to from permanent connexions with Slovenia. The largest settlement of Slovene emigrants is in the United States where 180 thousand of 350 thousand emigrants belong to different associations, the biggest one being the well-known and progressive »Slovenska Narodna Podporna Jed-nota« with 65 thousand members. »Slovenska Narodna Podporna Jednota« is a very powerful organization, able to provide the necessary funds by itself, it organizes many activities and publishes its own newspapers. Let us look at some other particulars. According to »Slovenska Izseljenska Matica«, Slovenes abroad have more than fifty choirs and the same number of folk-music groups, forty drama and folkdancing groups, they publish two daily, thirteen weekly, and twenty-one monthly newspapers. There are seventeen lodge-centres and a large number of recreational centres. Our people overseas have twelve Slovene radio-stations and the Slovene emigrant publishing-houses have published 1,400 books since World War II. Nobody Can Be a Prophet at Home For the last few years we quite often hear or read about the affirmation of Slovenes abroad. While most of us know that two members of the Congress in the United States are of Slovene descent, we usually forget that among the architects working on the most complicated projects, among the prominent scientists, even the Nobel prize winners, university professors, international functionaries there are many Slovenes. One of our country men in the United States (and not a Slovene publishing-house!!) has decided to collect the particulars about the well-known Slo- venes all over the world and publish a book about them. But when he wrote to the »Delo« to notify people in the old country about his plans, he found deaf ears. Among their emigrants the Swiss, French or English would find a number of important business-men as well as members of Academies and other prominent institutions, consuls e.t.c. Unfortunately, most Slovenes still see in their countrymen from abroad nothing but tourists or relatives who bring or send a few dollars to their relations in Slovenia. Yet there are thousands prominent Slovene scientists working in highly-developed countries. As our representative they could have worked at different agencies which would have been much cheaper and efficient than the agencies with per-sonel from Slovenia. The more flexible our legislature will be, mostly with regards to investment to foreign capital, the wider prospects will be opened to our countrymen who have obtained some capital abroad. A Look At the Whole Nation We discuss the problems of our people temporarily working abroad quite often and with all those problems we remember our emigrants only when they themselves rouse our attention. In our newspapers the readers cannot learn about, say, two Slovene dailies being published in the United States if this is unknown even to most of our journalists and there is no co-operation on this field and nor on the others. For instance, only seven books of the above mentioned 1,400 have been published in Slovenia and even those have been mainly published by the authors themselves. Also, none of the activities of our countrymen abroad have been throughly discussed in our country. The Slovene associations of doctors, engineers, architects, writers and other in-telectuals should be asked the following questions : «-Do you know successful in their work your countrymen abroad are? Why don’t you co-operate with them? Do you think thot only those foreign scientists who have foreign names are prominent?!« Their answer would probably be something like: »Slovenska Izseljenska Matica« should be concerned with these problems.« Also, within political and social organizations there are many committees dealing with problems of our emigrants and Slovenes only temporarily working abroad. At the Slovene Academy of Arts and Science we even have a centre for the history of Slovene emigrants, but the work of all those organizations hasn’t been effective and we must face the real situation at present. We don’t intend to discover the immense wealth our countrymen abroad, prominent and less prominent, rich and poor, could represent. This is not necessary, for they are of our blood and in difficulties a countrymen and his native country always recognize each other. Three New Factories at Kozjansko In the county Šmarje pri Jelšah which is considered to be one of the most underdeveloped counties in Slovenia, the construction of three new factories will be soon started. In the new factories some 700 workers will be employed. The factory of metallic equipment, »-Primat« in Maribor will open a new plant where the parts for mobile warehouses and light constructions will be manufactured. In its first phase the plant will employ 370 workers. At Kozje the Institute of Electronics and Vacuum Tehnics in Ljubljana will built a plant for production of hermetic contacts where 40 workers, mostly women, will be employed. Latter the plant is to be enlarged and by 1976 more than 400 workers will find work there. In the third factory which is to be built at Šmarje, the household equipment will be manufactured. The investitor of that large project is not known yet. The construction of the new factories is expected to solve the problem of unemployment in the area of Kozjansko. Second Year of Integrated Slovene Iron-works After several long discussions all Slovene iron-works were integrated into one firm, »The Slovene Iron-works« (»Slovenske železarne«) about 11/2 years ago. The new integration represents a great contribution to the appropriate regulation and formation of prices at the Slovene market, which has considerably improved the economic situation of iron-works in our republic. The uniformity of Slovene ironworks has also facilitated the financing of management. Being integrated, the iron-works will be able to appear at the market as one firm, which is expected to be of considerable commercial benefit to each individual iron-works. The integration has opened some wide economic prospects to all of the integrated iron-works (in Jesenice, Ravne at Koroško and Store at Celje) which could be realized mainly with better management and larger production of steel. Modernization of Southern Railroad The Republic Executive Council of Slovenia has passed an Act which guarantees the modernization of the rail-roads Zidani most—Šentilj and Koper—Prešnica— Divača. The modernization of those two rail-roads is of great economic importance to our republic. The modernized rail-roads with help to increase the traffic at the harbor of Koper as well as the international transit through Slovenia. At the section Zidani most—Šentilj 200 kilometers of rail-road will have to be modernized and electrified while the section from Zidani most to Celje has already been modernized. Tractors from Črnomelj Having joined the foreign-trade firm »Cosmos« in Ljubljana, the factory »Belt« in Črnomelj has been given many possibilities for new production. »Cosmos« has been interested mostly in production of farm machinery. The first tractors were manufactured in Črnomelj already in June. The tractors are being manufactured in the cooperation with the Italian firm »Same« in Treviglio. They are of Delfino 32 make, with 30 HP and with two or four driving-wheels. In three years 50 % of parts for those tractors are to be manufactured in Črnomelj. Slovene from Germany — European Champion In Boxing At present the only professional boxer in West Germany who holds the title of European Champion is a Slovene, Koni Valensek. He has won the first place in bantam category. Koni Valensek, 28, was bom in Slovenia but is now a citizen of West Germany. He is an inn-keeper by profession and has his inn »Bei Koni« in Schoningen near Helmstedt. His father is a miner and he used to work in different European mines until he finally settled in Germany. He has ten children, five sons and five daughters. Koni likes to tell everybody that he considers himself a Slovene and that at home they always speak Slovene. Slovene Export and Import Only a short while ago we got the particulars about the foreign-trade exchange of Slovenia in 1970. According to those particulars, the export from our republic increased for 7.8 % while the production was increased for 4 %. We could say the past year’s foreign-trade was quite suc-cessfull. However, the import still considerably exceedes the export in value so that the deficit reached the amount of 3,131 million dinars which is for 1,219 million dinars (63.7 %) more than in 1969. The products of electro-industry, metallurgy, textile, chemical and leather industries represent the main part of our export. The share of other branches of industry is much smaller. The import increased for 1,486 million dinars (27.8 %) compared to the import in 1969. In 1970 Slovenia imported mostly the industrial products but also the import of agricultural and wood products increased considerably. Dollars for Slovene Roads In April the Yugoslav dellegation, in which the representative of Slovenia was Marjan Dolanc, had several talks with the representatives of the International Bank in Washington, D. C. They were discussing the fifth loan for the construction of roads in Yugoslavia. The talks were successful; an agreement about the fifth loan of the International Bank in the amount of 35 million dollars was reached. The main part of the loan (32.1 million dollars) will be spend on the construction of roads, the rest will be used for equipment, technical advisers and scholarships for specialists. Slovenia will get the biggest share in that loan because the roads to be constructed in other republic will be much shorter and of lower category. In Slovenia two section of the road Šentilj—Nova Gorica will be built by means of that loan: the section Postojna—Razdrto (8.8 km) and the section Hoče—Levec (49.4 km). The first section will be built as a four-lane road already in the first phase of construction. The second one will be first built as a two-lane road. However, some phases of the construction of a four-lane road will be considered from the very beginning. The dead-lines given by the International Bank are July 1, 1974 for the construction of the section Postojna—Razdrto, and September 1, 1975 for the section Hoče—Levec. The representatives of the International Bank in Washington, D. C. have shown great understanding also for further construction of the road Šentilj—Nova Gorica and they have promised to give a loan for the construction of the section Levee—Ločica and Vrhnika—Dolgi most —Črnuče. With the loan of the International Bank 38 % of building and supervising expenses for our roads will be covered. Income of Yugoslav Mercantile Marine In 1970 the income of Yugoslav mercantile marine reached the amount of 99.2 million dollars, which is for 9.3 % more than in 1969. The entire income of foreign currencies amounted to 193.7 million dollars, which is even for 16.2 % more than in the year before last. However, the expenses of management abroad also increased considerably and thus the increase in the income of foreign currencies was actually somewhat smaller. Jenko’s »Naprej zastava slave« — Slovene National Anthem? For quite some time the Yugoslavs have been trying to find an appropriate tune and words for a new national anthem which could replace the old one »Hej Slovani« (»Hey, Slavs«). At the contest organized for this purpose the composition of a professor from Bitolj, Taki Hrisik, has won the first place. Thus we have the tune now. As far as the words are concerned, it has been suggested that each republic should have its own. The tune will be broad-casted by all our radio-stations, so that as many Yugoslavs as possible will be able to hear- it and express their opinion of it. At present all these things are still being discussed. In Slovenia Jenko’s »Naprej zastava slave (»Go on, the Flag of Glory«) has been the most popular anthem for years. Therefore it has been suggested that in the new Slovene constitution »Naprej zastava slave« should be also officialy accepted as the national anthem of our republic. Thus the Socialistic Republic of Slovenia will have, apart from its- own national emblem and flag, also its own national anthem. The poem »Naprej zastava slave« was written by the poet Simon Jenko in 1860 and was set to music by the composer Davorin Jenko in the same year. The song was first sung in public at the »Slovenska beseda« in Vienna, in October 1860. It was soon well-known among the Slovenes and it became a popular anthem, usually sung at the national meetings. During World War I. »Naprej zastava slave« was sung as an anthem along with »Lepa naša domovina« (»Our Beautiful Country«) which had been translated from Croatian. In the time between the two wars »Naprej zastava slave« used to be a part of the Yugoslav national anthem. During our National War of Liberation the illegal radio-station of »Osvobodilna Fronta« (»The Front for Liberation«), »Kričač«, broadcasted »Naprej zastava slave« on Presern’s Day in February 1942 for the first time. Besides »Naprej«, »Kričač« broadcasted also the anthem »Hej Slovani«. Afterwards Jenko’s song was sung at numerous partisan- meetings and the people always listened to it, standing. During the discussion about the Slovene national anthem the vice-president of the Ljubljana Town-Council, Sergej Vošnjak, has pointed out that by taking Jenko’s song for the Slovene anthem we wouldn’t actually get a new anthem, we would only revive a song which has been somehow forgotten for the past few years. For Jenko’s »Naprej« was the Slovene national anthem throughtout the National War of Liberation. Upon foundation of the_ first Slovene proletarian brigade in July 1942 both anthems »Naprej« and »Internacionala« were sung and afterwards the partisans used to sing both songs every day when the national and proletarian flags were being raised or lowered. At the celebration of the 30th anniversary of »Osvobodilna Fronta« which was held on April, 27 in the Tivoli Hall as well as at the solemn meeting of the Socialistic Association of Slovenia (SZDL), the military band played the Slovene anthem »Naprej« which has been specially arranged for brass winds by the composer Bojan Adamič. 100 Years of Reading-Club This year the reading-club of Kobarid is celebrating the 100th anniversary of its foundation. The club was founded on the initiative of a young Slovene priest, poet and national enlightener, Simon Gregorčič. In the past the reading-club of Kobarid used to organize special performances, the so called »besede« where the poems of Simon Gregorčič and two other poets from Kobarid, Josip Pagliaruzzi — Krlan (1859—1885) and Hrabroslav Volarič (1863—1895), were being read. r ^ Sometimes you need a friend... You will get a friend from your native country: powerful, efficient and always ready to do a favour, if you contact the LJUBLJANA BANKA. As a bank we are most consistent when we have to protect the interest of our clients, yet we are ready to do all kinds of things for our friends even if this matter is not strictly connected with money questions. Our friendship is free of charge. You can always make your choice, but if you are planning to return to your native country, or visit it, if you have relatives, friends, or anything that is a link between you and this country, in that case we suggest that you should secure the friendship with Ljubljana bank: open your dollar account there. Dollar accounts at our bank: We pay interests in two ways: dollar accounts payable... 6 % (5,5 % in dollars; 0,5% in dinars) dollar accounts time — limited above 13 months... 7,5% (all in dollars). How to open a dollar account: A simple letter is enough and we shall mail you immediately the number of your account together with all necessary information. The beginning deposit is not necessary. Payments: Payments can be made by any bank or post-office. Repayments: At your order we pay any requested currency to the indicated address. You can take cash from your account yourself, or this can be done by an authorized person. For your security’s sake the authorized persons are restricted to your family circle. Warrant: Ljubljana bank guarantees the immunity of your accounts. The state warrants form the funds on your account and for your free disposal. The mailing of money in letters is not recommended: Instead, we suggest at dollar account which you can use for sending gifts, monthly support to your relatives, subscribtions to newspapers, magazines, etc. If you decide to return to your native country you can profit from our excellent knowledge of circumstances characteristic for this place. We are familiar with all necessary information and we can secure you, on the abowe mentioned conditions, the best investment of your money. Who collaborates with us, cannot lose. We offer you advice in your monetary questions. V____________________________________________ If you possess a business mind, we suggest you should take special loans based on savings or time — limited resources of foreign currency. The possibilities of such arrangements are so broad, that we can, on your request, work out a special program just for your specific case, but in general, the principle is as following: according to the mutual agreement, you take upon yourself to pay the whole sum on your dollar account at once or in instalments and to bind it to a limited time. After the term has expired, the bank will grant you the agreed loan in dinars and pay it together with your dollar savings. If you need your dinar loan at once, the bank will approve it on basis of time — limited savings of foreign curency. In such a case your dollar account remains blocked as the warranty for the loan and you can freely dispose of your dollars along with the paying off your dinar loan. In both cases the principle remains the same. On the basis of your dollar account you receive the dinar loan and count you receive the dinar loan and then, when the agreed term has expired or the dinar loan has been paid off, you dispose again with your dollars without restriction. If you need larger dinar amounts and you do not count with your dollars any more, we can offer you a dinar loan based on the sale of your dollars. Allow us to give you some advice: Upon your return to the native country, it is advisable that you should enter a dinar loan arrangement if you take this loan for business activities which will secure you the dinars for paying off the loan. In this case we can offer you a loan for purchase of means and equipment for handicraft, catering, agriculture and other activities. Besides, we possess a special system of loans for agricultural improvements. If you wish to buy a house, a bungalow, or similar