SLOVENSKI
VESHK
1988
Letnik XL!tl. Štev. 46 (2406)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
700 din
P. b. b.
Stanovnik
sprejet
Slovence
Predsednik Predsedstva SR Siovenije Janez Stanovnik je včeraj zvečer sprejet deiegacijo ZSO in NSKS pod vodstvom predsednikov dipi. inž. Feiiksa Wie-serja in dr. Matevža Griica. Delegacija je predsednika Stanovnika informirata o potožaju koroških Stovencev.
	?
JR ;	M
	
	n!
	
	
t. nHr#	
S/ot^ensko man/š/no na Koroškem so na kongresu y Churu zastopa// prec/s/a vn/k/ ZSO /s//ka^ fer/VSKS.
Ansambe! SLC Ce!je gostova! na KoroŠKem
Ku/turna domova f/Ločah /n v ^en/pr/možu sta h//a m/nu/o soboto /n nede//o pr/zor/šč/ /etošn/e osrednje g/eda//ške predstave S/ovenske prosvetne zveze, k/ je v sode/ovanju s krajevn/m/ dru-štv/ povab//a na gostovanje ansambe/ S/oven-skega //'udskega g/eda//šča /z Ceija, da nam upr/-zor/ Brechf-lVe///ovo „Opero za tr/ groše".
Obe predstav/ sta b/// dobro ob/skan/, odz/v-nost obč/nstva pa je b/Va vz//c nenavadn/ odrsk/ zasnov/ /n do/ž/n/ dramskega de/a raz//čna, vendar o tem, da smo v/de//od//čno predstavo, n/b//o dvoma. O sobotn/ predstav/ poročamo na 3. stran/.
Chur: kongres manjšin
/z ^v/ce poroča /van P. Laka/!
13. srečanje narodnostnih skupnosti sosednjih dežei v trojezičnem švicarskem mestu Chur/Coira/Cuira, na katerem je sodeiovaio 24 organizacij in inštitucij narodnostnih skupin iz Itaiije, Jugoslavije, Avstrije, Švice in Madžarske, je v skle-pni resoluciji zavzelo tudi stališče do ločevanja narodnostnih skupnosti na nacionalno mešanem ozemlju.
V soglasno sprejetem komunikeju je rečeno, da zastopniki manjšin „grajajo ločevanje narodnostnih skupin po jezikovnih in etničnih kriterijih." S to izjavo so udeleženci, med njimi tudi predstavniki NSKS, jasno zavrnili ločevanje otrok na dvojezičnih šolah na Koroškem.
Udeleženci kongresa -ZSO sta zastopala podpredsednik Franc Kukoviča in
vodja SZ1 dr. Avguštin Malte, - so tudi obsodili uradno rumunsko politiko, ki ogroža obstoj narodnostnih manjšin v državi, ter izrazili svojo „zaskrbljenost zaradi oživljanja nacionalističnih tendenc in uporabe sile pri reševanju nacionalnih vprašanj v različnih regijah v Evropi."
Zastopniki udeleženih manjšin so v svoji izjavi za javnost izrazili vsem prizadetim manjšinam tudi svojo neomejeno solidarnost in hkrati pozvali vse vlade držav, ter
dunajsko konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, naj podvzamejo vse, da se bodo narodnostne skupine brez strahu pred asimilacijo in brez ogrožanja njihove biti svobodno razvijale na kulturnem, ekonomskem in socialnem področju ter tako ohranile svojo narodnostno identiteto.
Naslednje srečanje bo od 13. do 15. oktobra 1989 v Šopronu na Madžarskem, koordinator pa bo ponovno dr. Franci Zwitter.
Pritožba na ustavno sodišče
V zadevi javne dvojezične ljudske šoie v Ceiovcu je bita pred nekaj dnevi viožena pritožba na ustavno sodišče na Dunaju. Kot je znano, je ministrstvo za pouk zavrniio priziv staršev učenca Uje Matjaža Messnerja, katerega so 14. maja pravočasno prijaviti za dvojezičen pouk na osnovi 7. čtena Avstrijske državne pogodbe. Pritožbo sta vtožita odvetnika dr. Sepp Brugger in dr. Franci Serajnik.
24 mesecev
brez obresti!
Za vse nakupe nad 4.000 šil.
1/3 plačate takoj -ostalo v 24 obrokih -brez kreditnih obresti.
BREZPLAČNO * svetujemo § dostavljamo $ montiramo.
VSE ZA STANOVANJE
Le učene/ g/a vne šo/e pob vobs/i/om Roz/ne Ka/z so zape/; eno k/f/co v s/o venšč/n/.'
SMa. Mohar
F	s.	
ŠK		M! 3!
		
		^ .n
		
Otvoritev vrtca brez Siovencev
V petek sta pliberški župan Mikusch in deželni glavar dr. Peter Ambrozy odprla novi otroški vrtec v Pliberku.
