Razgled po šolskem svetu. — Odločen nastop slorenskega nčiteljstra. V nEdinosti" čitamo: Pri uradni okrajni učiteljski skupščini za brežki okraj na Vidmu so učitelji letos čvrsto nastopili Oglasili so se, da nemščina ne sodi v slovenske ljuske šole kakor obvezen predmetinda bi slovenskih otrok ne smeli sprejemati v nemške šole, nemfekih otrok pa ne v slovenske učilnice. Z veseljem poudarjamo tudi mi mnenje in zahtevanje, da bi slovenske mladine ne smeli poučevati v nemških šolah. Če je nemščina učni predmet, osobiti neobvezni predmet v najvišjih razredih ali če ni, na to ne polagamo velike važnosti. Da se pa nemški otroci ne sprejemajo v sloveuske šole, to je znano; vsaj redki slučaji, da bi bilo več Nemcev naseljenih med Slovenci. Kjer jih je pa le količkaj, ondi ustanavljajo zanje šole — uradnim ali privatnim potom (Schulverein)! Takih nemških šol, kjer je število nemških otrok neizmerno majhno, je vse polno na Spodnjem Štajerskem, n. pr. v Brežieah, Sevnici, Laškem trgu, Vojniku, na Slatini, v Rogatcu, v Ormožu, Vitanji, Šoštanju, Slovenjgradcu, Ljutomeru itd. Ako bi te šole bile le enorazrednice, bi bilo v njih raorda (!) 80 % nemških in le 20 % slovenskih otrok. Ker so pa dvorazredne, trorazredne in eelo štirirazredne, imajo pa le kakih 20% nemških in kakih 80% slovenskih otrok. — če se učitelji na uradnih učiteljskih skupščinah izjavljajo zoper to pedagoško zlorabo slovenskih, oziroma nemških otrok, bi se morale tudi šolske gosposke ozirati na to, da bi otrok, ki ne umejo učnega jezika dotične šole, ne spre- jemali vanjo. — Od šolskih gosposk, to jje od okrajnih šolskih svetov, ki jih vodijo c. kr. okrajni glavarji in c. kr. okr. šolski nadzorniki, pa ne pričakujemo, da bi zaprečili to! Zakaj ti gospodje so zmerom na tisti strani, kjer se pospešuje nemštvo med Slovani. Ti gospodje pozabljajo na člen 19. teraeljenih zakonov naše države istotako, kakor niso čitali zlata vrednega razgovora našega cesarja z nekim češkim poslancem. Slednji se je pritožil cesarju, rekši: ,,češki otroei ne sodijo v nemške šole". Cesar m'i je pritrdil in dodal: BA nemški otroei ne v češke šole!" — Da bi se okrajni šolski sveti na Slovenskem kdaj ravnali po tem, tega upanja, seveda, nimamo Zanašamo se pa na prvo inštanco v šolskem organizmu: na slovenske učitelje, osobito na šolske voditelje. Zanašamo se nanje in pozivljamo jih zaradi zdrave pedagogike in zaradi slovenske domovine, katerima služijo, da pazijo na to, da slovenski otroci, ki spadajo v njih šolski okoliš, tudi obiskujejo njih šolo, njih slovensko šolo. Ako hodi slovenski otrok v bližnjo ali daljno nemško šolo, naj smatrajo to tako, kakor da bi tak otrok sploh nobene šole ne obiskoval. Slovenski šolski voditelji, ki jih bodo v tem slučaju gotovo podpirali krajni šolski sveti naj se, ako bi se kak nemški birokrat izpodtikal nad takim postopanjem njihovim, sklicujejo na člen 19. in na določilo v šolskih zakonih, da se morajo otroci v ljudski šoli učiti svoje materinščine in drugih predmetov. Ali se mari slovenski otrok v nemški šoli uči svojega slovenskega materinega jezika? Ali se raari more ueiti drugih predmetov, če ne ume učnega jezika? Kako je sploh možno vzgajati otroka s pomočjo tujega jezika? — Letna plača mestnega šolskega nadzornika v B e r linu znaša 12.000 mark ali 14.400 kron Njegova funkeijska doba traja 12 let. — StaroslOTenski jezik nadalmatinskikgimnazijah. Kakor poročajo dalmatinski listi, so letos maturanti na dalmatinskih gimnazijah bili prvikrat izprašani iz staroslovenskega jezika, ki so ga šolske oblastnije pred tremi leti uvedle v dalmatinske gimnazije. — Sestanek potoralnih ndlteljer se je vršil 6. t. m. v Zadru. Sešli so se potovalni učitelji iz južnih dežel v namen, da si ustvarijo svojo organizacijo. Izvolili so pripravljalni odbor. — Delo t Tarstvo otrok proti potepanju. V vzhodnem delu Novega Jorka prebiva nebroj ubožnih rodovin. Umevno, da je tam mnogo pokvarjene mladine. Sedaj pa je magistrat najel dečke iz tega predmestja ter jih postavil po ulicah, da skrbijo za snago. če n. pr. kdo vrže na cesti kak papir od sebe, pa ga opozori deček, da tega ne srae, in občinstvo sluša. Pretekli teden so najeli v take svrhe 10.000 otrok. — ŠolstTO na Kranjskem. V šolskera letu 1905/6. je bilo na Kranjskem 311 slovenskih, 9 nemško-sbvenskih in 28 nemških ljudskih šol. Celodnevni pouk ima 85 šol, vse druge imajo poldDevni pouk. Šole je obiskovalo 79.519 otrok, ki jih je poučevalo 839 učiteljev, oziroma učiteljic. — Špecijalni tečaj za srednješolske abitnriente. Deželni odbor dolenjeavstrijski uvede s prihodnjim šolskim letom na učiteljiščih v St. Peltnu in Dunajskem Novem mestu tečaje za absolvirane gimnazijce in realce, ki imajo zrelostno izpričevalo, da se v enem letu pripravijo za učiteljski stan. Deželni šolski svet je razpisal 17 ustanov po 500 K, pa tudi deželni zbor jih ustanovi. Enak tečaj je že uveden na dunajskem pedagogiju. — Madjarska šola na Rouinnskem. Iz Bukarešta poročajo, da je tamkajšnji katoliški nadškof prosil romunskega naučnega ministra, da dovoli v Bukareštu ustanoviti madjarsko realko, ki jo bo vzdržavala ogrska vlada. — Slorenskih TlsokošolceT je koneem letnega tečaja 1906 na Dunaju, v Gradcu, v Pragi in drugod 660, izmed teh 328 juristov, 37 medicincev, 188 filozofov, 68 tehnikov, 8 veterinarcev, 14 agranomov, 4 montanci, 10 eksportnih akademikov, 3 trgovskiv akademiki, 3 konzervatoristi. Po rojstvu je 383 Kranjcev, 161 Stajercev, 19 Korošcev, 94 Primorcev in 3 od drugod. Na Dunaju jih je 383, v Gradcu 204, v Pragi 64 in drugod 9. — Na celoTŠki gimnazijt je bilo koncem šolskega leta izmed 487 učencev 84 Slovencev. — Doktorat na visoki šoll za poljedelstvo. Naučuo ministrstvo je objavilo rigorozni red za visoko šolo za poljedelstvo. Počenši s šolskim letotn 1906/07 bodo mogli slušatelji visoke šole za poljedelstvo dobiti doktorsko čast. — Ukrajinsko rseučilišče t Lctotu. V Levovu se je pred kratkim vršil shod vseučiliščnikov za ustanovitev ukrajinskega vseučilišča v Levovu. Navzočih je bilo okolo 300 maloruskih vseučiliškib dijakov in dijakinj. Navzoči so bili tudi trije maloruski vseučiliški profesorji.