objects for your pleasure, by means of dinar loans it is advisable to take a dinar loan while you are still employed, or if you possess secured funds like pension, rent, etc. It is very likely that you could afford a house or similar luxury without a loan, but why not be practical? If you take a dinar loan, your dollars remain untouched and while paying off from your fluent incomes, you can pay off according to the momentary rate of exchange which is in favor of your dollar. Even it you haven’t worked out the plan for your future yet, please, do write to us any way. It is never superfluous to have many friends and many business contacts. It is always possible that a good deal comes out as a result of our correspondence. LJUBLJANA BANK The proper adress for financial questions. _____________________________________J The Seventh Continent — Settlement of Children of the World At last year's Yugoslav Festival of Children at Šibenik, when the Presidency of the International Organisation for Children and Youth Theatres (ASSITEJ) also met, an idea was put forward about organising a children’s settlement on one of the islands of the Šibenik archipelago was also put forward. The settlement would be given the name of »The Seventh Continent«. This name was inspired by the Yugoslav film »The Seventh Continent«, directed by Dušan Vukotic, winner of the Oscar award for cartoon films. For this puipose the Šibenik commune, presented the United Nations with land on the Island of Kakan. According to the idea, the United Nations should share out this land to all its members, to build settlements in their national style, while communal structures: like studios, workshops, laboratories, museums, librairies, restaurants, sports grounds etc., would be built with the joint-funds of all the countries. The aim of building »the seventh continent« is to enable children from all over the world to stay in one locality which belongs only to them, and which, at the same time symbolises a continent without frontiers, without race discrimination, where nationality and private property do not exist, and where, from child-hood, a feeling for peace and well-being in the vorld is nurtured. In addition to all possible languages which would be equal in importance, the children of the whole world would be able to attend courses in esperanto so that they may communicate more easily. Laboratories, work shops, studios etc., would have the most up-to-date equipment. In order to make the achievements of humanity accessible to talented children, it is planned for Nobel award winners, writers of children’s literature and great scientists of the modern world to be honorary citizens of »the seventh continent«, where they would have accommodation at the »castle«, and, under their control, scientific work would be carried out. In Yugoslavia, a Yugoslav Committee for the realization of the »Seventh Continent« idea has been formed. Among its members there are many prominent public and cultural workers of our country. NIKO GRAFENAUER, born in 1940, has published two books of poetry: Večer pred praznikom (On the Eve of a Holiday) In 1962 and Stiska jezika In 1965, as well as a book of children's verse entitled Pedenjped In 1966. A holder of an »A« diploma in World Literature and Literary Theory, he works in Ljubljana as a freelance writer and Is among the leading young Slovene poets and critics. A selection of his hatest poetry, entitled Condition, translated by Jože Lazar, is awaiting publication in English. JOŽE LAZAR is a Slovene who has lived In Canada since 1953. He holds a B. A. degree In English and an M. A. degree in Comparative Literature from the University of British Columbia. As part of his doctoral studies he plans to compile and translate an anthology of contemporary Slovene poetry and to write an extensive study on it. Niko Grafenauer The Walk Slowly, as if veiled by a dying urge, I walk among sombre winds that bar my way. Sometimes fatigue illumines me like a dark flame. Tree-roots clench a handful of oarth. Owls shudder in their sleep like heavy clocks and their wailing cries flail into the night. projecting itself like a beam into dusk, moths quiver. Love throws your enlarged shadow against the wall. With a clammy key I step towards the threshold. I call from the verge of black forebodings into emptiness. Silence is your language. I grow quiet, but within me, as in late autumn, sounds flutter, almost tears. The house where you think things over is like the beginning of all that goes ■ away. Summer is a vigorous stir of light. Phantoms bloom in a long beam. The House The house where you think things over is growing tense like a darkening day. Memories close in as if you were dying with gloomy dignity. Silence shines upon the immobility you take from the dead. Loneliness gnaws you like verdigris. In the narrow crack of permitted consciousness K._____________________________________ Drawings v The evening chars you into a memory that time gnaws to the bone. Shadows cleave to your motions, the cold shoots like cracks in a dark painting. You are nailed, weight is the form relentlessly poured into bronze. Limits lattice the sky and the sword lurks deeply like an urge. In swarms the senses blacken things from which each licks its meaning. Night is pressed into your eye', a gloomy immobility weighs you down. Elohim With a single thrust he rips the world’s paralysis, dim he stands before you. Everything around him scabs over like a sore. He approaches streaked with blood and cool shadows. On the ground a tuft of weeds twitches like a beetle turned upside down. His eyes stare at you like the heads of two snakes, silence entangles you, you draw closer to one another. It grows dark behind the windows, your home crumbles into a cloud of dust. Like a little forked tongue, anger flashes in his eyes. Drought The country where I walk rots under the feet of strangers. Sharp winds seize the bristling grass. Claws clutch at me from behind, I walk in a trap. The landscape is like a blanked drawn over the dead. Summer pours black thunder on the heavy seals. Dryness floods my mouth and slowly chokes me. The sickle pauses high in my consciousness. I halt in flight, cast in a flash of lightning. Time opens like the avid teeth of a wolf bitten into the quivering world with the rapacity of cold. Thirst swells slowly in my mouth like a poisoned fruit. At the table when memories dusk over I read ruin from the palm of my hand. Translated by Jože Lazar ARTIE FRANÇAISE »En avant, drapeau de la gloire!« de Jenko de nouveau hymne national Slovène Depuis quelques armées déjà nous cherchons — en remplacement de l’hymne national yougoslave «Hej Slovani» — une composition et un texte pour un nouvel hymne national yougoslave. On a publié aussi un concours spécial, où la composition du professeur Taki Hrisik de Bitola l’a emporté. Mais c’est là seulement la composition. En ce qui concerne le texte, certains ont pensé que chaque république pourrait avoir le sien. On a dit aussi que la composition devrait être reproduite par toutes les stations de radio yougoslaves, pour que le plus grand nombre possible de citoyens puisse l’entendre et dire son opinion. De tout cela on parle encore. Chez nous en Slovénie, depuis des décennies déjà est trè populaire lors des fêtes la chanson de Jenko -«En avant, drapeau de la gloire!» C’est pourquoi, certains pensent qu’on devrait maintenant officiellement aussi ratifier cet hymne en tant qu’ hymne national Slovène dans la nouvelle constitution Slovène. De la sorte, à côté de ses armoiries et de son drapeau, la R. S. de Slovénie aurait aussi son hymne national. La chanson -«Naprej» (En avant) a été composée par le poète Simon Jenko en 1860 et elle a été chantée pour la première fois en octobre 1860 à Vienne à une «réunion slave». Puis elle s’est rapidement étendue chez nous parmi les Slovènes et elle est devenue le réveil national et bientôt aussi l’hymne, chanté à diverses manifestations nationales. Au cours de la première guerre mondiale et les années qui suivirent, od chanta «Naprej» en tant qu’hymne, ainsi que «Lepa naša domovina» (Notre belle patrie), traduite du croate. Dans le royaume de Yougoslavie, le «Naprej» de Jenko fut une partie de l’hymne national. Au cours de la lutte de libération nationale, on 1’ exécuta pour la première fois publiquement en tant qu’hymne le Jour de Prešeren, le 8 février 1942, à la station de radio clandestine du Front de libération. A côté de ce chant fut présenté aussi T hymne «Hej Slovani». Puis on chanta «Naprej» très souvent aux meetings partisans et toujours les gens l’écoutaient debout. A la proposition de faire du «Naprej» de Jenko l’hymne national Slovène, le vice- président de l’Assemblée municipale de Ljubljana, Sergej Vošnjak, a dit que de ce fait on n’introduirait pas un nouvel hymne, mais qu’on renouvellerait quelque chose que dans les dernières décennies nous avons oublié et négligé. En effet, le «Naprej» de Jenko a été tout le temps, au cours de la lutte de libération nationale, notre hymne Slovène. Lorsqu’ en juillet 1942 on fonda la première brigade prolétarienne Slovène de Tone Tomšič, on chanta les deux hymnes — En avant, drapeau de la gloire et l’Internationale. Janko Smole aux U.S.A. Le Secrétaire fédéral aux finances, Janko Smole, a fait récomment une visite officielle de dix jours aux U.S.A. A son retour en Yougoslavie il a dit que dans ses entretiens avec les représentants américains officiels et les cardes d’affaires on a établi l’intérêt commun pour le développement d’affaires sur les marchés tiers, en dehors des systèmes socio-économiques dans les deux pays. La Yougoslavie recevra aussi de nouveaux prêts étrangers à des conditions favorables et plus d’investissements des partenaires étrangers en Yougoslavie. Des recherches scientifiques communes En Yougoslavie a séjourné récemment le dr. en physique Rolf Sinclair, représentant de la National Science Foundation, la plus grande institution pour le financement des sciences aux U.S.A. A Ljubljana, il a visité l’Institut Jožef Stefan et l’Université de Ljubljana, où il a parlé de la coopération scientifique entre la Slovénie et les U.S.A. Avant son départ, M. Sinclair a affirmé que les sciences en Slovénie étaient au même niveau qualitatif qu’aux U.S.A. et qu’il y avait encore de grandes possibilités pour la coopération réciproque. L’AUSTIN slovène meilleur que l’anglais C’est avec des titres de ce genre que les journaux yougoslaves ont informé le public du début du fonctionnement des nouveaux ateliers de l’Industrie des véhicules à moteur à Novo mesto, où Ton fabriquera cette année 12.000 voitures «IMV 1300 spécial». La capacité annuelle de la nouvelle usine est de 50.000 automobiles. Jusqu’ici, cette usine ne faisait que le montage des voitures de la marque anglaise «Austin», mais à la fois elle préparait la production de pièces particulières. L’année prochaine, dans les voitures IMV 1300 on n’incorporera plus qu’en viron 30 % de pièces importées, en sorte qu’on pourrait nommer cette voiture «la voiture nationale slovène». A l’usine de Novo mesto, on a ajouté à la voiture anglaise quelques suppléments, l’auto sera laquée selon un procédé spécial, etc. A l’usine IMV à Novo mesto, on fabrique aussi des véhicules de livraison connus, des camionnettes entièrement construites dans l’usine du pays. Ce fut aussi la première voiture tout à fait yougoslave. Une partie importante de la production de cette usine est aussi la fabrication de caravanes d’habitation pour camping, à raison de 12.000 par an. Ces caravanes sont presque en entier exportées dans les pays de l’Europe de l’Ouest: Suède, RFA, Hollande, etc. Mille dollars pour une école à Radgona Le directeur de l’école élémentaire de Radgona a reçu des U.S.A. une lettre, dans laquelle notre compatriote américain John Senekovič, originaire de Didem sur Ščavnica, lui communique qu’il a l’intention de faire don de mille dollars pour la construction d’une nouvelle école à Radgona. Il va de soi que la nouvelle a réjoui les habitants de cette ville. Ils ont décidé de donner au compatriote Senekovič — quand l’école sera terminée — le titre de citoyen d’honneur de Gornja Radgona. A Gradišče dans les Slovenske gorice, le Syndicat d’initiative a fait aménager l’an dernier des bains sur le lac que les experts touristiques comptent parmi les plus beaux lacs de la Slovénie du nordest. Maintenant il y manque encore une bonne auberge. Les chasseurs de Gradišče pensent faire construire au bord du lac une maison de chasse avec une auberge. Pour cela ils devront se mettre d’ accord avec la famille des chasseurs de Dobrova, qui a son siège à Gradišče et avec les chasseurs de Lenart. Le village de Cirkovce près de Ptuj, célèbre par son folklore original Du Dravsko polje, fêtera en août le 40e anniversaire de son groupe folklorique. Les fêtes auront lieu à l’occasion de la fête communale de Cirkovce et on s’y prépare déjà très activement. A Vipavski križ, agréable village, comptant aujourd’hui quelques centaines d’ habitants, avec une école primaire, deux églises et deux bistrots, oeuvre depuis dix ans déjà un groupe culturel du nom de «Čaven». Le groupe culturel de Čaven se compose en majeure partie des lycéens et des écoliers de Vipavski križ et des villages environnants et il est dirigé par l’instituteur Jože Novak. Il y a dix ans, ils ont joué pour la première fois la pièce de Linhart -«Županova Micka«-. Après un beau succès chez eux, ils l’ont présentée aussi en d’autres lieux. Aujourd’ hui, -«Čaven» est l’unique groupe culturel actif dans la Vallée de la Vipava. Elle a encore quelques acteurs des premières années, alors que les autres sont nouveaux. En font partie les lycéens, les étudiants et les travailleurs d’Ajdovščina, de Vipavski križ, d’Ustje, de Dobravlje, Za-puže, Branica et Cesta. Dans les dernières années ils ont joué encore quatre comédies: «Deux jeunes mariées» et «Le mari puni» de Golar, «Miss Agathe» de George Dudain et «Je me marie avec ma femme» de Marjan Marine. La première de la oomédie de Marine a eu lieu cette année le 12 avril à Dobravlje. La visite a été belle et les spectateurs enthousiasmés. Maintenant, le groupe fera une tournée encore à Ajdovščina, Vipava, Doberdob, Štandrež en Italie, etc. La travail persévérant et efficace de ce groupe d’amateurs a gagné la sympathie générale. La commune d’Ajdovščina lui a donné une subvention et lui a promis de couvrir les frais de transport pour toutes ses tournées. A Ajdovščina eut lieu le 5 mai dernier une séance solennelle de l’Assemblée communale pour le 26e anniversaire de la fondtaion à Ajdovščina du premier gouvernement populaire Slovène. A la séance, on nomma citoyen d’honneur d’Ajdovšči-na le compatriote connu dr. Danilo Lokar, écrivain et ancien partisan, qui par ses nombreuses oeuvres littéraires contribua grandement à la culture Slovène et à la fois aussi illustra sa ville natale et ses habitants. A Brnik se déroula fin avril une rencontre des chorales, préparée par la société culturelle du pays «Franc Zgonik» en l’honneur du 30e anniversaire de la fondation du Front de libération du peuple Slovène. Les chanteurs de Branik ont invité chez eux les chorales de Briž près de Trieste, de Trbovlje, des Vipavske Brje et le Briški octette. La chorale de Branik célébrait à la fois aussi le dixiéme anniversaire de son activité sous la direction de son chef Gvido Filipčič. A Kobarid, on se souvient cette année de la fondation du cercle de lecture, fondé il y a cent ans par le catéchiste, poète et réveilleur national Simon Gregorčič. Le cercle de lecture de Kobarid organisa plus tard les représentations culturelles de «Beseda» (la parole), durant lesquelles les gens du pays récitaient les poèmes de Gregorčič, ainsi que les poèmes des compatriotes Josip Pagliaruzzi - Krilan (1859—1885) et Hrabroslav Volarič (1863 —1895). Neuf décennies se sont passées le 3 mai de cette année depuis la mort de l’écrivain Slovène connu Josip Jurčič. Cet écrivain n’est pas seulement connu et aimé chez nous, mais encore par le monde parmi les Slovènes ; rares sont les foyers Slovènes où l’on ne trouve pas l’une ou l’autre de ses oeuvres. On le connaît aussi ailleurs, car son récit de «Georges Koziak» a été traduit en cinquante langues. C’est là certainement un record particulier, intéressant et important, dont nous pouvons être fiers. Les traductions ont été faites ou fournies par un grand amateur de Jurčič, le dr. Ferdinand Kolednik. Le pont de l’amitié et de l’unité A Metlika on a inauguré le 9 mai un nouveau pont sur la Kolpa. Le pont a été construit pendant deux ans avec les ressources des deux républiques: de la Slovénie et de la Croatie. C’est pourquoi on Ta appelé «le pont de l’amitié et de l’unité». Lors de l’inauguration il y eut une solennité à Metlika, puis encore à Jurovski brod du côté croate, oû Ton a ouvert aussi la route asphaltée de Jurovski brod—Ozalj—Karlovac. La modernisation de la voie ferrée «méridionale» Le Conseil Exécutif Slovène a adopté le projet de loi, par lequel il accepte de garantir la modernisation définitive des lignes Zidani most—Šentilj et Koper— Prešnica—Divača. Pour toute notre république, la modernisation de ces voies fer- rées est d’une grande importance économique, car elles augmenteront les capacités du port de Koper et à la fois elles emprêcheront le trafic de transit international de contourner la Slovénie. Sur la section de la ligne Zidani most— Sentilj il faudra électrifier et moderniser environ 200 km de voie ferrée. De Zidani most à Celje, la voie ferrée est déjà rénovée. La deuxième année de travail en commun des aciéries Slovènes Il y a un peu plus d’un an et demi, après de longs entretiens, toutes les aciéries Slovènes se sont réunies dans T entreprise unique des «Aciéries Slovènes». Cette fusion a grandement contribué a la formation des prix sur le marché du pays, ce qui a sensiblement amélioré la situation économique des aciéries Slovènes. La fusion a créé aussi les conditions d’une manifestation unitaire sur la marché. Aux aciéries Slovènes réunies de Jesenice, Ravne na Koroškem et Štore près de Celje s’ouvrent de plus larges perspectives économiques, surtout dans les conditions d’un meilleur fonctionnement et avec une plus grande production d’acier brut. Les revenus de la marine marchande yougoslave La marine marchande yougoslave a eu en 1970 un revenu net en devises de 99,2 millions de dollars, ce qui fait 9,3 % de plus qu’en 1969, tandis que les revenus en devises entiers étaient Tan dernier de 193,7 millions de dollars, ce qui fait 16,2 % de plus que Tannée précédente. Les frais d’affaires à l’étranger se sont fortement accrus et, de ce fait, l’accroissement du revenu net est un peu plus bas. La télévision à Murska Sobota La Télévision Slovène a récemment commencé à