Čeprav je predvsem Ambrozy poudarjal, da je občinski koaliciji SPO/OVP uspelo rešiti tudi narodnostni problem, je bila že sama otvoritev zgovoren dokaz, da to vprašanje še nikakor ni rešeno.
Občina ni pripravljena priznati vrtcu status dvojezičnosti, odborniki EL se zato otvoritve iz protesta niso udeležili. Tako je le župnik Alojz Kulmež spregovoril nekaj slovenskih besed in učenci glavne šole so zapeli eno kitico tudi v slovenščini. Več o otvoritvi in reakcijah nanjo preberite v naslednji številki.
2 18. oktober 1988
SLOVENSKI VESTNIK
SLOVENSKI VESTNIK
18. oktober 1988 3
HEUTE
IM

Chur: MinderheitenkongreB miBbiHigt die Trennung von Vo!ksgruppen!
Am /4. ;</;J /3. OL/o/)er /98^ //^iJ //! C/mr/Co/ra/CM/m Jas /J. 7re//eri Jer Fo/L.sgrappea Jer AacALar/Jr: Jer staM, /Jr Jas J/esma/ J/e Vo/LsgrMpper; m GroMl)M/!^ew, anJ ztvar J/e ,,L/a rnmar[rsc/!a" a/s Fertre/er/a Jer ra^oroffMn/.sc/ien Fo/Lsgrappe, J/e „Pro Gr/g/or;; /;a-//ar<o" a/s Fer/reterm Jer Ja//er:/se/:s/)rac/[/ger: RJaJner M/: J J/e ,.1Fa/-ser-Ferem/gaag" a/s .S/ree/ier/a Jer JeM/scAs^racA/gen A/;riJer/;e/t Jer IVa/ser J/e Gasrge/)er - ar) J Ferar!sta/rerro//e /ZAernaJmen.
Am Treffen nahmen Vertreter von 15 verschiedenen Volksgrup-pen (darunter auch die Karntner S)owenen) und von 24 Votks-gruppenorganisationen und -in-stitutionen aus den funf Staaten Italien, Jugoslawien. Osterreich. Schweiz und Ungarn tei).
Das Referat zum Hauptthema des Treffens „Territorialprinzip und Mobilitat" hielt Prof. Dr. Giorgio Malinverni von der Uni-versitat Genf, das durch den Vor-trag des Stadtprasidenten von Chur, Dr. Andrea Meichior, iiber die ..Europaische Charta der Regionat- oder Minderheits-sprache" seine realpolitische Er-ganzungfand.
Die Vertreter der teitnehmen-den Volksgruppen beleuchteten in ihren themabezogenen Kurz-beriehten die vielschichtige Pro-btematik dieses bei den anste-henden Bemuhungen um die Reatisierung der europaisehen Integration besonders aktuellen Fragenkomp)exes.
In samthchen Ausfuhrungen kam zu Ausdruck, daB die alte klassisch-statisehe Agrarstruktur uberail, aueh in den Minderhei-tenterritorien. in Auflosung be-griffen ist und sich in Riehtung einer mobilen, industriellen Konsumgesellschaft entwickelt. Wahrend aber in der Agrarge-sellschaft der Mensch den GroB-teil seines tagliehen Lebens am Orte seines standigen Wohnsit-zes verbrachte, ist der Mensch in der heutigen Industriegesell-schaft in standiger Bewegung. Der Schutz des Bestandes und der Entfaltung der Minderheiten in ihrem eigentlichen engen Sied-lungsraum atlein, wie dies im Territorialprinzip zum Ausdruek kommt. geniigt nicht mehr, son-dern erfordert jedenfalts aueh die Einbeziehung der naturliehen. kulturellen. wirtsehaft)ichen und politischen Zentren in das Min-derheitensehutzsystem. Im Min-blick auf die auf uns zukommen-den Probleme der Mobilitat im allgemeinen, insbesondere der Freizugigkeit und Niederlas-sungsfreiheit im gesamten EG-Raum, die sich gesamteuropa-isch auswirken werden. drangt
sich die Frage auf, ob nicht iiber-haupt an neuartige Kategorien des Minderheitenschutzes ge-dacht werden muB. Minderheiten diirfen nicht in ein Ghetto und nicht an den Rand der Ge-sellschaft gedrangt werden, son-dern mtissen als naturliche Gege-benheiten unserer Gesellschaft anerkannt und als Bereicherung der Kulturen geschatzt und ge-fordert werden.
