GLAS
LETO XXI. ŠT. 32-33 (996-997) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 11. AVGUSTA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Zaskrbljeni smo!
  eliko naših naročnikov in prijateljev nas sprašuje,
zakaj nič ne pišemo o krizni situaciji, v kateri se naša
Zadruga Goriška Mohorjeva in posledično z njo naš
tednik Novi glas nahajata, isto seveda velja tudi za
Pastirčka in Goriško Mohorjevo družbo. Še vedno
namreč ni jasno, kako se bodo naše finančne zadeve
uredile, pred kratkim sta SSO in SKGZ ustanovila
združenje Projekt, ki naj bi razdelilo tako imenovana
presežna denarna sredstva iz letošnjega državnega
proračuna. Prav iz tega sklada naj bi se našla sredstva za
pokritje lanskoletnega primanjkljaja naše Zadruge in
sredstva za letošnje nemoteno delovanje. Koliko bo teh
sredstev, pa še sedaj ne vemo. Dejstvo je, da na
predstavitvi Projekta niso govorili izrecno o naši
Zadrugi, in prav to bega nas in naše prijatelje.
/ str. 2
V
Foto JMP 
www.noviglas.eu
“Brez razčiščene preteklosti 
ni prihodnosti!”
Romanje treh Slovenij na Svete Višarje
Gorica / Srečanje pod lipami: Ivan Oman  
Kmet in politik s srcem!
   em pač star in trmast kmet, …
s srcem kmet”, je o sebi dejal
Ivan Oman, slovenski politik
in poslanec, ena izmed osrednjih osebno-
sti slovenske pomladi, gost zadnjega po-
letnega srečanja pod košatimi lipami na
dvorišču goriškega Kulturnega centra Loj-
ze Bratuž. Z njim sta se v lepem poletnem
večeru, 4. avgusta, pogovarjala Erika Jaz-
bar in Dejan Valentinčič, avtorja knjige
Ivan Oman: Za naš dragi dom in rod, ki
je nedavno izšla pri založbi Družina. Na
platnici knjige piše, da je to “borec za slo-
vensko samobitnost, državnost in demo-
kracijo”, sogovornika pa sta ga označila
še kot “simbol trdoživega slovenskega
kmeta”, “ljudskega tribuna, ki ni nikdar zapadel v populizem”, politika,
“ki se je vedno boril za realne probleme ljudi”, “jasno opredeljenega člo-
vega, ki pa je hkrati človek dialoga”. Znan je tudi kot “gospod kmet iz
Zminca”, ki je v slovenski politiki in javnem življenju spet obudil pleme-
nite, žlahtne tradicije naših prednikov, kmetstva. Ivan Oman pa je tudi
veliko več kot samo kmet. Je ustanovitelj Slovenske kmečke zveze, eden
ključnih tvorcev Demosa in sloveske pomladi. Prvi si je javno upal stopiti
na slovensko politično prizorišče, ustanovil opozicijsko politično orga-
nizacijo, drugim pomagal pri ustanavljanju strank, bil pobudnik pove-
zovanja v Demos. Skozi vso kariero sta ga vedno vodila zdrav razum in
poštenost.
O slovenstvu
Oman, ki je ves čas govoril s posebno modro, kmečko umirjenostjo, je
na prvo vprašanje o slovenstvu dejal, da je v Sloveniji žalostno, kako se
nekateri bojijo že pridevnika “slovenski”. Lahko je Slovenija, ne pa slo-
venski. V svojih mladih letih (rojen je septembra 1929, op. p.) je obiskoval
šolo, ki je vzgajala “v zavedne Slovence, v slovenske patriote. Zdaj, če
omeniš besedo ‘slovenski’, bi že skoraj pomenil kak pretiran nacionalist.
/ str. 3
Danijel Devetak
“S
51. ŠTUDIJSKI DNEVI
DRAGA 2016
Park Finžgarjevega doma – Opčine (TS)
Dunajska cesta 35
petek, 2. septembra
ob 16.30: Veronika Martelanc, Aleksij Kalc, 
Robin Schweiger
ČLOVEK MIGRANT
sobota, 3. septembra
ob 16. uri: Martina Piko Rustja, Živa Gruden, 
Suzana Pertot, Martin Maver
DRUŽINA IN DRUŽBA, JEZIK IN IDENTITETA
ob 19. uri: Slovesna izročitev 5. Peterlinove nagrade
Nazdravimo Sloveniji – proslava 25-letnice samostojnosti 
nedelja, 4. septembra
ob 10.30: Ivan Jurkovič
PRAVOSLAVNI VZHOD DANES
ob 16. uri: Janko Prunk
EVROPA, KAM?
V nedeljo, 4. septembra, bo ob 9. uri sv. maša, 
ki jo bo daroval nadškof Ivan Jurkovič, vatikanski opazovalec
pri OZN v Ženevi.
DSI - Ul. Donizetti 3 - 34133 Trst (Italija)
tel. +39 040 370846 - faks +39 040 633307, el. naslov: redakcija@mladika.com
Cenjenim bralkam in bralcem sporočamo, 
da se bomo zaradi skupinskega dopusta
vrnili v uredništvo v sredo, 24. avgusta.
Prihodnja številka bo izšla 
v četrtek, 1. septembra.
Uprava bo zaprta od 16. do 26. avgusta.
Tudi vam voščimo lepo poletje!
Obvestilo uredništva
Svet okrog nas11. avgusta 20162
Povejmo na glas
Mir vam bodi
Lokalna samouprava
Na seji sveta krajevnih
uprav o javnih uslužbencih
  eželni odbornik za lo-
kalno samoupravo in
osebje Paolo Panontin
je v Vidmu na seji sveta krajev-
nih uprav Furlanije Julijske kra-
jine predstavil predlog reforme
sistema javnih uslužbencev.
“Cilja reforme sta večja učinko-
vitost javne uprave in
zmanjšanje stroškov”, je dejal
Panontin in pri tem obrazložil,
da je zakonska posodobitev
nujna, saj je bil deželni zakon
o javnih uslužbencih sprejet le-
ta 1998, odtlej pa se je marsikaj
spremenilo, še zlasti na po-
dročju trga dela in v ureditvi lo-
kalne samouprave. Besedilo re-
forme, ki ga je sredi junija
načelno sprejela deželna vlada,
D je po Panontinovih besedahsad dolgotrajnih usklajevanj zizvedenci, zastopniki javnih
uprav in sindikati. Predsednik
sveta krajevnih uprav, goriški
župan Ettore Romoli, je napo-
vedal, da bo organ, ki zastopa
interese lokalne samouprave, v
naslednjih tednih proučil po-
samezne člene in nato predsta-
vil svoje poglede. Že med to-
kratno sejo pa so predstavniki
posameznih občin želeli nekaj
dodatnih pojasnil v zvezi z no-
vostmi, ki jih vsebuje predlog,
še zlasti glede novih pravil za
vodilne funkcionarje in glede
pristojnosti enotnega urada, ki
bo skrbel za področje javnih
uslužbencev.
Svet krajevnih uprav je tudi
imenoval predstavnico občin v
komisijo goriške stanovanjske
agencije ATER. To bo odslej od-
bornica v tržiški občinski upra-
vi Cristiana Morsolin. Imeno-
vanje predstavnika v videmsko
komisijo ATER pa so preložili,
saj sta predlagani kandidatki
Catia Brinis (Občina Čedad) in
Antonella Nonino (Občina Vi-
dem) prejeli enako število gla-
sov. Pred novim glasovanjem
bo svet krajevnih uprav pripra-
vil poslovnik, v katerem bo tu-
di določeno, kako je treba po-
stopati v primeru, ko se glaso-
vanje konča z neodločenim izi-
dom.
ARC/PV
Prejeli smo
Nerodni Slovenci
  edmo zakonodajno ob-
dobje deželnega sveta Fur-
lanije Julijske Benečije se je
bližalo koncu in družbenopoli-
tično društvo Edinost je pre-
dložilo deželnemu svetu petici-
jo, da bi bilo volilno gradivo za
naslednje volitve (14.6.1998) tu-
di v furlanskem, slovenskem in
nemškem jeziku na naselitve-
nem ozemlju furlanske, sloven-
ske in nemške manjšine, kot do-
ločajo tri razsodbe Ustavnega
sodišča. Ker zakonodajno telo
deluje bolj počasi, je bil predlog
za spoštovanje 3. člena deželne-
ga statuta in 6. člena ustave po-
slan tudi deželnemu odbor-
ništvu za krajevne avtonomije v
Vidmu. Pristojna funkcionarka
je povabila društvo na razgovor,
pokazala pismo funkcionarja
notranjega ministrstva Maria
Morconeja, ki je zahteval, naj
dežela nikakor ne upošteva pre-
dloga društva Edinost. Nato je
S rekla, da bo tokrat v furlanščini,slovensčini in nemščini samozadnji volilni razglas z imeni iz-
voljenih.
Takrat še ni bilo zakona št. 482
z dne 15. decembra 1999 in za-
kona št. 38 z dne 23. februarja
2001. In vendar so bili razglasi z
imeni izvoljenih deželnih svet-
nikov tudi v furlanskem, sloven-
skem in nemškem jeziku.
Osebno sem to preveril od Milj
do Trbiža in ugotovil, da je
deželno odborništvo držalo be-
sedo in kljub nasprotovanju no-
tranjega ministrstva priznalo
prisotnost in pravico Slovencev
na vsem naselitvenem ozemlju
v videmski, goriški in tržaški po-
krajini.
V Kanalski dolini je bil razglas
izobešen v italijanskem, furlan-
skem, slovenskem in nemškem
jeziku, menda pa je prav v
Lužnici nekdo odtrgal razglas v
italijanskem jeziku.
Zelo sem se začudil, ko sem na
goriški strani Primorskega dnev-
nika prebral izraze začudenja,
da so bili volilni razglasi tudi v
slovenskem jeziku.
Zdaj beremo v istem dnevniku
izraze vznemirjenja zaradi pro-
testa, ki ga je sprožila odsotnost
nemškega (in furlanskega) jezi-
ka.
Peta stalna komisija deželnega
sveta ima od 13. januarja 2016
na dnevnem redu obravnavo
peticije št. 24, s katero je družbe-
nopolitično društvo Edinost 10.
decembra 2015 predlagalo, da
deželni zakon v smislu 3. člena
deželnega statuta izenači fur-
lanščino, slovenščino in
nemščino z italijanščino.
So mogoče uredništvom sloven-
skih množičnih občil znane ka-
ke pobude slovenske organizira-
nosti v tem smislu?
Ali je mogoče slovenska poslan-
ka v rimskem parlamentu
vložila predlog zakona za
spoštovanje 3. člena deželnega
statuta?
Trst, 3. avgusta 2016
Samo Pahor
  ahko se ne zdi, a nepopisno pomenljiv
je božji pozdrav “Mir vam bodi”, imejte
v sebi mir, mir v vas je največji blagor,
kar jih je, je za vas največja tolažba, rešitev za
vašo dušo. Mir je izvir lepih in prijetnih med-
sebojnih odnosov, ki jih sicer težko ustvarjate,
vzgib vašega miru pomirja vašo okolico, mir
velikih množic bi mogel pomiriti ves svet, da
bi prevladala strpnost in ne bi bilo napetosti,
sovražnosti in vojn, ki so za človeka največja
možna katastrofa - vojne z bližnjimi in najbolj
oddaljenimi, tihe zasebne in tiste glasne z
orožjem, uničevanjem in izničevanjem. “Mir
vam bodi”, ker vse preveč prevladuje v člove-
ku in v svetu nasprotje miru, kar prinaša člo-
veku in človeštvu zlo, nesrečo, trpljenje. Še
vedno smo bitja nemira, in kot da bi bili ob-
sojeni nanj, še vedno smo zbegani in nemir
vedno na novo ustvarjamo in posledice so
vedno hude. “Mir vam bodi” zato, ker le ta
dobra božja želja pomaga človeku, da se od-
trga od svoje materialnosti, ki je začetek vsega
zla, če ji le pustimo prosto pot. In materialno
v človeku je še danes, po več kot dveh tisočlet-
jih, trdno v sedlu in seje nesrečo na vse strani.
Ker to ni zgolj boj za preživetje, to je boj za vse
več dobrin, za bogastvo, denar, čast in oblast,
boj za vidljivost, moč, nadvlado, kar največjo
vplivnost in svoj prav. In tako je za vse prosto-
ra premalo, ker za materialni nagon ni dobrin
nikoli dovolj, bogastva in denarja ni nikoli do-
volj, kot tudi ne časti in oblasti, moči, nadvla-
de, vplivnosti in moj prav ni nikoli dovolj
upoštevan. Nemir pa gre še dlje in tako posta-
nejo vsi, ki hočejo isto in mi torej odžirajo,
kar si želim, moji nasprotniki in sovražniki in
potem se hitro najde in se je vedno našla ideja,
opravičilo, da imam “nasprotnike” in “so-
vražnike” pravico sovražiti in jih ukloniti tudi
s silo, če ne gre drugače. Zaradi vseh navede-
nih pojavov očitnega zla, ki se ves čas rojeva,
pa “Mir vam bodi” more in želi pomiriti prav
izhodiščno materialno sobistvo, iz katerega
nemir in njegova tragična dejanja rastejo. Želi
pomiriti temeljno notranjo stisko našega bi-
vanja, nad katerim se boči temen oblak mi-
nevanja, minljivosti, temen oblak minevanja
in minljivosti vsakogar od nas, vsakega člove-
ka. In dokler ta stiska ni obvladana in prema-
gana, nemir človeku ukazuje in je njegov go-
spodar ter ga vodi v spopadanja in zanesljivo
v nesrečo. In “Mir vam bodi” je dobrotljiv
božji nasvet, in ker je božji nasvet, nam je to v
oporo, da mu verjamemo, da verjamemo prav
to, da je naša bivanjska stiska obvladljiva in
da smo lahko od naše minljivosti močnejši. V
to je pač treba verjeti, saj človeško gledano
minljivosti ne moremo premagati, v naše do-
bro je, da verjamemo, kako božji nasvet ni
prazna beseda, ni varljiva obljuba, ni lepa laž,
ampak je resnica. “Mir vam bodi” je potemta-
kem uresničeno dejstvo in odrešilni dar, če
njegovemu darovalcu zares zaupamo in od-
premo vrata svoje duše na stežaj. “Mir vam
bodi” je najlepša dediščina vseh dediščin.
Janez Povše
L
  veza slovenske katoliške
prosvete si od svojega na-
stanka leta 1959 prizadeva
za razvoj in ohranjanje slovenske
kulturne dediščine v goriški po-
krajini in od lani tudi v videmski
pokrajini. Posebno pozornost
namenja izdajanju publikacij in
avdiovizualnih pripomočkov.
Prav zato si je ZSKP leta 2013 za-
mislila projekt digi-
talizacije župnijskih
arhivov slovenskih
krajev v Italiji, ki spa-
dajo pod goriško
nadškofijo.
Namen projekta je
digitalizacija gradiva,
kot so krstne knjige,
nekrologi, stati ani-
marum in drugi, ki
so stari vsaj 70 let,
prednost bodo seve-
da imeli starejši do-
kumenti. Projekt bo
zaobjel župnije
Krmin, Števerjan,
Pevma, Podgora,
Štandrež, Sovodnje
ob Soči, Rupa, Ga-
brje, Doberdob in Jamlje. Po-
stopku digitalizacije bosta sledili
digitalna katalogizacija in pri-
prava DVD-ja. Gradivo iz posa-
meznega arhiva bo nato hranila
župnija, kateri pripadajo doku-
menti, celoten opus pa bo shran-
jen na nadškofiji in na sedežu
ZSKP; ta ga dajala na razpolago
za študijske in raziskovalne na-
mene. Projekt je financirala
Dežela FJK.
Digitalizacija in obdelava podat-
kov že potekata in precejšnji del
celotnega raziskovalnega mate-
riala je že digitaliziran. Delo
opravljajo mladi fantje in dekle-
ta, ki neutrudno slikajo stran za
stranjo; zdaj je na vrsti preslikava
v Štandrežu, Pevmi in Doberdo-
bu. Slikanje poteka s posebnim
skenerjem in fotoaparati. Drugi
del obdelave pa se zvrsti v uradu,
kjer ostali člani skupine spre-
minjajo slike iz JPG formata v
PDF. To delo je verjetno najbolj
zapleteno, saj morajo fantje in
dekleta točno pregledati stran za
stranjo: osvetlitev strani mora bi-
ti enakomerna, robovi morajo
biti ravni, strani morajo biti v
pravilnem številčnem vrstem re-
du itd.
Z Poleg tega, da sama izvaja pro-jekte, spodbuja Zveza slovenskekatoliške prosvete svoje članice,
naj se prijavljajo na razpise, in
jim pri tem nudi vso potrebno
pomoč. Rezultat tega tesnega so-
delovanja med Zvezo in članica-
mi je prvo mesto, ki ga je projekt
Govorica slovenske manjšine na
spletu Združenja cerkvenih pev-
skih zborov Gorica zasedel na le-
stvici projektov, ki so jih sloven-
ske ustanove predstavile na
Deželo FJK za leto 2015. Zanj je
ZCPZ Gorica prejelo celotno
vprašano vsoto, tj. 25.000 evrov.
Prav tako je Združenje don Eu-
genio Blanchini iz Čedada zase-
dlo prvo mesto za leto 2016 s
projektom Arhitekture slovenske
prisotnosti , za katerega so tudi
oni prejeli celotno zaprošeno
vsoto 25.000 evrov.
“Ko človek potuje skozi kraje, v
katerih je naseljena naša
manjšina, lahko gleda in
občuduje celo vrsto zanimivosti
in lepot, vendar tistega, kar
manjšino resnično označuje, kar
jo dela edinstveno, ne more vi-
deti: to je jezika.
S tem projektom Združenja cer-
kvenih pevskih zborov Gorica
želimo zapolniti to veliko vrzel
in nuditi popotniku možnost, da
medtem ko potuje skozi naše
kraje, lahko spoznava tudi naj-
pomembnejši element, ki opre-
deljuje manjšino: njeno živo go-
vorico”. Tako razlaga koordina-
tor projekta Albert Devetak. De-
lo vključuje spletno stran, ki bo
delovala ne samo na računalni-
kih, pač pa tudi na tablicah in
pametnih telefončkih. Aplikaci-
ja bo uporabnike popeljala v naš
manjšinski jezik, glasbo in kul-
turo.
Projekt Združenja don Evgenio
Blanchini iz Čedada, ki je tudi
član Zveze slovenske katoliške
prosvete, nosi naslov Arhitekture
slovenske prisotnosti.
“Da bomo dosegli zasta-
vljeni cilj, bomo najprej
evidentirali najznačil-
nejše in najzanimivejše
arhitekture slovenske
prisotnosti, ki se nahaja-
jo na ozemlju, na kate-
rem je naseljena naša
manjšina, in sicer od Ja-
dranskega morja do Julij-
skih Alp. Evidentirane ar-
hitekturne zanimivosti
bomo primerno fotogra-
firali oziroma filmali.
Kjer bo to mogoče in pri-
merno, se bomo po-
služevali tudi tehnike fo-
tografiranja oziroma fil-
manja z droni, kar bo
omogočalo pogled na te
zanimivosti z nenavadne in zelo
zanimive perspektive, ki dovol-
juje v enem pogledu ujeti še ti-
sto, česar navadna fotografija ne
zmore prikazati. Vse skupaj bo-
mo postavili na spletno stran, ki
bo delovala na računalnikih, na
pametnih telefončkih in na ta-
blicah. Dokumentacijo bomo
opremili s primernim pojasnje-
valnim besedilom in glasbeno
podlago, zlasti v obliki petja; ta-
ko uporabniki ne bodo gledali le
sledov slovenske prisotnosti, am-
pak tudi poslušali glas manjšine.
Prikaz omenjenih zanimivosti
bo posebej prilagojen za osebe s
posebnimi potrebami. Spletna
stran bo dostopna v štirih jezi-
kih: slovenščini, italijanščini,
nemščini in angleščini”. Tako
pojasnjujejo pri Združenju don
Eugenio Blanchini.
Vsekakor bomo o teh dveh pro-
jektih podrobneje poročali v na-
slednjih mesecih. V jeseni bomo
javnost seznanili še s projektom
Opera omnia Mirka Fileja, ki se
uresničuje zdaj in ga vzporedno
s projektom Opus Emila Kome-
la, skladatelja in pedagoga izvaja
Združenje cerkvenih pevskih
zborov Gorica.
Po zamisli in prizadevanju ZSKP
Digitalizacija župnijskih
arhivov in še kaj
  a zdaj ostaja torej pri
obljubah krovnih organi-
zacij, da se bodo zadeve
uredile, sami upamo, da se bo
tudi normaliziralo delovno raz-
merje naših štirih zaposlenih, ki
jim je uprava skrajšala delovni
urnik, predvsem pa upamo v
trajno rešitev, saj pomenijo Novi
glas, Pastirček in GMD pomem-
ben člen v medijski pluralnosti
pri nas.
Tudi iz Rima prihajajo skrb vzbu-
jajoče vesti, saj je senat 4. t. m.
preložil odobritev zakona o re-
formi založniškega sektorja. Na-
povedujejo sicer, da bodo dela v
senatu začeli sredi septembra, ko
Z
naj bi odobrili za-
kon in ga poslali v
presojo poslanski
zbornici, ta naj bi
ga potem odobri-
la. Novinarski sindikat FNSI in
zveza založnikov FIEG sta izrazi-
la zaskrbljenost in razočaranje,
novinarji napovedujejo proteste.
Seveda smo zaskrbljeni tudi sa-
mi, predvsem nas skrbi prihod-
nost; na vseh ravneh smo znižali
stroške, postavlja pa se vprašan-
je, kako bomo zmogli naprej, saj
z nenehnim “krpanjem” ne mo-
remo ničesar načrtovati, predv-
sem pa izgubljamo mlade sode-
lavce. Moti nas tudi zlovešča
tišina v našem prostoru, ki ne
obeta ničesar dobrega.
Prepričani smo, da bi se morala,
najprej v manjšini sami in nato
tudi v sodelovanju z mini-
strstvom za Slovence v zamej-
stvu in po svetu Republike Slo-
venije ter Furlanijo Julijsko kra-
jino, najti trajna rešitev, ki bi
nam omogočila normalno
življenje in pa seveda prihod-
nost.
Letos tudi Slovenija ni pokazala
nobenega zanimanja za reševan-
je naših težav, saj razen solidar-
nostnih besed nismo dobili od
nje nobene pomoči. SSO in
SKGZ sta takoj pokazala interes,
da se naše težave rešijo, vsaj
začasno, a sami smo mnenja, da
bi se morale, prav zaradi medij-
ske pluralnosti, naše težave traj-
no urediti.
Ostanite nam zvesti, drage na-
ročnice in naročniki, mi pa se
bomo trudili po najboljših
močeh, da bomo redno izhaja-
li!
S 1. strani
Zaskrbljeni smo!
Aktualno 11. avgusta 2016 3
  Ivan Oman v Gorici
Kmet in politik ...
S 1. STRANI 
  ekaj žalostnega je to, kar
se pri nas zdaj dogaja”.
Vsi smo veseli, da se iz-
ven slovenskih meja še ohranja,
kolikor je mogoče, slovenska be-
seda in zavest, pa naj gre na ita-
lijanski ali avstrijski strani meje,
je dejal. Včasih se pohvalimo, da
je na Koroškem neka slovenska
občina še povsem slovenska, to
so Sele na Koroškem; “doma se
pa že bojimo besede ‘sloven-
ski’”... Pred 26 leti so govorili o
socialističnem patriotizmu, o
‘slovenskem patriotizmu’ je pa
že težko se pogovarjati. “In zato
je človek žalosten… Ko smo si
vendar toliko prizadevali, da
končno pridemo do lastne, su-
verene države! In zdaj smo
kvečjemu lahko v državi Slove-
niji, to ja, a da je to slovenska,
narodna država, to je že nekaj
takorekoč ‘grešnega’”.
V času prve osamosvojitvene
vlade je bil Andrej Capuder mi-
nister za kulturo. Na neki prire-
ditvi je omenil geslo “ora et la-
bor”, se je spomnil Oman.
“Kakšen hrup, kakšna reakcija”!
Beseda ‘ora’ je bila namreč ne-
kaj nezaslišanega! Kritiki Capu-
drovega govora niso bili v stanju
pomisliti, da je na tem geslu
zgrajena evropska civilizacija!
“Ne vem, koliko je še tistih, ki
jih zanima tisto, čemur pravimo
evropska civilizacija”. Evropa in
Slovenija z njo ali pa Slovenija z
Evropo ima samo eno izbiro: da
se vrne k tej civilizaciji, h krščan-
stvu. Sicer Evrope take, kot jo vi-
dimo ali smo jo videli, ne bo
več, je prepričan Oman.
Sta danes cinizem in nihilizem
del slovenske duše, je vprašala
Erika Jazbar. “To stanje duha na
Slovenskem je rezultat tistega,
kar je predvideval Kocbek: spre-
memba slovenskega narodovega
značaja. Sprememba je seveda
šla v povsem drugo smer, kot si
je to zamišljal on: predvideval je
prehod iz naroda hlapcev v na-
rod junakov, a stvar se je obrnila:
postali smo narod hlapcev, vsaj
v velikem delu”. Velika je indi-
ferentnost, nenormalno je čisto
normalno, kot je dejal prof.
Bučar: ponos je kvečjemu za do-
mačo rabo, za javnost pa ne…
“Če je bilo potrebno pol stoletja
takega stanja, ki je ljudi pripel-
jalo v tako razmišljanje, bo po-
trebno spet pol stoletja, da bo
naslednja generacija spet tisto,
kar bi morali biti: ponosni ljud-
je”. Odločni in značajni!
O krščanstvu
“Nisem filozof, razmišljam po
kmečko… Vsako nedeljo sem pri
maši in nas je zmeraj manj… Ali
se vrne krščanstvo ali pa nas ne
bo”. V zgodovini se vseskozi do-
gaja to, da je kristjane potrebno
neprestano pokristjanjevati, ni-
koli niso popolnoma pokristjan-
jeni. “Vseh prekucij in prevratov
N v družbi skozi stoletja je krivoravno nekrščansko krščanstvokristjanov ali pa, točneje pove-
dano, nekrščansko ravnanje ti-
stih kristjanov, od ka-
terih je odvisno doga-
janje v družbi”.
Kaj naj katoličani pri-
nesejo v politiko?
“Najbolj preprost od-
govor je, da je treba bi-
ti pošteni. Potem se
preprosto ne morejo
dogajati stvari, ki jim
pri nas pravimo afere…
Tisto, kar se reče, mora
biti res”.
“Jaz sem konservati-
ven kristjan. Nimam
kakšnega posebnega
smisla za kakšno veli-
ko duhovnost. To je za
druge. Za take kmečke
ljudi pa ne. V mislih
imam Gregorčičevo
‘Življenje ni praznik,
življenje je delovni dan in boj
neprestan’. In zdaj ne vem, če v
naši Cerkvi vedo, da je treba lju-
di poučevati v tem smislu… Nič
nimam proti tisti veliki duhov-
nosti, ampak iz kakšnega sanja-
renja ne bo veliko… Življenje je
delovni dan in boj neprestan: to
je treba ljudem dopovedati. Take
pridige že dolgo nisem slišal”...
O Jamnikovem profesorju
Pomemben pečat Omanu je dal
Ivan Dolenc (poznan tudi kot
‘Jamnikov profesor’), politik
predvojne Slovenske ljudske
stranke. “Ena rak-ran današnje
družbe je pomanjkanje formaci-
je v širšem političnem smislu, če
hočemo, tudi v ideološkem,
čeprav danes to zveni zelo staro
in negativno”, je dejal Jazbarje-
va. Kje naj danes iščemo Ivana
Dolenca? “Jamnikov profesor,
moj prijatelj, mi je veliko poma-
gal, da sem vsaj do nekega znan-
ja v politiki prišel”. Dva njegova
nauka si je Oman za zmeraj za-
pomnil: nikoli ne smeš žaliti, tu-
di političnih nasprotnikov ne!
“Vseskozi sem se skušal tega
načela držati”. Drugič: znati mo-
raš biti kritičen tudi do lastne
stranke! “S tem profesorjem sva
se v vseh stvareh strinjala, razen
o jugoslovanstvu. On je bil pre-
pričan Jugoslovan”. In vendar bi
“takih ljudi, kot je bil Jamnikov
profesor, danes slovenska
družba potrebovala toliko, da bi
uspeli vzgojiti narodove voditel-
je, ki bi mislili s svojo glavo. Na-
jraje bi rekel: ki bi mislili ‘po
kmečko’! Zelo preprosto: ko
smo bili otroci, so nas navajali k
delu”. Treba je delati! “Pričako-
vali so, da bomo imeli v Slove-
niji novo Švico. Toda treba bi bi-
lo švicati (narečno: težko delati;
op. p.) kot Švicarji”! Oman je bil
jasen: “Jamnikovega profesorja
zdaj nikjer ne boste našli”. Ana-
liza je neizprosna: “Uničili so
gospodarstvo in, kar je najhuje,
ljudi”.
O ‘veliki šoli’ leta 1945
Maja 1945 se je Oman umaknil
na Koroško skupaj z domobran-
sko vojsko. Domobranec ni bil,
ker je bil premlad; bil je v tabo-
rišču na Koroškem in bil potem
vrnjen iz Vetrinja. “Bila je velika
šola… Vem, kaj se je dogajalo. Za
takega smrkavca, starega 16 let,
je to huda stvar. Mogoče je tudi
to pomagalo, da sem vedno
ostal to, kar sem bil. Konserva-
tivec. Krščanski demokrat”. Mo-
goče je prav tista “šola” pripel-
jala Omana v to, da je šel v poli-
tiko, ko se mu je kasneje ponu-
dila priložnost. “Na tej strani, se-
veda … Vabili so me tudi v par-
tijo, pa sem rekel ‘hvala’, po
mojem ne gre! Pa bi tam mo-
goče tudi kariero naredil, tukaj
je pa nisem”, se je posmejal.
“Sem pač star, trmast kmet”!
O dialogu in kompromisih
“Če se ne doseže kompromisov,
ostanemo v neke vrste vojni. To-
da mimo temeljnih načel se ne
more iti”... Med drugim je
doživel spore tudi zato, ker je
vztrajal, da se mora stranka, ki ji
pripada, obnašati načelno... “Do
neke mere se pač gre, da nismo
med sabo neprestano razbiti,
sprti, toda mimo temeljnih
načel pa ne”!
O rodni grudi in Slovenski
kmečki zvezi
Prepričanje kmetov o zemlji kot
vrednostni osnovi “je omo-
gočilo, da smo prvi stopili na
plan. Botrovalo nam je še to, da
se je kmete ves čas skušalo
odrinjati na rob. Tako odrinjanje
je bilo boleče. To je 12. maja
1988 prignalo v Union 1.500
kmetov”. Tako je bila v znani
ljubljanski dvorani ustanovljena
Slovenska kmečka zveza. “Bil bi
nepošten, če bi trdil, da je bilo v
vsem času komunističnega
režima za kmete vseskozi slabo.
To ni res. Vmes so bili časi, ko se
je dalo čisto normalno živeti, če
si bil seveda toliko priden, da ni-
si ‘šinfal’ čez partijo. Ekonom-
sko se je od časa do časa dalo
živeti”. Ko so kmetje začeli s svo-
jo organizacijo, “pa je bilo izred-
no kritično”. Ekonomski faktor
je tisti, ki sili v boj. So bili
kmečki punti, delavski štrajki…
“Ko je hudo, pride do tega. Ne-
kaj nas je bilo, ki smo tvegali, to-
da samo med nami kmeti“. Dru-
gi so mirno čakali, če bodo
Omana ali Zagožna aretirali in
zaprli… “Ker se to ni zgodilo, je
pa potem bilo kar veliko juna-
kov”.
Kmečka zveza je nastala leta
1988, “sam sem pa že novembra
1980 sklical sestanek kmetov iz
škofjeloške občine”. Sklenili so,
da bodo ustanovili kmečki sin-
dikat, “a tedaj še ni bilo mogoče
najti junakov, ki bi šli v to. Treba
je bilo še čakati”, čeprav so že
prvo leto dosegli nekaj uspehov.
Kmečka zveza pa ni bila le
kmečki sindikat, predstavljali so
nekaj več, “demokracijo in tudi
položaj Slovenije kot države”.
Šlo je za več kot sindikat, “po ko-
liko bodo imeli kmetje plačano
mleko, meso in krompir”...
Zminec, zibelka Demosa
Slovenska kmečka zveza je bila
prva lastovka slovenske pomla-
di, je dejal Valentinčič. Omano-
va kmečka kuhinjska miza v
Zmincu na Gorenjskem pa je kar
postala “zametek slovenskega
parlamenta”. Tam so se dobivali
predstavniki strank, osnovali
koalicijo in se podali na prve de-
mokratične volitve. “Prof.
Bučar, ki je bil potem prvi pred-
sednik parlamenta, si je za-
mišljal, da bo Slovenska demo-
kratična zveza, ki so jo ustana-
vljali profesorji in kulturniki,
praktično edina alternativa par-
tijskemu režimu”, je dejal
Oman. “Da bi to bila opozicija”.
Takoj za SDZ so začeli nastajati
Socialdemokratska zveza,
Krščanski demokrati itd. “Bučar-
jev projekt je tako padel v vodo,
vse je bilo razdrobljeno”. Zato
so se predsedniki novih gibanj
poleti 1989 pogosto sestajali.
Med njimi sta bila “Zveza socia-
listične mladine, ki se je tudi ob-
našala kot opozicija partiji, in pa
t. i. Bavčarjev odbor, ki je nastal
zaradi aretacije Janše & compa-
ny”. Prihajali so predlogi o skup-
nem nastopu na volitvah, a ne-
kateri so jasno nasprotovali. “Za-
to sem jih jaz povabil domov k
sebi”, pa so se dogovorili o tem,
kar so najprej imenovali
‘Združena opozicija’, “potem pa
je nekdo pogruntal ime De-
mos”. Tako je nastala
“povezava novih po-
litičnih organizacij in
strank”.
Mesto predsednika
koalicije je bilo naj-
prej ponujeno Oma-
nu. Predlog so dali
krščanski demokrati,
SDZ pa je predlagal
Pučnika. “Nisem mo-
gel sprejeti, nisem
mogel postati profe-
sionalen politik, imel
sem kmetijo, treba je
bilo delati! Čisto v re-
du je bilo, da je bil
predsednik Pučnik.
Tega si ne bi upal trdi-
ti, da bi bilo bolje vodeno, če bi
bil Oman, ker je bil Pučnik čisto
v redu predsednik, boljši od me-
ne”. Ko bi bil izbran Oman, “bi
bilo seveda nekaj drugega: edi-
no Pučnik je bil pripravljen kan-
didirati za predsednika predsed-
stva in seveda ni bil izvoljen”.
Oman je nameraval kandidirati
za poslanca, leta 1990 pa so ga
izvolili za člana predsedstva Re-
publike Slovenije. “Na stranko
bi lahko več vplival kot posla-
nec. Če sem pa tukaj kaj pamet-
nega naredil, je tudi prav. Težko
ocenjujem svoje delo”.
“Predsedstvo v socialistični
državi je imelo poseben pomen;
to je bil nekak direktorij”. Pred-
sedstvo je bilo “varovalka socia-
lističnega sistema za primer, da
bi kljub vsem manipulacijam s
skupščino poslance zaneslo v
druge vode”. To je bila “dejan-
ska, nikjer napisana, funkcija
predsedstva”. V času osamosva-
janja je bila vloga predsedstva
zelo pomembna, posebej pred-
sednika. Kljub razdeljenosti je
takrat uspelo držati enotnost na-
roda; tudi predsedstvo je imelo
to funkcijo. Večina stvari, o ka-
terih so sklepali, je bilo takšnih,
da so lahko bili soglasni in so se
tudi “razmeroma dobro razu-
meli”. Oman je dostikrat pole-
miziral z Zlobcem, “toda prija-
teljsko, brez ihte. S Kučanom sva
samo enkrat prišla v konflikt.
Večinoma je šlo, preprosto je
šlo”.
Razpad Demosa
Demos je dosegel zgodovinsko
preobrazbo. Prehitro je razpa-
del. “Začel je razpadati predv-
sem zaradi tega, ker je v okviru
Demosa zmagala krščanska de-
mokracija: to je bilo proti vsem
pričakovanjem”. Razpoke pa so
se začele pojavljati ob pripravah
na zakon o lastninjenju, o priva-
tizaciji. Pogledi so bili različni,
“ni bilo pa samo to”. Šlo je
predvsem za to, “da je bilo treba
krščansko demokracijo odriniti
na rob političnega dogajanja”.
Šlo je za “histerični antiklerika-
lizem”. V demokraciji bi človek
pričakoval, da so vse politične
opcije legitimne, tudi krščan-
sko-demokratska; od izo-
braženih ljudi bi pričakoval, da
bi razumeli, da klerikalizma ni
bilo več, je dejal Oman. “Pred
vojno je bil, toda evropske
krščanske demokracije so to od-
pravile”, in vendar...
Drug razlog za razpad Demosa
je bil spor zaradi privatizacije.
Glede te je Oman vedno bolj
prepričan, da je bil sistem s cer-
tifikati, kot je bil izpeljan v Slo-
veniji, zgrešen, da bi bil veliko
boljši sistem, ki ga je predlagal
prof. Mencinger. Oman je bil za
to, da del podjetja pride v last
delavcev, ostalo pa je treba
plačati. “Kdor naj bo lastnik,
mora priti z denarjem”. To je bil
Mencingerjev koncept “in bi bil
najboljša rešitev”.
Slovenija v puščavi
Če bi bil 15-20 let mlajši, bi
Oman spet stopil v politiko. Ka-
ko? “Bog nas je izpeljal iz Egipta
skozi Rdeče morje in zdaj nas
pusti, da tavamo v puščavi in
častimo zlata teleta. Potrebuje-
mo preroka, ki nas bo popeljal
čez Jordan, v slovenski Kanaan”.
Mimo je 25 let, potrebnih je še
15, da jih bo 40, kot so Izraelci
čakali na Sinaju, pravi Oman.
“Vmes so pa častili zlato
tele pa ne vem kaj še vse-
ga, vse se je dogajalo”.
Ko bi bil mlajši, “bi usta-
novili novo gibanje za
novo republiko. Ne ver-
jamem, da je pri nas po-
lovica ljudi, ki ne gre vo-
lit, indiferentnih, da jih
prav nič ne zanima. Mi-
slim, da velik del teh ne
gre volit zato, ker ne vi-
dijo sprejemljive alterna-
tive. Tiste strani, ki je na
oblasti, ne sprejemajo;
tiste, ki se ponuja kot al-
ternativa, pa tudi ne. In
imamo to, kar imamo.
Našel pa se bo nekdo, ki
bo sprejemljiv”.
Za kaj bi se zavzemal, da
bi prepričal ljudi, naj
gredo volit? “Za bolj liberalno
državo, za manj birokracije, ki
preprečuje razvoj podjetništva.
Ne bi obljubljal novih delovnih
mest, kar vsi počno. Pred vsaki-
mi volitvami vsi obljubljajo no-
va delovna mesta… Ta lahko za-
gotovijo samo podjetniki, poli-
tiki pa ne! Treba je biti resni!
Ljudje niso neumni, da bi vse
verjeli”.
O družini in delu
Oman je proti koncu goriškega
večera v prijetnem rovtarskem
narečju s ponosom povedal, da
ima 18 vnukov. Vsako jutro hodi
v štalo, v njej je okoli sto glav go-
veda, od teh je 60 krav. “Jaz še
kar malo pomagam. Veste kaj,
delati je treba! Jaz se tega držim.
Preprosto moram delati. Ne mo-
rem, da bi nehal. Če bo pa božja
volja taka, da ne bom več mogel,
bom pač želel, da bi čim prej
umrl”. In spomin se vrne na-
zaj… “Kmet sem postal, ko sem
bil star 13 let in pol. To me je
zgrabilo, da sem postal s srcem
kmet. Ko sem pri 13 letih oral,
je bilo to zame - bom preprosto
rekel - sreča. Zdaj mi je pa težko,
ker pešam”.
Košnjo imajo na kmetiji, ki jo
vodi sin, petkrat na leto, stroji so
veliki, “v največ štirih dneh je
košnja pospravljena. Tistikrat se
dela praktično noč in dan”.
Oman zjutraj molze krave, sicer
pa “zdaj se vsak mesec pozna, ne
več vsako leto”.
V štalo je hodil, tudi ko je bil
član predsedstva; v času vojne je
imel varnostnika. V Ljubljano se
je sam vozil, “pa se ne bi smel”,
saj ni maral šoferja. Ko je med
vojno šel zjutraj v štalo, preden
se je peljal v Ljubljano, je na vsa-
ki strani hleva po eden policist
v civilu skrbel za njegovo var-
nost. “Ko sva pa v nedeljo šla z
ženo k maši, je prav tako šel
eden z mano v cerkev, na koncu
klopi je stal, drugi pa je skrbel za
mojo varnost pred cerkvijo… Če
greš v politiko, se ne smeš bati
umreti. Treba je s tem računati”!
Desna sredina
Kakšno je stanje v desni sredini,
je prišlo vprašanje iz občinstva.
“Kregajo se med sabo. Upam, da
jih bo pamet srečala, pa bodo
spet enotni. Ni pa nič čudnega,
če se malo kregajo. V politiki je
pač tako, da se ljudje kregajo”.
Oblast je “zelo pokvarljivo bla-
go. Zaradi tega mora biti opozi-
cija, ker korigira stanje”. Desni-
ca, ki je zdaj v opoziciji, bo mo-
rala spet stopiti skupaj, če bo ho-
tela spet biti ‘pozicija’ in ne sa-
mo ‘o-pozicija’.
Erika Jazbar, Ivan Oman, Dejan Velantinčič (foto dpd)
Romanje treh Slovenij na Svete Višarje 11. avgusta 20164
Predavanje Zlate Krašovec
“Brez razčiščene preteklosti ni prihodnosti!”
Drugačno pesem zapojmo, vese-
lejšo
Uvod
Dragi rojaki, spoštovani ljudje do-
bre volje! Vesela in ganjena sem,
da vas smem pozdraviti na Svetih
Višarjah, na tem svetem kraju, kjer
se že stoletja v medsebojnem
spoštovanju srečuje troje sosednjih
narodov in kjer se že več kot četrt
stoletja vsako leto zbirajo romarji
treh Slovenij, da bi na ta dan, še
močneje kot druge dni, začutili, da
smo en narod in da sta veselje in
stiska vsakega od nas, hkrati vesel-
je in stiska vseh nas.
Trdno verjamem, da je bila ideja o
vsakoletnem romanju treh Slove-
nij na Svete Višarje od Boga nav-
dahnjena. Nemški filozof Theodor
Haecker je v svojem delu Vergilij,
oče zahoda zapisal: “Pred Božjim
tronom z neštevilnimi banderi
stoje angeli za vsak narod pose-
bej”! Si prestavljate? Pred božjim
tronom z bandero v roki stoji an-
gel slovenskega naroda, za njim pa
četrta Slovenija, nekoč trpeča, zdaj
že odrešena; Slovenija, ki ni več ro-
marica, temveč nas pričakuje pred
božjim tronom, kjer prosi Boga za
edinost treh romaric, danes zbra-
nih na tem svetem kraju.
Ko letos tu, na Svetih Višarjah,
praznujemo 25. obletnico samo-
stojnosti, ko se veselimo naše mla-
de države in ko nas žalosti tisto, kar
smo upali, da se bo zgodilo, pa se
ni, ne smemo pozabiti, da z nami
– Slovenci iz matične države, za-
mejstva in izseljenstva – praznuje
tudi četrta Slovenija, Slovenija
mučencev in naših priprošnjikov.
VESELEJŠA PESEM
Dovolite mi še besedo, dve o na-
slovu mojega današnjega nagovo-
ra. V Podobah iz sanj je v črtici Ve-
selejša pesem Ivan Cankar zapisal:
“Pred mnogimi leti sem poslušal
na Dunaju deveto simfonijo Bee-
thovnovo. Med vsemi oblikami
umetnosti mi je glasba najbolj tuja
in obenem najbolj ljuba. Vse teo-
rije so mi zaklenjene in zapečate-
ne; še not ne znam brati. To po-
polno, sramotno neznanje pa se
čisto prijazno druži s prav poseb-
no, skoraj bolno občutljivostjo za
zvok, za ubranost in neubranost”.
Seveda je pomenljivo, da Cankar
komaj kako leto po svetovni moriji
piše ravno o deveti Beethovnovi
simfoniji, katere četrti stavek, Oda
radosti, je združena Evropa po dru-
gi vojni izbrala za svojo himno in
navdih. A morda še bolj so se me
dotaknile besede o zapečatenih
teorijah, o popolnem sramotnem
neznanju, ki se druži z občutljivo-
stjo … itd.
Natanko tako sem se počutila, ko
me je gospod Lenart Rihar pova-
bil, da pripravim tale nagovor. Kaj
sploh lahko povem novega v dobi
interneta, ko so vse informacije
dosegljive s klikom ali dvema. Go-
tovo ničesar, česar ne bi že vedeli.
Lahko pa vam odprem srce in vas
prosim, da blagohotno prisluhne-
te pričevanju o osebnem občuten-
ju naše preteklosti in rojstva naše
države.
OTROŠTVO
Rodila sem se v Celju. Šest let po
koncu druge svetovne vojne. Spo-
minjam se, kako sem štiri, petletna
deklica hodila na Petriček. Marsi-
katerega sončnega nedeljskega po-
poldneva se je od mestnega parka
ob Savinji navzgor vila
procesija prebivalcev me-
sta. Med njimi s starši tu-
di sama. Ne vem, ali je bi-
la udeležba na mitingih
obvezna ali so ljudje tja
odhajali zaradi druženja.
Spominjam pa se, kako se
je pod večer navadno
oglasila harmonika in so
ljudje, tudi otroci, plesali.
V večernem mraku so bi-
le besede govornika, ki so
se poprej razlegale iz
hreščečih zvočnikov in
nas opominjale, kako
srečni moramo biti, ker
živimo v svobodni Titovi
Jugoslaviji, večinoma že
pozabljene. Ni pa dvoma,
da so se te besede zapiso-
vale v našo podzavest.
Več kot pol stoletja je minilo, pre-
den sem prvikrat slišala za otroke
s Petrička. Male sirote, ki so jim na
Teharjah umorili starše, njih pa
odvedli na kraj veselega imena, Pe-
triček. Tam so – kako ironično –
oropani ljubezni staršev, preživljali
svoje žalostne dneve. Stene za-
puščene gostilne pa so bile priča
objokanih noči, dokler otrok niso
razselili, večini spremenili identi-
teto in jih oddali v rejo.
Ne vem, koliko udeležencev mi-
tingov na Petričku je tedaj vedelo,
kaj se je na tem kraju dogajalo po
vojni. Želim pa verjeti, da jih je bi-
lo le peščica …
Kako leto pozneje sem se, že
prvošolka, vračala s športnega
dneva. Domov grede sem se usta-
vila pri starih starših po materi.
Živeli so v Zavodni, nedaleč od
železniške proge, kamor so leta
1945 pripeljali vlaki … No, takrat
o tem nisem vedela ničesar. Odra-
sli so se morda kaj pogovarjali. A
ne pred otroki.
“Kje pa ste bili? Kaj ste počeli”, sta
me vprašala tisto popoldne. “Na
Teharjah. Igrali smo med dvema
ognjema”, sem odgovorila. In po-
tem je bila tišina. Spogledala sta se
kot tedaj, kadar česa nista odobra-
vala. Le kaj je bilo narobe s tem,
da smo na Teharjah, pri Sv. Ani,
igrali med dvema ognjema?
Mnogo kasneje, ko ju ni bilo več
med živimi, je tista tišina postopo-
ma dobivala pomen. Nekaterim se
je začelo svitati 'že' leta 1975 ob
prvi objavi intervjuja z Edvardom
Kocbekom, ki
sta ga pet let
pripravljala
Alojz Rebula in
Boris Pahor. Za-
me in za mno-
ge druge, ki nas
tržaški Zaliv ta-
krat ni dosegel,
pa še kasneje.
Resnica dolga
leta ni bila le
zamolčana in
skrbno skriva-
na, temveč tudi
prepovedana.
Potem pa so
nas dosegala
pričevanja o
Rogu, Teharjah,
Šterntalu … in prav med zadnjimi
o Hudi Jami. Tudi to ime mi je bilo
znano že v otroštvu, saj je bil stari
oče po očetovi strani knap iz Ma-
rija Gradca pri Laškem. Seveda
sem takrat mislila, da se Jama ime-
nuje Huda zaradi težkega dela ru-
darjev. Spočetka je bilo verjetno
res tako. Potem pa smo leta 2009
zgroženi spoznali, da je resnica o
tej jami še mnogo hujša. Postalo je
očitno, da so bila dejanja oblasti
in krvi žejnega uma mnogo
strašnejša od vsake domišljije. A te-
daj so bili moji stari starši, pa tudi
oče, že pokojni, sama pa sem bila
že babica.
POMLAD
Na kratko – zlaganost 'najboljšega
vseh sistemov' sem spoznala v
zgodnjih osemdesetih letih
prejšnjega stoletja. Pri svojih tride-
setih. Čutila sem se prevarano. Ra-
zočaranje je bilo tem večje, ker
večina sodržavljanov te zlaganosti
sploh ni prepoznala. Tisti, ki smo
jo, pa smo verjeli v moč besede.
Med sabo smo si izposojali fotoko-
pirane izvode 57. številke Nove re-
vije in jo ponujali v branje še dru-
gim. Mnogi smo tedaj prvikrat
brali članke Jožeta Pučnika, ki jih
je napisal, še pred izgnanstvom.
Dogajanje okoli Revije 57 smo od-
krivali s četrtstoletno zamudo...
Ko bi ljudje poznali resnico, bi bilo
vse drugače – smo bili prepričani,
ne da bi vedeli, da tudi sami še zda-
leč ne poznamo obsega zločinov,
s pomočjo katerih se je povojni ko-
munistični režim povzpel na
oblast in se na njej utrdil. Šele letos
je izšla knjiga dr. Milka Mikole Ka-
zenske ustanove in zaporniki v
Sloveniji med letoma 1945 in
1951, ki govori o po koncu druge
svetovne vojne ustanovljenih ko-
munističnih koncentracijskih ta-
boriščih. V njih je bilo zaprtih pri-
bližno 70 tisoč zapornikov, velika
večina političnih. Na njihovem
trpljenju in na posmrtnih ostan-
kih vsaj 18 tisoč po vojni pobitih
rojakov je bil zgrajen sistem, ki se
je zdel večen.
Kljub temu je že tisto malo, kar
smo vedeli, zadoščalo za upanje,
kako bi bilo vse drugače, ko bi
ljudje poznali resnico. Do režima
kritično besedilo je bilo težko ob-
javiti. Mediji so bili pod budnim
nadzorom partije, in če je ta izje-
moma dopustila izhajanje opo-
rečniške publikacije, je bilo to
zgolj zato, da se je oblast lahko
trkala po prsih, da ne duši mnen-
jskega pluralizma. Seveda zgolj v
nizko nakladnih revijah, ki so jih
tako ali tako prebirali samo isto-
mišljeniki. Še največji doseg je
imela Mladina, ki se je takrat pro-
dajala kot sveže žemljice in bila ne-
kajkrat tudi zaplenjena oziroma
cenzurirana. Telex in Pavliha sta
bila ukinjena.
Na zaprtost medijskega prostora
smo v pričakovanju Orwellovega
leta opozorili z Odprtim pismom
novinarjev. Čeprav pismo niti ni
bilo posebno prevratniško, je mo-
ralo med njegovim nastankom in
objavo preteči domala leto dni.
Nazadnje je konec leta 1984 ugle-
dalo luč sveta na platnicah revije
Problemi, katere doseg je bil …, saj
veste kakšen. Osrednji mediji so
bili rezervirani za novinarje -
družbenopolitične delavce, za-
dolžene za širjenje enoumja.
Zaprtost medijskega prostora z
znamenitim 133. členom kazen-
skega zakonika o verbalnem delik-
tu, kakor tudi omejena in strogo
nadzorovana svoboda
združevanja, pa nista mogli za-
dušiti prebujajoče se slovenske
pomladi. Bil je to čas odprtih pi-
sem in podpisovanja peticij, čas
nastajanja skupin civilne družbe,
čas nošenja priponk s protestno
vsebino in končno čas nastajanja
političnih strank, ki so se sprva,
času primerno, sramežljivo ime-
novale 'zveze'.
Režim je izgubljal kontrolo in po-
stajal vse bolj popadljiv. V tej po-
padljivosti so stare sile zagrešile
usodno napako – aretacijo četve-
rice. Sledila je ustanovitev Odbo-
ra za varstvo človekovih pravic,
ki so se mu množično pri-
druževali tako posamezniki kot
organizacije. Med ljudmi prebu-
jeni zdravi čut odpora do krivic
je preraščal v zahtevo po spre-
membi zlaganega režima, oboje pa
se je še krepilo s prebujenim upan-
jem za dosego samostojnosti in su-
verenosti slovenskega naroda.
Spominjam se, kako je bila 15. de-
cembra 1989 v koprskem dijaškem
domu prvič javno izobešena slo-
venska narodna zastava brez zvez-
de. Ne taka z izrezano luknjo, tem-
več zastava, sešita iz treh pramen
blaga v slovenskih barvah, izdela-
na posebej za to priložnost – za
srečanje z očetom slovenske držav-
nosti, dr. Jožetom Pučnikom, ki je
že tedaj napovedal suverenost. Se-
veda si takrat nihče, najbrž niti
Pučnik, ni mislil, kako kmalu se
bo njegova napoved uresničila.
ROJSTVO DRŽAVE
O milostnem času, ko se je rojeva-
la naša mlada država, je bilo v le-
tošnjem jubilejnem letu poveda-
Na Sv. Višarjah je maševal msgr. Cvikl
“Da bi življenje zaživeli
v vsej polnosti”!
  a Svetih Višarjah se je
minulo nedeljo na tradi-
cionalnem romanju treh
Slovenij v krasnem vremenu
zbralo več kot 2500 ljudi. Ro-
manje Slovencev iz matične, za-
mejske in izseljenske Slovenije na
Sv. Višarjah se je končalo z nasto-
pom okteta Deseti brat, slovesno
mašo je z izseljenskimi duhovni-
ki vodil mariborski škof msgr.
Alojzij Cvikl, Zlata Krašovec je
imela osrednje predavanje, ki ga
objavljamo v celoti.
S toplimi besedami je zbrane slo-
venske vernike pozdravil msgr.
Janez Pucelj, predsednik Zveze
slovenskih izseljenskih duhovni-
kov, ki skupaj z Rafaelovo družbo
in Uradom za Slovence v zamej-
stvu in po svetu prireja tradicio-
nalno romanje.
Tokrat je Kulturni center Lojze
Bratuž iz Gorice poskrbel za av-
tobusni prevoz zbranih Go-
ričanov, veliko ljudi iz naše sre-
dine pa je prišlo do božjepotnega
svetišča na Svetih Višarjah tako z
žičnico kot tudi peš.
Z izseljenskimi duhovniki je na
Svetih Višarjah osrednjo opol-
dansko mašo vodil msgr. Alojzij
Cvikl. Med mašo je bilo ljudsko
petje, ki sta ga obogatila tržaška
glasbenika prof. Tomaž Simčič
na orglah in sopranistka Tamara
Stanese.
“Danes želimo tukaj ob Mariji
doživeti in živo začutiti, da smo
ena sama družina”, je povedal v
pridigi msgr. Cvikl, ki je tudi
poudaril pomen Svetih Višarij
kot božjepotnega središča za vse
narode, ki tu živijo, še posebej pa
za Slovence: “Letošnje romanje
treh Slovenij poteka v svetem le-
tu Božjega usmiljenja, ki je na-
menjeno nam vsem, da bi v tem
svetem času odkrili in začutili,
kako želi Bog po svojem usmil-
jenju in dobroti vstopiti v življen-
N je vsakega od nas, da nas osvobo-di neštetih ran in bolečin, danam osvetli našo pot, jo osmisli
in nam pomaga, da bi to življenje
zaživeli v vsej polnosti”. Dejal je
tudi, da “kristjani evangeljskih
naročil ne spolnjujejo zaradi
obljubljene nagrade, ampak za-
radi vrednot, ki jih evangelij vse-
buje”. Izpostavil je tudi: “Tukaj je
zato zelo primeren kraj za naša
srečevanja, kjer se utrjujeta zau-
panje in prijateljstvo med Sloven-
ci, Furlani, Italijani, Avstrijci in
Nemci. Prosimo našo dobro ne-
beško Mater, da bi ohranjali in
razvijali dragoceni mir, da bi ra-
stli v medsebojnem spoštovanju
in nenehnem prizadevanju za
skupno dobro”. Končal pa je z
besedami: “Prosimo, da bi se v
dolino vrnili potrjeni v veri ter v
zaupanju, da Bog blagoslavlja
naše vsakdanje življenje. Tako
bomo v vsakdanjem življenju
bolj ljubeznivi, bolj prisrčni in
bolj potrpežljivi! Višarska Gospa,
Kraljica Evrope, prosi za nas”!
Letošnjega romanja treh Slovenij
se je udeležilo več kot 2500 ljudi,
v Erlichovem domu na Svetih
Višarjah so za organizacijo skrbe-
li mladi, ki so se udeležili t. i.
“višarskih dnevov”, prišlo pa je
tudi veliko predstavnikov kultur-
nega, političnega in verskega
življenja Slovencev iz zamejstva
in domovine, tudi predstavniki
zdomstva, med rednimi gosti je
tudi evropski poslanec Lojze Pe-
terle, ki si je letos zaželel, da bi
tradicionalno romanje treh Slo-
venij nadaljevali tudi v prihod-
nje, predvsem pa, da bi se vsi Slo-
venci zavzemali za skupno dobro
in za lastno domovino. Dogajan-
je na Svetih Višarjah so zaokrožili
pevci okteta Deseti brat, ki so za
cerkvijo priredili koncert sloven-
skih narodnih pesmi.
Jurij Paljk
nega veliko; mnogi od tukaj pri-
sotnih pa smo to rojstvo tudi v
živo doživljali. Zato naj o teh do-
godkih spregovorim z današnje
perspektive. Razmišljati želim o
tem, kaj je pognalo iz semena, ki
smo ga s skrbjo in veselim pričako-
vanjem sadili pred petindvajsetimi
leti. Je seme padlo na kamnita,
peščena ali plodna tla? Je bujno ra-
slo ali ga je dušilo grmovje? Sta
mu škodili toča in poletna pripe-
ka? Mu je godil rahel pomladni
dež?
Ker se v času, ki mi je na voljo, ne
morem dotakniti vsega, kar je
spodbujalo in kar je krnilo
odraščanje naše mlade države, se
bom osredotočila na troje: najprej
na to, kolikšna je bila enotnost v
času osamosvajanja in kako se ta-
kratna stališča politikov odražajo
v njihovem današnjem delovanju;
nato o tem, kaj smo od slovenske
državnosti pričakovali in kaj dobi-
li; ter končno o tem, kaj lastna
država pomeni za obstoj sloven-
skega naroda.
ENOTNOST
Pogosto slišimo, da je bil čas osa-
mosvajanja čas največje narodove
enotnosti, a tudi, da ni bilo malo
nasprotnikov osamosvojitve. Kaj
od tega drži? Kako enotna je bila
volja slovenskega naroda in
državljanov Slovenije, kažejo re-
zultati plebiscita, ki se ga je ude-
ležilo 88,5 odstotkov vseh voliv-
cev, za samostojno in neodvisno
Slovenijo pa je glasovalo kar 95 od-
stotkov udeležencev. Niso pa bili
tako enotni glavni politični akterji.
Že slavni stavek 'Nocoj so dovol-
jene sanje, jutri je nov dan', ki ga
je takratni predsednik predsedstva
Milan Kučan izrekel na slovesnosti
ob razglasitvi samostojnosti, je na-
povedoval, da se bomo prej ali slej
'zbudili'.
/ str. 8
Foto JMP
Janez Pucelj in Zlata Krašovec (foto JMP)
Mariborski nadškof 
msgr. Alojzij Cvikl (foto JMP)
Foto JMP
Svetovni dan mladih v Krakovu 11. avgusta 2016 5
  etošnji tabor je bil poseben, šli smo
na Svetovni dan mladih. Doživeli
smo veliko novih izkušenj: gostol-
jubje družin, veliko ur v avtobusu in so-
delovanje z ogromnim številom ljudi.
Žal niso bile vse izkušnje pozitivne, kot
npr. okvara vlaka. Imeli pa smo pri-
ložnost spoznati ljudi z vsega sveta ter
deliti svoje misli, doživetje in nasmehe
v skupnosti RP in z novimi prijatelji. Ra-
da bi se zahvalila vsem, ki so prišli na ta
tabor. Čeprav ni bil navaden potovalni
tabor, mislim, da smo se na tej poti veli-
ko naučili.
Dobrosrčna sova
Vrnili smo se s SDM-ja. Mislim, da me je
ta izkušnja zelo globoko nagovorila, še
posebno glede vere. Govor papeža
Frančiška mi je ostal dobro v spominu,
vtisnil se mi je v srce. Od takrat sem zares
nekaj začutil v meni. Bila je kot neka
moč, ki mi pomaga bolj verovati v to, da
je Kristus vstal od mrtvih in da nas ima
vedno rad, čeprav smo grešniki. Tudi jaz
želim ljubiti ostale tako močno, kot nas
ljubi Gospod. In to ni nemogoče; dovolj
je, da pogledamo na družine v Paulowi-
cah in Niepolomicah, kako so nas sprejele
v svoje hiše, kako so odprle vrata tujcem
in jih pogostile na svojih domovih. Vzeti
jih moramo za zgled in narediti isto, če
nas bo kdo vprašal za prenočišče. Ta SDM
je bil zame kot nov začetek za mojo vero.
Od zdaj dalje bom skušal vedno bolj po-
magati tistemu, ki potrebuje pomoč. Še
bolj trdno bom veroval v Boga. On je med
nami, v vsakem od nas in nam je še bližji
v najhujših trenutkih.
Aktivni bober
SDM je bil nepozabna izkušnja. Seveda
doživljamo tako lepe kot grde trenutke,
vendar so ti nauk za življenje. Kot je rekel
tudi papež, ko se bomo čez čas ozrli nazaj
na nezgode, ki so se nam pripetile, se bo-
mo nasmehnili. Iskreno mislim, da je bil
program nekoliko prenatrpan in nam ni
dopuščal veliko časa za spoznavanje; me-
nim, da je bil to tudi eden od ciljev SDM-
ja. Vsekakor sem domov dospel s tole go-
tovostjo: videti toliko mladih, ki so se
zbrali z istim ciljem, me navdaja z upan-
jem, da se lahko ta svet še spremeni.
Preudarni medved
Kar mi je bilo res všeč na letošnjem tabo-
ru, je prijateljstvo, ki se je spletlo med na-
mi in mladimi iz ostalih držav. Več kot
milijon mladih je darovalo pozitivno
energijo okolici in svetu. Mladi imamo
zelo pomembno nalogo, in sicer to, da
smo upanje za boljšo in svetlejšo prihod-
nost. Iz močnega navdušenja je bilo raz-
vidno, da se za to že pripravljamo in na-
meravamo na svetu pustiti svojo sled.
Samozavestni gams
SDM je bil zelo lepa izkušnja, ki nas je
izredno notranje obogatila, tako z lepimi
kot grdimi trenutki. Vožnja je bila zelo
utrudljiva, a smo se v avtobusu imeli
zelo lepo. Na Poljskem so res zelo go-
stoljubni in hrana je okusna.
Navihana sova
Ta izkušnja mi je prinesla veliko nove-
ga. Naučila me je, kaj pomeni gostiti
tujce pod lastno streho in jih sprejeti
kot brate in sestre. Doživetje SDM-ja me
je spremenilo, ker gledam na svet z dru-
gačnega zornega kota. Zelo sem se ve-
selila, ko sem spoznavala nove
ljudi in sklepala nova prijateljstva.
Spoznala sem tudi bolje sebe in
druge. Zavedela sem se, kaj po-
meni biti del velike skupine mla-
dih, ki imajo možnost izboljšati
svet. Milijonska množica mladih
mi je po-
magala
uničiti vse
predsodke
in sedaj si
želim, da
bi živela
bolj polno.
Vztrajna
fazanka
Ta tabor
me je pri-
jetno pre-
senetil. Prvič v svo-
jem življenju sem
srečal papeža
Frančiška in pri-
sluhnil njegovim
čudovitim bese-
dam. Poleg tega pa
se je na tem srečan-
ju zgodilo ve-
liko več: pre-
senetilo me je
dejstvo, da se
lahko človek močno naveže na neko
osebo v tako kratkem času. To se
nam je pripetilo v Paulowicah z
družinami, ki so nas gostile. Na Pol-
jskem so ljudje res odprtega značaja,
pripravljeni sprejeti kogarkoli. V tem
se na prvi pogled razlikujejo od nas.
Menim, da bi bila taka izkušnja v
naših krajih nekoliko težja. Tudi
med nami skavti so se vezi nekoliko
utrdile, nastaja prava skupnost. K te-
mu so pripomogli delo po skupinah,
skupno sodelovanje na SDM-ju,
druženje ob pijači, petju, igranju no-
gometa in razni pogovori. Zadovol-
jen sem, da sem lahko bil prisoten
na tem svetovnem srečanju mladih.
Iznajdljivi modras
Vesel sem, da sem se udeležil Svetovnega
dneva mladih, ker je bila to enkratna iz-
kušnja. Lep odnos s poljsko družino in go-
vor takšne osebnosti, kot je papež, sta me
najbolj razveselila. Pred odhodom na ta-
bor me je motilo, da se je vodstvo odločilo
razbiti ustaljene dvojice; bal sem se, da se
zvečer ne bom pogovarjal ne s poljsko
družino ne s soklanovcem. Vesel sem, da
sem se motil, saj sem med taborom okre-
pil nekatera prijateljstva.
Tankočutni modras
Stopil sem na pot SDM-ja z mnogimi
pričakovanji. Med letom sem začel raz-
mišljati o marsičem, postavljal sem si ve-
liko vprašanj. Ne vem, ali mi je ta izkušnja
dala vse odgovore, ki sem jih pričakoval;
vem pa, da sem veliko novega odkril. Za
skupnost RP lahko trdim, da smo se po-
vezali in utrdili odnose med seboj.
Veseljaški modras
L
Nepozabni vtisi goriških skavtov in voditeljev
Izkušnje, ki bogatijo
Sam sem v preteklosti že doživel en Sve-
tovni dan mladih, bil sem v Madridu leta
2011. Bila je nepozabna izkušnja, ki je glo-
boko zaznamovala mojo versko življenje,
predvsem pa sem v tistih dneh spremenil
svoj pogled na papeža Benedikta XVI. Do
takrat se mi je zdel nek teolog, ki ni spo-
soben komunicirati z mladimi. Bridko
sem se motil, spoznal sem njegovo izred-
no humanost in preprostost. Prepričal
sem se, da res Sveti duh navdihuje kardi-
nale pri izvolitvi Petrovega naslednika. Pa-
pež Benedikt XVI. je po moji oceni eden
najpomembnejših papežev v zgodovini
Cerkve.
Od takrat sem si želel, da bi omogočil ude-
ležbo na SDMju vsaj kakšnemu skavtske-
mu bratu ali sestri. SDM-Krakov 2016 je
bila prava priložnost, vendar sem se
spraševal, kako zanimivo in privlačno
predstaviti mladim tak dogodek. Vera v
današnjem svetu ni prioriteta in tudi
srečanje s papežem Frančiškom je pri-
vlačno le do neke mere; toda vseeno sem
svojemu klanu predlagal, da se namesto
potovalnega tabora letos odpravimo na
Poljsko. Sprva so predlog sprejeli z ravno-
dušjem, že na pripravah pa se je vsaj v ne-
katerih pojavilo prvo navdušenje. Veliko
sem molil za uspeh srečanja in marsiko-
mu sem priporočal ta dogodek v molitev.
Atentati po Evropi gotovo niso pripomogli
k mirnejšemu vzdušju, zato obžalujem
dejstvo, da so nekateri roverji in popotnice
ostali doma; izgubili so res enkratno pri-
ložnost.
Moje skrbi so bile odveč; že prvi dan s
sprejemom smo začutili, kako Poljaki živi-
jo evangelij v vsakdanjem življenju. Bili
smo žejni in so nam dali piti, bili smo
lačni in so nas posedli za svoje dobro
obložene mize, bili smo romarji in so nam
na stežaj odprli vrata svojih domov in src.
Res preprosta dejanja pričajo globoko ver-
nost tega ljudstva. Poljska, predvsem Pa-
wlowice in Niepolowice, je postala moj
drugi dom.
Papeževa dejanja in besede so se mi uti-
snila v srce in mi dala novih energij, da
sem lahko zdaj v svojem okolju še bolj za-
gnana priča ustalega Gospoda. Evangelij
je treba ponesti v svoje ulice, v vsakdanje
življenje, v svet. Mladi, ki smo idealistni,
ne smemo nehati sanjati, ne smemo iz-
gubiti upanja in veselja, le tako lahko z
mladostniško zagnanostjo spreminjamo
sedanjost. Opazoval sem obraze svojih
klanovcev, ko je papež izgovarjal te bese-
de, in videl sem, kako žarijo, kako jih lah-
ko Sveti duh razsvetljuje, čeprav se sami
tega ne dobro zavedajo. Mislim, da so bila
vsa srečanja med nami, vse kateheze, vsi
pogovori, vsa nova spoznanja posebna
milost, ki nam jo Gospod podarja v tem
jubilejnem letu božjega usmiljenja. V vsa-
kem človeku lahko prepoznamo Kristusov
obraz, le navaditi se je treba gledati na
sočloveka z usmiljenimi očmi, kot nas uči
sveta Faustina Kowalska.
Prepričan sem, da so se nekateri vrnili do-
mov še z večjimi dvomi in s tisočerimi ne-
odgovorjenimi vprašanji, vendar so prav
te navidezne slabosti Gospodov klic, naj
sledimo njegovi ljubezni, ki nas preko
križa pripelje v večno življenje. Gospod je
v teh dneh vsejal svoje seme v vsakega iz-
med nas, nekaj mladik se bo morda po-
sušilo, nekaj jih bo zadušilo robidovje,
prepričan pa sem, da bo večina obrodila
sad: nekateri stoternega, drugi šestdeseter-
nega, spet drugi trideseternega.
Bistrooki gams
Udeležba na Svetovnem dnevu mladih
predstavlja zame enkratno izkušnjo.
Začutila sem, kaj res pomeni živeti vero,
biti kristjan, gostoljuben in odprtega srca.
V družinah, ki so nas gostile, sem se
počutila kot doma. Imeli smo natrpan
program. Bilo je utrudljivo, a bi se takoj
vrnila. Udeležila sem se več mednarodnih
srečanj s skavti, a tokrat je bilo drugače.
Na tisoče mladih iz celega sveta je
združevala vera in vsi smo bili tam, da bi
prisluhnili besedam papeža Frančiška.
Najbolj mi je ostal v spominu občutek, ki
sem ga imela med skupnimi svetimi
mašami: biti eden, zatopljen v svoje misli
in skrbi, a se kljub temu ne čutiti samega,
kajti si del nečesa večjega, svetovnega.
Ravno tako tisti večer, ko smo se vsi prijeli
za roke, ko je papež rekel, da mladi imamo
možnost in moč podirati “zidove”, ki na-
stajajo z nestrpnostjo in s sovraštvom ljudi
in ustavrajti “mostove”, začenši s stiskom
roke. Papež Frančišek je tudi izpostavil dej-
stvo, da svet ne potrebuje mladih, ki sedijo
ves dan na kavču. Rekel je, naj bodimo po-
gumni, naj sprejmemo izzive, naj uživa-
mo življenje, naj sprejmemo drugačnega
in naj ljubimo bližnjega. Upam, da bomo
mladi, ki smo bili na SDM, znali ponesti
papeževe želje v svoje vsakdanje življenje.
Nežna mravlja
Menim, da sem v teh dneh globoko razu-
mela pomen besede: “sprejemanje”. Mi-
slila sem, da sem vedela, kaj pomeni spre-
jeti nekoga in kaj je gostoljubje, toda mo-
tila sem se. Šele v Pawlowicah sem razu-
mela pravi pomen teh besed. Spoznala
sem, kaj pomeni živeti svojo vero; videla
sem jo v mnogih mladih. Zelo me je na-
govorila prošnja papeža, naj sklenemo z
rokami živi most: bil je zelo preprost tre-
nutek z močnim simbolnim pomenom.
Predvsem pa se mi je vtisnila v srce pa-
peževa misel, da se moramo mladi veseliti
življenja; tudi če smo mladi žalostni, nas
Bog vedno gleda, mi pa se odmikamo nje-
govemu pogledu.
Iskrena sova
Foto Štefan Č.
Foto Štefan Č.
Foto Simon Peter Leban
Goriška11. avgusta 20166
  ar ostro kritične besede, ki
jih je na nedavnem večeru
Srečanja pod lipami izrekel
uveljavljeni gostinec in podjetnik
Joško Sirk na račun slovenske
osnovne šole v Bračanu, češ da se
v njej premalo goji slovenska kul-
tura nasploh, so nas spodbudile,
da smo podrezali v to “sršenje
gnezdo”. Pri tem smo spoznali, da
splošno mnenje, ki nekako enači
to šolo z romjansko – kot so
večkrat slišale učiteljice šole L. Zor-
zut -, ni resnično. Starši šolarjev na
Krminskem imajo skoraj vsi slo-
venske korenine, zato vse doživlja-
jo in občutijo drugače - tako so za-
trdile. Ti predeli ob “vznožju” Brd
so bili od nekdaj na robu jezikov-
nega ozemlja in so bili povezani
med seboj, oplajali so se, prevze-
mali navade drug od drugega, kar
je vidno še zdaj. Tudi zaradi tega
učiteljice šolske prireditve prireja-
jo tako, da je glavnina vsebine v
slovenščini, ob njej pa sta prisotna
tudi furlanski in italijanski jezik,
ker je pač realnost okolja taka. Kra-
jani so bili na začetku zelo proti
temu, da se je slovenska šola s
Plešivega preselila v Bračan. To je
povedal tudi sam župan Luciano
Patat, ki je zelo naklonjen šoli –
pomislimo samo na to, da so stav-
bo, namenjeno šolskim prosto-
rom, ki je bila v zelo slabem stan-
ju, popravili v pičlih treh poletnih
mesecih -. Sam župan jih tudi zdaj
večkrat nenapovedano obišče, bil
je prisoten tudi na končni prire-
ditvi, zmeraj jim je na razpolago.