transmettre une partie de son programme d’essai en couleurs; cependant il se passera encore quelques années avant que la majeure partie du programme télévisé Slovène soit en couleurs. Intéressante est toutefois la nouvelle qu’une émission de la TV a été instituée à Murska Sobota, ville d’à peine 15.000 habitants. Cette idée a été d’abord réalisée par les amateurs qui ont acheté quelques caméras at autres accessoires. Leur programme commencera le 1er mai. rodna ÁGHA EN ESPAÑOL »NAPREJ ZASTAVA SLAVE« la canción de Jenko, nuevamente el himno nacional esloveno El himno nacional yugoslavo »Hej Slovani-« ya hace años que está querido ser reemplazado por otro, es decir, por otra música y letra para el nuevo himno nacional yugoslavo. También se abrió un concurso especial, en el mismo fue vencedora la música del profesor de Bitola Taki Hrisik. Esto es sólo la música. En cuanto a la letra, algunos han opinado, que cada república tenga la suya propia. También fue dicho, que la música sea radiada por todas las cadenas de emisión yugoslavas, para que así sea escuchado por el mayor número posible de ciudadanos quienes luego darían su parecer. Sobre todo ésto se sigue sólo hablando. De nosotros, en Eslovenia, ya hace decenas de años que es popular la célebre canción de Jenko »Naprej zastava slave«. Es por ello que algunos opinan que este himno sea oficialmente reconocido en la nueva constitución eslovena, es decir como himno nacional esloveno. Así la República Socialista Eslovena, además de su escudo y bandera tendría también su himno nacional. La canción Naprej la ha compuesto el poeta Simon Jenko en el año 1860, la musicalizó el mismo año el compositor Davorin Jenko. Fue editada por vez primera en octubre del 1860 en Viena en »Slovanski besedi«. Después se conoció en Eslovenia resultando así la inspiradora nacional y poco tiempo después el himno nacional, la cual fue cantada en todas las fiestas nacionales. Durante la segunda guerra mundial y años después del término de la misma se cantaba la canción »Naprej«, pero se cantaba como himno también, traducida del croato, Lepa naša domovina. Durante el reinado de Jugoslavija la canción de Jenko, Naprej, fue parte del himno nacional. En la lucha de liberación nacional la cantaron públicamente por primera vez como himno el día 8 de febrero de 1942. Día de Prešeren, durante la audición que trasmitía la radio ilegal, mejor dicho la estación del frente de liberación nacional »Kričač«. Además de esta canción transmitieron también el himno Hej Slovani. Después se cantó la canción Naprej de Jenko durante las reuniones y concentraciones de los guerrilleros y ésto durante infinidad de ocasiones. Y siempre el público la escuchó de pie’. En la proposición si la canción de Jenko Naprej, resultaría el himno nacional esloveno, el vicepresidente de la asamblea de la ciudad de Ljubljana, Sergej Vošnjak, ha dicho: que con ello no introduciríamos un nuevo himno, sino que renovaríamos algo que en estos últimos años hemos olvidado y dejado de lado. Si fue la canción de Jenko, agregó, durante todo el transcurso de la lucha por la libaración nacional, nuestro himno esloveno. Cuando se formó, en julio del 1942, la primera brigada eslovena de trabajadores »Tone Tomšič«, se cantaran ambos himnos: Naprej zastava slave y la Internacional. Todos los días al izarse y al arriarse las banderas nacional y proletaria, se cantaban ambos himnos. En la gran concentración que tuvo lugar durante la celebración del 30 Aniversario de la fundación del Frente de Liberación del pueblo esloveno, la cual tuvo lugar el 27 de abril en la gran sala Tivoli, y el día anterior en la solemne reunión de la conferencia republicana de la Unión Socialista de Eslovenia, la banda militar ejecutó en ambas ocasiones el himno esloveno — Naprej, de Jenko —, la cual fue orquestada últimamente para orquesta de viento por el compositor Bojan Adamič. Modernización del ferrocarril sud El gobierno esloveno ha aceptado el proyecto-ley por el cual se recibe la garantía para la modernización total de las vías ferrocarriles Zidani most—Šentilj y Koper—Prešnica—Divača. La modernización de estas vías férreas es para nuestro país un gran logro económico. Pues aumentarán la penetración del puerto Koper y al mismo tiempo impedirán que el tránsito internacional desaparezca de Eslovenia. i En el trayecto de la vía férrea Zidani most—Šentilj habrá que electrificar y modernizar alrededor de 200 km. Desde Zidani most hasta Celje la via ya está renovada. Segundo aniversario del trabajo conjunto de la siderurgia eslovena Hace un año y medio de ésto que se han unido todas las empresas siderúrgicas, después de muchos años de intento, en una empresa madre: »SIDERURGICAS ESLOVENAS«. El paso efectuado por éstas ha ayudado a la gran ordenación y forma de los precios en el mercado interno, con lo cual se ha arreglado muchísimo la situación económica de las fábricas eslovenas de siderurgia. La unión de las empresas también disminuye de gran manera la financiación de las operaciones. La unidad ha creado además las condiciones para una presentación uniforme en el mercado, con lo cual cada siderúrgica tendrá en el futuro excelentes negocios favorables. Justamente esta unión les abre a »Siderúrgicas Eslovenas«, grandes perspectivas económicas, en especial por las condiciones inmejorables de trabajo y por la capacidad de producción, cada vez mayor, de acero crudo. Ciudadano honorable de Ajdovščina En Ajdovščina, durante la celebración del 26 aniversario de la formación del primer gobierno esloveno, el cual fuera instituido en esta ciudad, han honrado al conocido connacional de Ajdovščina, Dr. Danilo Lokar con el título »Ciudadano Honorable«. Este ciudadano es reconocido hoy día como uno de los escritores eslovenos más fecundos. El Dr. Danilo Lokar, a quién ya hemos presentado el año pasado a nuestros lectores con infinidad de detalles, ha contribuido con sus numerosos trabajos literarios al mejor conocimiento de la literatura eslovena. Josip Jurčič en cincuenta idiomas El 3 de mayo del año en curso han pasado ya noventa años de la muerte del conocido escritor esloveno Josip JURČIČ. Este, no sólo es conocido y querido por los eslovenos, sino además por los extranjeros. Seguramente no hay hogar esloveno que no tenga alguno de sus trabajos literarios. El cuento del »Janičar« esloveno Jurij Kozjak lo conocen en otros países, pues está traducido nada menos que a cincuenta idiomas. Esto es de todas maneras muy interesante y representa un especial así sea dicho de paso, record. Las traducciones las ha provisto, mejor dicho las hemos conseguido por intermedio de un gran admirador de Jurčič y especialmente de sus cuentos, Dr. Ferdinand Kolednik. NAŠ' PO S VET'J 'JAŠI PO SVETU mm ' f iC mw- HOME OF S N PJ LODGE 87 ik WELCOME TO OU L. Niiit eri» *• f »• - • • «•#••• il*fc V nedeljo, 2. maja, so člani krožka 72 SNPJ v Herminieju na slavnostnem banketu zažgali hipoteko (zadolžnico), ki je pomenila dokončno odplačilo dolga za slovensko dvorano. Dolg 70 tisoč dolarjev so vrnili eno leto pred rokom! Na sliki so z leve proti desni: tajnica ženskega oddelka Jennie Serro, blagajničarka Mary Urana, članica finančnega odbora Ann Perkacs, upravnik kluba Joseph A. Batis, predsednik kluba in krožka Martin Serro in finančni tajnik kluba Robert McCollam. V počastitev tega dogodka bo prišlo na izlet v Slovenijo v avgustu prek 170 članov tega krožka. Belgija Iz naših društev Na občnem zboru društva Slomšek so izvolili nov odbor, ki ga letos sestavljajo: predsednik Jože Globevnik, podpredsednik Jurij Jakelj, tajnik Berto Virant, drugi tajnik Jožefa Globevnikova, blagajnik Jože Mrakič in drugi blagajnik Polde Cvrle; Stanko Revinšek in Ivan Mrak pa bosta pregledovala račune. Sklenili so, da bo odbor organiziral pomoč slovenski šoli. Kulturno-prosvetno društvo Jugoslavija v Seraingu pa ima letos naslednji odbor: predsednik Mitar Zajkovski, podpredsednik Ante Kurevič, tajnik Stipe Kurevio, blagajnik Marko Susilovič. Sociološko sekcijo bo vodil Alojz Žnidaršič, kulturno zabavno sekcijo Vojislav Mandušič, za družabne prireditve in izlete je prevzel skrb Tomo Kostenjak, za predstavnika mladinske sekcije pa je bila izvoljena Liljana Mamič. ZDA Razstava o ameriških Slovencih Etnografski oddelek Smithsonian Instituta v Washingtonu, enega izmed največjih in svetovno znanih muzejev, namerava prirediti v okviru proslav ob dvestoletnici deklaracije neodvisnosti ZDA vrsto razstav o različnih etničnih skupinah, ki sestavljajo prebivalstvo Amerike in o prispevku posameznih skupin ameriški kulturi in načinu življenja. Med prvimi so se prireditelji odločili za razstavo o ameriških Slovencih, katero nameravajo odpreti letos 1. avgusta. Oddelek muzeja, v katerem bo razstava, ima vedno zelo veliko obiskovalcev, ki se bodo na ta način tudi seznanili z etničnimi posebnostmi Slovenije in njenih ljudi. Ameriški Slovenci vneto zbirajo razstavne predmete, ki morajo biti seveda predvsem pristno slovenski. Najbolj so zaželene tiste stvari, katere so s seboj v Ameriko prinesli naši prvi izseljenci: stare pesmarice, molitvenike in druge knjige, ure, pipci, vezeni robčki in prtički, slike in sploh vse, kar je pristen, nepotvorjen spomin na staro domovino. Vse te predmete, ki jih bodo razstavili, bodo lastniki dobili nazaj. Se bolj zaželena so pa seveda darila, s katerimi bo lahko muzej obogatil svoje stalne zbirke. Odšla sta dva pionirja Spet sta odšla dva pionirja med slovenskimi izseljenci na ameriških tleh, ki sta zavzeto orala našo društveno ledino skozi dolga desetletja. Dne 6. aprila je v Sha-ronu v Pensylvaniji umrl po daljšem bolehanju naš dolgoletni naročnik in sodelavec naših publikacij, znan društvenik Anton Valentinčič. Bil je dolenjska korenina — pred 88 leti se je rodil v Pecjem pri Ponovi vasi. Zavzet naprednjak in društveni delavec je veliko pripomogel pri začetkih in razvoju društvenega življenja v Sharonu; pri društvih SNPJ in pri tamkajšnjem Slovenskem domu. Kakor marsikomu, tudi njemu življenje ni prizanašalo, a je vse možato prenesel. Od njegove velike družine zdaj žalujeta za njim dva sinova in štiri hčerke ter številni drugi sorodniki. V Collinwoodu je 12. aprila podlegel daljši bolezni 85-letni Matt Petrovich. Po rodu je bil Notranjec — iz Orehka pri Rakeku. Pred leti se je živahno udejstvoval v delavskem gibanju in v klubih Jugoslovanske socialistične zveze. Bil je član društva V boj št. 53 SNPJ, dolgoletni član glavnega odbora SNPJ in predsednik gospodarskega odbora SNPJ. Večkrat je bil na konvencijah Jednote izvoljen za predsednika. Oba moža bomo ohranili v častnem spominu. Petinšestdeset let Slovenske čitalnice Slovenska čitalnica v Clevelandu praznuje letos 65-letnioo ustanovitve. V teh desetletjih ja zaorala zares globoke brazde na poljani slovenske kulture med clevelandskimi Slovenci. Zamisel o njeni ustanovitvi se je sprožila poleti leta 1906. Takrat je bilo v Clevelandu že veliko Slovencev, ki so v prostem času zelo pogrešali duševno razvedrilo. Slovenskih narodnih domov to ameriško mesto takrat še ni imelo in rojaki so bili navezani samo na nekatere gostinske in cerkvene dvorane, kjer so se sestajali v prostem času. Konec avgusta leta 1906 se je sestala v Knausovi dvorani skupina slovenskih naprednjakov. Po večini so bili člani Slovenskega sokola, pevskega društva »Triglav« in društva št. 5 Slovenske narodne podporne jednote »Naprej«. Na tem sestanku so z odobravanjem sprejeli predlog urednika takratnega slovenskega časopisa »Nova domovina« Rajka Feigla, da ustanove Slovensko narodno čitalnico. Zamisel so tudi uresničili. Prve prostore za novo čitalnico je dal brezplačno na razpolago odbornik George Travnikar. Število članstva je kmalu doseglo sto. Najbolj živahno je čitalnica delovala v prvih dvajsetih letih. Člani so imeli na razpolago 44 listov, tako slovenskih iz Amerike in iz stare domovine ter tudi nekaj angleških in nemških časnikov. Stalno so se večale tudi njene knjižne zbirke, ki so si jih ljudje pridno sposojali. Ob svoji 20-letnici je imela čitalnica 425 članov. Njena knjižnica je razpolagala s 1500 knjigami. Poleg tega je imela veliko letnikov slovenskega časopisja. Ob 35-letnici in 40-letnici je Slovenska čitalnica izdala posebna spominska spisa. Praznovanja njenih obletnic so se udeležili predstavniki vseh clevelandskih naprednih slovenskih društev. Časi se seveda spreminjajo. Cleveland ima danes devet slovenskih kulturnih žarišč — svojih narodnih domov, katerih dejavnost pa tudi polagoma vse bolj zamira. Mnogo naših pionirjev je že odšlo, njihovi potomci pa so pač vse bolj Amerikan-ci. Tako je pač. Tudi dejavnost Slovenske čitalnice je sicer uplahnila, a zamrla ni. Posebej radi rojaki obiskujejo razna predavanja. Prav prijetno je bilo tudi letos 17. aprila, ko sta v prostorih čitalnice zakonca Tony in Ann Mrakova pripovedovala in kazala slike s svojih zanimivih popotovanj, na katerih sta obiskala Jugoslavijo, Rusijo in Japonsko. Sestanek so zaključili z družabno zabavo. Še vedno v slovenskem jeziku »Zveza detroitskih Slovencev, št. 121 SNPJ, je stara že prek šestdeset let. Posluje pa še vedno v slovenskem jeziku. Članstvo je tudi že bolj v letih. Vsako leto ima več 50-letnih članov društva. Letos jih bo menda kar devet, ki so že dopolnili zlati jubilej društvenega članstva. Tudi letos so njim na čast priredili posebno slavnostno kosilo. Pred kratkim je umrla članica Josephine Butala, stara 90 let. Bila je menda najstarejša Slovenka v Detroitu. Sploh naš slovenski narod tod okrog izumira, ker za stare ni več nadomestila. Nekaj je še aktivne mladine iz tukaj rojene druge generacije, ki je včlanjena v naših društvih in prihaja v Slovenski narodni dom. Tem vsa čast.« Te vrstice povzemamo iz dopisa predsednika Zveze detroitskih Slovencev Rudija Potočnika, objavljene v Prosveti konec januarja. Slovesno počastitev 50-letnih članov Zveze so imeli 21. februarja. Najstarejše člane je predstavil predsednik Potočnik. Med njimi je predstavil tudi člana Franka Nagela, ki je obenem praznoval 80-letnico. Na slavju je bila navzoča vsa njegova družina, ki šteje kar osemindvajset članov. Švica Izlet v Holandijo Vsem rojakom, ki so se udeležili prvomajskega izleta z avtobusom v Holandijo, Belgijo, Luksemburg in ZR Nemčijo, bo le-ta ostal še dolgo v spominu. Naš znani organizator Bruno Dugar iz Gommiswal-da pri Ztirichu je poskrbel za zelo bogat program, posebej pa še za veselo družbo. Slovenski fantje in dekleta iz vseh koncev Švice so se znašli skupaj, seveda pa so bile med njimi tudi cele družine. Preveč bi bilo, če bi naštevali, kaj vse smo videli. Morda je poleg holandskih tulipanov najlepše ravno doživetje slovenske družbe in povedati velja vsem, ki se takšnim akcijam še niso pridružili, da so ob edinstveno doživetje. V tujem okolju se pač dovolj dolgočasimo in če se za nekaj dni najdemo skupaj, se zbližamo za vedno — tako si sami obogatimo svojo družbo. Pri izletu je sodeloval tudi Jugoslovanski klub v Ziirichu, kateremu pa bi bilo svetovati, naj se le večkrat posluži — poleg uspelih plesnih, zabavnih, športnih in drugih prireditev — tudi izletov po Švici ali pa drugam. -nk Avstralija Dobili smo svoj društveni dom Na kratko vam sporočamo nekaj novic iz našega kluba v Balcatti, ki se imenuje Jugoslovanski klub za zahodno Avstralijo (West Australian Yugoslav Club). Klub je bil ustanovljen leta 1967 na željo članov izseljenskega društva Jadran iz Pertha in društva Sloga iz Osborne Parka. Ti dve društvi sta se združili. Glavna želja in cilj, da bi novi klub polno zaživel, pa so bili primerni društveni prostori, v katerih bi naš klub lahko prirejal kulturne in zabavne prireditve. Sklenjeno je bilo, da se imetje obeh društev proda ter se nato iz teh sredstev kupi primerno zemljišče za novi društveni dom in športne objekte. Priprave za vse to so seveda terjale precej dela in tudi časa. Medtem pa se je delo v klubu že živahno razvijalo. Redno je prirejal družabne zabave, izlete, športna tekmovanja in druge prireditve za člane in prijatelje kluba. Vsa s tem pridobljena sredstva pa je dal v sklad za gradnjo novih društvenih prostorov. Pri pripravah za gradnjo društvenega doma je članstvo sodelovalo s prizadevno požrtvovalnostjo. Dne 2. maja je bil svečan dan za klub in vse članstvo. Saj so bila skupna prizadevanja nagrajena z vidnim uspehom. Ta dan je namreč g. John Tonkin, premier za zahodno Avstralijo, svečano odkril spominsko ploščo in izročil namenu naš novozgrajeni društveni dom. Naj povemo le nekaj stvarnih podatkov o našem novem domu, ki bo postal središče našega društvenega dela. Zemljišče, na katerem je zgrajen, obsega 4 ha. Poleg pisarn ima dom tudi plesno dvorano za 600 oseb, čitalnico, prostor za družabne igre, buffet, kuhinjo in vse potrebne pomožne prostore. Poleg doma je urejeno šest igrišč za popularno družabno igro »buče«, ki je zlasti priljubljena med našimi primorskimi rojaki iz Istre in Dalmacije. Na asfaltiranem parkirišču je prostora za stopetdeset avtomobilov. Klub ima v načrtu še nadaljnje gradnje. Predvsem namerava urediti v domu koncertno dvorano za blizu 1500 obiskovalcev, športna igrišča za košarko, odbojko, tenis, nogomet in drugo. Dalje ima tudi v načrtu gradnjo doma za ostarele rojake. Skupna vrednost vsega projekta vključno z zemljiščem znaša do zdaj blizu dvesto tisoč avstralskih dolarjev. Klub ima zdaj 650 rednih članov, predvsem izseljencev hrvatske in dalmatinske narodnosti, kateri so se že v prejšnjih desetletjih največ naseljevali v zahodni Avstraliji. Klub pa vabi v svoje vrste vse jugoslovanske rojake, ki so naseljeni v tem predelu avstralske dežele, ne glede na njihovo narodnost. Zdaj, ko je dobil svoje društvene prostore, ima vse možnosti za svojo družabno in kulturno dejavnost, katero bo tudi izkoristil. Za svoje člane in prijatelje bo še v večji meri kakor doslej organiziral kulturne in zabavne prireditve, pri katerih se bo zavedal odgovornosti do naših lepih narodnih običajev in kulturne tradicije jugoslovanskih narodov. Klubska soba v Jugoslovanskem klubu za zahodno Avstralijo Dubravka Tomšič v Avstraliji Z lepim uspehom je zaključila svojo dvomesečno turnejo po Avstraliji svetovno znana slovenska pianistka Dubravka Tomšičeva. Gostovala je v Perthu Adelaidi, Broken Hillu, Hamiltonu, Harshamu, Šale, Hobartu, Sydneyu, Golbournu, Wolongon-gu, Melbournu, Wagga Waggi, Oranngeu in Dubbu. Igralnica za biljard Umetnica je bila povsod toplo sprejeta. Kritika je njene nastope odlično ocenila. V Sydneyu je imela Tomšičeva devet koncertnih nastopov. Dvorana Townhall, ki ima nad dva tisoč sedežev, je bila vedno polna. Pianistko je v Sydneyu spremljal sydneyski simfonični orkester. Med odličnimi gosti, ki so se udeležili prvega koncerta v tem mestu, je bil tudi guverner New South Walesa g. Cuttler z družino. Dva koncerta je v Sydneyu posnela tudi teelvizija za svoj drugi program. Posebej toplo so Dubravko Tomšičevo v Sydneyu sprejeli tudi tamkajšnji slovenski naseljenci. Člani novoustanovljenega slovenskega društva »Triglav« so organizirali poseben sprejem. Mala Miriam Bavčarjeva je na tem sprejemu oblečena v slovensko narodno nošo umetnico pozdravila, zatem pa ji je zaželel dobrodošlico z daljšim nagovorom predsednik društva Triglav Jože Cuješ. Srečanje s pianistko Dubravko Tomšičevo je bil nad vse pomemben kulturni dogodek za naše ljudi v Avstraliji, obenem jim je pa pomenil tudi toplo srečanje z rojstno deželo. Takšnih srečanj pa si žele še več. Prireditve društva Triglav Slovensko društvo »Triglav« v Sydneyu je pripravilo 9. maja lepo počastitev za matere. V kulturnem programu so nastopili otroci, sledila je čajanka. Za zaključek so predvajali film Mati Slovenija. Prav gotovo je tudi prav dobro uspela naslednja prireditev Triglava v maju, ki so ji dali naslov »koline kot doma«. Na kolinah so se zbrali člani in prijatelji tega društva zadnjo majsko nedeljo na farmi pri Klemenčičevih. Prireditev sta pripravila odbornika Lojze Kučan in Janez Skrban. Janez Skrban je mesarski mojster, zato ne dvomimo, da so bile koline — krvavice in pečenice res odlične. Prepričani pa smo tudi, da so te specialitete tudi primerno »plavale« kar je razpoloženje še dvignilo. Tisti, ki so plačali poseben prispevek, namenjen za nakup opreme za ureditev klubskih prostorov, pa so si lahko na ta račun neomejeno postregli s kolinami in tudi s pijačo. Društvo Triglav ima za letos v načrtu še številna družabna srečanja in kulturne prireditve. Mladinski pevski zbor SDD v Colinvvoodu Za semenj so ženske pripravile pristna doma- ča jedila Med našimi v Clevelandu Prejeli smo nekaj zanimivih slik iz življenja naših Clevelandčanov. Posnetke je naredila in nam jih poslala znana društvena in kulturna delavka Jo Mišičeva. Iskrena hvala za lepe posnetke. Tudi v prihodnje se toplo priporočamo za sodelovanje. Obenem pa prosimo tudi rojake od drugod, da nas razvesele s podobnimi pošiljkami. Saj bodo tako naši naročniki in prijatelji Rodne grude iz slik še bolje spoznavali življenje in delo Sovencev v posameznih deželah po svetu. Jo Mišičeva nam je poslala fotografijo Boža Pusta in Cilke Valenčičeve, ki vodita polurni slovenski program na radijski postaji VZAK — FM vsak četrtek ob desetih zvečer. Cilko Valenčičevo bomo letos pozdravili v starem kraju, kamor bo konec julija pripeljala iz Clevelanda veliko skupino 175 slovenskih rojakov. Prihodnje poletje pa bosta baje Božo Pust in Cilka Valenčičeva pripeljala v Slovenijo turnejo poslušalcev njune radijske oddaje, ki je med Slovenci zelo priljubljena. Zelo smo tega seveda veseli. Jo Mišičeva, avtorica fotografije, ki nam to vest sporoča, pa je pripisala zraven: »Kdaj pa bosta Božo in Cilka pripeljala v Slovenijo prvo ameriško slovensko smučarsko skupino?