s-Vušttce /1'/1/1'ER ■ €^111— HO ME FORte. DtICAN IN SPIRIT IN LANGUAG6 ONLY SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 23, 1950 LETO Lil —VOL. LIL VEIT! TIP TITOVSKEGA zastopnika. — Za poslanika Jugoslavije v Belgiji je postavljen Laza La-tinovič. Ta Laza Latinovič je sin pravoslavnega duhovnika v Bosni. Njegov oče je bil velik srbski nacijonalist, je imel v srbskih političnih krogi h velik ugled. Zato je mladi Laza tudi dobil štipendijo Kralja Aleksandra za visokošolske študije v Pragi. Tam v lepi češki p rest o-lici je mož gosposko živel. Bil je še študent, pa je že imel svoj avtomobil. Med tovariši je bil nepriljubljen. Sumničili so ga; da za nekoga vohuni. Nekateri so trdili, da vohuni za dvorsko pisarno in pošilja zaupna poročila o vsakem štipendistu in celo o vsakem drugem jugoslovanskem dijaku v Pragi. Drugi so pa trdili, da je Laza levičar in komunističen tajen agent. Rekli so, da dela vse po nalogu in za račun tamknajšnje praške komin-terne. Od tam prihajajo tudi denarji, so dodajali v razgovorih. Ko je nastala civilna vojna v Španiji, jo je Laza pobral tja. Kaj je delal v Španiji se ne ve ali ve se, da je takrat, ko so bili španski komunisti poraženi in bežali v Francijo, tja z njimi pribežal tudi Laza. Drugi jug. komunisti so bili internirani dokler so prebivali v Franciji, Laza pa ne. Jugoslovanski konzul v Marseille ga je inu-noval za ne^ kako zvezo in mož je bil svoboden in se'je sprehajal po mestu, zraven pa še imel nekaj plače. Med vojsko je gospod Latinovič bil v Švici. Veliko je delal za organizacijo titovskih komunistov. Takoj po vojni so ga imenovali za generalnega konzula v Marseille. Po značaju, pravijo, da je to zahrbtenj brezobziren človek. SODELOVANJE MED ko-hiinformisti in nacisti. — V Nemčiji in v emigraciji sodelujejo skupine bivših nacistov in kominformistov. Nabralo se je v tem oziru toliko dokazov, da dvoma o tem sodelovanju ni več. Lokazani so posamezni dogodki Sodelovanja posebno v Italiji in v Argentini ji. Sodelujejo in skupne akcije vodijo kominfor-hiistični komunisti, nacisti in Zastopniki nekdanjih satelitskih hitlerjevskih režimov po deže-lah srednje Evrope. Trdijo, da SNOW bremenski prerok pravi: Oblačno in bolj mrzlo danes th zvečer. Od časa do časa naletavanje snega. Jutri oblačno popoldne bolj toplo. Tri na dan Slišimo, da je ongava žosi sPokorjeno prišla nazaj k demokratskemu klubu 23. varde. * * * žosi so svarili, naj ne leti za n^allasom, ki bo pogorel in žosi k° obsedela na dilci. Kakor oskubena šraka. Pa ni nič pomagalo. Za demokratski klub 23. var-ni prav nič častno, če ima take člane. Mora biti na zelo sla-bih nogah, da take sprejema na Zaj. Ven ž njimi, predno vami kalibra 22 ?0pet vse skupaj ne zbrazdajo. ! za ptiče. je skupina hrvatskih ustašev v zvezi s kominformisti in nacisti, da ta zveza deluje v Avstriji in v Argentiniji. Zanesljive vesti povedo, da je nekaj ustašev odšlo v Jugoslavijo, da se tam bore proti Titu skupno ‘s Kominformisti in pod njegovim političnim vodstvom. Ustaši razlagajo to čudno druščino takole: Narod noče nobenih komunistov. Mi bomo s sodelovanjem na strani kominformistov zrušili Tita in takoj prevzeli oblast v zemlji, ker se bomo lahko proti ko munistom oslanjali na narod. Rusije gotovo ne bomo napadali, z njenimi sateliti bomo sodelovali, naši prijatelji v satelitskih deželah, kjer je mnogo nacistov že na oblasti v komunističnih ekipah, nas bodo ščitili. V Avstriji se je pojavil general Luburič, ki tam organizira neko črno roko. Ni še ugotovljeno ali je tudi on v sodelovanju z nacisti in kominformisti. Hrvatski vojni strokovnjak pa nam piše iz Argentine: Paveliče-va struja ustašev je tu po vseh znakih v zvezi s kominformo. DUHOVNIK ŽRTEV svoje službe. — Iz Rima javljajo, da je duhovnik Jenko, ki je bil medtem zaprt, žrtev svojega duhovniškega poklica. Ko je namreč obolel pokojni senator in narodni poslanec Franc Smodej, so ga prepeljali v bolnice, Tam pa se zdravniki niso zanj brigali, strežniki so ga popolnoma zanemarjali, tako da ni dobil nil^a-ke zdravniške in bolniške pomoči. Videl je, da se mu zdravje hitro slabša in večkrat prosil za duhovnika. Uprava bolnice ni dovolila, da bi duhovnik smel in mogel priti k smrtni postelji senatorja Smodeja, ki je bil tudi sam goreč duhovnik. Duhovnik Jenko je, kakor se je sedaj ugotovilo, tajno zvedel za željo pok. Smodeja in nekako skrivoma prišel k njegovi bolniški postelji in mu podelil zakramente za umirajoče. To je sedaj prišlo na dan in č. g. Jenko je moral v zapor. Metropolitan opera bo podala v Clevelandu sijajne predstave KONGRES JE DAL TRUMANU RAZUMETI, DA BO UKINJENA KONTROLA NAJEMNIN Predsednik je zahteval enoletno podaljšanje stanovanjske kontrole. - Zadeva pride prihodnji mesec pred senatni odbor. WASHINGTON. — Kongres je dal predsedniku Trumanu razumeti, da po 30. juniju najbrž ne bo več nobene kontfole cenam najemnin ali rentov. Poslal mu je namreč račun o denarju, v katerem so tudi vsote, ki so namenjene za plačilo uslužbencev, ki so zaposleni v a-genciji za kontrolo najemnin. Kongres je izgotovil račun, da se dobi posebne vsote denarja za vzdrževanje raznih vladnih agencij v fiskalnem letu, ki se konča meseca junija. V tem računu je tudi $4,000,-000 za vzdrževanje Housing expediter] a Tighe K. Woodsa. Od te vsote naj bi se porabilo $2,-■300,000 za plačilo uslužbencev tega urada, preostanek, $1,400,-000, pa naj bi bil za poslovne izdatke, za katere je zahteval Woods $3,600,000. Predsednik Truman je zahteval enoletno podaljšanje stanovanjske kontrole; — tozadevne raprave in zasliševanja pred senatnim odborom bodo nji mesec. ■Rmu Sava*- V clevelandskem mestnem avditoriju bo gostovala od 10. do 15. aprila Metropolitan operna družba, ki nam bo podala več sijajnih opernih predstav. Ena posebno popularnih je “La Boheme,’’ ki bo podana v torek zvečer, 11. aprila. Glavne vloge bodo imeli Bidu Sa-yao, Frances Greer in Jan Peerce. V petek bo podana Tosca, v soboto večer Manon Lescaut. V Tosci bo nastopila tudi bolgarska umetnica Ljuba Welitsch d Ah! Veb^ce- Druge operne predstave bodo: v pondeljek večer Samson et Dalila. V sredo večer Faust, v četrtek zvečer Lohengrin. V petek popoldne bo Aida, v soboto popoldne Carmen. Vstopnice si lahko že sedaj naročite po pošti od Northern j Ohio Opera Ass’n, Union | Mank of Commerce Bldg., Eu-; did Ave. in 9. St„ Cleveland 114, Ohio. Cene so: $1.20, $2.40, $3.60, $4.80, $6 in $7.80, vključno davek. V Ifaliji je zaslavkalo blizu pel milijonov delavcev v protest proti nameram vlade Protestni štrajk vodijo komunisti. - Delavcem, ki so člani nekomunističnih unij, je bilo naročeno, naj ne sodelujejo v stavki RIM. — V Italiji je zastavka- stracij, naperjenih proti vladi lo kakih pet milijonov po ko- premierja de Gasperija. munistih vodenih delavcev. —| Promet poulične železnice in Preden se je stavka