Ko se v šoli kaj pokvari, takoj po-
skrbi, da to čim prej popravijo. Po-
nosen je na to šolo, v kateri učitelji
gojijo slovenski jezik, hkrati pa tu-
di spoštljiv odnos do drugih jezi-
kov tega območja. Nekdanji odpor
tamkajšnjih prebivalcev do šole se
je spremenil v odprtost in odobra-
vanje. Tudi to so nam povedale
učiteljice Jožica Žniderčič, Irena
Ferlat, Emanuela Koren in Marin-
ka Černic, ki so se zglasile na ured-
ništvu Novega glasa, da bi nam
obrazložile, kakšno je resnično do-
gajanje na šoli L. Zorzut v Bračanu.
Skoro vse imajo za sabo dolgo pre-
hojeno pot poučevanja na raznih
slovenskih osnovnih šolah na Go-
riškem in že nekaj let poučujejo
na šoli v Bračanu, zato so njihove
besede več kot verodostojne.
Pogled na šolo in šolarje
Kot več ali manj vse naše šole se
tudi ta sooča s težavami, pa tudi
pestrostjo in osebnimi izzivi, ki jih
prinašajo otroci iz mešanih zako-
nov oz. italijanskih družin. Nekdaj
K so številčno sicer skromno osnov-no šolo na Plešivem res obiskovalipretežno slovenski otroci, a zadnja
leta je bila le peščica otrok iz po-
polnoma slovenskih družin, tako
so pojasnile naše sogovornice.
Zdaj, ko šola in vrtec štejeta kakih
45 otrok, je slika malce drugačna.
Otroci med seboj res govorijo ita-
lijansko, predvsem tisti iz nižjih ra-
zredov, čeprav učiteljice pazijo na
to, da bi se tudi med odmorom
pogovarjali v slovenščini. Kar pa
je zelo pozitivno, je to, da večina
staršev vpiše svoje otroke v sloven-
sko šolo, ker se zavedajo svojih slo-
venskih korenin. Kri ni voda, bi re-
kli, upoštevajoč pregovor. Po
osnovni šoli večina otrok nadalju-
je šolanje na nižji srednji šoli Ivan
Trinko v Gorici ali na špetrski dvo-
jezični šoli. Redkokaterega otroka
vpišejo v italijansko šolo v Krmin,
kar pa se je bolj pogosto dogajalo
v prejšnjih letih. Neka narodna za-
vest gotovo tli v srcih teh staršev,
katerih starši ali nonoti so bili Slo-
venci, in zato želijo, da bi se nji-
hovi otroci navzeli tega duha. Prav
zato se najbolj trudijo učiteljice, s
katerimi smo se pogovarjali
prejšnji teden. Same si namreč ze-
lo prizadevajo, da ne bi samo opi-
smenjevale otroke in jih naučile
le pravila slovenskega jezika, am-
pak da bi celostno spoznali boga-
stvo slovenske kulture, ki seveda
zaobjema tudi stare navade in
šege; te so spremljale in še sprem-
ljajo življenje slovenskega življa.
Zato so jih besede gospoda Sirka
precej vznemirile in osupnile, ker
se res zavzeto trudijo za svoje
šolarčke, pa tudi zato, da bi bila
šola povezana z območjem, na ka-
terem deluje. Da je to res, jim zlah-
ka verjamemo, saj so omenjene
učiteljice zelo dejavne v našem
kulturnem življenju. Jožica Žni-
derčič je omenila, da so se prav z
gospodom Kebrom in Sirkom le-
po menili o tem, kako naj bi bila
šola vpeta v okolje in krajevno do-
gajanje, ko je bil govor o odboru
za zaščito slovenskega jezika na
Krminskem.
Prednosti podaljšanega pouka
Bežen pogled na novejšo zgodovi-
no te šole nam je orisala
učiteljica Irena Ferlat, ki
je pojasnila, da je bilo ob
selitvi v Bračan – nekako
pred šestimi leti – v šoli
dvajset otrok. Prihodnje
leto jih bo 41 ali 42; v
vrtcu jih je vedno pri-
bližno 25-26. Tudi v
vrtcu se je zvišalo število
otrok. Lani so celo kon-
kretno razmišljali, da bi
imeli dve sekciji. Župan
bi ugodil tej želji, saj si je
prizadeval za to, kakor tu-
di ravnateljica Elisabetta
Kovic, a z ministrstva
odloka ni bilo. Dokler je
bila šola na Plešivem, je
bil vrtec ločen od nje, saj
je bil v Krminu. Zdaj je že
to zelo pozitivno, da sta šola in
vrtec v isti stavbi, tako da lahko
dobro sodelujeta. Italijanska sek-
cija je nekoliko ločena od njih,
skupno imajo samo jedilnico.
Osnovna šola v Bračanu ima nam-
reč podaljšan pouk, do 15. 40, ta-
ko da se otroci v popoldanskih
urah lahko udeležujejo različnih
obšolskih dejavnosti. Ta po-
daljšani urnik je zelo pomemben
tudi z jezikovnega vidika. Otroci
so v šoli vsak dan osem ur, kar po-
meni, da so prav toliko časa v pov-
sem slovenskem okolju. Stati-
stično gledano, so bili otroci v zad-
njih letih, ko je bila šola še na
Plešivem, že pretežno iz italijan-
skih družin, le kaki trije ali štirje
so bili Slovenci. Zdaj obiskujejo
šolo otroci, ki imajo slovenske ko-
renine, čeprav se doma pogovar-
jajo v italijanščini ali skoraj popol-
noma v italijanščini. A vsi ti učen-
ci znajo povedati, da so slovenske-
ga porekla, in so na to tudi pono-
sni - neka deklica je povedala, da
je njen oče “Slovenec, ki govori
italijansko”. Tu je pač obmejno
območje in že od nekdaj so se
mešale razne narodnosti. Na prvi
pogled, ob poslušanju otrok, ki se
pogovarjajo v italijanščini, se zdi,
da so vsi Italijani, v resnici pa po-
lagoma pride na dan to, da so bili
njihovi predniki Slovenci. Neka
učenka, Virginia, je Furlanka in
doma se dosledno pogovarjajo v
furlanščini - je obrazložila Žni-
derčičeva -, a staršem je veliko do
tega, da deklica pozna vse jezike
tega območja. Na nastopih se tako
dobro izraža v slovenščini, da se
zdi “prava Slovenka”, je nav-
  a bi domači gledalci lahko spoznali,
kako se z gledališko dejavnostjo
soočajo ljubiteljske skupine, pri kate-
rih so večkrat gostje, so si člani Dramske
družine SKPD F. B. Sedej Števerjan zamislili
niz gledaliških predstav, za katerega so izbrali
nenavaden naslov Gledališče na ocvrtem. Za
to ponudbo so se odločili tudi zato, da bi
občinstvo uživalo ob pogledu na kakovostne
gledališke predstave ljubiteljskih in polpoklic-
nih gledališč od blizu in daleč in si s tem širilo
umetniška obzorja, ter ne nazadnje zato, da bi
se v Sedejevem domu dogajalo še kaj poleg že
ustaljenih prireditev.
Gledališke predstave si bodo v teh poletnih
dneh sledile v prenovljeni dvorani župnijskega
doma F. B. Sedej v Števerjanu na Trgu svobode
6 v Števerjanu, na bližnji razgledni točki, ki
razpira obiskovalcu čudovit razgled, pa bo
okrepčevalni kotiček, v katerem se bodo von-
jave po cvrtih poslasticah spajale z žlahtnimi
vini vinarjev Vinoteke Števerjanski griči. Tako
bo poskrbljeno za krepitev duha in telesa, pa
tudi za krasno večerno doživetje v tej lepi
briški vasi, ki jo objemajo vinorodne brajde.
Očarljivi gledališki večeri, ki bodo vsakič ob
20. uri, se bodo začeli v petek, 19. avgusta
2016, ko bo igralka Patrizia Jurinčič predstavila
avtorski projekt (Moj) Devetsto italijanskega
avtorja Alessandra Baricca, ki ji je prinesel štu-
dentsko Prešernovo nagrado. V petek, 26. av-
gusta, bodo gledalci spremljali predstavo Bla-
zinec Martina MCDonagha, v izvedbi KUD
“Zarja” Trnovlje-Celje. Na 54. Linhartovem
srečanju, festivalu ljubiteljskih gledaliških sku-
pin iz Slovenije in zamejstva 2015, je bila pro-
glašena za najboljšo predstavo in je prejela kar
štiri matičke. V petek, 2. septembra, bo gledal-
ce zabavala komedija Daria Foja Vse zastonj,
ki jo bodo uprizorili igralci Koroškega dežel-
nega teatra iz Slovenj Gradca. Tudi ta predstava
se je uvrstila v finalni del 54. Linhartovega
srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin iz Slo-
venije in zamejstva. V petek, 9. septembra, bo
domači publiki in gostom popestrila večer
Dramska družina SKPD F. B. Sedej iz Števerjana
s svojo zadnjo uspešnico, zelo izbrušeno in iz-
virno “balkansko” obarvano Plavtovo kome-
dijo Aulularia v režiji Franka Žerjala. Tudi šte-
verjanski igralci so s to predstavo dosegli final-
ni del 54. Linhartovega srečanja in pri
tem bili deležni posebnega priznanja
za likovno celovitost predstave, ki je iz-
delana res zelo premišljeno in domisel-
no. Za temi štirimi predstavami, ki se
bodo zvrstile na prav toliko zaporednih
petkov, bo za tiste, ki bodo vpisali abon-
ma, na ogled še nagradna uprizoritev v
narečju, ki ostaja za zdaj še skrivnost.
Redni abonma za 4 predstave + nagradno pre-
senečenje ter pozdrav iz kuhinje znaša le 20
evrov, abonma za dva - zakonca ali zaljubljenca
- z istimi ugodnostmi stane 35 evrov, študen-
tski abonma pa 15 evrov; posamezne vstopni-
ce: redne 7 evrov, za študente 5 evrov. Vpis
abonmajev je možen na spletu: dramska. dru-
zina @sedej. org., po telefonu na št.
+393454566365 ali v soboto, 13., in nedeljo,
14., ter ponedeljek, 15. avgusta, po maši na
trgu pred cerkvijo sv. Florjana v Števerjanu in
na Jazbinah.
Novo gledališko ponudbo Gledališče na oc-
vrtem prireja, kot že povedano, Dramska
družina SKPD F. B. Sedej iz Števerjana pod po-
kroviteljstvom Zveze slovenske katoliške pro-
svete iz Gorice, v sodelovnju z JSKD Republike
Slovenije in s Svetom slovenskih organizacij
ter z Vinoteko Števerjanski griči.
Ljubitelji gledališke umetnosti, ne zamudete
te priložnosti se okrepčati ob neusahljivem iz-
viru gledališke umetnosti in ob kuharskih do-
brotah ter rujni briški kapljici!
IK
D
dušeno naglasila Žni-
derčičeva, ki se zelo trudi,
da bi otrokom posredova-
la tudi vse to, kar Sloven-
ce označuje kot narod. Da
so starši zelo naklonjeni
šoli in učiteljskemu ka-
dru, je bilo razbrati tudi
iz pisma, ki so ga napisali
skupaj s petošolci ob kon-
cu letošnjega šolskega leta. Letos
se je prvič zgodilo, da gre polovica
učencev na nižjo srednjo šolo Ivan
Trinko v Gorici, polovica pa na
dvojezično šolo v Špeter. V zad-
njih letih so začeli starši odkrivati
špetrsko šolo in po osnovni ne
vpisujejo več svojih otrok v itali-
jansko srednjo šolo v Krminu.
Večje in manjše težave šolarjev
Žniderčičeva je obrazložila, katere
so glavne težave šolarjev iz OŠ L.
Zorzut. Ko pridejo v prvi razred, je
prva skrb učiteljev širjenje besed-
nega zaklada, ki je pri teh otrocih
zelo siromašen. To se ne dogaja sa-
mo pri pouku slovenskega jezika,
ampak pri vseh ostalih predmetih,
tudi znanstvenih, in seveda pri po-
poldanskih dejavnostih, ki boga-
tijo osnovno didaktično ponudbo
šole. V ta sklop sodijo projekti, la-
boratorijsko delo, druženje z osta-
limi slovenskimi šolami, tudi čez
mejo. Pouk slovenskega jezika
Žniderčičeva skuša vselej začenjati
z govornimi vajami. Z otroki se
pogovarja o marsičem iz vsakdan-
jega življenja. Izbirajo različne te-
me in se o tem – ko je mogoče -
pogovarjajo kakih petnajst minut,
da vadijo jezik in besedišče. Pri
prostem sporočanju imajo največ
težav učenci do tretjega razreda,
rajši se namreč pogovarjajo v ita-
lijanščini, kar je naravno in nor-
malno, ker je pač to njihov mater-
ni jezik, je pojasnila Žniderčičeva.
Potem pa se učitelji trudijo, da bi
se v četrtem in petem razredu
začeli pogovarjati v slovenščini. To
pa se učencem zdi naravno in jim
gre kar gladko, ko se npr. mudijo
v Sloveniji na zelenem tednu. Le-
po bi bilo, da bi na take tedne šli
večkrat, morda že v
četrtem razredu – pa tudi
v poletnem času -, ker so z
jezikovnega vidika zelo
koristni, so mnenja učitel-
jice. Učiteljica Emanuela
Koren je sicer pripomnila,
da nekateri starši pošiljajo
otroke kar za tri tedne v
“kolonije” v Slovenijo, kar
je velik dosežek. Učiteljice
spodbujajo starše, da otro-
ke vpišejo v slovensko gla-
sbeno šolo in da jih vozijo
k vajam otroškega
zborčka, ki ga vodi Ales-
sandra Schettino, ravna-
teljica SCGV E. Komel iz
Gorice.
Otroci spoznavajo sloven-
ske navade
Med šolskim letom bodisi
med urami slovenščine
bodisi v popoldanskih
urah obravnavajo celotno
praznično leto Slovencev,
je obrazložila Jožica Žni-
derčič. Pri tem se po-
služujejo knjig, ki so jih
napisali Niko Kuret, Dušica Kuna-
verjeva, pa tudi domači avtorji, kot
npr. Zdenko Vogrič. Otroke nava-
jajo k temu, da izhajajo iz svoje re-
alnosti, tako da povprašajo doma,
kako so včasih praznovali največje
praznike v letu. Sledeč letnim
časom, v vseh razredih, primerno
starosti otrok, obravnavajo najprej
martinovo, ki je v briškem okolju
zelo doživet praznik. Spoznavajo
vse martinove jedi, reke, pregovo-
re, vezane na to praznovanje, pa
tudi slovenske pesmi o sv. Marti-
nu. Poimenujejo kmečko orodje
in stroje, ki ga uporabljajo pri
trgatvi, in odkrivajo vinorodne
okoliše na Slovenskem. Njihovi
učenci vedo, kaj je babje leto, Mar-
tinovo poletje, kaj je “bogkov kot”,
kaj je gregorjevo …
/ str. 16
Iva Koršič
Da bi kaj več izvedeli o slovenski osnovni šoli L. Zorzut v Bračanu 
Učiteljice si prizadevajo učencem
celostno posredovati slovenskega duha
Utrinek s prireditve ob koncu šolskega leta
Obisk učiteljic na našem uredništvu (foto JMP)
Dramska družina SKPD F. B. Sedej Števerjan / Gledališče na ocvrtem
Gledališka in kulinarična umetnost 
z roko v roki
Goriška 11. avgusta 2016 7
Cerkev sv. Ivana v Gorici  / Prisrčno domače praznovanje
Bog Vas živi še na mnoga
leta, gospa Mirka!
  eselo praznično so v
četrtek, 4. avgusta 2016,
pozvanjali zvonovi cer-
kve sv. Ivana v Gorici, v kateri
ima sedež Slovensko pastoralno
središče. Gospa Mirka Humar
Lutman je svoj okrogli življen-
jski jubilej želela, s svojimi do-
mačimi, sorodniki, prijatelji in
znanci, praznovati prav tu, v tej
cerkvici, ki ji je zavetnik sv. Ja-
nez Krstnik. Sama je doma z vi-
norodnih briških gričev, a živi
že dolgo vrsto let v Gorici in že
40 let (!) vztrajno in požrtvoval-
no, predvsem pa izredno vestno
in natančno skrbi, da so v tej le-
pi goriški cerkvici vsi prti, prtiči
in vse, kar spada k oltarni in
mašni opremi, čisti, urejeni in
tako krasno zlikani, kot bi jih
ne znali niti v najboljši čistilni-
ci.
Že spomladi se je šla zahvalit za
vse prejete darove Božji Materi
Mariji v Lurd. Zdaj pa je bila nje-
na srčna želja, ob tem pomem-
bnem življenjskem mejniku, ki
ga deli z Mirkom, bratom
dvojčkom, se zahvaliti Bogu za
vse s sveto mašo v domači cer-
kvi, ki ji je tako pri srcu.
Po navadi skromno obiskana
mašna daritev med tednom je
tokrat ob prisotnosti številnih
vernikov zadobila prazničen
zven, ki ga je še požlahtnilo
ubrano ljudsko petje, čeprav
V brez orgelske spremljave. Kotvselej med temi večernimi bo-goslužji je berilo prebral Danijel
Čotar, prošnje pa mlada Kristi-
na Pahor. V njih se je spomnila
tudi na pokojnega msgr. Cvetka
Žbogarja, ki ga vsi pogrešamo.
Gospe Mirki se je za njeno tiho,
požrtvovalno, Bogu v čast opra-
vljeno delo zahvalil upravitelj
slovenske duhovnije v Gorici g.
Marijan Markežič, ki je daroval
sv. mašo. Med drugim je pou-
daril, kako so za srečno sobi-
vanje med ljudmi najbolj dra-
gocene ljubezen, spoštovanje
ter besede hvala in oprosti, ki
ne stanejo prav nič, a najdejo
zmeraj lepo mesto, kot pravi
slovenski pregovor. Bližnji je
večkrat za nas kot svetla
lučka, ki nam posveti, ko
smo malodušni. Taka je go-
tovo tudi gospa Mirka, ki je
vedno prijazna in vsem na-
menja dobrosrčno pozor-
nost. V imenu slovenske du-
hovnije ji je iskreno zahvalo
za vse skrito, v ozadju opra-
vljeno delo izrekla prof. Mir-
jam Bratina, ki se ji je kot so-
sedi z ganjenostjo v glasu
zahvalila tudi za osebno po-
moč v potrebi. Po mašnem
obredu je stopila k oltarju
tudi gospa Mirka, a ker v
svoji skromnosti ni vajena
biti nikdar v ospredju, je mi-
krofon takoj prepustila
nečakinji Eliani Humar, da
je kar ona prebrala njene misli.
Ob zahvali gospodu Marijanu
in priprošnji Bogu, naj ga še ve-
liko let ohrani zdravega in
močnega, je izrazila svoje vesel-
je, da se je to njeno praznovanje
začelo s sveto mašo, kar je bila
zmeraj njena velika želja.
“Vsem sodelavcem naše duhov-
nije želim, da bi ostali povezani
in da bi z veliko ljubeznijo še
naprej skupaj delali, da bi bila
naša cerkev lepo urejena in
množično obiskana. Bog nam
daj še veliko zdravja, moči in
volje”! so bile njene želje. Zah-
valo je namenila tudi svojim
domačim, sestri Dolores, ki ji
veliko pomaga, bratu Alojzu, ki
ima očetovsko srce, in seveda
bratu Mirku, dvojčku, s katerim
sta tesno povezana že od spočet-
ja. Čeprav imata različna
značaja, sta kot
eno srce. Skupaj
se veselita roj-
stnega dne. Z
njima praznuje
tudi svakinja Je-
rica, ki je gospe
Mirki kot druga
sestra; odlično
se vsi razumejo
in so med seboj
zelo povezani.
“Bog naj vama
povrne, draga
Jerica in Mirko”,
je napisala go-
spa Mirka, ki se
je z zahvalnimi
besedami obrni-
la tudi na “svoje
moške”, moža
in dva sinova, ki
jo podpirajo,
čeprav se včasih pozno vrača iz
cerkve in morajo čakati na ko-
silo. Ob koncu je zaželela, da bi
ji Bog naklonil zdravja, da bi
lahko še pomagala v tej naši cer-
kvi.
Praznovanje se je v radostnem
razpoloženju in prijateljskem
kramljanju, tudi ob glasu har-
monike, na katero je igral Fabi-
jan Mužič iz Števerjana, nadal-
jevalo na vrtu za cerkvijo ob mi-
zah, ki so ponujale najra-
zličnejše slane in sladke dobro-
te; na pogostitev in prijetno
druženje je gospa Mirka gostol-
jubno povabila prav vse, ki so
se udeležili večerne maše.
Gospe Mirki, naši zvesti bralki,
– pa tudi njenemu bratu Mirku
in gospe Jerici, ki je bila veliko
let zaposlena v Katoliški knji-
garni - iskreno voščimo tudi mi
vsi pri Novem glasu in ji želi-
mo, da bi še vztrajala pri tem
dragocenem in težko nadome-
stljivem delu, ki ga opravlja v
Božjo čast in v prid slovenski
skupnosti.
Bog Vam poplačaj za vse, draga
gospa Mirka!
Iva Koršič
V soboto, 27. avgusta, v Števerjanu
Maša zadušnica 
za dr. Iva Komjanca
  etos mineva petindvajset
let od smrti dr. Iva Kom-
janca, ki je v bolnišnici v
Malcesinah ob Gardskem jeze-
ru, daleč od rodne števerjanske
zemlje, nudil bolnikom svoje
zdravniško znanje s humano-
stjo in neizmerno predanostjo.
Ivo Komjanc se je rodil kot
osmorojenec v kmečki družini
na Mocverju v Števerjanu 19.
septembra 1924. Medicino je
študiral v Padovi, kjer je leta
L 1953 postal doktor. V istem le-tu se je začela njegova uspešnapoklicna pot. V Malcesinah je
Rdeči križ tedaj ustanovil edini
center v Italiji za poliomeli-
tične bolnike. Tu je dr. Kom-
janc kmalu napredoval od asi-
stenta pa vse do primarija. Leta
1955 se je poročil z Goričanko
Mirjam Brumat, rodili so se ji-
ma trije otroci. Velika ljubezen
so mu vedno bili bolniki, od
najmlajših do najstarejših, in
Obvestila
SCGV Emil Komel sprejema
vpise za šolsko leto 2016/17 od
ponedeljka do petka od 9. do 13.
ure. Informacije na tajništvu, tel.
0481 532163, e-mail:
info@emilkomel. eu. Šola bo
zaprta za dopust od 8. do 21.
avgusta.
Knjižnica Damirja Feigla v Gorici
je po poletnem urniku odprta v
ponedeljek, sredo in petek od 8.
do 16., v torek in četrtek pa od
10. do 18. Zaradi dopusta bo
zaprta od 8. do 19.8.2016.
Goriški urad Sveta slovenskih
organizacij bo zapr t zaradi
dopusta od 8. avgusta do 26.
avgusta 2016.
Zveza slovenske katoliške
prosvete in Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica
obveščata, da bo urad od 1. julija
do 31. avgusta deloval od 8. do
14. ure od ponedeljka do petka.
Popoldne bo urad zaprt. Od 8. do
15. avgusta bo urad zaprt zaradi
dopusta.
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško
sporoča, da bo društveni sedež
na korzu Verdi 51/int. zaprt od 1.
do 31. avgusta.
Občina Sovodnje ob Soči
sporoča, da bo občinska knjižnica
zaprta zaradi selitve v nov sedež
na Prvomajski ulici št.  42
(Butkovičeva hiša) do petka, 16.
9. 2016 (ukrep župana št. 3 z dne
31. 5. 2016).
Občina Sovodnje ob Soči
sporoča, da bodo v juliju in
avgustu 2016 uradi zaprti v
popoldanskih urah. Urniki uradov
so objavljeni na spletni strani
Občine www. comune. savogna.
go. it
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje, primerno
tudi za pisarno. Info tel. 340
9248297.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana
lahko nakažete na bančni tekoči
račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2,
Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402
003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s
pripisom: za SKLAD SILVANA
KERŠEVANA. Informacije na tajništvu
SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
Potrebujem delo in bi z veseljem
pomagala v gospodinjstvu ali pri
skrbi za ostarelega ali bolnega
človeka. Čakam vaš klic na
00386 41 936 652 – Darja.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur.
Lahko tudi kuha in pospravlja
stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel.
00386 41 390 244.
Gospa s triindvajsetletno izkušnjo
nudi dnevno varstvo otrok ali
oskrbo starejših oseb, potrebnih
pomoči. Tel. 00386 41 548537.
Profesorica slovenščine išče delo
(tudi inštrukcije, učna pomoč in
varstvo otrok). Tel. št. 00386 41
256240.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št.  00386
40153213.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št. 00386 31
449311.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 00386 40
484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in znanjem
italijanščine nudi dnevno nego
starejšim na domu (ne 24 ur
dnevno) ali  pomoč pri
gospodinjskih delih in kuhanju.
Tel. 00386 41 729548.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč
starejšim osebam. Tel. štev.
00386 30 325 558.
Varujem starejše, pomoči
potrebne osebe, in sicer 24 ur ali
pa samo čez dan ali varstvo
ponoči. Sem človek dobrega srca
in imam nekajletne izkušnje! Sem
upokojenka, vse ostalo
(vrednotnice) in vprašanja na
štev. 040 621 424 (v poštev pride
celotno primorsko in goriško
območje).
Gospa z večletno izkušnjo nudi
nego in pomoč starejšim osebam
za 24 ur na dan. Tel. št. 00386
40 432304.
Darovi
Za misijonarja Pedra Opeko: N.
N. 300 evrov.
Za misijonarja Danila Lisjaka: N.
N. 300 evrov.
Za slovenske misijonarje: N. N.
300 evrov.
Za Zavod Sv. Družine: ob 37.
obletnici smrti drage tete s.
Ahacije Kacin darujeta Marija in
Metka 100 evrov.
Za kočo sv. Jožefa: ob 70-letnici
Mirke Humar Lutman darujejo
prijatelji in sorodniki 800 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 12.8.2016 do 25.8.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 12. in 19. avgusta (v studiu
Niko Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Nedelja, 14. in 21. avgusta, ob 21.
uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v
Benečijo: oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 15. in 22. avgusta (v
studiu Andrej Baucon): Narodno-
zabavna in zabavna glasba -
Zborovski kotiček - Novice iz
naših krajev - Obvestila in večerni
vic.
Torek, 16. in 23. avgusta (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 17. in 24. avgusta (v studiu
Danilo Čotar): Pogled v dušo in
svet: Veseli ptiček ščinkavec (v
sredo, 24. avgusta: Peklenska
noč na grebenu med Učjo in
Rezijo) - Izbor melodij.
Četrtek, 18. in 25. avgusta (v studiu
Andrej Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti iz sveta - Obvestila in
večerni vic.
Ob 25-letnici smrti nepozabnega
dr. IVA KOMJANCA
vabimo v soboto, 27. avgusta 2016, ob 17.30 
v cerkev v Števerjanu k maši zadušnici 
in nastopu Slovenskega okteta.
VEDNO HVALEŽNI NJEGOVI PACIENTI
Našemu sodelavcu 
JULIJANU ČAVDKU, 
ki se je te dni srečal z Abrahamom, 
voščimo veliko dobrega in lepega!
UREDNIŠTVO NOVEGA GLASA
njihovo zdravljenje. Spremljal
jih je kot pravi družinski oče.
Leta 1975 je v Malcesinah po-
stal zdravstveni ravnatelj, ob
upokojitvi leta 1989 pa častni
primarij. Njegovo zdravje je le-
ta 1986 strla smrt 20-letne
hčerke, nato je zahrbtna bole-
zen 24. avgusta pred 25 leti
“neusmiljeno podrla tega neo-
majnega ljubitelja trpečega člo-
veštva”, lepo piše v knjigi Ne-
sebičnosti dar, ki so jo pred 15
leti izdali nečaki. Njihov stric
si je “zastavil zelo visok cilj:
vrniti srečo in človeka spodob-
no življenje od bolezni iz-
mučenim in preizkušenim.
Nad petdeset tisoč upajočih ga
je poiskalo, zaverovani v
uspešnost njegovega zdravljen-
ja. V njem pa niso odkrili zgolj
odličnega zdravnika, pač pa
očeta in prijatelja in postali so
'njegovi'. Brez njega niso mo-
gli živeti, kakor tudi on ne brez
njih”. Trpečim z vse Italije je
daroval velik del sebe: to je tra-
jen spomenik njegovi člo-
veškosti in strokovnosti.
Ob deseti obletnici smrti se ga
je prijatelj, prof. Albin Sirk, ta-
kole spomnil: “Ivo še živi in bo
živel, dokler bodo živeli ljudje,
ki jim je fizično in duševno po-
magal, ter tisti, ki se ga bodo
spominjali”.
Vedno hvaležni pacienti in vsi,
ki jih je zdravil ali so ga pozna-
li, se ga bodo spomnili ob
obletnici njegove smrti v cer-
kvi v Števerjanu z mašo za-
dušnico in z nastopom Sloven-
skega okteta v soboto, 27. avgu-
sta 2016, ob 17.30.
Slavljenka s sotrudniki v duhovniji sv. Ivana (foto dpd)
Gospa Mirka s prijateljico gospo Zvonko (foto dpd)
Romanje treh Slovenij na Svete Višarje 11. avgusta 20168
  udi nekatere druge izjave, ki jih v
evforiji trenutka nismo jemali do-
volj resno, kažejo, da so nekateri
vidni politiki pričakali rojstvo države s figo
v žepu. Napoved, da bomo po osamosvo-
jitvi 'jedli travo', prav gotovo ni bila
izrečena za spodbudo. Izrekel jo je posla-
nec ene takrat močnejših strank, ZSMS,
Mile Šetinc, ki je dejal: “Suverenost Slove-
nije nas zanima le toliko, kolikor omogoča
udobno, spodobno in mirno življenje
vsakdanjih ljudi, tudi tistih, ki niso ali
nočejo biti Slovenci. Zgolj zaradi časti, po-
nosa ali svetosti se nam ne da jesti trave,
tudi če je ta izključno slovenska”.
Takratni predsednik predsedstva SFRJ, Ja-
nez Drnovšek, je na vprašanje tujega no-
vinarja, kaj misli o pogledih strank, ki za-
govarjajo izstop Slovenije iz Jugoslavije,
odvrnil: “V nekaterih strankah tako misli-
jo, v drugih mislijo, da to ni modro. Ne
želim tega komentirati”. S to 'odločno-
stjo' se lepo sklada dejstvo, da je bil
Drnovšek v tistem času predsednik giban-
ja neuvrščenih, malo manj logično pa se
zdi, da se je komaj kako leto kasneje za-
vihtel na mesto premierja države, katere
nastanka ni želel komentirati. Tudi med
slovenskimi veleposlaniki prve generacije
je bila vrsta takih, ki so želeli vse prej kot
osamosvojitev.
Vrhunec ironije pa je, da je prvi predsed-
nik države postal človek, ki je v času osa-
mosvajanja izjavil: “O odcepitvi Slovenije
od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to
ni nikoli bila moja najintimnejša opcija.
Z njo se ne morem sprijazniti”. In ni osta-
lo le pri besedah in intimnem čutenju.
Ustrezna so bila tudi njegova dejanja; de-
nimo vloga, ki jo je odigral pri razorožitvi
enot teritorialne obrambe, pa njegov pod-
pis Deklaracije za mir 1991, ki je bila po
vsebini zahteva za razorožitev Slovenije,
in to le malo pred začetkom osamosvojit-
vene vojne. Da ni šlo zgolj za napačno oce-
no trenutka, je Milan Kučan po-
novno dokazal 23. decembra lani,
ko je v pogovoru za TV Slovenija
izjavil: “Očitajo mi, da sem bil proti
odcepitvi. Še zdaj sem”.
Tudi mnogi drugi nasprotniki osa-
mosvojitve so bili kasneje nagraje-
ni s položaji v politiki, gospodar-
stvu in celo diplomaciji. 'Navadni
upokojenec' Milan Kučan pa tudi
danes ni brez vpliva, kar se močno
pozna v vsakdanjem življenju Slo-
venije in njenih ljudi.
PREBUJENJE V NOV DAN
Tistega junijskega večera leta 1991
so bile dovoljene sanje. Prebudili
smo se v nov dan in bila je vojna.
Na srečo je bila po zaslugi skrbno
pripravljene in odlično izpeljane
strategije kratkotrajna. In zdelo se
je, da so vse naše sanje na dosegu roke in
da je meja nebo.
A ne za dolgo. Dnevi so minevali in začel
se je oglašati dvom: Je to tisto, kar smo si
želeli? Je to država, po kakršni smo hrepe-
neli, kakršno smo sanjali? Je to naš pravi
dom, kjer 'prosti volimo si vero in posta-
vo'?
Večina udeležencev plebiscita, ki je glaso-
vala za samostojnost, je imela v mislih na-
cionalno državo, ki temelji na suverenosti
nacije, torej naroda.
Ta pa je mnogopla-
stna kategorija, pri
kateri stopa v
ospredje zdaj ta zdaj
ona lastnost. Narod kot pravnopolitična
kategorija pomeni skupnost državljanov
(demos) , ki so med seboj enakopravni ne
glede na družbeni status, sorodstvene vezi,
izobrazbo, vero ipd. Narod kot socialno-
politična kategorija vspostavlja ljudstvo
(plebs) v odnosu do elite. V sociološko
psihološkem smislu pa narod pomeni
skupnost ljudi (etnos) , ki jih vežejo skup-
na preteklost, vera in kultura, kakor tudi
občutek pripadnosti ter vzajemno prepoz-
navanje in priznavanje posameznika kot
člana te skupnosti.
V tej luči je zanimivo, kako republiko Slo-
venijo definira ustava. V 3. členu je zapi-
sano, da je Slovenija 'država vseh svojih
državljank in državljanov, da temelji na
trajni in neodtujljivi pravici slovenskega
naroda do samoodločbe in da ima v Slo-
veniji oblast ljudstvo'. V definiciji torej
najdemo narod kot pravnopolitično kate-
gorijo, se pravi kot skupnost državljanov,
ter kot socialnopolitično kategorijo, kjer
je poudarjeno, da je nosilec oblasti ljud-
stvo. Ustavna definicija pa pušča ob
strani narod kot sociološko psiho-
loško kategorijo in se ne ukvarja s
skupno preteklostjo, vero in kulturo.
Na prvi pogled se morda zdi, da je
ta vidik upoštevan v sintagmi 'pra-
vica slovenskega naroda do samoo-
dločbe'. A to de facto ne drži, kar je
razvidno že iz tega, kako je potekalo
glasovanje na plebiscitu. Na njem
smo odločali kot skupnost državlja-
nov, se pravi kot pripadniki naroda
v pravnopolitičnem smislu. Načelo-
ma s tem ni nič narobe, a če govori-
mo o izpolnitvi tisočletnega sna slo-
venskega naroda, potem bi tudi
skupna preteklost, vera in kultura
morale imeti v novi državi svojo vel-
javo.
SKUPNA PRETEKLOST
Kako pa je s tem v resnici? Zavest o
skupni preteklosti je slabotno
izražena. V učnih načrtih je komaj
kaj domoljubja. V zgodovinskih učbeni-
kih zaman iščemo potrditve zgodovinsko-
sti našega naroda. Pri obravnavi časovno
bolj oddaljenih obdobij ostajamo Slovenci
v senci drugih večjih, domnevno pomem-
bnejših narodov. Ob tem je vse premalo
poudarjeno, kako smo se kot narod
obdržali v nenaklonjenih zgodovinskih
okoliščinah.
Še huje je, ko prebiramo poglavja o doga-
janju med drugo vojno in po njej. Skupna
zgodovina, ki naj bi bila povezovalka, igra
v šolskih učbenikih dobesedno razdiralno
vlogo. Šolski sistem še četrt stoletja po pad-
cu komunizma stoji na braniku enoumja,
in to kljub temu da je z malo truda, samo
z nekaj kliki, dosegljiva tudi drugačna in-
terpretacija dogodkov. Za večji učinek
kontinuirane indoktrinacije se izdatno
trudijo mediji in tako omogočajo, da si
ena stran lasti vse zgodovinske zasluge in
pripisuje vso krivdo nasprotni strani. Za-
nimivo je, da to razdiralno početje najbolj
spodbujajo prav tisti, ki sicer nepreneho-
ma ponavljajo mantro: “Pozabimo na pre-
teklost, zazrimo se v prihodnost”!
Pri tem pozabljajo, da brez razčiščene pre-
teklosti ni prihodnosti. Še več, upam si
trditi, da nekaterim razdvojenost naroda
ustreza, saj imajo od tega koristi. To pa je
pogubno za narod, kajti tako kot velja za
posameznika, da je sposoben uravnavati
pot tja, kamor je namenjen, le če ve, od
kod prihaja, je tudi za narod pomembno,
da razume svojo preteklost, da jo sprejme
v njeni celovitosti, jo prečisti in po tej ka-
tarzi nadaljuje pot naprej. Ta naloga je še
pred nami. Nismo je opravili. Brez tega pa
kot narod nimamo prihodnosti. Z beseda-
mi Milana Komarja: “Krivda staršev se ne
izgubi, ampak odmeva med potomci. Ta
misel nas napolni z resnobo, kakor nas
vzradosti gotovost, da naša dobra dela ne
bodo usahnila brez sledu. Oboje nam na-
rekuje hvaležnost in odpustljivost do pred-
nikov in nam budi čut odgovornosti do
potomcev ter tako daje zavest včlenjenosti
v tok zgodovine in v kontekst dogajanja”.
(konec citata)
Hladna državljanska vojna se nadaljuje v
današnji čas. Tudi obdobje osamosvojitve
in vojne za Slovenijo ni izvzeto iz potvar-
janja zgodovine. Mladi to obdobje zelo sla-
bo poznajo. Anketa med gimnazijci in štu-
denti je pokazala, da največ vprašanih me-
ni, da je pri osamosvojitvi najpomem-
bnejšo vlogo odigral Milan Kučan, ki –
omenila sem že – celo sam priznava, kako
osamosvojitev Slovenije ni bila nikoli nje-
gova najintimnejša opcija. Resnični spiri-
tus agens slovenske državnosti, Jože
Pučnik, je po isti anketi šele na petem me-
stu.  (op. na drugem mestu najza-
služnejših za osamosvojitev je po oceni
mladih Janez Drnovšek, na tretjem Janez
Janša in na četrtem Lojze Peterle.) Ob ne-
poznavanju lastne preteklosti ne prese-
neča, da na državnih proslavah v prvih
vrstah sedijo tisti, ki so bili v času osamo-
svajanja zadržani in so nastanku slovenske
države celo nasprotovali, medtem ko naj-
zaslužnejše osamosvojitelje zasmehujejo,
jih vlačijo pred sodišča in blatijo po medi-
jih.
Boleče je opazovati tudi razkazovanje to-
talitarnih simbolov in jugo nostalgično
ikonografijo javnih prireditev. Težko
doumljivo je, da slovenski parlament,
kljub večkratnim poizkusom, tudi še po
sedmih letih od njenega nastanka, ni zbral
kvoruma za potrditev Resolucije o evrop-
ski zavesti in totalitarizmu, da torej ni bil
sposoben obsoditi vseh treh totalitariz-
mov: fašizma, nacionalsocializma in ko-
munizma, pri čemer le-ta še naprej uživa
status nedotakljivosti.
Tako 'zazrti v prihodnost' brezglavo drsi-
mo nazaj v preteklost.
VERA IN KULTURA
Nič bolje kot na polju skupne zgodovine
nam ne kaže na področju vere in kulture.
Časi, ko je slovenski narod v veliki večini
pripadal katolištvu, so očitno minili. Na
srečo so za nami tudi časi preganjanja, ko
so oblasti ljudi zaradi njihove vere zapirale
in včasih celo usmrtile. Kljub formalni ver-
ski svobodi pa je v slovenski družbi odnos
do kristjanov, še zlasti do katolikov, pogo-
sto dobesedno neciviliziran. Kot da man-
tra 'vsi drugačni – vsi enakopravni' velja
za vse, le za katolike ne. Ti so menda neu-
ki, nazadnjaški, nagnjeni k domačijski za-
plankanosti in hkrati kolaborantstvu … so
skratka drugorazredni državljani in živo
nasprotje izobraženih, svetovljanskih, na-
prednih in v vseh pogledih
častivrednih prvorazrednih
državljanov.
Morda se zdi ta podcenjujoči
odnos do kristjanov manj po-
guben od povojne tiranije. V
resnici pa ni tako. Če je odkriti
teror dosegel, da so se verniki
umaknili iz javnega življenja,
v svoji notranjosti pa ostali Kri-
stusovi, poniževanje in sramo-
tenje prinašata nemir tudi v
globlje plasti človeške psihe.
Ob pomanjkanju osnovnega
spoštovanja do verujočih vera
ne more odigrati svoje narod-
no povezovalne vloge, ki se
kaže v ohranjanju in prenašan-
ju vrednot, ki so skupne tako
verujočim kot neverujočim, na
mlajše rodove.
V tej točki prepletanja vere in kulture na
izpitu nismo padli samo Slovenci, ampak
tudi Evropska zveza. Spomnimo se spo-
dletelih prizadevanj za vpis krščanskih ko-
renin v preambulo evropske ustave. In
zdaj smo tam, pri razvrednotenju vrednot,
ko se včeraj izmišljene vrednote merijo z
večnimi, kakor da bi bile njim enake … To
nujno vodi v kaos, četudi na videz vlada
red.
Pred več kot pol stoletja je Milan Komar v
svojem eseju Branilec miru zapisal takole:
“Mir je pokojnost reda. Tako ga opredeli
srednjeveška krščanska filozofija. Mir torej
ni kakršna koli pokojnost ali celo negib-
nost. Recimo, pokojnost nereda ali negib-
nost smrti. Pogostokrat se nered ustali. Ni
ga več, ki bi proti njemu protestiral.
Trpnost ljudstva je prevladala. Čeprav se
zdi, kot da bi bil mir, to nikakor ni mir. Tu-
di v osebnem notranjem življenju se nered
lahko ukorenini, človek se nanj privadi in
glas vesti skoraj onemi, na zunaj ni videti
nobene nervoznosti in še manj razklano-
sti, vendar to ni mir, ampak otopelost.
Pravi mir izvira iz reda. Ko je vsaka stvar
na svojem mestu, trenja prenehajo in kon-
flikti izgubijo svoj smisel. Red pa ni samo
človeškega izvora. Človeški red samo po-
daljšuje in podrobno razvija naravni in
božji red, ki je položen v stvarstvo. Kadar
se človek ne podredi temu redu, vnaša v
stvarstvo nered. Zakaj nered ni nič druge-
ga kot spopad med različnimi redi …” (ko-
nec citata)
Kako zelo navidezen je mir, če ne temelji
na naravnem v stvarstvo položenem
Božjem redu, doživljamo domala vsak
dan, ko se sredi Evrope,
ki je pozabila na svoje
krščanske korenine,
spopadajo redi nižjega
reda tako očitno, da te-
ga ni mogoče spregle-
dati.
NAROD
V nebesih, 'pred
Božjim tronom z
neštevilnimi banderi
stoje angeli za vsak na-
rod posebej', pravi Ha-
ecker. Kaj pa tu, na
zemlji? Danes, četrt
stoletja po tem, ko smo
Slovenci dobili lastno
državo, se moramo žal
vprašati, kakšen smisel
ima ta v času, ko se na-
cionalnost izgublja.
Smo Slovenci sploh
zgodovinski narod? Smo kot narod spo-
sobni preživetja? Smo sploh še enoten na-
rod, ko pa mu del rojakov noče pripadati?
In ne nazadnje – koliko nas sploh je?
Začnimo s tem. Številke (op. navajam jih
po popisih prebivalstva v matični državi)
so neizprosne. Ob popisu leta 1953 je ime-
la Slovenija nekaj več kot milijon in 466
tisoč prebivalcev, od tega je bilo Slovencev
milijon in 415 tisoč oziroma 96 odstotkov
in pol. Pol stoletja kasneje, leta 2002, je bi-
lo prebivalcev milijon in 964 tisoč, od tega
Slovencev milijon in 631 tisoč, torej le še
83 odstotkov. V času osamosvojitve, leta
1991, je bil delež prebivalcev, ki so se opre-
delili za Slovence 88,3 odstotke, torej za
pet in pol odstotka višji kot deset let ka-
sneje … Zdaj pa narodne pripadnosti, tako
kot tudi verske, že nekaj časa sploh ne ugo-
tavljamo več. Zakaj?! Morda zato, da ne bi
bilo preveč očitno, kako Slovenci postaja-
mo manjšina v lastni državi. Po osamo-
svojitvi se je v državo preselilo okoli 210
tisoč priseljencev, letno okoli 15 tisoč, od
tega kakih tisoč otrok...
Še bolj skrb vzbujajoča je nizka stopnja
rodnosti, saj število živorojenih otrok na
žensko v rodni dobi že od začetka osem-
desetih let ne dosega vrednosti potrebne
za enostavno obnavljanje prebivalstva. To
težnjo statistika označuje s pojmom
'zožena reprodukcija', na daljši rok pa to
ne pomeni nič drugega kot izumiranje na-
roda. Če dodam, da povprečno rodnost
dvigujejo neslovenske matere, ki imajo
praviloma več otrok kot slovenske, je za-
skrbljenost za narodni obstoj tem večja.
Da ne bo pomote – ne kritiziram višje rod-
nosti pri njih, obžalujem pa nizko pri Slo-
venkah.
O tem, kako je z rodnostjo v slovenskih
družinah v zamejstvu in po svetu, nimam
statističnih podatkov, a verjamem, da je
tam prisotna večja odprtost za življenje.
Kljub temu pa se bojim, da to ne more na-
domestiti usihanja slovenstva v matici. Še
več, umiranje na obroke, ki smo mu priča
doma, zna usodno vplivati tudi na Sloven-
ce po svetu.
Sprašujem se, od kod to usihanje moči na-
roda, ki je kljub nenaklonjenim zgodovin-
skim okoliščinam preživel skozi stoletja?
In to prav zdaj, ko imamo svojo nacional-
no državo in bi pričakovali, da nam bo to
dalo nov zagon.
Med najglobljimi vzroki naše poškodova-
nosti so brez dvoma povojni poboji, zaradi
teh smo izgubili dobršen del narodove eli-
te. Del te elite pa je bil pregnan, v domo-
vini zamolčan in torej za velik del naroda
'mrtev'. Med pregnanimi in pomorjeni-
mi so bili – tega ne spreglej-
mo – v veliki večini življen-
ju bolj odprti katoliki.
Pogubno za nacionalno za-
vest je bilo tudi polstoletno
pranje možganov, zaradi
katerega smo se Slovenci
prenehali čutiti kot enoten
narod. Orwellovska delitev
na pozitivne, napredne, re-
voluciji zavezane zmago-
valce in vse ostale, ki so bili
prej ali slej deležni statusa
'neosebe', je narod usodno
razklala.
Padec berlinskega zidu in
zaton socializma je spodne-
sel tla pod nogami dom-
nevno 'boljši polovici' na-
roda. Razredne korenine so
bile posekane, narodno-
stne so bile slabo razvite,
zato ne preseneča, da mnogi nočejo imeti
z narodom in njegovo kulturo ničesar več.
So svetovljani in podpirajo multikultur-
nost.
Veliko upanje, da se bomo po osamosvo-
jitvi Slovenci zavedeli korenin in stopili
skupaj, je počasi zbledelo, saj mnogi –
večina od njih pripada tranzicijski levici –
počnejo čisto vse, da bi se razklanost na-
roda poglobila, namesto da bi izginila.
IZHOD
“Prijatelji, ne take pesmi! Drugačno zapoj-
mo, veselejšo”! se takemu razmišljanju
upira Ivan Cankar. Seveda, veselejšo za-
pojmo! Toda kako?
Globoko v sebi sem prepričana in že
večkrat sem to javno izpovedala, da Slo-
venci kot narod ne bomo preživeli brez
dostojnega pokopa svojih mrtvih. Za do-
stojen pokop pa je premalo odrediti me-
sto, ga posvetiti in postoriti vse potrebno
za prenos posmrtnih ostankov pobitih.
Najprej jim je treba vrniti dobro ime.
Umor dobrega imena je hujši zločin od te-
lesnega umora. In prav dobro ime je bilo
poleg življenja vzeto tisočim in deset ti-
sočim izvensodno pobitim. In še sedem
desetletij po smrti lahko vsakdo, ki se mu
zahoče, o njih nekaznovano govori kot o
narodnih izdajalcih. Izjava 'še premalo
smo jih' je deležna zgolj sramežljivega
zgražanja. Ali pa niti tega ne.
/ str. 16
T
S 4. strani
“Brez razčiščene ...”
Tomaž Simčič in Tamara Stanese (foto JMP)
Mojca Kucler Dolinar, prof. Tomaž Pavšič 
in Lojze Peterle (foto JMP)
Zlata Krašovec (foto JMP)
Foto JMP
BODI ČLOVEK!, LETNIK 6, ŠT. 2
PRILOGA TEDNIKA NOVI GLAS
LETNIK XXI., ŠT. 32-33 (996-997) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 11. AVGUSTA 2016
Stražar pravi: “Prišlo bo jutro, četudi je noč!” (Iz 21,12)
BODI
ČLOVEK!
  o to pišemo, se okoli nas dogajajo številni
dogodki – pozitivni, negativni, pa tudi
takšni, ki gredo mimo nas, ne da bi nas
preveč zanimalo. Vsekakor so precej odmevali
dogodki v Franciji in okoliških deželah, kjer je
prišlo do dveh umorov duhovnikov. Umor 86-
letnega očeta Jacquesa Hamela je gotovo precej
odmeval, doživel pa je tudi številne obsodbe, celo
s strani, za katere ne bi človek nikdar dejal, da
bodo to storile. Vse skupaj pa je že minilo, še
preden so umorjenega duhovnika s slovesnim
pogrebom pokopali. Ne le, da se
je zdelo, temveč se nikakor ni
mogoče znebiti tiste avre
menefregizma, ki vlada v tako imenovanem
razvitem svetu, ki sicer morda opazi kako takšno
anomalijo, kot je umor katoliškega duhovnika s
strani muslimanskih skrajnežev v samem osrčju
Evrope. Kot da je do tega umora prišlo kar tako,
da je pač neka skupinica muslimanskih teroristov
prišla in naredila svoje, pa ni bilo posebne
podlage. Nazadnje so se takšni prizori v Franciji
dogajali v časih jakobinizma, a je takrat vera
imela veliko večjo vlogo v tej deželi. Ni kar tako
prišlo do tega umora, zagotovo pa lahko rečemo,
da ima verska podlaga še kako prste vmes in nam
mora dati misliti, moramo se zamisliti, kako je z
našo vero in kako jo prenašamo prihodnjim
rodovom. Če je v teh letih kdo želel opozoriti na
nevarnosti nenadzorovane imigracije, zlasti iz
dežel, kjer je islam še vedno takšen, kot je bil od
samih svojih začetkov, torej takšen, da je nad
vsemi drugimi religijami, da slednje želi
podrediti in si jih pokoriti, pa da do tega pride
tudi z mečem, torej nasilno, ga ni nihče jemal
resno. Prihajalo je celo do procesov, kjer so
sodniki po legalni poti takšne ljudi utišali. Zelo
pa skrbi zaspanost kristjanov. Zastonj govorimo
in ponavljamo, da je krščanska vera veliko več kot
le dobra čustva, od “mi se ‘mamo radi”.
Krščanstvo nima nič skupnega z legendo o
dobrem divjaku, temveč je eden od njegovih
temeljev ta, da smo vsi grešni, prav vsi ljudje, zato
pa smo sposobni, vsak od nas, storiti
nepredstavljiva grozodejstva. Že res, da so za
kristjana vsi ljudje bratje, ker so pač sinovi istega
Očeta, vendar pa je vprašanje, ali to velja tudi
obratno. Ubiti duhovnik je svoje ubijalce imel za
brate. Zagotovo je lepo čutil, vendar njegova
bratska čustva niso pomagala, da bi ga rešila iz
rok tistih, ki niso bratje nikomur, ki to sploh
nočejo biti. Težava pa je, da sploh ni nujno, da bi
šlo tu za muslimane. Kje je namreč tu tista tako
opevana skupnost, ki bi tovrstna dejanja brez
težav preprečila, če bi skupnost res bila?
Govorimo o vseh, ne le o kristjanih, vendar pa
moramo govoriti tudi o kristjanih, za katere se
zdi, da jih zadeva glede krize oz. kar izginotja
skupnosti kaj dosti ne gane. Vsakdo živi pač po
svoje, drugo pa ni važno. Da lepa čustva nimajo
več kaj povedati, je sporočila uporaba sentimenta
na Twitterju “jesuiscatholique”, ki je že
pozabljen, v nasprotju z “jesuischarlie” in
podobnimi. Za nekaj malo časa je v Franciji
kristjanofobija, ko recimo ne smeš krožiti okrog s
preveč vidnim križem, potihnila. Pisec tega
sestavka torej ne bi smel krožiti kot po navadi,
temveč bi moral svoj križ skriti. Toda, vrnimo se k
tistemu, o čemer smo govorili. Ti zločini se ne
dogajajo kar tako! Le teden dni po umoru očeta
Hamela so policijske sile prišle, oborožene in
opremljene proti nasilnim
protestom, v cerkev v 15. pariškem
okrožju. V cerkvi so ljudje in
duhovnik imeli sveto mašo,
njihov greh pa je bil, da se niso
strinjali s porušenjem cerkve.
Porušenjem? Da, prav ste prebrali
– tisto cerkev je treba porušiti, ker
mislijo na njenem mestu
napraviti parkirišče. O tem, kako v
Franciji rušijo cerkve za parkirišča in podobne
zadeve, smo že hoteli pisati pred leti. To torej
redno in čedno počnejo, ko pa človek gleda
posnetke, gredo kocine pokonci. Policisti niso
počakali na konec maše, temveč so nasilno
dobesedno odvlekli duhovnika iz cerkve,
medtem pa so se ljudje stisnili skupaj v absido in
začeli prepevati – vrnila se je antična formula
protesta, ko so šli prvi mučenci v smrt,
prepevajoč Kristusu. Takšna sramota bi morala
odmevati povsod, a razen posameznikov in
določenih medijev ni prišla nikamor. Četudi bi,
se nihče ne bi preveč vznemirjal, da ne bi prišlo
do porušenja tiste ali katere druge cerkve v
Franciji. Pravzaprav že prihaja čas, ko ljudi ne
zanima več, če se sesede ali poruši cerkev v vasi
ali mestu, kjer živijo, in sicer pri nas, ne v Franciji.
Sicer pa – ali tako ali pa spremenitev cerkve v
diskobare, markete, telovadnice, restavracije …
Takšna je, denimo, rutina na Nizozemskem, v
Belgiji, Nemčiji, na Danskem, če pa cerkva ne
določijo ravno za rušenje, tudi v Franciji.
Najboljši odgovor na vprašanje, zakaj se to
dogaja, nam ponuja Voltaire, ki je trdil, da ni
vere, kjer ni molitve. Imel je seveda prav. Morda v
kakih drugih zadevah ni imel prav, a tu je
njegova trditev popolnoma resnična. In smo že
pri tem, kar se dogaja tudi pri nas, ko je treba
imeti ponekod nedeljske maše za le peščico ljudi,
kot recimo tisti župnik v bližini Nove Gorice, ki je
imel na veliki četrtek, petek in soboto le ene
obrede velikonočnega tridnevja v osrednji
župniji, pa je bilo le devet ljudi. Marsikje je
podobno. Kdor ne moli, prekine svoj odnos s
svetim. Včasih, še pred nedavnim, je nedeljska
maša pomenila vrhunec tedenskega molitvenega
življenja, ki se je čez teden seveda dogajalo izven
domače cerkve, danes ni več tako. Veliko
vprašanje je, ali so naše cerkve še kraji molitve ali
raje kaj drugega? Če ne molimo, zakaj bi sploh
hodili k najvišji obliki molitve, ki jo predstavljajo
sveti zakramenti, še zlasti sveta evharistija, sveta
maša? Joseph De Maistre je zapisal: “Tisti, ki
nehajo moliti, najdejo v svoji moralni
popačenosti, ne vem dobro, kakšno čudno
privlačnost … Če se ne bi javno bogoslužje
nekoliko postavljalo po robu splošni
degradiranosti, sem pri svoji časti prepričan, da bi
ljudje postali prave zverine. V žalostnih izpovedih
sem izvedel, da obstajajo ljudje, za katere je zrak
cerkve pokvarjen, jih dobesedno potlači in jih sili
k temu, da gredo ven, medtem ko se po drugi
strani zdrave duše čutijo prepojene z blago
duhovno roso”. Tako pa res prihaja, tudi zato, ker
ne molimo več in ker cerkve niso več temu
namenjene ali jih nimamo za
take, da se družba popači, da
postane nora. Rušenje cerkva in
spreminjanje v kaj drugega ni zadeva, ob kateri bi
kristjani lahko ostali ravnodušni. Konec koncev
je cerkvena stavba simbol, ki je vsem na očeh,
opomnik vesti, pa tudi neka trdnjava. Je simbol
nekega ljudstva, neke skupnosti, pa tudi trdnjava,
v kateri ljudje, kakor vojaki, ki se branijo, najdejo
svoje zatočišče v hudih in zmedenih trenutkih.
Dobro, če namesto Najsvetejšega najdem v cerkvi
pivnico, bom svojo žalost vsaj skušal utopiti v
dobrem pivu, a bom potem ugotovil, da težave
znajo plavati, pa bom spet tam, kjer sem bil prej.
Razpad družbe gre tako tudi prek izgube teh
trdnjav, ki so naše vaške ali mestne cerkve. Zakaj
že potem ni več skupnosti? Morda pa je naloga
nas kristjanov tudi ta, da ljudi spet pripeljemo v
cerkev oziroma še bolje v Cerkev. Vse dokler
bomo le kristjani besed in ne dejanj – molitev in
dejavna udeležba pri zakramentih, ki je najprej
notranja naravnanost človeka, ne tekmovanje,
kdo bolje skače, pleše in kriči -, so pa velika
dejanja. Ko bodo zravnali s tlemi tudi našo
cerkev, bo že prepozno.
Andrej Vončina
K
Umori duhovnikov in rušenje cerkva
“Ko se rušijo temelji reda, kaj
more storiti pravični?” (Ps11,3)
Kriza današnjega časa je verske narave. Brez vere prihaja tudi do razpada družbe, 
umori duhovnikov in rušenja cerkva so le še zadnji obupni kriki.
Bodi človek!11. avgusta 201610
  mago Sreča, ki so ga kar naenkrat začeli kli-
cali Viktor Fortuna in so le redki poznali nje-
govo pravo ime, je bil vzgojen v krščanski ve-
ri. Bil je delaven, pošten in pobožen mladenič.
Kljub izredni bistrosti in kljub temu da je diplomi-
ral na ekonomski fakulteti, ni imel uspeha. Vsak
dan se je priporočal svojemu Angelu Varuhu, toda
postajal je vedno bolj reven. Zgubljal je potrpežlji-
vost in upanje. Tovarna, v kateri je bil zaposlen, je
životarila in tudi propadla. Ostal je na cesti. Nekega
dne je zaradi svoje žalostne usode zakričal: “Hudič
pridi pome, Angel Varuh mi noče pomagati”!
Pred hišo se ustavi limuzina. Iz avtomobila stopi
imeniten Visoki Tip, s kravato ognjene barve. Na-
tančno počesani lasje na njegovi glavi so se svetili.
Dišal je po izbranem parfumu. Imel je natančno
pristriženo brado. Njegov glas je bil pomirjajoč in
prijeten.
“Viktor Fortuna, prišel sem, da ti pomagam. Kaj
želiš od mene”?
“Rad bi postal bogat”.
Visoki Tip Viktorju z očetovsko rahločutnostjo na-
tančno razloži, kateri tečaj mora opraviti in katera
potrdila si mora pridobiti. “Ko to urediš, se zglasi
pri meni, da dobiš natančna navodila. Šlo bo samo
še navzgor, čaka te lepa prihodnost. Postal boš del
zgodbe o uspehu. Toda vedi, jaz sem Hudič. Odslej
pripadaš meni”.
Viktor je z lahkoto opravil tečaj, ki je trajal le nekaj
ur. Zadostoval je en sam lastnoročen podpis in
večbarvna izkaznica je bila njegova. Postal je sve-
tovalec Mega Podjetja, ki ga je vodil Nad Direktor,
za katerega se je vedelo, da je prijatelj Visokega Tipa.
Čeprav Nad Direktor ni bil gostobeseden in se ni
veliko pojavljal v javnosti, so vsi vedeli, da ima vse
niti v rokah on in se mu zaradi tega ni dobro za-
meriti. Nekateri, ki so ga le rahlo opravljali za
hrbtom, so se spozabili, da so povsod nameščene
prisluškovalne naprave. To so hitro občutili na la-
stni koži. Še veliko bolj pa so to čutili tisti, ki so mu
javno nasprotovali.
Viktor je bil pokoren. Globoko v podzavesti se je
zavedal, da to niso njegove vrednote in da sam mi-
sli drugače. Ovajal je ljudi, odpuščal je delavce. Za
svojo ubogljivost in pridnost je prejemal visoko
plačo, honorarje in darila. Kmalu je obogatel. Pri-
voščil si je praznovanja. Ženske družbe mu ni man-
jkalo. Tudi poročil se je. Ljubicam pa se tudi po po-
roki ni odpovedal. Kljub razkošnemu življenju pa
se je čutil utrujenega in čustveno praznega. Njegovi
večeri so se vse pogosteje končali v popolni zapito-
sti. Da bi zmogel prenašati strese v službi, je začel
uživati kokain.
Nekega dne je v terorističnem napadu umrlo več
deset njegovih najožjih sodelavcev. Na posnetkih
je videl, kako se je letalo zaletelo v nebotičnik in
kako se je iz nebotičnika dvigal oblak gostega dima.
Gasilci so s težavo, šele po več dneh, pogasili ogenj.
Na tisoče ljudi je bilo mrtvih. Plameni in dim, ki
se je dvigal nad sesuto stolpnico, ga je spomnil na
pekel, na večni ogenj in na sarkastičen nasmešek
Visokega Tipa. Po glavi so mu švigale misli: “Kaj
bo ogenj, ki je zajel visoki nebotičnik, v primerjavi
z večnim ognjem”! Tiste noči ni mogel spati. “Kaj
če Hudič, ki ga od nastopa službe nisem več videl,
res pride pome
in bom obsojen
na večne muke
pekla”?
Viktor je postal
zaskrbljen. Do
zabav mu ni bilo več. V službi bi lahko zaradi smrti
sodelavcev zavzel višji položaj, a mu ni bilo do tega
in se je odpovedal napredovanju. Njegovi najbližji
prijatelji so začeli šušljati, da se mu je zmešalo in je
nor.
Prevzemal ga je strah. V sanjah je doživljal krohot
in posmeh Hudiča. Preganjal ga je duh ženske, ki
jo je po krivici vrgel iz službe in je naredila samo-
mor. Zapadel je v depresijo. Niti antidepresivne ta-
bletke znane farmacevtske multinacionalke mu ni-
so mogle dvigniti samozavesti in dobre samopo-
dobe. Ponoči ni mogel spati, zato zjutraj pogosto
ni mogel niti vstati in iti v službo. Njegovi predpo-
stavljeni so bili, ko ni prišel v službo, zadovoljni,
saj je bilo veliko sitnosti, če je prišel. Kmalu so ga
invalidsko upokojili. Žena se je medtem z otroki
odselila.
To, da so se ga v Mega Podjetju elegantno odkrižali,
ga niti ni prizadelo. Tudi to, da ga je zapustila žena
in se skupaj z otroki odselila, se mu je zdelo nor-
malno in je sprejel z razumevanjem. Saj so bili od-
nosi z ženo hladni že več let, z otroki pa tudi ni
imel stika, saj si zanje ni vzel časa. To, kar ga je zares
vznemirjalo, sta bili smrt in grožnja večnega pogu-
bljenja v peklu. Visoki Tip je besede, ki so se zare-
zale v Viktorjeve možgane, sicer povedal na šaljiv
način. Kaj pa, če to le ni šala, ampak je mislil resno?
Mar tega ne potrjuje njegov nasmešek na ustnicah?
Tega nasmeška Viktor Fortuna nikakor ni mogel
pozabiti. Bolj kot se je trudil, da bi ga pozabil, bolj
svež je bil spomin nanj.
“Se še lahko rešim”? Začel je delati pokoro. Zavedal
se je napak, ki jih je v življenju delal. Postil se je ob
vodi in zelenjavi. Revežem je dajal miloščino. Hodil
je na romanja. Na grobovih svetnikov je za nekaj
trenutkov pozabil na strašno prihodnost, ki ji mor-
da ne bo mogel uiti. Zavedal se je, da izgubiti ne
more nič. Vse žrtve, ki jih je delal, so bile zanj v
primerjavi z večnim življenjem malenkostne. To ga
je držalo pokonci. Stopil je celo spovednico in po
dolgih letih spet zmolil molitev k Angelu Varuhu.
Nekega večera je v daljavi zaslišal večerni Ave. Po-
kleknil je in molil, da bi bil obvarovan pred večnim
pogubljenjem v peklu. Kot strela z jasnega ga je za-
delo spoznanje o neskončnem Božjem usmiljenju
in odpuščanju. To odkritje je bilo zanj odločilnega
pomena.
Bil je pripravljen na obračun. Visoki Tip se je pojavil
nenadoma. Viktorja je sredi ulice nežno potrepljal
po rami. “Se me še spomniš”? ga je uglajeno
vprašal. Povabil ga je v bližnji lokal. Viktor mu je
začel govoriti o svojem novem življenju, o roman-
jih in večnem življenju. Visokega Tipa je naenkrat
obšla slabost. Komaj je vstal in prišel do avtomobi-
la, v katerem ga je čakal šofer. Niti viskija, ki ga je
naročil, ni popil. Seveda ga tudi plačal ni. “Uglaje-
nost pa taka”, se je jezil natakar. Gostje so se pri-
toževali, da je pred odhodom nesramno prdnil.
Zmago Sreča je spet našel svoj notranji mir. Usta-
novil je podjetje, v katerem je zaposlil več sto de-
lavcev. V podjetju so vladala stroga pravila; tudi pra-
vila glede delitve dobička. Del dobička je namenil
za delavce, del za razvoj podjetja, del za uboge, del
za izobraževanje zaposlenih, del za gradnjo vrtca v
kraju, kjer je bil sedež podjetja. S tem je začrtal novo
vizijo razvoja Raja pod Triglavom. Med delavci je,
tudi zaradi natančnih pravil in jasnih moralnih
norm, vladalo sproščeno in prijetno vzdušje. A ne
le zaradi tega, temveč zato, ker so si prizadevali za
raj v svojih srcih.
Bogdan Vidmar
Z
Uresničljive sanje?
Pekel, vice in raj pod Triglavom
“Iz avtomobila stopi imeniten Visoki Tip, s kravato ognjene barve. Natančno počesani lasje
na njegovi glavi so se svetili. Dišal je po izbranem parfumu. Imel je natančno pristriženo
brado. Njegov glas je bil pomirjajoč in prijeten.”
   esnična težava je v svetu odraslih, ki se
že trideset let odpovedujejo vzgoji mla-
dih oziroma teoretizirajo ne-vzgojo;
potem se pa čudijo nad divjaki, ki jih imajo v hiši”.
(kard. Giacomo Biffi, 1984).
S temi besedami je v nekem intervjuju nekdanji in
zdaj že pokojni nadškof v Bologni, kardinal Giaco-
mo Biffi, leta 1984 zaobjel bistvo težav sodobne
družbe. Čeprav se njegove besede izpred več kot
treh desetletij lahko zdijo komu nesmiselne, mi-
slim, da so v današnjem kontekstu več kot primer-
ne.
Izposodil sem si ta citat, ker ponuja razlago in je
skupni imenovalec številnih tragičnih dogodkov
minulih tednov in let. V tej misli najdemo odgovor
na številne težave sodobnega človeka in družbe, iz
katere izvira nesmisel, na katerega nimamo pravih
odgovorov. Začudeni beremo novice o ljudeh, ki
jih povozi avtobus, ker med hojo prebirajo e-pošto
na svojem pametnem telefonu. Ne vemo, s kakšni-
mi besedami ogorčenja bi še opisali iskanje virtual-
nih pošasti Pokemonov po koncetracijskem tabo-
rišču v Auschwitzu in zakaj je mati vojskujočih se
vedno noseča. Globalizacija nam je prinesla in nam
še vedno prinaša ogromno pozitivnega, veliko ma-
terialnih in nematerialnih dobrin, ki so bile še pred
nekaj desetletji samo iluzija. Obenem pa nas glo-
balna vas in izobilje vsega silita k preudarnosti, mo-
dremu ravnanju in pametni uporabi teh dobrin.
Tukaj mi prihajajo na misel besede italijanskega
režiserja in pisatelja Pier Paola Pasolinija, ki je po-
dobno kakor kardinal Biffi v povojni dobi ekonom-
skih uspehov in na pragu tretjega tisočletja uvidel,
da je napredek brez razvoja lahko poguben. Pasoli-
nijeva teza, da modernizacija in razvoj družbe pri-
našata kolaps ruralnega prebivalstva, se nadgrajuje
v njegovem videnju modernosti,
ki jo dojema kot iskanje sreče, a
privede človeka in ustanove do iz-
gube vrednot. Kako daljnovidno je
napovedal, da sta kapitalizem in
hedonistična ideologija potrošnje
odpravila klasične vrednote, ki jih
je sicer zagovarjala tudi Cerkev. V
povojni Evropi in zahodnem svetu se je po drugi
svetovni vojni razvila nova družba, družba po-
trošništva. Ta je res povedla ljudi od ne-
kakšnega podeželskega “barbarstva” do “ur-
bane civilizacije”, obenem pa jih je tudi no-
tranje osiromašila ter povzročila stresnost
in družbeno nelagodje.
Rojeni v povojnih letih, so izkusili velik na-
predek in številne priložnosti, kljub neka-
terim odpovedim so preživljali brezskrbno
mladost. Tako so bili kakor opiti od splošne-
ga prepričanja, da dobrin, kapitala in na-
ravnih virov ne bo nikoli zmanjkalo. V re-
snici se je v roku nekaj desetletij zamenjala
plošča in otroci tistih “otrok zlate dobe”
smo postavljeni pred drugačno resničnost.
Tu se nahajamo danes. Prepričani smo, da
smo zgradili napredno, razsvetljeno,
močno in razgledano družbo, v resnici pa
smo v mračni in megleni dolini, kjer je
udobje posameznika edino merilo in edina
vrednota. Tisti, ki smo danes tridesetletniki
in bi morali imeti vsa vrata odprta ter bi
morali gledati v prihodnost in zajemati svoj
vsakdan s polno žlico, smo primorani
krmariti med prekariatom in socialno ne-
gotovostjo. Generacija naših staršev je
preživela “zlato dobo” gospodarskega razc-
veta in ekonomske brezskrbnosti in – dovo-
lite mi to definicijo – porabila ekonomske,
naravne in družbene vire svoje in naše dobe.
Danes smo vsi tako zelo ekološko usmerjeni, ne ker
smo si to izbrali, ampak ker to moramo biti, sicer
se bomo s tem planetom zadušili v izpušnih plinih
in nas bo zasula gora smeti.
Če je danes naša družba polna nekih “divjakov”,
kakor jih je opisoval kardinal Biffi, je zato, ker ge-
neracija pred nami ni pomislila, kaj bo jutri, ampak
je videla samo svoj danes. In naš danes je precej
bolj krut in krajši od onega izpred tridesetih ali šti-
ridesetih let. Potem slišimo teorije, kako bo gene-
racija “millennialsov”, tistih rojenih med leti 1980
in 1990,  (pre) živela svojo odraslo dobo, kakšne
bodo naše pokojnine in bolezni v starosti...
Težave so vidne in vznemirljive že danes. Ljudje, ki
iz dolgočasja pretepajo ali polivajo mimoidoče s
kisilino, mladi, ki v imenu ekstremne zabave koga
ubijejo in njegove zadnje trenutke posnamejo s te-
lefonom, ali množična posilstva najstnic, ki jih za-
grešijo njihovi vrstniki... preprosto še otroci, ki bi
se morali igrati na igrišču ali na travniku, a se ve-
dejo in ravnajo kot pokvarjeni odrasli kriminalci.
Da, hvaležni smo za internet, za napredek v medi-
cini, za avtomobile, ki se vozijo sami in so never-
jetno varni, za znanje na dosegu klika in za mobil-
nost med narodi, nujno pa bi potrebovali še vzgojo,
ki bi nam omogočila, kako vse te dobrine smiselno
in koristno uporabljati. Potrebovali bi tudi vzgojo,
kako napolniti glavo, ne da bi izpraznili srce.
Nahajamo se v posebni dobi velikih sprememb in
družbenih izzivov. Če želimo ukrotiti “divjake v
hiši”, moramo začeti razmišljati, kako bomo vzgojo
prenesli v prakso, kako bomo vrnili naravi svoje
mesto v našem življenju in kako bomo poleg pravic
govorili tudi o dolžnostih. Pred nami je verjetno še
zadnja možnost, da humaniziramo podivjane po-
sameznike v družbi, sicer bomo – po Pasolinijevo –
človeštvo pripeljali do “kontemplacije pekla”.
Aljoša Vodopivec
“R
"Dragi starši, hvaležni smo vam za internet, za napredek v medicini in za znanje na dosegu klika.
Potrebovali bi še izobrazbo, ki bi nam omogočila, kako vse te dobrine smiselno in koristno upora-
bljati; potrebovali bi tudi vzgojo, kako napolniti glavo, ne da bi izpraznili srce."
Vzgojni alarm
Težava nismo mi otroci,
ampak ste vi, starši!
Bodi človek! 11. avgusta 2016 11
  ahko bi rekli, da je bila papeževa apostolska
spodbuda Radost ljubezni nedavno nekako
ukradena s strani nekaterih, ki so se obešali
samo na “tisto” točko, ki govori o prejemanju
obhajila ločenih in ponovno poročenih, ter na ti-
sto točko, ki se je v sinodi nekako izgubila in ki je
govorila, še bolj odprto, kot to sedaj govori, o ho-
moseksualnih osebah in njihovih skupnostih.
Ukradeni sta bili že pravzaprav obe sinodi, ki so ju
novinarji, žal pa tudi mnogi katoliški komentator-
ji, naredili za sinodo o ločenih, ponovno po-
ročenih, homoseksualnih. A bili sta sinodi o
družini, dokument, ki je nastal kot premislek k po-
sameznim sklepom sinode, se imenuje Radost lju-
bezni, ki “jo živijo družine” in“je velika radost Cer-
kve”.  (AL 1) In govori predvsem o družini.
Papež se celo malce opraviči, ko pojasni, da je “
zaradi bogastva dveletnih sinodalnih razmišljanj
… (apostolska spodbuda, op. p.) tudi tako obsežna.
(7) Papež zato svetuje, “da je ne preberemo na
dušek (pr. t.), pač pa naj vsak zase najde svoj del.
No, kot že omenjeno, so več kot očitno nekateri
papeževo vodilo vzeli preveč dobesedno in so iz-
postavljali le kakšno točko, za kar pa bi, pri skupno
325 točkah, težko rekli, da so povzeli bistvo. Kajti
v bistvu papež dejansko govori najprej in na prvem
mestu družinam.
Da je papežev slog poseben, preprost, vsem razum-
ljiv, smo se že navadili. S tem ga ne mislim pri-
merjati s prejšnjimi papeži. Zakaj bi to sploh
počeli? Ko so prve krščanske skupnosti prebirale
posamezne evangelije, jih verjetno ni zanimala
primerjava sinoptikov (Marka, Mateja in Luka),
pač pa so se ukvarjali s sporočilom. Ta primerjava
je potrebna danes, ko v razlikah iščemo posamez-
na znamenja skupnosti, v katerih so evangeliji na-
stajali. In ker vemo, v kakšnem stanju je družina
pri nas in po svetu, primerjava papežev ni potreb-
na. Papeževa vsebina nam daje jasna in konkretna
navodila.
Konkretna aktualizacija – tako bi poimenoval naj-
bolj obsežno, tudi pozicijsko središčno četrto po-
glavje (od osmih), se pa ta slog v bistvu vleče skozi
celotno spodbudo. V času študija teologije smo pri
večini predmetov eksegeze (razlage Svetega pisma)
bili primorani v sklepih naših seminarskih nalog
in vaj napisati aktualizacijo. Spomnim se, da smo
se takrat tako bogoslovci kot laiki večkrat drug dru-
gemu hvalili, kako pomembne sklepe za naša
življenja smo odkrili v obravnavanem svetopisem-
skem odlomku. Danes ugotavljam, da smo bili in
smo verjetno še pre-
cejšnji amaterji na
tem področju. Aktua-
lizacija že, vendar
brez konkretizacije.
Konkretizacije, ki jo v
veliki meri premore
naš papež Frančišek.
Že to, da si za razlago
izbere 13. poglavje
Prvega pisma Ko-
rinčanom, kaže, da
mu je stanje popolno-
ma jasno. To 13. po-
glavje je namreč v
obredniku Sveti za-
kon predlagano za
eno izmed poročnih beril. In po mojih
pogovorih z duhovniki, zelo nesocio-
loško in statistično nepravilno, pa vendar,
z gotovostjo trdim, da se to berilo pojavlja
na več kot polovici porok. Upal bi si celo
trditi, da na večini. No, pa je papež (mla-
do) poročenim napisal lepo razlago be-
sed, ki jih velikokrat ne razumejo. Kon-
kretno aktualizacijo, kot že rečeno.
Idealno predstavljeni ljubezni, kot nam
jo apostol Pavel opiše v tem pismu, papež
doda konkretne primere, kot npr.:
“Včasih na primer občudujem ljudi, ki so
se morali ločiti od svojega zakonca, da so
se zaščitili pred fizičnim nasiljem, in ki
so bili – zaradi zakonske ljubezni, ki zmo-
re iti preko občutkov – vseeno sposobni,
čeprav po drugih ljudeh, poskrbeti zanj v
trenutkih bolezni, trpljenja ali težave”.
(119) Kakšnemu pretirano izobraženemu
kardinalu se je verjetno privzdignila obrv
v delu, kjer papež ne citira nedosegljivih
teologov, pač pa
preprost izsek iz
filma in s tem
razloži, kako naj
bi v družini zna-
li drug drugega razveseliti, kar je, kot pravi papež,
predokus nebes. “Spomnimo se na posrečen pri-
zor iz filma Babettino kosilo (Il pranzo di Babette)
, kjer velikodušna kuharica prejme hvaležen ob-
jem in pohvalo: 'Kako zelo boš razveselila angele'!
Dobrodejno in poživljajoče veselje je v drugih
vzbuditi zadovoljstvo in jih gledati, kako uživa-
jo. Ta radost, ki je učinek bratske ljubezni, ni
ugodje nečimrnosti, ki gleda smo nase, temveč
je radost tistega, ki ljubi, ki se veseli sreče lju-
bljene osebe – radost, ki se izliva v drugega člo-
veka in postane v njem rodovitna”.  (129)
Tovrsten slog se pojavlja skozi celotno spodbu-
do, ne da bi izgubil vrednosti, saj svoje temelje
vselej išče v Svetem pismu, potrditve pa pri si-
nodi ter Cerkvenem učiteljstvu. Zdi se, da papež
kar vstopi v domove družin, ko pravi: “Dobro
je vedno začeti jutro s poljubom in vsak večer bla-
gosloviti drug drugega, čakati na drugega in ga
sprejeti, ko pride domov, včasih iti skupaj ven in
skupaj opravljati hišne naloge”.  (226) Seveda pa
je najbolj čutiti, da se Frančišek zaveda, da te spod-
bude ne bodo brali popolni. Zato: “Tako so pou-
darili škofje iz Čila: 'Popolne družine, ki nam jih
predstavlja varljiva in potrošniška propaganda, ne
obstajajo.  […] ' Bolj zdravo je z realizmom sprejeti
meje, izzive ali nepopolnosti in poslušati klic k
skupni rasti; ljubezen spodbujati k zorenju in
skrbeti za trdnost zveze, ne glede na vse, kar se lah-
ko zgodi”.  (135) Ta spodbuda je namenjena vsa-
komur, ki se je iskreno pripravljen postaviti pred
ogledalo, ki mu ga papež dobrohotno nastavlja,
da bi mogel v radosti ljubezni rasti. Namenjena je
tistim, ki živimo v takšnih in drugačnih situacijah,
upam si trditi, da vsak izmed nas dobi svoje mesto.
Ker pa se naša vloga v družini z leti spreminja, se
s tem spreminjajo tudi poudarki, ki nas nagovar-
jajo. Tudi zato bo ta spodbuda še dolgo časa lahko
priročnik za vsakogar.
S tem zapisom sam želim prispe-
vati k vračanju tega, kar je bilo
ukradeno. Kar ne pomeni, da ni-
so pomembni deli, ko se papež
usmiljeno obrača k ločenim in
ponovno poročenim ter homo-
seksualnim. A tudi sam opozori,
predvsem kar se tiče prvih: “Da-
nes je važnejše kot dušno pastir-
stvo neuspelih zakonov prizade-
vanje, da bi utrjevali zakone in
tako preprečevali njihov razpad”.
(307) Pri tem pa naj poudarim,
da beseda važnejše, iz konteksta
sodeč, ne pomeni, da bi bilo
dušno pastirstvo neuspelih zako-
nov nepomembno. Daleč od te-
ga.
Pred nami je Radost ljubezni,
vsakomur v slovenskem jeziku
dosegljiva zastonj na svetovnem
spletu. Ali bomo radost ljubezni
zaživeli s papeževo pomočjo v
naših sredinah, v družinah, v ka-
tere smo na različne načine vpe-
ti, pa je odvisno predvsem od
nas.
Matevž Vidmar
L
“Pojdimo kot družina naprej, ostanimo na poti! Obljubljene so nam še večje stvari”. (AL 325) 
Ukradena Radost ljubezni
  b svoji duhovniški premestitvi se želim na
poti iz Kopra v Bovec ustaviti na Socerbu
in se na poti priporočiti dušam v vicah in
sv. Socerbu, tržaškemu mučencu iz prvih stoletij
krščanstva. V svetem letu usmiljenja smo še pose-
bej povabljeni k izpolnjevanju telesnih in duhov-
nih del usmiljenja, med katerimi najdemo telesno
delo usmiljenja “mrtve pokopavati” in duhovno
delo usmiljenja “za žive in rajne Boga prositi”. Po
krščanskem gledanju smrt ni ko-
nec življenja, temveč začetek
večnega življenja. S pokojnimi
ostajamo povezani tudi po njiho-
vi smrti. Pozabljanje na smrt in
rajne nas vodi v nenormalnost.
V četrtek, 4.8.2016, so v Benet-
kah praznovali 300-letnico Ma-
rijinega prikazovanja na otoku
Pellestrina. Marija je fantiču Na-
talinu Scarpi, v času turškega
obleganja Benetk, naročila:
“Vien qua fio, vai dal piovan, e
dighe che a fassa celebrare delle
messe per le aneme del purgato-
rio se vogliamo avere vittoria”
(Pridi sem, fantek, pojdi k župni-
ku in mu reci, naj obhaja, če želi-
mo zmagati, maše za duše v vi-
cah). Za rajne darujemo molitve,
dobra dela, trpljenje, post, žrtve,
razne odpovedi, odpustke in sv.
maše. Urejamo grobove rajnih in
na njih prižigamo sveče.
Občestvo svetih pomeni, da smo med seboj pove-
zani in si lahko pomagamo. Ne le, da mi lahko po-
magamo dušam v vicah, tudi duše v vicah lahko
pomagajo nam.
Za zagotavljanje varnosti, miru in blagostanja ne
zadoščajo vojna Nata proti Isisu, povečanje varno-
stnih ukrepov v evropskih mestih, razne varnostne
kamere, žične ograje, zidovi in dobro usposobljene
varnostne službe. Varnosti, miru in blagostanja ni
mogoče doseči brez molitve, s katero postanemo
sodelavci Boga pri graditvi kraljestva resnice, miru,
pravičnosti, solidarnosti, svobode in bratstva. Šele
v molitvi se zavemo svoje identitete - kdo smo, se
zavemo, da smo Božji otroci in med seboj bratje.
Molitev nas osvobaja sovraštva, nasilja in
maščevanja. Molitev omogoča našo zmago in naše
upanje, vizijo in veselje. Tudi finančne krize, ko-
rupcije in raznoraznih zasvojenosti ne morejo
rešiti le psihologi, psihoterapevti, farmacija in raz-
ni novodobni guruji, ki prisegajo na skrite poten-
ciale v človeku.
Zakaj v Sloveniji ne pokopljemo mrtvih? Zakaj se,
namesto da bi pokopali mrtve, prepiramo, kdo je
kriv? Zakaj, namesto da bi pokopali mrtve, bese-
dičimo o spravi in odpuščanju? Še tako lepa gesla
o spravi in odpuščanju ne morejo nadomestiti
naše civilizacijske dolžnosti. Kdaj bo prišel čas, ko
politikov in drugih vo-
diteljev ne bomo pre-
sojali po tem, kaj
rečejo, temveč po tem,
kaj delajo? Kdaj bomo
prenehali verjeti, da je,
tako kot je, prav in da
je obstoječe stanje do-
bro?
Nas je še vedno strah
zavzeti se za pokop nasilno umorjenih v Socerbski
jami za vrhom in drugih breznih po Sloveniji?
Tudi brezbrižnost in podcenjevanje tega vprašanja
nista pravi izbiri.
Prav tako ni prava izbira nasilno reševanje vprašan-
ja in sovraštvo do izvajalcev pobojev. Če ne gre za
zaigrano in infiltrirano sovraštvo do komunizma,
kar je še neskončno bolj perfidno! Vsekakor so-
vraštvo, zaigrano ali pristno, ni prava pot! Nasilje
rojeva nasilje! Nismo poklicani, da obsoja-
mo. Prav je, da se opredelimo proti so-
vraštvu.
V Sloveniji še nismo pokopali mrtvih, ki so
bili zaradi komunističnega nasilja brez sod-
be umorjeni med drugo svetovno vojno in
po njej. Pogosto slišimo: “Pozabimo prete-
klost”! in “Nehajte premetavati kosti”! Ne
gre le za preteklost in kosti. Gre za naš odnos
do preteklosti, ki je “sedanjost”. Ne gre le za
kosti, temveč za duše nasilno umorjenih, ki
nam ne bodo dale miru, dokler jih ne bomo
pokopali. Dokler ne bomo pokopali mrtvih,
ne more biti v naši deželi blagoslova. Ne le
duše nasilno umorjenih, miru ne dajo niti
duše izvajalcev umorov in duše odgovornih
za poboje, ki so “onkraj” skupaj s svojimi
žrtvami. Res ne premoremo toliko spošto-
vanja do človeškega dostojanstva umorje-
nih, da bi jih pokopali, in sočutja do odgo-
vornih za poboje, ki jim na ta način lahko
pomagamo iz vic proti nebeškemu Jeruza-
lemu?
Če nimamo sočutja do mrtvih, pomeni, da
ga nimamo niti do živih, zato ni čudno, da neka-
teri na račun delavcev in podjetij neupravičeno
bogatijo in jih ne prizadenejo množice brezposel-
nih. Kdo bo presekal ta začarani krog zla? Kdor
pravi: “Pozabimo preteklost, prenehajmo brskati
po kosteh in pozabimo na smrt”, ta sporoča: “Po-
zabimo na sedanjost, opustimo idejo o smislu
življenja. Naj se morija in brezpravje dogajata še
naprej”!
Romarski pohod do Socerbske jame za vrhom je
namenjen molitvi za to, da bi zmogli toliko eko-
loške ozaveščenosti, da brezno očistimo smeti, in
molitve za človeško sočutje, da posmrtne ostanke
nasilno umorjenih rešimo izpod “salamjega jeze-
ra”, dvignemo iz brezna, identificiramo ter krščan-
sko pokopljemo na pokopališču ali v kostnici. Po-
novno poudarjam, da moj namen ni obsojati in
žaliti nikogar, temveč moliti za vse duše v vicah.
Pristojnim institucijam pa zastavljam naslednja
vprašanja
1. Inšpektorat RS za okolje in prostor je Vladi RS
že pred leti predlagal ukrepanje. Je vlada RS izde-
lala načrt za sanacijo Socerbske jame za vrhom?
Zakaj jama do danes ni očiščena? Kdo je odgovo-
ren za to?
2. Ob raziskavi umora duhovnikov Filipa Terčelja
in Franca Krašne sem naletel na veliko indicev, ki
kažejo, da v času samostojne Slovenije, torej po le-
tu 1991, poteka prikrivanje povojnih pobojev in
uničevanje njihovih sledi. Tako jamarji kot nek-
danji policisti, tudi ko gre za okolico Socerba, po-
vedo, da so se jame čistile in javnost o tem ni bila
obveščena. Policijski dokumenti, ki so imeli le da-
tum brez letnice, so se po dveh letih uničevali. V
dokumentih je bilo zapisano: “ODT striktno na-
roča, da informacije ne damo v javnost”. Po pri-
povedovanju prič so bili posmrtni ostanki tudi v
jami sv. Socerba. Te posmrtne ostanke naj bi od-
peljali na Inštitut za sodno medicino v Ljubljano.
Zdenka Cerar, ministrica za pravosodje, pa naj bi
po nekaj mesecih ukazala uničenje teh posmrtnih
ostankov. Je to res? Obstaja o tem dokument? Kaj
to pomeni?
3. Zakaj sploh odkrivamo prikrita grobišča. Nek-
danji policisti, ki so ob 1. novembru patruljirali in
popisovali svojce, ki so k breznom nosili sveče in
cvetje, povedo, da so dobili v roke sezname, kje
morajo patruljirati. Udba je torej imela sezname
vseh grobišč. Ti seznami gotovo še vedno obstaja-
jo. Zakaj jih ne damo na mizo in se pogovorimo o
krščanskem pokopu nasilno umorjenih? Sveto leto
usmiljenja je priložnost za to.
4. Kako pravno zagotoviti, da se tudi Socerbska ja-
ma za vrhom ne bo očistila na skrivaj, brez vedno-
sti svojcev in javnosti, posmrtni ostanki pa uničili,
kot se je to menda zgodilo s posmrtnimi ostanki,
ki so bili najdeni v jami sv. Socerba, med katerimi
so bili morda tudi posmrtni ostanki blaženega
Francesca Bonifacia, za katerega se do danes ne ve,
kje je njegov grob.
Bogdan Vidmar
O
Prav je, da se opredelimo proti sovraštvu
Prizadevanje za krščanski pokop
pobitih v Socerbski jami za vrhom
Zdi se, da papež kar vstopi v domove družin, ko pravi: “Dobro je
vedno začeti jutro s poljubom in vsak večer blagosloviti drug dru-
gega, čakati na drugega in ga sprejeti, ko pride domov, včasih iti
skupaj ven in skupaj opravljati hišne naloge”.
Bodi človek!11. avgusta 201612
  esedilo je prevod in pri-
redba komentarja znane-
ga italijanskega pravoslav-
nega klasičnega filologa, biblio-
tekarja in preučevalca cerkvenih
očetov Pietra C. Tokrat se omen-
jeni avtor posveča razmerju med
obvezujočimi moralnimi načeli
in legitimnimi izjemami v kon-
tekstu nedavnih katoliških raz-
prtij na področju družine in
spolnosti. Predstavljeni pravo-
slavni pogled se v veliki meri
sklada s tistim, kar je bil od nek-
daj tudi uradni katoliški pogled.
Gre za opozorilo na površnost
določenih katoliških krogov, ki
se velikokrat netočno sklicujejo
na reševanje moralno-pastoral-
nih problemov po zgledu pravo-
slavja. Izvirnik si lahko prebere-
mo na avtorjevem blogu Tradi-
tio Liturgica, pod naslovom: “L'
omicidio dell'akribeia per l'oi-
konomia e il suo sucessivo sui-
cidio”
“Koruzniki” kot drugorazredni
verniki?
Že mesece se v katoliškem
svetu vse bolj sklicujejo na
domnevno “usmiljenje” v
odnosu do ljudi, ki živijo v
raznovrstnih oblikah sobivanja
oziroma kohabitacije. Pri tem
se pojavlja mnenje, da
omenjene osebe – ker in ko jim
je zaradi njihovega načina
življenja odrečeno prejemanje
evharistije – spadajo med
vernike “druge kategorije”.
Takšne in podobne izjave so
predrzne in zelo nevarne. S
tovrstnimi izjavami je
povezano pričakovanje
velikodušnega podeljevanja
izjem po zgledu napačno
razumljene pravoslavne
ojkonomije, to je (pogosto le
začasnega) priznavanja
moralne legitimnosti
“manjšega zla” v specifičnih
primerih, ko je polno oziroma
celovito udejanjanje
obvezujočih moralnih načel
bodisi neizvedljivo ali
preuranjeno glede na duhovno
stanje posameznika.
Črka in izjema, akribija in ojko-
nomija
Katoliški zagovorniki širokega
podeljevanja izjem po zgledu
ojkonomije svoja stališča
označujejo za “pristno in edino
pravilno krščanska”, svoje
nasprotnike ali tiste, ki o tem
dvomijo, pa žalijo z “rigoristi”,
“farizeji”, “obsedenci s
pravom” ipd. Da bi zapletenih
zadev ne preveč poenostavljali,
obenem pa vnašali med ljudi
zmedo, se je koristno ozreti v
zgodovino Cerkve in tako
razumeti logiko starodavnega
krščanstva, ki je bilo bistveno
bolj radikalno od današnjega.
Sveti apostol Pavel je, denimo,
od svojih sovernikov celo
zahteval neporočenost, saj naj
bi se po njegovem prepričanju
hitro bližal čas drugega
Kristusovega prihoda, pri
čemer bi lahko poročenost in
od tod izhajajoča skrb za
posvetne potrebe vsaj delno
odvračali od doslednega in
polnovrednega izpolnjevanja
krščanskega načina življenja,
kar se v pravoslavni tradiciji
označuje z grško besedo
akribija (strogost, natančnost).
Ko pa je Pavel spoznal stvarne
življenjske razmere takratnih
kristjanov, je še vedno veljavni
B
Moralni vidiki krščanskega zakona
Med črko in duhom, med
pravilom in izjemo
akribiji – ne da bi jo s tem
kakorkoli zanikal – pridružil
ojkonomijo. V tej zvezi se je
vredno spomniti znanega
izreka o dopustnosti zakonske
zveze zavoljo preprečevanja
“večjega zla” nečistovanja:
“Bolje se je poročiti, kakor
goreti”!  (1 Kor 7, 8–9). Kakšen
je torej globlji smisel tega
izreka? Gre za to, da je cilj
strogih stališč akribije odpirati
pot h Kristusu, v srcu vsakega
vernika ohranjati pri življenju
zavedanje o resničnosti Boga in
njegove neskončne ljubezni, ki
pa ni ločena od resnice in
pravičnosti. Stroga pravila
nimajo smisla zaradi samih
sebe, temveč zato, ker človeka
usmerjajo skozi življenje in ga
spodbujajo k hoji v smeri
nebes, k hoji, ki ni za nikogar
lahka. Brez strogih pravil in
duha akribije se človek –
prepuščen lastnim merilom –
poskuša odreševati sam iz sebe,
brez Odrešenika, pač v skladu s
plehkim in udobnim merilom,
ki je v današnjem času tako
zelo razširjeno: “Če se počutiš
dobro, potem je vse v redu”.
Omenjeno merilo “dobrega
počutja”, ki je lahko
sprejemljivo z vidika posvetne
psihologije, za Cerkev nima
nikakršnega pomena. Cerkev
se namreč ne giblje pod
taktirko psihologije – kar se
sicer žal pogosto dogaja na
Zahodu –, temveč v skladu z
duhovnostjo, ki se nahaja na
povsem drugačni ravni in
zahteva pristno notranjo
razpoložljivost za Boga. Od tod
postane jasno, da ojkonomija v
Cerkvi vselej vodi k
uresničenju akribije, saj
(začasno) dopuščanje zelo
splošnega izpolnjevanja
določenih pravil v izjemnih
primerih obstaja prav zato, da
bi to privedlo k njihovemu
karseda natančnemu in
doslednemu izpolnjevanju.
Hoja za Kristusom in spreo-
brnjenje
Naj pri tem navedemo primer.
Dvema osebama, ki živita
skupaj neporočeni, bi morala
Cerkev najprej zastaviti
vprašanje, ali želita ljubiti
Kristusa. Če bi bil odgovor
pritrdilen, bi ju morala
opomniti, da hoja za
Kristusom – tako od njiju kot
od vseh ostalih vernikov –
zahteva tudi žrtve. Kristus
resda sprejema vsakega
človeka, vendar ga ne želi
pustiti “takšnega, kakršen je”,
temveč želi, da se spreobrne,
da si nadene “svatovsko
oblačilo”, da bi tako lahko
vstopil v Ženinovo dvorano
(prim. Mt 22,1–14).
Spreobrnjenje ali metanoia je
predvsem notranje
razpoloženje in skupaj s tem
priznanje, da nihče ni pred
Bogom popoln, da je človeška
narava ranjena, dovzetna za
različne grešne strasti in
posledično podvržena
nezvestobi in zaprtosti v
odnosu do Boga. Temu
notranjemu razpoloženju mora
postopoma slediti zunanja in
praktična izbira. Dve osebi, ki
živita skupaj neporočeni, se
morata bodisi veljavno
cerkveno poročiti ali pa
odpovedati aktivnemu
spolnemu življenju. V Cerkvi je
namreč spolnost uravnavana
in ni prepuščena samovoljni
presoji ali osebni kaprici.
Namen tega pravila je ohraniti
čistost duše pred nebeškimi
stvarnostmi, da se ne bi človek
v obilici priložnosti za zlorabo
svobodne volje odtrgal od Boga
in samega sebe zavajal z
besedami: “Duša, veliko
dobrin imaš, shranjenih za
vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi
dobre volje” (Lk 12,19). Če je
odločitev za čistost iz povsem
človeško razumljivih razlogov
za koga v določenem primeru
(začasno) neizvedljiva, bo
njegovo krščansko življenje
vsekakor okrnjeno, dostop do
zakramentov pa otežen. Toda
to še zdaleč ne pomeni, da
imamo opraviti z vernikom
“druge kategorije”, temveč
zgolj s tem, da si je posameznik
(začasno) izbral svoje
specifično mesto v Cerkvi, kjer
mu bo Bog po svoji previdnosti
pomagal k nadaljnji rasti v veri
in krepostih. Po našem
osebnem mnenju bi lahko
Cerkev tistim skupaj živečim
neporočenim parom, ki dalj
časa niso spolno aktivni,
dovolila prejem zakramentov
sprave in evharistije, vendar
vselej s previdnostjo in
premislekom. Na tak način bi
bila uporabljena ojkonomija,
hkrati pa bi akribija ostala
nedotaknjena.
Važno je, da se imamo radi?
Zelo drugače pa je treba
pristopati k vrednotenju
kohabitacije kot take. Pri tem je
treba odločno zavrniti zgolj
psihološko merilo, da je
“ljubezen” med dvema skupaj
živečima osebama enaka
“ljubezni” dveh veljavno
cerkveno poročenih zakoncev
in da bi bilo zato krivično
odrekati evharistijo tistim, ki
živijo skupaj (tudi spolno
aktivno) izven zakramenta
svetega zakona. Žal obstajajo
katoliški duhovniki in škofje,
ki bi kaj takega počeli v vsakem
primeru in brez pozivanja k
spreobrnjenju, kar se neredko
dogaja že zdaj, zlasti v deželah
srednje in zahodne Evrope.
Znašli smo se torej pred
primeri uporabe ojkonomije
ob odsotnosti upoštevanja
akribije. Uporaba ojkonomije
brez akribije povzroča uvajanje
dvojnih meril in posledično
pomeni teptanje pravičnosti!
Kdor se je do zdaj iskreno
trudil hoditi po zahtevni poti
približevanja nebesom, se bo
zdaj upravičeno počutil
izdanega s strani Cerkve, ki jo
je vseskozi spoštoval, in njena,
iz božjih zapovedi izhajajoča
pravila, jemal zares. Če je
zahtevnost akribije predvidena
za vse vernike, ni razloga, da bi
bila določenim skupinam
vernikov podeljena posebna
“pravica” živeti zgolj v skladu z
ojkonomijo brez akribije. Poleg
tega uporaba ojkonomije brez
upoštevanja akribije uničuje
sam smisel ojkonomije kot
take. S tem ko je opuščeno
pozivanje k spreobrnjenju, ko
se dejansko podeljuje enako
dostojanstvo vsakršni obliki
skupnega življenja, ko se
sklicuje zgolj še na psihološki
vidik človeka, se neizogibno
privede do naslednjega sklepa:
“Če se počutiš dobro, potem je
vse v redu”. Takšno
razmišljanje in delovanje
dolgoročno vodi v
agnosticizem in opustitev
vsakršne verske prakse, saj je
na tak način človek razumljen
kot samozadosten, kot nekdo,
ki ne potrebuje odrešenja,
božje milosti in duhovnega
boja. Nepoznavanje smisla
ojkonomije na račun
zavračanja akribije pomeni
postavljanje izjeme na mesto
pravila, kar se sicer že dogaja
tudi po zakonodajah zlasti
zahodnih dežel, pa seveda ne
le pri tem, da se enači skupno
bivanje dveh neporočenih s
skupnim bivanjem dveh
poročenih. Pomanjkanje
duhovnega pogleda in
poklekanje pred
psihologizacijo lahko zlahka
privedeta do notranjega
izpraznjenja krščanskega
oznanila.
Andrej Vončina
O Bog , svetlobe, stvarnik harmonije,
tvoj izgubljeni sin je zopet tu;
o, daj mu izgrešenega mirú
v bližini svoje svete domačije!
O, naj mu žarek milosti zasije
v tem osamelem, osamelem dnu
srca in duše, da po dvojnem zlu
zapoje zopet prejšnje melodije!
Glej, menil sem, da mogel bi živeti
brez tebe kdaj, brez svojega Boga;
a naj li rastejo vonjivi cveti
brez sonca sredi jasnega neba?
Zato prešini me, o Bog , zaneti
mi večni, žarki ogenj v dnu srca!
Dragotin Kette
Moj Bog III
Kultura 11. avgusta 2016 13
  vaindvajseta mednarodna likov-
na kolonija Umetniki za karitas
bo potekala na Sinjem vrhu nad
Ajdovščino od 15. do 19. avgusta 2016
pod naslovom “Pogum, vse ljudstvo v
deželi, govori Gospod” (Ag 2,4).
Izkupiček nastalih del bo namenjen lju-
dem v stiski. Izbrani udeleženci, ki bodo
letos slikali na Vidmarjevi domačiji na
Sinjem vrhu so: Zdravko Dolinšek (Ra-
denci), Evgenija Jarc (Ljubljana), Andrej
Kosič (Gorica), Jurij Kravcov (Ljubljana),
Petar Lazarevič (Ljubljana), Miloš Marc
(Vipava), Jasna Merku' (Trst), Alina
Asberga Nabergoj (Vipava), Patricija
Simonič (Maribor) in častni gost Zma-
go Modic (Ljubljana).
Izbranim udeležencem se bodo za
dan ali dva pridružili tudi strokovni
sodelavci in udeleženci lanske kolo-
nije. V sredo, 17. avgusta, bo zvečer v
sodelovanju z radiem Ognjišče Pogo-
vor o umetnosti in dobrodelnosti, v
katerem bodo udeleženci kolonije pred-
stavili svoj pogled na mesto likovne
umetnosti v današnji družbi. Pogovor je
odprt za javnost. 18.8. bo na Sinjem
vrhu Dan odprtih vrat in ta dan so po-
vabljeni tudi drugi umetniki, ki bi želeli
za namen kolonije darovati svoje likov-
no delo. Ob 18. uri bo takrat tudi sklep
kolonije s kulturnim programom in
predstavitvijo nastalih likovnih del.
Prva likovna kolonija Umetniki za kari-
tas je potekala na Sinjem vrhu nad Aj-
dovščino in tako je še danes. Vseskozi je
njen namen plemenitenje družbe in po-
sameznikov z umetnostjo sedanjega
časa, istočasno pa opozarjanje na stiske
ljudi, za katere sodelavci Karitas v da-
nem letu menimo, da najbolj kličejo po
pomoči. Kolonija in potujoče razstave so
v teh letih prerasle v pravo gibanje lepe-
ga in dobrega, kar povedo že podatki: v
vseh 21 kolonijah je sodelovalo 1.480
avtorjev z domače in tuje likovne scene,
nastalo je 2.293 likovnih del, od katerih
jih več kot 2000 že našlo svoje posvoji-
telje. V tem času je bilo 246 razstav po
Sloveniji, vsako leto so likovna dela raz-
stavljena tudi v Trstu in Gorici, poleg te-
ga pa so bile odmevne razstave tudi v Sa-
rajevu, na Dunaju, v Rimu in dvakrat v
Bruslju. Vsako razstavo spremlja tudi
kulturni program z nastopom glasbenih
umetnikov.
Namen likovne kolonije Umetniki za ka-
ritas:
- druženje umetnikov v duhu podarjanja
talenta, znanja in časa za druge,
- potovanje razstav s prenašanjem osnov-
nega sporočila karitas in plemenitenje s
kulturo današnjega časa in prostora,
- s prostovoljnimi prispevki in donacija-
mi pomagati ljudem v stiski.
Organizator je Škofijska karitas Koper, ki
jo zastopa ravnatelj Slavko Rebec.
Jožica Ličen je namestnica ravnatelja in
odgovorna voditeljica projekta.
Strokovni svet likovne kolonije sestavlja-
jo:
Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgo-
dovinarka in likovna kritičarka, ter likov-
ni ustvarjalci: Jože Bartolj, Lucijan
Bratuš, Milena Gregorčič, Azad Ka-
rim, Silva Karim, Mira Ličen
Krmpotič, Tone Seifert in Janez
Štros.
Člani organizacijskega in strokov-
nega sveta so ob 22. likovni kolo-
niji zavzeli naslednje stališče: od
ponedeljka, 15.8., do petka,
19.8.2016, se povabijo “za pet
dni” kot udeleženci akadem-
sko izobraženi ali drugače priz-
nani likovni umetniki iz do-
movine in tujine. Po eno likov-
no delo ter predstavitev avtorja
se objavita v katalogu.
V sredo, 17.8., so za dva dni po-
vabljeni tudi udeleženci 21. li-
kovne kolonije. Dan odprtih
vrat je namenjen tudi drugim obi-
skovalcem in jim daje možnost po-
svojitve ali rezervacije likovnih del.
Ob koncu dneva je predstavitev
udeležencev, namen projekta
Umetniki za karitas in kulturni
program.
Škofijska karitas Koper, ob pomoči
podpornikov programa, katerih
imena objavi v katalogu, poskrbi za krit-
je stroškov bivanja umetnikov - ude-
ležencev, nakup osnovnega materiala in
izdajo kataloga. Vsa organizacijska dela
in strokovna pomoč, kot tudi gostovanje
razstav po galerijah in drugih razstavnih
prostorih, se v duhu Karitas opravi pro-
stovoljno - brezplačno.
Umetnik - udeleženec kolonije je na-
prošen, da v primeru nastanka več likov-
nih del podari Karitas vsaj dve. Organi-
zator ne postavlja pogojev glede umet-
niškega izražanja ali teme likovnega de-
la.
Geslo kolonije in razstav 2016/2017 so
besede Svetega pisma “Pogum, vse ljud-
stvo v deželi, govori Gospod” (Ag 2,4).
Sodelavci Karitas pri svojem delu
srečujemo številne družine in posamez-
nike, ki so izgubili pogum za življenje
zaradi materialne ali duševne stiske, v
kateri so se znašli. Z izborom gesla želi-
mo opogumiti njih in sebe. Z darovi, ki
jih bomo prejeli za ustvarjena dela, želi-
mo konkretno pomagati in vračati
upanje - za več volje in poguma v življen-
ju.
Po koloniji Karitas izda katalog; odprtje
prve razstave bo na
osrednji prireditvi ob
Tednu Karitas na Dvorcu
Zemono pri Vipavi 19.
novembra 2016. Kasneje
bodo razstave potovale,
s tem da si organizator
ali galerija pridržujejo
pravico do selekcije raz-
stavljenih del.
UMETNIKI ZA KARITAS
1995 – 2016
Projekt Umetniki za ka-
ritas je živa priča sodob-
nih likovnih umetnikov,
ki darujejo za ljudi v sti-
ski svoj talent in svoj čas.
Tako je bilo do sedaj v
vseh 21. katalogih.
Če so bili Umetniki za
karitas v začetku akcija,
so kasneje prerasli v pro-
jekt, v zadnjem času pa
to postaja gibanje, saj
umetniki prihajajo z
vseh petih celin, pa tudi
razstave potujejo in pri-
našajo med ljudi spo-
ročilo lepega in dobrega, etike in estetike
obenem.
Izkupiček odkupljenih del je Karitas na-
menila vedno potrebnim, na rob poti-
snjenim, in tako bo tudi letos!
D
Dramilo
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava
in pridnim nje lega najprava.
Polje, vinograd,
gora, morjé,
ruda, kupčija
tebe redé.
Za uk si prebrisane glave
pa čedne in trdne postave.
Išče te sreča,
um ti je dan,
našel jo boš, ak
nisi zaspan.
Glej, stvarnica vse ti ponudi,
iz rok ji prejemat ne mudi!
Lenega čaka
strgan rokav,
palca beraška, prazen bokal.
Valentin Vodnik (1758 – 1819)
Oton Župančič, avtor veličastne pesniške rapso-
dije Duma, je v pogovoru z Izidorjem Cankarjem
v Obiskih dejal, da je hotel v pesmi pogledati na
domovino z jasnim očesom in čutečim srcem. V
počitniško-razmišljujočem (romantično/ reali-
stičnem) duhu pa želim sama pokramljati o(b)
domoljubni pesmi Dramilo Valentina Vodnika,
ki je izšla v Veliki pratiki za leto 1795.
Letošnji oddih na Bledu me je kot že večkrat fi-
zično in duhovno popeljal po poteh naših raz-
svetljencev Zoisa, Kumerdeja, Vodnika ter romantika
Prešerna, obisk na Koprivniku nad Bohinjem, kjer je
Vodnik župnikoval štiri leta in si dopisoval v letih 1794-
95 v nemščini z Zoisom, pa se je iztekel tudi v krajši
sprehod na Vodnikov razglednik. Vrh, visok 1017 me-
trov, ponuja prečudovit razgled na Bohinjsko jezero z
okolico, ob njem pa lepota krajev in čar gora prikličeta
v zavest marsikatero Vodnikovo in Prešernovo pesem.
Meni so se utrnili verzi in asociacije v povezavi z Dra-
milom.
Verzi alpske poskočnice zvene veselo, iskrivo, vse se zdi
preprosto. Z zavestjo, trdim delom in pridnostjo je mo-
goče doseči srečo, napredek in blagostanje – doma: Slo-
venec naj se zaveda lastnih talentov in sposobnosti kot
tudi možnosti, ki mu jih nudi domača dežela. V tem
kontekstu bi izpostavila nekaj elementov. Najprej ne-
posrednost metonimije, ko pesnik abstraktne pojme
izrazi s konkretnim: polje, vinograd, gora, morjé, ruda,
kupčija predstavljajo gospodarske dejavnosti kot polje-
delstvo, vinogradništvo, planšarstvo, ribolov in trgovi-
no, izrazi strgan rokav, palca beraška, prazen bokal pa
poudarjeno svarijo pred revščino. V razsvetljenskem du-
hu izstopa poudarek na izobrazbi in razumu (eno-
zložnici uk in um si kot v besedni igri podajata roke).
Posluh za zven besede opažam v zvočno posrečenem
verzu Išče te sreča... z efektno personifikacijo sreče. Da
je dosegljiva le dejavnim in aktivnim ljudem, pa hu-
morno opozarja vabilo, naj Slovenec ne bo
zaspan.
Pesem se mi zdi še vedno aktualna, saj spod-
buja k optimizmu, ki je v še tako nenaklon-
jenih časih (kot so lahko danes doma in v
svetu) nedvomno boljša popotnica za pri-
hodnost kot (golo) nerganje zaradi gospo-
darske krize, udrihanje vsevprek čez politi-
ke, kritiziranje in malodušje.
Razsvetljenec Vodnik je pred več kot dvema
stoletjema (pre)dramil Slovence, da je do-
brega pol stoletja
kasneje veliki ro-
mantik Prešeren
lahko nazdravil v
Zdravljici ne sa-
mo Slovencem,
temveč Sloven-
kam (prelepim
žlahtnim roži -
cam!) , vsem na-
rodom in vsem
… kar nas dobrih
je ljudi!
Ob petindvajse-
tletnici osamo-
svojitve Slovenije
naj seže naš po-
gled hvaležno
daleč nazaj v čas,
ko so narodni buditelji in literarni ustvarjalci postavljali
temelje naši kulturni in jezikovni zavesti. Bodimo po-
nosni na lastno literaturo, jezik, kulturo in na vse, kar
smo kot narod dosegli s trudom, zavestjo in ponosom!
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
Sinji Vrh nad Ajdovščino od 15. do 19. avgusta 2016  
Umetniki za karitas 2016
Pokrajinski muzej / Palača Attems v Gorici
Do 14. avgusta na ogled
dela Danila Jejčiča
  regledna razstava slikarja, grafika in
fotografa Danila Jejčiča je obsežna
predstavitev slovenskega avtorja v Pa-
lači Attems Petzenstein v Gorici. Na ogled
je izbor več kot sedemdesetih avtorjevih del
iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja, od
šestdesetih let 20. stoletja do danes.
Danilo Jejčič velja za najpomem-
bnejšega slovenskega predstavnika
geometrijske abstrakcije. Na svoji
dolgoletni umetniški poti, ki je bila
tesno povezana z Ljubljanskim gra-
fičnim bienalom, se je izražal v ra-
zličnih likovnih zvrsteh. V šestde-
setih letih je ustvarjal slikarske ko-
laže, ki z izjemo mladostnih študij-
skih skic edini razkrivajo njegovo
spontano slikarsko potezo. Leta
1971 se je pod vplivom sočasnih
konstruktivističnih tendenc posve-
til raziskovanju geometrijske ab-
strakcije: sprva je oblikoval racio-
nalno zasnovane objekte, geome-
trične reliefe in komponibile, izde-
lane večinoma iz plastičnih mate-
rialov, po letu 1974 pa se je začel in-
tenzivno ukvarjati z grafiko.
Mednarodno priznanje je dosegel z
uvrstitvijo na razstavo Portfolio. 55 prota-
gonistov konstruirane umetnosti, ki so jo
pripravili ob 21. ljubljanskem grafičnem
bienalu leta 1995.
Po letu 2000 je Jejčič strogo matematično
zasnovane geometrijske kompozicije
omehčal s fotografijo, s katero se intenziv-
neje ukvarja od konca devetdesetih let.
Danilo Jejčič (1933) je študiral slikarstvo na
Akademiji za likov-
no umetnost v Lju-
bljani, kjer je diplo-
miral leta 1971 pri
prof. Gabrijelu Stu-
pici. Po vrnitvi v
rodno Ajdovščino
je najprej služboval
kot likovni peda-
gog, od leta 1973
do 1996 pa je vodil
Pilonovo galerijo v
Ajdovščini. Od leta
1962 je sodeloval
na skoraj sto sku-
pinskih razstavah.
Jejčičeva likovna
dela hranijo v več
javnih zbirkah v Sloveniji in tujini (Wa-
shington, D. C., Zagreb, Subotica, Porde-
none). Živi in ustvarja v Ajdovščini.
P
Jožica Ličen, Hieronim Vidmar in
Anamarija Stibilj Šajn (foto JMP)
Tržaška11. avgusta 201614
Od septembra širitev avtoceste A4 med
Tilmentom in Gonarsom
Septembra bodo stekla dela za gradnjo tretjega voznega pasu na
odseku, dolgem 26 kilometrov, med novim mostom nad
Tilmentom in Gonarsom na avtocesti A4 Benetke-Trst. Dela so
vredna 442
milijonov ev -
rov in po zdaj -
šnjih pred vi -
de vanjih naj
bi trajala štiri
leta, čeprav
izvajalec n a -
po veduje hi -
trejše dokon -
čanje. Izvedbo si je po javnem naročilu zagotovil gradbeni
konzorcij, ki ga vodi Marco De Eccher. Pogodbo z njim so podpisali
pred kratkim v Trstu ob navzočnosti predsednice Furlanije Julijske
krajine in komisarke za tretji pas Debore Serracchiani, deželne
odbornice za infrastrukturo Mariagrazie Santoro in predsednika
avtocestne družbe Autovie Venete Maurizia Castagne. Dela za
širitev odseka zajemajo enajst občin, od tega jih je devet v naši
deželi. Na odseku med Tilmentom in Gonarsom je osem
nadvozov in enajst podvozov ter več mostov. Kot je poudarila
Serracchianijeva, se dela ne bodo financirala s cestninjenjem,
ampak v največji meri z javnimi sredstvi, ki jih je zagotovila
državna vlada. Za njo je širitev avtoceste Benetke-Trst strateška
naložba. / ARC/PV
Redno bodo zaposlili 150 zdravstvenih
delavcev in sodelavcev
Deželna vlada je konec julija odobrila dogovor, ki ga je deželna
odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca (na sliki) sklenila s
panožnimi sindikati za redno zaposlitev
okrog 150 zdravnikov, bolničarjev,
medicinskih sester in drugih
zdravstvenih delavcev in sodelavcev v
Furlaniji Julijski krajini. Kot je povedala
deželna odbornica, je s tem končan dolg
postopek, ki je moral skozi sito državnih
norm in zakonov. Telescova je pri tem
dodala, da bodo pogodbe za redno
zaposlitev sklepala posamezna zdravstvena podjetja, in sicer na
osnovi internih razpisov. Ti bodo namenjeni kandidatom, ki so
nabrali določeno število delovnih let in ki izpolnjujejo še nekatere
druge pogoje iz dogovora med deželno vlado in sindikati. / ARC/PV
Kratke Društvo Rojanski Marijin dom
Julijska številka glasila
Med nami
  oletna, julijska številka
glasila Med nami, ki jo iz-
daja društvo Rojanski Ma-
rijin dom, je namenjena prazno-
vanju farnih zavetnikov sv. Mo-
horja in Fortunata. O dogodku
smo poročali v prejšnji številki
našega tednika. Na izročilo veli-
kih cerkvenih mož se navezuje
tudi uvodni pozdrav v glasilu, ki
ga je kot navadno sestavil krajev-
ni dušni pastir za Slovence g.
Franc Vončina. “Mohor in For-
tunat, Ciril in Metod ter številni
drugi glasniki evangelija so prišli
k našim prednikom. Ne z nasil-
jem in orožjem, ampak z dobro-
to in Duhom ljubezni so jim go-
vorili o Jezusu Kristusu, ki je dal
življenje za druge”, je zapisal du-
hovnik in spodbudil vernike, naj
čuvajo dragoceno dediščino
naših prednikov, ki se med dru-
gim izpričuje v spomenikih do-
brotnika Jezusa in njegove ma-
tere Marije.
Tudi v tej številki rojanskega gla-
sila je bogat razdelek s spomin-
P skimi zapisi. Bojana Don sega vobdobje svoje mladosti, v čas, ko
se je po prvi razmejitvi ob koncu
druge svetovne vojne z družino
zaradi novih službenih za-
dolžitev staršev v Trstu (središču
STO) selila od Tržiča na
Tržaško. Družina se je
nastanila v Vižovljah,
povsem slovenski vasi,
ki je tudi v času fašizma
ohranila svoje narodne
korenine. Zaradi želez-
ne zavese se je vez s
kraškim področjem na
slovenski strani krhala
in je zato ponovno po-
stala tarča nove težnje
po poitalijančevanju.
Vaško življenje pa je sle-
dilo valu modernizacije,
družabno življenje se je
krepilo, kar je spodbuja-
lo slovensko istovet-
nost.
Kot vedno je prisrčen
Aleksander Korošec, ki
tankočutno obuja spo-
mine na poletne koloni-
je, ki so bile pred šestde-
setimi leti v hudih gospodarskih
okoliščinah slovenskih družin
edini vir zabave za našo mladi-
no. Uča Trobec namenja svoj za-
pis Svetemu letu usmiljenja, ki
ga je sveti oče, papež Frančišek,
napovedal 11. aprila 2015, to je
na predvečer nedelje Božjega
usmiljenja; 8. decembra, na dan
Brezmadežnega spočetja, pa je v
baziliki sv. Petra – piše avtorica –
odprl sveta vrata: “To so vrata
usmiljenja in kdorkoli stopi
skoznje, lahko občuti ljubezen
Boga, ki tolaži, odpušča in vliva
upanje”. Verski dogodek, ki so
ga deležne vse škofijske skupno-
sti, se je dotaknil tudi Rojana:
himno, ki jo je napisal britanski
skladatelj Paul Inwood na bese-
dilo italijanskega jezuita Eugenia
Coste, je ravno na praznik farnih
zavetnikov interpretiral tudi do-
mači cerkevni pevski zbor. Tudi
v tej številki glasila bodo bralci
seznanjeni s pestro izletniško de-
javnostjo slovenskih rojanskih
vernikov: ti so se namreč na po-
dlagi zapisov Ivana Buzečana,
Uče Trobec in ostalih sodelavcev
glasila odpravili v slovensko
Istro na tradicionalni izlet v Le-
skovec, rojstni kraj in kraj večne-
ga počitka nepozabnega g. Stan-
ka Zorka, in v Benečijo. Glasilo
Med nami kot navadno na zad-
njih straneh prinaša pregled
društvenega delovanja in ostale
rubrike.
IG
  opulacija oljčne muhe je
za zdaj pod nadzorom. Vi-
soke temperature, pripeka
in nizka vlažnost zraka omeju-
jejo razvoj prve generacije tega
najbolj nevarnega sovražnika
oljkarjev, ki pa morajo vsekakor
budno spremljati razvoj dogod-
kov. Da je pravočasno ukrepanje
s skrbno izbranimi namenskimi
sredstvi najboljši način zatiranja
oljčne muhe, so večkrat pouda-
rili na večeru z naslovom Oljčna
muha-opazovanje in
varstvo, ki sta ga Občina
Dolina in Kmečka zveza
organizirali v sredo, 27.
julija, v dvorani dolin-
skega občinskega sveta.
Predavali sta agronomki
Irena Vrhovnik s Kme-
tijsko-gozdarske zborni-
ce Nova Gorica in sode-
lavka Kmečke zveze ter
konzorcija oljčnega olja
DOP Tergeste Nataša
Riggi. Strokovno
srečanje je uvedel dežel-
ni tajnik Kmečke zveze Edi Bu-
kavec.
Sodelujoči so poudarili pomen
P stalnega in sistematičnega opa-zovanja ter preučevanja šte-vilčnosti populacije oljčne mu-
he, najboljši način pa predsta-
vljajo vabe. Na tržišču je
več možnosti, med naj-
bolj učinkovitimi so tiste
z rumeno lepljivo ploščo,
ker se nanje ujamejo bo-
disi samci bodisi samice
in torej dajejo jasnejšo sli-
ko dejanskega stanja v
oljčniku. Zelo pripravne
pa so tudi vabe na podlagi fero-
monov, ki privabljajo samo
samce. Ko se na vabo ulovi od
10 do 15 muh na teden, mora-
mo pobrati 200 oljk in preveriti,
ali se v njih razvijajo ličinke.
Škropimo le, če število aktivnih
vbodov presega deset odstotkov
pobranih oljk. Vbodi imajo
obliko enakokrakega trikotnika,
na krajši stranici je nekaj mili-
metrov dolga zareza, pod katero
lahko opazimo milimeter veli-
ko jajčece, iz katerega se razvije
ličinka bele barve.
Čeprav je po navadi bolj nevar-
na druga generacija oljčne mu-
he (pri nas se praviloma razvi-
jeta dve generaciji, izjemoma
tri), ki napada v začetku septem-
bra, se moramo tudi v tem času
prve generacije poslužiti pre-
ventivnih metod. Vse bolj se
uveljavlja preventivno škro-
pljenje s hidroliziranimi belja-
kovinskimi zastrupljenimi va-
bami. Med najbolj uporabljeni-
mi sredstvi je preparat na podla-
gi aktivne snovi spinosad. V Slo-
veniji nosi ime GF 120, v Italiji
pa Spintorfly. Gre za
naravni insekticid,
nanesemo pa ga na le
na južno stran
krošnje.
Med preventivnimi
metodami zatiranja
oljčne muhe je zelo
pripravno nameščan-
je rumenih lepljivih
kartonov, ki zelo do-
bro omeji število
odraslih muh, ali pa
postavitev plastičnih
steklenic z zamaškom
Tap trap. Oljčne mu-
he zvabi v steklenico vaba na
podlagi amonijaka ali osladka-
ne in okisane vode ter koščka
surove ribe.
Če pa je napad hud in je prepoz-
no za uporabo sonaravnih
načinov zatiranja, škropimo s
pripravki na podlagi dimetoata,
gre pa za precej strupen prepa-
rat, s katerim moramo ravnati
zelo oprezno.
  sproščenem,
interaktivnem vzdušju
bo v četrtek, 25.
avgusta, ob 16.30 v Narodni
in študijski knjižnici, v ulici
sv. Frančiška 20, poletno
srečanje slovenščine z
empatijo, s katerim želijo
prireditelji v tržaškem
prostoru empatični pristop
do slovenskega jezika in
kulture ter ojačiti motivacije
za medsebojno spoznavanje
in dialog. Srečanje, ki ga
prireja Elena Cerkvenič,
V diplomirana iz tujih jezikovin književnosti, bodvojezično, v slovenskem in
italijanskem jeziku. To
srečanje je namenjeno
osebam, ki se želijo približati
slovenski jezikovni in
kulturni stvarnosti.
Prireditelji želijo nuditi
udeležencem svoje poglede,
ki izhajajo iz lastne izkušnje
v slovenskem kulturnem
okolju, v stiku s slovenskim
kulturnim svetom in s
slovensko jezikovno
stvarnostjo. Vstop je prost.
Za informacije sta na voljo
številka mobilnega telefona
00 39 3290224074 in naslov
elektronske pošte:
elenacerkvenic@gmail. com
“Da se srečujemo tako
neformalno, kot
nestrukturirana skupina, se
mi zdi pomembno: seveda
so institucije in
strukturirane pobude zelo
pomembne, to srečanje naj
zato nikakor ne izpade kot
antagonist le-tem,
potrebujemo pa raznolike
priložnosti, tudi take brez
okvirov”, je mnenja
kulturna delavka prof.
Marta Ivašič, ki načrt
opredeljuje tudi z nekoliko
bolj teoretičnim
razmislekom. Mnenja je,
da sta v igri seveda dva
jezika, dve kulturi, dva
svetova – dovolj
profilirana in opredeljena
(stvarno, v družbi,
zgodovini in obenem v
zavesti, filozofiji,
ideologiji, pravu), po
drugi strani pa ima vsak,
ki živi v Trstu, svojo pot,
svojo izkušnjo, postavlja se
na svoj način tudi v
svojem odnosu do
nacionalnega vprašanja, s
pluralno osebno zavestjo,
V Narodni in študijski knjižnici
Poletno srečanje “V empatiji 
s slovenskim jezikom”
identiteto in prakso.
“Menim, da se moramo
soočati z obema poloma te
stvarnosti: v preteklosti se je
priznavala le prva, to je jasna
opredelitev in ločitev
slovenskega in
italijanskega, a danes
nekateri preveč poudarjajo
drugi del in prisegajo na
primat večplastne,
mnogovrstne identitete
posameznikov kot edine
prave, neobremenjene in
odprte poti v prihodnost”.
A to – trdi - zadeva
predvsem strokovne
pristope in politične
izbire. S to zamislijo bi
morda odprli nov prostor,
ki ne bo ne strokovno
preverjanje ne politično
soočanje. “Zastavljeni
uvod gre, se mi zdi, v to
smer in se mi zdi zato
pravšnji”!
Friedrich Nietzsche je nekje izzivalno napisal: “Odrešite nas
naših odreševalcev”! Sam vem, da bi lahko govoril o ne-
skončnosti, o strahu pred prihodnostjo današnjega človeka,
o tem, da človek ogroža samega sebe, in lahko zopet pona-
vljam, da v vsem svojem napuhu (superbii) ogroža samega
sebe. Lahko vas strašim z Umbertom Galimbertijem in nje-
govim ocenjevanjem nihilizma mladih, ki jim predstavlja
družba bolj grožnjo kot perspektivo, ampak to edino kot kri-
stjan (čeprav sem in se sam čutim žrtev Cerkve in družbe),
če ne bi imel slepe vere v Jezusa Kristusa.
Poželenje sveta mine, saj sem svet premagal. Upanje pa ne
osramoti, ker je bila milost božja izlita v naša srca po gospo-
du Jezusu Kristusu.
Torej vsaj stokrat na dan molitev srca: Jezus Kristus, usmili
se me!
Če ne boš molil, bo svet padel s tečajev. V pričakovanju no-
vega praznika sv. Marije Magdalene, 22. julija, in v občudo-
vanju njene nezlomljive vere v Vstalega, ker mu je kot ženska
verjela bolj kot njegovi učenci.
Še stavek naše Albanke iz Skopja, ki je bolj znana kot Mati
Terezija iz Kalkute: “Naše veselje je najboljši način oznan-
janja evangelija”!
Zadnjič je župnik pri Sv. Trojici v Ljubljani g. Dragan Adam
boleče javno izjavil med pridigo: “Kako sploh živeti kot kri-
stjan v okolju, ki se zdi, da v njem prevladuje samo še greh”?!
Vaš Pavel
Julijski utrinki Pavla Bračka
  Strokovno srečanje o oljčni muhi
Poseči je treba pravočasno 
in natančno
DOLINA 
Elena Cerkvenič
Tržaška 11. avgusta 2016 15
Obvestila
Sveta vrata v svetišču Marije
Vnebovzete na Repentabru so
odprta od 7. do 15. avgusta; v
nedeljo, 7.8., je bilo slovesno odprtje
Svetih vrat z evharističnim
bogoslužjem, v ponedeljek je bilo
romanje za vernike repentabrske in
sosednjih župnij do svetišča s
procesijo in sv. mašo, v sredo pa
romanje za starejše in bolnike; v
petek, 12.8., bo romanje za vse
slovenske župnije in župnijska
občestva tržaške škofije: zbiranje pri
kapelici na Poklonu, ob 19.30
procesija z lučkami do svetišča,
prestop Svetih vrat in sv. maša; v
soboto, 13.8., popoldne bo
pobožnost za mlade. Ob 20. uri
začetek štiridnevnega slavja
Velikega šmarna z odprtjem
razstave Edija Žerjala.
Tržaški urad Sveta slovenskih
organizacij je zaprt zaradi dopusta
od 8. do 26. avgusta 2016.
NŠK (ul. San Francesco 20) je do
26. avgusta 2016 odprta s
poletnim urnikom, in sicer v
ponedeljek, sredo in petek od 8.
do16. ure, v torek in četrtek od 10.
do 18. ure; zaradi dopusta bo
zaprta od 15. do 19. avgusta.
Oddelek za mlade bralce je odprt
v ponedeljek od 9. do 14. ure, v
torek od 12. do18. ure, v sredo od
9. do 17. ure, v četrtek od 12. do
18. ure, v petek od 9. do 14. ure;
zaprt je od 1. do 19. avgusta; Odsek
za zgodovino in etnografijo: obisk
po predhodnem dogovoru; zaprt je
od 8. do 19. avgusta.
  Praznik Marijinega vnebovzetja 
Marija, polna Božje slave
REPENTABOR 
  raznik Marijinega
vnebovzetja je največji
Marijin praznik.
Krščansko ljudstvo ga praznuje
že od samih začetkov. Tudi v
sedanjem času
ljudje množično
romajo k cerkvam,
posvečenim Mariji.
Med njimi je tudi
Marijino svetišče
na Repentabru, ki
ima v teh dneh
odprta vrata
usmiljenja.
Postavlja se
vprašanje, v čem je
moč tega praznika,
ki je tako prirasel
kristjanom. Ta
praznik odgovarja
na eno temeljnih
vprašanj – smisel našega
življenja.
V LUČI JUBILEJNEGA LETA
Letošnje praznovanje
Marijinega vnebovzetja je
povezano z jubilejnim letom
božjega usmiljenja. V tem letu
odkrivano pravo podobo Boga.
V polnosti se je razodela v
Jezusu Kristusu. Jezus je vidno
obličje božje ljubezni, ki se
uresničuje v božjem
usmiljenju.
In prav to nam leto božjega
P usmiljenja sporoča še naposeben način. Naše posmrtnoživljenje ni samo po sebi
umevno. Nesmrtnosti ne
nosimo v svojih rokah, v lastni
moči. Nesmrtnost je božji dar.
S tem, ko nam je podarjena
večnost življenja, se v nas
uresničuje polnost božje slave.
Vse to nam je podarjeno preko
Jezusovega odrešenja, njegove
smrti na križu in vstajenja.
Prva, ki je bila deležna polnosti
božje slave, je prav Marija.
Praznik Marijinega
vnebovzetja postaja tako
zagotovilo božje ljubezni za
vsakega človeka. Krščansko
ljudstvo v tem prazniku
doživlja resničnost božje
ljubezni. Kot je bila Marija
vzeta v nebo, to je, da je bila
pridružena Kristusovemu
telesu vstajenja, tako se tudi
naše vstajenje, naše posmrtno
življenje uresničuje po moči
Jezusovega vstajenja.
VELIKI ŠMAREN
Praznovanje Velikega šmarna,
ki bo od 13. do 15. avgusta v
sodelovanju z občino
Repentabor, bo tudi letos
privabilo k cerkvici na Tabru
veliko število vernikov.
Spremljevalni kulturni
program bo prav tako bogat.
Uvedlo ga bo odprtje likovne
razstave Edija Žerjala v soboto,
13. avgusta, ob 20.30. V
nedeljo bo ob 10. uri sveta
maša, ob 21. pa koncert
moškega zbora Fantje izpod
Grmade, ki letos proslavlja 50-
letnico delovanja.
V ponedeljek, 15. avgusta, na
praznik Marije Vnebovzete bo
ob 8. uri prva romarska maša.
Slovesna verska
obreda bosta ob
10. in 17. uri:
jutranje bogoslužje
bo vodil g. škof
Giampaolo
Crepaldi,
popoldansko ob
somaševanju
slovenskih
tržaških
duhovnikov pa bo
vodil salezijanski
predstojnik mag.
Janez Potočnik. Po
petju litanij bo
zaprtje svetih vrat.
Pred mašo in po njej bo
priložnost za sveto spoved.
V torek, 16. avgusta, pa bo
praznik župnijskega zavetnika
sv. Roka. Svete maše bodo ob
10. in 19. uri, ob 20.30 pa bo
na vrsti koncert godbenega
društva Nabrežina; skupino
vodi dirigent Sergio Gratton.
Prireditelji opozarjajo na
nezamerljiv podatek, da med
praznovanjem čakajo romarje
kuhani štruklji, domača
kapljica in druge dobrote.
  ržaški skavti Slovenske
zamejske skavtske
organizacije so se letos
odpravili na šest poletnih
taborov. Člani stega Trst so
priredili za vsako starostno
skupino svoj tabor,
enako velja tudi za
Kraški steg.
Najprej je
sedemindvajset
volčičev in
volkuljic Krdela
črnih tačk
odpotovalo v
Zagon na Tabor, ki
ga ni. Tam so se
mudili od 20. do
27. julija, saj se je
Peter vrnil, da bi
poiskal Tigrasto
Lilijo. Otroci so
hoteli vsaj nekaj
dni poskusiti živeti
v deželi, kjer ni
staršev, šole,
treningov in
vsakodnevnih
obveznosti. S
pomočjo
čarobnega prahu
T so prišli do dežele Ni je, kjer sospoznali indijance, ki so jihgostili v šotorih.
Dne 20. julija so se odpravili na
dvotedenski tabor tudi izvidniki
in vodnice stega Trst skupaj s
stegom iz Ankarana. Skoraj
petdeset izvidnikov si je v
Poljanski dolini postavilo
šotore in se vživelo v temo
Kralja Arthurja in vitezov
okrogle mize.
V Zelšah blizu Cerknice so
se volčiči in volkuljice
stega Trst spremenili v
Minionse. Na
enotedenskem taboru so
iskali svojega gospodarja, a
so na izletu našli Zlobnico,
ki jim je ukazala, naj
ukradejo krono kraljici
Elizabeti. Ko so ji ustregli
in opravili nalogo, so se
zavedeli, da jih je Zlobnica
samo izkoristila, zato so
naposled vrnili kraljici
krono.
Medtem ko so se ti trije
poletni skavtski tabori že
končali, drugi trije še potekajo.
Najstarejši člani, to so klanovci
Wčn Pwčn klana, so se
odpravili s klanovodjo Matejem
na potovalni tabor. Pot jih vodi
iz Sežane do Kranjske Gore in
Belopeških jezer, na Svete
Višarje, do Nötscha in Baškega
jezera ter nazaj. Okrog štirideset
izvidnikov in vodnic Kraškega
stega pa ravnokar tabori v
Zagonu pri Postojni. Tema
desetdnevnega tabora so
čarovniki oz. varuhi narave.
Dne 1. avgusta so se z
nahrbtnikom na ramenih
odpravili novim dogodivščinam
naproti klanovci in novinci
kraškega VKB klana. Tokrat jih
je višek celoletnega delovanja
čakal v Franciji, na
mednarodnem jamboreeju
Roverway, ki se ga je udeležilo
osem klanovcev in popotnic z
učiteljico noviciata Lucijo v
sklopu slovenske odprave
Združenja slovenskih katoliških
skavtinj in skavtov (ZSKSS).
Prve tri dni so si ogledali Pariz,
sledil je enotedenski potovalni
tabor, t. i. “route”, po različnih
predelih Francije, zadnjih pet
dni pa bodo imeli stalni del
Roverwayja.
Metka Šinigoj
  b prazni-
ku sv. Ro-
ka prireja
SKD Igo Gruden
vsako leto zanimi-
ve razstave. Letos
se bo nabrežinski
Kulturni dom
spremenil v galeri-
jo likovnih del
pred kratkim pre-
minule umetnice
Bogomile Doljak.
Antološki izbor
umetničinih del
pod naslovom Iz
zakladnice Bogo-
mile Doljak bo na-
polnil vse prosto-
re: dvorano, Rado-
vičevo sobo, pro-
storno drugo nad-
stropje in kavarno.
Da je bilo sploh
mogoče uresničiti
tako velik načrt, se je treba zah-
valiti družini Doljak za sodelo-
vanje, Društvu slovenskih likov-
nikov KONS in prof. Jasni Mer-
ku', ki je vodila celotno postavi-
tev razstave in tudi uredila izdajo
priložnostne brošure. Slovesno
odprtje bo v petek, 12. avgusta,
ob 18. uri, ko bo na programu
filmski posnetek RAI o umet-
ničinem delu v režiji Loredane
Gec, ob njej bosta spregovorila
še Deziderij Švara in Jasna Mer-
O
ku', ki bo tudi predstavila
brošuro. Razstava bo odprta vsak
dan do torka, 16. avgusta, od 18.
do 21. ure, v nedeljo in na praz-
nični ponedeljek, 15. avgusta,
tudi v jutranjem času od 10. do
12. ure. Na ta dan, 15. avgusta,
bo možen tudi voden obisk ob
10. uri. Razstava bo odprta po
istem urniku tudi teden kasneje
v soboto in nedeljo, 20. in 21. av-
gusta, ko bo župnija počastila
svojega zavetnika sv. Roka.
Slovenska zamejska skavtska organizacija
Poletni tabori - višek celoletnega delovanja
Foto Jasna Košuta
Od 12. do 16. avgusta 2016 
na igrišču AŠD Sokol
Bogat program bo ponujal razstave, koncerte, animacije za otroke,
športne in kulturne dogodke; tudi bogata enogastronomska
ponudba ne bo manjkala. Praznik prirejajo SK Devin v sodelovanju
z društvi SKD Igo Gruden, AŠD Sokol, Godba Nabrežina, Župnijskim
pastoralnim svetom in pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina
(Odborništvo za kulturo, turizem in šport).
V petek, 12. avgusta, bodo ob 18. uri odprtje razstave Iz zakladnice
Bogomile Doljak v Kulturnem domu Igo Gruden in odprtje
enogastronomskih kioskov in aperitiv v Kavarni Gruden; ob 21. uri
se bo začel nastop skupine THE AUTHENTICS. V soboto, 13. avgusta,
bo ob 18. uri ex tempore, namenjen otrokom iz vrtcev in osnovnih
šol v Kavarni Gruden; še prej, ob 17.45, bo srečanje ob čaju z Lucio
Lalovich Toscano in njenimi fotografijami v Agriturizmu Juna na Trgu
sv. Roka; ob 21. uri bo igrala skupina NOČNI SKOK. V nedeljo, 14.
avgusta, bo ob 20.30 nastopila kabaretna skupina RIKI MALVA E
THEO LA VECIA, ob 22. uri pa ansambel RUDI BUČAR & ISTRABEND.
V ponedeljek, 15. avgusta, bo ob 21.30 nastopila skupina KLAPA
CAPRIS. V torek, 16. avgusta, bo ob 20.30 spet na vrsti kabaret z
nastopom skupine MAXINO & FLAVIO FURIAN, ob 22. uri pa bo
zabavala skupina SPECIAL PLATE (cover band). V Kulturnem domu
Igo Gruden bo ves čas razstava Iz zakladnice Bogomile Doljak, v
župnijski dvorani pa razstava ročnih izdelkov obiskovalcev centra
CEO iz Sesljana; v Grudnovi hiši bo na ogled razstava ročnih izdelkov
skupine Včerajšnja dekleta. Pri prazniku sodelujejo Kavarna Gruden
(vsak dan bo ponujala kuhane štruklje), Bar Igor bo pogostil
obiskovalce s toplimi sendviči, breskvami v vinu in s pijačo, Kmetija
Caharija - Mhc bo ponujala domače vino in Agriturizem Juna.
Festival sv. Roka v Nabrežini
  Praznik sv. Roka
Iz zakladnice 
Bogomile Doljak
NABREŽINA 
Aktualno11. avgusta 201616
Tolmin / MetalDays 2016
Bučna glasba je odmevala
v Soški dolini
  red kratkim se je končal tri-
najsti MetalDays, festival
metal in rock glasbe, ki po-
teka vsako leto v Tolminu. Tokrat
so se koncerti začeli 24. julija; v
Slovenijo so privabili približno
12.000 ljubiteljev glasbe z vsega
sveta. Na dveh odrih se je v petih
dneh zvrstilo več kot 100 glasbe-
nih skupin iz različnih držav.
Že tri dni pred uradnim odprtjem
festivala so se turisti začeli zbirati
na ogromnem območju, ki je bilo
namenjeno kampu; ljudje iz ra-
zličnih družbenih slojev, narod-
nosti, različnih starosti in spolov
so si začeli urejati prostor, ki je bil
za teden dni njihov dom. Zani-
mivo je, kako skupna ljubezen do
glasbe združuje vse: od šestnaj-
stletnikov do upokojencev in
družin z majhnimi otroki - vsi so
pozitivno razpoloženi in odprti
za nova prijateljstva. Letos so pre-
vladovali Francozi in Nemci, do-
sti ljudi je bilo pa tudi iz Avstrije,
P Italije in seveda Slovenije. VelikoAngležev, Avstralcev in skupinaMehikancev si je letos privoščilo
potovanje po Evropi, pa tudi pri-
sotnost na največjih evropskih
glasbenih dogodkih; med temi
gotovo niso smeli zamuditi festi-
vala MetalDays.
Glavni oder so tokrat poimeno-
vali po glasbeniku Ianu Kilmi-
stru, bolje poznanem s psevdoni-
mom Lemmy, basistu in pevcu
skupine Motorhead, ki je lani po
dolgi bolezni preminil. Na tem
odru so letos nastopile zelo poz-
nane metal skupine, med temi
moramo omeniti Blind Guar-
dian, Testament, Kreator in Dra-
gonforce, ki so privabile na festi-
val največje množice obiskoval-
cev.
Dragonforce, angleška power me-
tal skupina, ki je nastala ob koncu
90. let, bi morala biti “headliner”
zadnjega dneva festivala. Ne-
pričakovano pa je pred začetkom
njihovega nastopa stopil na oder
kitarist Herman Li in številnemu
občinstvu obrazložil, da je pred
dvema dnevoma pevec Marc
Hudson zbolel. Da ne bi odpove-
dali koncerta, so Dragonforce po-
vabili na oder mladega Nor-
vežana Pera Fredrika Aslyva - Pel-
leka, izrednega pevca, ki je zaslo-
vel na spletu s svojim kanalom
YouTube, kjer poje pesmi
vseh svojih najljubših sku-
pin in kjer ga spremlja že
več kot milijon in šesto ti-
soč zvestih oboževalcev.
Pellek se je v samih dveh
dneh naučil nekaj pesmi
skupine Dragonforce in
med nastopom na odru
pokazal vse svoje izjemne
vokalne sposobnosti, tako
da si je zaslužil pravo ova-
cijo in nikomur se ni tožilo
po Marcu Hudsonu.
Tudi letos je bilo na spore-
du veliko koncertov manj
znanih
skupin,
ki so na-
stopile
na drugem,
manjšem odru
in obogatile
glasbeno po-
nudbo. Orga-
nizatorji dajo
vsako leto
možnost mla-
dim glasbeni-
kom, da se jim
predstavijo s
svojo zgoščen-
ko - najboljši
naslednje leto
nastopijo na
stranskem
odru. S tem
spodbujajo
glasbeno ustvarjalnost
in pomagajo glasbenim
skupinam, ki same ne bi
zmogle doseči širše vi-
dljivosti.
Na celotnem območju
festivala je bilo seveda
na voljo veliko kulina-
ričnih kotičkov in stoj-
nic, kjer so ponujali na-
jrazličnejše jedi, od tra-
dicionalne slovenske
kuhinje do vegetarijan-
ske in indijske hrane.
Nekatere stojnice so bile
tudi izven območja festi-
vala: pekli so pizzo v
krušni peči in točili pol-
litrske kozarce piva po
en evro. Tudi bari, gostil-
ne in marketi v vasi so imeli do-
ber posel: MetalDays je vedno
ugodna priložnost za vse do-
mačine, ki se ukvarjajo z gostin-
stvom in turizmom.
Vsakič predstavlja naval “metal-
heads” v Soški dolini veliko
“grožnjo” za čisto in neokrnjeno
naravo. Že od prvih izdaj festivala
skušajo organizatorji čim bolj ve-
stno paziti na čistočo okolja: na
plastičnih kozarcih zaračunajo
kavcijo, ki jo vrnejo ob izročitvi
kozarca, in vsepovsod so prostori,
kjer lahko udeleženci tega velike-
ga glasbenega praznika skrbno
odvržejo smeti. Letos so bili celo
vsi plastični kozarci popolnoma
biorazgradljivi in veliko stranišč
ni bilo več kemičnih, ampak so
jih direktno povezali na vaško ka-
nalizacijo, da bi povzročili čim
manj škode v naravi.
Neposredno ob reki Soči so tudi
letos pripravili kraj za sprostitev,
kjer so obiskovalci festivala lahko
poslušali glasbo, pili v manjšem
baru in iskali osvežitev v ledeni
vodi. Prav na plaži so se lahko vpi-
sali na tečaj joge, igrali odbojko
ali badminton. Nekateri zaljublje-
ni pari so se na čudovitem prizo-
rišču Soške doline in ob prisotno-
sti tolminskega župana celo po-
ročili in si ob sicer ne preveč ro-
mantični glasbeni spremljavi
obljubili večno zvestobo.
Tako je ob plavanju v reki, po-
slušanju glasbe in pitju svežega
piva pet dni MetalDays hitro mi-
nilo. Takoj po zadnjem koncertu
so webmasters spremenili splet-
no stran festivala. Prikazal se je
nov logo, in sicer Metaldays
2017, napovedali so nekatera
imena skupin, ki bodo nastopile
prihodnje leto, in dali v prodajo
3000 vstopnic po znižani ceni.
Med drugim so objavili sporočilo
organizatorjev, v katerem se le-ti
zahvaljujejo vsem, ki so se ude-
ležili festivala (imenujejo jih
“družino” 12000 ljudi), in napo-
vedujejo nekaj novosti za nasled-
nje leto, kot je npr. postavitev tret-
jega odra, na katerem se bodo
predstavile nove, mlade, še ne-
poznane skupine glasbenikov. Na
tem odru se bodo koncerti začeli
že v soboto, 22. julija 2017, torej
nekaj dni pred uradnim od-
prtjem festivala.
Organizatorji so se v letošnjih po-
slovilnih besedah opravičili za
kakršno koli nevšečnost, do kate-
re je morda prišlo v tem festival-
skem tednu, in vse “metalheads”
povabili, naj varno vozijo, uživajo
življenje in spoštujejo življenje
drugih: “Drive safe, enjoy life and
respect life of others”!
Katja Ferletič
(več fotografij na www. noviglas. eu)
  lanskem letu so imeli v načrtu
celo Martinovo večerjo, a jih je
prihitel sam gospod Sirk. Vsako
jesen se šolarji povzpnejo na Krminsko
goro; tokrat jim je gostilna Pri lovcu pri-
pravila Martinove jedi, ki so jih s slastjo
pojedli na vrhu gore. Ta dogodek so po-
pestrili s primernim kulturnim progra-
mom, pred cerkvico. Vse je uspelo še
lepše, ker je bil krasen sončen dan, je po-
vedala Žniderčičeva. Recitacije, petje,
harmonika: vse je ustvarjalo pravi slo-
venski praznik, ki se ga je udeležila tudi
ravnateljica Elisabetta Kovic. Po navadi
povabijo na ta vzpon še števerjansko šolo
in vrstnike z Dobrovega, a tokrat so šli
sami. To prireditev za martinovo so po-
novili v šoli, tako da so navade lahko
predstavili tudi italijanskim malčkom v
otroškem vrtcu. Pripravili so tudi projek-
cijo o praznovanju, da bi otroci bolje ra-
zumeli prazničnega duha. Tudi Andrejev
sejem obravnavajo z etnološkega vidika.
Otroci izvejo, da so na ta sejem nekoč za-
hajali npr. mirenski čevljarji, kmetje iz
okoliških vasi, mizarji iz Solkana …, pa
tudi to, kako so ljudje iz hribov nakupo-
vali vse potrebno za dolgo zimo in po-
nujali svoje blago. Nekdanji sejem pri-
merjajo z zdajšnjim, polnim vrtiljakov.
Tudi na miklavževanje ne pozabijo nik-
dar. Predlani so ga imeli kar v cerkvici na
Subidi, lani pa v šoli. Prihod sv. Miklavža
vselej pospremijo s kulturnim progra-
mom. Tudi ta otroški praznik primerjajo
z nekdanjim, in sicer s tistim trepeta-
jočim pričakovanjem belobradega do-
brotnika, ki je nosil tudi šibe. Učiteljice
vedno povezujejo današnji čas s sloven-
sko tradicijo. Učiteljica Korenova jih je
med drugim naučila zapeti tudi zelo sta-
ro ljudsko pesem o sv. Miklavžu. Lani so
priredili božičnico v cerkvici na Subidi v
sodelovanju s SCGV E. Komel iz Gorice.
V recitatorskem delu so obujali spomine
na nekdanji Božič v Brdih, nanašajoč se
tudi na pesniška dela Ljubke Šorli, Alojza
Gradnika, Ludvika Zorzuta, pa tudi Mi-
nattija. V poštev so vzeli njegovo pesem
Nekoga moraš imeti rad, ker je bila tema
prireditve ljubezen. To pesem so recitirali
tudi v italijanskem jeziku – petošolka iz
furlanske družine, ki je prišla v slovensko
šolo iz italijanskega vrtca in bo zdaj obi-
skovala špetrsko šolo, je bistro dognala,
da pesem ima v slovenščini drugačen
zven! - Božičnico imajo vsakič tudi na
šoli. Vselej skušajo izpostaviti pomen
Božiča kot osrednjega praznika in pri tem
osvetliti predvsem odnos človeka do
Božiča na Slovenskem in tu na našem
območju. Žniderčičeva je povedala, kako
jim pri tem v zadnjih letih pomaga gospa
Ester Sirk, Joškova sestra, s praktičnim
prikazom, kako se pripravljajo praznične
jedi. Otroke povabi kar na svoj dom – sa-
ma ima na šoli dve vnukinji - in pri njej
pečejo slovenske jedi: “gubanco”, “fuje”,
pirhe itd. Kar jim učiteljice posredujejo
pri pouku, jim gospa Ester pokaže v prak-
si. Posebno popoldne, ko lahko združijo
otroke v večje skupine ali v dvojice,
ustvarjajo marsikaj. Sestavljajo plakate,
rišejo, pišejo, ogledujejo si slovenske fil-
me, obiskujejo slovensko knjižnico … V
njihovem programu je seveda tudi spoz-
navanje slovenskega leposlovja. Učitelji
imajo pri tem veliko zadoščenja, ko vidi-
jo, kako četrto in petošolci doživljajo vse-
bino obravnavanega dela in spoznavajo,
kako čudovit jezik imajo naši klasiki, Vo-
ranc, Cankar, Trdina. Po zaslugi učiteljice
Emanuele Koren otroci iz OŠ L. Zorzut
poznajo veliko ljudskih pesmi. Prav to so
pohvalili učitelji iz SCGV E. Komel, ko
so jih v jeseni obiskali na šoli Zorzut, da
bi jim predstavili delovanje glasbene
šole. Takrat so pravljico Kdo bo napravil
Vidku srajčko obogatili z ljudskimi pe-
smimi. Ker je otrok relativno malo, z nji-
mi lahko uresničijo marsikateri zastavlje-
ni načrt. Šolarji so zelo aktivni in moti-
virani in radi delajo. Z njihovimi starši
imajo zelo dobre odnose.
Iz zapisanega je jasno razvidno, da te
učiteljice – in seveda tudi ostalo učno
osebje - med sabo zelo dobro sodelujejo
in se dopolnjujejo. Na šoli L. Zorzut v
Bračanu se z navdušenostjo, strokovnim
znanjem, predvsem pa s srcem zavzema-
jo, da bi otroci slovenski jezik in sploh
narodno identiteto dojemali celostno.
Želijo, da bi otrokom ostalo v spominu
to, kar so spoznali v šoli, in da bi vedno
imeli pozitiven odnos do jezika. Trudijo
se, da bi bile pri posredovanju znanja
čim bolj iznajdljive in da bi bila snov bolj
mikavna za današnje šolarje, ki so dru-
gačni in verjetno bolj zahtevni kot ne-
koč. Vse to učiteljice delajo ne zaradi čuta
dolžnosti, ampak iz notranje nuje. Prav
zato, da bi bilo vse bolj inovativno in pri-
vlačno ter laže dojemljivo, je npr. Ferla-
tova začela uvajati novo metodo
poučevanja matematike, imenovano
Bortolato, ki se poslužuje metafor in ana-
logij. Spoznala jo je na tečaju v Bologni.
Z njo seznanja tudi profesorje, ki
poučujejo matematiko na nižji šoli.
Otroci jo tako dobro sprejemajo, da jim
postane matematika, včasih zelo zaso-
vražena, najljubši predmet. To je še en
dokaz, kako so prizadevne, delavne, pre-
dane svojemu poklicu te učiteljice, ki jim
poučevanje pomeni poslanstvo, pa tudi
sredstvo, s katerim posredovati čut na-
rodne zavesti.
V
S 6. strani
Učiteljice si ...
  ekoč jih je neka oblast brez vsa-
kega dokaza zaradi svojih koristi
imenovala 'izdajalci', zdaj pa se
neka druga oblast spreneveda in ne stori
nič, da bi to spremenila. V zatohlosti, ki
se na ta način vzdržuje, pa se je razboho-
tila navada ovajanja brez osnove. Kot ne-
koč mrtvim se zdaj živim, ki so komu na-
poti, jemlje dobro ime; brez dokazov jih
proglašajo za sodelavce Udbe, pripisujejo
jim nečedne posle, do-
ločajo jih za dežurne kriv-
ce. Tega ne počne le ulica,
temveč tudi sodstvo, me-
diji in politika... Nekazno-
vano. Kajti uničenje do-
brega imena koga pri nas
ne velja za zavržno dejan-
je, še za prestopek ne.
Da bi se to spremenilo,
mora oblast opraviti svo-
je. Zakonodajna, v kolikor
zaščita dobrega imena za-
konsko ni dovolj opredel-
jena, in sodna, v kolikor
je. Vse to bomo morali
zahtevati in doseči. In izmoliti. Zato z ve-
seljem povem, da se na duhovni ravni ne-
kaj že dogaja: to je projekt Vseposvojitev,
katerega pobudnica, Romana Bider, nas
nagovarja, da izmed blizu 98 tisoč imen
žrtev medvojnega in povojnega nasilja iz-
beremo eno in jo posvojimo. Izbrano ali
naključno. In kot posvojitelji skrbimo za
njen spoštljivi spomin.
Kaj bomo s tem dosegli? Romana Bider
odgovarja takole: “Skrb za slovenski na-
rod, za mir in sožitje bi postala osebna.
Posvojeni bi se naselil v srcu posvojitelja
in se tako izmotal iz ano-
nimne gmote slovenske
smrtne zavozlanosti. V
konkretnem spominu bi
postal oseba, z lastnim
imenom in edinstvenostjo. Žrtvovano,
pozabljeno ali razvrednoteno življenje bi
s sočutjem in molitvijo doseglo dostojan-
stvo. Na točki srečanja dveh duš bi nastal
spomenik, z vonjem po svetem. To bi bilo
tostransko vstajenje od mrtvih. Morda bi
bilo po tej poti hitreje zadoščeno pravici
vseh ljudi do dostojnega pokopa in jav-
nega spomina”.
Čas mi ne dopušča, da bi o tem projektu
povedala kaj več, zato
vabim vse, ki ste morda
nagovorjeni, pa ga še ne
poznate, da obiščete
spletno stran http: //vse-
posvojitev. si/.
A preden končam, naj
omenim še dvoje priza-
devanj slovenske civilne
družbe, ki zbujata upan-
je. Najprej me opogum-
lja množična podpora
referendumu za ohrani-
tev zakonske zveze kot
skupnosti moža in žene.
Lani decembra smo jo,
ne prvič, ubranili. To kaže, da v času vse-
splošne zrahljanosti še premoremo vzpo-
staviti zdrav odnos do temeljnih civiliza-
cijskih vrednot.
In ne nazadnje – upanje, da nekoč – naj-
bolje čim prej – Slovenci le zapojemo ve-
selejšo pesem, zbujajo tudi prireditve, po-
dobne današnji, saj kažejo, da nas ne glo-
balizacija ne digitalizacija nista do kraja
posrkali vase, temveč se želimo srečati tu-
di v živo in nam zato ni težko priti od bli-
zu in od daleč.
Bog blagoslovi vsa ta prizadevanja!
N
Z 8. strani
“Brez razčiščene ...”
Janez Pucelj (foto JMP)
Slovenija 11. avgusta 2016 17
  esec avgust velja za vrhunec
turistične sezone in tudi v
Sloveniji so zadovoljni zaradi
gostov, ki jih je k nam prišlo več kot v
najboljših časih kdaj prej. Po zasede-
nosti zmogljivosti prednjačijo Ljublja-
na, Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Po-
stojna s svojo znamenito jamo, pa se-
veda slovensko obalno območje. Tujci,
ki obiskujejo Ljubljano, hvalijo naše
glavno mesto, ki pa ga, če je to le mo-
goče, najraje predstavlja kar župan Zo-
ran Janković. On venomer ponavlja,
da je Ljubljana najlepše evropsko me-
sto, polno zelenja in svetlobe, toda ne
gre mu rado iz ust, da je to glavno me-
sto Slovenije, kot tudi ne, da on ni
zgolj srbske narodnosti, ampak po svo-
ji materi in soprogi tudi Slovenec. Zo-
ran Janković je pač izkušen in preme-
ten politik, ki bolj kot avtohtone
meščane, ti pa so Ljubljančani oz. Slo-
venci, spoštuje prišleke, ki dobivajo
čedalje večjo vlogo in moč. Janković
je v veliki meri zaslužen za to, da v Lju-
bljani gradijo džamijo, domnevno pa
je tudi preprečil, da bi na Ljubljanskem
gradu za stalno izobesili slovensko za-
stavo, ki bi postala simbol mesta in
države Slovenije.
Vendar pa so Slovenci tudi letos v naj-
večjem številu letovali na Hrvaškem.
Ob njihovem morju jih bo skupaj več
kot milijon, s čimer bodo slovenski do-
pustniki zasedli drugo mesto po števi-
lu turistov na Hrvaškem v tej sezoni.
Prvo mesto že po tradiciji, ki velja tudi
letos, zasedajo Nemci. Slovenci bodo
v tej sezoni Hrvaški prispevali 5,4 mi-
lijona prenočitev, ki jih bodo plačali
morda kar z milijardo evrov.
Toda v Sloveniji je še vedno med naj-
bolj aktualnimi in perečimi temami,
ki vzbujajo zaskrbljenost in strah med
ljudmi, vprašanje migrantov. Pri tem
je potrebno razlikovati med tistimi, ki
jih Slovenija uradno sprejema kot čla-
nica EU, in tistimi, ki so se naselili pri
nas že v daljni preteklosti, s čimer so
postali del avtohtonega prebivalstva.
Policija in varnostni organi o njiho-
vem delovanju ne dajejo informacij,
čeprav so neuradne informacije skrb
vzbujajoče. Tako se v nekaterih okoljih
muslimanske skupnosti hvalijo, da se
je število muslimanov v Sloveniji v
zadnjih šestnajstih letih podvojilo, ta-
ko da naj bi jih bilo že okoli 100.000.
Po obveščevalnih podatkih je med nji-
mi okoli sto skrajnih vahabitov, to je
privržencev islamskega gibanja, ki ver-
jamejo samo v Koran, ki je najbolj po-
membna verska knjiga muslimanov.
Pri nas naj bi delovalo tudi veliko šte-
vilo imamov, to je nekakšnih modre-
cev muslimanskega sveta. Sicer pa je
njihov mufti Nežad Grabus, ki je vodja
muslimanske skupnosti v Sloveniji, na
javni TV dejal, “da bo čez 20 let večina
Slovencev muslimanov”. O vseh
naštetih dejstvih in dokazih o musli-
manih in delovanju skrajnežev med
njimi vlada molči ali pa se spreneveda.
Očitno je imel prav Silvester Šurla, od-
govorni urednik tedenskega magazina
Reporter, ki se je v nekem svojem
uvodniku vprašal, ali smo v Sloveniji
še varni pred terorističnimi napadi
skrajnežev”. Na to dilemo si je sam od-
govoril z mnenjem, “da ni tako nemo-
goče, da klavci iz sosednje ulice ne bi
iznenada udarili tudi pri nas”.
V vladnem Uradu za Slovence v zamej-
stvu in po svetu, ki ga vodi minister
Gorazd Žmavc, so pripravili nov akcij-
ski načrt povezovanja in sodelovanja
s tistimi rojaki novejših generacij, ki
so se preselili v tujino in tam uspevajo.
Vendar gre tudi tokrat, za zdaj, bolj za
populistično govorjenje kot pa za kon-
kretno delovanje in ukrepe Urada, mi-
nistra, raznih organov v parlamentu,
pa tudi revije Moja Slovenija, v kateri
naj bi objavljali “Slovenske zgodbe iz
sveta in domovine”. V reviji so pa
začeli navajati zanimive podatke, ki so
javnosti po večini neznani. Izdajatelj
omenjene publi-
kacije Brane Kraj-
nik je tako spo-
ročil, “da se je iz
Slovenije od leta
2007 pa do sedan-
jega časa izselilo
preko 40.000 mla-
dih, večinoma
odlično izo-
braženih državlja-
nov, ki si boljšo
prihodnost iščejo
v tujini. Zdaj gre
za vprašanje, kako
s temi mladimi
ohraniti stik. Ali si
bodo v tujini na-
brali dragocenih
izkušenj in se
obogateni vrnili
domov ali pa so
mladi v iskanju
boljšega delovnega okolja z več pri-
ložnostmi za vedno izgubljeni za
državo Slovenijo”.
Iz virov in pričevanj, objavljenih tudi
v reviji Moja Slovenija, izhaja, da se ve-
lika večina mladih izobražencev ozi-
roma strokovnjakov, ki so se izselili v
tujino, zaradi zdajšnjih političnih raz-
mer v Sloveniji, ne namerava vrniti
domov. Ob tem navajajo, da v tujini
deluje vsaj 10 odstotkov slovenskih ra-
ziskovalcev, kar pomeni, da je zunaj
slovenskih meja še vsaj 1.200 razisko-
valcev našega rodu. Pri tem je nera-
zumljivo in neodgovorno, da Sloveni-
ja nima seznama stikov, ki jih imajo
morda naše ustanove s slovenskimi
vrhunskimi strokovnjaki v tujini. Jure
Leskovec, od leta 2009 docent na eni
najbolj znamenitih ameriških univerz,
Univerzi Stanford v Silicijevi dolini, je
povedal, “da okrog San Francisca živi
200 Slovencev, veliko je mladih pod-
jetnikov, ki pa niti ob obisku predsed-
nika slovenske vlade Mira Cerarja niso
pokazali zanimanja za srečanje z
njim”. Po zatrjevanju Jureta Leskovca
je praktično nemogoče, “da bi se
znanstveniki, tisti, ki niso del sistema,
vračali v Slovenijo, tudi zato, ker v tu-
jini pridobljene diplome in znanstveni
naslovi, v Sloveniji malo upoštevajo.
Če hočeš pridobiti priznanje tujega
znanja in pridobljenih priznanj, ti po-
stopki v domovini vzamejo veliko časa
in energije. Interesenti za priznanje
izobrazbe na tujem lahko izgubijo celo
leto, da se dokopljejo do papirjev, po-
leg tega pa morajo plačati več kot
2.000 evrov nekih pristojbin, da sploh
lahko začnejo postopke za priznanje
izobrazbe pridobljene v tujini”.
Če sledimo kroniki dogodkov v počit-
niškem oziroma dopustniškem ob-
dobju, navajamo, da je bil ob koncu
julija za del upokojencev razveseljiv
dogodek. Tisti s pokojnino do 750
evrov so namreč skupaj z julijsko po-
kojnino prejeli tudi letni dodatek. Ta
naj bi za upokojence pomenil podob-
no, kot za zaposlene pomeni regres. Iz-
plačan je bil v štirih različnih zneskih,
odvisno od višine pokojnine. Najvišji
letni dodatek je znašal 390 evrov, naj-
nižji pa 140 evrov. Dodatek je dobilo
skoraj 488.500 upokojencev različnih
kategorij upokojencev, od skupaj nad
600.000 upokojencev, kolikor jih je
zdaj v Sloveniji. Sicer pa pregled social-
ne slike slovenskih upokojencev po-
trjuje, da pokojnina mnogim od njih
komaj zadošča za preživetje. Pov-
prečna mesečna pokojnina v Sloveniji
se zdaj giblje na ravni od 560 do 590
evrov.
Akademik in pi-
satelj Alojz Rebu-
la, ki objavlja ko-
lumne v Družini,
slovenskem kato-
liškem tedniku,
je novo raz-
mišljanje name-
nil ruskemu
predsedniku Vla-
dimirju Putinu in
njegovemu obi-
sku v Sloveniji.
Skliceval se je na
“verno in inteli-
gentno osebo, ki
je ostala ob Puti-
novem zadržanju
kratkomalo pre-
sunjena do solz,
čeprav ga je
pričakovala z an-
tipatijo. Posebno je poudarila trenu-
tek, ko je ta bivši polkovnik KGB, gro-
zljive sovjetske tajne policije, položil
venec pred Rusko kapelico in se potem
prekrižal”. Alojz Rebula je zapisal, “da
Putinova kretnja pomeni, da sedem-
deset let komunizma ni tako razkristja-
nilo ozračja v Rusiji, kot ga je polo-
vično obdobje istega režima razkristja-
nilo na Slovenskem. To se je zgodilo
ob pomoči novega zahodnega pogan-
stva, zaradi česar se na Slovenskem že
na tihem začenjamo sramovati, da
smo kristjani”.
Marijan Drobež
M
Ob koncu 35. slikarskega tedna v Svečah
Lepota univerzalnega
jezika umetnosti
  soboto, 30. julija, se je v
Svečah, v Rožu na Ko-
roškem, z razstavo del, ki
so nastala v improviziranih atel-
jejih sedmih umetnikov, končal
35. slikarski teden. Odprtje zna-
nega ustvarjalnega tedna je bilo
v nedeljo, 24. julija, v Galeriji
Gorše. Predsednica SPD Kočna
Alenka Weber je predstavila so-
delujoče umetnike iz treh dežel
področja Alpe Jadran. Iz Trevisa
je prišel Ivan De Menis, iz Gori-
ce Mario Palli, iz Slovenije sta
prišli Zora Skrinjar, ki je doma
iz Kopra, in Zora Stanič, ki sicer
živi v Ljubljani, doma pa je iz
Bosne in Hercegovine. V Belja-
ku rojena in na Dunaju živeča
Maria Legat, Caroline, ki živi in
V ustvarja na Koroškem, in DragoJulius Prelog z Dunaja pa so za-stopali Avstrijo oziroma koroški
likovni ustvarjalni utrip. Le-
tošnjim sodelujočim umetni-
kom in prisotnim obiskoval-
cem so dobrodošlico zaigrali in
zapeli člani tamburaškega an-
sambla iz sosednjega Šentjanža.
Umetniki so od ponedeljka do
petka ustvarjali pretežno v pro-
storih Goršetove domačije.
Medse pa so vabili vsakogar, ki
bi ga zanimalo opazovanje
umetnikov pri delu oz. spozna-
vanje njihovega različnega
ustvarjalnega postopka. Gre za
stalnico, ki se ponavlja ob vsaki
izvedbi in verjetno pomeni tudi
najbolj spodbudni del sveškega
slikarskega tedna, saj od nekdaj
omogoča vsakomur, ki bi ga to
zanimalo, da se seznani z ra-
zličnimi pogledi na umetnost
in na izrazne možnosti, ki jih
omogočajo različne tehnike.
Vedno pa je v ospredju spo-
ročilo posamezne stvaritve.
Veliko zanimanja je vzbudila
tudi delavnica o vezanju knjig,
ki jo je vodil Jan Waldegg. Iz-
pod spretnih rok so, po osvojit-
vi osnovnih prvin tehnike ve-
zanja, nastali unikatno obliko-
vane knjige in zvezki za ra-
zlično uporabo.
Med tednom so se tudi zvrstile
tradicionalne in zelo dobro obi-
skane prireditve, ki organizator-
je pri SPD Kočna in Svečane ter
ljudi iz okoliških krajev, ki pri-
dejo na ogled ustvarjenih del,
še bolj povežejo z umetniki. Gre
za društveni piknik, jazz kon-
cert domačina Tonča Feiniga s
prijatelji; letos je v ta sklop spa-
dala tudi predstavitev igranega
dokumentarca Rod pod Jepo, v
katerem nastopajo domači
igralci iz raznih rožanskih vasi.
Ob koncu so mnogi ugotavljali,
da je uspehu botrovalo tudi dej-
stvo, da je bilo vreme naklonje-
no, kar je pripomoglo k lepemu
vzdušju v parku kulturnikov
pred Goršetovo domačijo. Tu so
se tudi letos zlasti ob končni so-
botni razstavi, a tudi med ted-
nom, zbirali ljudje različnih je-
zikov in kultur in spoznavali
sporočila novih likovnih stvari-
tev, saj je jezik umetnosti res
vsem razumljiv, torej univerza-
len, a v pristnem pomenu, tako
da obenem ohranja identiteto
in osebno svobodo ustvarjalca.
M. F.
V Sloveniji že več kot 600.000 upokojencev
Slovenija se premalo zavzema
za uspešne rojake v tujini
  onec julija je minister za
kulturo Republike Sloveni-
je Anton Peršak za novo di-
rektorico Slovenskega narodnega
gledališča Nova Gorica imenoval
Majo Jerman Bratec. Direktorja
gledališča namreč imenuje mini-
ster za kulturo na podlagi javnega
razpisa ter predhodnega mnenja
sveta zavoda in krajevnega me-
stnega sveta. To mesto, na kate-
rem se je v zadnjih letih zvrstilo
kar nekaj oseb, bo Jermanova za-
sedla 19. avgusta 2016, ko poteče
enoletni mandat vršilki dolžnosti
direktorja, igralki in režiserki Nedi
Rusjan Bric. To nalogo bo Jerma-
nova opravljala pet let.
Maja Jerman Bratec, ki jo posebno
v ljubiteljskih gledaliških krogih
zelo dobro poznajo, saj je bila od
K l. 2000 do zdaj vodja območne iz-postave Javnega sklada RS za kul-turne dejavnosti Nova Gorica, še
prej pa umetniška vodja progra-
mov Kinogledališča Tolmin, je bi-
la izbrana na tretjem razpisu za di-
rektorja SNG Nova Gorica. Obja-
vljen je bil v letošnjem
marcu in nanj sta se
prijavila tudi Tomica
Dumančić in Borut
Bašin. Oba sta že
službovala v novogo-
riškem gledališču,
eden kot vodja, drugi
kot pristojen za odnose
z javnostjo. Ker je Du-
mančić odstopil, je mi-
nister izbiral med Jer-
manovo in Bašinom.
Novogoriški mestni
svet je podprl Majo Jerman Bratec,
ki je po izobrazbi umetnostna
zgodovinarka in etnologinja. Iz-
bral jo je pa zato, ker je predstavila
“jasno vizijo vodenja javnega za-
voda SNG Nova Gorica in izpol-
njuje vse zahtevane pogoje za za-
sedbo mesta direktorice”.
Kot je sama izjavila, za zdaj v
gledališču ne bo velikih spre-
memb, kajti program za pri-
hodnjo sezono je že pripra-
vljen, nanj zato ne more vpli-
vati. V prihodnjih sezonah pa
bo namenila pozornost tudi
kakovostnemu programu. Naj-
prej pa bo morala ugotoviti,
kakšno je finančno stanje tega
pomembnega gledališkega hra-
ma, pa tudi kadrovsko.
IK
  Spremembe v vodstvu
Nova direktorica gledališča bo
Maja Jerman Bratec
SNG NOVA GORICA 
Aktualno11. avgusta 201618
NATUROPATSKI NASVETI (120)Erika Brajnik
POLETJE – ČAS DOPUSTOV
V poletnih mesecih si marsikdo privošči do-
pust in na njem uživa in si odpočije dušo in
telo. Kakšen pa je pravzaprav smisel dopusta?
Čas dopustovanja je čas počitka, veselja, rado-
sti in miru. Mar ga vsakdo tako doživlja?
Ko spremljam objave na Facebooku, ko po-
slušam pogovore posameznikov in ko opazu-
jem dopustnike okoli sebe, dejansko ne vem,
ali uživajo, saj se mi na trenutke celo zdi, da
med seboj tekmujejo: kdo je bival v lepšem
hotelu, videl najlepšo plažo, doživel najbolj
nenavadno izkušnjo, si kupil najdragocenejši
spominek itd.
Mar bomo našim prihodnjim generacijam pu-
stili to suhoparno praznino ali jim bomo pre-
nesli prave vrednote dopustovanja?
Na svojem dvotedenskem bivanju v turi-
stičnem mestu na otoku sredi Atlantskega
oceana sem imela priložnost opazovati ra-
zlične ljudi; eni so prebivali v najbolj luksuz-
nih hotelih, uživali nenavadne jedi in nosili
drage obleke. Ko pa sem jih pogledala v oči,
sem videla v njih žalost, jezo, zagrenjenost...
splošno praznino.
Kaj to pomeni biti srečen na dopustu?
Človek, ki dopušča, da mu čustva jeze, ljubo-
sumja, nevoščljivosti zastrupljajo um, je bolj
invalid od fizičnega invalida, saj se vsak gib
najprej poraja v našem umu.
Dopust je čas, ko naredimo kaj zase, se kaj no-
vega naučimo, skrbimo za svoje telo, družino
in harmonijo v skupnosti družine. Lahko
skočimo do prijatelja in mu pomagamo.
Dopust mora postati ploden, če ga pravilno
nastavimo in kot takega tudi dojemamo.
Vesela sem in srečna, vsak dan posebej, da
sem zdrava, da lahko vsako jutro tečem ob
prelepi plaži in tako skrbim za svojo fizično
kondicijo. Vesela sem, da bivam v ljubkem ho-
telu, kjer poskrbijo zame tako, da mi kuhajo
dobro hrano. Vesela sem, da imam ob sebi
svojo družino, s katero delim izkušnje razisko-
vanja, dogodivščine v naravi, ob morju; seve-
da je treba vselej tudi malo potrpeti, saj ob ta-
kih priložnostih ni takega udobja kot doma, a
vsaka izkušnja nas povezuje in bogati.
Dopust naj bo akcija, bogatenje in izboljšanje
vsakdanjika. Lahko preživimo dopust doma,
ob morju, v hribih ali po svetu, le da je
načrtovan s srcem, z radostjo spoznanja česa
novega.
Tudi doma lahko dopustujemo, in sicer tako,
da si zadamo cilj, da kaj ustvarimo, si iz-
boljšamo kakovost bivanja, vzpostavimo nov
način življenja, prehranjevanja, vadbe, da pre-
pleskamo stanovanje, itd.
Ugotavljam pa, da je med revnejšimi ljudmi
več nezadovoljstva kot med bogatimi, čeprav
bogastvo samo dejansko ne predpostavlja
sreče; to je povsem napačna podoba vsakdan-
jika in dopusta.
Z gotovostjo pa lahko trdim, da je moje naj-
večje bogastvo moja družina, s katero mi je
naklonjeno doživeti prelepe dopustniške tre-
nutke, te pa si sami znamo pričarati – to je
naša sreča.
www. saeka. si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Vršilec dolžnosti predsednika prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 9. avgusta, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (28) Mariza Perat
Kmalu po cerkveni potrditvi prikazovanj so uredili
lurško votlino. Kipar Jožef Fabish, Poljak po rodu
in ravnatelj na Akademiji za kiparstvo v Lyonu, je
iz najlepšega kararskega marmorja izklesal kip
Matere Božje po opisu, ki mu ga je posredova-
la Bernardka. Vendar se Fabisch njenega opisa
ni v celoti držal. Bernardka s kipom ni bila
povsem zadovoljna, saj ni izražal lepote, ki jo
je gledala. Nezadovoljen je bil tudi umetnik.
Kip Brezmadežne so v votlino postavili in bla-
goslovili 4. aprila 1864. V votlini so postavili
tudi oltar. Tu je 21. maja 1866 tarbski škof Se-
vere Laurence opravil slovesno bogoslužje.
Prisotna je bila tudi Bernardka.
Papež Pij IX. je lurška prikazovanja potrdil leta
1869.
V času papeža Leona XIII.  (1878-1903) so franco-
ski katoličani v vatikanskih vrtovih dali postaviti
votlino, enako tisti v Lurdu. V Messorijevi knjigi
beremo, da so leta 1958 votlino v Lurdu preure-
dili. Takrat so od-
stranili tudi ograjo,
ki je zdaj v Turinu,
oltar, ki je stal v vo-
tlini od leta 1862
do 1958, pa je tar-
bski škof poklonil
sv. očetu in je da-
nes v omenjeni
lurški votlini v Va-
tikanu.
V Lurdu je več cer-
kva. Nad massabielskimi pečinami se dvigajo tri
cerkve. Spodnja cerkev, kripta, je nastala leta 1866.
Čez deset let je v čast Brezmadežni bila zgrajena
zgornja bazilika. Posvetili so jo 3. julija 1876. Ob
tisti priložnosti je bilo prisotnih 15 škofov, 300
duhovnikov in 100.000 vernikov. Tretja cerkev je
roženvenska. Posvetili so jo leta 1901. Cerkev kra-
sijo kapele z mozaiki, ki predstavljajo skrivnosti
rožnega venca. P. Marko Ivan Rupnik je za to cer-
kev izdelal še mozaik, ki prikazuje svetli del rožne-
ga venca. Leta 1958, ob stoletnici prikazovanj, so
zgradili ogromno podzemsko baziliko sv. Pija X.
Bazilika lahko sprejme preko 25.000 romarjev.
Sredstva za njeno gradnjo so prispevali verniki z
vsega sveta. Baziliko je 25. marca 1958 posvetil ta-
kratni beneški patriarh, kardinal Angelo Roncalli,
poznejši papež Janez XXIII.
Nasproti cerkve sv. Pija X. so zgradili cerkev sv.
Jožefa, onkraj reke Gave, nasproti votline, pa so
pred nekaj leti postavili cerkev sv. Bernardke. V
istem sklopu je
kapela Najsve-
tejšega, kjer ved-
no poteka češčen-
je.
Lurška božja pot
v zgodovini Cer-
kve in v zgodovini
božjih poti zavzema
edinstveno mesto,
saj se je tu potrdila
resnica Marijinega brezmadežnega
spočetja.
V Lurd z vsega sveta vsako leto pri-
haja približno pet milijonov romar-
jev. Prihajajo z vlaki, letali in oseb-
nimi prevoznimi sredstvi ter na tem
kraju miru in milosti prosijo Božjo
Mater za pomoč.
Lurd ima posebno privlačnost, ki je
nima noben drug romarski kraj.
Nekdo je rekel: “V Lurdu sem videl
mnogo bolnikov, mnogo invalidov,
toda nobenega obupanega obraza”.
Lurd je resnično kraj milosti. Čeprav se tu zbira
na milijone ljudi, se tu vsak čuti povezanega z dru-
gimi. Tu je vsak doma, tu ni nihče tujec.
Viri: Klinec Rudolf: Na božjo pot - Knjižice št. 50
- Trst 1965; Läpple Alfred: I miracoli di Lour-
des - Prevod: Ilaria Gozzini Giscosa - Izd. Piem-
me 1997, Casale Monferrato, Alba; Laurentin
Rene': Bernadette vi parla - Ediz. Paoline 1986,
Cinisello Balsamo - Milano - Prevod: G. Mic-
ciche in A. Gonella; Messori Vittorio: Berna-
dette non ci ha ingannati - Arnoldo Monda-
dori Editore - Milan 2012; Nadrah p. Anton:
Marijina sporočila - I. del, Stiška opatija, Stična
1996; Rihar Franc: Marija v zarji slave - Izdala
Družba sv. Mohorja v Celovcu 1909; Sodja
Franc: Našli so pot - Izdala in založila Družba
sv. Mohorja v Celovcu 1964.
/ konec
Lurška votlina z oltarjem leta 1958
Lurška bazilika z okolico
Cerkev sv. Bernardke
Papež Janez XXIII.
Lurška bazilika v čast Brezmadežni
Podzemska bazilika sv. Pija X.
  ovak je najpogostejši slovenski priimek,
čeprav vsi Novaki niso slovenskega pore-
kla. V Kopru najdemo prvega Novaka že
daljnega leta 1589, in to že na prvih straneh naj-
starejše poročne knjige.
Priimek je dobil človek, ki je bil priselje-
nec, novinec. Velikokrat je šlo za naseljen-
ca, ki si je v gozdu izkrčil novino za novo
kmetijo. To je bilo v najstarejših časih zelo
“preprosto”, saj so zanetili ogenj. “Kontro-
lirani” požar je napravil prostor, pepel pa
tudi pognojil. Isto poreklo priimka zato
iščemo tudi v priimku Požar. Na enak način
sta nastala tudi priimka Rovtar in Rutar. In seveda
Novinec oziroma Novinc. Izpeljanka priimka, ki
jo najdemo na slovenski zahodni narodni meji,
pa je Novakič. Tu najdemo tudi poitalijančene
oblike Novacco, Novacchi in Noacco ter Novackig
in Noachig. Jezikoslovec Pavle Merku', ki je ta prii-
mek raziskoval, je opozoril, da v teh krajih priimka
ne naglašujejo na drugem, ampak na prvem zlogu.
Tako kot na
Hrvaškem in v Bo-
sni.
Beseda novak po-
meni tudi vojaške-
ga nabornika. A tu
gre za besedo, ki je
nastala kasneje in jo z nastankom tega priim-
ka težje povežemo. Več možnosti za to tezo
pa je v drugih južnoslovanskih jezikih, kjer
so priimki nastajali kasneje.
V Sloveniji živi 11.183 Novakov. Med temi so
večinoma Slovenci, precej pa je tudi Hrvatov.
Tudi onkraj Kolpe je namreč okoli 11.000 No-
vakov, velika večina pa izvira iz okolice Čakov-
ca v Medmurju. Medmurje je precej pozablje-
no slovensko ime za hrvaško Medžimurje, kjer go-
vore podobno narečje kot v Prekmurju. Na vsem
svetu živi 207.000 Novakov. Največ jih je v ZDA,
42.000, in na Češkem, 35.000. Tem pa moramo
prišteti še priimke Novack, No-
vaki, Novaku in Novakh.
Izpeljanka priimka Novak je No-
vaković, to je sin Novaka. Veliko
jih najdemo med Hrvati v
osrednji Bosni. Novakovići so
tudi Srbi, nekaj jih je v Bosni,
nekaj več pa v Srbiji. Različica
priimka Novaković je priimek
Novković.
Najstarejšega Novaka v Kopru
najdemo v poročnem zapisu ja-
nuarja 1589. Takrat se je Katarina
Novak, hči Andreja Novaka iz
Bertokov, poročila s Petrom Ber-
nikom. Že dve leti prej pa v koprski krstni knjigi
najdemo rojstvo Lucije Dominike Novak, hčere
Vida Novaka. Leta 1588 pa je bil rojen Jakob No-
vak, sin Petra Novaka. Ali so Jakob, Vid in Andrej
bratje ali sorodniki, ne vemo. Povsem možno je,
da niso v sorodu, tako kot današnji Novaki.
(Rubrika je nastala ob podpori Luke Koper in pro-
jekta Živeti s pristaniščem.) 
N
ISTRSKI PRIIMKI (5)
Tino
 M
a
m
ić
Poroka Katarine Novak v Kopru. Knjigo hrani Škofijski
arhiv Koper
V Kopru je leta 1587 živel Vid Novak. Indeks druge najstarejše
krstne knjige, ki je v Škofijskem arhivu v Kopru.
NOVAK
Največ Novakov po svetu najdemo v ZDA, na Češkem, v Sloveniji, Ukrajini in na
Hrvaškem.
Aktualno 11. avgusta 2016 19
  a nekem velikem, prometnem
križišču je nekoč služboval po-
licaj, ki je skrbel za cestni red in
mir v četrti. Imel je prav tako uniformo
kot vsi policaji tega sveta, pištolo za pa-
som in lepo, čedno in redno negovano
kapo, ki so mu jo vsi otroci zavidali.
Svoje delo je opravljal ob lepem in
grdem vremenu: ko je deževalo in grme-
lo, se je ves prezebel in moker tiščal pod
veliko pelerino, ob sončnem vremenu
pa se je veselo nastavljal toplim žarkom
in bil veliko bolj sproščen. Najhuje je bi-
lo seveda jeseni in pozimi. Blato, suho
listje in vlaga. Pa sonce samo v spomi-
nih. Včasih mu je vlaga tako presedala,
da je komaj zdržal in je sanjal domači
kavč.
Vsak dan isto križišče, ista cesta, ki je iz-
ginjala nekje za obzorjem, isti ljudje z
istimi avtomobili in... celo vsak dan isti
ali podobni prekrški. Ista množica je že
navsezgodaj hitela njemu neznanim cil-
jem naproti in na večer so se vsi vračali
po isti poti, a s povsem različnimi izrazi
na obrazu.
On je njihovo življenje in njihove poti
samo spremljal. Vedeli so, da bo tam, ko
se bodo peljali ali pripešačili mimo. Ne-
katerim je bilo zanj čisto vseeno, drugim
ne. Vsekakor pa je bil policaj na velikem
križišču po svojem posebnež. Medtem
ko so drugi policaji z resnim in strogim
obrazom zbujali strah in včasih celo ne-
lagodje med ljudmi, je on podarjal mi-
moidočim nasmehe. Nasmeh je imel
vedno za vsakogar. Prijeten, širok na-
smeh, preprost in odkrit, tak, ki je kazal
lepo število velikih, belih zob. Tak na-
smeh je segal vsakemu do srca. Širil se
je skozi jutro, preganjal meglo, dež in
oblake ter podarjal dnevom mavrične
barve. In segal je tja do večera, da je po-
stal že pozdrav in voščilo za lahko noč.
Ljudje so ga imeli zato radi. Vozniki, ki
so se peljali mimo, so rade volje priprli
šipo avtomobila, da so mu podarili “do-
berdan” v zameno za ukradeni nasmeh.
Starka s težko nakupovalno torbo je
kljub utrujenemu koraku dvignila po-
gled in nežen nasmeh je ogrel njen dan.
Mlado dekle mu je vsak dan hudo-
mušno vračalo pozdrav in veselo pohi-
telo po ulici. Mrki uradniki so mu mi-
mogrede kimali in za trenutek pozabili
na svoje težke misli.
Najbolj veseli so ga bili seveda otroci.
Nasmehu so se odzivali glasno in veselo:
kako lahko postaneš policaj, koliko mo-
raš zrasti za to, koliko tatov je že ujel v
življenju, kako hiter je policijski avto, in
še in še so hoteli vedeti. Odgovarjal je z
besedami in nasmehom. Včasih so ga
celo prosili, naj gre z njimi v šolo, da jim
bo tam lepše v njegovi družbi. Potrpežlji-
vo jim je razlagal, da policaj nikoli ne
sme zapustiti prometnega križišča, ker
bi v tem primeru zavladal nered in prav
lahko bi nastala huda nesreča.
Nekega sivega jutra je šel mimo policaja
utrujen možakar, ki je imel tako težke
skrbi, da jih je komaj vlekel za sabo. A
policaj se mu je nasmehnil in mu spre-
govoril o vremenu in pomladi, ki priha-
ja. Možak se je oddahnil, ujel je nasmeh
in ga vtaknil v žep. Odšel je naprej z
lažjim korakom.
Marsikatero jutro je hodil mimo križišča
študent z debelimi očali. Vedno se je bal,
da se je premalo učil in ne bo kos
spraševanju in izpitom. S strahom v
očeh je strmel v policaja, ta pa mu je za
pogum podaril širok nasmeh. Boš videl,
da bo šlo, mu je rekel. In študent je takoj
premagal strah, ki ga je mučil, in tistega
dne brez težav in z odlično oceno opra-
vil izpit.
Zgodilo se je, da je kateri od okoliških
stanovalcev zapuščal dom zamišljen in
slabe volje. Vse je šlo narobe. A na
križišču mu je policaj podaril nasmeh in
življenje je takoj pridobilo nove barve.
Na videz čisto nepomemben nasmeh
lahko človeku spremeni dan. In policaj
je to vedel.
Tudi tisti vozniki, ki so radi pritiskali na
plin, so na križišču upočasnili vožnjo.
Ujeli so nasmeh, ga vrnili in nadaljevali
pot veseli in sproščeni. Hitrost ni imela
več nobenega pomena. In marsikateri
izmed njih bi lahko izbral krajšo pot v
službo, a se je namenoma vsako jutro
peljal mimo policaja, ki je delil nasme-
he. Enega so vsakič ukradli in ga spravili
v žep. Za vsak slučaj. Nasmeh
pride v življenju vedno prav.
Nekega deževnega dne je mi-
mo prisopihal tatič s torbico
pod pazduho. Mudilo se mu
je, saj je pravkar okradel sta-
rejšo ženičko, ki je hotela na
kavo. S sklonjeno glavo, tatovi
gledajo namreč vedno v tla, je
zasopel tekel mimo križišča, da
bi bil s plenom čim prej na var-
nem.
Ko ga je policaj zagledal, mu je
nasmeh na obrazu zamrl. Poz-
nal ga je, vedno je hodil ne-
slišno mimo, gledal v tla in se
izogibal nasmehom in pozdra-
vom. Tatovi le-teh ne potrebu-
jejo ali vsaj mislijo, da jih ne.
Stekel je za tatičem, ženico je
namreč poznal, vsako jutro ga
je prijazno ogovorjala. Tekel je
kar se da, da bi ji rešil torbico
in skromno lastnino v njej. Ta-
tič je bil urnih nog, policaj pa
veliko spretnejši. Dohitel ga je
in ujel ter resno pogledal v oči.
Brez nasmeha na ustih.
“Kaj pa hočeš od mene, poli-
caj, pusti me”, ga je nadrl tatič,
“denar nujno potrebujem, ker
si bom kupil motor. Ženica ne
ve, kaj z njim, stara je in ne ve,
kam bi ga dela, saj bo itak
kmalu umrla. Jaz pa sem mlad,
rad se lepo oblačim, rad popi-
vam in hodim na zabave. Denarja potre-
bujem še in še”. Tako se je opravičeval
in že dvignil roko, da bi udaril policaja
in se osvobodil.
Policaj ga je potegnil k sebi in ga čisto
mirno pogledal v oči: “Mlad si in rad
imaš življenje, a ga ne znaš živeti. Zaradi
denarja hodiš naokoli mrk in s sklonje-
no glavo. Ker si do drugih krivičen, v
tvojih očeh ni iskric in veselja. Nočem
te videti v ječi, nočem ti vzeti svobode
in mladosti, ki ju že sam teptaš. Samo
torbico vrni gospe in pojdi svojo pot. In
pomisli, kako lepo bi ti bilo, ko ne bi no-
sil težkega bremena krivde in bi lahko
hodil z dvignjeno glavo. Pomisli, kako
lep bi bil svet, ko bi ljudje živeli v slogi
in miru, brez kraje, brez zavisti, brez zlo-
be in sovraštva. Samo spoštovanje in ve-
selje, nasmeh za vsakogar namesto žali-
tev in zbadljivk. Ko si hodil vsak dan mi-
mo mene, sem bil prepričan, da si dober
fant in da boš zrasel v poštenega človeka.
Vsak dan sem ti poklonil pozdrav, da bi
ti bilo lažje in prijetnejše. Tuj denar ni-
komur ne prinaša sreče. Pa ženička, ki je
ostala brez prihrankov in si danes niti
najnujnejšega ne more kupiti, se ti ne
smili”??
Tatič je molčal. Policaj je bil z njim pri-
jazen. Niti tedaj, ko je dvignil roko, da
bi se spravi nanj, ni postal nasilen, tem-
več ga je skušal nežno umiriti. Samo oči,
ki so se vsak dan smejale mimoidočim,
so bile močno žalostne. Fant se je nego-
tovo prestopal, ni vedel, kaj bi, postalo
ga je sram svojega dejanja
in ženička se mu je zasmi-
lila.
“Oprostite”, je rekel, ker
ni mogel več gledati žalo-
stnega policaja, “napačno
sem ravnal in nočem, da
bi bil zaradi mene svet
slabši in bolj žalosten. Tu
je torbica z denarjem. Sa-
mo nečesa vas prosim, v
zameno nam vrnite svoj
nasmeh”.
Na križišču se je medtem
zbralo veliko ljudi. Po-
slušali so, se jezili, žugali
tatiču in iskali znani, pril-
jubljeni nasmeh. Opazili
so, da se je policaj oddah-
nil, vzel torbico in tatiču
v zahvalo stisnil roko.
Fant je dvignil pogled in
prvič videl, kako lepo je
jutro, ki se prebuja prek
nižine, kako toplo sije
sonce in kako je svet pri-
jazen tudi in predvsem
brez tujega denarja.
Počutil se je sproščenega,
ker ni več bežal, dvignil je
pogled s tal in se srečal z
oblaki in sinjino. Svobo-
de se ne da kupiti, svobo-
do lahko samo začutimo
in zaživimo.
Ljudje in ženička so se od-
dahnili. Ozrli so se k policaju, ki je še za
trenutek zamišljeno zrl v mladega fanta
in se nato vrnil na svoje mesto sredi pro-
metnega križišča. Nato se je spet na-
smehnil in ljudje so veseli in sproščeni
nadaljevali svojo pot. In vse je bilo spet
tako kot vsako jutro, vsak večer in vsak
dan. En sam nasmeh in svet je postal
lepši.
Suzi Pertot
N
  Celovcu je bil
prejšnjo nedeljo ju-
bilejni 15. Kmečki
praznik, ki ga vsako leto na
drugem prizorišču na av-
strijskem Koroškem prireja-
ta Skupnost južnokoroških
kmetic in kmetov ter
Kmečka izobraževalna
skupnost. Srečanje sloven-
skih kmetov iz petih držav,
torej iz matice, Avstrije,
Hrvaške, Italije in Madžar-
ske je bilo prvič v urbanem
okolju, veliko množico je v
svojem športnem središču,
kjer je od letos vsako sobo-
to dopoldne kmetijska
tržnica, gostil Slovenski
atletski klub iz Celovca.
Kmečka zveza je sodelovala
kar s tremi avtobusi, na
izlet se je peljalo skupno
več kot 130 ljudi, vključno
s člani Godbenega društva
Nabrežina, ki so na prazni-
ku soustvarili popoldanski
kulturni program. Na čelu
odprave je bil deželni pred-
sednik Franc Fabec, spomi-
ne na prvo izvedbo dogod-
ka pred 15 leti, v dežju, v
Podnu pod Ljubeljem pa je
obujal tudi tedanji prvi
mož stanovske organizacije
slovenskih kmetov v Italiji
Alojz Debelis, ki se je ude-
ležil vseh praznikov razen
enega.
Dan se je začel s sveto
mašo, ki jo je daroval žup-
nik v fari sv. Cirila in Me-
toda v Celovcu, salezijanec
Jože Andolšek, po rodu iz
Dolenjske. Druženje je
bilo ob kot naročenem
vremenu res prijetno,
udeleženci so se povese-
lili ob kmečkih igrah,
delovala pa je tudi tržni-
ca kmetijskih in
obrtniških izdelkov. Pri-
reditelji so nagradili svoje
člane, ki so sodelovali na
letošnji izvedbi Dobrot slo-
venskih kmetij na Ptuju. V
uradnem delu so pozdravi-
li gostje, prisoten je bil tudi
podpredsednik Kmetijsko
gozdarske zbornice Slove-
nije Branko Tomažič. V
ospredju posegov
treh svetnikov
Skupnosti južnoko-
roških kmetov v
deželni koroški
kmetijski zbornici
Štefana Domeja, ki
je tudi predsednik
SJK, Franza Josefa
Smrtnika, ki je sicer
župan v Železni Ka-
pli, in Marinke Ma-
der Tschertou pa so
bile prav jesenske
zbornične volitve,
Slovenci ciljajo tudi
v prihodnjem pe-
tletju na potrditev
treh mandatov. Prisotni so
bili predstavniki sloven-
skih kmetov iz hrvaškega
Gorskega kotarja, pogrešali
pa smo porabske Slovence
iz Madžarske.
Koordinacija manjšinskih
slovenskih kmetijskih or-
ganizacij AGRA SLOMAK se
bo ponovno sestala že ko-
nec meseca na odmevnem
sejmu v Gornji Radgoni.
HC
V
Nekoč je bilo ....
Pravljica o nasmehu
  rav dobro se spominjam televizij-
skega poročila, kako so Hrvatje 9.
novembra 1993 razstrelili ta zna-
meniti most iz 16. stoletja. Dogodek me
je prizadel, najprej zato, da neki kultur-
ni narod (beri katoliški narod: Hrvatje
se imajo za zelo pravoverne katolike!)
dopusti takšno potezo. Rekli boste, voj-
na je vojna. To drži. Drži pa tudi, da je
ta most poleg bogate kulturne de-
diščine, o kateri danes vsi govorijo ali
celo na debelo “plozajo”, bil simbol
bosanskega islama. To je bil trn v peti
katoliškim Hrvatom! Seveda o tem
se ne govori, mogoče se le šušlja. Tisti
pa, ki malo pozna tamkajšnje razme-
re, pa to lahko tudi javno zapiše.
Ob mostarskem Starem mostu pa se
mi je utrnila tudi misel župnika Sv.
Janeza iz Mostarja g. Kreše Puljića. Za-
nimive so njegove izjave: “Nekoč je bil
Stari most simbol Mostarja, danes pa je
predvsem simbol islama”! V tistih sta-
rih časih, ko so se prebivalci ženili med
seboj, ne glede na veroizpoved, je to tu-
di držalo. Danes ne drži več. Kajti, če je
bil most simbol mesta, je bil zato, ker
so ti narodi, kot tudi te veroizpovedi,
živeli v neki vsaj navidezni slogi, te pa
danes ni več. Ker pa ima most zgodo-
vinsko povezavo s Turki, ne more imeti
povezave s krščanstvom, ampak z isla-
mom. Muslimani v Mostarju so ga ved-
no imeli za svojega. To danes govorijo
tudi kamni in ne samo ljudje. Tik ob
njem je majhna džamija. Tam sem
srečal fanta, ki je bil med počitnicami
zadolžen za spremljanje turistov, ki so
vanjo zavili. Odlično je govoril an-
gleščino, in ko sem ga vprašal, kaj dela,
mi je odgovoril, da študira medicino v
Bagdadu in ima islamsko štipendijo. To
je bilo v času, ko smo hodili iz SFRJ v
zamejstvo po “kofe”, zamejci pa v SFRJ
po meso, in to s prepustnicami! Bil pa
je to tudi čas, ko je iz zamejstva v slo-
venski prestolnici študiralo kar nekaj za-
mejcev in so imeli lepe jugoštipendije.
Zato tudi niso imeli možnosti študirati
v beli Ljubljani vsi, ampak samo izbran-
ci! Kdo so to bili, bomo lahko zopet
spoznavali, saj jih bodo vsaj nekaj pred-
stavili tudi v našem zamejskem časopi-
su, tako so nam obljubili!
Župnik g. Puljić nadalje pravi: “To je edi-
no mesto, kjer smo katoličani v večini,
pa nam mednarodni upravitelj ne daje
možnosti, da bi zaščitili svojo katoliško
in hrvaško identiteto... V Mostarju je
vprašanje zaposlitve tragično... novih
delovnih priložnosti pa ni niti daleč na
obzorju. V zameno pa so v dušah kraja-
nov velike nezaceljene rane, vojne in
povojne travme. Hudo je v glavah ljudi,
kar se žal prenaša tudi na nove rodove...
” Zanimiv pa je njegov sklep: “Upanje
so otroci... otroci so prihodnost, prihod-
nost je njihova, naj se vsaj med otroki
vzpostavijo mostovi sožitja”.
Res so v Mostarju številčno katoličani
najmočnejša skupnost. Pozabljajo pa,
da je prav njihova populacija tudi naj-
starejša. Glavnina mladih Hrvatov je
odšla in malokdo se bo vrnil pred po-
kojnino, ki jo bo dosegel v neki tuji
državi. Najštevilnejša skupnost Hrvatov
v tujini je v Ljubljani. Glavnino sesta-
vljajo prav Bosanci. Vsako leto, ko tam
mašuje kardinal Puljić, ima v govoru
isto prošnjo: “Vrnite se na domove čim
prej, četudi so ti porušeni. Obnovite do-
mača ognjišča”! Odziva skoraj ni. Usta-
lili so se v tujini in glavnina jih bo tam
tudi ostala.
Precej drugače pa je z muslimani. V
času vojne so iz Bosne vozili z avtobusi
v Split muslimanske otroke. V istih av-
tobusih pa so vozili nazaj v Bosno krste!
Ti otroci so potem iz Splita odšli v
arabske države. Veliko jih je
končalo šolanje in so tako postali
tudi ustrezno izobraženi. Zato vas
ne sme iznenaditi, če srečate mla-
de v Mostarju, ki govorijo gladko
arabsko in angleško. Veliko se jih
je vrnilo, ne samo z neko izobraz-
bo, pač pa tudi s poznanjem orto-
doksnega islama, kar jim prejšnji
sistem ni omogočal. Prav tako so neka-
teri pripeljali s seboj družine in so po-
ročeni z Arabci. Marsikdo od njih živi v
izredno hudih razmerah. Vrnil pa se je!
Prav po tem se muslimani ločijo od ka-
toličanov in tudi Srbov. Muslimani so
se vrnili v Bosno, Srbi in Hrvati –
Bošnjaki pa se, zlasti mladi, še vedno
množično izseljujejo.
Ta novi rod, ki je bil vzgojen v ortodok-
snem islamu, ta pa se kar krepko razli-
kuje od bosanskega, že daje in bo vedno
bolj dajal novo podobo ne samo Mo-
starju, ampak tudi temu delu Balkana
in tudi Evropi, kamor se bodo postopo-
ma razselili. V tem je vsa tragika bosan-
skega problema, ki pa se ne more
reševati s takšno ali drugačno dobrodel-
nostjo, kot jo ponuja naša Karitas!
Ambrož Kodelja
P
V premislek
Nostalgija ob mostarskem
Starem mostu
Celovec / 15. Kmečki sejem
Kmečke igre so
popestrile dogajanje
Aktualno11. avgusta 201620
DEMOS
Kot vsaka nova vlada, še posebej prva iz-
voljena na večstrankarskih demokra-
tičnih volitvah, je tudi Demosova vlada
morala organizirati lastno obveščevalno
in protiobveščevalno službo. O tem
manj znanem segmentu je Andrej Lovšin
pred leti izdal knjigo Skrita vojna. Spoz-
nal sem ga v portoroškem Rotary klubu,
kjer sva večkrat poklepetala. Lovšin je
proti koncu l. 1990, ko je bil podsekretar
na ministrstvu za obrambo in vodja Var-
nostnega organa, predstavil Peterletovi
vladi Osnovno zamisel obrambnega
koncepta Slovenije. Začeli so iskati sogo-
vornika v vojaški obveščevalni službi,
zbirati podatke o vojaški pripravljenosti
Jugoslovanske ljudske armade. Generali
so bili zaskrbljeni, ker se je hrvaška vlada
ilegalno oboroževala in nakupovala
orožje na Madžarskem. Če bi se kaj take-
ga zgodilo v Sloveniji, bi armada takoj
reagirala. S slovenske strani se je pričelo
s prisluškovanjem telefonskih pogovorov
med poveljniki v Ljubljani, Mariboru,
Pivki, na Vrhniki in v Postojni, nadziran-
je premikov vojaških edinic, predvsem
pa navodil, ki so prihajala z vrhovnega
poveljstva v Beogradu. 24. janarja 1991
so na Hrvaškem blokirali vojašnice s
težko gradbeno mehanizacijo in cister-
nami z gorivom. Incident je razburil vo-
jaške kroge. V Zagrebu so se sestali gene-
rali Praščević, Tominc, Popović in Vid-
mar. Da bi se kaj podobnega ne zgodilo
v Sloveniji, so pričeli prerazporejati slo-
venske vojake v južne republike. Inciden-
tov, malih in velikih, med teritorialci in
vojsko ni manjkalo. Ko so teritorialci zav-
zeli večjo stavbo na Prulah pri Ljubljani
in v njej nastanili republiški štab terito-
rialne obrambe, so oficirji v Sloveniji na-
stanjene armade odločno protestirali pri
poveljstvu, po njihovem je slovenska vla-
da šla predaleč, zadnji čas je, da armada
ukrepa. Varno-
stnim organom JLA
so naročili, da od-
krijejo vse simpati-
zerje in sodelavce
slovenskih oblasti.
Iz Zagreba so posla-
li vod specialcev
vojaške policije, ki
je na stavbo Štaba
teritorialne obram-
be postavil radiore-
lejno anteno, ki je
omogočala vse
vrste zvez: kripto te-
leprinter in zeleni
kanal s kripofonsko
zaščito. Na ta način
so hoteli ustvariti
sistem paralelnega
poveljevanja terito-
rialne obrambe,
mimo republiškega štaba in proti, ki je
bil na strani slovenskih oblasti. Predsed-
stvo Jugoslavije je pozvalo Slovenijo, naj
izroči vse orožje in dokumente o nabor-
nikih zvezni vojski. Varnostni organ no-
tranjega ministrstva je imel že januarja
1991 popoln pregled nad organizacijo in
varnostno službo JLA. Na območju Slo-
venije so delovali trije korpusi. Največji
in najpomembnejši 14. s poveljstvom v
Ljubljani, 31. v Mariboru in 13. na Reki
in garnizijo v Ilirski Bistrici. Varnostno
službo v Ljubljani je vodil polkovnik Ne-
dovič, v Mariboru podpolkovnik Ratko
Katalina. Naloga teh služb ni bila le v taj-
nem obveščevanju in protiobveščevanju,
pač pa tudi v posluževanju metode de-
zinformiranja. V Beograd so poročali, da
so le slovenski politiki proti JLA in za osa-
mosvojitev, medtem ko naj bi bil narod
proti.
Jugoslovanska armada je bila leta 1991
med najbolje obo-
roženimi vojskami v
Evropi. Naj navedem
le nekaj številk. Ko-
penska vojska ali pe-
hota je imela 170.000
mitraljezov, nad
11.000 raznih topov,
2.500 tankov, letal-
stvo: 16 migov-29,
151 migov-21 in še
nad 300 orlov, gazel
in galebov ter 81
transportnih heli-
kopterjev. Tudi mor-
narica s 4 fregatami,
15 podmornicami in
200 topnjačami, pa-
truljnimi ladjami,
minopolagalci in de-
santskimi ladjami ni
po oborožitvi zaosta-
jala.
Sredi januarja je poveljstvo 14. korpusa,
kjer je imela glavno besedo trojka, gene-
ralmajor Popović ter polkovnika Ljubić
in Malkoč, pozvalo Teritorialno obram-
bo, naj vrne orožje v skladišča vojske.
Najbolj oster do slovenskih oblasti je bil
Ljubić, ki je povsem sprejel velikosrbska
stališča predsednika Miloševića. V zad-
njem tednu januarja je armada razdelila
kot propagando 20.000 izvodov tednika
Narodna armija v slovenščini.
Podobno kot na Hrvaškem so skušali di-
skreditirati predsedstvo Slovenije. Varno-
stna služba JLA je bila prepričana, da bo
pod težo nelegalnega oboroževanja Mi-
lan Kučan moral popustiti. Pridobili so
namreč nekaj doku-
mentov Republiškega
štaba, iz katerih bi se
dalo sklepati, da se Slo-
venija pripravlja na
spopad z JLA. Spom-
nim naj na film, ki ga
je pripravila ob-
veščevalna služba voj-
ske, da bi diskreditirala
hrvaškega sekretarja za
obrambo generalpol-
kovnika Špeglja.
Jugoslovanska vojska je
bila sposobna pri-
sluškovati vsem, tudi Kučanu in Peterle-
tu. 24. januarja so aktivirali 60 upokoje-
nih oficirjev, katerih naloga je bila nad-
zorovati delovanje obveščevalcev sloven-
ske teritorialne obrambe. Oborožili so jih
s pištolami. Ukrep ni zadostoval, kajti
Slovenci so imeli svojega človeka med
oficirji 14. korpusa. Dobili so natančen
opis poročila poveljnika, ki je v ožjem
krogu starešin povedal, da je bil Tudjman
na seji predsedstva Jugoslavije potisnjen
v kot pod težo dokazov o nezakonitem
oboroževanju Hrvaške. Pričeti je treba s
tajnimi preiskavami in na ta način od-
kriti lokacije in skladišča orožja v Slove-
niji. Prednostna naloga obveščevalne
službe pa je odkrivanje pete kolone v la-
stnih vrstah. Pod drobnogledom so bili
vsi, ki so jih sumili, da sodelujejo tako
ali drugače z organi republike Slovenije.
Polkovnika Malgoć in Ljubić sta prevzela
nalogo, da poučita polkovnika Aksenti-
jevića, kako naj se kot delegat JLA obnaša
v slovenski skupščini. Zadnji dan je slo-
venska obveščevalna služba zvedela, da
na poveljstvu 14. korpusa pripravljajo
obremenilni material o vladi in vodilnih
politikih. Posebno oddajo, kot so jo pri-
pravili za Hrvaško, naj bi posneli tudi za
Slovenijo. Sumili so
vse slovenske oficir-
je, ker ni bilo moč
ničesar ohraniti v
tajnosti. Pripravili
pa so tudi načrte za
aretacijo nekaterih
oficirjev in civili-
stov, ki naj bi bili
vpleteni v zadevo z
orožjem. Aretacije
naj bi potekale z
dvojnim krožnim
varovanjem, samo
aretacijo pa naj bi
izvedli oficirji varnostne službe JLA. S
tem bi dosegli dvoje: po eni strani bi one-
mogočili slovensko obveščevalno
službo, po drugi pa dvignili moralo med
pripadniki armade, ki bi se spet lahko
brez skrbi sprehajali po Ljubljani v uni-
formah. Kot mrzla ploha je prišlo povelje
iz Beograda: v najkrajšem času je treba
odkriti oficirja, ki izroča Slovencem
zaupne dokumente. Z Rožnika so pričeli
prisluškovati radijskim zvezam med Re-
publiškim sekretariatom za notranje za-
deve in za obrambo kakor tudi ostalim
republiškim organom. Postojnski vod za
radijsko izvidovanje so premestili v Šen-
tvid, od koder naj bi kontrolirali vse ra-
dijske povezave. Vse to - v javnost seveda
tedaj ni nič prišlo - se je zgodilo januarja
1991.
/ dalje
Saša Rudolf
Osebni spomini na pot osamosvajanja Slovenije (5)
Samostojni
  e se boste sredi počitnic znašli v enem od
omenjenih mest, vas opozarjamo na nekaj
lepih in dragocenih priložnosti za poglobi-
tev že znanih umetniških osebnosti in sporočil ali
za spoznanje čisto novih, še posebno takšnih, ki ni-
so povsem uglašeni na sodobne izbire.
LJUBLJANA: GENEZA SEBASTIAA SALGADA
Kot Zelena prestolnica Evrope 2016 vabi Ljubljana,
še do 31. avgusta, na ogled orjaškega projekta veli-
kega brazilskega fotografa, ki smo ga v Trstu spoz-
nali, zahvaljujoč se mecenstvu podjetja Illy. Eno-
stavno se ne da sintetizirati v nekaj skopih vrsticah
njegovega popotovanja po vseh celinah naše zemlje
med letoma 2004 in 2011 in dokumentiranja večno
ledenih in puščavskih površin, ekvatorialnih pra-
gozdov in nedosegljivih višav, prostoživečih nepoz-
nanih rastlin, živali in domorodcev, ki danes,
ogroženi, živijo v skladu z izročilom prednikov.
V magičnih in intimno zatemnjenih podzemnih
prostorih modernistične Galerije Jakopič in v svetlo
elegantnih salonih Mestnega muzeja Ljubljana si je
mogoče ogledati 245 “veličastnih” črno-belih foto-
grafij, ki jih je posnel Sebastiao Salgado, izbrala pa
kuratorka, žena Lelia Wanick Salgado. Podobe po-
nazarjajo “neokrnjene” lepote naše zemlje, ki ji preti
(ne vemo, če dolgo ali kratkoročno) uničenje, in ki
se nanašajo na pet geografskih območij: Jug planeta,
Zatočišča, Afrika (Mestni muzej), Severna prostran-
stva ter Amazonija in Pantanal (Galerija Jakopič).
Kot je opisal režiser Wim Wenders v filmu “Sol zem-
lje” (2014) , dokumentarnem filmu o bogatem
estetskem in socialno angažiranem življenju brazil-
skega umetnika, sta zakonca Salgado že več let no-
silca projekta za ponovno pogozdovanje osušenih
brazilskih gozdov. Razstava dokumentira tudi de-
javnosti nevladne okoljske organizacije Instituto
Terra, ki sta ga sama ustanovila. Razstava je odprta
od torka do nedelje od 10. do 18. ure, informacije o
bogatih spremnih dogodkih dobite na spletni strani
www. mgml. si. Poleg krasnega kataloga Taschen se
dobi na razstavi prav tako očarljiv Wendersov film,
katerega sorežiser je tudi Salgadov sin Juliano Ri-
beiro.
MERAN: JUŽNOTIROLSKI “RISAR SVETOV” 
MARKUS VALLAZZA
Meran, nekdanja prestolnica Tirolske, ohranja še
danes bleščeči videz nekdanjega bisera avstro-
ogrskega turizma (kot Opatija, Gradež), s svojimi se-
cesijskimi palačami, termami in zdravilišči, hoteli,
promenadami ob mostovih. Drugo mesto Južno Ti-
rolske se je letos poleti oddolžilo 80-letnemu risarju
in grafiku Markusu Vallazzi, ki se je rodil l. 1936 v
Bocnu, z veliko pregledno razstavo. Kurator Guen-
ther Oberhollenzer je pripravil obsežen izbor del,
risb, grafičnih listov in dnevnikov, izdelanih v ra-
zličnih tehnikah; razstavljena dela ponazarjajo bo-
gat izrazni razpon tega virtuoza mešanja več vsebin
(literature, mitologije, glasbe, filozofije) preko li-
kovnega izraza.
Tu ni mesta za popolnejšo analizo ustvarjalca, ki je
študiral v Firencah, Salzburgu, Augsburgu, Berlinu
in na Dunaju, ki je presegel krajevne okvire in se
uveljavil kot zelo oseben, evropski mojster in pred-
stavnik posebno zahtevne umetniške zvrsti, ki za-
objema več znanj, tehnik in občutljivosti. Njegovi
učitelji so Dürer, Rembrandt, Dore', a tudi Kubin,
Chagall, Piranesi in morda francoski risarji stripov
“a' la” Giraud. Vallazza je z vso izvirnostjo prebral
in po svoje interpretiral Danteja, Nietzscheja, Krau-
sa, Poeja, Kafko, Geneta, Casanovo, tudi glasbo in
Mozartov lok. Ni nikoli postal ilustrator knjižnih
del. V njegovi idealni galeriji so še veliki sodobni
duhovi, kot so Benn, Pound, Mann, Dali', Einstein,
in seveda nesmrtni hidalgo, njegov alter-ego Don
Kihot.
Ta svojski svet, med resničnostjo in sanjami, je obli-
koval več kot 50 let, kot priča tudi katalog v dunaj-
sko-bocenski založbi Folio Verlag, ki ga je uredil
omenjeni kurator Ober-
hollenzer in ki ima po-
menljiv naslov Markus
Vallazza, Der Welzeichner
(Risar svetov) . To je tudi
naslov razstave, ki bo od-
prta do 4. septembra, od
torka do nedelje, med 10.
in 18. uro, na sedežu Me-
ranske Sparkasse - Cassa di
Risparmio. Info: www.
kunstmeranoarte. org. Le-
po bi bilo, ko bi razstavo
lahko imeli v gosteh še kje
bliže, morda tudi v Trstu
ali Gorici, kjer bi bilo za
tovrstnega “nemško-itali-
janskega svetovljana” nemara posebno ugodno
okolje.
INNICHEN/S. CANDIDO: PALINGENEZA 
FOTOGRAFA FABIA ZONTA
Na poti na Južno Tirolsko ali ob vrnitvi je ena od
obveznih postojank zgodovinsko gorsko mestece
Innichen - San Candido. Izložbe z elegantnimi
oblačili, luksuznimi spominki in krajevnimi dobro-
tami so prava paša za oči in lepa promenada nas po-
pelje do dveh osrednjih cerkva, bogate baročno-ro-
kokojske farne cerkve sv. Mihaela in čisto zraven še
do romansko poduhovljene samostanske cerkve
Stiftskirche Innichen (Colleggiata di S. Candido).
Na promenadi je tudi značilna kavarna-slaščičarna
Cafe Mitterhofer, ki razpolaga z racionalno ureje-
nim razstavnim prostorom Kunstraum.
Do 9. septembra bodo na ogled barvno in geome-
trijsko abstrahirani makroportreti iz cikla Palinge-
neza, ki jih fotograf Fabio Zonta posveča posebnim
vrstam cvetja, kot so potonike, krizanteme, kaktusi.
Fotograf iz Bassana del Grappa, po uspešnem sode-
lovanju z vodilnimi reklamnimi agencijami in ar-
hitekturnimi biroji, je sedaj usmerjen v napol for-
malno in napol filozofsko raziskovanje v bistvu neu-
lovljivega trenutka, ko se poln sijaj cveta (življenja)
prevesi v začetek konca...
TOLMEČ: NEOREALIZEM IN VELIKO 
POTOVANJE ANZILA
Kdor se mudi v Karnijskih Alpah ali ga pot zanese v
Tolmeč, prestolnico Karnije, ima priložnost, da oku-
si tamkajšnjo domačo kuhinjo in zlasti odlične sire,
lahko pa se tudi kulturno obogati. Po kratkem spre-
hodu po delno ohranjenem zgodovinskem jedru
lahko dobi v glavni knjigarni ob papirniški ponudbi
tudi nekaj polic, založenih z leposlovjem in krajev-
no domoznansko, gorsko in etnografsko vsebino.
Sam sem tu našel zbirko ljudskih pripovedk iz
bližnje Rezije Raccontami una favola, v italijanščini
in rezijanščini, s črno-belimi fotografijami Lorenzi-
na Di Biasia, ki sta jo leta 2004 uredila Luigia Negro
in Roberto Dapit za Rozajanski dum.
Blizu knjigarne je lepo ohranjena
in obnovljena palača Frisacco, v
kateri sem si ogledal lepo razsta-
vo furlanskega slikarja Anzila -
Giovannija Toffola. Zame je bila
prava novost. Sicer znan umet-
nik, ki je bil rojen v emigraciji le-
ta 1911 v Münchnu in je umrl v
Čenti leta 2000, mi je ponudil
vpogled v posebno interpretaci-
jo, na ekspresionizmu in skoro
magičnem sinkretizmu slo-
nečega, “neorealizma”. Kdor gle-
da Anzilove slike, tihožitja, por-
trete, akte, pokrajine in tudi re-
volucionarne skupinske kompo-
zicije iz let pred vojno in takoj po
njej, v zgodnjih 50. letih, pa tudi vizionarne apo-
kaliptične prikazni iz 70. let (iz cikla Veliko poto-
vanje), ne more prezreti njihove aktualnosti in
uglašenosti s sodobno občutljivostjo in okusom za
eklektično preobdelavo nekaterih klasikov skraj-
nosti. Bolj kot kakega sopotnika Guttusa ali Zigaine
razberemo v njegovih močnih barvnih kontrastih,
kompozicijskih strukturah in kreacijah sledove Go-
ye, Chagalla, Breughla, Van Gogha, Pasolinija, kot
slikarja Boscha, Grosza...
In tu ne gre za nikakršne plagiate ali citate, pač pa
za podtalne asociacije, ki morda obstajajo ali ne,
vsekakor gre za izraz velike vizualne občutljivosti
in angažiranostI. Slikar je kot partizan doživel vso
krutost vojne, kar je razvidno tudi iz del na razstavi.
Občina Tolmeč je poskrbela za izdajo kataloga, ki
so ga uredili Giuseppe Bergamini, Giancarlo Pau-
letto in Fabrizio Deotto, z besedili samega slikarja,
kritikov Maria De Michelija in Marca Goldina, pi-
sateljev Pier Paola Pasolinija in Carla Sgorlona,
časnikarja Licia Damianija idr. Razstava bo odprta
do 11. septembra vse dni razen torka, od 10.00 do
12.30 in od 15.30 do 19.00.
Davorin Devetak
Č
Kulturni utrinki poletnih dni
Razstave od Ljubljane do Merana
Sebastiao Salgado: Dargui, vas ljudstva Mursi v narodnem
parku Mago blizu kraja Jinka, Etiopija, 2007
Markus Vallazza: Don Kihot 
Fabio Zonta: Krizantema
Anzil: Po ustrelitvi II, 1946
Podpolkovnik Ratko Katalina
Andrej Lovšin