« No, Cilka in Božo, kdaj bo pa to? Ostale slike, ki jih objavljamo, so s semnja, ki ga je federacija clevelandskih društev SNPJ priredila 3. aprila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair v korist izletniških prostorov v Chardonu, Ohio. Mladinski pevski zbor SNPJ Na semnju je bil tudi slovenski »štrudel« in krofi Prikupni trio Glasbene matice: Ivanka Majer, Joanne Stvvan in Linda Shaver Glasbenik Frank Vadnal z ženo Cilka Valenčič in Božo Pust vodita slovensko oddajo na radiu WZAK v Clevelandu vsak četrtek od 22. do 22.30 ure. I_______________| Kffiki ODGOVORI Francoska pokojnina Rad bi uveljavil francosko pokojnino in se vrnil v domovino. Zato me zanima, koliko let mora biti stara oseba v Franciji, da lahko pridobi francosko pokojnino in koliko let zaposlitve mora imeti. Hkrati mi, prosim, sporočite, katere listine rabim za uveljavitev pokojnine v Franciji. Seveda me pa tudi zanima, ali bom lahko prejemal pokojnino v Jugoslavijo in kako se mi bo ta pokojnina izplačevala. Ali bom spričo tega, ker bom prejemal pokojnino iz Francije, tudi zdravstveno zavarovan v Jugoslaviji? Kutoš Aleksander, Sallauniines Za odgovor na vaše vprašanje smo se obrnili na republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani, ki nam je poslal naslednji odgovor: Francosko rudarsko zavarovanje prizna pravico do starostne pokojnine zavaro-vancu-rudarju, ki je imel najmanj 15 let delovne dobe v francoskih rudnikih in je dopolnil vsaj 55 let starosti. Drugi zavarovanci, ki niso delali toliko časa v rudniku, pridobijo starostno pokojnino običajno šele z dopolnitvijo 65 let starosti in prav tako 15 leti pokojninske dobe. Ce pa so postali nezmožni za delo med 60. in 65. letom starosti, dobijo prav tako pokojnino, vendar mora nezmožnost za delo ugotoviti zdravniški pregled. V primeru, kadar ima zavarovanec manj kot 15 let pokojninske dobe, pridobi v Franciji rento kot protiodmero za plačevanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Medtem ko se redna pokojnina izplačuje vsake tri mesece, se izplačuje renta pri manj kot 15 letih pokojninske dobe samo enkrat letno. Da bi pridobil zavarovanec v Franciji pravico do starostne pokojnine ali rente, mora predložiti pokojninski blagajni, kjer je bil zavarovan, naslednje listine: — rojstni list, — poročni list, — če ima več kot tri otroke, še njihove rojstne liste s potrdilom občine, da je zavarovanec te otroke vzdrževal vsaj od 9. leta do 16. leta starosti; — za ženo mora zavarovanec prav tako predložiti potrdilo, da živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in da jo zavarovanec vzdržuje. Zavarovanec, ki je bil zaposlen v Franciji in tudi v Jugoslaviji, mora navesti zaposlitve v obeh državah, ker potem odmeri vsaka od držav sorazmerni del pokojnine po dobi, ki jo je zavarovanec prebil v njenem zavarovanju. Ce živi zavarovanec po uveljavitvi pokojnine v Jugoslaviji, bo prejemal francoski del pokojnine vsake tri mesece v Jugoslavijo naravnost na svoj naslov preko mednarodne poštne nakaznice. V Jugoslaviji bo imel zase in za svojo družino tudi pravico do zdravstvenega varstva kakor jugoslovanski zavarovanci. Izselitev v Avstralijo Prijateljica, ki se je jeseni leta 1970 izselila v Avstralijo, se zanima, ali lahko plačuje v Jugoslaviji še naprej predpisane prispevke za svojo pokojnino, da bi jo lahko uveljavila potem, ko se vrne v domovino. Do izselitve je bila namreč zaposlena v Jugoslaviji in ne bi rada izgubila dobe, ko bo živela v Avstraliji. Ker to vprašanje zanima še druge naše rojake v Avstraliji, prosi, če bi odgovor na to vprašanje objavili tudi v Rodni grudi. L. M., Ljubljana Jugoslovanski temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju dopušča v členu 130, da lahko plačujejo v t.i. podaljšano jugoslovansko invalidsko-pokojninsko zavarovanje prispevke tudi tisti jugoslovanski državljani, ki so odšli v tujino in so tam še naprej zaposleni. Pogoj je, da se je jugoslovanski državljan zaposlil najkasneje v roku šestih mesecev po tem, ko mu je v Jugoslaviji prenehalo obvezno invalidsko-pokojninsko zavarovanje. Prispevki znašajo približno 18 % od poprečja osebnih dohodkov zavarovanca v zadnjem koledarskem letu pred izselitvijo v tujino, pri čemer pa se to poprečje vsako leto poveča za odstotek, kakor so se povečali osebni dohodki v Sloveniji. Pogoj za podaljšanje jugoslovanskega in-validsko-pokojninskega zavarovanja je, da se je jugoslovanski državljan zaposlil vsaj v roku 6 mesecev po izselitvi v tujino. Izjema pa so pri tem žene jugoslovanskih diplomatskih in konzularnih predstavnikov, ki so bili premeščeni na delo k nekemu jugoslovanskemu diplomatsko-konzularnemu predstavništvu v tujino, jugoslovanski državljani, ki so bili premeščeni v tujino k nekemu jugoslovanskemu državnemu organu, delovni ali drugi jugoslovanski organizaciji, ali pa v neko službo na podlagi mednarodne pogodbe. V vseh naštetih primerih gre torej za plačevanje prispevkov v jugoslovansko invalidsko-pokojninsko zavarovanje, ki je potrebno zaradi tega, ker med Jugoslavijo in Avstralijo nimamo sklenjene pogodbe o socialnem zavarovanju. Če pa bi prišlo nekoč do sklenitve takšne meddržavne pogodbe (konvencije), bi štela doba, prebita v avstralskem zavarovanju, tudi za pravice iz jugoslovanskega socialnega zavarovanja in obratno: v tem primeru torej jugoslovanskim državljanom v Avstraliji ne bi bilo potrebno plačevati še posebej prispevkov v jugoslovansko zavarovanje. Mlajšim izseljencem torej svetujemo, da z vplačevanjem v jugoslovansko invalidsko-pokojninsko zavarovanje še počakajo, starejšim pa zaenkrat ne preostane nič drugega, kakor da dokupijo dobo, prebito na delu v Avstraliji, za ohranitev pravic v jugoslovanskem zavarovanju. Pred vrnitvijo iz Argentine V zadnjem času se javlja vedno več naših rojakov, ki so dolga leta živeli v Argentini (pa tudi v Urugvaju in drugod v Južni Ameriki), z novicami, da bi se vrnili v domovino (Jugoslavijo). Skoraj vse zanima, ali jim bo Jugoslavija priznala delovno dobo, ki so jo prebili v Argentini oz. drugod v Južni Ameriki. Ali bodo lahko prejemali v Jugoslavijo že zasluženo pokojnino? Ali lahko doplačajo čas, ko so bili v tujini in podobno? Vsem tem naj veljajo naslednja pojasnila: Jugoslavija še z nobeno južno-ameriško državo ni sklenila pogodbe o socialnem zavarovanju tako, da se delovna doba, prebita v teh državah, ne more sama po sebi šteti za pravice iz jugoslovanskega zavarovanja. To bi bilo mogoče le v primeru, ko bi med Jugoslavijo in temi državami obstajal dvostranski sporazum, po katerem bi se vštela delovna doba v obeh državah za pravice iz socialnega zavarovanja obeh držav. Dokler pa takšnih sporazumov ni (v kratkem jih tudi ni pričakovati), je možen le dokup dobe, prebite na delu v teh državah Južne Amerike, za pridobitev pravic iz jugoslovanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Mnogo naših rojakov, ki so se po vojni izselili v Argentino, ima namreč že več let dela v Jugoslaviji tako, da bi z dokupom dobe, prebite na delu v Južni Ameriki in z dopolnitvijo določene starosti Nadaljevanje na strani 38 IZSELJENSKA SREČANJA — IZSELJENSKA SREČANJA — IZSELJENSKA SREČANJA Med Slovenci v Hamiltonu — Janez Hočevar, Janez Šuštaršič, oba prizadevna slovenska odbornika Nepozabna vtise smo odnesli tudi iz Montreala Med Slovenci in Kanadčani v Vancouvru je dobro znan Slovenec Franc Tušek, ki je po poklicu zobotehnik, udejstvuje pa se tudi v športu. Hamilton V Hamiltonu v Kanadi živi okrog štiristo slovenskih družin, v okoliških krajih še okrog tisoč, pa še nekaj tisoč v oddaljenejših krajih, saj so naši rojaki razkropljeni prav tja do meje Združenih držav Amerike. Slovenci v Hamiltonu imajo društvo Vzjamena podporna zveza Bled, ki ima okrog devetsto članov, svoje odseke pa po vsej Kanadi. Skrb za naše gostovanje je prevzel odsek »Planica 13« navedenega društva. Predsednik organizacijskega odbora Janez Hočevar je s svojimi sodelavci naredil vse za uspešen potek prireditve in za naše prijetno bivanje med njimi. Dvorana je bila skoraj premajhna za tolikšen obisk. In še drugo presenečenje: tamkajšnji slovenski moški oktet »Majolka«, ki ga vodi Nace Križman, je ob začetku prav lepo zapel nekaj slovenskih pesmi. Melodija iz rodnega kraja, pesem v materinem jeziku podira vse pregrade in daljave. Vsi smo eno, vsi smo slovenske krvi in vse tesnejši prijatelji postajamo. Povsod smo prisrčno sprejeti, rojaki nas želijo na domove, pa utegnemo obiskati le gostoljubni družini Šuštaršič in Saje v njunih lepih hišah. In spet pot pod noge. Prireditveni odbor nam izpolni vročo željo slehernega turista, popelje nas na ogled Niagarskih slapov. Nepozaben dan je to, vožnja med nepreglednimi nasadi sadnega drevja in vinske trte, v pozni jeseni; naši rojaki nam iz vsega srca želijo pokazati biser svoje nove domovine. Težko se poslavljamo od veličastnega kraja, težko od naših dobrih rojakov. Hvaležni smo jim za lepe ure, oni pa nas vabijo, da spet pridemo, po možnosti poleti, da bi lahko imeli prireditev na njihovi društveni farmi, kjer je prostora dovolj. Montreal Montreal je za Parizom drugo največje francosko govoreče mesto na svetu. Obenem je eno največjih rečnih pristanišč. Pripovedujejo nam, da se je pred pričetkom svetovne razstave Expo 67 izredno razcvetelo, zdaj pa zaradi zapletene politične situacije ekonomski razvoj Montreala nekoliko peša. Zapiski iz Kanade V Montrealu smo prav v dneh politične krize in pričakujemo, da bo obisk naše prireditve zaradi splošne napetosti minimalen. Začudo, doživljamo presenečenje. Na koncertu in plesu je preko tisoč Slovencev, kar je doslej enkratno za Montreal. Ce računamo, da je v tem mestu in širši okolici le okrog dva tisoč Slovencev, je to velik uspeh. Pripisati ga je prireditelju Vladimirju Urbancu, lastniku potovalne agencije Adria Travel Service, njegovemu glavnemu pomočniku Martinu Janežiču, tajniku Slovenskega Baragovega društva, v katerem se združuje večina Slovencev, in drugim sodelavcem. »Prišli ste, zaigrali in osvojili!« nam je ob odhodu dejal Vladimir Urbanc. Vera Valenci Nadaljevanje s strani 37 (60 let za moške in 55 let za ženske) v Jugoslaviji že pridobili pravico do starostne pokojnine. V ta namen naj si tisti, zlasti mlajši jugoslovanski državljani, ki se nameravajo vrniti v Jugoslavijo, oskrbijo pri južnoameriških delodajalcih potrdilo o teh zaposlitvah in dajo ta potrdila overiti pri pristojnem jugoslovanskem konzularnem predstavništvu. Ker je s koncem leta 1966 potekel po jugoslovanskih predpisih rok za dokup tuje dobe za jugoslovansko pokojnino, naj ti interesenti dobijo pri jugoslovanskem predstavništvu še potrdilo, da so se vsaj do konca leta 1966 zanimali za svoje pravice iz dela v tujini pri tem predstavništvu: tako {»trdilo namreč jugoslovanskim organom socialnega zavarovanja zadostuje kot dokaz o pravočasnosti zahtevka za dokup tuje zavarovalne dobe. Starejši jugoslovanski izseljenci, ki se na večer svojega življenja vračajo v svojo domovino Jugoslavijo, naj pred odhodom na vsak način uredijo vprašanje svoje pokojnine v tisti državi, iz katere se vračajo. Večina južnoameriških držav namreč ne dovoljuje izplačevanja (transferja) svojih pokojnin v Jugoslavijo, zato naj naši rojaki dobijo pri pristojnem tujem organu socialnega zavarovanja vsaj potrdilo, da so pridobili pravico do pokojnine v tisti tuji državi, da pa se jim ta pokojnina ne more izplačevati v Jugoslavijo. Na podlagi takega potrdila jim bo namreč jugoslovansko pokojninsko zavarovanje priznalo začasno jugoslovansko pokojnino. D. Lev Svetek "\ r----b----------------------------------------- Koliko »vrst« Slovencev je v Avstraliji ? Pred nekaj meseci smo na kratko prikazali delo Slovenskega društva v Sydneyu v Avstraliji in začetek izhajanja društvenega glasila »Slovenska kronika«. V društvu, ki je tako obetajoče delovalo, pa je letošnjo pomlad prišlo do razcepa — poleg starega Slovenskega društva je nastalo še novo društvo »Slovenski klub Triglav«, ki namerava slovensko društveno življenje osnovati na povsem novih temeljih. Delu Slovencev v Sydneyu je že prikaz »Slovenske kronike« v ljubljanskem »Delu« zadostoval za trditev: »V preteklosti so bili realizirani uspešni poskusi uporabiti naše društvo in njegovo glasilo »Slovenska kronika« kot bazo za širjenje idej in vidikov komunističnega režima«. Tako torej — domovina naj o naprednih gibanjih v slovenskem izseljenstvu preprosto molči, ker jim v nasprotnem primeru že daje moralno podporo? Razcep v Slovenskem društvu v Sydneyu je izzvalo pismo, ki ga je odbornikom in članom poslal Dušan Lajovic. Angleški prevod pisma je poslal tudi zveznemu ministrstvu za imigracijo v Canberri. V uvodu pisma Lajovic slovenske izseljence v Avstraliji razdeli na tri skupine: politične emigrante (»med katere se tudi jaz s ponosom prištevam«), na ekonomske in na narodne emigrante (»ki so rezultat neuspeha režima, da združi slovensko ozemlje«). Iz obrazložitve teh pojmov povzemamo, da iz te »kategorizacije« izpade vsakdo, ki potuje na obisk v Slovenijo in je tudi sicer lojalen do Jugoslavije. Lojalnost do nove domovine, Avstralije, je po njegovem mnenju nezdružljiva z lojalnostjo do Jugoslavije. V nadaljevanju svojega pisma pa predlaga »v sladu z zahtevami naše nove domovine« (ali z Lajovčevimi zahtevami!?), da se dodajo obstoječim društvenim pravilom točke: 1. Noben član Komunistične partije Slovenije ne more postati član tega društva, 2. društvo ne sme dobivati nobene materialne ali moralne pomoči iz domovine (tu je kot primer naveden že prej omenjeni članek v »Delu«), 3. nihče, ki je bil kdajkoli kaznovan, ne more kandidirati ali biti odbornik. Nato Lajovic dodaja: »Predlagam zgoraj navedene točke pravil, ker mislim, da moramo postaviti temelj, ki je sprejemljiv večini slovenskih emigrantov in s tem povečati moč našega društva in uspešno širiti njegove ideale in ailje.« In nadaljuje: »Z glasovanjem za ta predlog boste obsodili komunistične voditelje slovenskega naroda. Pokazali boste svojo neodvisnost od tiranije in odobrili tukajšnjo vlado in njeno ekonomijo, katera nam je vsem v prid.« Kakšen temelj je Dušan Lajovic s svojimi predlogi, je znano. Njegova želja po obsodbi voditeljev SR Slovenije je doživela neuspeh, zanima pa nas tudi, kakšno »odobritev« s strani peščice najkonzervativnejšega dela priseljencev v svojo deželo si želi avstralska vlada ... Občni zbor Slovenskega društva Sydney je Lajovčeve predloge zavrnil v približnem razmerju 75 :25. Skupina okrog »Slovenske kronike« je menila, da na ta način društvo nikoli ne bo krenilo naprej, zato je iz društva izstopila. Vedno je namreč obstajal del članov, podobnih Dušanu Lajovcu, ki je delo na vse načine zaviral. Brez dvoma ima reakcija močno podporo tudi v listu »Misli«, ki ga izdaja duhovnik Bernard Ambrožič. Iz tega kroga pa moramo izvzeti duhovnika Vale- rijana Jenka, ki je po mnenju večine sidnejskih Slovencev naprednega mišljenja in prav zato tudi med njimi splošno priljubljen. Skupina najprizadevnejših odbornikov v starem Slovenskem društvu, skupaj z urednikom »Slovenske kronike«, je iz društva izstopila in takoj začela pripravljati temelje novemu slovenskemu društvu, ki so mu dali ime »Slovenski klub Triglav«. 2e v nekaj dneh po razcepu so poslali med Slovence v Sydneyu »Obvestilo rojakom«, kjer med drugim pravijo: »Ustanovili smo novo slovensko društvo, ki bo registrirano kot delniška družba (Pty. Limited). Nevzdržno stanje, ki je že leta in leta vladalo v SDS, je dokončno privedlo do razdelitve sil. Temelji, ki morejo zagotoviti razvoj društva v pozitivni smeri, sprejemljivi za vsakega zavednega Slovenca, so bili minirani z jasnim namenom onemogočiti tak razvoj, preprečiti slehem stik z domovino in še več: zapreti vrata novim slovenskim emigrantom, ker so ti pač društvu življenjsko nevarni, nevarni enostavno zato, ker okužujejo zatohlost s svežimi pogledi na življenje in ljudi... Dvajsetletni prepiri so vsakomur dovolj jasno zagotovilo, da s temi »ljubljanskimi purgarskimi politikanti«, ni mogoč nikakršen kompromis, kajti jasno je kot na dlani, da je VEČINA SLOVENCEV NEPOLITIČNO ORIENTIRANA in v NARODNOSTNEM SMISLU ZDRAVA ter kot taka porok za uspeh novega, nepolitičnega slovenskega društva. Novo društvo se bo »pokorilo« le delničarjem, saj bodo le-ti moralni in materialni nosilci vsega ustvarjalnega življenja v društvu. Namen novega društva je torej: 1. gojiti kulturno-družabno življenje med Slovenci na zdravih, nepolitičnih osnovah ter 2. organizirati oziroma postaviti slovenski klub, v katerega delokrog bo spadalo vse, kar bodo delničarji družbe smatrali svojim članom v korist: a) organizirati poceni izlete v domovino, b) turneje slovenskih ansamblov v Avstraliji, c) kulturne prireditve, debatni in literarni večeri, d) plesi, izleti, športne dejavnosti itd. Kapital družbe ($ 50.000) je razdeljen na 25.000 enakih delnic (vsaka $ 2.00). Vse premoženje je last delničarjev in se mora v primeru razida društva med nje razdeliti.