,/aže. ^^ Lejo. da "'t' P«'o iaialci več ne ve r koliko kaj sta ®' Le tako si lah Jj' razložimo po to, če vam v ne Kj samopostrežni govini zaračunajo 45 dkg mesa kar ^jOO starih din prevečj_ Izvedeli smo, da ^hteva neki celj- gjji občan za naslo- nitev druge hiše na njegovo hišo 30 ti- soč (novih) din od- ||(odnine. Koliko bi jele zahteval, če bi se kdo naslonil 'nanj? NOVI TEDNIK DOBIL USTANOVITELJA - PRETEKLI TEDEN JE BILA PODPISANA USTANOVITELJSKA LISTINA - DELNO ZAGOTOVLJENA SREDSTVA • Po več kot štirih letih neurejenega statusa je Novi tednik dobil svojega ustanovitelja - So- cialistično zvezo, točneje občinske organizacije treh občin nekdanjega celjskega okraja. • Predstavniki občinskih konferenc SZDL Ce- lje, Laško in Žalec so minuli ponedeljek pod- pisali ustanoviteljsko listino, na osnovi katere je postal Novi tednik glasilo občinskih organi- zacij omenjenih treh občin za obdobje najmanj petih let. • Istočasno s podpisom ustanoviteljske li- stine so predsedniki skupščin občin Celje, La- ško in Žalec podpisali pogodbo, na podlagi ka- tere so za izhajanja Novega tednika zagotovljena najosnovnejša sredstva. • Kmalu bo seja novega izdajateljskega sve- ta, ki bo poleg temeljnih vprašanj koncepta in vsebine lista, razpravjal tudi o njegovem mate- rialnem položaju, o kadrovskih vprašanjih in raz- širitvi Novega tednika na našem področju. Dolga leta so minila, da je Noivi tednik zopet postal tisto, kar je nekoč že bil in kar nujno tudi mora biti — gla- silo naše najmasovnejše druž- beno politične organizacije — Socialistične zveze. Po ukinit- vi okraja so vse oWine for- malno sicer prevzele ustano- viteljske pravice, vendar ta odnos ni bil reguliran s po- trebnirni pravnimi akti, kar je imelo za posiedico, da so vse občine postopoma druga za drugo odrekle soudeležbo v financiranju. Edino občina Celje je skozi vsa leta pri- spevala svoj delež, ki pa v nobenem primeru ni mogel pokriti nastajajoče izgube, ki jo je ustvarjalo izdajanje čas- nika. Poleg nevzdržnega material- nega stanja, pa so Novi ted- nik skozi minula leta trli tu- di drugi problemi, izhajajoči predvsem iz dejstva, da čas- nik ni imel ustreznega druž- benega organa, ki bi načrto- val njegov koncept, skrbel za dosledno realizacijo in bedel nad drugimi vprašanji, ki jih poraja izhajanje lokalnega časnika. V vseh minulih letih so bila vsa ta vprašanja če- stokrat na dnevnem redu na mnogoterih sestankih in po- svetovanjih, vendar do kon- kretnih rešitev perečih pro- blemov nikoli ni prišlo. Vse se je končalo samo pri oblju- bah, od katerih pa kot vemo, se ne da živeti. (Nadaljevanje na 6. strani) Celje, 20. maja 1970 — Številka 20 — Leto XXIV — Cena 60 par Glasi:o občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec NUJNO GOSPODARSKO POVEZOVANJE KOZJANSKO SO OBISKALI M. GOSLAR, T. BOLE IN M. CVENK Prejšnji teden so obiskali nekatere kraje Kozjanskega predsednik republiškega zbo- ra Miran Goslar, predsednik gospodarskega zbor Tone Bo- le in republiški poslanec Mi- ran Cvenk S predstavniki šentjurske in šmarske občine so se v Šentjurju dalj časa pogovarjali o položaju Koz- janskega oziroma o možno- stih njegovega hitrejšega na- predovanja. Gostje so se zanimali zla- sti za vprašanje, kako se ®Podarstvo tega območja vključuje v poslovno sodelo- vanje z močnejšimi partner- ji, saj je to po njihovem mnenju edina alternativa, ki lahko zagotovi boljši ekonom- ski položaj delovnih ljudi, pri tem pa, kot so menili, bi bilo treba premagati ozke interese in se znebiti strahu, da bi kdo koga »požrl«. Kot pozitiven primer je bila ome- njena združitev žalskega in šmarskega kmetijskega kom- binata, podobno pa naj bi tudi večje delovne organiza- cije razširile svojo poslovno dej'avnost v okviru ekonom- sko močnejših podjetij. To bi po besedah Mirana Go- slarja zagotovilo kontinuiteto stalnosti in s tem trajnejše perspektive. Kot je dejal M. Goslar, v odnosu republike do njenih nerazvitih področij ne gre za kakšno spektakulamo politi- ko ukrepov, ampak za dolo- čene postopne ukrepe in v tem smislu se je marsikaj že premaknilo na bolje. Ome- nil je delež sredstev republi- škega sklada za ureditev ne- katerih cest, saj so ceste za Kozjansko odločilnega po- mena, dalje beneficirane ob- restne mere v kmetijstvu, ki bi jih morali v polni meri izkoristiti itd. V pogovoru so izrazili pre- pričanje, da bi Koz,'anskemii področju olajšali položaj še posebei ,s tem, če bi pri ure- janiu šolstva, za katerega bi potrebovali več milijard sta- rih dinariev, dosegli daMše odpiačevanie kreditov, saj bi tako tudi laže ureiali ra7.me- re socialno ogroženih prebi- valcev ker b' bilo za te na ^ mene več denarja. Čeprav na tem mestu ni mogoče posredovati celotnega pogovora, je treba reči. da ie bil ta zelo stvaren in kon- kreten in ie sodil pravza.prav v okvir vedno bolj prisotne- ga prepričanja, da se je tre- ba z vso resnostjo loHti reševanja tudi lastne slove;n- ske nerazvitosti oziroma za- ostalosti. To, na kar so druž bene skupnosti kozjan- skih občin pred časom ot>o- zorile republ'ske organe in k čemur je svoie ori'^.pevalo VSeVaV«^»" H«^ rnnATiip žanje prve otipljive sad'^-"' dhr ■fRANCEK FRAKELJ Na pomoč! Rešite me iz tega visokega stan- darda. Utapljam se v naraslih cenah! »Želim si uspeh v življenju, da bi bil mir v svetu, rad bi postal dober športnik, želim skozi^ gimnazijo pridobiti čimveč znanja za nadaljevanje študija na univerzi,« je povedal 14-letni ANDREJ ŠKERBEC iz Žalca, vnet športnik in dober učenec. Ukvarja se s košarko, smučanjem in atletiko. V mesecu mladosti pa si želi tako kot vsi mladi mir in uspeh v življenju. CINKARN! VSA PODPORA Glede obravnavanja odprtih vprašanj v zvezi s sanacijo ce- ljske Cinkarne je bil minuli teden izredno ploden. O sana- cijskem programu je razprav- ljal na začetku tedna in tudi sklepal upravni odbor sklada republiških skupnih rezerv. Večina predlogov iz sanacij- skega programa je dobila pod- poro, vendar je bilo naroče- no, da v naslednjem obdobju v Cinkarni skupaj z ostalimi faktorji pripravijo še dodatni program. Delavski svet v Cin- karni, ki je na svojem zase- danju obravnaval najnovejše sklepe upravnega odbora skla- da pa ni mogel soglašati s tistim sklepom, ki napovedu- je termin moratorija za dan kredit samo do konca 1970. O tem so pozneje v Ljubljani stekli novi pogovori. Izvršni svet Siovenije je v razpravi o ekonomskem po- ložaju in o predlogu za sana- cijo Cinkarne podprl zahtevo kolekti\'a za povečanje cen cinkovih proizvodov za 3 od- stotke, povišanje izvoznih pre- mij za 6 odstotkov in opro- stitev dodatnih carinskih da- jatev pri uvozu cinkovih kon- centratov. Sprejet je bil tudi predlog za oprostitev plačila prispevka od osebnega dohod- ka zaposlenih za čas ko traja sanacija. Poleg republike naj bi ukrep za oprostitev plačila tega prispevka sprejela tudi občina. IS podpira tudi zah- tevo po odložitvi plačila anui- tet za bančne kredite, hkrati pa tudi priporoča skupnim rezervam bankam in drugim partnerjem Cinkarne, da po- magajo pri sanaciji nastalih razmer. Republiški izvršni svet bo med drugim obve- stil Zvezni izvršni svet o svo- jih stališčih do sistemskih olajšav, ki jih podpira v zve- zi s sanacijo Cinkarne. NI OBVLADAL TRAKTORJA LEOPOLD PEČAR, 26, iz Dol. Boštanja je vozil poljski traktor po strmi in kameniti poti ter ga za- radi poskakovanja ni mogel več obvladati. Traktor se je prevrnil tako nesrečno, da je mladi strojni tehnik padel med kolesa. Dan pozneje je v bolnišnici umrl. TRČIL JE V SMERNIK Proti Celju je vozil z motorjem FRANC KROFLIč, 32, in v Vojniku prehiteval tovorni avtomobil. Ko je prehitevanje zaključil, ga je zaneslo na desno v ob- cestni smernik, kjer se je prevrnil in obležal na travniku. Dobil je težje poškodbe. KOLESAR IN AVTOMOBILIST MARJAN GORCAN, 23, iz Šoštanja se je peljal z osebnim avtomobilom iz Šentruperta proti Mozir- ju, ko je v Parižljah pripeljal po neprednostni cesti kolesar FRANC ROJNIK, 2^, iz Sp. Gorč in mu za- prl pot. Po trčenju so koleisarja odpeljali v bol- nišnico. OBLEŽAL JE NEZAVESTEN Med vožnjo proti Rogaški Slatini je voznik oseb- nega avtomobila DRAGOSLAV ALEKSIČ, 37, prehi- teval mopedista FRANCA POLJANCA, 50, iz Sp. Se- čovega. Vozili sta se oplazili. Mopedist je obležal nezavesten. V bolnišnici so ugotovili težje poškodbe. TRAKTOR JO JE ZBIL JOŽE PAUL je z neregistriranim traktorjem med vožnjo skozi Gomilsko zadel z desnim kolesom stroja za trošenje gnoja v drog telefonske napelja- ve. Odbilo ga je na levo v ANGELO SLEMENŠEK, 'z Gomilskega. Obležala je na njivi z lažjimi poškod- bami na glavi. NENADNO PREČKANJE Proti Svetini se je peljal z motorjem IVAN BEZGOVŠEK, 26, iz Bukovega žlaka, ko je v Storah nenadoma prečkal cesto IVAN GRACNER, 29, iz Gorice. Gračner si je hudo poškodoval gleženj de- sne noge. Motorist ni imel potrebnega izpita. ZALETEL SE JE V VPREGO Mopedist BOŽIDAR KUKOVIČ, 22, iz Malega Kamna je med vožnjo proti Krškemu prehiteval tri mopediste in se zaletel v konjsko vprego, ki je pripeljala nasproti. Zaradi hudih poškodb je med prevozom v bolnišnico podlegel. ŽICA SE JE ZAPLETLA STANKO ŠMID, 22, iz Sp. Sečovega se je peljal s kolesom proti domu in imel na krmilu dva zavoja žice, ki se je zapletla v prednje kolo. Padel je in dobil pretres možganov. ZAPELJAL JE NA PLOČNIK Po Kidričevi cesti v Velenju se je peljal mope- dist FRANC PODBEVŠEK, 48, in zavozil na pločnik. Padel je in si poškodoval glavo. VRGLO JO JE NA STREHO v Trnovljah pri Celju je nenadoma pripeljala z dvorišča na cesto kolesarka MILKA KROFLIC, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta in tako zaprla pot vozniku osebnega avtomobila FRANCU CREPIN- ŠKU, 27, iz Zadobrove. Kolesarko je vrglo v vetro- bransko steklo in nato na streho avtomobila. Zaradi težjih poškodb so jo odpeljali v celjsko bolnišnico. PREDNOST AVTOMOBILA v Šoštanju je na Ka.iuhovi cesti voznik osebnega avtomobila IVAN REBEC, 47, iz Šoštanja zapeljal z dvorišča na prednostno cesto in spregledal voznica mini mopeda ZINKO BLATNIK, 28, iz Gaberk. Do bila je lažje poškodbe. UMRL JE V BOLNIŠNICI v celjski bolnišnici je umrl FRANC POLJANC, star 50 let, ki se je ponesrečil kot mopedist 14. maja. OD PONEDELJKA DO NEDELJE v zadnjih sedmih dneh se je na cestah širšega celjskega območja zgodilo 58 prometnih nesreč. Tri osebe so zaradi težkih poškodb umrle, 14 jih je bilo težko, 10 pa laže ranjenih. Materialno škodo so ocenili na 130.200 dinarjev. Jožica Ziiponšek, 26, Vele- nje, s pločevino si je požko. dovala desni kazalec; Karel Koron, 41, Celje, poškodoval si je desno kračo; Drago Ke. ser, 28, Celje, opekel se je po obrazu; Franc Skerbinšek, 44, Celje, poškodoval si je levo podleht; Jože Bukovšek, 19, Zagorje, poškodoval si je desno roko; Tone Kamenšek, 46, Zibika pri Šmarju, poško- doval si je prsni koš; Fran.jo Ka.iba, 20, Ponikva pri Gro- belnem, poškodoval si je obe roki in desno koleno; Anica Novak, 23, Slivnica, nerodno je stopila in si poškodovala desno nogo; Zdenka Pavlovič, 29, Rog. Slatina, poškodovala si je levi gleženj; Boris Rak, 18, Konovo pri Velenju, že- lezo mu je poškodovalo de. sno peto; Ivan Solina, 28, Ve. lenje, premog mu je poško- doval desni gleženj; Branko Kabuzin, 37, Celje, železna vrv mu je poškodovala desno roko; Ferdo Kugovič, 44, To- polšica, poškodoval si je levo ramo; Štefan Bačovnik, 18, Velenje, poškodoval si je de- sno roko; Marija Moškoteve, 32, Laško, poškodovala se je po glavi; Peter Seme, 24, Bre. zno pri Laškem, poškodoval si je prsni koš; Roman Po- povič, 22, Celje, poškodoval si je desno roko; Vinko Olen. šek, 39, Zabukovica, poškodo- val si je desno ramo; Janez Počevskj', 17; Žalec, zlomil si je desno zapestje. celje Poročilo se je 11 parov, od teh: Franc Draksler, Tre marje in Marija Cvikl, Hramše; Adolf Jager in Zo- fi.ja Stepišnik, oba iz Trno- velj; Edvard Cvek, Celje in Mara Buzuk, Buzuci ter Ed- vard Re.ic in Sonja Meglic, oba iz Celja. GORNJI GRAD Janez Terbovššek, 25, elek trotehnik, Velsnje in Rnzali- ja Ugovšek, 22, delavka, Gor- nji grad; Anion Pilko, 27. delavec, Kamnik in Angela Krebs, 28, kmečka delavka, Gornji grad. HRASTNIK Franc Fleisinger, delavec, Cogetinci in Darinka Šrenk, delavka, Hrastnik. LAŠKO Anton Funkelj, rudar in Karolina Ivšek, gospodinja, oba iz Bukove; Anton Ska- lički, železo strugar, Trnov- Ije in Dragica Selič, polje- delka. Rečica; Franc Iloch- kraut, kmetovalec, Male Gra- hovše in Frančiška Gunzek, poljedelka, Olešče; Janez Tomažič, delavec in Nada Laharnar, delavka, oba iz Hotemeža; Jožef Deželak, upokojenec, Brunk in Ana Knez, gospodinja, Vrhovo ter Stanislav Kostanjšek. steklar. Mamo in Mari.ja Povše. delavka, Hotemež. SLOVENSKE KONJICE Maks Ravnak, 27, Zg. Pri- stava in Jožefa 1'ančič, 27, St. Slemene; Anton Grm, 30, Koritno in Justina Ko- vač, 23, Nova Dobrava; Ed- vard Vidmar, 24, Planina pod Šumikom in Jožefa Zlo- dej, 19, Skomarje; Stanislav Hren, 29, Gorenje in Katari- na Vivod, 28, Koroška vas. ŠENTJUR PRI CELJU Jožef Anion, 26, prometni kontrolor, Teharje in Pavla Vrečak, 21, ekonomski teh- nik, Ponikva pri Grobelnem. ŽALEC Ludvik Dosier, 27, Gotov Ije in Ivanka Kladenšek, 25, Migojnice, Branko Krumpak, 23, in Božeslava Miholjanec, 18, oba iz Sešč; Franc Pon- delak, 21, Sevnica in Anto- nija Celina, 20, Podlog ter Franc Kumše, 43, Iška Loka ^ in Jožefa Novak, 34, Ločica I pri Vranskem. I celjp: Rodilo se je 26 dečkov in 25 deklic laško 1 deček in 2 deklici slovenske konjice 1 deček in 2 deklici šentjur pri celju 1 deček in 2 deklici CELJE Milan Selšek, 18, Celje; Franc Mlakar, 83, Strensko; Ivan Dolar, 66, Zavrh pri Galiciji; Franc šerc, 25, Lju- bljana; Neža Petrin, 84, Ob- režje; Marija Juvan, 70. Ljubno; Tadej Jeglič, 1 dan, Ljubljana; Viktor Likovič, 42, Celje; Jožef Pobežin, 81, Rog. Slatina; Marija Bračko. 