začela, so avtobusov je bil v mnogih me-eksplodirale tri bombe; ranje-'stih popolnoma ustavljen. Žana je bila samo ena oseba. (radi generalne stavke je bil u-12-urni štrajk je sklicala po kinjen tudi obrat v mnogih velikih industrijah, toda prodajalne so ostale odprte, železnice, plinske, električne, telefonske, vodna naprave im halr.ižnLc .ni I [ Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice /Ve prezrite— Na 3. strani današnjega lista prinašamo poročilo iz tržaške “Demokracije,” ki opisuje, kako so komunisti oskrunili pogreb zavednega Slovenca F r a n c a Bandlja, doma iz Doline pri Trstu. Pokojni je nečak Lovi’enca Bandlja iz Clevelanda. Četrta obletnica— V petek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Helen Pevec ob priliki 4. obletnice njene smrti. Pokojna Angela Mavko— --- I Pokojna Angela Mavko ni bi- prihod-j/a članica dr. sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, kakor je bilo pomotoma poročano, temveč društva sv. Ane št. 4 SDZ. /a VELIKI PROTIAMERŠKI IZGREDI VINDOKINI Saigon, Indokina. — Dijaki in delavci, noseči zastave nove komunistične vlade, ki ji načeluje po Moskvi podprt Ho Či Mingh, so več ur demonstrirali in razgrajali po ulicah v protest proti navzočnosti dveh ameriških rušilcev, ki sta zasidrana v pristanišču. V spopadih in praskah je bilo osem oseb ranjenih. + Demonstrant j e, ki jih je bilo 4,000, so požgali tržnico, preden jih je razgnala francoska policija s plinskimi bombami. Demonstrantje so sneli francosko in ameriško zastavoj ki sta bili razvešeni na čast ameriških rušilcev. Požgali so tudi petnajst hiš in razbili več tovornih avtov. Med izgredi so demonstrantje kričali: “Dol z ameriško pomočjo! živel Ho!” ------o------ Mož Trdoživ z dveme streloma v glavi Coiumbus, O. — Charles W. Fisher, 76 let stari prebivalec Londona, O., je danes še živ, dasi se je dvakrat ustrelil v glavo. Ustrelil se je s puško in nabito s šilbrami MARŠAL TITO SE ŽUR1 S KOLEKTIVIZACIJO KMETIJSTVA BEOGRAD. — Aleksander Rankovič (bivši krojaški pomočnik), minister notranjih zadev in vrhovni poglavar OZNE, je v nedavnem volitvenem govoru. povedal, da je zdaj v Jugoslaviji kolektivizirana že ena četrtina vse orne žemlje. Povedal je, da je zdaj v Jugoslaviji 6,798 kolektivnih kmetij (kolhozov) s 4,702,047 akri zemlje in 353,872 družinami. To pomeni, da je zdaj v kolhozih 25.9 odstotka vse jugoslovanske orne zemje. Naglico, s katero Titov režim kolektivizira kmetije, sodimo lahko po dejstvu, da je ob koncu leta 1948 jugoslovanska vlada izjavila, da je kolektivizira-nih samo 1,318 kmetij s 60,000 družinami in 75,800 akri zemlje. (Jugoslovanski kmet se torej res naglo pretvarja v “samostojnega gospodarja na “svoji” zemlji. . . ” Ured.). Osem oseb ubitih v prometni nezgodi Rockton, 111. — Osem oseb je bilo na mestu ubitih, ko se je avto, v katerem so se vozili, zaletel na nevarnem ovinku v težko motorno vozilo, s katerim dovažajo olje na gasolinske postaje. Češka šampijonka ostane v Londonu London. — Aja Vrzanova, ki je svetovna šampijonka v drsanju in je nedavno prispela v Anglijo, je izjavila, da bo raje ostala kot politična begunka v Angliji, kakor da bi se vrnila v svojo domovino češko. Gostilničarji želijo revizijo postav glede točenja in Ikent. Organizacija gostilničarjev in Zveza prodajalcev žganja sta v torek predložili predlog za popolno revizijo administracije sistema, v čigar območju so gostilniške licence, prodaja žganja in drugih opojnih pijač. Oni priporočajo uveljavljenje samo ene licence za gostilničarje, ki naj bi stala 1000 dolarjev na leto, prodajo pijače ob nedeljah po 5. uri popoldne in celonočno točenje v gotovih prostorih. — Dalje so gostilničarji ožigosali lahke kazni, ki se običajno nalagajo butlegerjem. Predloga, ki jo je predložila ]0 delovna unija bartender jev ali točajev, da bi se prepovedalo ženskam streči za baro, je bila odklonjena. Charles E. Rohr, lastnik restavracije, je stavil sledeče predloge : En permit ali dovoljenje za vsako gostilno, kjer se toči pijača na kozarce ali steklenice, s čemer bi se nadomestilo permi-te državnih prodajaln žganja in še račzne druge Permite, ki so zdaj v veljavi. Letna 1,000-dolarska licenca bi odgovarjala ceni sedanjemu D-5 permitu! (permitu za nočne klube). Prodaja pijače oh nedeljah po peti uri pop. v vseh prostorih, ki imajo permit za točenje opojnih pijač. Celonočni permit, ki naj bi stal $5,000 na leto; taki permiti naj bi bili izdani po eden za o-krožje 250,000 prebivalcev. komunistih dominirana Generalna delavska federacija, in sicer v protest proti nameram vlade, da slednja ojači. policij>: deželo in da avtorizira prepoved političnih demonstracij. Nekomunistične unije so bojkotirale stavko in njihovim članom je bilo naročeno, naj se izogibajo vsakih masnih demon- so bile prizadete po tej stavki. Dinamitne bombe so eksplodirale na glavnem stanu de Gašper! jeve stranke krščanskih demokratov in v neki komunistični pisarni. Iz raznih naselbin CHICAGO, 111. — Pri fari sv. Štefana bomo imeli od nedelje 26. marca naprej sv. misijon, ki ga bo vodil p. Odilo Hajnšek. On je izvrsten govornik in kar vem, da bo cerkev nabito polna vselej. Zadnje dneve je bila smrtna kosa zelo aktivna. Umrli so: Frank Lauter, star nad 80 let, John Troha, star 75 let in John Lajner, ki ga je zadela kap. Mrtvo so našli na njenem domu Kristino Hary. Umrla je tudi Mrs. Mary Jurga( ki je bila ze-in pridna, kadar je šlo za kakšno dobro stvar. Vsem pokojnim želimo miren spočitek, preostalim pa globoko sožalje. Na bolniški postelji se nahajajo: Mrs. Agnes Rom in Mrs. Agnes Ribnikar. Ta se nahaja v bolnišnici sv. Ane. Bila je za- deta od avta in hudo poškodova-. ... . „ na. Mrs. M. Kremesec se tudi,Jlh 'le Ze poprej nahaja na bolniški postelji, j -------1 Vsem želimo ljubega zdravja.! DAJ brat, — J. M. zastop. Governer Lausche ne bo agitral za primarne volitve v maju Governer Frank J. Lausche, ki je ena najnenavadnejših političnih osebnosti, se je odločil, da ne bo osebno napravil nobene kampanje za primarne volitve, ki bodo 2. maja. Lausche, ki bo zdaj kandidat že za tretji governerski termin, si mora najrej zagotoviti demokratsko nominacijo v maju, da bo; lahko kvalificran kanddat v novembru. V primarnih vo iitvah bosta nastopila kot njegova protikandidata Clarence H. Knisley iz Columbusa in Joseph Torok iz Youngstowna. Vsi drugi kandidat j e so že na svojem kampanjskem delu, celo j zvezni senator Robert A. Taft, j ki nima nobenega protikandida-; ta je med njimi, samo governer Lausche pravi, da ne bo vodil (nobene kampanje in da bo go-(voril samo na onih shodih, določil. DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM _____DOLARJEM Naročite Koledar Svobodne Slovenije. N ob ena slovenska družina naj ne bo <}rez te nad vse poučne knjige! EN SAM TRENUTEK VAŠE NEPAZLJIVOSTI LAHKO POVZROČI SMRT IN