« Kako je uspela akcija za ustanovitev novega slovenskega društva, nam še ni znano, dogodki v Sydneyu pa nam vseeno povedo marsikaj: tudi med Slovenci v svetu še deluje »ekstremna politična emigracija«, ki želi onemogočiti vsako povezovanje z domovino, ki se sklicuje na patriotizem, obenem pa razbija enotnost nacionalnih organizacij. Večina Slovencev, ki so se iz Slovenije izselili v zadnjih dvajsetih letih, bo znala sama obračunati s temi svojimi rojaki in ne bo prisluhnila »purgarskim politikantom«. Večina je prišla v tujino zaradi boljšega zaslužka in nikakor ne zato, da bi s tem prekinili vse stike z deželo, ki jim pomeni rojstno domovino. Najmanj pa bojo prisluhnili tistim, ki so iz te domovine morali oditi. Jože Prešeren NASI POM| ENKI NASI | POMENKI O duševnem in telesnem zdravju ililš »* V vsakdanjem življenju opažamo in ugotavljamo, da je naše notranje-psi-hično življenje razgibano; da nismo vedno enako razpoloženi, da se čustva ugodja, zadovoljstva izmenjujejo s čustvi neugodja, nezadovoljstva. Te spremembe čustvovanja so lahko časovno tako blizu, da se pri nekaterih osebah jutranje nezadovoljstvo »s celim svetom«, ali kot temu rečemo, da je nekdo vstal z levo nogo, spremeni že do dopoldneva v razposajenost in življenjsko veselje. Vzroki za spreminjanje razpoloženja in čustvenih stanj so različni in mnogi. Včasih so to malenkosti in drobnarije, včasih pa večji konflikti v nas samih ali z osebami iz okolja. Moč čustvenega reagiranja je odvisna od pomena, katerega posameznik daje določenim pojavom in dogodkom. Spremembe razpoloženja kot sestavni del našega življenja normalen posameznik sprejema kot »nujno zlo« in jih skuša zavestno zajeziti in omiliti, da ob tem ne trpi sam, pa tudi okolje. Saj je ena od osnovnih zahtev oziroma pogojev duševnega zdravja in osebnostne zrelosti — sposobnost nadzorovati, tako čustvena stanja kot tudi čustvene reakcije. Hkrati pa kaže človek svojo zrelost s tem, da povzročitelje negativnih čustvenih stanj pravilno oceni. To pa lahko opravi le ob upoštevanju svojih osebnostnih značilnosti in razmer, v katerih se pojavljajo čustva neugodja, nezadovoljstva. Sposobnost ugotavljanja vzrokov in posledic nerazpoloženja je najboljša obramba pred pretiranim poudarjanjem (»napihovanjem«) negativnih čustev. Brez boja ni zmage, navadno rečemo, kadar želimo poudariti potrebo po bojevanju na katerem koli življenjskem področju. Toda, prav ta zahteva po bojevitosti najbolj velja na področju psihičnega življenja, ki mu pravimo — čustvovanje. Posameznik, ki se pasivno prepusti čustvom neugodja, krepi podzavestno sam pri sebi nerazpoložen j e in neguje žalost ali depresivno stanje. Res pa je, da niso le drobni vsakodnevni dogodki tisti, ki pri nekaterih povzročajo čustveno stanje žalosti ali depresije; le-to povzročajo prav tako močni aktualni konflikti. Nagnjenost k depresivnemu razpoloženju lahko povzroča neustrezen in nepravilen osebnostni razvoj, neugodne življenjske razmere že v otroški dobi; kasneje v dobi dozorevanja, pa se depresivna stanja kažejo kot spreminjajoči pojavi po pomembnih odločitvah ali dogodkih. Vendar če svoje želje in potrebe uresničimo, če odpravimo ovire in spremenimo razmere, potem depresivno, žalostno čustveno stanje mine. Depresivno stanje se začne kazati v blažjih oblikah. Opažamo razdraženost, izčrpanost, nespečnost, poslabšanje koncentracije, pa tudi druge telesne nevšečnosti. Osebe, katere prevzame potrtost in žalost, tega niti ne občutijo kot depresijo, ampak bolj kot reakcijo na slabo telesno počutje, ki se kaže v zmanjšani delavnosti in pe-šanju življenjskih moči. Kolikokrat slišimo »nekaj se je spremenilo«, »delo me ne veseli«, »nimam nobene volje«, »nobenega veselja ne čutim« itd., torej so pritožbe številne in različne! Če človek dovoli, da ga takšna stanja malodušja »za-sužnijo«, če sam ne išče in ne najde načina za spremembo svojega počutja, se lahko zgodi, da pod čedalje močnejšim vplivom melanholičnega razpoloženja zapade v pravo bolezen-melanholijo ali depresijo. Tisti, ki jih že »načenja« depresija, se niti ne zavedajo, koliko pomaga pravočasna in ustrezna pomoč strokovnja-ka-kliničnega psihologa ali nevropsihiatra. Nasprotno! Nekateri zaradi neznanja, sramu ali številnih drugih nepomembnih vzrokov z neustreznimi ali povsem napačnimi ravnanji začetek bolezenskega stanja prav negujejo in poglabljajo. Tako kot naš rojak A. Z. iz Nemčije, ki piše: Imam težave, ker sem zelo živčen in občutljiv na vsako besedo. Počutim se tako in mislim, da nisem več za med ljudi in družbo. Ob takšnem premišljevanju pogosto pomislim na samomor. Ze pred osmimi leti sem se zdravil zaradi živčnosti in vendar se mi zdi, da je moje stanje čedalje slabše. V upanju, da se bo kaj zboljšalo in da bodo doma moje zdravljenje pozabili, sem sklenil, da grem delat v Nemčijo. Vse zaman! Se isto leto sem imel smolo. Zaradi občutka osamljenosti sem začel malo več piti. V pijanosti sem hotel ubiti sebe, ne da bi se zavedal. Rešil me je kolega. Po tem dogodku sem bil v bolnišnici dva meseca. Ponovno sem zamenjal delovno mesto, ker me je bilo sram. Upal sem, da bo boljše! Tukaj pa sem edini Jugoslovan. Zato mi je tem bolj dolg čas in se počutim čedalje slabše. Največkrat pomislim, da bi se kar v asfaltu utopil in izginil brez sledu! Tudi od policije sem dobil opomin in pogojno kazen. Ce se mi bo še kdaj kaj podobnega pripetilo, me bodo poslali takoj domov, so mi dejali. Ze 32 let sem star in nisem poročen. Tudi nikakršnega veselja do deklet nimam. Da bi premišljeval o zakonskem življenju, me je sram. Ce bi se poročil, bi mogoče bilo boljše?! Sploh ne vem, kakšno pot naj izberem v življenju./« V blažjih oblikah nezadovoljstva včasih pomaga, da posameznik zamenja okolje. Zlasti, če je okolje tisto, ki poraja negativna čustva potrtosti, nezadovoljstva in po- Azra Kristančič dipl. psiholog dobno. Toda, če stanje nezadovoljstva in malodušja traja dalj in če je čustvo žalosti tako močno, da si posameznik želi »vzeti življenje«, potem nobena potovanja in nobena sprememba okolja ne pomaga. Posebno, če si posameznik izbere delo v tujini kot obliko zdravljenja ali bežanja pred naraščajočim bolezenskim stanjem. Tisti, ki kaže znake bolezenske depresije, potrebuje nenehen nadzor in zdravljenje pri zdravniku prav zaradi tega, ker lahko v določenem trenutku zmanjšanja življenjskih moči poskuša samomor kot edini odrešilni poseg. Življenje v tujini je pogosto za povsem duševno uravnovešenega človeka precej težko in iluzorna so pričakovanja, da bo prilagajanje novim razmeram potekalo brez večjih težav. Kaj šele naj rečemo o tistih z »labilnimi živci«? Odhod v tujino jim naposled dokončno pomaga zboleti! Podobnih primerov, kot ga opisuje rojak iz Nemčije, je še precej in se kažejo v različnih inačicah. Dovolj jih je za opozorilo: za odhod v tujino ne potrebujemo le zdravniškega spričevala o telesnem zdravju. Prav toliko, če ne še bolj pomembno je spričevalo o psihičnem zdravju in relativni sposobnosti za vsaj minimalno uspešno prilagajanje zahtevam in razmeram v novem okolju. / Ste tudi vi med zbiralci? Kar precej je med nami raznih zbirateljev. Lahko, da ste tudi vi med njimi. Zbira staro in mlado. Nekateri to počno za kratek čas, drugi zato, da pač še nekaj počno, tretji zaradi prave zbirateljske vneme. Otroci začno običajno z zbiranjem raznih slikic, ki jih dobe v zavojčkih čokolade ali žvečilnega gumija. Ko malo odrasejo, zbirajo slike športnikov, filmskih igralcev, pevcev itd. Nekateri zbirajo serviete, drugi spet škatlice od vžigalic, tretji star denar, veliko jih zbira znamke in podobno. Kar naprej bi lahko naštevali. Mnoge njihov zbirateljski »konjiček« kar precej stane. Moja znanka je na primer med tistimi, ki zadnje čase z veliko vnemo zbirajo majhne, različno oblikovane stekleničke z likerji in žganimi pijačami. Ze nekaj stotin teh stekleničk ima lepo razporejenih na policah na sobni steni. Gospodinja to svojo zbirko vsakomur s po- (-------------------------------'N Svojemu očku Iz naročja maminega pohitel zato sem, da še očka bi objel. Pa bom, pa bom, pa bom prav dober sin, čeprav sem zdaj še nebogljen Martin. Martinu teta Vida Brest Vse rožice naj ti cveto, vse ptičice naj ti pojo, vse zvezde naj ti svetijo, ves svet naj bo dober in zlat za tvojo prvo pomlad! V____________________________________J nosom pokaže. Tako je tudi mene povabila na ogled. Res imenitno je vse izglodalo. Nisem skrivala navdušenja in znanka je kar žarela, ko mi je pripovedovala, od kje povsod ima stekleničke in kako še namerava zbirko v prihodnje dopolniti. Ko pa sem zatem vzela nekaj stekleničk v roke, da si jih od blizu ogledam, je začelo moje navdušenje plahneti. Opazila sem namreč, da so nekatere pijače, ki veljajo za pravo nacionalno posebnost za neke dežele, prišle čisto od drugod, to se pravi, da so prav za prav ponaredki. Znanki se je vse bolj daljšal obraz, ko sem začela stekleničke jemati s polic ter sem nato nekatere izločila. Kar precej je bilo izločenih in veliko truda me je stalo, da sem znanko prepričala, kako je bila ta selekcija nujna in da ima zato zdaj njena res sicer nekoliko manjša zbirka tem večjo vrednost. Ce ste med zbiralci, ne pozabite, da je ta prikupni in tudi tako mnogostranski »konjiček« tudi precej zahteven. Predvsem terja od vas, da ste vsaj malo podkovani v stroki, s katerega področja zbirate. Biti morate tudi kritični in sistematični. Razumljivo pa je tudi, da je treba precej potrpljenja in ne nazadnje denarja. Vsak »konjiček« nekaj velja, nekateri več, drugi manj. Vsako zbirko dopolnjujmo polagoma, vse, kar novega dodamo, sproti kritično ocenimo, da ugotovimo, če zares sodi v zbirko. Tako nam bo zbirka res v veselje in upravičeno se bomo lahko pred znanci z njo pobahali. Sicer se pa kaj lahko zgodi, da ni takšna zbirka nič drugega kakor večji ali manjši kup brezvred-ne šare. Ina Jutri za kosilo Ogrska golaževa juha Stročji fižol po štajersko Pečen krompirček Češnjevi žlikrofi Ogrska golaževa juha Srednje veliko čebulo drobno sesekljamo in pražimo na segreti maščobi. Se preden zarumeni, dodamo 30 dkg na majhne koščke narezanega govejega mesa ter nekaj listov prav drobno narezanega svežega zelja, posolimo in pražimo nekaj minut. Dodamo strok strtega česna, ščep kumine in majarona, žlico paradižnikove mezge ali svež paradižnik in vse nekoliko prepražimo, nazadnje dodamo še žlico sladke paprike, zalijemo z juho ali vodo in kuhamo, da se meso napol zmehča. Potem vmešamo pol kg olupljenega na kocke narezanega krompirja, lovorjev list ter kuhamo, dokler se krompir ne skuha. Po želji juho lahko zgostimo s podmetom. Nazadnje ji okus izboljšamo z nekaj žlicami belega vina in žlico kisle smetane. Stročji fižol po štajersko Stročji fižol očistimo, operemo in celega skuhamo. Zatem ga odcedimo in še vročega zabelimo s precvrtimi kockami prekajene slanine, prelijemo vse skupaj s kislo smetano in fižol še prav malo pokuhamo. Češnjevi žlikrofi Iz moke, jajca in curka mlačne vode zamesimo bolj mehko testo in pustimo, da pol ure počiva. Medtem pripravimo češnjev nadev. Češnjam izločimo peške ter jih sesekljamo. Na maslu prepražimo drobtine, ki jih vmešamo v češnje, nato nadev osladkamo in odišavimo s cimetom. Testo razvaljamo in polagamo nanj za oreh velike kupčke nadeva, ki jih razvrstimo po testu po tri prste narazen. Za tem nadev zagrnemo s testom, ki ga ob nadevu pritisnemo, da se obe plasti testa dobro spri-meta. Z obodcem za rezanje krapov izrežemo žlikrofe in jih skuhamo v osoljenem kropu. Odcejene zabelimo z drobtinami, ki smo jih prepražile na maslu. Stane Lenardič r Pisati sem začel kot izseljenec X,X*Xv.v.*»X‘XvX*X*X,Xx*X,X,X‘Xy.*.v*X X* »Kar tja pod lipo pojdiva«, me je povabil pisatelj Matevž Hace, ko sem ga obiskal na njegovem domu v vasi Pod-cerkev pri Starem trgu. “Veš, takih lip, kot je ta, in še lepših je bilo na Ulaki nad sto, pa so jih med vojno posekali Italijani«, je dejal z očitno prizadetostjo, ko sva šla mimo njegove domačije proti lipi za hišo, od koder je čudovit razgled po dolini. Vas je skrita v pomladnem zelenju in cvetju, sivi koničasti zvonik cerkvice se dviga nad vasjo, da ga vidiš že od daleč, če prideš po strmi poti od Starega trga. Vasica leži pod cerkvijo in je zato tudi dobila ime Podcerkev. V daljavi gledam Snežnik, ki je še pokrit z zadnjimi krpami snega, medtem ko se je povsod po dolini razcvetela pomlad. Nedaleč od Podcerkve je vas Dane, za hribom Devinom pa se skriva Cerkniško jezero. Kamor seže oko, sami gozdovi. “Cerkvica sv. Martina je bila zgrajena 1647. leta in ima znamenit baročni oltar, cerkovniki in ključarji pa so bili okoli 300 let Haceti«, mi je dejal Matevž, ko sva se začela pogovarjati o vasi in življenju v tej dolini ter o ljudeh, ki so v glavnem drvarili v teh gozdovih, vozili les in, če ni bilo doma dovolj dela, hodili drugam. Pripovedoval mi je, da so od njegovega deda naprej bili pri hiši vozniki in gozdni delavci, njegovi dedje in pradedje pa so že hodili delat v tujino. Eden njegovih sorodnikov je odšel v Ameriko 1892. leta in je takrat dejal: “Vrnil se bom, ko bom zaslužil toliko dolarjev, da bom kupil pol vasi... Nikoli več ga ni bilo nazaj.« V Ameriki je umrl tudi njegov ded, ki je živel v Minnesotti, ima pa še sorodnike v Clevelandu, ki se mu pa nič ne oglasijo. “Tako sem zgubil stike z rodom v Ameriki,« se mi je potožil. Nasploh je zgodovina Hacetovih zelo burna in zanimiva. “Naj omenim še usodo mojega očeta,« je pripomnil Matevž. “Med drugo vojno je prišlo v vas 20 Italijanov, ki so iskali mojega očeta. Prinesli so mu smrtno obsodbo. Nameravali so ga ustreliti skupaj z nekim partizanom. Ko so prišli na hišni prag, so našli očeta na mrtvaškem odru. Umrl je za kapjo.« Matevž Hace je po osvoboditvi zaslovel kot pisatelj - samorastnik, ne samo širom naše domovine, temveč tudi po svetu; znan je tudi med našimi izseljenci. Med drugim je tudi dnevnik “Prosveta« v Chicagu objavil vrsto del Matevža Haceta. Matevž je doslej napisal 14 knjig: Partizanske slike, Komisarjevi zapiski, Gozdne steze, Naši obrazi, Tihotapci, Ljudje na prelomnici, Ljubezen in orožje, Korenine se trgajo... Letos je izšla njegova knjiga Vaška kronika, v kateri opisuje dogajanja v loški dolini po vojni. Sedaj pa pripravlja drugi del Kronike Strehar j eve družine. To je obdobje 40 let, od 1889 do 1929, ter opisuje izseljevanje v Ameriko, zadolženost, ženitve in prvo svetovno vojno. r ^ Srečanje s pisateljem Matevžem Hacetom V______________________________J “Zanima me zgodovina teh krajev. To je moj konjiček,« mi je dejal in pripomnil, da je temeljito preštudiral zgodovino slovenskega naroda nasploh. Na vprašanje, kaj mu je ostalo najbolj v spominu, mi je dejal, da se rad spo- minja na mlada leta in partizanstvo. Na tista leta, ko je še kot pastir pasel v javorniških gmajnah in ko so fantje v cerkniškem jezeru tekmovali, kdo bo dlje plaval. Z desetimi leti je bil že samostojen. Sprva je bil pastir, potem je več let žgal opeko, s šestnajstim letom pa je začel delati kot gozdni delavec in na žagah. Navzlic trdemu delu pa je Matevž vedno našel čas za izobraževanje. Ves prosti čas je posvetil branju. “Ljubezen do domačih pisateljev, predvsem klasikov, mi je vzgojila moja mati,« mi je dejal Matevž. “Zelo veliko je brala in imela je nevrjeten spomin. Na pamet je znala Prešernove pesmi, Gregorčičeve in druge. Občudoval sem jo, kako je znala na pamet cele strani iz knjig.« «Pišem od srede novembra do konca aprila,« mi je pripovedoval, ko sva se začela pogovarjati o njegovem pisateljskem ustvarjanju. “Poleti ne pišem, ker je takrat delo na kmetiji. Zelo rad hodim tudi po gozdovih. Ne maram pa prepirljivcev. Zelo rad imam mir ter prirodno, domače okolje. Dovolj je bilo hudega in razburjenja med vojno, pa tudi po vojni sem bil nekaj let zelo zaposlen. V miru in naravi pa najde človek tisto ravnovesje, ki je potrebno za ustvarjanje.« Nato sva se pogovarjala še o partizanstvu, ki se mu je zelo globoko vtisnilo v dušo. Poudaril je, da je vse, kar je pisal o življenju v partizanih, resnica in si ni ničesar izmislil. Pravi pa, da bo še pisal in da že tudi razmišlja, kako bo obdelal neko obdobje iz Notranjske. Matevž zdaj sicer še kmetuje, toda ne more več delati po 12 ali več ur kot pred leti. Sedaj ima že šest križev. Ure in ure pa presedi ali preleži pred lipo, kjer bere in premišljuje. Pogovor se je počasi zasukal na izseljevanje pred vojno in povedal je, da je začel pisati kot izseljenec v Franciji. Leta 1937 je prve članke objavil v »Glasu izseljencev«, ki ga je urejeval pokojni Tomo Brejc. Časopis je bil dvojezičen ter je izhajal v slovenščini in srbohrvaščini. Članke je podpisoval s pseudonimom Notranjec. Iz Francije se je vrnil 1938. leta in takrat je napisal prvo daljšo povest. To je bila povest o naših delavcih, v glavnem Notranjcih, v Franciji od leta 1924 do 1938. Notranjci so takrat delali v glavnem v gozdovih in na žagah, ker so bili tega dela najbolj vajeni. V rudnike niso hoteli. Prekmurci so največ delali na kmetih, ljudje iz Zasavja pa v rudnikih. »Značilno je bilo,« pravi Matevž, »da so bili naši delavci po 10 in več let v Franciji, pa si niso ogledali nobenih muzejev in drugih znamenitosti v Parizu; jaz pa sem si ogledal vse, kar je bilo zanimivega.« Francoski delavci so živeli že takrat mnogo bolje kot naši. Matevž se spominja, kako so mu francoski delavci govorili: »Mi smo naredili že tri revolucije, vi pa še nobene.« Na vprašanje, kaj misli o sedanjem izseljevanju naših ljudi, mi je odgovoril: »Plače je treba urediti in delo preskrbeti. Pred vojno sem moral delati za eno kolo tri mesece na žagi, v Franciji pa sem ga zaslužil v desetih ali 12 dneh. Zato sem šel takrat tudi jaz v Francijo.« S posebnim poudarkom pa je pripomnil: »Iz moje doline jih je tedaj zelo malo odšlo na delo v Nemčijo. Mladina iz teh krajev je skoraj vsa zaposlena!