Die Teilnehmer am XH1. Treffen der Volksgruppen der Nach-harlander
#	verurteilen einstimmig die lebensbedrohenden Ubergriffe gegen tausende Siedlungen der in Siebenburgen und in der Moldau lebenden Angehorigen ungari-scher, deutscher, serbischer, ju-discher und anderer Minderheiten in Rumanien
#	sind besergt iiber das Auf-flammen nationalistischer Ten-denzen und iiber die Anwendung von Gewalt zur Losung von Na-tionalitatenfragen in verschiedenen Regionen Europas
#	millbilligen einstimmig die Trennung von Volksgruppen nach sprachlichen und ethni-schen Kriterien in national ge-mischten Territorien
#	bekunden einstimmig ihre uneingeschriinkte Solidaritiit mit allen betroffenen Minderheiten
#	appellieren einstimmig an die Regterungen der in Betracht kommenden Staaten und insbesondere auch an das Wiener Fol-getreffen der Konferenz iiber Si-cherheit und Zusammenarbeit in Europa, alles zu unternehmen, um nach 40 Jahren der AHgemei-nen Erklarung der Menschen-rechte durch die Generalver-sammlung der Vereinten Natio-nen iiberall solche Verhaltnisse zu schaffen, daB die Volksgruppen in Gleichberechtigung und ohne Furcht vor Assimilierung, und vor allem ohne Existenzbe-drohung ihre Identitat hewahren und ihre kulturelle, okonomische
und soziale Entfaltung frei ver-wirklichen konnen.
Auch dieses Treffen mit dem iiberaus aktuellen Thema und seiner zahlreichen Beteiligung hat bekraftigt, wie wichtig und nutzlich derartige Begegnungen fiir den Austausch von Informa-tionen und Erfahrungen, aber auch fiir das gemeinsame Suchen nach tragbaren, zukunftsorien-tierten Losungen gemeinsamer Probleme der Volksgruppen sind.
Die Probleme der Volksgruppen in der modernen, mobilen Gesellschaft sind nicht einfacher. sondern komplizierter geworden und bleiben weiterhin eine dau-ernde Aufgabe und iiberaus ge-wichtige Dimension im Verhalt-nis, das heiBt im Zusammenle-ben zwischen Mehrheit und Min-derheit.
Eine Kultur des Zusammenle-bens so zu gestalten, daB die Minderheiten nicht nur geduldet, sondern ohne Unterdriickung und Diskriminierung gleichbe-rechtigt und gleichbehandelt werden, bedeutet in der heutigen Zeit eine Heausforderung. in-dem die betreffenden Staaten und die Volksgruppen diese Her-ausforderung annehmen und be-w;iltigen, leisten sie einen bedeu-tenden Beitrag zur Sicherung eines Zusammenlebens in Frie-den. zu dem es keine Alternative gibt.
Die Teilnehmer des Treffens fordern die Einrichtung einer standigen Kommission fiir Min-derheitenfragen im Rahmen der Arheitsgemeinschaft Alpen-Adria und der Arbeitsgemein-schaft ARGE-Alp. und daB die Minderheiten aus diesem Raum als Subjekt ihre Beriicksichti-gung finden. Der Koordinatur der Arheitsgemeinschaft der Volksgruppen der Nachharlan-der wird beauttragt. die in dieser Riehtung notwendigen Schritte einzuleiten.
Zum AbschluB nahmen die Delegierten die Einladung der im Komitat Gyor/Sopron lebenden deutschen und kroatischen Volksgruppe an. Das naehste Treffen der Volksgruppen der Nachbarlander mit dem Gene-ralthema ..Menschenrechte und Minderheiten" findet vom 13,-15. Oktober 1989 in Sopron/Oe-denburg in Ungarn statt. Mit der Aufgabe des Koordinators wurde erneut Dr. Franci Zwitter bet-raut.
Zweisprachige Schu!e in Kiagenfurt: Beschvverde
Am !4. Mai 1988 meldete die Mutter des Beschwerde-fiihrers Uja Matjaž Messner, Tatjana Messner-Zeichen, diesen an der Ubungsvolks-schule der Padagogischen Akademic in Klagcnfurt/Ce-lovec entsprechend den Be-stimmungen des Artikel 7 des Staatsvertragesvon 1955 zum zweispraehigen Unterrieht an.
Da die Anmeldung vom Abteilungsvorstand ahge-lehnt wurde, berief der Be-schwerdeftihrer und hat nun-mehr beim Verfassungsge-richtshof Besehwerde einge-bracht. In der Beschwerde
sieht sich der Beschwerde-ftihrer in dem verfassungsge-setzlich gewahrleisteten subjektiven Rccht auf Elemen-tarunterricht in slowenischcr Sprache verlctzt und dartiber hinaus durch Anwcndung verfassungswidriger Gesetze (§$ 7 und K) des Mindcrhei-tenschulgesetzes	1959,
Der Prasidcnt der Republik Slowenicn empfing ge-stern in Ljubljana eine Dele-gation der Karntner Slowe-nen, bestehend aus Vcrtre-tern bcider Zcntralorganisa-
BCBt. Nr. 101, Karntner Lantlesgesetz 1959, 1.GB1. Nr. 44) in einer Reihe von verfassungsgesetzlich ge-wilhrleisteten Rechten verlctzt.
Der Beschwerdcfuhrer wird von den Rcchtsanwalten Dr. Sepp Brugger und Dr. Franc Serajnik vertreten.
tionen. Im Mittclpunkt des ausfuhrlichen Gespraches stand die Situation der Volksgruppe, sowie die neu ent-standene Situation im Min-derheitenschulwesen.
S)owenen bei Stanovnik
ek/ Nož (Bojan L/mekj v sp/efkab borde/sk/n dam
Zakonski par Jonafdan J. Peacbum /Janez Bermež /n Ljerka 3^ organizaciji Slovenske pro-enem /zmed pr/zorov	J zveze tn krajevnth pro-
________ ________________________________________________J_p"'h društev je mtnulo
in nedeljo v Ločah ob jezeru in v Šentpri-v Podjuni gostoval Slovenskega ljud-glcdališča iz Celja z recht-Weill(tvo ..Opero za tri ali ..Beraško opero", čeprav je odločitev za gostote tako modernega dela že po sebi pogumno dejanje, ao ob gledanju Brechtove Peraške opere" postali boga-BS' in si bili ob poznem vrača-P* domov edini, da smo priso-TOvali enkratnemu gledališ-
______	t?" dogttdku. Tudi za SLG
^	1^ ^'la uprizoritev tega
jk	^^os!cj ttaj-
HL	^H^irnciSi gledališki podvig.
Ln^žjena predsta\a m po\ rli še operna. Seveda tu nc HF^nopeiovklasičnein-iitn
______________________ - A J—^i]Mcniveč za vsebinsko nabito
Prepr/č///v pnžor beračev	. Eksplozivno delo - kakršen je
[E
LG Cel je z „Beraško ero" na Koroškem
bil pač Brecht - ki gledalca drži tako v razumski kot emocionalni napetosti in ga brez ovinkov z izostreno gledališko-pesniško govorico postavlja pred zrcalo in ga sooča z napakami, ki jih počenja v opoju svoje zlagane popolnosti.
Režiser Vinko Moderndor-fer je z uprizoritvijo Brechtove .,Opere za tri groše" (v odličnem prevodu Ervina Fritza) dokazal, da je sposoben postaviti na oder tako zahtevno delo. Pri tem sta beseda in glasba na enaki valovni dolžini, glasba pride do veljave v obliki songov, vendar je bila pri Celjanih močnejša igra kot pesem, kar je pač v naravi gledališča.V tem oziru smo videli predstavo, kije (kljub skoraj štiriurni dolžini) do konca osvojila občinstvo.
Gledali smo torej napeto ironično glasbeno dramo o londonskih lopovih oziroma meščanih in lumpenproletarskemu občestvu, kar vse je bila spet le
komedija, saj tako eni kot drugi ne predstavljajo tistega, kar so, ampak so vsi skupaj v meščane preoblečeni lopovi in v lopove preoblečeni meščani. Le Mački Nož (Bojan Umek) je ujet v zanko svoje dvojnosti in kot tak tudi „žrtev" izdaje in tik preden ga obesijo, gledalcu izkriči svojo žalost in sporoči moralo te zgodbe, namreč, da se na mestu resnice konča vsakršno preoblačenje. Osrednji figuri sta Jonathan J. Peachum in njegova žena. ki sta ju odlično odigrala Janez Bermež in Ljerka Belak. V nadaljnjih glavnih vlogah so nastopali Maja Sever, Bogomir Veras, Anica Kumer, Milada Kalezič, Miro Podjed, Stane Potisk in Jože Pristov. Ne gre prezreti skupino beračev, lopovov in prostitutk, odličnih prispevkov	scenografke
Simone Perne, kostumografke Alenke Bartlove in maskerja Borisa Čavlina.
Andrej Kokot
Po svetu - po svetu - po s\
Ni^a Avstrija: FP v dežeinem
Avstrijska ljudska in socialistična stranka sta v nedeljo pri dežclno-zborskih volitvah na Nižjem Avstrijskem utrpeli močne izgube glasov in mandatov. Največ je od tega pridobila svobodnjaška stranka, ki je prvič zastopana v deželnem zboru, kar pa ni uspelo Zeleno-alternativni listi. V primerjavi z volitvami leta
1983 je GVP nazadovanj glasov (oz. za 3 man^a izgubila 3.96% glasov j
svobodnjaki so pridobi^* sov in imajo z deležen
na mah
nativni
na mah 5 mandatov.
dosegli lc-Ji^,J Novi deželni zbor sesta , (32).SP22(24),1T5('"
Na Bavarskem novo vodstvo C$
Bavarska CSU sc po smrti dežel- Thco Weigel. ki jc nega in strankinega šefa Franza- zastopal v Bonnu. Ok"l Joscla StrauUa pripravlja na spremembe v vodstvenih organih. Novi se je v soboto zbral'' bavarski ministrski predsednik naj dorfu (Bavarska) in ^ bi postal dosedanji finančni minister proti tamkajšnji jedrsk' Max Streib, vodja stranke pa bo ski napravi.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 14.10.1988
		dobite (šit.)	piačate (šii.)
za 1 ameriški doiar	$	12,60	13,20
za 1 angieški funt	S	21,80	23,00
za 100 franc, frankov	f	201,00	211,00
za 100 ital. tir	Lit	0,92	0,97
za 100 dinarjev	DIN	0,30	0,38
za 100 švic. frankov	sfr	820,00	840,00
za 100 hoiand. gutdnov	Hfl	615,00	631,00
za 100 nemških mark	DM	694,00	710,40
Posredujeta Posojitnica-Bank Zveza-Bank
7 9 ))	]<) 21 22 (3(1) Ul X12 XIX 21!
-*"kcr:095()83	h.j. Stava:3:!,2:!,!:0.2:2 b.j.
SLOVENSKE
VESTNIK
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec. Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 ZSO Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot. Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/H, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 300 avstr, šitingov; za Jugo-slavijo 18.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 1,500.000 dinarjev.
,,Hoteti soji škodovati..."
Glavna urednica „Karnt-ner Kirchenzeitung" Maria Flalmer se je pri avstrijskem tiskovnem razsodišču (Pres-serat) pritožila zoper glasilo „Die Karntner Landsmann-schaft", ker jo je napadlo po krivici in se je čutila ogroženo v svojem poklicnem obstoju.
Na svoji zadnji seji je tiskovno razsodišče obravnavalo pritožbo priznane novinarke in glasilo „Die Karntner Landsmann-schaft" zavrnilo. Razsodišče je spoznalo, da je imenovano glasilo očitno iz svetovnonazorskih vzrokov začelo kampanjo proti gospe Flalmer, s ciljem, da ji škoduje pri njenem poklicu. Ozadja tega „!ova na glave" (dobesedno: ,Kopfjagerei') segajo globoko v koroško
Heimatdienst toži doktorja Gstettnerja
V petek, 21. oktobra 1988, bo na deželnem sodišču v Celovcu obravnava proti avtorju knjige „Zwanghaft Deutsch?" dr. Petru Gstettnerju in Založbi Drava, ki je knjigo izdala. Tožnik je predsednik koroškega Heimatdiensta Josef Feldner, ki se čuti žaljenega in zahteva obsodbo avtorja ter založbe.
Feldner toži zaradi nekaterih trditev, n. pr., da je KHD podpiral Ortstafcl-sturm, ter da imajo dvomljive zasluge za to, da plazeči fašizem politično spet pridobiva na ugledu, prav tiste nemškonacionalne in neonacistične sile, ki so organizirane v KHD. Sodišče bo torej ugotovilo, ali so te trditve upravičene. Feldner zahteva zaplembo knjige ter odškodnino za „utrpelo žaljenje časti".
manjšinsko problematiko, po drugi strani pa v interna delovnopravna vprašanja Krške škofije", ugotavlja tiskovno razsodišče v svoji izjavi.
„Die Karntner Lands-mannschaft" je maja letos od škofije zahtevala, naj takoj odpove službo glavni urednici Halmerjevi, ker se je le ta v osebnem pismu bralke (objavljeno v Slovenskem vestniku) kritično izrazila o kompromisarski politiki dela slovenskega političnega vodstva.
Škoda, ki jo je utrpela Maria Halmer, s tako izjavo seveda ne more biti popravljena, je pa velikega moralnega pomena ne samo zanjo, temveč za vse novinarje „s hrbtenico"!
Več varnosti
Notranji minister Blecha je napovedal, da bodo po vsej verjetnosti že naslednje leto začeli z graditvijo deželne žendarmerijske komande v Krivi vrbi. Tudi požarne hrambe bodo dobile nove avtomobile, kakršne potrebujejo ob nezgodah v tunelih. S tem bodo žandarmerija in požarne brambe uspešneje posredovale ob nezgodah.
Spomenik
700 pacientov psihiatričnega oddelka bolnice v Celovcu so nacisti doporti-rali v taborišča, 400 ljudi pa je postalo žrtev nasilne evtanazije esesovcev. Zdaj so na prostoru pred psihiatrijo tem žrtvam postavili dostojen spomenik, ki je hkrati simbol žalosti in trpljenja. Spomenik še nima napisa, pa tudi dokončno financiranje še ni rešeno.
„Bi ime! Hit!er !ahko igro?"
To je bilo vprašanje po-dijske diskusije v Tinjah, ki jo je vodil dr. Reginald Vospernik. Če bi danes vsi ljudje tako olepševali čas petdeset let po priključitvi Avtrije k nacistični Nemčiji, kot so to počeli novinarji na tej diskusiji, potem odgovor ne bi bil težak. Če niti novinarji, ki oblikujejo mnenje tisočih ljudi v deželi, nimajo toliko poguma ali pa niso osveščeni, da bi vsaj kritično ocenili dogodke zadnjih časov, tako v Avstriji kakor tudi na Koroškem, potem pregovor, da se iz zgodovine učimo, ne velja. Dr. Kurt Vorhofer iz dunajskega uredništva Kleine Zei-tung , dr. Robert Bucha-eher (Profil), Gcrhard Sti-
chauner (Karntner Kronen-Zeitung) in Kurt Markari-tzer (Neue Volkszeitung) so iskali odgovore na vprašanja povsod drugod, samo ne tam, kjer bi bilo treba. To velja predvsem za Kleine Zeitung, Krone in Neue Volkszeitung, katerim pride prav vsako sredstvo, pa naj bo to gonja proti eni ali drugi osebi ali kar celi narodni skupnosti.
Neopravičljivo pa je početje Kurta Markaritzerja, ki je v Tinjah poskušal obrazložiti pojave v zvezi z izjavami Kleinsziga o „Maut-hausenski laži" kot napačno interpretacijo njegovih pisem. Ni treba, da se danes pojavi Hitler, saj so na delu že nekateri drugi.
Se!ani so hoteli ostati neporaženi, toda Žreiec je bi! v vseh ozirih močnejši - SAK s!avi!
Košuta žahtje
SLOVENSKE
V 7. razred// D r/č/7/zo z/zPče n/.spo-soPc/z zazz.s/rzvz/z' eAzpo /z ^re/ca. Tt/dz' .S7da/zz' so g/a c/A: o pod/eg/z, /o pa /g Pd /adz /zjz/zov prvz poraz na ^ P	Drnačem zgrzščzz.
VESTNIK
Še pred tekmo z vodečim moštvom iz Žrelca je na stadionu pod Košuto viadai optimizem: standardni kapetan Selanov Nantej Olip, ki zaradi poškodbe še vedno ne more igrati, je celo upal, da bodo domačini zmagali s 4:1. Toda zgodilo se je povsem nasprotno, saj so prav s tem rezultatom zmagali gostje. Žrelec je imel na vseh pozicijah močnejše igralce, ki so se poleg tega tudi odločneje borili za vsako žogo. Le nekaj
minut po prvem zadetku Selanov (Pavel Čertov v 60. minuti) so domačini pritiskali, toda grobe napake obrambe so izničile vse upe domačinov. Obramba je bila preveč raztrgana, in ker tokrat vratar Milan Oraže ni bil v najboljši formi (zakrivil je kar tri zadetke), so Selani upravičeno podlegli. Najbolj žalosten je bil prav Milan Oraže, saj je hotel dokazati Lojzetu Jagodiču, da bi bil okrepitev tudi za SAK.
Pave/ Čer/o v (/evo) je dosege/ ed/n/ go/ Se/ano v.	sz/zta.- Mohar
Šah: SŠZI igrala 4:4
V drugem kolu Koroškega šahovskega prvenstva v spodnji ligi-vzhod je ekipa SŠZ/ Cartrans I v Wolfsbergu proti drugemu moštvu SG RBB Wo!fsberg igrala neodločeno 4 : 4. Za SSZ je prvič igral Silov Kovač iz Idrije in remiziral z rojakom inž. Pešcem iz Celja. Naslednji nasprotnik Cartranžanov je moštvo iz Borovelj.
Olimpi ja je zmagala 2:1
Ljubljanska Olimpija je v tem kolu na domačem igrišču premagala Borac iz Čačka z 2:1 (1:1). Gole sta dosegla Vrabac (4.) in Pate (68.).
Nogometno ogledalo
ATSV Wolfsberg - SAK	1:2 (1:0)
Wo)fsberg, 200 gledalcev, sodnik Hauk (dober); postava SAK: Dalanovič; Štern, F. Sadjak, L. Sadjak, Kreutz; Burger (84. Kert), Kunčič, Gorenšek, Čertov; Galo (46. Luschnik), Han-ser. Zadetka za SAK: F. Sadjak (85., 90.) - Dva izredno lepa zadetka Franca Sadjaka, prvi po lepi solo-akciji, drugi po prostem strelu Hanserja. Ostaii rezultati: Wietersdorf - Trg 3:2, ATUS Borovlje - Rapid Lienz 1:1, Matrei - Breze 0:3, Molita! -Pliberk 0:3, VSV/Beljak - Šmohor 2:0, SV Šentvid - Magdalen 0:0.
Šmihel-Liebenfels	1:2 (0:2)
Šmihel, 150 gledalcev, sodnik Hitzenhammer (povprečen); postava Šmihela: Puckel; Grubelnik, Pajenk. Šumnik, H. Krausler; W. Berchtold (46. Djurič), Golautschnig, W. Krau-sler, Gros; St. Blažej (46. Andrej), A- Blažej. Zadetek za Šmihel: W. Krausler (83.) - V drugem polčasu so Šmihelčani silovito pritiskali, a pred golom niso imeli sreče. Ostali rezultati: ASV-Žitara vas 1:0, Klopinj-Mostič l:0,Treibach-St. Leon-hard 4:0, Dobrla vas - ASK 3:1, Ruda - Šentandraž 1:2, Frantschach - SCA Šentvid 3:0.
Sachsenburg-Biičovs	1:0 (1:0)
Sachsenburg, 300 gledalcev, sodnik Gatterer (dober). Bilčovs je še v zadnji minuti tekme zapravil priložnost iz enajstmetrovke in tako nesrečno podlegel. Vsaj točka bi bila možna. Ostali rezultati: ASV Lienz-Baško jezero 2:0, Brnca-Irschen 0:1, Dellach - Radenthein 1:2, Šentjakob - Wernberg 2:1, Weil3enstein -Rožek 0:2, Treffen - Lendorf 3:3.
Sele-Žrelec	1:4	(0:2)
Sele, 100 gledalcev, sodnik Gajšek (povprečen); postava Selanov: M. Oraže; Kulmež. K. Hribernik, Stanko, Užnik; Fera, Čertov, Wieser; A. Oraže, Z. Oraže, N. Hribernik. Zadetek Selanov: P. Čertov (60 ). Rumeni karton: Užnik (prekršek).
Železna Kapla - Tinje	2:4	(2:4)
Železna Kapla, 150 gledalcev, sodnik Rosenwirt (dober); postava Kapelčanov: Warch; Wegscheider, Kukoviča, Prasch-nig. Kock; Grubelnik, Jenšac. Baloh; Kogelnik, Wicher (46. Sporn), Križe. Gola za Kaplo: Jenšac (29.), Baloh (43.)-Presenetljivo jasen poraz domačinov proti doslej zadnjemu na lestvici. Ostali rezultati: Galicija - Sinča vas 1:4. Globasnica -Šentpavel 1:1, Podkrnos - Reichenfels 0:1, Velikovec - KAC 1:0, Grebinj - Metlova 1:2.
Mauterndnrf - Rikarja vas	4:2	(2:2)
Mauterndorf. 120 gledalcev, sodnik Murko (povprečen); gola za Rikarjo vas: Mischitz (21.), Bierbaumer (38 ). Ostali rezultati: Žvabek-Preitenegg0:2, Vovbre-Eitweg 0:3, Waisenberg-St. Stefan 0:1. Maria Rojach-Labo 1:2, St. Michael-Šentpeter 5:2. - Vodi Lahot pred Maria Rojachom, Rikarja vas je šesta, Žvabek pa sedmi.
Festival šahistov
Koroški deželni mladinski referat praznuje letos svojo 40. obletnico obstoja. Zato so se v sekretariatu odločili, da v počastitev jubileja priredijo tudi veliko šahovsko srečanje mladincev, ki so ga poimenovali „1. mladinska šahovska gala Alpe-Jadran". Tekmovanje bo potekalo od 19. do 21. oktobra 1988 v celovškem Domu glasbe. Tega prvega šahovskega festivala Alpe-Jadran se bo udeležilo približno 80 mladinskih skupin s skupno skoraj 500 mladimi šahisti iz vseh držav-članic delovne skupnosti Alpe-Jadran. Nastopila bo tudi šahovska ekipa Zvezne gimnazije za Slovence.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo sta poleg koroškega deželnega glavarja prevzeli še ministrica za pouk Hawlič-
kova in ministrica za mladino Flemmingova. Mladinci bodo tekmovali v dveh starostnih skupinah (do 16 in do 19 let), moštva pa bodo sestavljali po štirje igralci. Vsak tekmovalec bo imel za partijo eno uro časa za razmislek.
Ob tem velikem turnirju bodo razstavljali strokovno šahovsko literaturo, mladi šahisti pa bodo imeli tudi priložnost za igro simultank z velemojstri, hkrati pa bodo z mladinci igrali tudi koroški mojstri. Finalne tekme se bodo začele v petek, 21. oktobra. Zmagovalce čakajo diplome in pokali.
Pa še obvestilo: od 21. do 23. oktobra bo v Portorožu (Ljudski dom) medeonski šahovski turnir F1DE. Udeležili se ga bodo tudi koroški šahisti.
AVo/idd...
ZVamzzzzo/emšAa .scAczjzz v .Sc/a/: /e sporočz/zz, Ja zc/z.sAzz cAzp/z ne ho /eAmo-va/a v prvemv/va državne A-/zge, čeprav .se /e /an/ A va/Z/irira/a za ta zzajvzšjz razred. /Ir/JAa vest )c cv/zpm/a, .s/zj na .Se/anAc n/s o h J/ ponos/;: /e ,s7ovc/z-.sA/ šparZzzzAz, :e/n več /aJ: AoroiAa /ovno.s/. K/p: h /c/n n pa /e /c;o.s pr/.s/o Jo aPvard/te .vzZzz/zrzje, Aer .Sc/aao/n n: a.spc/o pr:do-Pz/z /rc/jc zgra/Ae. 7';:J/ zaJnja /nožno.s/ - .špor/no ^oJe/ovan)e z OhernJor-)o/n, oJ AoJer h/ s; .Sc/an/ /zpo.soJ/7/ /repo /gra/Ao -n/ n.spe/a. ČAs/apz zore) vpra.sa/pc, za Anj n/ h/7o mogoče pr/Joh/7/ /repe /gra/Ae na KorošAc/n, saj h/ po AaAovos// /aAAo /grap vsaj Car/nen 77a;/-n/g /7/ .S/gr/J /7ojn/e/s/er. 77/da oč/7no se je /ad/ na .špor/nenz področja /zAa-za/o, da je vse preveč vp/zvna po/P/Aa. Za 7raa-/agovo je s/AšaP, da so j/ ponad/P Po/j,še de/ovno /nes/o, če ne Po zgra/a za Se/e, //oj/nezs/erjevz pa je nas/op za Se/anAe menda prepreči/ pred.sedmA dosedanjega A/aPa, A/ je v sorods/va z v/Jn/m janA-ezonarjem AorošAe FF. To P/ pame/zz/o seveda Pado A/oja/o špor/a, še posePej panog/, A/ P/ še AaAo po-/rePova/a doPre zn aspešne vzornzAe.
Andrej Mohar
7*oAra/bo v Ce/ovcu po/eAa/ šaPovsA/ zn/adznsA/ /es/zva/.
Koroška !iga
Spodnja !iga-whod H Spodnja hga-zahod H I . razred D
1.	Lienz
2.	Breie
3.	Matrei
4.	SAK
5.	Trg
6.	Borovlje
7.	VSV Beljak
8.	Pliberk
9.	Wolfsberg K). Molita)
11.	Wietersdorf
12.	SV Šentvid
13.	Šmohor
14.	Magdalen
11	7 3 1	26:9	17	1. St. Leonhard	1!	6 4	1	21:11	16	1. Irschen	1!	7 3 1 27:11	17	1. Žrelec	11	9 2 0 36:8		20
11	5 5 1	20:10	15	2. Klopinj	11	6 4	1	10:6	16	2. Rožek	H	5 4 2 17:12	14	2. Velikovec	1)	6 4 1	20:10	16
11	6 2 3	16:21	14	3. Tretbach	H	7 1	3 34:18		15	3. Sachsenburg	11	5 4 2 21:17	14	3. Železna Kapla	11	6 2 3	18:13	14
11) S 3 2 22:8			13	4. Žitara vas	11	6 2	3	19:8	14	4. Radenthein	H	6 1 4 28:18	13	4. Sele	11	5 2 4	18:19	12
n	3 7 1	22:9	13	5. Mostič	n	5 3	3	19:10	13	5. Brnca	H	6 1 4 17:15	13	5. Grehinj	H	4 3 4 26:2)		"
n	5 2 4	18:11	12	6. Dobrla vas	n	4 5	2	19:15	13	6. Lendorf	H	3 5 3 25:19	II	6. KAC Celovec	1!	3 5 3	10:7	11
n	4 4 3	13:13	12	7. Ruda	H	5 2	4	17:13	12	7. Wernberg	H	5 1 5 20:19	H	7. Reichenfels	II	4 3 4	13:14	H
11) 26 2		11:10	10	8.Šentandraž	H	4 4	3	15:14	12	8. ASV Lienz	11	4 3 4 9:8	1!	8. Metlova	H	4 3 4	11:16	H
1 ]	3 4 4	12:15	10	9. Liebenfels	11	5 1	5	18:20	n	9. Bilčovs	11	3 5 3 11:13	!!	9. Podkrnos	H	2 6 3	12:12	10
11	3 4 4	14:19	10	10. Frantschach	11	4 1	6	17:19	9	10. WeiBenstein	H	3 4 4 11:13	!0	10. Globasnica	! I	3 4 4	15:21	m
11	4 2 5	16:26	K)	11. AS K Celovec	11	3 2	6	17:19	8	11. Baško jezero	tl	5 0 6 16:22	II)	11.Šentpavel	11	3 3 5 21:27		9
II	1 5 5	8:10	7	12. ASV Cel	11	3 2	6	9:16	8	12. Šentjakob	H	3 2 6 10:29	8	12. Sinča vas	11	3 2 6	14:16	S
II	0 5 6	7:24	5	13. Šmihel	11	2 3	6	15:22	7	13. Treffen	H	2 3 6 15:20	7	13.Tinje	11	3 0 8	15:33	6
H	0 4 7	10:30	4	14. SCA Šentvid	H	0 0	11	2:41	0	14. Dellach	1!	1 2 8 10:21	4	14. Galicija	11	2 1 8	11:23	5
Spet zmaga
V prvenstvu koroške namiznoteniške iige Seiani še naprej zmagujejo. Tokrat so prema-ga!i drugo moštvo Vdi-kendorfa s 6:4 in vodijo z maksimainim števiiom točk.
tudi druga ekipa Scianov je uspešna. V spodnji tigi so namahaii Podrožeo s 6 : 4.