RAZDEJANJE Clevelandska policija svari ter mnogokrat preprečimo nezgodo. priporoča, naj pazimo pri vožnji z avtom, ker en sam trenutek nepazljivosti, naglice, jeze ali trme lahko povzroči smrt in razdejanje. Bodte vljudni kadar vozite ali greste peš čez cesto. Storite td zaradi sebe in drugih, priporoča policija. Izplača se koncem konca, če damo drugim prednost, voznikom ali pešcem. Prednost ali vsaj njih pravico. S tem pre- Pameten voznik bo dal vedno prednost pešču, tudi če je slednji v napačnem, kadar gre, recimo, čez cesto proti rdeči luči. To velja pa tudi za pešče in pameten pešec se bo vedno ravnal po prometnih postavah in signalih. Vljudnost je poceni, zastonj. Toda kdor je ne izkaže; včasih plača to drago — morda z življenjem! Porota belcev spoznala za krivega belega morilca črncev Kosciusko, Miss. — Porota, ki je sestojala iz samih belcev, — farmarjev in delavcev — je spoznala 25 let starega belca Windol Whitt-a za krivega umora zamorskih otrok, toda se ni mogla zediniti glede njegove kazni. Na podlagi pravo-reka porote pa je postala kazen dosmrtnega »zapora man-datorična in sodnik J. P. Coleman ga je obsodil v dosmrtno ječo. Ko je poslal sodnik poroto k posvetovanju, je izjavil in ji naročil: “Država Mississippi se izvija iz svojega temnega mraku. Pojdite in storite svojo dolžnost!” Witt, ki je vojni veteran, je bil sojen za umor 4-letne deklice Ruby Neil Harris, ki je bila s svojim 12-letnim popol-bra-tom in 8-letno popol-sestro Mary umorjena v noči 8. januarja na domu zamorskega far-marja-najemnika, Thoma Harrisa. Druga dva obtoženca, tudi oba belca, 38-letni bivši kaznjenec Leon Turner, in Malcolm Witt, 27-letni Windolov brat. zdaj čakata na obravnavo. — Farmar-najemnik ,ie bil paraliziran od krogle. Poizvedovalni kotiček Neka “Franžetova,” doma iz Sostra pri Ljubljani, Slovenija, sedaj živeča v Ameriki, bi rada zvedela, kje se nahaja Kamnarjeva Reza, tudi doma iz Sostra. če želi dotična zvedeti kaj več, naj se obrne na njeno hčer, ki se nahaja tu v Ameriki in katere naslov je: Ivana Okorn, roj. Cerar, 71 Bleecher St., Brooklyn, N. Y. NAJNOVEJŠEVESTI Washington. —- Kongres je sno-či zavrgel predsednikovo zahtevo ter odklonil predlogo za uzakonitev — $2,000,000,00-0 programa za gradnjo hiš (housing program). Predloga je priporočala 50-letno jamstvo in 3% posojila za gradnjo hiš za 250,000 družin s “srednjimi dohodki.” Boston. — Zbornica poslancev države Massachusetts je šla snoči na rekord kot prva država, ki je dala mladini, katera obiskuje katoliške in druge verske šole, iste privilegije proste vožnje z avtobusi, kakor jih uživa mladina, ki obiskuje javne šole. /luERi^k/i DomoviM/i adTE * ifie/m imi—mo/vii (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays_ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. ' Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. NOVINE MARCH 1950 SUNMOnTUEWSHHU FM SAT 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 2122 23 2425 26 27 28 29 30 31 Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. ^tl§!^“83 No. 58 Thurs., March 23, 1950 Vračanje k Bogu V Ameriki so knjige verske vsebine, oziroma pripovedna dela z versko vsebino odnekdaj zelo priljubljene in popularne, v poslednjih letih pa je zanje vedno večje povpraševanje in vedno boljši trg. Zakaj to zanimanje za religiozna dela? Pisatelji, založniki. psihiatri in verski voditelji so si edini v tem, da je zanimanje za verske knjige poživilo potek zgodovine naših dni. Milijone ljudi je bilo do dna duše razočaranih v svojih pričakovanjih in pričeli so uvidevati, da znanstveni in materialni napedek ni dovolj za uteho srca in zadostitev najglobljim občutjem. Dve svetovni vojni z dvema svetovnima depresijama med njima, sta omajali človekovo zavest, da bi mogla priti rešitev z njegovim lastnimi prizadevanji brez duhovne, božje pomoči. Poizkus, da bi se preneslo pravila materialnega napredka v moralen in socialen svet, se je izkazal za zmoto in izjalovitev. Vojne grozote in spremljajoča jih vzburkavanja, kar vse je kronal brezbožni komunizem s svojo brezobzirno brutalnostjo, s katero je ponižal človeka na brezpravno žival, vse to je povzročilo, da so se pošteni ljudje, ki so bili sicer versko mlačni in brezbrižni, začeli zopet zatekati k Bogu ter pri njem iskati pomoči svoji revščini in razdvojenosti. Ljudje so se spet pričeli zatekati k branju literature s krščanskim pogledom na svet, ker čutijo, da je ‘‘religija” mehaničnega napredka in etičnega humanizma plehka in brezpomembna. Nekateri hočejo povečano zanimanje javnosti za religiozne in krščanske knjige omalovažiti, češ da je to samo nekak “beg” iz sedanjosti. Seveda je! Toda ničesar napačnega ni, če kdo zbeži od zmote k resnici, od krivice k pravici. Saj smo že mi vsi skupaj potratili mnogo svojega časa z “begom”: od nevednosti in ignorance k študiji in učenju; od gladu k nasitenju, od bolezni k zdravniški pomoči, ki nam je vrnila zdravje. Vprašanje je: beg — odkod in kam? Prav je, pobegniti iz teme v svetlobo, in to je tisti beg, katerega tako številni čitatelji verskih knjig iščejo in katerega so mnogi tudi našli. Povratek versko mlačnega človeštva k Bogu nam bo tolikanj bolj razumljiv, če vam navedemo sledečo vest, ki je samo eden izmed tisočerih drobcev, ki sestavljajo temo črne groze, ki se je zgrnila na trpeče človeštvo. — V Državni založbi Slovenije je izšla v prevodu knjiga ruskega profesorja A. V. Mišulina “Zgodovina starega veka,” tiskana v Mohorjevi tiskarni v Celju. V tej knjigi čitamo na strani 7 v poglavju o štetju let: “V današnji dobi rabijo krščansko štetje. Kristjani štejejo čas od 30. leta vladanja rimskega cesarja Avgusta. Tedaj se je po izročilih rodil Jezus Kristus. Znanost je dokazala, da sploh ni živel nikak Kristus. Toda mnogi so začeli verovati vanj (kristjani).” Že iz tega primera lahko spoznamo, kako spoštujejo slovenski komunisti versko prepričanje slovenskega ljudstva, ki je v celoti krščansko. Tema se širi Bolgarski oblastniki niso bolgarskemu ljudstvu dolgo povedali, da so Zedinjene države ukinile diplomatske od-nošaje z Bolgarijo. Vse. kar je bolgarsko ljudstvo moralo neprestano poslušati, so bile groteskne štorije o grozanski zaroti, v kateri je do vratu tičal ameriški poslanik Donald Heath z bivšim bolgarskim premierjem, katerega je dal usmrtiti njegov naslednik. In vse, kar je madžarsko ljudstvo zvedelo o Amerikancu Robertu Vogelerju, je bila obtožba napram njemu in njegovo “priznanje,” ki ga je podal pred teatralno inscenirano obravnavo, ki jo je vodil isti tožilec, kateri je nastopal v isti vlogi v obravnavi proti Laszlo Rajku, madžarskemu ministru za zunanje zadeve, ki je bil obsojen na smrt in obešen. Te vlade se poslužujejo istih sodnih metod za izvlečenje “priznanj” pri svojih lastnih državljanih, celo pri svojih voditeljih, kakor pri inozemcih. Kaj vedo Bolgari in Madžari. Romuni in Čehi, Poljaki in Rusi o Zedinjenih državah, razen da smo saboterji in špi-joni, izkoriščevalci in vojni hujskači? Najbolj žalostno dejstvo je. da ni nobene poti, ki bi nam bila odprta, da bi nesrečna ljudstva teh držav lahko poučili o resničnem stanju stvari. Železna zavesa, ki so jo loputnili do tal, je tesno zaprta. » • m Francoski neodvisni list “France Soir” je 26. decembra objavi': razgovor, ki ga je imel Tito z njegovim dopisnikom v Beogradu. Tito je izjavil, da sovjetska komunistična partija zelo greši, ker hoče vsiliti mednarodnemu delavskemu gibanju tri napačne ideje in sicer: 1. Da je sovjetska komunistična partija nezmotljiva v svojih sklepih do drugih strank. 