« Iz pogovora je videti, kako je Matevžu notranjska zemlja pri srcu in kako spremlja z veliko prizadetostjo življenje v tej dolini. »Ali so se Notranjci kaj spremenili,« sem ga še posebej vprašal. »Da, marsikaj se je spremenilo. Notranjec postaja drug človek. Pred petimi desetletji so se stalno prepirali za zemljo, zdaj pa so vsi zaposleni in tega ni več. Mnogo zemlje je celo neobdelane in kar so naši pradedje kultivirali, bo ponekod spet zarasla trava. Tudi tiste kmečke baharije ni več, kot sem jo videl pred tremi desetletji. Se posebej velike spremembe pa je opaziti v teh povojnih Matevž Hace v domači vasi Podcerkev letih. Močno se čuti, da so ljudje zaposleni in na splošno se je spremenil način življenja. Tega sem zelo vesel. Veste, Notranjci so bili vedno bolj trdi ljudje, v tem povojnem obdobju pa so se začeli spreminjati.« Dolgo sva se še pogovarjala z Matevžem pod lipo o preteklosti Notranjske o Notranjcih, pa o lovu in polharjih. Vmes sva pila mošt in pristno domače žganje, kakršnega so pili na kmetih tudi v starih časih. Del pohištva visoških Kalanov v Loškem muzeju Stane Jesenovec Sprehod skoz Loški muzej Muzej v škofjeloškem gradu je pravzaprav muzej v muzeju, saj je Škofja Loka s svojim starinskim licem, ki ga je dobila po strahovitem potresu v drugem desetletju 16. stoletja, kot celota muzej. Portali, okna, arkadna dvorišča kažejo še gotske oblike, cerkve na loškem ozemlju govorijo o živahnem razvoju od romanske dobe do baroka, številne freske v njih pričajo o življenju srednjega veka. V Škofji Loki so se do' leta 1936 ohranile obrtniške cehovske organizacije v obliki cerkvenih bratovščin, z značilno srednjeveško tradicijo. Z ozemlja Selške in Poljanske doline ter dela Sorškega polja je izšlo mnogo kulturnih delavcev, med njimi cela vrsta odličnih slikarjev od Jerneja iz Loke (16. st.) do impresionista Ivana Groharja. Zelo živa je bila ljudska umetnost — od vezenja okrasi j na kožuhih, malega kruhka do slikarij na panjskih končnicah in slikarij na steklo. O vsem tem in še mnogočem pričajo zbirke 32 let starega loškega muzeja. V prvih treh sobah muzeja je prikazana narava škofjeloškega ozemlja oz. njegova kameninska sestava, podzemeljski svet in živalstvo, ki plemeniti gozdove, polja, travnike in reke Poljanske in Selške doline ter Sorškega polja. Grb freisinških škofov je vezni člen med naravno zbirko in zgodovinsko zbirko muzeja. Soba loškega mesta je zanimiva predvsem zaradi razstavljenih upodobitev Škofje Loke. Posebno mični so predmeti, ki so bili nekdaj last pisatelja Ivana Tavčarja; dragocena je predvsem njegova knjižnica. V grajski kapelici je najpomembnejši spomenik rezbarstva in podobarstva 17. stoletja v Sloveniji — štirje baročni »zlati« oltarji iz dražgoške cerkve. Škofjeloško ozemlje je imelo bogato obrtniško tradicijo, saj so bili na njem tkalci, klobučarji, Sitarji, glavnikarji, Streharji, kovači, ključavničarji, čevljarji in še številni drugi rokodelci. Marljivi zbiralci so že pred vojno in po njej z vso vnemo zbrali in ohranjali predmete, ki so sedaj na ogled v obrtniškem oddelku. V malokaterem kraju so imeli cehi tako močno organizacijo kot v Škofji Loki. Predmete, ki so razstavljeni v cehovski sobi, so zbrali na obrtni razstavi 1936. leta v Škofji Loki. Izdelki ljudske umetnosti pričajo o bogatem ustvarjalnem duhu prebivalcev. Podobe na steklo, čipke, umetne kože, loški in dražgoški mali medeni kruhek, vezenine, rezbarije so prava poslastica za obiskovalce. Kmetijstvo je bilo dolga stoletja vodilna gospodarska panoga na škofjeloškem ozemlju. Škoda bi bilo, če bi se izgubilo kmečko orodje, ki ga danes vse manj uporabljajo, ki pa bo vsekakor nazorno pričalo zanamcem o napornem delu našega kmeta, ki pa mu kljub temu ni bil tuj čopič in dleto, saj je ustvaril toliko občudovanih panjskih končnic, poslikanih skrinj, lesenih znamenj in številnih plastik svetnikov iz lesa. Visoška soba, ki zaključuje zgodovinski del škofjeloškega muzeja, prikazuje svojevrstno spalnico premožnih Kalanov z Visokega, ki jih opisuje Tavčar v Visoški kroniki. Loški muzej obišče iz leta v leto več ljudi, saj jih je bilo lani že skoro 25 tisoč. Morda bo tudi vas spodbudil ta zapis, da se boste sprehodili po njegovih sobanah in spoznali človeka na škofjeloškem. Poslikana skrinja je v okras celo muzeju Jenkova »Naprej zastava slave« slovenska himna Jugoslovanski državni himni »Hej, Slovani« že nekaj let iščemo zamenjavo, oziroma iščemo primerno skladbo in besedilo za novo jugoslovansko državno himno. Razpisan je bil tudi poseben natečaj, kjer je zmagala skladba profesorja iz Bitolja Taki Hrisika. To pa je samo skladba. Glede besedila pa so nekateri menili, naj bi imela vsaka republika svojega. Pri nas v Sloveniji je že desetletja priljubljena na slavjih Jenkova pesem »Naprej zastava slave«. Zato so nekateri za to, da bi to himno zdaj tudi uradno v novi slovenski ustavi potrdili za slovensko državno himno. Tako bi Socialistična republika Slovenija poleg svojega grba in zastave imela tudi svojo državno himno. Pesem Naprej je spesnil pesnik Simon Jenko leta 1860, uglasbil pa jo je istega leta Davorin Jenko. Prvikrat so jo peli v oktobru 1860 na Dunaju na »Slovanski besedi«. Zatem se je hitro širila doma med Slovenci in postala nacionalna budnica in kmalu tudi himna, ki so jo peli na raznih narodnih prireditvah. V kraljevini Jugoslaviji je bila Jenkova Naprej zastava slave del državne himne. Med narodnoosvobodilnim bojem so jo prvikrat javno izvajali kot himno na Prešernov dan 8. februarja 1942 po ilegalni radijski postaji Osvobodilne fronte »Kričač«. Poleg te pesmi so predvajali tudi himno Hej Slovani. Zatem so Jenkovo Naprej neštetokrat peli na partizanskih mitingih in vselej so jo ljudje stoje poslušali. K predlogu ali naj bi Jenkova Naprej postala slovenska državna himna, je podpredsednik mestne skupščine Ljubljana Sergej Vošnjak dejal, da s tem pač ne bi uvedli nove himne, temveč le obnovili nekaj, kar smo v zadnjih desetletjih pozabili in zanemarili. Saj je bila Jenkova Naprej ves čas med narodnoosvobodilnim bojem naša slovenska himna. Ko je bila julija 1942 ustanovljena prva slovenska proletarska brigada Toneta Tomšiča, so zapeli obe himni — Naprej zastava slave in Internacionalo. Na množični proslavi tridesete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je bila 27. aprila v tivolski dvorani in dan predtem na slavnostni seji republiške konference Socialistične zveze Slovenije je vojaška godba igrala slovensko himno — Jenkovo Naprej, ki jo je za pihalni orkester na novo priredil skladatelj Bojan Adamič. Slovenski kratki filmi V aprilu je bil kot zadnja predstava »jugoslovanskega filmskega petka« prikazan izbor slovenskega kratkega filma. Pred tem smo videli tudi izbor celotne jugoslovanske produkcije kratkometražnih filmov, kjer sta bila zastopana tudi dva slovenska ustvarjalca, Milan Ljubič in Kar-po Godina - Ačimovič. Godina - Ačimovič je posnel svoj film za Neoplanto iz Novega Sada, Ljubič pa za ljubljanski Viba film. V celotnem izboru smo bili Slovenci predstavljeni le z enim delom, ki je prejelo srebrno medaljo mesta Beograda. Slovenci nimamo filmov, ki naj bi bili tako imenovano politično aktualni, revolucionarni in negatorski, imamo torej tehnično bravuma dela, odlične posnetke, tonsko opremo, dinamično in domiselno montažo, ki pa vendar obdelanega, fabulativnega ali idejnega problema dovolj celovito ne izpelje. Najlepši primer te trditve je vsekakor film Franceta Kosmača »NA JAKOPIČEVIH VRTOVIH«. Film, ki naj bi pripovedoval o Jakopičevi ustvarjalnosti in njegovem umetniškem procesu, pa je izpadel nedeljsko idiličen, konvencionalen in napripoveden. Ostalo je pri reproduciranju Jakopičevih platen. Podobno je tudi z Ljubičevim PORTRE- TOM MENIHA. Povedati hočem, da je film slikovno sicer estetski in dovršen, le preveč nedomiseln je. Hvalevredno pa je, da se je tudi film spomnil na priorja pleterskega kartuzijanskega samostana patra Edgarja Leopolda. Med boljše filme lahko štejemo reportažni zapis Maka Sajka REJENČKI. Avtor je znan po filmih Samomorilci an podobnih, ki obravnavajo aktualen, predvsem pa socialni problem slovenstva. Film je pravzaprav filmana študija slovenske natalitete in to zlasti nezaželene. Nezaželene pri materah, je študija o prostituciji, človeški bedi in primitivnosti, po drugi strani pa pripoveduje o ljudeh, ki te sirote sprejemajo in jih vzgajajo. Poživitev večera je bil vsekakor športni film Jožeta Pogačnika ZLATI FANTJE, zapis z lanskoletnega svetovnega košarkaškega prvenstva. Naj hkrati omenim, da je posnel prav tako izvrsten športni film mariborske Motonaume 70, kar je dokaz, da ta mladi režiser, izvrsten zlasti v žanru športnih filmov. Dogodek večera je bil Bevcev POSLEDNJI PEŠEC. Film je iz serije njegovih humorističnih del o občanu Urbanu in je tako tehnično kot idejno-umetniško dosleden v konceptu ter v izvedbi. Narejen je v maniri nemega filma, vendar ne prevladuje situacijska komika, pač pa je vse rezultat skrbno premišljene humorno zastavljene ideje, kaj bo v času avtomobilizma s poslednjim pešcem? Vsak odpor bo zaman, avtomobilist pa tudi ne bo hotel postati. Ostalo mu bo, da si nadene lepenkasto karoserijo in z njo teče v vrsti avtomobilov. Preostala dela so bila večji del le skonstruirano eksperimentiranje, vendar še vedno ne toliko šokantna dn zanimiva, da bi lahko konkurirala Pogačniku ali Bevcu. Vsem namreč primanjkuje umetniške tveganosti, in to je pravzaprav lahko tudi oznaka za ves slovenski kratkometražni film. Kljub temu bi bil marsikateri film vreden, da bi odšel tudi na tuje. Janez Poštrak DOPISUJ V RODNO GRUDO Med novimi knjigami Xx,Xx’x*X*X*Xx*X*X*X*XxXX-’ •X,X£x,X*X,X*Xx,x,X,Xx*X*X,X* Leposlovje je prav gotovo ena najprivlač-nejših in zato tudi naj pogostejših zvrsti, ki jih izdajajo naše založbe. Ob velikem številu vsemogočnih besedil, pa se večkrat upravičeno vprašamo, kako je s slovensko izvirno sodobno literaturo in njenim izdajanjem. Za marsikatero založbo pomeni, pa naj se sliši še tako absurdno, izdajanje domače literature veliko breme, da ne govorimo o previsokih cenah zanje. Nasprotno, pa se nobena od založniških hiš ne odreka deleža pri izdajanju slovenskih izvirnih besedil. Poglejmo, kaj so nam pred kratkim pripravile nekatere založbe: Matevž Hace se v zelo kratkem obdobju predstavlja z dvema deloma, ki imata nekaj podobnosti. Obe sta namreč »kroniki«. »Kronika Stare Streharjeve družine« sicer ni dokončano delo, izšel je šele njen prvi del, v katerem nam pisatelj, za razliko od dosedanjih, ko se je v glavnem ukvarjal s sodobnostjo, oživlja 19. stoletje. Osrednja osebnost je Smrekarjev Luka, kmečki obrtnik, razgledan in pameten človek, ob katerem se spletajo usode njegovih bližnjih; prav tako pa nam delo daje prerez življenja, ki se ne more več obdržati v starih okvirih, ampak ga pretresajo tako francoska revolucija kot prodiranje novih kapitalističnih odnosov, ki seveda krojijo življenjske poti posameznikov. Privlačnost knjige je v izrisanosti življenja in oseb, v klenem preprostem jeziku, in resničnost; kronika je namreč po dokumentih, ki jih je zapustil pisateljev prednik. »Vaška kronika« je sodobnejša. V razponu med zemljo in tovarno se izkristalizirajo posamezne osebe vasi, ki pravzaprav živi nekakšno dvojno življenje: na eni strani je zajeta v zemljo, z željo, da jo ohrani in obdrži, na drugi pa jo obvladuje moč mesta, vabljivost tovarn in osemurnega delavnika; prav gotovo je v tem delu zanimiv odnos med starimi in mladimi. Večina mladih se je sicer navdušila za lažje življenje in odšla v tovarne in drugam. Edini, ki vztraja na zemlji, je kmet Matija, in se na vsak način skuša iztrgati iz pozabljenosti. Nasprotno se starejši vdajo v usodo in kot kaže, nimajo moči, da bi otroke zadržali doma. Živa problematika današnjega sta- nja na vasi je v tem delu še posebej prisotna. »Potres« Bena Zupančiča nas sooča z mestom. Za pisatelja bi lahko rekli, da se vztrajno oklepa življenja malih ljudi. Roman temelji na tragičnem dogodku, prometni nesreči mladega dekleta, ki na svoj način zgane vso sosesko, v kateri je živela. Ob tem dogodku se nam razkrije plastika usod; delo je pisano na prvi pogled neurejeno, večkrat hoteno negotovo, ljudje in njihove usode se prepletajo v času, ko dekle obiskuje gimnazijo in po nesreči, kljub temu pa vladata v delu nekak strogi red in urejenost. Gre pravzaprav za pretres življenja, mesta, za razmišljanje o smislu in nesmislu bivanja, gre za pričevanje in poročilo o človekovi usodi. Prav gotovo zasluži posebno pozornost delo, ki ne sodi v okvir leposlovja. To je »Noša na Slovenskem« Angelosa Baša, in sicer njen prvi del: ta zajema obdobje v poznem srednjem veku in 16. stoletje. Druga knjiga bo zajela 17., 18. in prvo polovico 19. stoletja, tretja pa naslednja desetletja do prve svetovne vojne. Knjiga nam daje zgodovinski in etnološki pregled razvoja noše na Slovenskem. Razprava, delo bi lahko tako imenovali, ker je predelana doktorska disertacija, sloni na upodabljajoči umetnosti, slikarstvu in kiparstvu, ter na pisanih virih, ker ohranjenih noš iz tistega časa ni. Značilno za to obdobje je precejšnja stilna enotnost. Knjiga je prva te vrste na Slovenskem in je pisana privlačno in poljudno. Uvaja jo obsežen uvod, ki nas spoznava z delom, r a Fotomonografija Tito Te dni bo prišla na knjižni trg tudi bogata fotomonografija »Tito«, ki je tiskana v vseh jugoslovanskih in vseh svetovnih jezikih. V knjigi je objavljenih krog 300 barvnih fotografij o Titu, o njegovih srečanjih s številnimi državniki v Jugoslaviji in med potovanji po svetu. Razen barvnih je v knjigi še 80 črnobelih fotografij. Ta izredno bogata knjiga je bila zaradi velikega zanimanja tiskana v visoki nakladi 100.000 izvodov. V Sloveniji sprejema zanjo naročila založba Partizanska knjiga, Ljubljana, Vodnikova 43, cena v prednaročilu pa znaša 220 din. V._____________________________J ki utegne zanimati ne samo strokovnjake, ampak tudi tiste, ki se zanimajo za našo zapuščino. Pred kratkim je izšla zbirka novel Marjana Rožanca »Zračna puška«. Tudi Rožancu so poglavitni mali ljudje, pravzaprav naša vsakdanjost. Zbirko uvaja novela »Popoldne in zvečer«, ki izpoveduje tesnobo doraščajočega mestnega otroka, v drugih pa se srečujemo z moralnimi in psihološkimi stiskami nekdanjih partizanov in revolucionarjev ter intelektualcev, ki se v sedanjem času ne morejo znajti. Vzrokov za tako stanje je več, prav gotovo pa je poglavitni osamljenost, tujstvo ter da hodimo drug mimo drugega kakor »mimo zidu«. V knjigi je zbranih šest novel, ki so izpovedno vezane na našo vsakdanjost, ki prav s svojim nepomembnim videzom odkriva včasih groteskne situacije, ki pa so mnogokrat tragične. Vse knjige, ki izhajajo v Sloveniji lahko naročite s posredovanjem Slovenske izseljenske matice oziroma našega uredništva. Prav tako vam na željo lahko pošljemo diafilme, gramofonske plošče, kulturnoinformativno gradivo. Pišite nam na naslov: Slovenska izseljenska matica Ljubljana, Cankarjeva 1 Jugoslavija r ... ...................... France Novak Besede v času Stilne razlike v besednem zakladu knjižnega jezika Naša beseda 7 Besedni zaklad se s časom spreminja; danes je precej drugačen, kot je bil recimo pred petdesetimi leti. Glavne spremembe so: odmiranje besed, prihajanje novih besed in stilno premikanje. 2e večkrat smo slišali trditev, da se besede rode, žive in odmirajo. Ne bi mogli reči, da v knjižnem besednem zakladu doživijo tako usodo vse besede. Miza je na primer v njem od začetka, pa ni verjetno, da bi šla kaj kmalu v pozabo. Beseda kislec, ki jo je naredil Vrtovec sredi prejšnjega stoletja za pojem, ki ga danes označujemo s kisikom, je pa že zdavnaj mrtva. Starosti, ki jih dočakajo posamezne besede, so torej zelo različne. Vzrokov za odmiranje besed je več. Najvažnejša bi bila tale dva: 1. Velikokrat izpodrine kako besedo bolj konkurenčno poimenovanje. Be-lcžnika iz prejšnjega stoletja je popolnoma izpodrinila tujka notar. 2. Ce je odšel iz rabe pojem, odide z njim lahko tudi beseda; tako se je zgodilo, kolikor se še ne dogaja, z dolžinsko mero čevelj. Velikokrat se taka beseda preseli na predmet, ki je zamenjal prejšnjega; tako pomeni danes korec, ki je bil včasih samo iz skorje narejena posoda, tudi kovinsko posodo, ki je ono zamenjala. Besede, ki so pogosto rabljene in ki navadno označujejo pomembne pojme iz vsakdanjega življenja, navadno ne zastarevajo. Najpogosteje odhajajo v pozabo bolj obrobne besede, ki jih ne pozna veliko ljudi in se v vsakdanjem življenju ne uporabljajo pogosto, npr. strokovni izrazi. Nove besede prihajajo v jezik neprestano. Vzroki za to so predvsem zunaj jezika, v družbenem življenju. Tu se stalno porajajo novi pojmi, zlasti v hitro se razvijajočih strokah. Ti pojmi morajo dobiti tudi imena. Vendar človek ne potrebuje novih izrazov samo za nove, ampak tudi za stare in že poimenovane pojme. Z njimi imenuje svoja nova razmerja do teh pojmov. Tako nastajajo vedno novi ekspresivni izrazi za človeka, moškega, žensko. Tudi terminologije imajo včasih soznačna poimenovanja; ta označujejo pojme z različnih strani (barvne, barvaste, pisane, neželezne kovine). Virov, iz katerih prihajajo nove besede v knjižni besedni zaklad, je več. Včasih so prihajale zlasti iz neknjižnih jezikovnih sistemov (iz narečij in pogovornega jezika). Danes je najbolj navadno ustvarjanje novih besed z najrazličnejšimi besedotvornimi sredstvi, kot so izpeljava, sestava, zlaganje, z opisnimi poimenovanji iz več besed in z dajanjem novih pomenov že znanim besedam. Poleg tega je zelo živahno tudi izposojanje besed iz drugih jezikov. Od raznih okoliščin je odvisno, kateri izmed teh virov v posameznih obdobjih in na posameznih področjih prevlada. Jezikoslovci lahko pri usmerjanju in izboljševanju tega dela veliko store. Vsaka nova beseda se v jeziku ne utrdi. Vzrokov za to je več. Najvažnejši so tile: lahko, da se ne prilega dovolj besedotvornemu sistemu; zato je ostalo v pozabi veliko zloženk, ki so bile narejene po tujih zgledih. Nesistemsko narejene izraze izpodrinjajo navadno bolj pravilni konkurenčni izrazi. npr. usoda je izpodrinila manj primerne poskuse, kot so osoda idr. Dogaja se, zlasti v terminologijah, da nove besede nima kdo razširiti. Zato je zelo pomembno, da se ustvarjajo novi izrazi organizirano in po potrebi. Ce se nova beseda v jeziku utrdi, se uvrsti v eno izmed stilnih skupin. V sedanjem času se nove besede najpogosteje uvrščajo v terminološko izrazje posameznih strok in med ekspresivne izraze. S stališča stila je važno, da se beseda ne umakne iz jezika na hitro. Ko zastareva, dobiva stilne značilnosti, ki v uporabniku vzbujajo spomin na stare čase. Glede na večjo ali manjšo odmaknjenost se ravna tudi uporabnost teh izrazov v knjižnem jeziku. Kot primer lahko navedemo veznik ako. Prešeren ga je močno uporabljal. Danes se v takih zvezah rabi večino- ma če, vendar ako ni neznan. Bilo bi pa manj nenavadno, če bi človek v vsem besedilu uporabljal samo če, kot pa da bi uporabljal samo ako. Veliko več starinske patine vnaša v jezik t. im. starinska beseda, kot so npr. bukve. Medtem ko spadata ako in bukve še v živi besedni zaklad, gredo zastarele besede, kot sta na primer aka-demičen in filozofičen za akademski in filozofski, že med mrtve besede. Te besede se uporabljajo za karakterizi-ranje ljudi in okolja, za oblikovanje osebnega stila, prvi tip pa tudi za izrazno raznolikost. Kadar ne gre za karakteriziranje ljudi in okolja, rabo starinskih in zastarelih besed odsvetujemo, ker bi njihovo preveliko število otežilo razumevanje in pospešilo za-starevanje besedila. Za uporabo jezika je zelo važno spoznanje, da se leksikalne enote sčasoma lahko preselijo iz ene stilne skupine v drugo, kot smo v tretjem poglavju že omenili. Zastarevanje, o katerem smo govorili v prejšnjih odstavkih, spada že v to dogajanje. Nobena stilna skupina ni popolnoma zavarovana proti tem procesom. Nekoč nevtralna beseda bukve je postala zastarela. Nekoč primorska narečna beseda gneča je postala v knjižnem besednem zakladu nevtralna. V sedanjem času se pomikajo proti nevtralni plasti zlasti pogovorni izrazi za pojme iz vsakdanjega življenja. Ta proces spodbujajo tudi pisatelji, ki v svojih delih uporabljajo veliko pogovornih izraznih sredstev. Najbolj živo pa je prehajanje izrazov iz terminološke v nevtralno stilno plast. To se dogaja toliko hitreje, kolikor bolj se razne stroke uveljavljajo v družbenem življenju. Ce analiziramo spremembe, ki so se zgodile v večjih časovnih razponih, opazimo velike razlike. Na srečo jih v celoti opazi samo raziskovalec. Uporabnika, ki se z jezikom srečuje pri delu in v življenju vsak dan, pa te spremembe ne motijo. Občutek ima, da se danes izraža z istimi besedami, kot se je pred desetimi leti. _______________________________________J OTROCI BERITB TROCI BERITE Jana Milčinski Vesela ladja Včasih je Matiček slabe volje. Mama ga takrat zaskrbljeno pogleduje in sprašuje: »Kaj je s tabo? Si bolan?