77, Zibika; Franc Kohlič, 71, Strmca; Zlatko Teržič, 4 me- sece, Sentflorjan; Ludvik Korošec, 45, Podgorje; Neža Plavčak, 50, Polžanska vas; Matija Videčnik, 82, šmar- jeta in Jurij Razboršek, 40, Kobel. HRASTNIK Anton .4plenc, 64, upoko- jenec, Hrastnik; Jožefa Kun- šek, 83, upokojenka, Dol pri Hrastniku in Jernej Trnol- šek, 69, upokojenec. Kal. LAŠKO Anton Ulaga, 74, upokoje- nec, Lože; Anton Brečko. 77, preužitkar, Gozdec: Ana Zupane, ^5, gospodinja. Ja- goče; Franc Brečko. 43, ru- dar, Laška vas. SLOVENSKE KONJICE Ema Žaberl. 71, Zbelovska gora; Franc Konec. 82, Be- zina; Ana Pučnik, 82. Ske- denj; Jožef Jamnšek. 67, Kri- ževec; Mari.ja Dolar. 72, So- jek in Marija Dnvnik. 41, SI. Konjice. ŠENTJUR PRI CELJU Elizabeta Jelene, 75, go spodinja. Vodice; Martin Keše, 49, inv. upokojenec, Voduce; Ana Koznik, 77, go- spodinja, Lopaca in Marija Štante, 79, kmetovalka. No- va vas. ŠMARJE PRI JELŠAH Jakob Fenne, 63, Brezje pri Lekmarju; Štefan Brač- ko, 78, Brezje pri Lekmar- ju in Ciril Jug, 53, Dragomi- lo. ŽALEC Mari.ja Vrtačnik, roj. Stvar- nik, 84, gospodinja, Sma- tevž; Barbara Borenšek, 87, soc. podpiranka, Dobriša vas; Ana Krese, 72, upoko- jenka, Ljubljana; Ana Voh, 84, kmetovalka. Kale; Vero- nika Esih, roj. Kancijus, 65, upokojenka, Zabukovica; Te- rezija Pušnik, roj. Ogrizek, 84, upokojenka, Petrovče; Marija Pirnat, roj. Košec, 73, upokojenka, Celje; Hele- na Cilenšek, roj. Kapelar, 67, gospodinja, Liboje; .F'O- žefa Karo, roj. Brigelj, 68, gospodinja, Vransko; Franc Orešnik, 64, upokojenec, Podvin; Jožefa Jablanšek, 76, upokojenka, Dobriša vas; Julijana Selevšek, roj. Kot- nik, 84, upokojenka, Žalec in Pavlina Škrubej, roj. De- belak, 76, gospodinja. Loke. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 23. maja do 12. ure je dežurna lekarna Cen- ter, od sobote dalje pa No- va lekarna, Tomšičev trg 11. DELAVSKA UNIVERZA v četrtek, 21. maja bo ob 19.00 uri v Narodnem domu drugi del predavanja »Po- lepšajmo svoje stanovanje«. : Predavanje, ki bo spremlja- no z barvnimi diapozitivi i bo vodil inž. Matjaž Berton- ; cel j. i NARODNI DOM v četrtek, 21. maja bo v Narodnem domu koncert moškega pevskega zbora I celjske podružnice Društva I upokojencev. v hotelu Celeia v Celju in Paka v Velenju imajo vsak dan razen ob nedeljah oziroma ponedeljkih ples z mednarodnim barskim pro- I gramom. Ob sobotah je i glasba v hotelu na Golteh in I v novi restavraciji Poš*^a v j Rogaški Slatini, ob sobotah j in nedeljah v restavraciji Je- zero v Velenju, vsak dan ra- zen ob torkih pa v Kaiu- hovem domu v Šoštanju. V . Celju imajo glasbo na vrtu ; Kolodvorske restavracije (ra- I zen ob ponedeljkih), na vrtu ■ hotela Evropa in restavraci- I je Koper. PROSTE I K/ioAriTFTE Na celjskem turističnem področju ie dovolj prostih I mest v zdraviliščih, ho*-elih. I gostiščih in ori zasebnikih i V Rogaški SJatirii je na vo- ljo še dovolj prost'h mest. i m amimciai ^o^/l^^/' IM i-»i A Olprtl so Planinski dom v Logarski dolini. Mozirska I koča, Frischaufov dom na Okrešl'u. hotel na Goltih, dom na gor' Oliki, Celjska i koča. dom na Svetini in iz- : letišče Stari grad nad Ce- Ij'em. ifyj Velika gondo'ska žičnica in sedežnlca na Golteh še vedno obratujeta, saj je še dovolj snega za smucanj'e I^ODAI Ml RA7ENI Oba pokrita bazena v La- škem in v Dobrni sta odprta vsak dan. RA7<;tavf V celjskem Likovnem sa- lonu bo do 30. maja odprta razstava grafičnih del Lojze- ta Spacala v muzeju revolu- cije pa orav tako do 30. ma- ja razs-tava o Auschw^itzu. Likovni salon je odprt od 10. do 13 ter od 17. do 19. ure, muzej revolucije pa od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. PADLI 17 ORVFČEGA VLAKA v soboto doDoldne se je pripetila nevsakdanja nesreča, ko sta med železniškima po- stajama Laško—Rimske Top- lice padli iz drvečega vlaka učenki ekonomske srednje šo- le, obe doma iz Gornje Rad- gone 18-letna Marija Canikar in 17-letna Darinka Kranjčič. Obe so prepeljali v celjsko bolnišnico kjer so po ambu- lantnem zdravljenju Darinko Kranjčič odpustili, Marija Canjkar pa je ostala v bolniš- nici. Sreda, 20. maja ob I9.3Q Veber: »Ugrabitev« ^ mladmski abonma in izve« Četrtek, 21. maja ob uri »Ugrabitev« za III. J dinski abonma in izven Petek, 22. maja ob 19. uri »Ugrabitev« — prernJ /A premierski abonma ii^ ven Sobota, 23. maja ob 19. »Ugrabitev« za sobotna au ma in izven Nedelja, 24. maja ob iO| uri Ugrabitev« za I. nede; ski mladinski abonma lu J ven Ponedeljek, 25. maja , 15.30 uri Ibsen: Sovran^ ljudstva« za I. Šolski abc; ma in izven Torek, 26. maja ob lej uri Inkret-Jurčič- »Des^ brat«, gostovanje v letn^ gledališču Križanke v Ljij Ijani. UNION: do 24. maja franc, bat film »Mlečna cesta« od 25. do 28. maja fraa barv. film »Živl.jenje, M zen, smrt« I METROPOL: do 21. maja - nemški b« film »Razbiti vrč« od 22. do 25. maja aq barv. film »Nedolžna Ijii zen« od 26. do 29. maja an* barv. film »Ločitev po ai riško« IX)M: do 21. maja egipčanS barv. film »Arabska pri« sa« od 22. do 24. maja ara barv. film »Smrtni poljtil od 25. do 28. maja sovj ski barv. film »Bratje Ka mazovi« ! DO'^RNA: j 23 in 24. maja amer bar film »Ločitev po ame'i.šlD Predstave v kinu Uniii in Dom so vsak dan ob II 18. in 20. uri, v Metropo'; ob 16 30, 18.30 ter 20.30 ul v Dobrni pa ob sobotah ] 18.. ob nedeljah pa ob : uri. NOVOSTI S POLIC ŠTUnuSK KNJI?M'CE Mennsner B.: liie Kiels( rift. 3., Völlig neu bea: Aufl. Berlin 1967. S. 134i 708/708a/708b Goodwin: A.: Die fraiwöi sehe Revolution 1789—li^ Frankfurt am Main u. Ha: bürg 1966. S. 20012/573. Kulturgeschichte des AI" Orient. Stuttgart cop. 1961. 13464/298. Soden W.: Herrscher i Alten Orient. Berlin (it' cop. 1954. S 4556/54. Morpurgo-Tagliabue G ' ' vremena estetika. Beogi 1968. S. 33721. Zivkovič D.: Postanal razvitak narodne vlasti u' goslaviji 1941—194;>. Beogf 1969. S. 33723. Ninčič D.: Problem suV nosti u Povelji i praksi ^ dinjenih nacija. Beograd S. 33725. Jakovljevič B.: Antikol« jalni ratovi posle drugog sv skog rata i medunarodno P" vo. Beograd 1967. S. 33726. Ullstein Lexikon der welt. Berlin (itd.) 1967. 33727. bogat spored teniških prireditev dni so v celjskem me- ^^ parku ponovno zažive- ''"teniška igrišča in dejav- I» : igralcev se je prenesla !^(jvoran na prostor poleg t,iiega drsališča, ""fftosnja sezona prinaša v ^(eniške sekcije pri HDK obilo novic. Sicer pa io'oilo to delo določeno i^-jnje tudi na nedavni P^grenci Teniške zveze Slo- ^ .je Tako je bil v izvršni ^jjor TZ Slovenije izvoljen "^sednik sveta celjske te- Pj-j^g sekcije Fedor Pirkma- ^ v tehnično komisijo pa Dušan Godn;k. Poleg tega je zveza poverila Celjanom or- ganizacijo dveh republiških prvenstev. Tako bo v me- stnem parku 13. in 14. ju- nija republiško prvenstvo pi- onirk, teden dni za tem pa enako tekmovanje za vetera- ne. V koledar Teniške zveze Slovenije je prvič prišlo tu- di odprto prvenstvo Celja, 11. in 12. julija. To bo tek- movanje, ki ga bodo doma- čini posvetili prazniku celj- ske občine in ki bo poslej vsako leto na sporedu. Upaj- mo, da bo dobra organiza- cija privabila vse najTioljše slovenske igralce tenisa. Celjski igralci bodo z dve- ma moštvoma (prvega bosta sestavljala Rudi Šimončič in Božo Godnik, drugega pa Du- šan Godnik in Mladen Ja- zbec) sodelovali tudi v re- publiškem ligaskem tekmo- vanju, ki bo imelo že v tem mesecu dve koli. Finale te- ga tekmovanja pa bo 3. in 4. julija v Novem mestu. Sicer pa čaka celjske ig- ralce tenisa še več drugih nastopov kot 20. in 21. juni- ja republiško prvenstvo za mladince, 27. in 28. junija člansko prvenstvo in konč- no še 28. in 29. julija ek p- no republiško prvenstvo. In če k temu dodamo še prija- teljska srečanja in domača prvenstva, bo sezona skoraj prekratka. Kot lani. tako bo tudi v delu letošnje sezone pos^^eče- na glavna pozornost mladim. V klubu se dobro zavedajo, da je tu začetek kvalitetne- ga vzpona in rasti. Zato bo športna dejavnost dob^a ob široki rekreativni svoje pri- merno-mesto. PIONIR SAMBOL ODKRITJE AD KLADIVAR Med celo vrsto mladih at- letov, ki so šele pred krat- kim časom postali člani AD Kladivar je gotovo najbolj jnteresanten pionir Sambol, dijak n. osnovne šole v Ce- lju, Kljub komaj štirinaj- stim letom je že preskočil riino 187 cm! in se uvrstil med najboljše sikakalce v viši- no v republiki. Z vestnim trenin.2;om bo lahko v nasled- njih letih še veliko dosegel. Foto: M. BRECL i V drugi republiški od- »jkarski ligi so odigrali dru- (0 kolo. Odbojkarji Partizana Šempeter so gostovaU v Creš- Üevcih in premagali domačl- ie s 3:1 S to zmago so si Öbojkarji še povečali mož- •ost Za osvojitev prvega me- te- Prav tako so gostovali tu- li odbojkarji Braslovč. V Me- fcci so srečanje izgubili s 3:1. T. Tavčar uspeh mladinske atletike Nedelja pomeni velik uspeh celjske mladinske atletike, kajti mladinci so premočno zmagali, mladinke pa zaradi objektivnih težav (cela vrsta poškadovanih najboljših tek- movalk, kot Maroltova, Pav- šerjeva itd. zasedle drugo mesto. Končni vrstni red: mladinci: 1. Kiadivar 346 točk, 2. Triglav 173, 3. Olimpija 155, ... 9. Velenje 30 točk itd. Mla- dinke: 1. Nova Gorica 235 točk, 2. Kladivar 141, 3. Marl bor 125,... 9. Velenje 11 točk itd. Med posamezniki moramo zlasti omeniti: Dvoržak je v teku na 100 metrov zmagal z odličnim osebnim rekordom 11 sekund! Prvi je bil tudi Pe- terka pri skoku ob palici s štirimi metri. V metu kopja je bil najboljši Skok, v teku na 110 m z ovirami Hladen in v metu kladiva Planinšek. Celjski miadinci se morajo zahvaliti za zmago izredni ize- načenosti cele vrste dobrih atletov. Med mladinkami lah- ko omenimo samo Oračevo, ki je osvojila drugo mesto na 400 metrov. Rezultati so bili poprečni, ker je dež razmočil stezo. S polaganjem tartana bodo začeli v začetku junija, ker so se prva dela nekoliko zavlekla. tv 430 TEKMOVALCEV NA PODROČNEM PRVENSTVU Prejšnji teden bi lahko \ Celju imenovali teden atleti ke, saj so bila kar štiri večjs tekmovanja. Tako so se med seboj na področnem prvenst stvu pomerili tudi osnovno- šolci in srednješolci. Nastopi lo je 28 ekip s 430 tekmoval ci. Rezultati: srednje šole — mladinke: 1. Gimnazija 671? točk, 2. pedagoška gimnazija 5592. 3. ŠCBK 5508 točk. Mla- dinci: 1. Gimnazija 8896 točk 2. ŠIKC Štore 5764, 3. ŠCBK 5586 točk. Osnovne šole: pionirke: 1 Hudinja 677 točk, 2. Žalec 669 3. Celje II. 616; pionirji: 1 Velenje 942 točk, 2. Celje IV 480, 3. Žalec 460 točk, itd. Doseženih je biiO več dob- rih rezultatov, zmagovalci pa So postali med srednješolci Maroltova, Pavlovičeva, Poz- vekova. Samčeva, Smoletova Dvoržak, Peterka, Cater, Ilo var, Planinšek, Hladen in šta- feta gimnazije. z metalcem poraz V zadnjih dneh so celjski rokometaši odigrali dve sre- čanji. Najprej so v Zagrebu visoko izgubili z Metaicem s 25:17, v nedeljo pa doma pre- magali železničarja iz Sara- jeva s 11:8. Kaj lahko povemo o zad- njih tekmah? Proti Metalcu so igrali solidno, vendar je povsem popustil vratar Pre- singer, ki je dobival gole kot na tekočem traku. Zadetke za Celje so dosegli Levstik 4, Koren 5, Telič 3, Niko Mar- kovič 3 in šafarič ter Lubej po enega. Najboljši je bil Ko- ren. Proti Železničarju je igra- la vsa ekipa dobro, na veselje vseh je tokrat odlično branil Presinger Gole so dosegli: Levstik 4, Koren, šafarič in Niko Markovič po 2 ter Telič enega. Med boljšimi so bili Levstik, Koren, Niko Marko- vič in Presinger. Ker sta v tem kolu izgubili tudi ekipi Metalca in Bosne (Visoko), ki sita s Celjani naij- resnejša kandidata za izpad so se Celjani s 17. točkami povzpeli na 11. mesto. V so- boto igrajo ponovno doma proti Dinamu (Pančevo), po- tem gredo v Beograd k Crve- ni zvezdi, zadnjo tekmo bodo odigrali doma proti Bosni (Visoko) in v zadnjem kolu ponovno gostovali v Zagrebu proti istoimenski ekipi. Iz obeh srečanj, ki jih Igrajo do- ma, morajo iztržiti maksimal- no število točk, čet hočejo osta- ti med prvoligaši. Igralci Celja so neštetokrat dokazali, da so sposobni zmagati, samo ved- no boJj nas zaskrbljujejo ve- liki porazi, ki jih doživljajo na tujih igriščih. Za boljšo uvrstitev pa bi morali kdaj I)a kdaj osvojiti tudi točko na tujem, če bodo v prihodnji sezoni še nastopali med naj- boljšimi, bo moralo vodstvo pcisvetiti največ pozornosti psi- hični pripravljenosti ekipe in še posebej posameznikov, saj prav v veliki psihični oscilaci- ji vidimo vzroke za marsika- teri poraz. Očividno jim tudi streljanje v gol ne gre naj- bolje, saj proti Železničarju v II. polčasu niso pri rezul- tatu 10:5 kar 23 minut dosegli gola! Kljub vsemu upamo na najbolje. T. V. Bojan Levstik je v zadnjih tekmah eden najboljših igralcev v celjski ekipi. Foto: E. KRAJNC CELJSKI GRADBINCI ODLIČNI v Mariboru je bilo tradicionalno srečanje gradbenih iz Slovenije in Gradca. Celjani so tokrat dosegli izred- lep uspeh, saj so v atletiki osvojiU med ekipami dve ^ugi mesti, prav tako v malem nogometu (v finalu so izgubili z Mariborom 6:1) in ženski odbojki (izgubile so prav tako z ekipo Maribora 2:1). Prvo mesto so osvojili '^kometaši, ki so v finalu premagali Ljubljano z 12:8. tv fefj^jjietaši TVD Partizana Polzela, ki tekmujejo v II. "^est •nogometni podzvezi so na lestvici na prvem • Imajo kar pet točk prednosti pred drugo uvr- v tg? ekipo Žreč in bodo tako verjetno postali prvaki ^Odia ^^"Piiii- Od leve proti desni stojijo: trener in Voft^. sekcije ing. Turnšek, Šuster, Antloga, Štor, zi- Stanko, Glavnik in Brglez. Spredaj od le^e Kow"esni: Goršek, Prešiček, živortnik, Ramšr.k n\ Poto: T. Tavčar ■ Košarkarice Konusa so v nadaljevanju I. republiške lige doživele nadaljnja dva po- raza: v Litiji so izgubile 44:39, doma pa proti Maribor 66 56:52. ■ Košarkarji Konusa so v II. ligi vzhod premagali v Ve- lenju Rudarja s 67:65. B Občinsko prvenstvo os- novnih šol v atletiki: med pionirji je zm-?gala OŠ Dušan Jereb iz slov. Konjic pred II. OS iz s:ov. Konjic in Oš Bo- ris Vinter i? Zreč, med pio- nirkami pa II. Oš Slov. Ko- njice pred Oš Dušan Jereb iz Slov. Konjic in OŠ Loče. ■ Začelo se je že šesto ob- činsko sindikalno prvenstvo, kjer v sedmih panogah nasto- pa osem ekip. Trenutno igrajo šah, po četrtem kolu vodi Ko- nus s 13. točkami. S. ZULE VODI VANOVŠEK Na občinskem prvenstvu v kegljanju je že nastopilo 127 posameznikov. Trenutno vodi Vanovšek (Celje) s 921. keglji pred Veraničem (Celje) 898, Šunko (Ingrad) 890, Urhom (Aero) 888, C. Lubejem (Sto- re) 880, Kranjcem (Izletnik) 880 itd. Nastopilo bo še 45 posameznikov. PREMAGAN LANSKOLETNI REPUBLIŠKI PRVAK v VII. kolu republiške košarkarske lige so Celjani igrah doma m po dobri igri v obeh polCasih premagal) ljubljansko Ihnjo z 77:6;}. Najboljši pri Celju so bili Cepin 21, Sagadin Tone 17 in Boži« 13, pri Iliriji pa Navršnik 26, Gašperin 13 in Pleško 11. Po VIl. kolu imajo Celjani 4 točke in se na- hajajo na 11. mestu na lestvici, toda odigrati še morajo za- ostalo tekmo proti Triglavu iz Kranja. V isti ligi je Elektra (Šoštanj) premagala 2KK Maribor s 93:71 (:M:39). KLJUB POPREČNI IGRI ZM.