2. Da lahko samo Rdeča armada s svojo zasedbo uvede novi socialistčni red. 3. Da je nemogoče uresničiti socializem brez pomoči Sovjetske zveze. Če te očitke obrnemo na Tita, potem veljajo tudi za Presmec Štindest matrnikov je držalo svoje pravice. Sever je pi-hao i nikak ga ne bilo mogoče staviti. Samo sunce je zato itak dobilo tudi svojo moč i če je 'bilo količkaj zavetja, se je delalo protoletje. Pod bregom k bereki na Zatoni bi človek skoro lehko na (zemljo iegno, tak je bilo toplo. Veter je tam samo telko prišeo, ka je dišavo vijolic raznašao1. Ovi den, na Jožefovo, so pri Matajovih prišle prve lastavice. Držijo se bole samo zavetja i sivnca pa gnje-zda v stali. Od duge 'poti so trudne i odvečc-ra koli strte že čepijo v gnezdi. Prek dneva samo telko lečejo, ka nekaj muh nalovijo. Vrbe v meki so dobile že muceke. Sosedov Piš ta se je že ovi den oglaso z žve-glov od vrbovine. Ve je ne sam napravo. Janči, ka je pri njih za hlapca, je k mlini vozo pa je pri Curki vrezao nekaj vrbovij šib — edno debelejšo za žvegk, drugo pa drogne — gažovice — ka de trebelo pie-smec delati. Cvetna nedelja je že skoro tu. Zutra de šo na Gibino,te poj d očki vreže nekaj brinja. V soboto pred nedelov ednok skrma skoči prek plota v sosedov 'Cgrad po dren. Že nekaj dni tak cvete, ka nega drugega videti žuti cvet. Vrbove šibe je v poj ati postavo v krnico ipa maio vode nalejao. ka sc gožovice ne posušijo do sobote pa ka vrbini muceki ostanejo. Letos de delao dva presmeca: ednoga za maloga Pištija, drugega pa za sebe. S' Pravi de njegov. Za dečaka samo telko, ka nekaj bo, ka se že tijedne nazaj veseli, ka de šo z Janči j om na cvetno nedeljo pa ka de imeo svoj presmec. Janči pa mera imeti pravoga. Tak kak lani. Po meši ga je lani vrgeo na streho. Stavo se je lepo z glavov navzgor i zaisti-no ne nihče urnro preminoče leto. Zdaj se boji, ka se letos obrne dol. Mamica so celo zimo nekši betežasti pa bogzna, če dočakajo novega božiča. Gožovice je skrbno odebrao. Malo močnejše kak lani. Letos vse bole močno napravi kak lani. Lani so ipo meši prišli kemaj iz cerkve, pa je že začnolo pokati po hrbta j pa po ramaj. Zač noli so Trnjarčari. Že v cerkvi so ježah bistričke dekle. Če se ne bi bojah lagojega ple-bamuša pa bistričkij. dečkov, šteri so tudi tam poleg stali pa presmece že začnoli obračati pa pri cmeri prijemati, bj že tam kakši šp t napravili. De pa vsaki zna, ka je cerkev cerkev i ka se to tam rte spodobi. Vuni pa, kda je začnolo bobnati po hrbtaj ,je Janči ei-lao na tistoga Trnjarčara, kak sta že na fanjšček pri Kobiji navzkriž prišla. Tak ga je včešno na poškao prek hrbta ka ga je skoro vugnolo. Na nesrečo se je presmec razpleo i Janči je odskočo. Tudi so pametni možki vmes stopili. Te so Trnjarčari kr e cerkvi bežali, štikje Bistričanci pa za njimi. Odzaja za: šegeštijov so notr izavinoli —- te pa zagled-nejo plebanuša, ka so ravno ven stopili. ’‘Ka pa te to ni-macie?” Tak te ne prišle do ni-kše hujše stvari. Samo za letos si je Jančj vse inači z gožovica. mi povezao šibe v presmeci. V soboto je najprle napravo lza Pištija, te pa dugo vezao i ve-zao svojega. Kda je zgotovo, je probao v pojali, ka je dvakrat zamahno po ponjavi, ka je tam v koti ležala. Dobro je držao, nikaj se :ne razplelo. “Zdaj pa naj gron Trn.iarski kaj začne. Plantav de šo domov.’’ — V cerkvi je bilo vse lepo. Med blagoslavljanjom je Janči visiko vzdigne svoj presmec. Tudi spevao je to nedeljo. Kda so pa ven prišli, pa zaglednejo pod gostanarre dva žandara. Mirno tam stojita, si nekaj po-gučavljeta, z očmi pa švigata okolik, če bi se kde kaj začnolo. “No, te sam zabadav letos taksi presmec napravo”, si je zgu-čao Janči. Nač ne šteo iti z delčki domov. Držao se je starejših možkov. Pogučavali so se, kak se je pri Šernekovij vresničilo: Presmec se je lani na strehi dol cbrno i Šernek so se vjesen, kda so mošt pelali z goric, smrtno ponesrečili. V klanci s.o se prevrgli pa lagev na njih. Janči je prišeo zaskrbljeni domov. “Bog vam daj tala svete meše,” je pravo kak navadno. Te pa šo s Pilštijom v škegenj, ka ta metala presmece na streho. Pištijov se je s omerom lepo gor obrno i se tak stavo. Te luči Janči svojega. Pa se začno kotati in spadne dol. Ešče ednok. Zdaj se je pa skotao v jarek kak ga dela streha med hižov i štalov i se tam dol obrno i se stavo. Tisto leto je aprila bojna ven vdani a. Janči je bio notri potevani med prvimi. Poleti je ešče dvakrat pisao domov. te pa ne bilo več glasa od njega. CHICAGO V mr o je Janoš Lajner, star 67 let. Zakopani je bio v soboto 18. marca. Sprevod, je bio iz cerkve sv. Števana. Zapušča ženo Marijo, 4 hčere i ednoga sina i več vnukov. Rojeni je bio v Čerensovcaj, v Ameriki je živo 40 let. . » Žalosten glas iz starega kraja smo zvedeli. V Gumilicaj so vmrlj Ana Bojnec (rojena Matfašec iz Velke Polane). Dosegli so starost 77 let. V Či-'kagi zapuščajo 3 hčere: Katarino Žabčič, Ana Petek i č. sestro M. Serafiko pri slovenskij šolskij sestraj v Lemonti, v Gumilicaj pa hčer Baro Sobočan i svojo sestro Marijo Magdič pa tudi več vnukov i pravnukov. Na smrtni posteli so jo dlcstakrat z Naj svetejšim obiskali čg. Jožef Bakan. Imeli so velki sprevod s tremi duhovniki, kak je to zdaj jako redko. STARI kraj V Žižki j so vmrli Marija Fujs v starosti 82 leti. Imajo v Čikagi 3 sine: števan, Martin i van, v Toronti pa sina Kazimira, doma Pa dve hčeri i. se-_stro Terezijo Farkaš. Pujsova družina ima 26 vnukov i 20 pravnokov. Naj dobra mati v miri počivajo. Celoj rodbini pa naše sožalje! — Tudi v žižkij so vmrli Kata Koštric, v starosti 88 let. Imajo 3 sine i 3 hčere doma, v Oikagi pa ednoga sina — Janoša Koštric. N. v m.p.! Brihten računar Voznik ima sanke naprodaj in kupec ga vpraša: “'Koliko želiš za sanke. Dam ti 200 dinarjev.” Voznik: “Za to ceno jih ne dam, daj mi 600 kron, pa so tvoje!” Misijon v Collinwoodu Cleveland (Collimvood), O. — “Sveti čas, o zlati čas sv. misijona . . .”, nam bodo zapeli pevci v cerkvi Marije Vnebovzete. Sedaj se pa tudi mi vprašajmo, če bomo res porabili ta zlati čas v svoje dobro. Ali se bomo odzvali klicu milosti božje, ki nam jo Bog pošilja po misijonarju — klicu, ki bo morda zadnji