« Očka pa pravi: »Dež bo! Otroci so sitni!« Matiček ne reče nič, brez besede odide v kot in sede na svojo pručko. Ta pručka pa ni navadna, ampak je čudežna pručka. Če Matiček, kadar je slabe volje, sede nanjo, se pručka spremeni v svetlo ladjo. Tako ladjo je bil Matiček videl poleti, ko je bil z očkom in mamo na morju in je nekega večera priplula v njihovo pristanišče. Vsa je bila v lučkah in vesela pesem je zvenela z nje. Matiček bi se bil zelo rad peljal z njo, toda mama je rekla, da morajo otroci zvečer v posteljo in ne na ladjo. Nocoj pa je ta ladja pripeljala prav k Matičku. Mornarji so vrgli vrv na breg, potem so potisnili brv in Matiček je sedel na krov. Z njim je odpotovala tudi sosedova muca, okrog jambora pa je zakrožil bel galeb. Potem je zapiskala ladijska sirena in odpluli so. Urno in tiho je ladja rezala mehke valove. Obala se je kmalu izgubila v temi, le svetilniki so svetili na rtičih in jim kazali varno pot. Nebesni svod z zvezdami vred se je sklonil nizko nad zemljo, in mesec je potoval pred njimi kot debel, rumen balon, ki je z dolgo, nevidno vrvico privezan na kljun ladje. Ob boku ladje so se premetavali veseli delfini. Včasih jih je kateri prehitel, skočil je visoko v zrak in jim pomežiknil, češ: »Ali me vidite? Če hočem, sem lahko tudi hitrejši!« Za njimi pa je brzela trikotna plavut morskega psa. Vsi so se ga bali. Le muca je naježila dlako in jezno prhala vanj. Zdaj je na mostič stopil kapitan in nagovoril vse zbrane: »Nocoj imamo ljubega gosta. Zato najprej trikrat hura za našega Matička!« Takoj so vsi zaklicali, zapiskali, zamijavkali, zavreščali in zaškrabljali »Hura! Hura! Hura!« in to tako glasno, da je morje vzvalovilo in se rumeni ba-lon-mesec veselo zagugal na nebu. »Zdaj pa,« je nadaljeval kapitan, »bomo začeli s sporedom. Kot veste, je naša ladja vesela ladja, zato mora vsak od vas nastopiti z veleso točko. Za začetek bo ladijska sirena zaigrala našo veselo himno.« Kapitan se je postavil v pozor in salutiral. Med tem je sirena že zapiskala pozdravno pesem, zvezde so ob njenih zvokih zaplesale svoj veseli ringaraja, svetilniki so mežikali v taktu in muca je od samega navdušenja predla in predla, dokler ni napredla debelega klopčiča pisanega ništrca. Galeb se je pognal v globino in s podvodne čeri odtrgal biserno školjko in jo položil Matičku pred noge. Delfin pa je skočil visoko, visoko pod nebo, mimogrede snel zvezdo in jo pripel na jambor velese ladje. Tudi Matiček je moral nastopiti. Sto- pil je na mostič zraven kapitana in glasno In pogumno zapel tisto lepo pesem: »Zaplula, zaplula, zaplula je barčica moja .... zaplula, zaplula, zaplula je sredi morja ...« Še morski pes mu je pritegnil, čeprav nima najboljšega posluha in bi bilo zaradi ubranosti petja boljše, če bi bil molčal. Tedaj je od nekod privršal veter. Tudi on je hotel nastopiti in pokazati, kaj zna. Zapihal In zapiskal je na ves glas. Njegova sapa je razburkala morje, ladja se je zagugala in se zibala z vala na val. Zdaj je zdrknila v globino, kot bi drveli morskemu psu naravnost v žrelo, zdaj spet se je dvignila visoko v nebo. »Ej, to pa ni več veselo,« je rekel Matiček in najbrž so tudi drugi mislili tako. Najprej je izginil delfin, za njim je odfrčal galeb, zvezde so se skrile za oblake. Le muca je vztrajala ob Matičku in odganjala morskega psa, ki je poželjivo prežal na plen. »Če je tako, pa pojdiva še midva,« je rekel Matiček, vzel muco v naročje in skočil čez krov naravnost na varna tla svoje sobe. Tu si je Matiček oddahnil. Matej Bor LUNA To je luna, naj po sveti naša luna, gre in sveti, večna potnica, vendar hočemo, gre po sveti in vsem sveti, naj se vrne tu je pa doma. spet iz črne, žalostne noči In tej luni, v naše kraje, naši luni, kjer najraje nič ne branimo — luna se drži. Leopold Suhodolčan KROJAČEK HLAČEK Borko, Bine in Breda si niso upali skozi gozd. »V gozdu živi bel strah,« je rekel Borko. »Ima belo glavo, bel trup in bele noge ... Pojé vse, kar je belega.« »V gozdu so globoke, črne jame. V njih živi črn strah. Ima črne lase, črno obleko in črne oči ... Pojé vse, kar je črnega.« Tako je govoril Bine. A Breda je prestrašeno pripovedovala: »Oh, nikoli ne bom šla skozi gozd. V njem živi strah z dolgimi lasmi, z dolgo brado in z dolgimi rokami. Pojé vse, kar je dolgega.« Krojaček Hlaček pa se je smehljal in rekel: »Ne verjamem vam!« »Ne verjameš?« so se v en glas začudili Borko, Bine in Breda. »O, če bi šel skozi gozd, bi že drugače govoril.« »Pa pojdem!« Jože Šmit UGANKA Ptica noči, ptica strahu, ko vse že spi, poje: Uhu . ... (BAOS) Ilustrirala Zdenka Golob - Borčič Krojačkovim prijateljem je zaprlo sapo. Krojaček Hlaček pa si je zmašil v žepe nekaj gumbov, si zataknil za ovratnik šivanke, okrog pasu pa si je ovil sukanec. Nato se je poslovil in odkorakal proti gozdu. »Krojaček Hlaček, nikar!« so klicali za njim. V gozdu je dišalo po zelenih smrekah, po prijaznih gobah, zajci so si čistili dolge uhlje, veverice so štele lešnike, en lešnik in en lešnik sta dva lešnika, ptice so junaku nagajale z vej: »Krojaček Hlaček, si nam prinesel kolaček?« Krojaček Hlaček pa jim je odgovarjal: »Le čakajte, nagajivke, da se prikažejo strahovi ...« Pa je zagledal starega pajka, ki mu je veter raztrgal mrežo. Krojaček Hlaček je brž potegnil dolgo nit in šivanko ter pajku zašil raztrgano mrežo. Pajek se mu je zahvalil: »Star sem, težko si sam naredim mrežo.« Krojaček Hlaček pa se je že odpravil dalje. »Strahovi, kje ste?« je klical. Tone Pavček: POGUMNA LENKA To je pa nekaj! To pa ni malo! K babici šla je prvikrat sama, ker ni hotela iti še mama, tista Alenka s čepico zalo. Šla je pogumno prek glavnega trga, mimo vseh stojnic, mimo trgovcev (žal ni imela kdovekaj novcev!) prečkala cesto eno, še eno in potlej še eno, a čez nobeno, to kajpak se ve, vlekel je ni kak stric za roke! Pri tem pa je štela, kot je pač štela, Lenka po poti čuda naštela: Sto avtobusov, sto trolejbusov, sto tovornjakov, trideset vlakov, sedem tramvajev, pet policajev, povrh pa ljudi kar tisoč in tri. To pa je nekaj, to pa ni malo niti z Lenko, deklico zalo, ki je šla prvič skoz tak direndaj k babici sama in sama nazaj. Povedala mu je sraka: »Strahovi so danes pri zobozdravniku, hihi ...« Potem je krojaček Hlaček zaslišal, kako na drevesu žalostno žvižga kos. Brž je videl, da mu je nekdo razdrl gnezdo. Krojaček Hlaček je zasukal šivanko in — ena, dve — popravil gnezdo. Kosu je pustil še nekaj svetlih gumbov za mladiče. Spet je krojaček Hlaček zaklical: »Strahovi, kje ste?« Razložila mu je sraka »Gospodje strahovi še zdaj čakajo v čakalnici pri zobozdravniku, hihi ...« Nato se spustila v kosovo gnezdo in ukradla najsvetlejši gumb. Ko pa je Krojaček Hlaček stopil dalje, je bilo gozda že konec. Zagledal je Borka, Bineta in Bredo. Čakali so ga. Niso mogli verjeti, da ga še vidijo živega in zdravega. Krojaček Hlaček pa se je zasmejal in rekel: »Gospodov strahov danes ni bilo doma ... So pri zobozdravniku ...« Anica Černej POLŽEK Polžek je gospod. Kadar gre na pot, si kočijico napreže, vanjo sam brez družbe leže. »Hi-jo, hi-jo, hi! Nič se ne mudi!« C-------------------------------- Pisatelj Matevž Hace je izbral za vas zgodbo: Vas ob deželni cesti Ob deželni cesti stoji vas, prav takšna kot so vasi po Slovenskem. Tudi ime ima prav navadno — Podgorska vas. Pred petdesetimi leti so bile njene hiše kriti s škopo, le nekaj veljavnih kmetov in trije gostilničarji so imeli hiše krite z rdečo opeko. S tem so hoteli povedati, da nekaj pomenijo in da se ločujejo od tega, kar je bilo nekdaj. Vendar pa so bili tudi po vojni skednji kriti s slamo. Govorili so, da je seno boljše, če je spravljeno pod slamnato streho. V sto letih se je vas počasi spreminjala. Dokler se niso selili v Ameriko, čez lužo, kakor so takrat govorili, so kmetovali, obdelali vse njive in njivice. Pozimi so izdelovali sode in brente, žlice in kuhalnice, doge in do- V________________________________________ žice. Mlajši so pa v jeseni lovili polhe v pasti in skrinjice po debelih bukvah in leskovih grmih. Pozimi so v velikem snegu lovili kune zlatice in kune belice. Kadar so fantje in možje utrujeni prinesli domov kuno ali dve, je bil pri hiši praznik. Ženske so tekale k Urhu po vino. Če je možakar ali fant ujel čez zimo tri kune, mu ni bilo treba iti na Hrvaško tesat doge ali sekat hraste za pet ali šest mesecev. Če je imel srečo, je to prislužil v tednu dni. Tudi zavisti ni manjkalo. Ob polšjih lovih se je tu in tam izgubila kaka polšja skrinjica. Polharji sosednje vasi so radi nagajali. Pobirali so polhe iz pasti in skrinjic, drugi pa pasti in skrinjice. Podgorci so bili premeteni. odhodom so zapeli na Vidmu ali pri Urhu in v zgodnjem oktobrskem jutru jih je Urh ali Rihtar odpeljal na vozu na železniško postajo. V hrvaških in drugih gozdovih so vstajali zgodaj zjutraj. Ker je bilo temno so delali ob gorečem ognju. Podirali so stoletne hraste, delali hlode in tesali doge. Kuhar je medtem skuhal koruzne žgance in jih kar v kotlu zabelil z debelimi ocvirki. Opoldne je skuhal štruklje ali mešanico iz fižola in testa, zvečer pa zopet žgance. Kadar so hrastarji v hrastu odkrili čebelji panj, so pobrali med in ga shranili, da ga je kuhar vlagal v štruklje, da so bili potem okusnejši. Ob nedeljah so kvartali, počivali, pisali pisma, šivali in pili vino in žganje, ki so si ga dali prinesti iz bližnje vasi ali trga. Tako življenje so imeli do pomladi prihodnjega leta, do aprila ali maja. Včasih je ponoči, ne da bi deževalo, začela iz tal pritekati voda, ker so bili gozdovi v ravnini, v isti višini kot Sava. Hrvatje so godrnjali, češ, da so se v gornjem delu kranjske dežele »Kranjci poscali« in je zato povodenj Dogodilo se je kdaj, da je voda tako narasla, da so z opremo vred splezali v rogovile stoletnih hrastov. Kakšen dan so bili zaradi tega brez jedi ali pa so ves dan jedli slanino. Spomladi so se vračali. Če so dobro zaslužili, so vriskali. V domači gostilni na Vidmu ali pri Urhu so se bahali, koliko so zaslužili — za par volov. Za Veliko noč so obuli in oblekli družino. Plačali so nekaj dolgov, zorali njihe in njivice, posejali jari ječmen in rž, posadili krompir, peso, korenje in fižol pa zopet šli do košnje sekat jelke v domače kmečke ali graščinske gozdove. Ob košnji so pospravili sekire in žage v skedenj, izvlekli klepalnik in kupili nove kose, ki so bile vsako leto dražje. Tik-tak, tik-tak so se oglašali dan za dnem po vrtovih, travnikih, senožetih in lazih. Če jih je ob košnji motil dež, so kleli in molili za lepo vreme. Končno so le pospravili seno, kljub dežju, čeprav je bilo slabše in bolj rjavo. Tako so prihajale jeseni, čas izkopa krompirja. Žetev je bila obilna samo ob sužnih letih. V šoli so \ Na pasti so vžgali hišna znamenja. Polhe so jedli stari in mladi, ženske in otroci. Polhovke so nosili od novembra do aprila; stare, oguljene za vsak dan, nove pa v nedeljo za k maši ali v gostilno, na vasovanje k dekletom ali za na pot. Če si v zimskem času ob nedeljah pogledal po vasi, si videl lepa siva okrogla pokrivala na glavah mož in fantov s ponosno hojo in držo. Stari možje nad sedemdeset let so še poleti nosili polhovke, to starodavno notranjsko pokrivalo, ki je bilo stoletja pri hišah, še od časa kmečkih puntov. Poljšji lov in polhovke pa so povečini opustili med zadnjo svetovno vojno, ki je tudi sicer odpravila marsikateri stari običaj, pa naj je bil lep, romantičen in kreposten. Dokler niso zadnja leta pred prvo svetovno vojno moški odhajali v Ameriko, so hodili čez zimo v hrvaške, bosanske in romunske gozdove. Zbralo se je osem ali dvanajst moških, ki jih je vodil najbolj izkušen vodja (oča). Določili so petnajstletnega kuharja, pripravili žage, sekire in plenkače in lesene posode za vodo. Na večer pred ___________________________________J -----------------------------------H nam rekli: Mali kmetje za od velikega šmarna do svetega Roka, večji pa za osem mesecev preužitka. Taki so bili običaji, delo in veselje v tej vasi, dokler se ni zaslišal glas, da se v Ameriki zasluži desetkrat več kakor na Hrvaškem ali v Romuniji. To je bil vabljiv klic za stare in zrele može, za fante, ki so si želeli doživetij in hitre obogatitve. To je bil krik in klic, govorjenje o rajski deželi, kjer je še deviška zemlja. Ni treba .uporabljati gnoja. So tovarne in rudniki, lepi gozdovi v Minessoti in Ohiu. Plače so lepe in delati ni treba tako kot doma v gozdu ali na Hrvaškem. Ljudem so se svetile oči od želja in hrepenenja po lepi, tuji neznani in bogati deželi, deželi dolarjev, dolarjev. Kaj Hrvaška in tisti goldinarčki! Amerika! Ta beseda je plavala po zraku kakor velikonočni blagoslov, kakor dišeče šmarnice ob robu gozda. Vas se je zategadelj spremenila. Nekateri so bili za Ameriko, drugi, kot na primer Tovličev Jurce, so bili proti temu, da bi se v velikem številu zapuščala domača zemlja, zemlja dedov in pradedov, zemlja, kjer so na stotine let živeli mirno in zadovoljno, skromno in varčno, bogaboječe in cesarju vdano. Mladi ljudje jih niso poslušali. Šli so vriskajoč in s pesmijo na ustih ter z obljubami na vse strani. Najstarejši med njimi je bil štiridesetletni Trudnov Matija, tisti, ki se je vsak teden skregal s svojo trmasto in jeznorito ženo, ki ga je ob porodu desetega otroka za tri mesece zapustila in šla v Trst za dojiljo. Ko se je vrnila, jo je pretepel, ker je medtem deseti otrok umrl brez materine nege. Matija je prodal vole, ženi je pustil kravico in devet majhnih otrok. Na Vidmu se je pred odhodom opil in kričal: »Vrnil se bom takrat, ko bom zaslužil toliko, da bom kupil Videm ali Urhovo domačijo. Če ne bom imel toliko, se ne bom vrnil in tudi za menoj ne bo nihče jokal, najmanj naša Marjeta.« Tako se je tudi zgodilo. Ni pisal ne poslal dolarjev in tudi vrnil se ni. Ostal je v deželi dolarjev, sreče in hrepenenja. Tisti pa, ki so ostali doma, so redili več goveje živine, se ukvarjali s preV._________________________________________ gi imovitejši in veljavnejši možje tiste čase. Vse drugačen je bil Vidmar. Visok, močan, resnega pogleda, sivih oči. Oblečen je bil vedno v lovsko obleko. Bil je gostilničar, trgovec in veljaven kmet. Njegov rod je imel gostilno več kot dvesto let. Pradedi so se mu priselili iz Istre. Imel je deset glav živine, dva hlapca, deklo in natakarico. Njegova mati, čeprav že v letih, je bila tudi podjetna v gostilni. Ker je točil pristno vipavsko in istrsko vino, so ga obiskali iz cele doline, možje in fantje, tudi uradniki z občine, sodnije in uradnega katastra. Ob sredah so njegovo gostilno obiskovali učitelji in učiteljice trške šole. Igrali so tarok, premlevali tedensko politiko, zabavljali čez duhovščino, kot je bilo tiste čase v navadi. Opravljali so skopuškega župnika Jurija, pozneje so pa grajali župnika Andreja Strleta, ker se ni družil niti z učitelji in ni hotel biti ne klerikalec ne liberalec. Pomilovali so veselega kaplana Francija, ki je rad pil in ljubil veselo družbo, ali ga je na v__________________________________________ vozništvom in prodajo lesa. A iz Amerike so v začetku prihajali glasovi, da ni tiste velike sreče, kot so jo pričakovali. Brezposelnost je trkala na vrata tudi po ameriških državah. Potovali so iz kraja v kraj, iščoč sreče in zaslužka. Nekateri so pa govorili: Dokler bo živel cesar Franc Jožef bo dobro na svetu. Cesar so stari in dobro vladajo. Potem je tu in tam prišel kdo iz Amerike, ker se mu je nasmehnila sreča v zaslužku. Plačal je dolgove, prekril hišo, dokupil njivico ali gozd, naročil mladi ženi novega potomca in čez leto dni zopet odrinil čez veliko lužo iskat in nadaljevat srečo pri dolarjih. Do prve svetovne vojne se nihče ni vrnil suh in ni se hotel imenovati tako kot cesar s praznim žepom. Tako je bilo v vasi vse po starem do veliko vojske, Urh in Vidmar, oba veljavna kmeta in gostilničarja, sta bogatela brez Amerike. Gostilna je bila donosna. Urh je imel to strast, da je zamenjaval z vaščani parcele, travnike in gozdove. Zidal je celo žago ob deželni cesti, kjer so delali vaščani. priporočilo župnika Jurija škof Tone Jeglič prestavil. Nekaj let pred veliko vojno so se šli učitelji »preporodovce«. Kleli so cesarja in vse člane Habsburške rodovine. O kralju Petru in dinastiji Ka-radjodjevičev pa so pripovedovali lepe pravljice. Hvalili so junaške Srbe in Črnogorce. Željno so prebirali vse novice o balkanski vojni in jih razširjali med kmeti. Peli so slovenske rodoljubne pesmi. Poleti so obiskovali Snežnik ali pa presihajoče Cerkniško jezero. Tepli so z leskovkami poredne paglavce, ker se niso učili, da se da učenost vcepiti le s palico in ne samo z besedo. Tak je bil tisti čas. Vidmar se je udeleževal pomenkov o svetovni politiki. Rad je poslušal zabeljene štorije o ministrih in cesarju, o ponavljajoči se smrti cesarjeviča Rudolfa in njegove ljubice Večere Mayerlingu pri Dunaju. Bil je liberalec stare sorte, ki je, če je le mogel, zabavljal čez duhovščino in klerikalne poslance. Hvalil je modrost voditelja liberalcev Tavčarja, da je bilo kaj. Bil je obče spoštovan tajnik libe- Če se je stari Urh postavih nad žago ob deželni cesti, je s pogledom objel žago in parcele ob potoku Obrhu v širini nekoliko sto metrov. Vse je bilo njegovo. Tudi onstran Obrha do Pod-gore so bile njegove parcele in še dalje v