^GA ŽALCA! V V. kolu II. republiške košarkarske lige (vzhod) so Zalčani igrali proti ekipi Laškega, novincu v ligi. Čeprav je rezultat v polčasu kazal, da bodo Laščani v tem srečanju doživeli pravo kata- strofo, so se v drugem polčasu razigral» In bili popolnoma enakovreden nasprotnik neborbenim domačinom in celo od- ločili drugi polčas v svojo korist z rezultatom 43:3S. Končni rezultat: 86:68. Najboljši pri Žalcu so bili Šeligo, RamSak in Habjan, pri LaSkem pa. Deželak, šetina in Semec. Pred 400 gledalci sta tekmo zelo dobro sodila Turk (Žalec) in Natek (Šoštanj). KK 2ALEC: Šeligo 39, Ramšak 11, Habjan 10, Pur 6, Ce- rovšek 6, Vovk 6, Krušič 4, Rezec 4, Krajnc in Zagoričnik. KK LAŠKO: Deželak 24, šetina 21, Semec 13, Babič 7, Deželak 11. 2, Grusar 1, Jurič, Babnik in Šuligoj. MEDOBČINSKA KOŠARKARSKA LIGA: Doseženi so bili naslednji rezultati: KK STORE : ŠSD PREBOLD 94:40 ( 44 15) KK PREBOLD : KK TORPEDO (Šoštanj) 50:65 ( 26:22) VITANJE : ŠENTJUR 71:35 ( 30:17) O. Holzinger KANAL JE PRETRD OREH ZA GABERJE v nadaljevanju republiške odbojkarske lige so igralci Gaberja izgubili proti ekipi Kanala 1:3 (6:15, 11:15, 15:9 in 5:lo). Srečanje je bilo precej izenačeno in nepopolna vrsta Gaberja je igrala zelo dobro v drugem in tretjem setu žal pa ni znala v drugem setu izkoristiti zmedo igralcev Kanala m ta odločilni set odločiti v svojo korist. Po dobri igri v Celjani popolnoma popustili in gostje so odločili četrti set zlahka v svojo korist, škoda, kajti Gaber- je je nudilo močan odpor. Boljšo igro so tokrat nudili pri Gaberju — Žilnik Gol- nik, m Slavko Kajtner, Srečanje je dobro vodil mariborski sodnik Miljuš. jj^ Ocidolžitev za poraz proti Mariboru — Kot nalašč so celj- ske Igralke v srečanju proti Pužinarju prikazale odlično igro m s tem potrdile lanskoletne uspehe in naslov republiških prvakinj. Premagale so Fužinarja 3:1 (15:13, 15:13, 11:15 in 15:p). Srečanje je bilo kvalitetno m vseskozi izenačeno. Toda v odločilnih trenutkih so Celjanke našle dovolj moči za zmago. Uspeh so si priborile: Lesjak, Jukiö, šošter, Ka- stehc, Grum, Maglaj, Kolar, Mežnarič in Hvala Na lestvici so Celjanke na drugem mestu za Mariborom. V prihodnjem kolu igrajo doma proti Brestanici. jk V ZAGREBU PONOVNO DELITEV TOČK Celjski hokejisti na travi, ki nastopajo močno pomlajeni v zvezni hokejski ligi so ponovno osvojili eno točko v go- steh. V Zagrebu so igrali proti Slogi in končni rezultat je 1:1 (0:0). Zadetek za Gaberje je dosegel Gril, ki je bil sku- paj z Joštom najboljši igralec celjskega moštva. jk PRVI NASTOP - PRVI POPOLNI USPEH Celjski dvigalci uteži pri Partizanu Celje so že pričeli s prvenstvom. V prvem kolu so doma gostili dvigalce Logatca m Jih visoko premagali 1257,5:874 kg. Ta zmaga pa bi bila lahko znatno večja, če ne bi celjski dvigalec Lichteneger v teznem dviganju precenil svoje moči, ko ni dvignil začetno težo. Za Celjane so dvignili skoraj rekordno težo: Jože Uran- kar 355 kilogramov. Glavač 340, Slavko Urankar 330, Bevc 280, Papotnik 265 in Lichteneger 180 kg. V nedeljo celjski dvigalci gostujejo v Trebnjem proti istoimenski ekipi. jk Ker mlada reprezentanca Slovenije nastopa v Zahodni Nemčiji in v njej igra tudi več celjskih igralcev, je srečanje republiške lige Ilirija — Celje-Kladivar preloženo na poznej- ši termin. To bo vsekakor mnogo bolj koristilo Celjanom, ki se počasi vračajo v formo. Od ostalih srečanj lahko zabeležimo samo to, da je Ko- vinar (Store) doma igral neodločeno s Fužinarjem M Edi- ni zadetek je dosegel Ferme. Prihodnjo tekmo igrajo celjski igralci doma proti vodeči Muri, ki je izredno močna ekipa in bi bil tudi neodločen rezultat uspeh za Celjane. jk VISOKA ZMAGA DRAVINJE. — Preteklo nedeljo so na področju celjske nogometne podzveze odigrali prvenstvena tekmovanja v I., II. in mladinski ligi. V prvi skupini je Dravinja z visokim rezultatom premagala Boč. Vojnik in Olimp pa sta si razdelila točki. Tekma med Senovim in Ljubnim m bila odigrana, ker gostov ni bilo. Rezultati I. skupine 14. kola: Senovo — Ljubno 3:0 p. f., Vojnik — Olimp 1:1, Šoštanj — Rogatec 2:0, Žalec — Brežice 1:4, Dra- vinja — Boč 11:0. Na lestvici vodi Dravinja z 22 točkami pred Olimpom 21, Senovim 19 točk itd. V drugi skupini pa so bili doseženi pričakovani rezultati. Polzela je kot gost; v Radečah premagala ROD, Šmarje so izgubile doma od Žreč, Opekar pa je zmagal z minimalnim rezultatom. Rezultati 13. kola v II. skupini: ROD — Polzela 0:6, Opekar — Sevnica 2:1, Šmarje — Žreče 0:5. Na lestvici vodi Polzela z 22 točkami pred Zrečami in Opekarjem 16 itd. Rezultata mladinske lige: Šmartno — Celje KL A 33 Kovinar — Dravinja 0:7. Na lestvici vodi Celje-KL A s 17 točkami pred Šmartnim 16 točk itd. T. TAVČAR SREČANJE PROTI ILIRIJI PRELOŽENO CELJE TUDI RAZISKAVE . .. Petnajsta skupna seja članov obeh zborov skup- ščine občine Celje. Na dnevnem redu je bilo poročilo o delu in programu izobraževalne skupnosti. J02E GLUK, predsednik sveta za šolstvo: Naš svet je pozitivno ocenil delo izobraževalne skupno- sti. To je bilo več kot uspešno. Hvaležna je ugotovi- tev, da je v teku raziskovalno delo s področja šol- stva in izobraževanja. Gre med drugim tudi za oceno vzrokov velikega osipa v osnovnih šolah. Po mnenju sveta bi morali v financiranje izobraževalne skup- nosti vključiti še male šole. DRAGO LOIBNER, predsednik izvršnega odbora izobraževalne skupnosti: V samoupravljanju priča- kujemo več pobud od zunaj. Skupnost se prav tako zavzema za ustanovitev posebnega oddelka pedagoške gimnazije za razredni pouk. Interes občin pri financiranju srednjih šol je trenutno povsem izvzet. Ne glede na to, da je zdaj to v pristojnosti republiških forumov, bi morali imeti poseben organ, ki bi urejal ta vprašanja. JOŽE MAROLT, podpredsednik skupščine: Naša skupščina je navzlic vsemu našla finančna sredstva za vzdrževanje srednjih šol. Toda, občine bi morale biti zainteresirane, da bi sodelovale pri reševanju vseh vprašanj srednjih šol. KAREL JUG, odbornik: Uveljaviti bi morali tudi šole v naravi in tako otroke naučiti vsaj smučanja in plavanja. EMIL ROJC, republiški poslanec: Pogrešam pro- gram dolgoročnega razvoja šolstva. ŠENTJUR KOMISIJA BO POROČALA O DOBJU Kot smo izvedeli bo na prihodnji seji občinske skupščine v Šentjurju, podala svoje obširno poročilo tudi komisija, ki so jo imenovali po razpravi odbor- nika Huga Salobirja o ukinitvi šole na Dobjem. Člani komisije so pripravili obsežen elaborat o reorganizaciji šolske mreže na tem področju Kozjan- skega. Zal bomo lahko ugotovitve posredovali šele po seji občinske skupščine, ker za sedaj vemo le za nekatere podrobnosti. Komisija je ugotovila, da število učencev višjih razredov dobjanske šole — tako kot mnogih drugih šol na podeželju — nenehoma upada, tako, da posta- ja vse resnejše vprašanje nadaljnjega obstoja teh šol, ne samo v Dobju temveč tudi v nekaterih drugih krajih. Prekvalifikacija učencev višjih razredov os- novne šole Dob je v šolo na Planini je že zaključena stvar in jo bodo izvedli, ko bo nova šola zgrajena. Gre predvsem zato, kako bi omogočili prevoz ozi- roma bivanje na Planini učencem 6., 7. in 8. razreda. Variante so tri. Tako je mogoče, da bi se učenci viš- jih razredov vozili na Planino z rednim avtobusom ali pa dla bi imeli na Planini v zsimskem času svoje zavetišče s prenočiščem in hrano. Verjetno takšna varianta zelo odgovarja šolskim zahtevam, saj bi se lahko šolarji mnogo bolje pripravili na pouk, kot je bilo to mogoče do sedaj, vendar pa nastaja tu drugo vprašanje. Namreč koliko je tistih družin iz oddaljenih zaselkov, ki bodo lahko plačevale hrano in celo prenočišče za enega ali dva otroka. To po- dročje Kozjanskega prav gotovo ni znano po izo- bilju, zato bo potrebno to varianto vsekakor dobro premisliti od primera do primera ne pa se zanjo odločiti zaradi lepega videza. Vsekakor čaka odbor- nike na prihodnji seji odgovorna in težka naloga zaradi te odločitve. ŠMARJE VEČJI DOHODEK OD PRISPEVKOV IN DAVKOV Komisija za pregled zaključnega računa prispev- kov in davkov občanov za lansko leto pri šmarski občinski skupščini je ugotovila, da je bilo lani do- hodkov iz tega naslova za 875.310 din, kar je za 42 odstotkov več kot leto poprej. Ker so davčno od- mero v občini 1963. leta povečali za 13,78 odstotkov (za zdravstveni prispevek), je to prizadelo zlasti manjša gospodarstva in se je število primerov, ko davkov ni bilo mogoče izterjati, precej povečalo, nekoliko nižje obdavčitve v lanskem letu pa so znižale izterjatve za 2,4 odstotka. Vzrok, ki ga komi- sija navaja, so odlogi plačil obrtnikov. Občinska skupščina je na zadnji seji razpravljala o zaključnem računu prispevkov in davkov občanov ter ga tudi sprejela. PODRUŽNICA DELA CE! JE NOVI TEDNIK RADIO CELJE Trg V. kongresa 10 URADNE URE: Ob delavnikih od 7. do 18. ure Ob sobotah od 7. do 14. ure AKCIJE ZA VEČJO VARNOST VINJENIM VOZNIKOM TAKOJŠEN ODVZEM DOVOLJENJA • OBSEŽNE AKCIJE NA VSEH CESTal CELJSKEGA PODROČJA ^^ Lani je bilo na celjskem področju 3.925 prometnih nesreč, 97 mrtvih oseb - od tega 33 pešcev - 1.509 poškodovanih in 7,600.000 dinarjev materialne škode na vozilih in to- voru. Kot vsako leto lahko tudi v 70. pričakujemo vse te številke povečane za nekaj deset odstotkov. To pomeni, da bo letos samo na celjskem področju umrlo v nesrečah preko 100 ljudi. Kaj narediti? To je bilo osnovno vprašanje na po- svetovanju komandirjev po- staj milice s področja UJV Celje, ko so razpravljali o prometni varnosti na naših cestah in analizirali lansko- letne podatke. Jasno je in potrjeno, da se Celje lahko v Sloveniji »ponaša« s tem, da je prometno najbolj ne- varno zaradi popolnoma ne- urejenih cestnih odsekov Sla- bo stan-e ceste in velika go stota mešanega prometa sta vzrok tako poraznih številk o ran/enih in mrtvih. Samo lani se je število motornih vozil povečalo za 14 odstot- kov, nesreč pa za 29 odstot- kov. Težko je razmejiti med subjetotivnimi in objektivnimi razlogi za prometne nesreče. Ob strogem deljenju so ugo- tovili, da je nastalo le 20 odstotkov nesreč iz čistih ob- jektivnih razlogov, torej sla- be ceste ali podo^:,n&ga. Pre- pričani pa smo, da je ta odstotek mnogo višji, saj je objektivna nesreča tudi to, če je nekdo vozil prehitro, ker ni vedel, da je za ovin- kom velika luknja. Potem pa povemo, da je nesreča nastala zaradi neprimerne hi- trosti glede na pogoje ceste. Tu še gre za zamotana kri- žišča, nepravilne prečne na- gibe ceste, neurejene ovinke in podobno. Samo lani je bilo nekaj manj kot lOO.OOO preventiv- nih in represivnih ukrepov zoper kršitelje cestno pro- metnih predpisov. In če upo- števamo še to, da so bile kazni precej strožje je težko verjeti, da se stanje ne po- pravlja, temveč vedno slabša. Zato ni čudoo če so se v Celju odločili, da preidejo s patrolnega sistema na akcij- ski. Potrebno je bilo spre- meniti metode dela z željo, da bi bile čimbolj učinkovi- te in dale boljšo varnost vsem udeležencem prometa. Gre za to, da so se že v tem tednu pričele posebne akcije za večjo varnost v cestnem prometu pri katerih sodelu- jejo miličniki vseh postaj celjskega območja. Prometni inšpektorji so nam povedali, da bodo izva- jali splošne in posebne akci- je, občasne in stalne na vseh cestah. Včasih samo n. pr. v zgornji Savinjski dolini, drugič pa na vsem območju UJV Celje. Splošne akcije bodo zajele na določenem odseku ceste vsa vozila. Mi- ličniki bodo pregledali teh- nično usposobljenost vozil, svetlobne naprave in profile gum, ugotovili vinjenost in vse možne prekrške. Spec« ne akcije se bodo oniejij, samo na določeno vrsto p^ krškov. Tako bodo v aW »alkohol« zaustavljeni vsi vo) niki motornih vozil — potrebi tudi drugi — na ^ ločeni cesti in preizkušeij Tisti, ki bodo vozili po, vplivom alkohola bodo tako izločeni iz prometa, sledilij, takojšen odvzem vozniške« dovoljenja in predlog hiti ga ukrepanja pri sodln^j za prekrške. Miličniki bo^ v teh akcijah sodelovali tu di v civilnih oblekah in j. tomobilih še posebej gled, nepravilnega prehitevanja, ij trosti in upoštevanja pn metnih znakov. Vse akcije pa imajo n men zagotoviti večjo varaos še posebej tistim, ki so s; lidni in pošteni vozniki. M. SENIč.^] ^ ^^ ^^ ^^ ^......... ^ ^^^^^^ NA CELJSKEM OBMOČJU BODO LETOS POTREBOVALI VEČ KRVI KOT LANI Celjski krvodajalci so se v letošnjem letu že lepo izka- zali, V prvem tromesečju so zbrali 170 litrov krvi. da- rovalo pa jo je 570 obča- nov. Največ jih j'e bilo iz delovnih organizacij, med ka- terimi zaslužijo pohvalo: Ae- ro, Kovinotehna, Merx, Re- mont, LIK Savinja ter iz zavodov - Kreditna banka, SDK geodetski zavod in podjetja za pTT promet. Tu- di v srednjih šolah je ne- kaj krvodajalcev — največ v TSŠ, Gimnaziji, ekonomskem šolskem centiTi, šolskem cen- tru za blagovni promet, šol- skem centru Borisa Kidriča, v kmetij sko-iizobraževalnem centru in v gostinski šoli. Med terenskimi organizacija mi pa izstopajo Dobrna, Kompole in Strmec, Kljub lepi količini zbrane krvi, pa plan za prvo tromesečje ni bil dosežen, kar narekuje večje obveznosti za prihod- nje obdobje. Lani so v celjski bolnišnici porabili 1770 litrov krvi — od tega so jo krvodajalci celjske občine zbrali 905 li- trov, v sosednjih občinah 539, ostalo pa so morali za- gotoviti iz Ljubljane in Ma- ribora. če bi hoteli nadoia . stiti nastalo razliko, ustva.i ti rezerve in zagotoviti pi trebe za narodno obramlx bi morali na tem območ; zbrati vsaj 2000 litrov kn Tega krvodajalci celjske oi čine sami seveda ne bd zjmogli. Potrebna bo večj aktivnost, tudi v drugih d činah, od koder se prebiv^ ci zdravijo v celjski bolitl niči. j Krvodajalske akcije, ki j prirejata Rdeči križ in tra sfuzijska postaja, ne uspej povsod enako. Najlepše ( zultate beležijo v tistih ti lovnih organizacijah, kjer i med krvodajalci tudi vodi- kader in kjer se za akci zavzamejo tako samouprs ni organi kot vodstva dn beno-političnih organizacij podjetju. Ponekod pa tate odmeva ni in tam so akc ponavadi slabše obiskane.' ko se je že večkrat priffi lo, da so v nujndh prime' morali posredovati stare krvodajalci, ki običajno " lej odgovore na pozive b nišnice. Toda moč krvoda' stva je v množičnosti —' rovati kri naj bi bila do nost slehernega zdrave.?a^ nad 20 let starega obč^ Takšnega mnenja so šte^' aktivisti Rdečega križa, računalo na pomoč in ? poro čimširšega kroga nov. MLADI VINGRADU Kolektiv gradbenega indu- strijskega podjetja Ingrad v Celju je mlad. To je seveda povprečna ugotovitev. Med vsemi mladimi pa je nad sto vajencev, nad sto takšnih, ki se šele uvajajo v delo, po- klic, v nove obveznosti in pravice, v življenje. In prav ti najmlajši v tem kolektivu, zbrani z vseh vetrov, s sko- raj vseh koncev in krajev naše ožje in širše domovine, imajo v tej skupnosti poseb- no mesto. Da,tudi zato ker so mladi in ker bi v kolekti- vu radi, da bi se tu ne samo pripravili na delo in izučili poklica, temveč, da bi v tej skupnosti tudi ostali. Med prizadevanji kolektiva Za uveljavitev rhladih so vse- kakor večja tista, ki navaja- jo k strokovni usposobljeno- sti, delu v šoli, na gradbi- ščih ter v delavnicah, manj- ša Pa ona za družbeno eko- nomsko usposobljenost. Mla- di prihajajo k Ingradu zato, da se izučijo v poklicih ko- vinarske stroke in prav ta- ko za zidarje in tesarje. Na njihovo usmeritev vplivajo tudi rezultati testiranja. Praktični del usposabljanja poteka za kovinarje v delav- nicah pod vodstvom moj- strov, za tesarje in zidarje v skupinah na gradbiščih, ki jih vodijo posebni inštruktor- ji, teoretični pa seveda v u- streznih šolah v Mariboru, Ljubljani, Celju in drugje. Kako veliko pozornost po- svečajo v kolektivu mladim se vidi tudi iz tega, da omo- gočajo končanje popolne os- novne šole vsem tistim, ki prihajajo v kolektiv brez spričevala osmega razreda. In šele potem, ko imajo za seboj popolno osnovnošol- sko obveznost, jih uvrstijo med vajence za ta ali oni poklic. Velika spodbuda za mlade je nagrajevanje. Poleg os- novnih nagrad jim priznava- jo posebne dodatke, ki so odvisni od uspehov v šoli in od tega, kako pridobljeno znanje v šoli uveljavljajo pri delu. Zato pridni v šoli in v praksi pridejo do prav le- pih mesečnih nagrad! To je ena plat skrbi, dela in učenja. Druga pa se razvije v mladinskem domu, v vseh oblikah športnega in rekre- acijskega življenja, v sprem- ljanju kulturnih in politič- nih dogodkov itd. Skratka, pogojev za uveljavitev imajo mladi pri Ingradu veliko. Tu so napravili vse, da okrepijo svoj kolektiv, da izboljšajo kvalifikacijsko strukturo itd. Fluktuacija je manjša kot je bila nekoč. Nič čudnega! Ob teh ugotovitvah pa sa- mi priznavajo, da je bilo na- pravljenega veliko premalo za družbeno ekonomsko uve- ljavitev mladih, za njihovo sodelovanje v samoupravlja- nju in podobno. Delno pade ta očitek tudi na mlade, saj niso bili dovolj odločni, do- volj aktivni, da bi se afir- mirali tudi na tem področju. Ta ugotovitev je sprožila ak- cijo Zveze komunistov, ki bo pomagala, da se bodo mladi v okviru svoje organi- zacije pojavljali pri samou- pravnih in drugih razpravah, odločitvah in podobno. In ne samo to — gre tudi za večje aktivno vključevanje mladih v samoupravne orga- ne, v družbeno politične or- ganizacije itd. V kratkem bo- do povečali organizacijo Zve- ze komimistov z dvajsetimi mladimi ljudmi. V teh strem- ljenjih za večjo uveljavitev mladih, bodo skušali najti tudi odgovor na vprašanje — ali na gradbiščih ni moč uveljaviti boljših in uspeš- nejših oblik samoupravlja- nja? M. BOŽIČ Komisija za medsebojna delovna razmerja komunalnega podjetja "LINARNA-VODOVOD - CELJE objavlja prosto delovno mesto OBRATOVODJE VODOVODA POGOJ za zasedbo delovnega mesta je visokošolsK» izobrazba gradbene ali obratu sorodne tehniš'^« smeri s 3-letno prakso v vodenju in organizirani^ dela. Poskusno delo 3 mesece. Zagotovljeno je vseljivo dvosobno stanovanje * Celju. Prijave z opisom dosedanjega dela sprejema kon^J" sija za medsebojna delovna razmerja 10 dni P objavi. ZA DRUGAČNO VLOGO BANK CELJSKI MEDOBČINSKI SVET ZKS JE OCENIL GOSPODARSKA GIBANJA zadnji razširjeni seji medobčinski svet ZKS v i^.'u ocenil gibanje gospo- v lanskem letu, po- ^teg^ pa obraAmaval tu- -rašanja idejno politič- ^ usposabljanja in izo- ■iLvanya članov ZK. "'^odne obrazložitve podat- , ki jih je pripravila družbenega knjiigovod- je posredoval Zdravko Sar. ki Je med drugim da je mogoče lansko- 'gospodarska gibanja na ijslcem področju oceniti po- "^tiv-no, da pa nJ mogoče mi- nekaterih negativnih po- ^vov, kot so porast cen, nestabilnost na trgti itd. Če- prav se je celotni dohodek precej povečal, je zaostaja- nje za republiškim popreč- jem očitno, ovira hitrejšega napredka pa je zlasti tudi nelikvidnost, ki se je v ter- jatvah v primerjavi z letom 1965 celo več kot potrojila. Medtem ko osebnih dohod- kov niso povečevali nekon- trolirano, pač pa v skladu s produktivnostjo, so v de- lovnih organizacijah lani na novo zaposlili 2.500 delavcev. V razpravi je bilo govora o nerazvitem kozjanskem po- dročju in o odklonilnem sta- lišču ljubljanske banke do postavitve tovarne v Laškem, kar so označili kot samo- voljnost, ki z deklarirano politiko nima nič skupnega. Po mnenju razpravljalcev je namreč očitno, da je vloga bank povsem drugačna od pričakovane, saj gospodarstvo na odločitve bančnikov nima pravega vpliva. Tako smo torej v položaju, ko imamo spodaj samoupravljanji, zgo- raj pa ozke skupine ljudi delajo po svoje. Na seji so v tej zvez: menili, da bo treba vprašanje kategorije fi- nančnega kapitala preučiti s političnega vidika in poslova- nja bank postaviti v okvire, ki so bili pravzaprav že do- ločen s tem, ko je bilo ja- sno povedano, da jim ne bo- mo mogoče dovoljevati z družbenim denarjem poslova- ti po svoje. Prav tako je prevladalo mnenje, da smo v primerja- vi z gospodarskimi procesi po svetu v Sloveniji in Ju- goslaviji vse preveč razdrob- ljeni in bi morali zato bolj težiti k povezovanju, brez predsodkov, da bi »velike ri- be požrle male«. Tu je, kot kaže, še vedno preveč oseb- nih interesov, ki prevladuje- jo nad družbenimi. dhr mcionalizacije, prispevek napredku 2 uvajanjem vedno sodob- jjj^e tehnike v proizvodne jiocese marsikdo sodi, da jfjonalizatorstvu in nova- orsttii v podjetjih ni več jg5ta. Takšna mnenja so dvoma zmotna, če pa jj povrhu takšen odnos pri- loten tudi pri ljudeh, pri- lojnih za vodenje, samoup- ravljanje in odločanje v pod- etjih, je to največkrat v jjodo samemu napredku. Ra- ionalizatorstvd in izumitelj- t\o že tako ali tako nima I delovnih organizacijah us- reznega mesta, vtem ko bi imalovaževanje tovrstnih pri- ßdevanj posameznikov ali skupin čisto ohromilo njiha ro iniciativnost. V Celju je n. p. prav ma- 0 delovnih organizacij, ki iravilno vrednotijo pomen D vlogo racionalizatorstva in REtiiteljstva, še manj pa je ik§näi, ki imajo to področ- e posebej urCj'eno z interni- Di pravilniki. V želji, da bi »bliže spoznali primer živ- leijskega odnosa do področ- ja racionalizacij in iznajdb, smo obiskali kolektiv celj- ske tovarne EMO. — Tu smo med drugim spoznali, da razpolaga podjetje s po- sebnim pravilnikom o racio- nalizacijah, ki zajema široko področje vse od izumov do koristnih predlogov. Poseben človek v podjetju se izključ- no ukvarja z vprašanji raci- onalizatorstva in je zato tu- di plačan. Referent zbira sproti predloge jih razisku- je in pripravlja gradivo za obravnave izumiteljskih oz. racionalizatorskih predlogov na posebni komisiji pri cen- tralnem delavskem svetu. V preteklem letu je bilo obravnavanih skupaj kar 40 različnih predlogov, od tega 26 takih, ki so jih posamez- ni člani kolektiva predložili v obravnavo v letu 1969. Le- to poprej so obravnavali sku- paj 41 predlogov o raciona- lizacijah in tehničnih izbolj- šavah. Precej predlogov v podjetju tudj upoštevajo, če- prav od zamisli do realizaci- je poteče nemalokrat pre- dolga doba. V preteklem le- tu se je na račun raciona- lizacij prihranilo blizu 50 mi- lijonov starih dinarjev, za kar So avtorji prejeli sku- paj odškodnino v višini več kot 4 milijone Sdin. Tudi druga leta so prihranki suče- jo okrog 50 milijonov Sdin. V primerih ko se z določe- no racionalizacijo zmanjšajo proizvodni stroški dobiva predlagatelj ustrezno odškod- nino skozi tri leta. Čeprav to področje v E7MO med vsemi v celjski industrijski sredini še najbolj sistematič- no obravnavajo, vseeno v EMO še niso v celoti zado- voljni. Interesi novatorjev in racionalizatorjev so premalo podprti, še vedno vlada za realizacije premalo razum e- nja, sploh pa je to področje premalo podvrženo sodobnej- šim pogledom, če kje, po- tlej lahko prav v delovni organizaciji konkretno in do- volj življenjsko urejajo izu- miteljska in racionalizator- ska vprašanja, ki nikoli ni- so zožena z^olj na zasebni interes. Določene stimulacije za ra- cionalizatorstvo m izumitelj- stvo so deležni tudi člani kolektiva v Libeli, kjer so doslej realizirali marsikatero zamisel. V Cinkarni je prav tako spričo raznohkosti pro- izvodnje in tehnoloških po- stopkov niz možnosti za fz- umiteljtsvo, tehnične izbolj- šave in racionalizatorstvo Tu so imeli prakso občasnih razpisov Za prijavo predlo- gov, razen tega pa imajo v cinkarni tudi posamezne prav aktivne izumitelje, ki so do- slej prijavili pri zveznem pa- tentnem uradu več izumov. Nekateri so tudi že bili re- alizirani in s pridom služi- lo v '"•o ( ? rem proc^»v r in drugI pf^meri kaZ'-j-j, kako lahko v burnem na- predku tehnike raziskovalni človeški duh vendarle znova in znova odkriva kaj poseb- nega, koristnega, posameznik je v tem, seve uspešnejši, če za ta svoja prizadevanja dobi ustrezno oporo. F. K. ALI KOLIKO JE BIL EKONOMSKO VREDEN INTERNIRANEC v celjskem Muzeju revolu- Pje je odprta razstava Au- «Siwitz — Birkenau, ki so o pripravili v počastitev 25- '•^ice Qgyoboditve. Na njej ® nied drugim prikazano ^ih 800 fotografij o trplje- IJ^ intemirancev v enem '■Nših uničevalnih naci- taborišč. V Auschwit- ^^ so ga nacisti postavi- la površini 40 kvadrat- ^^kilometrov takoj po oku- Poljske je, kot znano, ""^atorijih zgorelo nad ^üijone ljudi, med njimi mnogo Jugoslovanov. Od 1941. do 1944. leta so sem prepeljali tudi 2.078 Sloven- cev, od tega 1.538 žensk. Na razstavi, ki bo odprta do konca tega meseca, ima- mo priložnost videti del vse- ga tistega, s čimer si je nemški nacizem postavil v človeški zgodovini neminljivi spomenik — simbol zverin- stva, lastnega le njemu in nadljudem njegove pruske rase. Vidimo na primer, ko- liko je bil ekonomsko vre- den intemiranec, in če ne bi videli nič drugega, bi si samo ob esesovskem »upo- rabaostnem izračimu o iz- koriščanju jetnikov v kon- centracijskih taboriših«, ob katerem nas je groza, lahko ustvarili popolno podobo o tem, kaj je v resnici bil nemški Übermensch in nje- gov über alles. Intemiranec je bil prak- tično dnevno vreden 70 pi- škavih pfenigov, ob njegovi na devet mesecev preračuna- ni življenjski dobi in ob »smotrni izrabi trupel« pa je v tem času »prinesel« tretje- mu rajhu 1.631 mark dobič- ka. Od te vsote so nacisti odšteli le stroške v višini dveh mark za sežig jetnika v krematoriju, dodatni dobi- ček pa so imeli »od uporabe kosti in pepela.« čeprav ta dokument ne pomeni kakšnega novega od- kritja, ga velja posebej ome- niti, ker je pravzaprav be- seda in fotografija hkrati — v njem j'e na malem kosu papirja zaobsežen ves poša- stni uničevalni sistem člove- ka in ljudi. D. HRIBAR HED POUKOM TUDI O KOMPRESORJU it •^oci, ki obiskujejo žalsko osnovno šolo, so v teh spomladanskih dneh nestrpni: med poukom jih kompresor, ki bo njihovo poslopje do prihodnjega šolskega leta spremenil v boljše delovno okolje - tudi s telovadnico! I ?iii smo skozi velika ^zka vrata v osnovno šo- ete^.^^lcu. Bili smo prese- I . Kljub začetku maja ijjy^^'iä šola v »zidarskem« ►v^J^- Nova, modema te- laj je že pod streho, I začeli s pravim ^^^čnim obnavlj anjem ''^'"ain ^^^^dbe. Napeljava Iju^ ® kurjave, razmi pri- to so dela, ki 1 gr^K^^ opravljajo delav- k na , ^^ podjetja Grad- ^aJski osnovni šoli. Otroci niso zadovoljni. Uči- telji tudi ne. Pa ne zaradi obnavljanja, temveč zaradi časa, kdaj so s tem začeli. Prezgodaj? Zdaj, ko je po- uk v zaključni fazi so zače- li »kopati« in »brskati« p>o šoli in to predvsem zaradi tega, da bi vso stvar konča- li do naslednjega šolskega leta. Verjamemo, da ima gradbeno podjetje zlasti v sezoni veliko del, ne more- mo pa mimo tega, da prav zaradi tega trpi pouk in to v najbolj kočljivih dneh! Morda smo v amoti! Torej: učenci osnovne šo- le v 2alcu bodo pridobili veliko in bolje opremljene prostore, kabinete, prostor pa bodo uredili tudi za poseb- no šolo, katero obiskujejo učenci iz vse žalske občine. Pozabiti ne smemo še na te- lovadnico, ki bo vsekakor velika in pomembna pridobi- tev za šolo in ves Žalec. Trenutno na žalski osnovni šoli med poukom mislijV) tudi na kompresor! Razum- ljivo, kajti z njim in delov- nimi rokami se bodo izbolj- šali pogoji za šolanje dija- kov. Sredstva prispevajo ob- čani preko referenduma, ka- terega so imeli pred leiti in kjer so se zavestno odločili, da bodo z delom sredstev podprli izboljšavo n razmno- žitev šolske mreže na njiho- vem področju. T. V. KRITIKA IN POJASNILO v 19. številki vašega Tednika na strani 2 od 13. 5. 1970 je članek z naslovom »Kristusa rešil biri- čev«. Minilo je že več kot mesec dni odkar se je dejanje 4 . 4. 1970 zgodilo. Torej je bilo dovolj časa, da bi podpisani »js« lahko informiral o dogodku na pristojnih mestih, kaj in kako se je zgodilo. Ne razumem namen pisanja in neobjektivnega poročanja ter obveščanja javnosti. V članku piše, »da se niti dekan, niti občani niso zmenili za razbite plastike, ki so baje štiri dni ležale v brozgi in blatu«. Resnici na ljubo vam moram sporočiti, kako je dejansko bilo. Dne 4. 4. 1970 se je dejanje zgodilo v poznih popoldanskih urah, okrog 16. do 17. ure. Ko sem za to zvedel, sem se o dejanju prepričal na licu mesta in takoj obvestil PM Šmarje. Dva delavca PM sta odšla z menoj na kraj dejanja, kjer sta takoj napravila kratek zapisnik in zaslišala osebo, ki je dejanje prijavila v župnišču. Poškodovanih je bilo samo šest plastik ne 14, kakor je objavilo »DELO«. Od teh so bile štiri manj poškodovane v kapelicah samih, dve plastiki sta bili vrženi po bregu navzdol in sta se popolnoma razbili, še isti večer sem ob navzočnosti organov PM spravil večje dele s poti v kapelico pod streho. Zaradi teme manjših komadov nismo mogli najti. Ponoči je zapadel sneg. Izpod sne- ga je Jože Lorber iz Predence pobral večje komade in jih sprt;vil v kapelico. Ko je skopnel sneg, je manjše komade pobral Jurij Vreže, upokojeni učitelj iz Celja, ki ima hišo pri Sv. Roku in se je tiste dni tam mudil. Dal jih je v polivinil vrečko in jih po- stavil v kapelico. Ko smo danes prebrali članek na postaji milice v Šmarju, kaj bi bilo treba še storiti in odkod podatki za tako neobjektivno poročanje; in nazad- nje: kdo je spravil dele kipov v kapelice, če ni sto- ril to ne dekan in ne nobeden od občanov. To smo se spraševali. Ne morem razumeti očitka malomarnosti meni, ko sem ob mojem prihodu v Šmarje storil vse, da smo kapelice prekrili in jih tako rešili nadaljnjega propadanja, kar je znano Zavodu za spomeniško varstvo in vsem, ki poznajo Sv. Rok. Prosim, da se mi za krivico, ki ste mi jo storili v javnem sredstvu obveščanja, javno opravičite in neresničnosti v članku popravite. S spoštovanjem vaš naročnik GOLOB JOŽE, dekan in župnik, Šmarje PRIPIS PISCA: Hvaležen sem Jožetu Golobu, dekanu in župniku v Šmarju pri Jelšah, da me v svojem pismu s podrobno navedbo dogodka dopolnjuje in s tem bralcu omogoča, da je lahko kronološko sledil sa- memu dogodku. Osebno sem smatral, da je ta na- vedba o času dogodka za bralca manj pomembna od VSEBINE DOGODKA. Njemu in vsem, ki so enako kot on razumeli moj komentar — se opravičujem, ker kot rečeno zame ni bilo bistveno kdaj se je zgodilo, temveč, DA SE JE ZGODILO. Prav tako me čudi smelost Jožeta Goloba, ko mi v komentar, objavljen v N. Tedniku enostavno pod- takne, »da se niti dekan, niti občani niso zmenili za razbite plastike, ki so baje štiri dni ležale v brozgi in blatu«, čeprav še tako pregledujem svoj sestavek in iščem ta stavek, mi to ne uspe, ker v resnici piše: »Niti dekan, niti občani razbitih kipov nekaj dni niso zbrali. . .« in drugič v zadnjem od- stavku: »Niti cerkveni predstojnik, niti občani jih niso pobrali ali shranili ter jih tako obvarovali...« Koliko časa so posamezni kosi ležali, pa Jože Golob verjetno nevede potrjuje mojo navedbo, ko pravi: ». .. Ko je skopnel sneg, je manjše komade pobral Jurij Vreže, upokojeni učitelj iz Celja...« Blagovolil bi vprašati: ICDAJ PA JE SKOPNEL SNEG?! Mar je Jurij Vreže, čeprav upokojen, sloneč na gabru čakal na trenutek, ko je sneg skopnel?! Toda, ne gre cepiti dlako. Jaz sem svoje mnenje o tem zapisal in ßriznam, da sem kot komunist nad ravnanjem ogorčen. Vam Jože Golob, pa v resnici nisem mislil očitati, kaj in kako ste po prihodu v šmacje delali in kaj postorili, ko ste, kot navajate storili vse, »da smo kapelice prekrili...« To ni moja stvar niti dolžnost, da lebdim nad vami in va- šim delom, še manj pa, da bi si ob tem drznil vaše delo analizirati, kaj šele kritizirati. JANEZ SEVER ŠE ENKRAT »PRIMER, KI JE VREDEN KRITIKE« Pod gornjim naslovom smo pred tedni objavili v tej rubriki pismo našega bralca Martina Jurjanca (pravilno bi moralo glasiti GORJANC), v katerem je pisal o smrti in pogrebu Kladenšek Jerneja. Pri nas v uredništvu se je zglasil prizadeti Jekl ter pove- dal, da resnica ni takšna, kot jo navaja pisec. Ko smo zadevo razčiščevali smo ugotovili, da je pismo sad sosedske nevoščljivosti, saj je oseba, ki je pismo pisala izven kroga ljudi, ki bi jih jele take stvari zanimati. Upravičeno smo torej sklepali, da je pisca pisma nekdo k temu nagovoril, ker sam pač ni imel »poguma«, da bi se tega lotil. Bodi tako ah drugače, drži le to, da smo z objavo nekomu povzro- čili krivico, ki jo želimo s tem pripisom popraviti. Ob tej priliki ponovno opozarjamo bralce, da objavljamo samo pisma, kjer je poleg imena in pri- imka polni naslov, da lahko preverjamo resničnost obstoja osebe, ki pismo piše. Vsa nepodpisana pisma itak romajo v koš. Uredništvo NT SZDL USTANOVITELJ (Nadaljevanje s 1. strani) Tokrat so se stvari bistveno spremenile. Ob podpori mnogih družbenih faktorjev in ob oseb- nih prizadevanjih nekaterih druž- beno političnih delavcev, smo ponovno pričeli razgovore s pred- stavniki nekaterih občin in nek- danjega okraja. Povsod smo takoj naleteli na razumevanje in kot končni rezultat prišli do tega, da smo pretekli ponedeljek podpi- sali ustanoviteljsko listino in po- godbo o financiranju za letošnje leto. Kaj pomeni ta sprememba za časnik, za kolektiv, ki pri njem dela, za njegove redne naročni- ke in bralce in za občane naše širše regije? Za Novi tednik predstavlja podpis teh listin nor- malizacijo pogojev za delo, po- meni njegovo celovito angažira- nje v proces družbenopolitičnih dogajanj na področju naše regi- je in veliko obveznost do obča- nov, članov SZDL, katerih glasilo je časnik postal. Za kolektiv predstavlja uspešna ureditev te- ga perečega problema vsaj delno zmanjšanje skrbi v prizadevanjih za zagotavljanje potrebnih fi- nančnih sredstev za nemoteno izhajanje časnika. Trenutno za- gotovljena sredstva sicer ne po- krivajo celotne izgube, še posebej pa ne, če upoštevamo, da so se stroški izhajanja bistveno po- večali ravno v letošnjem letu, ko se je podražil časopisni pa- pir in celotne tiskarske usluge. Nedvomno pa drži, da bodo skr- bi manjše kot so bile in da si bomo skupaj z našimi ustanovi- telji prizadevali preskrbeti tudi preostali manjkajoči del denarja, da bo častnik lahko tudi v bodo- če nemoteno izhajal. Ne samo to. Kaj kmalu bo potrebno raz- misliti o povečanem obsegu, saj je sedanji več kot skromen in daleč premajhen, da bi lahko našim naročnikom in bralcem dali vsak teden v roke tak časo- pis kakor si ga žele. In kaj lahko v prihodnje pri- čakujejo naši naročniki, bralci in občani sploh. Predvsem to, da si bomo skupaj z izdajatelj- skim svetom prizadevali naš čas- nik še bolj približati vsem na- šim bralcem, da jih bomo sprot- no obveščali o vsem kar je važno in pomembno in ne nazadnje, da si bomo prizadevali tudi v tej smeri, da bi Novi tednik resnič- no postal najširša tribuna vseh občanov. Na njegovih straneh bo kljub skromnem obsegu vedno dovolj prostora, da bo vsakdo in ob vsakem času lahko spre- govoril o naših vsakdanjih pro- blemih, jih analiziral in dajal predloge za njihovo rešitev. Družbeni organ, to je izdaja- teljski svet, bo vsaj v sedanjih začetnih pogojih imel več kot polne roke dela. Najprej bo po- trebno spregovoriti o konceptu in vsebini časnika ter ga prila- goditi tako, da bi v kar največji možni meri lahko opravljal svoje družbeno politično poslanstvo. Spregovoriti bo moral tudi o mnogih drugih vprašanjih, ki so vezana za nemoteno izhajanje časnika, med tem pa zavzemata srednje mesto predvsem dve, to je sredstva in kadri. Za obseg dela, ki ga opravljajo naši novi- narji je le-teh absolutno premalo. Spričo dosedanjega materialnega položaja seveda nismo mogli ra- zmišljati o tem, da bi redakcijo številčno okrepili, čeprav je to že vrsto let več kot nujno po- trebno. Prepričani smo, da se tu- di na tem področju odpirajo sve- tlejše perspektive. Se posebno pomemben pa je podpis ustanoviteljskega akta za občane omejenih treh občin, saj postaja s tem Novi tednik gla- silo prav njihovih občinskih or- ganizacij. Povsem razumljivo je, da bomo celotnim zbivanjem v teh občinah posvečali v bodoče vso našo pozornost, kar pa seve- da ne pomeni, da ne bomo pisali tudi o dogodkih z ostalega po- dročja. Tako kot doslej, bomo pisali od povsod, saj imamo v vseh občinah številne in dolgo- letne naročnike, poleg tega pa obstoji možnost, da kasneje tudi druge občine postanejo sousta- noviteljice Novega tednika. Posebna novost pa je nastala za občane občine Žalec, saj je njihova občinska konferenca SZDL prevzela ustanoviteljstvo tudi nad Radiem Celje. Medtem, ko je Radio Celje vseh svojih dosedanjih petnajst let deloval kot informativno sredstvo celj- ske občine, je s tem razširil svo- je delovanje tudi na področje sosednje žalske občine. To pa pomeni, da bomo v informativ- nih in drugih oddajah odslej vsebinsko posegali tudi na žal- sko področje. Prepričani smo, da je to za občane žalske občine velika pridobitev, saj bodo tako kar najhitreje informirani od vseh pomembnih dogodkih s po- dročja svoje občine. Naj ob sklepu povemo .še to, da smatramo nedavni podpis o- menjenih aktov kot začetek no- vega kvalitativnega obdobja, kar se mora pokazati na vseh pod- ročjih. Z družbeno političnega vidika pa pomeni ta sprememba uresničitev nekaterih temeljnih načel s področja informativne dejavnosti, kar vse se mora od- ražati v skupnih prizadevanjih za razreševanje aktualnih družbe- nih problemov. Berne Strmčnik RUDNIK IŠČE INVESTITORJA V minuli številki smo po- ročali o najnovejših razple- tih okoli preorientacij rud- nika Laško. Kolektiv rudnika je, kot že rečeno, pokazal veliko mero razsodnosti, ko ni vztrajal pri izgradnji kar- tonažne tovarne, ker bi tako bile v Sloveniji zgrajene dve. Od programa je kolektiv od- stopil pod pogojem, da se najhitreje in v enakem ob- segu reši preorientaci^a rud- nika. To se je tudi zgodilo. Na zadnji seji sklada republi- ških gospodarskih rezerv je bilo sklenieno. da rudniku nameni notrebna sredstva za izgradnio takeevci pač pa tudi z dob- lim pevovodjem. Prav tako delavna je tudi dramska sekcija, kd je uprizorila več igre v režiji Jaka Jeršiča. Z igro »Razvalina življenja« So do- segli največ uspeha in tudi go- stovali na Doberdobu. Knjižnica, ki jo vodi ves čas obstoja od leta 1946 pa dvat samo nekatere stvari, ker imamo trgovino tudi v Braslovčah. Moram pa pove- dati, da nisem povsem zado. voljna, saj ne dobim vsega in ob vsakem času, kar bi po- trebovala. Zlaisiti slabo je za- ložena mesnica pa tudi s po- strežbo se ne morem strinja- ti, saj ni vedno najboljša.« LUCIJA ŽAGER, Dobriša vas: »Stalno hodim kupovait v 2alec in mirno lahko povem, da z urejenostjo trgovske mre- že nisem zadovoljna. Zlasti zelenjavne trgovine so slabo založene, v pekami pa ob praznikih velikokrat zmanjka kruha. V Žalou imamo tudi samo eno trgovino s teksti- lom in ravno zaradi tega bi morala biti ta toliko bolje založena. Ker pa ni, gremo v Celje.« ANGELA COKAN, Vrbje: »Pri naših trgovinah je naro- be to, da včasih imajo včasih pa nimajo. Zlasti zelenjar/e dobijo premalo in tudi izbira je slaba. V 2alcu bi prav za- radi tega potrebovali manjšo tržnico, kjer bi gospodinje lahko kupile v.sak dan svežo zelenjavo in drugo. Posebne izbire nLmajo tudi v ostalih trgovinah in moramo ob več- jih nakupi v Celje.« MARLIA TRAVNAR, ža lec: »Kolikor potrebujem do- bim, moti me pa to, da sta mesnica in samopostrežna tr- govina ob ponedeljkih isto- časno zaprti in mesa tako ni mogoče kupiti. Velikokrat zmanjka stvari, ki bi jih člo- vek potreboval. Tudi meso ni vedno sveže Pa zelenjava. Si- cer Pa up>am, da se bo to iz- boljšalo.« TRALTI LAZNIK, Žalec: »Sem še kar zad-jvoljna, lah- ko oziroma moralo pa bi biti še bolje. Zlasti izbira mesa je pri nas slaba. Ob večjih nakupih grem v Celje ali Ljubljano in me zato založe- nost naših trgovin niti toliko ne moti. Hudo pa je za ti- ste, ki hodijo iz manjših kra. jev v 2alec in tu ne dobijo vedno tistega, kar bi potre- Vv-nrali it Mnenja so torej deljena, v glavnem pa jih lahko strne mo v eno ugotovitev, da trgovska mreža ni tako urejena kot bi za mesto morala biti. Ljudje so se že večkrat prito- ževali zaradi tega, ker sta ob ponedeljkih zaprta samopo strežna trgovina in mesnica ter tako ni mogoče v celem 2alcu kupiti mesa in ostalih mesnih izdelkov. Velikokrat zmanjka mleka, kruha, drobnih artiklov, zlasti ob nedeljah- in praznikih. Tudi izbira je slaba. 2alske gospodinje upajo da bodo odgovorni njihov glas slišali. T. V Ogenj je bil že v davni pra- skupnosti človeku dober prija- telj in tudi sovražnik. Takoj, ko je ta primitivec odkril, da je voda izvrstno sredstvo za ga- šenje rdečih zubljev, se je pri- čelo »gasilstvo«. Kot vse, je človek tudi to izpopolnjeval. Danes imamo najrazličnejša sredstva za gašenje majhnih, srednjih in velikih požarov. Pe- na, voda, pesek in še mnogo je tega, kar lahko uporabimo, da bi zadušili »rdečega petelina« in zavarovali imetje ter sebe. V vseh naših ustanovah vise ali stoje lični rdeči gasilski aparati za ročno gašenje. Ko si je nek tovariš iz cosednje republike ogledal to naše zavarovanje je pripomnil, da smo res solidno oboroženi. Vendar vsaka moder- na oborožitev ne pomeni veliko brez ljudi. Je tako tudi pri tej »gasilski« oborožitvi. Naredili smo rahlo preizkušnjo ■— akci- jo povedano po novinarsko. Skupno z uslužbencema Zavoda za požarno varnost Celje, Iva- nom Pasero in Vilijem špatom smo obiskali nekatere ustanove v Celju in se pozanimali za usposobljenost ljudi. BOLNICA IN ZDRAV- STVENI DOM - NEGA- TIVNO Vratar celjske bolnišnice A- LOJZ CEČKO nas je prijetno presenetil. Kar zdrdral je zna- nje o uporabi ročnega gasilske- ga aparata. Začudili smo se, do- kler ni Pasero dejal: »Kako ne bi, če je bil dvakrat na našem seminarju.« Ko smo odhajali, pa nas je razočaral: »Samo ne vem, če bi aparat deloval, ker ga že dolgo niso pol- nili. Zastarel je.« Na kirurgičnem oddelku so nam mnogi prijazno pokazali rdeče aparate. Bolničar močnih rok pa je začudeno pogledal in odšel, ko smo ga prosili, naj pokaže kako se rokuje z apara- tom. Sestre, na hodniku smo za- ustavili kar tri, so široko odprle oči in vprašale: »Ja, kako pa naj vem. Saj to ni moje delo.« Smešno ali ne, če pomislimo, koliko nepokretnih bolnikov leži v sobah. V Zdravstvenem domu nam je sestra v sprejemnici ljubeznivo pojasnila, da smo smešni, če mislimo, da je gašenje njeno delo in povedala, da za to odgo- varja kurjač. Iskali smo ga. V spodnjem hodniku smo čakali deset minut in vprašali še neka- tero kako je z njihovim zna- njem uporabe gasilskega apara- ta. Mori me občutek, da smo v očeh teh ljudi izpadli zelo smeš- ni. Kurjača ni bilo. Medtem bi lahko zgoreli že sami aparati za gašenje. ZNANJE LE PRI VODIL- NIH USLUŽBENCIH Tovarišica v sprejemni pisarni Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje nas je napotila na tov. Vladimirja Basleta. Povedal nam je, da imajo več usposob- ljenih ekip uslužbencev, ki zna- jo rokovati z aparati. Zopet je povedal Pasero: »Veste, oni so naša pogodbena stranka.« V Pokrajinskem muzeju so ve- deli, da imajo gasilske aparate v skladišču — upajmo, da upo- rabne — vendar se jim še sanja lo ni, kako bi jih uporabili. V Študijski knjižnici pa se je razvil takšen dialog z dvema kn j ižničarkama: »Ja, tamle so, sicer pa se og- lasite pri tajnici. Ona vse ve.« »Kaj pa če nje ne bi bilo? Bi vi znali rokovati z apara- tom?« »Ne bi znali. Nihče nam ni pokazal.« »Za primer požara veste šte- vilko gasilcev?« »Oh, kot intelektualci bi jo pa že znali poiskati v imeniku.« «DŽOMP! PA BI ŠLO« Pričakovali smo, da bo denar v Službi družbenega knjigovod- stva dobro zavarovan. Ne pred mišmi, ampak pred ognjem. Telefonistka ni vedela, kje so anarati. »Menda jih je nekdo nesel »fi- lat«. Čakajte bom poklicala se- kretarja.« Ogenj običajno ne čaka. Mi smo pa. Slučajno je prišel di- rektor in se pozanimal kaj de- lamo. Verjetno je opazil, da smo vsi rahlo napeti. »Imamo naročenih enajst no- vih ročnih aparatov, ter usposob- ljene ekipe za primer požara.« Povprašali smo po človeku, ki bi znal uporabi aparat. Ko so nam predstavili nekdanjega ga- silca, smo odšli. V Ljudskem magazinu je bilo kot vedno polno kupcev. Neko- liko smo se razgledali in opazili v pritličju pod stopnicami štiri aparate. Stopili smo k prodajal- ki za pult, od koder se aparati dobro vidijo in povprašali zanje. »Ja, ne vem, tu nekje morajo biti.« Nato jih je pričela iskati, kot da je nekaj izgubila. Druga pro- dajalka tudi ni vedela zanje, ko pa je krožila s pogledom po trgo- vini je vsa srečna vzdihnila. »Tamle so.« »Kako pa bi ga uporabili?« »Pojma nimam.« Mlad prodajalec, ki nas je po- slušal se je hitro vmešal: »Džomp bi naredil in gasil.« Zaprosili smo ga naj naredi »džomp«. Ctm bliže aparatom smo bili tem bolj rosno je bilo čelo mla- deniča. Ni bil več tako prepri- čan, da mu bo njegov »džomp« uspel. Takoj nato pa nas je — čeprav z malimi napakami — prepričal, da bi vedel kako ga- siti. »TO JE PA ČISTO ENOSTAVNO« Garderoba celjske železniške postaje je bila polna kovčkov. V kotu se je svetlikal rdeči apa- rat. Garderober nam ga je po- kazal in takoj odgovoril: »Če bi znal delati z njim? To pa je ja čisto enostavno.« Vendar se je Jakob Ratajc nekoliko zmotil. Prijel je zanj in ga ogledoval. Nato pa je počasi zmajal z glavo, nas pogledal in rekel: »Hudič, ne vem, kaj bi nare- dil z njim. Veste, nam ni nobe- den pokazal!« Tudi v skladišču na peronu je nevarnost požara precejšnja. Enega mladih fantov smo po- barali za aparate. »Vam bo Jazbec povedal.« Ludvik Jazbec, skladiščnik, je bil prepričan, da imajo aparate. Vendar s tem nismo bili zado- voljni. »Tam so.« Pokazal je na železne garderob- ne omarice. »V omarah jih imate?« smo se začudili. »Ne, kje pa. Za njimi.« Zagrabil je omaro in jo od- rinil. Hitro smo se umaknili valu prahu. Zagrabil je prvega dveh aparatov. »No vidite, da jih res imamo,« je olajšano zavzdihnil. »In kako bi ga uporabili?« V istem hipu je pričel odvijati ročko in le malo je manjkalo, da ni pričel gasiti. Pasero ga je v zadnjem hipu prijel za roko. »Kaj pa ostali?« »Tudi vedo, saj to ni težko.« Vendar od ostalih zaposlenih v skladišču ni bilo »junaka«. «NISEM ŠE DOLGO TU« Kinodvorana Uniona je bila močno osvetljena in popolnoma prazna. Le tovarišica med sede- ži je molče brisala prah. V vsa- kem kotu velikega prostora je vi- sel po en aparat. »Oprostite, kje so aparati za gašenje požara?« »Veste, še nisem dolgo tu. še- le od 1. maja. Ne vem, kaj mi- slite.« »Pa jih sploh imate?« smo bili nekoliko zlobni. Gledala je okoli sebe in pogled se ji je zaustavil v kotu dvorane nato pa na stropu. »Ja ne vem, če jih imajo.« Direktor, Damjan Bervar nam je pozneje pojasnil, da so že prosili Zavod za požarno var- nost, da bi izvedel demonstra- cijo uporabe aparatov. V hotelu Evropa so poklicali ekonoma Stanka Hrovatiča, ki nam je takoj pokazal hodnike v katerih so aparati in kako se ro- kuje z njimi. Zanimalo pa nas je še znanje sobarice, ki so naj- bolj pogosto v hotelu. Prva je znala ravnati z enim od dveh a- paratov, za drugo pa so nam pojasnili, da še ni dolgo pri njih. »Kako dolgo pa ste v Evropi?« »Eno leto.« Hm! Nato se je Jezna obrnila k so- delavki in dejala: »To bi mi pa že lahko poveda- li ali ne. Saj moram vedeti.« Prav ima, kot mnogi drugi, ki so nam povsem resno med našo akcijo dejali, da jim je nerod- no, ker ne vedo, kaj bi morali narediti v primeru požara. V večini ustanov oziroma pod- jetij, ki smo jih zajeli v akciji služijo aparati za gašenje le kot nujen okras — zaradi predpisov, veste. In nič drugega. Kako bi šele bilo, če bi te aparate, ki jih morajo polniti vsakih osem mesecev tudi preizkusili. Tako daleč nismo šli. Morda bi bila sramota prevelika in v občanih, v vas, dragi bralci, bi sprožili preveč strahu, saj smo prepriča- ni, da ne bi hoteli v primeru požara ležati v bolnišnici z zlom- ljeno nogo. MILAN SENICAR Bi vam bilo hudo ob misli, da ne znate upo- rabiti ročnega gasilske- ga aparata? Verjetno. Toda, nikar se ne žalo- stite, ker ga ne znajo uporabljati mnogi med tistimi, ki delajo v tak- šnih službah, kjer je ne- varnost požara velika in posledice zelo hude tako za življenja ljudi kot pre- moženje. Verjemite, da v Celju večinoma služijo ti lepi rdeči aparati kot dekoracija v marsikateri pisarni ali dvorani. Ve- ste, to je tako, kot da bi imel dvanajstletnik de- kle. In zato se ob tej naši akciji nikar ne ču- dite, kot so se tisti, ki smo jih »maltretirali« z vprašanji, če znajo upo- rabiti gasilski aparat, ki jim že leta in leta visi pred nosom. »To je zelo dobra misel!«' je dejal. »Tale slama, gospod, če bi smela biti tako drzna in i-rositi, da bi...« »Nikar! Ako vas slama vznemirja, jo pa zapišite v fäcun!« Zagodrnjal je nekaj. Donelo je kakor kletvica. Stal je pred njo, oduren, poln razburjenosti, napad- jjivosti, sod smodnika, ki mu je manjkala le še iskra, da se razletel, s steklenico v eni roki in s poskuševalno •^'ko v drugi. Gospe Hallovi so gomazeli živci. Pa odločna ženska je "''s in mirno je rekla: »V tem slučaju bi prosila, da mi poveste, koliko.« .»Shilling! Zapišite shilling, pa bo dovolj, kajne?« »Dobro!« je odgovorila gospa Hali, vzela mizni prt in l^ä razgrnila. »Ako ste zadovoljni, potem seveda.. .« I Obrnil se je in sedel s hrbtom proti njej. Ves popoldan je delal pri zaklenjenih vratih in kakor ^jPoveduje gospa Hali, v popolni tihoti. Le enkrat se je ropot, steklenice so zažvenketale, kakor bi bil kdo z mizo, črepinje so zapele po tleh in nagli koraki hodili po sobi. Gostilničarka se je zbala, da se je tujcu pripetila j® ^ vratom in je poslušala. Trkati si ni »Ne morem več. . .« je čula. »Ne morem več! Tristo Štiristo tisoč! Strašne številke! Goljufija! Vse živ- J^je jih bom štel ... Mir! Da, mir! Zares! E, jaz ^ec ... « le kopita so zaropotala pred vrati in obotavljajoče se in '^^rada je zapustila gospa Hali zanimivi samogovor stfti se je vrnila, je bilo vse tiho. Včasih je zaškripal ^li pa zapela steklenica, znamenje, da je spet delal, ^b petih mu je prinesla čaj. V kotu so ležale črepinje strte steklenice m po tleh je videla slabo obrisane zlato- rumene madeže. Opozorila ga je nanje. »Zapišite jih v moj račun!« se je zadri. »V božjem imenu, zapišite jih v račun! Samo da me ne dolgočasite in ne jezite! če vam napravim škodo, zaračunajte jol« In pisal je opazke v zvezek pred seboj. »Povedal vam bom nekaj!« je rekel Fearenside skriv- nostno. Pozno zvečer je bilo, v sironiašni vaški pivnici sta sedela. »No?« je zvezdavo vprašal Teddy Henirey. »Tisti — človek, ki o njem govonte, ki ga je ugriznil moj pes. Dobro! Njegova koža je — črna! Vsaj na nogah!« Teddy je zijal. »Videl sem,« je nadaljeval voznik, »videl sem skozi njegove strgane hlače in skozi strgano rokavico, človek bi pričakoval, da se bo videlo nekaj belega, ali ne? Do- bro. Mesto tega — ni bilo videti ničesar. Enostavno črno je bilo! Povem vam, črn je kakor tale moj klobuk!« »Presneto!« je zmajeval Henfrey z glavo, »čudna reč, tole! Ampak, ampak njegov nos je rožnat in blešči se, kakor vaš ali moj!« »Seveda!« je razlagal voznik Fearenside. »Poznam jaz to svar! In povem vam, kaj si mislim! Pisan je! Maro- gast! Tu črn, tam b^. In sram ga je! Polkrven je, ni čiste krvi, in barve se niso zmešale na njegovi koži! čul sem že o takih ljudeh! Saj je pri konjih ista stvar, kakor sami veste!« IV. KAJ JE VIDEL IN D021VEL LEKARNAR CUSS Pripovedoval sem o tujcu in o njegovem prihodu v Iping namenoma obširno in podrobno, da bodo bralci bolje razumeli čudni vtis, ki ga je neznanec naredil na mirne vaščane. Kar se je zgodilo tiste in naslednje dni vse do velike ljudske veselice v Ipingu, to pa, izvzemši dva neprijetna dogodka, lahko mimo izpustimo. Parkrat sta se sprla s hišno gospodinjo zaradi nered- nosti. Toda v.se take spore je poravnal s svojim nervoz- nim: »Pa zapišite na moj račun!« in gladko je šlo, dokler se ni pozno v aprilu pojavilo pri tujcu pomanjkanje denarja. Gostilničar Hali ga m mogel videti. Kadarkoli je utegnil, je pravil, da bi se ga rad znebil. Pa kazal je svo- je neprijaznost bolj s tem, da jo je neprikrito prikrival in da je šel svojemu gostu s poti, kjer je le mogel. »Počakaj do poletja!« je pravila gospa Hali modro. »Da pridejo gledališki igralci! Tedaj bomo videli! Morebiti je res nekoliko neznosen, tale človek, toda točno plačani računi so točno plačani računi, p>a reci, kar hočeš!« Neznanec ni hodil v cerkev, sploh pri njem ni bilo razločka med nedeljo . in delavnikom, niti v obleki ne. Marljivo pa je delal, to mu je priznala gospa Hali. Po navadi je vstajal zelo zgodaj in je prebil ves dan pri svojih steklenicah. Zgodilo pa se je tudi, da je pole- žaval v pozni dan, hodil p>o sobi, godrnjal in govoril sam s seboj cele ure, kadil ali pa spal v naslonjaču pri ognju, Z nikomer ni občeval. Njegov značaj je bilo zelo izpre- menljiv. Večinoma se je obnašal naravnost nevzdržno izzivalno m v svoji nervoznosti in razdraženosti je metal po sobi steklenice, razbil parkrat ogledalo in polomil ne- kaj stolov. Vedno češče je govoril polglasno sam s seboj, pa četudi je gospa Hali zvesto prisluškovala pri vratih, ni mogla iz njegovih raztrganih besed in stavkov nič pametnega zvedeti. Podnevi je le redko stopil iz hiše. O mraku pa je šel na sprehod zavit in povit od pete do temena, in najsi je biicf mrzlo ali toplo. Izbiial si je samotna pota in mračne drevorede. Delavci, hiteči od dela domov, zaljubljeni parč- ki, ki so se sprehajali za vasjo, so vedeh pripovedovati, kako jih je prestrašil njegov strahotno poviti obraz pod širokim klobukom, ki se je nenadoma pojavil kje iz pol- mraka, in Teddy Henirey se je do mozga sramoval, tako se je prestrašil, ko je prištorklja] iz »Rdeče suknje« ob poldesetih zvečer in zagledal pred seboj velika očala in golo glavo v belih povojih — tujec je nosil klobuk v roki — ožarjeno od .brleče cestne svetilke. Otroci, ki so ga srečali v mraku, so sanjali o strahovih in kričali v spanju, in ni se prav vedelo, ali se tujec bolj boji vaških pored- nežev, ali poredneži njega, pa vsekakor je bilo na obeh straneh mnogo neprikritega sovraštva. Ni moglo biti dmgače ko da je tak nenavaden človek razbuiil vse čenčave jezike na vasi. Mnenja o njem so bila zelo razdeljena. Gospa Hali je bila glede svojega »gosta« zelo občutljiva. Če "ji je kdo prišel blizu z vpra- šanji, je odgovorila previdno, da je »iznajditelj in da se bavi s poskusi« ter je neuko in nevešče izgovarjala te zanjo nenavadne besede. In če so jo vprašali, kaj počenja, je odgovorila s ponosom, da je učen človek in da hoče »narediti iznajdbo«. Njen go&t da je imel nesrečo pri svojih poskusih, je pripovedovala, grdo si je skazil obraz in roke in ker je zelo občutljiv, se sramuje in se skriva pred ljudmi. Tako je pravila. Kadar pa nje ni bilo blizu, so ljudje govorili, da je zločinec, ki bi se rad skril pred očesom pravice in da se zato tako zavija in šemi. To nabiranje se je rodilo v glavi Teddyjevi. Se nadaljuje ZA VAS IN VAŠE OTROKE NAJCENEJŠA, SVEŽA ŠTAJERSKA JABOLKA Najcenejše sadje - 20 kilogramov jabolk z zaboji samo 20 dinarjev — Vsak dan v hladilnici Celje, cesta v Trnovlje ali v vaši delovni organizaciji — V vaši trgovini pa za 1 kg samo 1 din. ^l^AŠO ZDRAVO PREHRANO - KOMBINAT ŽALEC, HLADILNICA CELJE Nekateri politični opazoval- ci v Kairu menijo, da je eden izmed razlogov, da je Naser preosnoval vlado ZAR, ta, da je preutrujen. Med drugim navajajo kot dokaz tudi to, da nekaj sto političnih jetni- kov, ki so jih pomilostili, še ni prišlo iz zapora, ker je Na- ser baje preutrujen, da bi podpisal pomilostitvenl akt . . . Nacionalna garda je pred nekaj dnevi ubila štiri študen- te na univerzi Kent, šest črn- cev v Georgiji in dva v Jack- sonu. Tisti v ZDA, ki so za »red in zakon«, trdijo, da so vsega krive žrtve ... pričaku- jejo, da bodo do konca leta obnovili telefonske zveze med vzhodnim in zahodnim Berli- nom. Te zveze so bile preki- njene 27. maja 1952, ko je vzhodnonemško poštno mini- strstvo prekinilo 75 telefon- skih kablov, če se bo ta na- predek nadaljeval, se bodo prebivalci vzhodnega in za- hodnega Berlina celo še obi- skovali — čez dvajset let . . . Pred kratkim je mlado in za- peljivo dekle v dolgih hlačah stalo na pločniku v Washing- tonu. Ob njej se je ustavil av- to in voznik je vprašal dek- le, če bi se peljala z njim. »Ne,« mu je odgovorila. Toda voznik se ni dal ugnati. Re- kel je, da ima dovolj denarja. »Cemu?« ga je vprašalo dekle. Ko je voznik povedal, kaj ho- če, je dekle potegnilo iz žepa policijsko legitimacijo in ga aretiralo zaradi nagovarjanja k prostituciji. .. Ameriški se- nator Scott je vstal v senatu in prosil Za besedo. Ko jo je dobil, je na kratko dejal: »Nič nimam povedati. Mislim, da v tem hipu Amerika najbolj potrebuje trenutek molka.« ., . Brazilski pravosodni mini- ster Buzaid je zanikal ne sa- mo to, da v brazilskih zapo- rih mučijo politične zaporni- ke, ampak tudi to, da so v Braziliji sploh politični zapor- niki. Ko so tuji dopisniki ho- teli na lastne oči videti, ali je to res, je minister dejal, da ne more dovoliti obiska v zaporih, ker bi to kršilo bra- zilsko suverenost. . . . Zanima- nje za pornografsko literatu- ro in filme je na Danskem skoraj popolnoma splahnelo, odkar je danski parlament dovolil »prosto trgovino« s tem »blagom«. Očitno sadež, ki ni prepovedan, tudi ne diši več. Pač pa napreduje danski izvoz. .. Obdavčenje kmetov Po katastrskem ali po dejanskem dohodku posestva? - Pri obeh oblikah davka se lahko pojavijo slabosti - Prispevki kmetov v občinski in republiški proračun naj se ne bi zvečali V razpravah o družbe- nih prispevkih kmetov — kmetje jim pravijo davki, ker vse izterjujejo občin- ski organi — sta pereči predvsem dve vprašanji: višina takih prispevkov in kako jih določati. Zastopniki Izvršnega sve- ta republiške skupščine so na več razpravah o teh vprašanjih menili, da se prispevki kmetov v občin- ski in republiški proračun ne bi zviševali. Od zveča- nih dohodkov, ki jih Je treba v kmetijstvu zvi- šati z večjo proizvodnjo, naj bi se stekalo več sred- stev za zdravstveno in sta- rostno zavarovanje kme- tov. Večji dohodki kmeto- valcev naj bi pospešili uvedbo pokojninskega za- varovanja in njegovo vzdr- ževanje. Take napovedi so za kmetovalce ugodne. Upaj- mo, da bodo tudi občine lahko upoštevale take predloge. Več pomislekov je o predlogu, da bi uvedli pri- spevke kmetovalcev po de- janskih dohodkih in opu- stili sedanje obračunava- nje po katastrskem dohod- ku. Mnenja so sicer delje- na. Nekateri upravičeno trdijo, da je prispevek f/d kmetijske dejavnosti tre- ba odmerjati od ustvarje- nega dohodka — od dela, ne od lastnine. Drugi pa trdijo, da bi se taki pri- spevki lahko spremenili v davek na podjetnost. Po- leg tega opozarjajo, da bi bilo težko ugotavljati de- janske dohodke kmetov. Kdor bo prijavil vse do- hodke, bo prispeval za skupne potrebe več, kdor jih bo nekaj prikril, pa manj. Za obe trditvi je dovolj dokazov. Zato je toliko te- že določiti pravično odme- ro prispevkov iz kmetij- stva za družbene potrebe. Starec ima veliko pose- stvo. Ker je sam, ga ne more obdelovati. Pomagati mu noče nihče, niti pre- vzeti posestva. Ali naj pla- čuje prispevke od velikosti posestva ali od svojega do- hodka? Zasebni gostilni- čarji ne plačujejo družbe- nih prispevkov od veliko- sti svojih lokalov, ampak od ustvarjenega dohodka. Tudi zasebni obrtniki ne plačujejo prispevkov od opreme, ki jo imajo v svo- jih delavnicah, temveč od dohodka, ki ga ustvarijo s svojim delom. Zakaj bi to- rej za kmete veljalo dru- gačno pravilo? Predlagano obdavčenje po dejanskem dohodku Di bilo dobro predvsem za take lastnike kmetij, ki zaradi starosti ali bolezni ne morejo posestev ustrez- no obdelovati. Pomisleki proti temu so manj prepričljivi. Vzlic te- mu jih ne smemo podce- njevati. Obdavčitev po de- janskih dohodkih kmetov bo moči uresničiti le ta- krat, ko prispevki v občin- ski in republiški proračun ne bodo tako visoki, da bi kmete odvračali od zveče- vanja proizvodnje. Utaje dohodkov pa bi morale od- krivati inšpekcije, ki bi jih bilo treba okrepiti. Sicer pa to ne bi bilo nič bolj zapleteno kot pri ugotav- ljanju dohodkov zasebnih obrtnikov. Jože Petek Večja proizvodnja obutve Letos nameravajo v državi povečati proizvodnjo obutve predvidoma na 33 milijonov parov čevljev, kar bo pribl. 6,4% več kot je znašala lanska proizvodnja. Doslej je doma- ča obutvena industrija proda- la na domačem trgu pribl. 20 milijonov parov obutve, na kar vpliva tudi velik uvoz čevljev: samo v zadnjih 3 letih smo povečali uvoz obut- ve od 350.000 parov na 3 mili- jone parov. TELEGRAMI LONDOIni — BntansKi pitiuier H. Wilson je naposled končal nego- tovost v britanskin poaučniii kro- gih in uradno sporočil, da bodo aplosne parlamentarne volitve 18. junija letos. Zadnje volitve so bi- le marca 1966. PARIZ — Severnovietnamski pred- stavniK na panšiiin pogajanjm o Vietnamu je zagro/iU, ua se uteg- nejo pogajanja končati, ce boao ZUA Domoaruiraie äeverni Viet- nam. o.-x.-iRBRÜCKEN — i\a kongre- su zaiiodnoneniške socialno demo- kratske stranke je bil za preased- nika stranke izvoljen Willy Brandt s ai8 glasovi izmed 331 možnih. MOSKVA — Armadni general Stemenko poveljnik štaba sil var- šavskega pakta, je ob 15. obletni- ci pakta potrdil, da Albanija ni več članica te vojaške zveze. KJOBENHAVN — Danski socio- log Wölfl je opozoril dansko vla- do, da skandinavskim državam grozi nevarnost, da se bo v njih čedalje bolj zbirala mafija. BUKAREŠTA — Severno Romu- nijo so prizadejale katastrofalne povodnji, kakršnih ne pomnijo nad sto let, je dejal šef romunske partije Ceausescu po vrnitvi iz dvo- dnevnega potovanja po poplavlje- nih območjih. MOSKVA — Moskovski tisk pi- še, da je sovjetsko republiko Da- gestan v noči med 14. in 15. ma- jem prizadejal potres med sedmo in osmo stopnjo. Podrobnosti o številu žrtev niso objavili, domne- vajo pa, da je škoda znatna. ZNAMENJE ODPORA — Trije črnski študentje pred državno univerzo v Jacksonu (zvezna država Mississippi) dvigajo pesti, kakor to delajo »Črni panterji«, v znak protesta proti nasilju nacionalne garde, ki je ubila dva črna študenta. Na razbitem okenskem steklu nad tremi študenti so vidni sledovi krogel. Telefoto: IP| tedenski zunanjepolitični pregled Tik pred drugim sestankom med zahodnonemškim kanc- I lerjem Brandtom in predsed- nikom vzhodnonemško vlade Stophom je predsednik dr. j žavnega sveta Nemške DR j Walter Ulbricht nepričakova- I no odpotoval v Moskvo. In I medtem ko se je v Kremlju ; pogovarjal s prvim sekretar- I jem KFSZ Brežnjevim, se je I Brandtov odposlanec v Mo- I skvi, dr. Egon Bahr, pogo- I v^rjal s sovjetskim zunanjim i ministrom Gromikom. Pogovori so potemtakem i postali pravilo v Evropi ne glede na vse, kar se dogaja v I Indokini in na Srednjem i vzhodu. Nenadni Ulbrichtov I obisk v Moskvi spravljajo v ; zvezo s sestankom Brandl- 1 Stoph v Kasselu v četrtek 21. j maja. To pot je sestanek na i zahodnoneinškeni ozemlju, ' medtem ko je bil erfurtski se- stanek pred dvema mesece- ma, 19. marca 1970, na vzhod- nonemškem ozemlju. , Tik pred kasselskim sestan. kom je vzbudil pozornost do- godek, ki je močno razburi! duhove v vzhodnem Berlinu. Svetovna zdravstvena organi- zacija je na zasedanju v Že- nevi za leto dni odložila spre- jem NDR v članstvo te agen- cije OZN. Berlin je obtožil Bonn, da je preprečil spre- jem NDR v svetovno zdravst- veno organizacijo. V Bonnu pa trdijo, da bi NDR lahko že prej sodelovala pri delu te j organizacije, ko bi bila pred i dvema letoma privolila v bon- I ski predlog o skupni delega- ciji. (ZRN je že od prej čla- niča svetovne zdravstvene or- ganizacije.) V Bonnu so kljub temu prepričani, da ta »praska« ne bo resneje ogrozila sestanka v Kasselu. Vse kaže — piše »Frankfurter Rundschau« — da se NDR pripravlja na dol- go obdobje pogovorov in po- gajanj. Po mnenju časopisa tudi ni izključeno, da bo Wil- li Stoph v Kasselu privolil v ustanovitev stalne delovne komisije, če bi bil Brandt pripravljen vključiti v dnevni red pogajanj tudi elemente osnutka meddržavne pogodbe med obema Nemčijama. Ta osnutek .je bil vsebovan v pi- smu Walterja Ulbrichta za- NEW DELHI — V Indiji je že pritisnila huda vročina. V zveznih državah srednje Indije imajo 43 do 45 stopinj celzija. V Ahmeda- badu so namerili naivišlo temoe- raturo v zadnjih 50 letih — 47,5 stopinje. V državi Bihar pa je ma- lo pozneje dosegla temperatura kar 50 stopinj. WASHINGTON — Ameriški vo- jaški strokovnjaki trdijo, da je zdaj v ZAR že sto sovjetskih pilo- tov, ki pilotiarajo sovjetska voja- ška letala. SAPI — Thor Heyerdahl, lunak ekspedicije Kontiki, Je s papiruso- vo ladjico RA II odplul iz Maroka na pot čez Atlantik. Prvi poskus prepluti Atlantik v papirusovi lad- jici se mu je izjalovil, ko se mu je ladjica potopila sredi oceana. hodnonemškemu predsedniku dr. Heinemannu. Gospodarski krogi so celo prepričani, da Stoph ne bo trenutno nepopustljivo vztra- jal pri »de jure« priznanju NDR, ker bi s takim prizna, njem NDR postala tudi urad. no »tuja« država in bi izgu. bila številne trgovinske in go. spodarske ugodno.sti, ki jih zdaj uživa predvsem zaradi liberaliziranega izvoza v ZRN. ZRN je članica Evropske go. spodarske skupnosti, s katero NDR trguje preko ZRN. Vsekakor se pogovori na^ dalju.iejo. Toda glavno gonil, no silo za te pogovore je tre. ba iskati predvsem v Moskvi in Bonnu. Očitno je v intere- su Moskve, da se še naprej sporazumeva z Bonnom. Prav tako je za nadaljevanje po- govorov z Bonnom zainterC' sirana Varšava. Pred neka,j dnevi je govoril prvi sekretar PZDP Vladislav Gomulka. Ob najbolj zanimivem vpraš-anju — Odri in Nisi — je nekoliko presenetil javnost, ko je de jal, da stališči Varšave in Bonna do priznanja me.je na Odri in Nisi danes nista niti več t-dko daleč vsaksebi. Ta- ka izjava iz ust Vladislava Gomulke bi bila pred letom dni še nepojmljiva. V ZD.\ se še ni pole.?l« razburjenje zaradi študentov na univerzi Kent — dveh fan- tov in dveh deklet —, ki so jih pokosile krogle nacional- ne garde, ko .je iz Auguste v državi Georgija prišla novica, da je nacionalna garda ustre- lila dva črnca. Vse to je vezano s protestom proti Ni- xonovi politiki v Indokini. Za zdaj je težko reči, kdo je z» Nixona bolj nevaren: ali mla- dina oziroma študenti — kongres (parlament). Števil«' senatorji trdijo, da si predsednik Nixon prisvoji' med drugim pravico, ki kongresu, pravico odločan,!»" vojni in miru. Težava je * tem, da se ZDA uradno * Južnem Vietiamu in Kanibod- ži sploh ne vojskujejo. radno« samo »pomagajo« veznikom. Senat !ma na voljo učinko* vito orožje: lahko odreče f'" nančna sredstva za nadal.in.ic vojskovanje v Indokini. VO' slej si tega ni upal storiti bojazni, da ga ne bi obtožil"' da Dušča »ameriške fante cedilu«. Toda če bo NixonO* va t>oIitika postala se bolj ne- nril.iubl.icna, si bodo senator- ji morda upali storiti tudi t* korak. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ SMERNICE ZA SREDNJE- ROČNI PLAN — Zvezna skupščina je prejšnjo sredo sprejela smerni- ce za sestavo srednjeročnega druž- benega plana razvoja Jugoslavije v naslednjih petih letiih. To pa je šele prvi del sestavljanja sred- njeročnega plana. Do konca juni- ja bo treba poiskati ustrezne re- šitve nekaterih zelo pomembnih si- stemskih vprašanj, ki so še odprta. Med temi vprašanji so zlasti finan- ciranje družbenopolitičnih skupno- sti, zunanjetrgovinski in devizni re- žim, razširjena reprodukcija, banč- ni in kreditni sistem ter funkcio- niranje in financiranje sklada za razvoj manj razvitih republik in pokrajin. Od ureditve teh vpra- šanj, ki je zaupano komisiji za re- vizijo in kodifikacijo zvezne zako- nodaje, bo predvsem odvisno ures- ničevanje ciljev, določenih s sred- njeročnim planom. ■ PREDSEDNIK TITO ODPRL SVETOVNO PRVENSTVO V KO- ŠARKI — V soboto popoldne je predsednik Tito odprl 16. svetovno prvenstvo v košarki v ljubljanski hali Tivoli. V soboto dopoldne pa je predsednik Tito sprejel na Brdu pri Kranju delegacijo mesta Ptuj, ki mu je kot svojemu častnemu meščanu izročila zlato plaketo. Po- leg ptujske delegacije je sprejel tu- di člane slovenske ekspedicije na Himalajo, ki so lani osvojili vrho- va Anapurna II. in IV. ■ NASEDLI SO ŠUŠLJANJU O RAZVREDNOTENJU DINARJA — V petek so se pred ljubljanskimi ban- kami pojavili dolgi repi ljudi, ki so pohiteli dvigniti devize na svoje pot- ne liste. Nasedli so šušljanju iz »dobro obveščenih« virov, ki so na- migovali, češ da bo dinar prihodnje dni razvrednoten in da bo treba po novem tečaju plačati dolar po Sistemska vprašanja še čakajo odgovore 16 in 19 din. Seveda se te »strogo zaupne novice« niso uresničile in dolar še vedno stane 12,50 din. ■ PROTESTI ZOPER AGRESI- JO — Po vsej državi so bila prcjj- šnji teden protestna zborovanja, na katerih so naši delovni ljudje naj- odločneje obsodili ameriški vdor v Kambodžo, stopnjevanje vojne v In- dokini in izraelsko agresijo na arab- ske države. Podobno zborovanje so v četrtek priredili tudi ljubljanski študentje, ki so ob tej priliki izra- zili mnenje, da je bilo reagiranje naše družbe ob omenjenih dogod- kih preveč mlačno. Hkrati so pred- lagali, naj bi naša vlada prekinila diplomatske odnose z grško polkov- niško vlado. ■ MANJ GOVEDI, VEČ PRAŠI- ČEV — Od leta 1967 do marca letos se je v naši državi zmanjšalo šte- vilo govedi od 5,710.000 na 5,038.000, število ovac pa od 10,329.000 na 8,974.000. Število prašičev pa se je povečalo od 5,094.000 v lanski jeseni na 5,565.000 sredi letošnjega marca. Število perutnine pa se je v istem času povečalo od 37 na 41 milijo- nov. V zadnjem času smo zaradi po- manjkanja mesa uvozili 5000 ton mesa za predelavo in 14.000 ton mesa za turistične kraje. ■ LETALSKA RAZSTAVA NA BRNIKU — Na letališču Brnik pri Kranju bo od 21. do 26. maja, vsak dan od 9. do 19. ure, velika razstava vojnega in civilnega letalstva. Vsak dan bodo nastopali tudi športni pa- dalci, akrobatska skupina domačih reakcijskih letal Galeb in nadzvoč- na letala. Najboljše učence sloven- skih šol pa bo letalsko podjetje Inex Adria prevažalo z Brnika do Kvarnerja in nazaj. ■ SPET DRAŽJE ZAVAROVA- NJE? — Upravni odbor združenja zavarovalnih zavodov Jugoslavije je ugotovil, da se rezerve zavarovalnic spet zmanjšujejo in da bi bilo tre- ba ponovno povečati zavarovalne tarife. To velja za zavarovanje po- sevkov, živine in motornih vozil. Tako naj bi tarife za zavarovanje osebnih avtomobilov povečali za .'51 odstotkov. PETDESET LET PETJA V ŠALEŠKI DOLINI USPELA REVIJA 15 ZBOROV foKrat so bili Velenjčam titelji-.. in to odlični ter ^jjii. petnajst pevskih zbo- P"^ sedmih občin celjskega ^močja (5 iz Celja, 3 iz Ve- po i iz SI. Konjic in ter po eden iz šentjur- ^ginarja in Mozirja) se je ^pedeljo dopoldne zsbralo na reviji, ki je u.sipela ne le v or- ganizacijskem pogledu (če- prav je med koncertom ne- kajkrat zmanjkalo električne energije), marveč predvsem v kvalitetnem. Zbori so potrdili visoko kvaliteto; vsekakor pa izredno živahno in plodno de- lo. Hvaležna je ugotovitev, da so se predstavili tudi nekateri novi ansambli in že na začet- ku poti opozorili nase. Ko- mornemu moškemu zboru ter mešanemu pevskemu zboru France Prešeren zdaj v večji ali manjši razdalji sledijo mnogi drugI. To je optimistič- na ugotovitev, ki potrjuje, da je deio pevskih zborov v no- vem zamahu in da na področ- ju zborovskega petja ne mo- remo govoriti o stagnaciji. To pa nalaga strokovnim komi- sijam pri občinskih zvezah kulturno prosvetnih organiza- cij nove naloge. Medobčinska revija pevskih zborov je bila združena s pro- slavo 50-letnice moškega pev- skega zbora Kajuh v Velenju in podelitvijo Gallusovih zna- kov tistim pevcem, ki že dol- go vrsto let sodelujejo v zbo- ru. VESTI IZ EMO OBISK V »GORENJU« Skupina članov kolektiva EMO je obiskala tovarno gospodinjske opreme »GORENJE« v Venlenju. Ogledali so si obrate nakar jih je sprejel in se razgovarjal z njimi glavni direktor tega podjetja tovariš Atelšek. Razgovor je potekal o skupnih interesih medsebojnega sodelovanja, ki naj bi se v letošnjem letu odvijalo bolj konkretno in na- črtno. Gospodarsko sodelovanje med podjetji pa pripravljajo načrtno komisije, ki so bile postavljene od delavskih svetov. KONČNO LE SKRAJŠANI DELOVNI TEDEN Delavski svet EMO je na zadnji seji sklenil, da preide kolektiv na dvainštirideseturni delovni teden. Zadetek pre- hoda na skrajšani delovni čas zajema že maj, tako, da bodo v tem mesecu prosti zadnji dve soboti, v mesecu juniju pa prav tako zadnji dve soboti. Prvega julija pa bodo prešli na dvaiinštirideseturni delovni teden. Na seji delavskega sveta je bilo še posebej opozorjeno, da morajo v skrajšanem delovnem času povečati storilnost od sedem do devet odstotkov po posameznih obratih in smotrno izkoristiti vse notranje rezerve, kot se predvide- va v pripravljenem programu. Komisija, ki je pripravila program bo še vedno delo- vala. Določen čas bo spremljala rezultate poslovanja v skrajšanem delovnem času, če pa bo ugotovila, da se ti ne gibljejo v mejah, ki so predvidene je pooblaščena, da podvzame potrebne organizacijske in druge strokovne uk- repe, da bo predviden delovni učinek zagotovljen. RAZPRAVA O STATUTU Posebna komisija, ki je pripravila osnutek spre- memb statuta v EMO je končala svoje delo in ob- javila predlagane spre- membe, ki jih je v vpo- gled prejel vsak član ko- lektiva. Po enomesečni razpravi so dali posamez- niki in družbeno politične organizacije svoje pripom- be. Kmalu bodo predloži- li dokončno besedilo sta- tuta v potrditev delavske- mu svetu. Poleg statuta podjetja bo predložen de- lavskemu svetu tudi pra^ vilnik o volitvah. Delavski svet podjetja je na zadnji seji sklenil, da morajo biti razpisane volitve še pred koncem meseca maja, volitve or- ganov upravljanja pa mo- rajo biti ob koncu mese- ca junija. Po pripombah sodeč, je med kolektivom mnogo zanimanja za vsebino sta- tuta in drugih notranjih predpisov. Gre predvsem zato, da bodo delovni lju- dje zares odločali v skla- du z ustavnim amandma- jem, ter, da bodo take od- ločitve učinkovite v vsem dogajanju v podjetju. Po- membno je zlasti tisto po- glavje v statutu, ki od- reja pravice in dolžnosti delavskega sveta in dru- gih organov upravljanja, katerih odločitve so važne za smotrn napredek pod- jetja. Zato je tudi o tem E>oglavju največ dopolnil- nih predlogov. PRISPEVEK OD STANARINE Delavski svet EMO je na zadnji seji določil prispevek, ki ga bodo plačevali za vzdrževanje hiš tisti člani kolek- tiva, ki so kupili stanovanja: Ce je hiša stara do dvajset let se plača 22,15 odstotka od stanarine, od 21 do 40 let 28,40 odstotka, od 41 do 60 let 50,25, od 61 do 80 let 49,46 odstotka, od 8l do 100 let 47,25 odstotka, nad 100 let pa 47,25 odstotka od stanarine. V plačanem prispevku je vključeno tudi zavarovanje hiše, ni pa upoštevan prispevek za uporabo zemljišča in odvoz smeti. 16. Paradižnik je izbral te^ne, pretesne hla- če, vetrni jopič, čevlje težke kot tnalo v drvar- nici ... Paradižnica se je odločila za rdeč pulo- ver. Na glavi sta nataknila čepici s cofki in na rame sta zadegala vsak par smuči! Res, veselje ju je bilo pogledati, ko sta stopala iz trgovine! Paradižnik je smuči privezal na streho avto- mobila in pognala sta vozilo navkreber. Za me- stom se je cesta vzpela v hrib. Vodila je k smu- čiščem, žičnicam in skakalnicam. V planini nad mestom je stal tudi eleganten hotel, kjer sta nameravala Paradižnikova preživeti svoj oddih. Kabriolet se je junaško zajedal v sneg, po- znalo se mu je še vedno, da mu v prsih bije junaško srce prvaka med prvaki. Še nekaj ostrih ovinkov je pregrizel, še nekaj žametov je pre- skočil in že je naša turista pozdravilo belo sl6' me veličastne hotelske zgradbe. V tem trenutku pa so ostra šoferjeva ušes^ prestregla zamolkel ropot, ki se je približev^ z veliko naglico. 1 - Snežni plaz! je zacvilil Paradižnik. Po n^l ma je! No, ni bi ravno plaz ... NOVI TEDNIK — Glasil« Dbčinskih organizacij So« ;ialistične zveze delovnegaf ljudstva: Celje, Laško int- Zalec — Uredništvo iJ uprava Celje, GregorCičevž 5, poštni predal 161 — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni ured- nik. Bernard Strmčnik — Tehnični urednik: Jože Ceg- nar - NOVI TEDNIK Izhaja vsako sredo — Iz- daja ga CGP »Delo«, In- fonnacije propaganda Ce ije — Tisk in klišeji CGF »Delo« LJubljana — Roko pisov ne vračamo — Cens posamezne številke 60 par: letna naročnina 30 din polletna 15 din. Za tujine znaša naročnina 60 din - Tekoči račun 507—1—128( — TELEFONI: uredništv( 23-69 in 31-05, mali oglas in naročnine 28 00 Slika levo: Terezija, domači jo kličejo Tea, Kostanjšck iz Celja je bila letos na i pem štiridnevnem potovaii.ju s »sončnim vlakom«. Videla je Dunaj, ter veliko drj mest. Srečala je ljudi, ki so z njo ravnali nadvse lepo in za vselej si bo zapomnila! tovan,je, ki ji ga je omogočil Rdeči križ. Po tistem, ko ,ie kot otrok prebolela paraj opazu,)e življenje, pokrajino in ljudi le s svoje.ga invalidskega vozička. Nikoli še ni j tako daleč in nikdar si ni mislila, da ho. Od letošn,jega »sončnega vlaka« se je pj vila zadovoljna in hvaležna tistim, ki so prinesli v njeno enolično življenje tako fl spremembo. Foto: I. BgJ Slika spodaj: Podpis pogodbe o soustanoviteljskih pravicah za Novi tednik ni j samo formalni, temveč tudi slavnostni dogodek. O pomenu novih odnosov med rdj cijo Nove.ga tednika in zaenkrat tremi občinami soustanoviteljicami, je govoril iu predsednik konference občinske organizacije SZDL Cel.je, Janko Ževart (stoji). Na^ snetku od leve: Olga Vrabič, predsednica skupščine občine Celje, Berne Strmčnik, I rektor celjske enote Dela in na skrajni desni Vimer, predsednik občinske konfertj SZDL Laško. (Foto: .M. J IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE OVOJČKi Punčki na današnji fotografiji sta MATEJA in BOGOMIRA JER( MEL iz Šmartnega ob Paki, Kaže, da je Mateja fotografiranje vz^ bolj resno, Bogomira pa je zadevo vzela z vesele plati. Deklici si stari šest let in imata mimo drugega tudi enako neubogljive las UKSKDO IVIA: TONI HERCFELER Da se liitro približuje turistična sezona lahko na svoji l^^oži občutijo zlasti pešci v Celju. Prometa je namreč žanerom več in je prava umetnost na neka- terih prehodih za pešce priti z ene na drugo stran ceste. Sam sem že nekaj- krat poizkusil, če n.p. kaj zaleže tisto, da mora avto- mobilist ustaviti pred pre- hodom, kadar vidi, da je pešec že začel prečkati ce- sto. E, da vam povem, ka- ko so me dobili v »getri- be«; švigali so mi za hrb- tom in pred nosom, sam sem stal na sredini preho- da ves zbegan, če n. p. ko- ga s strani gledaš, kadar se mu tako dogaja, to še nekako preneseš, srhljivo pa je, če si v takšnem po- ložaju sam. No, zadnjič mi je uspelo zapisati evi- denčne številke treh avto- tomobilov v Gregorčičevi ulici. To shranjujem, se- veda pripišem tudi datum in uro, pa po možnosti še tip avtomobila, osebo — voznika . . . Nisem se še odločil, ali naj uvedem kakšen posebni kotiček ob svojem pismu, kamor bom to odlagal, oz. ali naj vse to posredujem pro- metni milici. Oznake s CE se najpogosteje vrstijo na mojem seznamu. Razen tega hranim tudi majčken fotoarhivček raz- ličnih dogodivščin in po- sebnosti: zlasti je n. p. za- nimiva fotografija spačka, ki je počepnil kar na gre- do tulipanov oh Aškerče- vem spomeniku v Vodni- kovi ulici. Kaj vse si voz- niki ne privoščijo, čeprav jih Aškerc s prstom opo- zarja, da pred njegovim spomenikom ni mesto za parkiranje avtomobilov. Nič manj zanimivo ni o- pazovati obraze ljudi, ki So v velikem navalili po devize v banko, češ da se bo tečaj dinarja spreme- nil Ne morem trditi ali so imeli v tem slučaju v Celju dovolj deviz ali ne. Skratka s spremembo te- čaja — vsaj tokrat — ni bilo nič, devizne kvote pa čaka. spravljene v pasoših na prvi obisk v Upimu ali v Kastner/ölerju. NA DROBNO, A ZABELJENO! Slovenci radi pošiljamo drug drugega v ogenj po kostanj. Nekaj takega se je oni dan zgodilo tudi v Šentjurju. Občinski komite Zveze komunistov je namreč po večjih krajih občine sklical posvetovanja s kmeti, da bi zbral njihova mišljenja in stališča k tezam o nadaljnjem razvoju kmetijstva. Toda od 27 vabljenih je za mizo sedlo le sedem zasebnih kmetovalcev. Kmetje, ki so prišli so se pred tem pogovarjali s sosedi, ki so vedeli veliko povedati in rekli, da bodo prišli — pa niso. — Bo že sosed povedal, kaj m.i leži na srcu. Kaj bi hodil, še zamerim se lahko. Tako so rekli tisti, ki so ostali doma . ., Prijatelj, ki gradi hišo mi je obupan pripovedoval: — Gradnja sama, to ni nič. Sosedje so tisti, ki mi pijejo kri in kvarijo veselje. Ko sem začel, so rekli, da bi moral iti globlje v zemljo s kletjo, ki da bo pretopla in mi bo ves kromfjir spomladi pog- nal v Cime. Ko so rasli zidovi, po načrtu seveda, jim ni bilo všeč, da je na vzhod samo eno okno, na zahod so pa trije. Streha jim je bila preveč po- ložna in zaradi dimnika so se razburjali, da se mi bo kadilo po hiši, ker je bojda prenizek. Kaj naj storim? — Objavi v časopisu opravičilo, v katerem se skesaj in prosi odpuščanja, da si bil toliko neuvide- ven in si zgradil hišo po svojem okusu in ne tako, kot bi sosedje radi. — Ko, takole poslušaš na skupnih sestankih mnenja o tem, katere ceste na Kozjanskem so najbolj važne in najbolj potrebne rekonstruKcije, pa se zgo- di, da je zdaj važna ona od Šentjurja do Planine, zdaj od Sevnice do Planine, zdaj spet od Bistrice ob Sotli prek Podsrede Kozjega do Planine in potem spet od Rimskih Toplic do Planine. Vsakič iz zor- nega kota ene od sosednih občin. Je pač križ, če se je težko odločiti, koliko krakov naj bi imel takoimenovani KOZJANSKI CESTNI KRIŽ. In še ena. Možak v nekem kraju ni dovolil, da bi iz njegovega zemljišča speljali odvečno vodo za zajetje v prepotrebni vodovod. Medtem so si občani v tistem naselju poiskali novo rešitev, ki je nekoliko dražja. Hkrati pa se je izvedelo, da higienski zavod vode iz prvotno zamišljenega zajetja ni priporočal, češ, da ni zdrava za pitje. Kaj je požel skopuški možak? Požel je zamero in jezo zaradi vodovoda, ki bi ga tako in tako ne bilo. — ček. VREME OD 21. DO 31. MAJ Nekako 22. in 23. ' okrog 30. maja lepovi* me. V ostalem nestal" s pogostimi padavinaii' in nevihtami, obenem'' hladitev. Dr. V.