v našem življenju. Pustimo za teh par dni vse posvetne skrbi na stran in porabimo ta čas za zveličanje svoje duše. Vzroka za to imamo dovolj : prvič je letos sveto leto, drugič je postni čas in tretjič, ker je to le v našo lastno dušno korist! Da bo misijon res uspeh, je odvisno od nas samih; predvsem je potrebno, da se udeležujemo zjutraj sv. maš, zvečer pridige in ne pozabimo na svete zakramente. Misijon se vrši ves ta in prihodnji teden. Naj noben ne zamudi te lepe prilike, ko si lahko, izprosimo obilo božjih milosti zase in za svoje družine in za vso našo faro. Prav posebno pa vabim članice Oltarnega društva, da se v čimvečjem številu udeležite skupnega sv. obhajila v nedeljo 2. aprila. Louise Kosmeri, preds. Za otvoritev Doma na Recher Ave. Euclid, O. — Cenjeni društveni člani in članice kakor tudi vsi ostali rojaki v Euclidu ste prošeni, da se gotovo udeležite seje, ki se bo vršila v petek ob 7:30 zvečer v Društvenem domu na Recher Ave. Prošeni ste, da se udeležite te seje vsi, ki imate do. bro voljo kaj pomagati pri otvoritvi novega doma, ki se bo vršila v nedeljo 23. aprila ob eni popoldne. Vabljeni ste vsi direktorji, društva in posamezne ustanove v naši naselbini, da se gotovo udeležite te seje, kajti to je zadnji klic, ker čas se nam prav hitro približuje in treba je, da se dobro pripravimo z vsem, kar je potrebno za tako pomemben dan. Tudi vsi tisti, ki imate sloven-ske narodne noše ste prošeni, da se pripravite, da boste na mestu na dan otvoritve. Torej, na svidenje v petek zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Ž narodnim pozdravom, George Nagode, preds. Javna zahvala njegov režim. Zato je upravičeno vprašanje: kdo je boljši tat: tisti, ki beži, ali pa tat, ki se je ustavil, ker mu je zmanjkalo sape, in kriči: Primite tatu!? Greenwood, Wis. — Precej smo že pozni, saj bo kmalu,poteklo že tri mesece odkar smo stopili na ameriška tla. že takoj v pristanišču sta nas prijazno sprejela dva naša rojaka Dom-žalca — g. Karol Zajc in profes. Tone Osolnik, za kar se jima prav lepo zahvaljujemo. Prav tako gre naša iskrena zahvala g. p. Ambrožiču in Dr. Basaju za ves njun trud in delo; ki sta ga imela z nami in prav tako vsem uradnikom Katoliške Lige. Lepa hvala tudi Okornovi družini, ki so nas prišli' počakat v pristanišče in nas potem spremili do vlaka. Predvsem pa tisočera zahvala našemu sponzorju g. Frank Artač-u in njegovi soprogi Mary, ki sta bila tako dobra in prevzela nase težko odgovornost in nam še šedaj vedno rada pomagata. Bog naj jima vse stotero povrne. Ne smemo pozabiti tudi našega dobrotnika g. Alojzija Gosarja, ki je prišel sem nekaj mesecev pred nami in sta se z g. p. Odilom potrudila, da sta nam dobila sponzorja. Prav iskrena hvala tudi njegovemu bratu Franku Gosar in njegovi soprogi. Mary, ki sta nas imela kot goste skozi praznike prav do novega leta. Sprejeli so nas tako gostoljubno in nas vse obdarovali, da si kaj takega niti od daleč nismo pričakovali. Saj so .nam nehote stopile solze v oči — prej tako skromni in zaničevani begunci, a sedaj sprejeti kot najbližnji sorodniki sedeči za isto mizo kot domača družina. Prav lepa hvala tudi Gosarjevim hčerkam, ki so tudi veliko pomagale. Družini John in Sophie Trunkel ter družini Slabič — hvaležni Bog (plačaj! Enako se lepo zahvalju-jejmo družini Artač, to je staršem našega sponzorja in njihovi hčerki poročeni Ružič. Prisrčna zahvala gre tudi družini Rakovec, saj Bog ve za vaše dobro srce, ki ga imate do begunskih družin. Mi vam ne bomo mogli nikdar povrniti, naj vam Bog vsem stotero povrne. Lepa hvala tudi družini Košček, saj ste tudi veliko darovali. Prisrčna hvala tudi vsem dobrim faranom na Willardu, ki pa ne vemo za vseh imena, da bi se vsakemu po sebej zahvalili. živimo sedaj v tej lepi novi in svobodni domovini Ameriki, kjer zopet lahko svobodno dihamo in ne več kot nekdaj v taborišču. Saj moramo priznati, da je bilo včasih tudi tam lepo, ali še več pa je bilo grenkih in težkih ur. Vsi smo zelo veseli, da smo prišli med Slovence v prijazni Willard, kjer zopet slišimo slovensko pridigo in slovensko petje. K sklepu še enkrat prisrčna zahvala vsem Wfllardcanom; našim slovenskim rojakom pa pošiljamo prisrčne pozdrave tja v Argentino in Kanado in kjerkoli se še nahajate. Družini Frank Rihtar in Mihael Sršen. V Milwaukee smo se le zganili ____« Milwaukee, Wis. — Priloženo prilagam naročnino za Ameriško Domovino, ker mi bo kmalu potekla in ne bi rada videla, da bi mi jo mogče ustavili, kajti vsak dan težko pričakujem ta lišt; ki je v njem toliko zanimivega branja. Res čudno je, da se še dobijo ljudje, ki pravijo, da je v naši stari domovini zelo dobro, ker so pobrali tistim, ki ne trobijo v Titov rog. Radovedna sem, kako bi se jim tukaj dopadlo, če bi prišel nekdo do njih in jim rekel : Ti ise kar lepo poberi od tu, se bom jaz sedaj naselil v tvojo hišo, ki si si jo pridobil s trdim delom in prihranki svojih rok. Tu v Milwaukee smo se Slovenci začeli malo gibati. Na zadnji cerkveni seji je bilo .sklenjeno, da bomo letos postavili svojo dvorano in da če bo šlo vse po> sreči, se bo pozneje pričelo pa s zidavo nove ceifkve. Dvorana nam je potrebna takoj zato, da ko bomo pričeli z gradnjo nove cerkve, da se bo v dvorani lahko vršila služba božja. Zadnjo nedeljo je društvo Krščanskih mater priredilo velik “card party” in kakor se sliši, so prav dobro napravile, Le tako naprej, da ne bomo vedno ta zadnji. Pozdrav vsem starim in novim naročnikom in čitateljem Ameriške Domovine, kakor tudi vsem v uredništvu in še posebno pa Micki, ki se zelo postavi v novem klobučku. Mary Kokalj. List za listom pada New Middletown, O. — Danes, 16. marca, smo v Bessemer-ju, Pa. pokopali Jurija Ahlin. Prejšnji teden je padel in si zlomil nogo. Odpeljali so ga v Youngstown v bolnišnico, kjer pa je v pondeljek previden s sv. zakramenti umrl. Pogreba se je udeležilo lepo število ljudi, ki so tudi darovali za sv. maše in krasne vence. V imenu društva KSKJ se je od pokojnika lepo poslovil g. Jakob Leskovec iz Bessemer ja. Pokojni je bil rojen leta 1877 pri Sv. Volbenku, Poljane ng,d Škofjo Loko. V Ameriko je prišel leta 1901 in sicer v Broughton, Pa. Leto pozneje se je poročil 7 Marijo Jereb doma iz žirov-skega vrha. V zakonu se jima je rodlio 12 otrok, 9 sinov in 3 hčere, ki razen Franceta, kateri je umrl pred dobrim letom, še vsi žive. Razen dveh mlajših so vsi poročeni. Ustanovili so stavbeno družbo “Bratje Ahlin,” ki prav dobro uspeva in napreduje. So res lep vzgled sloge in pridnosti v družini. Ta družina je tudi osmim beguncem podpisala botrstvo, od katerih jih-je pet že tukaj in tudi so že vsi zaposleni. Pokojnemu Juriju bodi dobri Bog večni plačnik; žalujoči soprogi Mary, sinovom in hčeram pa naše globoko sožalje. — Naročnik. Odmevi iz Titovine ali gorke iz “raja” V Beogradu kroži sledeči dovtip : “Slišal sem, da je temu in temu danih samo še nekaj tednov življenja,” pravi prvi Čeh drugemu Čehu. “Tako? Od strani njegovega zdravnika?” “O ne. Od strani Politbiroja,” odgovori drugi Čeh. * * * Sovjetsko časopisje ima mnogo poročil o zastoju produkcije ter o drugih pomanjkljivostih narodne ekonomije. Taka kritika zavzema včasih obliko humorja, kakor razvidno iz sledečega dovtipa v humorističnem listu “Krokodil,” ki izhaja v Moskvi: Kupovaika: Meni ugaja kakovost tega blaga, toda ne njegova barva. Prodajalec: Nikar si ne delajte skrbi, tovarišica. Ko ga boste enkrat oprali, ne bo no bene barve več. L AL PA NE Prijazen možiček se pririne na voz ulične železnice in po dolgem iskanju zapazi nekaj malega prostora na klopi. Ker ga ni bilo dosti, se je ponižno vse-del in prišel ravno zraven stare device, ki je na vso moč sovražila moški spol (menda zato, ker je ni noben pobral) in vsakega sumila, da jih hoče storiti kaj zlega. Ko se je možiček vsedel prav zraven nje in se je tudi nehote nekoliko dotaknil v dr en ju, ie devica energično pograbila za dežnik in ga odločno postavila med svoje koleno in koleno moškega soseda. Dežnik je tudi p°' tem trdno držala, da je tako branila svoje deviško koleno, da ne bi čutilo kosti tistega zasovra-ženega in pregrešnega spola. Ko je voz ulične železnice ustavil na njeni postaji, je ženska vstala ter odšla na cesto, ne da bi spustila dežnik. Ker je deževalo ga je razpela in odšla pr°' ti domu. Kmalu se ji pa zazdi, da J1 nekdo sledi. Ozre se in vidi, da gre za njo prav tisti možiček D je na vozu ulične sedel poleg nje-Aha je.že ta pravi, si je misli' la in pospešila korake proti domu v hudem nalivu. Toda moški za njo ni zaostajal in je bil tesno za njenimi petami, ženska se J® spustila v dir proti domači hisl in ko je dospela do stopnic Je kar planila po njih in treščila v domača vrata. Naglo je pozvO' nila in šele tedaj, ko je slišala, da ji nekdo odpira vrata, je dobil3, toliko poguma, da se je ozrla nazaj in jezno zavpila nad mos-kim, ki je prišel do nje: “Kako si drzneš, nesramnež, zasledova' ti pošteno ženko! Takoj bott! poklicala policijo! človek z da J že ni več varen svojega življ6' nja. In kaj hočeš, bi rada vede la?” m Možiček se ponižno odkrije 1 skromno reče: “Gospa, če ne d0 ste zamerili, bi prosil, če bi irl. dali moj dežnik nazaj, ki ste ^ ga odnesli iz ulične.” KARL MAUSER: KAPLAN KLEMEN ROMAN Klemen je ibil v zadregi. Ni si upal vzeti besede nazaj. “Izberi si ga,” je pritrdil, plačal in se nasmejal. Tudi Jelka se je smejala. Ples je odtrgal mladino od štantov. Klemen je koj videl, da pevcev ne bo pričakal. Nemara se nadejajo, da bi prišel rnedn j e. Naka, v gostilno ne gre. “Domov gtrev,” se je odločil. Nenadoma se ga je oprijelo čudno malodušje. “Lahko si minjogrede ogledaš moje stanovanje. Saj vem, da te ne bo nikoli k meni.” Iz besede je govorila uža-Ij en ost. Ni se upaj upreti. Utonila sta pod cerkev in počasi stopala navzdol. Bilo je vroče, iz gmajne je dišalo po zvitem smrekovem' lubju in po smoli. Čudna trudnost, ki jo čutiš od nog do poslednje misli, je vzela Klemenu sleherno voljo. Klemen se je čudil, da je Jelka tako mirna in da prav nič ne pokazuje vznemirjenosti. Da se bo tako unesla, si ni mislil. Ali Pa se tako taji in noče pokazati? Gotovo je užaljena, da ji ni nikoli odpisal. Sam ni vedel, kako bi pogovor nadeljeval. Pa ga je rešila Jelka, ki ga je sama zastavila. “Prvo leto si končal. Kako se počutiš?” Strmela je vanj s svojimi velikimi cčmi. “Dobro. Ni mi žal, da sem se tako odločil. Boljše se nisem mogel predati.” Zasmejal se je, pa se mu smeh ni posrečil. Jelkine oči so ga bolele. “Shujšal si,” je rekla mirno in mu usula piškote znova na krožnik. “Jej.” ............... “Povsod so skrbi. In dosti je učenja.” Ni vedel, kako bi ji prav odgovoril. Sivo j ih bojev ji ne more razgrniti. Koj bi se jih oprijela. Nato je nenadoma Vstal. “Kam se ti mudi?” Skušala ga je zadržati. “Župniku sem obljubil,^da bom polodne doma,” se je zlagal. Ni ga več prosila. Spremila ga je do' vežnih vrat. “Zbogom, Klemen! Vem, da Ue boš več prišel. oec, je stopil pred hišo. Sam ni vedel, kam bi se del. Rad bi bil kje ^ gorah, sam z nočjo in zvezdami. Kakor kaplje strdi so kanile v spomin besede patra Šerafi-na, ki mu je bil spovednik. “Razdajajte se revežem in ne boste zašli. Človek ne more živeti brez ljubezni, in kaj je večjega na svetu kakor biti brat ubogim?” Klemen je strmel v gmajno, kakor da je onstran nje skrivnost, ki ga vabi. “Jutri pojdem v Ljubljano,” se je odločil. “Moram videti Kremečevega otroka.” In čez čas se mu je še utrnilo. “Kremnka j c pa tudi potrebna, da bi ji kaj zanesel.” Misel mu je bila všeč. Pregnala je čudno otožnost, ki se ga je lotila po pogovoru z Jelko. Dolgo je ostal zunaj. Rahel veter je shladil večer, da je bilo prav prijetno. Klemen je mislil samo na barake in najraje bi kar v tem hipu peiš odšel proti Ljubljani. Zahrepenel je P o ušivih otrocih, pa gobicah, kjer diši po skrbeh in umazaniji, po pregretih jedilih in plesnivih ostankih. Veter je šumel skoz špranje pri čebelnjaku in Klemenu se je zdelo, da gruli Jakopinova grlica. Gru-gru, gru-gru. Mesečina je škropila breg in gmajno. Visoko je mesec, daleč gore in noč je prozorna. Klemen bi najraje pokleknil in molil. 'Počutil se je tako majhnega kakor mravlja ob smreki. Neznana ihta mu je zadrgnila grlo. Odtrgal se je spred hiše in legel spat. Noč zunaj je vasovala s čebelnjakom, v katerem so šumele čebele. * Gornikova se je začudila, bo .?e je Klemen napravil za vlak. Vpiraševati pa ni hotela. Fant ima gotovo pametne opravke. Pri Jurjevcu je Klemen vlzei moko, ki so mu jo pripravili, pri Žerinu suhih hrušk in krhljev, pri Kosmaču nekaj kaše in jajc. Za cel nahrbtnik se je nabralo. Kar neslo ga je proti Podhcmiu. Na Lesce ni hotel. Ni mogla skriti, da se ji tre-1 Nahrbtnik je bil pretežak. Velika drama slovenske Karantanske države Pokristjanjenje slovenskih knezov in njegov narodnodržavni 'pomen Škof Modest je bil tako imenovani korepiskop in je škofa Virgilija nadomeščal. Ali že leta 763. je umrl. Z njegovo smrtjo je misijonsko delo y Karantaniji izgubilo važno oporo. Na 772.) z nekako križarsko vojsko šel nad uporne Karantance. Tasilu se je nudila pač lepa prilika, da je s svojo akcijo proti poganskim Slovencem mogel svoj ugled pred frankovskim kraljem spet “popraviti”. Na drugi strani pa je Ta-silo s svojim vojnim pohodom proti Karantancem, ki se verjetno niso upirali toliko krščanski resnici kot bolj domači knežji rodovini, ki je klicala v deželo in preveč podpirala misijonarje tujce in bila tudi sicer predstavnica tuje, Ibavar-skofrankovsk« nadvlade v de- drugi strani pa je nasprotnikom zrastel pogum. Naglo po-j želi, hotel pod krinko svete, kristjanjevanje je pač natelelo j kristjane braneče vojske že na odpor, saj je novo krščanst-! vnaprej zatreti vsak poskus vo globoko posegalo v zasebno življenje in ves družabni ustroj v deželi. Ker je prav takrat na Bavarskem vojvoda Tasilo začel z uporom proti frankovski nadvladi, so se dvignili tudi Frankom in krščanstvu sovražni Slovenci. Upor je bil verjetno prevsem naperjen proti, knezu Hotimiru, ki je bil vladar po milosti frankovskega kralja in je poleg sjkofa Modesta bil duša vse pokristjanjevalne akcije. Hotimir je upor, bila sta kar dva, zadušil in poklical v deželo novih misijonarjev. To Hotimirovc politično podpiranje pokristj anevan j a pa gotovo ni bilo modro in resnično. Zato je ob njegovi nenadni smrti leta 769, sovrašni-kom, sporočajo “Letopisi ba- i varskega naroda”, zrastel po-1 gum, Karantancem (t. j. pri-j Stašem kneza Hotimira) pa upadel. Vnela se je tako ostra domača borba, da šo duhovniki j bili pregnani in je služba za ‘nekaj let bila prekinjena. Biti so morali vsekakor resni boji, da je 'vanje posegel tudi bavarski vojvoda Tasilo. poprav je pred leti vprav on s isvojim uporom Frankom Karantance vzpobudil k vstaji, se je kot spreten diplomat s Franki hitro izmiril in je, sedaj (leta: političnega upora. Po Tasilovi vojaški intervenciji se je dežela ^od knezom Valtunkom spet pomirila. “Letopisi bavarskega naroda” sporočajo, da je škof Virgilij baje sam prišel v deželo in z veliko gorečnostjo zopet pridobival duše Karantancev, tako da je zaslovel celo kot njihov apostol. Področje njegovega delovanja je segalo tja >do izliva Drave v Donavo. Kot Irec se je Virgilij ravnal po starih, preskušenih metodah irskih misijonarjev, ki so krščanstvo širili s pravim apostolskim duhom nesebičnosti in požrtvovalnosti, ne pa iz ognjem in mečem in pobiranjem desetin. Zgodovinarji sodijo, da so vprav blage metode irske Cer- Najnovejša varnostna obleka v tej atomski dobi, ki so jo iznašli za obrambo v slučaju atomskega napada. Na sliki sta Chief Petty Officer William Walker iz Porehester in WREN Sheila Withington iz Nuneaton pri vaji, ka ko se uporablja to, obleka in aparati, . , r.■n i.■. ..... m...n sejo roke. Ko je stopal čez prag, je bruhnilo iz nje. “Lahko bi kdaj prišel. Čakala sem te.’’ Samo obrnil se je, nato pa Utonil za ovinkom. Pred Les-C-arni je legel v travo pod jablano in čakal na pevce. Prišli so kmalu za njim. Bili so Jobre volje in še k mari jim ni bilo, da je bil Klemen tišji na-2aj grede kaker tja grede. Večer je bil lep, res prazni-Ški. Na Klemena je legel s čudovito težo. Koj, ko so odmolili rožni ve- Protect Against VITAMIN DEFICIENCY Witii ONEH DAY multiple VITAMIN capsules Each One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsule furnishes the full basic daily quantity of five vita-wins whose requirements in human Nutrition have been established. You can't buy better vitamins no matter what you pay for them. One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules are guaranteed ♦o be full potency, as shown on the label. Make One-A-Day your Buy Word for vitamins. Get them at your drug store. - * MILES LABORATORIES, INC. I. -N Elkhart, Indiana Veselje ga je kar privzdigovalo. Prepočasi mu je vozil vlak. Sicer pa tokrat ne bo odvisen od ure in izvonca. Zvečer bo šel spat v semenišče, zjutraj pa bo bruhnil nazaj. Z ljubljanskega kolodvora ga e kar neslo. Mesto v poletni soparici se mu je zdelo tuje, razbeljeno. Šele pri trnovski cerkvi se je Tuaio unesel. Vroče mu je bilo, da je kar sihal. Barake. Tudi med njimi je ležala vročina in za bosopetimi otroki se je kadil prah. Kremenka je sedela v senci za barako. Kar planila je pokonci. Shujšala je. Tudi Cenek ga je koj spoznal. “Tile, tlic.” “Bučmanček,” ga je pobožal Klemen. “Sama sva doma. Mož pride ob štirih, otroci se pa potepa-j o.” “Kaj p.a Klemenček?” “Spi. Oh, kar nareja se, gospod. In priden je.” Kremenki se svetijo oči. “Nekaj sem vam prinesel. Zdaj po otroku boste potrebovali.” Klemenova veselost raste. Kremenka odpira vrata. V sobi je smrad in vročina. V raztrganem košku sipi 'šesti Kremenčev otrok. Klemen stopi tesno h košku. Kot droben črviček z majhnimi usteci je. kve med drugim bile vzrok, da so se Slovenci krščanstvu razmeroma malo upirali. ■ Pa še ti upori, tri vstaje, prejkone niso bile samo verskega, marveč tudi političnega značaja. Ko omenjajo “Letopisi bavarskega naroda”, da je Virgilij evo misijonsko področje segalo do izliva Drave, nas s tem, mimogrede spominjajo važne odredbe francoskega kralja, ki je leta 796. določil, naj bo Dra-ra meja meid misijonskim področjem salzburške nadškofije in ogeljskega patriarhata, čeprav je pred prihodom Slovencev v Alpe imela oblast nad vzh odnoalpiskimi deželami oglejska Cerkev. Misijonska delavnost salzburških škofov m rodovnikov samostana sv. Petra v Salzburgu med Slovenci pa je povsem naravno salzburški Cerkvi priključila novo misijonsko ozemlje. Oglejska Cerkev se je šele za patriarha Pavlina (787-802) z večjo vnemo lotila širjenja krščanstva na slovenskem ozemlju južno od Drave. Tudi oglejski misijonarji so se hvalevredno držali zmernih metod salzburške Cerkve: prizanesljivosti in blagohotnega pouka. Kakor na salzburškem tako je tudi na oglejskem področju med slovenskim narodom kmalu zrastla cela vrsta cerkva. Med naj starejšimi soivenskimi svetišči v oglejskem patriarhatu slovi cerkev sv. Kvirina pri Št. Petru v Na-diški dolini. Ta, ob robu beneških Slovencev se nahajajoča cerkev je bila kot Gospa sveta na Koroškem nekaka matična cerkev. Obe sta bili zgra jeni pred 1200 leti in sta priči zgodnjega krščanstva med slovenskim narodom, ki je po izpričanih zgodovinskih sporočilih zares prvi med slovanskimi narodi sprejel krščansko vero m se v sklepu francoske države prvi in docela vključil v družino zaipadnih krščanskih narodov in v krog zapadne evropske kulture. Dr. M. T. Dušan bo govoril!” In res so iz vseh strani prilezle “ženice” in Titovi in Stalinovi sinovi. Po končanem cerkvenem obredu je spregovoril župan Dušan Lavriha. Kar Dolina stoji, še ni bilo tako ostrega napadalnega govora proti Cerkvi, če pomislimo, da je bilo to na pokopališču, ki velja za vse omikane ljudi kot sveti kraj, tedaj moramo yeči, da pomeni 20. januar škandal in skrunitev pokopališča v Dolini. Netaktnost “nagrobnega” govora je v tem, da je g. župan proglasil mrtvega Bandlja za človeka kot ni bil in to samo za to, ker je hotel ponižati domačega župnika, ki je temu dovolil cerkveni pogreb, prvemu pa ne. Drugih “nagrobnih cvetk,” kot n. pr. o duhovnikih-hinavcih, o sodnem dnevu itd. sploh ne omenjamo. O tem težkem incidentu v' Dolini se vprašujemo: ali se smejo vršiti žaljivi politični mitingi na pokopališču? AH jih sme policija sploh dovoliti? Ali je sploh bilo dano dovoljenje za ta miting? Ali so vasi ob meji sploh še v pasu A, ko doživljamo take izpade? Miting na pokopališču v Dolini Al! may help through your RID CROSS DELO DOBIJO Letalo proti podmornicam. — Velikanski napredek za boj proti podmornicam je pokazal program naše bojne mornarice, ko je bil naznanjen izdelek Lockheed P2V-4 Neptun letala. To letalo lahko zasleli nekdaj za radar neobčutljivo “snorkel” podmornico v vsaki globini morja in jo uniči brez pomoči bojnih ladij. Letalo je opremljeno s posebni radio aparatom, ki se ga spusti v morje in ujame šum pod morničnih propelerjev. Berile roman, ki vzbuja zanimanje povsod, kjer živa Slovenci! “TA ROMAN BI MORALI BRATI VSI SLOVENCI!” soglašajo narodni voditelji kot škof dr. Rožman, pesnik Ivan Zorman, pisatelj Karel Mauser in drugi odlični možje, pa tudi preprosti čitatelji Knjiga obsega 274 strani, je trdo vezana z lepo naslovno sliko (na levi) in stane $3.00, po pošti $3.25, po pošti izven mej U.S.A. $3.50. Denar pošljite z naročilom. Naroča se pri: AMERIŠKA DOMOVINA ali TRIGLAV PUBLISHING 6117 Št. Clair Ave. 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O. Cleveland 3, O. Naprodaj tudi pri tvrdkah: GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Clair Ave. A. KOLLANDER; 6419 St. Clair Ave. STEVE F- PIRNAT, 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio V Milwaukee, Wis., pri OBZOR PUBL. CO., 830 So. 5th St. Tržaška “Demokracija” od 10. febr. poroča pod gornjim naslovom sledeče: Dolina — Miting na pokopališču. Po naslovu sodeč bi vsak mislil, da so imeli rdeči miting na pokopališču kje tam daleč za železno zaveso. Toda resnica je na žalost drugačna! Miting na pokopališču se je vršil par metrov pred železno zaveso, in- sicer v Dolini na; Svobodnem tr žaškem ozemlji?!! Kot pravijo priče, je bilo tako: Sredi januarja je umrl v Dolini komunistični propagandist, ki zaradi cerkvenih predpisov ni mogel imeti cerkvenega pogreba. Velik pogrebni sprevod se je vrstil v popolnem redu in miru, le na koncu je sam dolinski župan naredil netaktnost, da je ob odprtem grobu napadel Vatikan in duhovnike, ki da pripravljajo novo vojno. Končno bi se vse to kar pozabilo, saj razen resnično užaljenih rdečkastih kristjanov niso ne pravi komunisti ne pravi katoličani obsojali duhovnikove odsotnosti pri pogrebu. Toda par dni nato se je zgodila težka nesreča na cesti in smrtna žrtev je bil 30 letni Bandi Franc iz Prebenega, občine i Pek dobi takoj delo Restavracija v mestu potrebuje teko j peka; treba je peči vsako vrstno pecivo. Dobra plača. Treba je poslati pismene ponudbe na upravo Ameriške domovine po šifro “Pek,” 6117 St. Clair Ave. (59) ženska dobi delo , Za hišna dela podnevi. Delo je na zapadni strani mesta. Pokličite TRinity 1-4265. (60) MALI OGLASI Naprodaj je zemljišče s poslopjem, katerega se lahko porabi za garažo. Velikost 70x280. Na Highland Rd. približno 200 čevljev od Bishop Rd. Tel. RE 1-7658 (59) Sobe iščejo Srednje star zakonski par brez • otrok bi rad dobil 3 ali 4 sobe okrog 71. St. St. Clair Ave. in Superior Ave. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči v Terrace Beauty Salon, 1161 E. 71. St. kadar koli, razen v pedeljo in pondeljek, ali pokličite UT 1-1641. (59) Zdravnik išče stanovanje Slovenski zdravnik dr. Mer-šol ki ima urad na 6127 St. Clair Ave. bi rad dobil zase in družino 4 do .5 sob. Stanovanje naj bi ne bilo oddaljeno več kot 15 do 20 minut peš hoje od njegovega urada. Kdor ima kaj primerne- . ega, u .Iga je prijazno prošen, naj to Ta je jmel ^cei ^\emjtak0j iSp0roči pismeno na njegov Dolina. pogreb, čeprav bi radi komu-j ^ ‘ ^[rpa^naj^^pokUče ~flE nisti pokojnega Bandija druga-|1_37n aH pa HE 1.1270> če sodili kakor Cerkev. Ko so , torej “rdeči očetje” slišali, da bo pri prebeneškem pogrebu navzoč duhovnik, so napravili za komunizem napako: tisto popoldne 20. januarja je šla med rdečimi ta parola: “ Vsi na pokopališče!! Furnez kupimo Kupimo že rabljen furnez. Ga nepopravljivo pridemo takoj iskat in plačamo na mestu v gotovini. Pokličite WT 1-7171, zvečer pa PO 1-7184. (Mar. 21, 23, 28, 30) Drugo jutro — bilo je v soboto — se je Mauricevo stanje nenadoma zboljšalo-. Bil je monog mirnejši, mrzlica je ponehala, in Jeanu je bilo v veliko veselje, ko je videl Henri-jeto, ki se je smehljala in vedno iznova sanjarila o tem, kako bodo vsi trije živeli tesno skupaj v še vedno mogoči sreči, o kateri se ni hotela jasno izraziti. Ali jim bo usoda milostljiva? Vse noči je p-rečula, ni se ganila iz te sobe, ki jo je njena rahla, tiha skrbnost navdajala fkalkor iz neprestanimi božan j em. Tisti dan se j e Jean zakramijal pri svojih prijateljih z nekakšnim drhtečim zadovoljstvom, ki se mu je sam pri sebi čudil. Čez dan so bile čete zavzele Belleville in But- MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST. TEL. UTah 2 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. tes-Chaumont; samo pokopališče baje prišlo iz Versaillesa, toda morili so vseeno še. Thiers je moral v svoji čisti slavi kot osvoboditelj zasedenih pokrajin ostati legendarni morilec pariški, dočim je bil Mac Mahon, premaganec froeschwejl-erski, čigar proklamacija, naznanjajoča. zmago, je še pokrivala zidovje, zdaj le še zmaga-lec na Pere-Lachaise. Solnčni, nedeljski Pariz se je zdel praznične volje, ogromna množica ljudstva je polnila zopet zavo- Pere-Lachaise, izpreme- jevane ulice> iZprehajalci Vese--jeno v utijeno ta orišče, se ■ie| pp obrazov so postopali okoli, ..e ram o. eanu se je zdelo, J ^ kadeče se razvaline kakor da je vse prj kraju, trdil | je celo, da ne streljajo nikogar o če- pogorišč; matere, držeče smejoče otroke za roko, so postaja- ^e* V1■?- »n ueMSH o rV at i—a g<;e ^ JL mmv//A ■mm-f/s srnjim- Vesele boste teh ljubkih KAPUC vse volnenih covert Mere 7 do 12 Vsako dekle ima rado lep kapuc ... ki so narejeni v vseh volnenih covertih, brez podloge, lepo taffeta robljeni, na vsaki strani poševni žepi. Izberite od plavih, zelenih ali rdečih. ZA veliko noč! Dekliške nove 75% volna, 25% rdyon 2 kosa bolero obleke Mali bolero jaketi imajo krasen pastel plaid vratnik in krasno prikrojen žep, ki se prilega pisanemu krilu. Zelo lepe za veliko noc in vso pomlad. Plave z plavim ali pink plaid. Mere 7 do 14. Naročila po pošti in telefonu sprejemamo. Pokličite CHerry 1-3000 Basement Girls’ Wear Department MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE Dečki! 2 kosa, kratke hlače BOXER OBLEKE Z zipper fly I Popularen boxer moda z san-foriziranimi kratkimi hlačami s pisano polo srajco, i Hlače so napravljene z ela- )v stičnim pasom, zipper fly, ^ fino izdelane po “Don Roberts.” Mere 4 do 12, rujave, sive, zelene ali plave. Največ, kar se skrčijo 1%. Deške, 2 kosa zipper spredaj Boxer dolge hlače obleke >.98 Fjno narejene pisane polo srajce z sanforiziranimi dolgimi hlačami, napravljene z polnim zipper fly, gripper pas, zavihane spodaj. Izdelane po “Don Roberts.” Rujave, sice, zelene ali plave, mere 4 do 12. Naročila po pošti ali telefonu sprejemamo. Pokličite CHerry 1-3000. Basement Boys’ Clothing Department 2