gozd proti Ogulju. Njegova edina želja in življenjski cilj je bil biti lastnik zemlje vse od vasi, deželne ceste in Obrha, tja do visokega OguIja, da bi lahko hodil tri ure samo po svojem svetu. Sinovom ni pustil, da bi se šli gospode. Delati so morali kot navadni delavci v gozdu in na žagi, na polju ali pri živini v hlevu. Pri mizi so jedli skupaj s hlapci in deklami. Tak patriarhalen red je uvedel. Čeprav si posestnik in to še veleposestnik povrhu, moraš delati. To je bilo njegovo načelo in zakon za vso družino. Vaščani so mu bili nevoščljivi. Vendar so ga zaradi delavnosti cenili in spoštovali. Bil je prvi v vasi pokonci pri živini. Zvečer je računal in pisal o žagi, živini, cenah in dohodkih. Bil je mož, izjema za tiste čase. Ni zašel med jaro gospodo kakor dru- ralne posojilnice in ugleden član okrajnega šolskega sveta. Eno hčer je dal šolati za učiteljico, drugo pa v pisarno na bližnjo žago v Markovcu. Ko se je drugič poročil, je vzel za ženo Urhovo hčer, ki je opravljala vsa kmečka in gostilničarska dela. Urh mu je obljubil veliko doto, katere pa Vidmar ni dočakal; nastale so težave z Urhovo žago in veleposestvom, katerega je v trdni roki držal vodja trške klerikalne posojilnice — župnik Janez Bibniški, ki je bil nevoščljiv gospodarskemu napredku vaškega veljaka Urha. Vidmar je rad streljal zajce in vrane. Vsako tretje leto je ustrelil srnjaka, kar je bilo za tiste čase velik hišni praznik. Srnjaka so jedli domači in učitelji, uradniki in še celo strogi dacar. Stari kmetje in kmetice so Vidmarju prinašali brat pisma, katera so jim domači bratje in sinovi, očetje ali hčere pisali iz obljubljene dežele, dežele sreče in dolarjev — Amerike. (nadaljevanje prihodnjič) -J ( ^ ni bila več sama. Zraven se je gnetlo še nekaj hiš. Dve nista bili ometani. Vozil je počasi mimo deklice, ki je pasla kravo in nehote se mu je zbudilo vprašanje, čigavo je to dekletce. Prav gotovo od enega izmed njegovih nekdanjih prijateljev, s katerimi je na travniku pred hišo postavljal šotor. Prav majhen travnik je bil, na katerem je vsak dan Ivanov stric kosil travo za prašiče. Zato je bila gosta, nizka, mehka kot puh, prijetno hladna v letni vročini, da so ležali tesno prižeti na njej in čutili hlad zemlje, ki se jim je počasi zažiral v pregreta od igranja utrujena telesa. Zdaj je gledal hišo s sprednje strani. Tudi balkon je bil, balkon od koder si kot na dlani videl na levi Triglav, na desni Stol s Karavankami. Hotel je ustaviti, pa ni, čeprav je zdaj vozil po sredi zaselka mimo Sandrove hiše, kjer so imeli v šupi ob cesti gledališče. Zdaj je prišel na širšo cesto in zagledal hišo, v kateri so stanovali takoj po doselitvi v mestece. Tu pred hišo ga je ugriznil pes. Vedno se je bal tistega psa in nekoč v opoldanski vročini, ko je bilo vse tiho, ga je nenadoma zagledal na cesti odvezanega. Bil je velik, čuden, črn pes. Kot neumen je stekel po bregu, pes pa za njim, ga popadel po kolenom in potuhnjen zbežal nazaj za hišo. Od takrat ni maral psov. Zavil je na levo in vozil do križišča z veliko lipo. Na levo je bila nekoč gostilna s kegljiščem, na desni mizar. In spomnil se je mizarjeve male hčerke, ki je priredila na vrtu prave smučarske tekme. Bil je prvi in dobil knjigo. Seveda iz njene knjižnice, brez vednosti njenega očeta. Nasmehnil se je. Zdaj je videl mestece pred sabo in med njima je bil le Volčji graben in staro grajsko obzidje. Zavozil je na glavno cesto, vozil mimo hotela, ki so ga gradili takrat, ko je hodil v drugi razred, mimo urada, kjer je delal njegov oče, mimo gostilne, kjer je bil prvič v kinu. Potem se je ulica zožila in ko se je zarinil s svojim težkim vozom vanjo, je nenadoma zagledal pred sabo trg ves obsijan od sonca. Zavozil je na desno in ustavil. Zazdelo se mu je, da je bil še včeraj tukaj. Graščina je bila le nanovo prepleskana. Zadaj je bila cerkev, pred katero so pred Veliko nočjo razbijali zaboje in na desni je bila irharija. Gostilna pri graščini je bila zaprta, na vratih pribit listek: »Zaprta zaradi smrti«. In spomnil se je na staro gospo. Spet je pogledal po trgu in se nasmehnil. Nekega popoldneva so se po njem lovih in zaletel se je z nosom naravnost v bicikel, da ga je šiviljin mož prinesel vsega krvavega domov. Takrat so stanovali v stari hiši nasproti gostilne. Pogledal je proti tretjemu nadstropju. Iz oken so viseli gorenjski nageljni. V tem stanovanju mu je umrl brat, prav majhen je bil, tri leta star. Stopil je v mrak stare veže ter pogledal na dvorišče, majhno, ozko in bilo mu je skoraj nepojmljivo, kako so mogli narediti na tem malem prostoru iz snega trdnjavo, ki je imela celo predor. Vrnil se je pred hišo in šel mimo starih hiš do najmanjše, kjer je bila gostilna, v kateri je posedal njegov oče. Potem se je spustil po klancu in zavil v star obokan hodnik, ki se je vlekel globoko pod hišami proti železniški postaji. Bil je poln vonja po vlagi, po nečem starem, skoraj pozab- V____________________________________________________________J Planina pod Golico. Foto: Janez Klemenčič r----------------------------------------------------^ ljenem. Ko se je na drugi strani znašel v soncu, se je povzpel na vrh klanca in spet stopil na Glavni trg. Ustavil se je pred spomenikom dobrotnice ter nehote pogledal v kamenito školjko vodnjaka, kajti spomnil se je, da je bila notri vedno umazana voda, po kateri so se vlekle zelene alge. Potem je stopil v gostilno vesel in utrujen hkrati in naročil pivo. Ko je naredil požirek, ki mu je počasi hladil telo, je pomislil: Tako kot nekoč, nič se ni spremenilo, le majhno je vse, tako majhno, da se mi je zagozdilo nekje v srcu in ne bo moglo najti nikoli več iz njega poti. Smiljan Rozman Vrnitev r " ------------ Smiljan Rozman Vrnitev Avto se je vzpenjal po ravni betonski cesti, obzorje spredaj se je ob vsakem metru Sirilo in tla so se izmikala pogledu ter tonila pod drveči voz. Na vrhu klanca je zagledal spredal na desni mestece z vitkim gotskim zvonikom L__________________________________________________________________J Ig pri Ljubljani. Foto: Janez Klemenčič c----------------------------------------------------------^ in trak ravne ceste, katero so takrat pred dolgimi leti šele gradili. Stisnilo ga je v srcu in nehote je pritisnil na plin. Motor je zarezgetal kot pobesnel konj, pa se je voz zagnal ob beli prekinjeni črti proti ravnini, ki se je vlekla do hribov kopajočih se v kobaltni meglici. Nad temi modrikastimi kulisami je ves bel čepel Triglav kot velika težka žival. Ne da bi razmišljal, je popustil plin. Motor je začel šepetati in drevesa ob cesti in njive in kozolci so mu postali večji, bližji. To so bila že polja, ipo katerih se je kot otrok igral. In hišo, kjer je nazadnje stanoval, je tudi že videl, hišo s sivo streho in skednjem za njo. Le skedenj je bil takrat lesen in najmlajši brat, ki se ni zavedal nevarnosti, je skakal prav z vrha skednja na seno. Okorna, velika vila V____________________________________________________________J ■' •' ¿F '' mm . y. *. -a mm ■r r mm j m • m» M 3 9 Za razvedrilo — Cementa, gradbenega zeleza, ploščic in podobnega materiala ne smete več uvažati za prihranjene devize, ker imamo tega doma dovolj. Lahko pa uvozite cigarete, slivovko, krompir, zelje in kranjske klobase — To je moj bratranec, jaz sem ga prva prepoznala! — Moj je! Točno tak je kot na fotografiji! — Včeraj me je hotel poljubiti, pa sem ušla. Kaj naj zdaj storim? — Zdaj ga pa ti lovil — Nič posebnega! Kdaj imamo mi že drseči dinar, le da drsi v drugo smer. — Ampak, prosim, gospod! Jaz nisem prava! — Nič ne de, pozdravljam vso domovino! MANČEK: KAPLAN FELICIJAN Iz Pavlihi Včasih je dobro imeti prijateija... Vaš prijatelj v stari domovini, močan, učinkovit in vedno pripravljen na uslugo, je lahko LJUBLJANSKA BANKA. Čeprav smo kot banka strogo dosledni, kadar gre za zaščito interesov naših strank, smo sicer za naše prijatelje pripravljeni marsikaj narediti, tudi, če ne gre neposredno za denarna vprašanja. Naše prijateljstvo vas ne stane nič. Vi lahko seveda izbirate, toda, če se nameravate vrniti, če prihajate na obiske, če imate sorodnike ali prijatelje, če vas karkoli veže na staro domovino, ne bo odveč nasvet: ODPRITE DEVIZNI RAČUN IN SI ZAGOTOVITE PRIJATELJSTVO LJUBLJANSKE BANKE. Devizni računi pri naši banki: Obrestujemo vse vrste deviznih računov. Devizni računi na vpogled 6,0 % (5,5 % v devizah in 0,5 % v dinarjih) Devizni računi, vezani nad 13 mes., 7,5 % (vse v devizah) Način odpiranja deviznega računa: Zadostuje navadno pismo. Takoj vam bomo poslali številko vašega računa z vsemi potrebnimi informacijami. Za odpiranje deviznega računa vam ni treba položiti začetnega pologa. Vplačila: Možne so vse vrste vplačil, prek katerekoli banke ali pošte. Izplačila: Po vašem nalogu izplačamo katerokoli valuto na označeni naslov. Gotovino z vašega deviznega računa lahko dvigujete osebno ali pa lahko to stori od vas pooblaščena oseba. Zaradi zaščite vaših interesov smo krog pooblaščenih oseb omejili na ožje sorodstvo. Jamstvo: Za tajnost deviznih računov jamči Ljubljanska banka. Za sredstva na vašem deviznem računu in za svobodno razpolaganje z njimi jamči država. Pošiljanje denarja v pismih ni zanesljivo Predlagamo vam uporabo deviznega računa za razna darila, denarno pomoč svojcem, razne naročnine za revije in časopise in za podobne primere. Če se nameravate vrniti v staro domovino, boste imeli velike koristi od našega znanja glede tukajšnjih razmer. Mi smo na tekočem z vsemi potrebnimi informacijami in vam lahko zagotovimo, da boste vaš denar vložili na najboljši možni način. Radi vam bomo posredovali vse nasvete o denarnih vprašanjih. Ce imate poslovnega duha, vam predlagamo kreditne aranžmaje na podlagi varčevanja ali vezave tuje valute. Možnosti teh aranžmajev so široke in lahko vam na vašo zahtevo izdelamo vaš program »-po meri«. Splošni princip je naslednji: Dogovorimo se, da boste naenkrat ali v obrokih vplačali določeno vsoto na vaš devizni račun in da boste to vsoto vezali na dogovorjeni rok. Po poteku tega roka vam bomo odobrili dinarsko posojilo, obenem pa vam bomo izplačali vaše prihranke v devizah. Ce rabite dinarsko posojilo takoj, vam ga bomo odobrili na podlagi vezave tuje valute. V tem primeru bodo vaša devizna sredstva vezana kot garancija in bosta lahko razpolagali z njimi po odplačilu dinarskega kredita. V obeh primerih gre za enak princip. Posojilo dobite na podlagi sredstev na deviznem računu. Vaše devize ostanejo pri tem nedotaknjene in vam jih izplačamo ob zaključku varčevalne dobe, oziroma ob odplačilu dinarskega posojila. Ce rabite večje vsote dinarjev in ne računate z vašimi deviznimi sredstvi, vam lahko ponudimo ugodno dinarsko posojilo na podlagi prodaje konvertibilne valute. Dovolite kratek nasvet: Ob vašem povratku v staro domovino imajo dinarski kreditni aranžmani največ smisla, če se nameravate ukvarjati s kakršnokoli pridobitno dejavnostjo, ki vam lahko zagotovi dinarska sredstva za odplačilo posojila. Zanimivi so predvsem krediti za nakup objektov in V tej zgradbi v središču Frankfurta je predstavništvo Ljubljanske banke opreme za obrtniško, gostinsko in kmetijsko dejavnost. Razvili smo tudi poseben sistem kreditiranja za napredek in razvoj kmetijstva. Ce nameravate z dinarskim kreditom kupiti hišo, počitniško hišo ali podobne objekte za vaše lastno zadovoljstvo, potem vam svetujemo, da zadevo uredite, dokler ste še v delovnem razmerju, ali če imate zagotovljen dotok sredstev v obliki penzije, rente ali podobno. Po vsej verjetnosti si lahko dovolite takšen nakup tudi brez kredita, toda — bodite praktični. Z dinarskim kreditom ostanejo vaša osnovna devizna sredstva nedotaknjena, obroke pa odplačujete iz tekočih dohodkov po trenutnem kurzu, ki je pri konvertibilnih valutah za vas vedno ugoden. Pišite nam, tudi če trenutno nimate nobenega določenega programa. Dobri prijatelji in dobre poslovne zveze niso nikoli odveč. Vedno je možno, da se bo iz naše korespondence razvil dober posel. LJUBLJANSKA BANKA PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE _________________________________J Ljubljanska banka že tretjič pokrovitelj izseljenskega piknika v Škofji Loki lii Naši rojaki se vsako leto srečajo na prireditvah, ki jih zanje organizira Slovenska izseljenska matica. Tako je tudi letos. Ob tej priložnosti pa se spominjamo tudi lanskega izseljenskega piknika v Škofji Loki. Četrtega julija proslavljamo Jugoslovani Dan borca, Američani pa svoj dan neodvisnosti. Lani je vreme prekrižalo načrte organizatorjev in prireditev so morali prestaviti na naslednji dan. Tega svečanega nedeljskega jutra je bila Škofja Loka že tretjič zapored gostitelj naših rojakov, ki so prišli na obisk v domovino. Slovenska izseljenska matica je v tem prijaznem, staroveškem kraju pod Lubnikom zanje organizirala osrednji izseljenski piknik. Naši rojaki so prišli od vsepovsod. Največ jih je bilo iz Amerike in Avstralije, precej pa tudi iz evropskih držav. Prešteli jih nismo, vendar menimo, da je bilo izseljencev na škofjeloškem gradu dva tisoč, vseh obiskovalcev pa prek pet tisoč, če sodimo po prodanih vstopnicah, ki jih je zmanjkalo že ob peti uri popoldne. Zjutraj so naše izseljence, ki so prišli z avtobusi in osebnimi avtomobili z vseh strani, pozdravili domači fantje in dekleta v narodnih nošah ter jim na prsi pripenjali rdeče nageljčke v spomin. Osrednja prireditev se je začela ob 11. uri. Ljube goste so pozdravili predsednik Slovenske izseljenske matice Franc Pirkovič, predsednik organizacijskega odbora izseljenskega piknika Ciril Jelovšek, predsednik skupščine občine Škofja Loka Zdravko Krvina ter direktor naše direkcije za razvijanje poslovanja z občani Ciro Lendovšek. Naši banki je bila dodeljena prijetna in častna dolžnost glavnega pokrovitelja izseljenskega piknika. Mnogi transparenti so opozarjali naše rojake na njihovo bančno zvezo v domovini, na njihovega prijatelja in svetovalca, ki ga imajo v naši banki, če gre za naložbo denarja ali kakršnokoli drugačno finančno akcijo. Napovedovalec je po zvočniku večkrat poudaril, da je Ljubljanska banka tista, ki daje našim ljudem v tujini najčvrstejšo oporo. Naša menjalnica za tuje valute je bila postavljena v središču vsega dogajanja. Poslovala je neprekinjeno od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer. Dežurna ekipa v menjalnici nam je zaupala, da je imela tega dne promet v višini približno 8.500 dinarjev. Menjavali so pred- . ■ v JMMi mi e L . Ja k vsem ameriške, avstralske in kanadske dolarje, a tudi šilinge, marke, lire, funte in celo danske krone. Naši izseljenci so tu lahko dobili vsakršno bančno pojasnilo, saj je bila naša menjalnica po dogovoru edina na škofjeloškem pikniku. Zanimanje rojakov je veljalo predvsem načinu odpiranja bančnih računov, namenskim oblikam deviznega varčevanja, višini obresti in seveda tudi možnostim nakupa stanovanj, avtomobilov in drugega po povratku v domovino. Naša menjalnica je bila zelo dobro založena s prospekti v slovenskem in angleškem jeziku. Zadnji so prišli prav rojakom, ki imajo po dolgih letih bivanja v tujini z materinščino že težave. Dežurna ekipa naše banke nam je povedala, da je menjalnico obiskalo približno šestdeset strank. Ker je bilo tu prospektov dovolj in so jih naši rojaki odnesli tja, kjer prebivajo, smo prepričani, da sta ime naše banke in njena dejavnost našim ljudem v tujini vsako leto bolj znani. Ravno tako kot naša menjalnica je bil neprekinjeno odprt tudi škofjeloški muzej, ki je imel dosti obiskovalcev. Koga ne bi zanimala razstava Groharjeve slikarske kolonije, poleg tega pa še starinsko pohištvo, skrinje, ure... Vse je bilo tako ljubo in blizu našim rojakom, da so naša vprašanja, kako se počutijo, odgovarjali le: »Doma je najlepše!« Organizatorji izseljenskega piknika si prizadevajo, da bi to prireditev obdržali v Škofji Loki vsaj še do leta 1973, ko bo »loško ozemlje« praznovalo svojo tisočletnico. Želimo jim veliko uspeha pri njihovih naporih, našim rojakom pa srečno pot in na svidenje drugo leto! Poslovne enote Ljubljanske banke 61000 LJUBLJANA Centrala, Trg revolucije S/C Blagajna In likvidatura, Šubičeva 2 Mestna hranilnica Ljubljana, Čopova 3 Podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, Šubičeva 2 Poslovne enote: 11000 BEOGRAD, Cika Ljubina 8/I 21000 NOVI SAD, Grčkoškolska 2 21470 Bački Petrovac, Ive Lole Riba ra 4—6 21300 Beočin, Maršala Tita 2 24420 Kanjiža, Maršala Tita 34, 21000 Novi Sad — Liman I, Zgrada A-5, Fruškogorski put 54000 Osijek, Trg Slobode 7 21480 Srbobran, Trg Republike 2/A 21205 Sremski Karlovci, Trg Branka Radičeviča 5 24000 Subotica, Dimitrije Tucoviča 3 21235 Temerin, Maršala Tita 324 21240 Titel, Trg Maršala Tita 1 26300 Vršac, Ugao Dositejeve i 29. novembra 21230 Žabalj, Trg Oslobodenja 3 71000 SARAJEVO, Boriše Kovačeviča 1 41000 ZAGREB, Preradovičeva 15 41000 Zagreb, Savska 58 63000 Celje, Vodnikova 2 63000 Celje, Mestna hranilnica, Titov trg 6 63000 Celje, Podružnica za kmetijstvo, Vrunčeva 1 63000 Celje — Otok, Ljubljanska cesta 68250 Brežice, Cesta prvih borcev 31 62370 Dravograd, Trg 4. julija 9 63270 Laško, Borisa Kraigherja 1 62392 Mežica, Celovška 1 63330 Mozirje, Mozirje št. 46 62391 Prevalje, Prevalje — trg 62360 Radlje ob Dravi, Radlje št. 192 62390 Ravne na Koroškem, čečovje 6 63250 Rogaška Stalina, Rogaška Slatina št. 90 68290 Sevnica, Kvedrova 49 63210 Slovenske Konjice, Partizanska 26 63230 Šentjur pri Celju, Šentjur 103 63240 Šmarje pri Jelšah, Šmarje 21 63305 Vransko, Vransko 63 63310 Žalec, Šlandrov trg 24 68340 Črnomelj, Mirana Jarca 3 61230 Domžale, Ljubljanska 62 61240 Kamnik, Titov trg 12 61330 Kočevje, Ljubljanska 8, 61360 Ribnica, Kolodvorska 64 66000 Koper, Verdijeva 4 66320 Portorož 61000 Ljubljana, Beethovnova 7 61000 Ljubljana, Celovška 89 61000 Ljubljana, Miklošičeva 7 61000 Ljubljana, Mestni trg 16 61000 Ljubljana, Proletarska 1 61000 Ljubljana, Titova 25 61000 Ljubljana, Titova 55 61000 Ljubljana, Tržaška 36 61380 Cerknica 61290 Grosuplje, Kolodvorska 4 61270 Litija, Ponoviška 14 61370 Logatec, Dolenji Logatec 322 61215 Medvode, Medvode 38 61381 Rakek, Trg padlih borcev 7 61360 Vrhnika, Cankarjev vrh 4 61410 Zagorje, Cesta zmage 7 62000 Maribor, Partizanska 3 69000 Murska Sobota, Trg zmage 5 69220 Lendava, Partizanska 22 69240 Ljutomer, Glavni trg 13 69252 Radenci, Zdravilišče Radenci 69250 Gornja Radgona, Partizanska 14 65000 Nova Gorica, Trg Gradnikove brigade 1 65270 Ajdovščina, Štrancarjeva 3 65280 Idrija, Rozmanova ul. 65220 Tolmin, Gregorčičeva 2/a 62380 Slovenj Gradec, Glavni trg 30 62310 Slovenska Bistrica, Kolodvorska 6 62319 Poljčane, Poljčane 75 61420 Trbovlje, 1. junija 3 61340 Hrastnik, 1. maja 56 63320 Velenje, Titov trg 1 63325 Šoštanj, Tekavčeva 15 V kratkem nove poslovne enote: 97000 Bitola 64000 Kranj 68330 Metlika Predstavništvi: 8 Munchen 15 Schillerstrasse 7/III 6 Frankfurt a/M Kaiserstrasse 19—21 /Vlil r --------------------^ ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve J