Ifcuro Vaja 239,64 Tolarju ( NA 80 VSE DRAGUO KV V ITAUJ, SMO SE LEPVO .HAvAHi OP j \ vas / y giungono segnali non proprio tranquillizzanti ujLULu.kries.it TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Ital v novi tednik Slovencev videmske pokrajine Anche quest’anno un gran numero di persone ha assistito al Dan emigranta. Qui a fianco l’orchestra Pivramavra, sotto a sinistra Ettore Rosato, a destra un’immagine della divertente commedia di Marco Martinig portata in scena dal Beneško gledališče (foto KROMA) Negro: naša pot jev odprtosti V veliko zadovoljstvo in v ponos mi je, da vas na letošnjem dnevu emigranta lahko pozdravim v imenu organizacij slovenske manjšine Videnške pokrajine. Za nas je to pomembno srečanje, istočasno praznik in začetek novega leta, ki bo kot prejšnja leta polno dela in zato polno skrbi in prizadevanj a, sem prepričana, tudi leto polno uspehov. Doslej je bilo dosti narejenega, večkrat to delo nam ni bilo priznano, večkrat je bilo tudi malo vidno, a naredili smo veliko korakov naprej. Pot pred nami pa je še dolga. Socialne, kulturne in gospodarske razmere naše skupnosti so še vedno težke in problematične, čeprav so se izboljšale v primerjavi z obdobjem, ko je bil pojav izseljevanja še močan. Ko začenjamo to novo pot (novo leto) je naša Zelja, da bi lahko delali v pozitivnem in konstruktivnem vzdušju. To je pomemben pogoj, da bodo naša prizadevanja obrodila bogate sadove. Zato izra-Zam upanje in pričakovanje, da bomo vsi prispevali k ohranjanju pozitivnega vzdušja, odprtega in ustvarjalnega dialoga, saj le tako bomo lahko izkoristili vse priložnosti, ki se nam ponujajo in dosegli pozitivne rezultate v dobro naše skupnosti, tudi ekonomski razvoj območja na katerem smo Slovenci naseljeni. S prvim januarjem je Slovenija vstopila v evro območje in v bližnji prihodnosti, morda Ze oktobra ali januarja prihodnje leto, bo padla vsaka meja med nami. Luigia Negro beri na strani 6 Il programma culturale affidato all’orchestra “Pivramavra” e alla commedia del “Beneško gledališče” Euro e confine, sì apre una nuova fase Le prospettive della nostra comunità affieniate al “Dan emigranta” da Luigia Negro ed Ettore Rosato Con il pensiero alle nuove prospettive che derivano dall’adozione dell’euro in Slovenia e dall’entrata della stessa nell’area Schengen, il “Dan emigranta” tenutosi sabato 6 gennaio a Cividale ha ancora una volta rappresentato un momento di riflessione sui problemi e le aspirazioni della comunità slovena della provincia di Udine, che dovrà avere un ruolo attivo nella fase che sta iniziando. Gli aspetti culturali, sociali e politici riguardanti la nostra realtà sono stati affrontati da Luigia Negro, che ha parlato a nome delle organizzazioni slovene, e dal sottosegretario agli Interni Ettore Rosato. Il programma culturale ha visto sul palco la presenza dell’orchestra della Glasbena šola di S. Pietro “Pivramavra” e della commedia del Beneško gledališče “Poletje gre h koncu” per la regia di Marjan Bevk. a pagina 6 e 7 V torek, 9. januarja se je v Gorici in Novi Gorici na trgu pred postajo Bohinjske Železnice pričel dvodnevni obisk italijanskega zunanjega ministra Massima D’Aleme v Sloveniji. Uglednega gosta je na omenjenem trgu sprejel slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, nato sta se oba ministra srečala na novogoriški občini s predstavniki slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji. Ze to srečanje je pokazalo na novo vzdušje tako v odnosu do manjšin kot v ozračju med dvema državama. D’ A-lema je med ostalim obljubil pospeševanje uresničitve zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki je Ze v teku. Pred dokončno sestavo je paritetni odbor, obstojajo do- mene za bliZnjeročno odprtje nekaterih slovenskih oddelkov pri konservatoriju Tartini v Trstu, pogodba med RAI in italijansko vlado Ze predvideva vidljivost slovenske televizije v videmski pokrajini. beri na strani 4 Dall’ultimo numero della rivista “Naš stik”, pubblicata dalla Eles sulla possibile realizzazione dell’elettrodotto Okroglo-Udine. LEGGI A PAGINA 4 Na srečanju dveh ministrov tudi predstavniki manjšin (foto Montenero) ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • CENA 1,00 EVRO Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine št. 1 (1233) Čedad, četrtek, 11. januatja 2007 četrtek, 11. januarja 2007 2 La proposta lanciata dalla Lista Civica di S. Pietro al Natisone “ICI con la massima detrazione per le nostre zone montane” Resia, avviato il corso di sloveno La Lista Civica di S. Pietro al Natisone, in vista della discussione in merito all’approvazione del bilancio previsionale comunale per l’anno 2007, lancia la sua proposta in merito alla imposta comunale dell'io, “che obiettivamente - si legge in una nota - per certe zone, nella fattispecie nelle frazioni di montagna, diventa un esborso iniquo se paragonato a quello di fondovalle, dove le difficoltà e i servizi sono ben diversi”. Partendo da questo presupposto, valutate le entrate ICI del 2006 e considerato i-noltre che l’anno 2007 avrà un aumento del gettito ICI a seguito dell’insediamento di nuovi nuclei abitativi nel comune, e sottolineato infine come le entrate ICI sull’abitazione principale delle località montane del comune, cioè delle frazioni di Podar, Costa, Vernassino, Puoie, Sottovemassino, Altovizza e Mezzana ammonti a poco più di 4000 euro, il gruppo consigliare della Lista Civica propone di agevolare nella misura massima consentita dalla legge l’imposta ICI sulla prima casa per tali località, prevedendo di applicare la massima detrazione possibile, pari a 258 euro, che di fatto esenterebbe integralmente l’ICI sulla abitazione principale per le frazioni montane. Il gettito mancante ipotizzato sarà colmato da maggiori entrate ICI nell’anno 2007. “La ‘ratio’ del provvedimento - continua la nota - risiede nel fatto che queste località sono svantaggiate rispetto a quelle di fondovalle per la carenza di svariati servizi. Sarebbe anche il segnale, coraggioso per un piccolo Comune, di attenzione e sostegno attivo alla realtà montana che verrebbe lanciato a tutta la comunità non solo comunale”. La Lista Civica si augura quindi che, nell’ambito di un sereno e costruttivo confronto, la sua proposta possa trovare pieno accoglimento dalla giunta municipale di San Pietro, titolare della competenza sui tributi. f 1 Martedì 9 gennaio nella sala giunta del municipio a Prato di Resia ha preso avvio il corso di lingua slovena organizzato daH’amministrazione comunale in collaborazione con l'Istituto regionale sloveno per l'istruzione pro-fessionale/Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. A portare il saluto a nome del Comune è stata l’assessore alla cultura, Cristina Buttolo, che ha ricordato come il corso sia realizzato grazie al contributo della Provincia di Udine in base alla legge 482 sulla tutela delle minoranze linguistiche storiche. Era presente anche il direttore dell'Istituto, Branko Jazbec, che ha avuto modo di presentare la ricca attività di formazione che porta avanti l'Istituto nelle provincie di Trieste, Gorizia e Udine. L'insegnante è la dott.ssa Cinzia Pečar. Il corso si terrà nel municipio a Prato di Resia ogni martedì dalle 9 alle 12 nei mesi di gennaio e febbraio. Al corso partecipano dipendenti pubblici, ai quali era principalmente rivolto, ma anche operatori culturali e giovani impegnati nelle associazioni locali. Il corso sarà dedicato soprattutto allo sloveno amministrativo ma al contempo si dedicherà molta attenzione anche alla parte grammaticale. (In) Pisrao iz Kima Stojan SpetiC nameravajo v Ko to berete, se voditelji levosredinske večine zbirajo v prečudoviti palači pri Caserti, kjer je burbonska kraljevska družina preživljala svoje poletne počitnice. Pravijo ji tudi južni Versailles. Romano Prodi skuša poenotiti poglede na nadaljnjo vladno strategijo, sedaj, ko je v težkih porodnih krčih vendarle spravil pod streho proračunski manever. Dobro ve, da bo tudi naprej pot v parlamentu strma, v senatu še posebej, kjer vlada lahko pade tudi če par senatorjev zboli za gripo. V državnih blagajnah se je lani nabralo nekaj denarja, zato si vlada lahko privošči nekaj reform. Prodi ve, da so stališča glede tega deljena, pa naj gre za navzkrižje interesov, RAI ali pokojninsko reformo. Vzemimo samo primer pokojninske reforme. V programu je samo odprava preskoka, ki bi prihodnje leto prizadel vse, ki pokoj. Nekateri bi radi spremenili režim odhajanja v pokoj, toda glavni problem ostaja, kako zagotoviti mladim, da bodo čez nekaj desetletij imeli dostojno pokojnino. Tega pa ne bo, če vlada ne spremeni režima delovnih razmerij, zaradi katerega ni med mladimi skorajda nikogar, ki bi imel trajno zaposlitev. O vseh teh problemih imata levo in sredinsko krilo večine različna mnenja, kakor tudi o drugih, recimo etičnih problemih, od pogodbenih družinskih skupnosti do pravice do dostojne smrti. In tu prihaja v ospredje scenarij, za katerega ni rečeno, da se bo zgodil zares, a je verjetno, da se bo. Protagonist je predsednik republike Giorgio Napolitano, ki s Kvirinala jasno vidi, kaj se dogaja v rimskih palačah, pa je pozval vlado in opozicijo k dialogu, predvsem o novi volilni zakonodaji, ki naj nadomesti tisto, zaradi katere je politični sistem v Italiji tako nestabilen. Njen avtor, ligaž Calderoli, je v zadnjem trenutku Berlusconijevega man- data sprejeti zakon iskreno poimenoval za namerno svinjarijo. Napolitanov poziv je padel na razmeroma plodna tla, saj se desnica in levica pogovarjajo o tem, da bi v letu dni odobrili nov volilni zakon, podoben onemu, s katerim volimo občinske in deželne svete. Tatarellum, kakor ga imenujejo, bi vladi zagotovil trdno večino, manjšim strankam pa zastopanost. Nenapisano pravilo je, da odobritev novega volilnega sistema sproži razpust parlamenta in nove volitve. Te bi lahko bile pomladi 2009, skupaj z evropskimi. Poslanci in senatorji bi se najbrž preveč ne upirali, saj bi jim medtem dozorela pravica do preživnine, kakor imenujejo parlamentarno pokojnino. Tudi Prodi bi imel dovolj časa, da prevzame krmilo svoje demokratske stranke. Ob vzporednem umiku prestarega Berlusconija bi na politično sceno vdrlo novo pokolenje politikov leve sredine. Za premiersko mesto bi se potegovali ljudje kot Walter Veltroni, Anna Finoc-chiaro, Enrico Letta. Na desnici bi se najbrž spopadla Fini in Casini. Bo res tako? Prej ali slej nam bo vse jasno. Bliža se kongres liberalne demokracije Konec meseca bo kongres liberalne demokracije, 15 let najmočnejše stranke v Sloveniji in sedaj v precejšnji krizi. Kongres bo na tiek način po--kazal, kakšna bodočnost se piše LDS, ki jo vodi predsednik Jelko Kacin. Zaradi izgube dveh tretjin svetniških sedežev v ljubljanskem mestnem svetu, je pred časom z mesta predsednika LDS-a v prestolnici odstopil Slavko Slak, ki ga je nasledil Primož Hainz. Slednji je kandidiral proti poslancu Milanu M. Cviklu, ki je pred strankarskim zborom pred dnevi predsednika Jelka Kacina zaradi padajoče javne podpore pozval k odstopu še pred kongresom, ki bo 27. januarja. S tem bi Kacin po Cviklovih besedah omogočil izbor najboljše ekipe za vodenje stranke. Od kongresa Kacin pričakuje izoblikovanje strankarske politike, ki bo nudila jasno alternativo trenutni oblasti. Pričakuje, da mu bo članstvo izglasovalo zaupnico. Odstop Gregorja Golobiča, dolgoletnega generalnega tajnika stranke, Kacin zaradi njegovih izkušenj in znanja obžaluje, o notranjih pobudah pa meni, da ima LDS pred seboj nove priložnosti, meni pa, da je stranka zelo živa, na kar kaže tudi budno javno spremljanje dogodkov v njej. Clan LDS-a in bivši šolski minister Slavko Gaber pa je dejal, da se na sredini nabira precej ljudi, ki so upravičeno nezadovoljni z vladanjem in načinom delovanja LDS-a. To odpira prostor za social-no-liberalno stranko oziroma novo formacijo. Po izstopu Gregorja Golobiča, Janeza Drnovška, Iva Vajgla, Bogdana Biščaka in nekaterih drugih iz vrst LDS-a, so namreč ugibanja o nastanku nove stranke na levici vse bolj glasna. Glede na različne pobude v LDS in padajoč trend v javnomnenjskih raziskavah bi moral predsednik LDS Jelko Kacin še pred januarskim kongresom razmisliti o odstopu. Po Cviklovih besedah bi Kacin z odstopom še pred kongresom omogočil izbor najboljše ekipe za vodenje največje opozicijske stranke. Cvikl je dejal, da tudi rezultati lokalnih volitev kažejo na to, da ljudje ne verjamejo več v LDS kot dovolj kompetentno stranko. Ce bodo delegati na kongresu 27. januarja izbrali kompetentne ljudi, ki so že znali voditi državo in stranko, Cvikl verjame, da LDS ima prihodnost. LDS je dobra blagovna znamka, ima infrastrukturo, novo stranko je težko ustanoviti. V tem primeru je tudi težje pripraviti "neko primemo opozicijsko alternativo" za naslednje parlamentarne volitve, menijo drugi v liberalni stranki. Po njihovem mnenju so sicer vse možnosti odprte. Ce bi se izkazalo, da LDS v tej obliki ne bi preživela, bi se na njeno mesto usedlo nekaj drugega oziroma zraslo nekaj novega. Demokracija deluje, če se na oblasti menjavajo različne stranke in elite. Ko deluje politični trg in lahko govorimo o konkurenci z realno možnostjo poraziti oblast. Oktobra pred dobrima dvema letoma se je to dokazalo, globina zasuka pa se v vseh razsežnostih kaže šele zdaj. Pa ne toliko z uspehi, ki jih poudarja vlada, temveč s krizo, v kateri se je znašla na papirju najmočnejša opozicijska stranka. Jelko Kacin trdi, da je LDS enotna stranka, Slavko Gaber pa je napovedal ustanovitev nove stranke, če Kacin ne bo odstopil s položaja. Na vprašanje o morebitni nezaupnici vodstvu na kongresu konec januarja in oblikovanju nove stranke je predsednik LDS-a odgovoril, da lahko stranko ustanovi vsak, vprašanje pa je, koliko se lahko takšna stranka uveljavi do volitev. Ne glede na vsa dogajanja, ki stranko pretresajo v zadnjem obdobju, LDS po Kacinovem mnenju ostaja najmočnejša opozicijska stranka. Različne kritike do stranke je označil kot špekulacije, ki jih ne želi komentirati, (r.p.) Con l’euro ecco gli aumenti, ma contenuti Aumenti, ma contenuti La Slovenia, che dal primo gennaio ha adottato la moneta unica europea, non è passata del tutto indenne dal “passaggio” dal tallero all’euro. L’associazione dei consumatori slovena ha infatti segnalato sul suo sito internet circa 500 casi di aumenti di prezzo solo nei primi due giorni dell’anno. La maggioranza dei rincari, comunque contenuti entro la soglia del 6 per cento, riguarderebbe i ristoranti. Rincarati anche i pacchetti turistici offerti dalle principali catene alberghiere, i costi delle tariffe della telefonia mobi- le e di alcuni beni come giornali e pane. Anche fare la patente costerà di più, le autoscuole hanno infatti aumentato il tariffario. Di qualche centesimo di euro più cari anche i pedaggi autostradali. L’adozione dell’euro ha coinciso di fatto con l’apertura della stagione dei saldi, che però pare non incontrare molti favori, a causa dell’euro ma anche dell’inverno mite, che fa ridurre gli acquisti di abbigliamento invernale. Elogi dall’Ue L’Unione europea, attraverso il commissario per gli affari economici e monetari Joaquin Almunia, ha formalmente confermato come l’avviamento dell’euro sta procedendo velocemente e con successo, senza particolari problemi. “Questo dimostra -ha affermato Almunia - che gli sloveni hanno utilizzato al meglio le esperienze del primo gruppo di membri dell’Unione europea che ha adottato l’euro, nello stesso tempo è anche la dimostrazione dell’ottima preparazione di cui sono stati artefici gli sloveni.” Soddisfazione è stata e-spressa anche dal presidente della Banca centrale europea Jean-Claude Trichet. Fumo off-limits? Importanti segnali in direzione del divieto di fumare nei locali pubblici. Il ministero per la salute sloveno ha proposto una legge che potrà essere modificata e integrata entro il 20 gennaio e che pre- vede appunto questo divieto. Non vengono però escluse, al momento, alcune eccezioni contenute nell’attuale normativa. Proposto inyece il divieto nei veicoli privati quando la persona che accompagna il conducente è minorenne. Izola ha il sindaco Si è chiusa martedì 9 (salvo ricorso, probabile, della parte uscita sconfitta) la “querelle” nata dopo le elezioni comunali a Izola. La Commissione comunale elettorale ha dato ragione al me- dico cardiochirurgo Tomislav Klokočovnik, leader della lista “Izola je naša”, a scapito del sindaco uscente, la social-democratica Breda Pečan. Decisive sono state le schede elettorali giunte per posta, quei quattro voti che a-vevano fatto pendere la bilancia a favore della Pečan, che era quindi risultata la vincente del confronto elettorale per solo due preferenze. La Commissione elettorale ha però deciso di invalidare le quattro schede poiché sulle buste che le contenevano non c’era il timbro postale che doveva certificare la data di invio. Kultura novi mata j ur Četrtek, 11. januarja 2007 Jože Plečnik Plečnik v Narodni galeriji V vhodni avli ljubljanske Narodne galerije so prejšnji teden, na okroglo obletnico arhitektove smrti, odprli razstavo “Jože PleCnik (1872-1957) - arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju”. Razstava, na kateri bo Plečnikova arhitektura predstavljena v sliki in besedi, sodi v sklop prireditev ob Plečnikovem letu, ki ga je država razglasila ob 50. obletnici smrti Jožeta PleCnika. Avtor razstave, ki bo odprta do 25. februarja, je Damjan Prelovšek. Na razstavi je na 32 panojih mojstrovo življenje in delo predstavljeno v sliki in besedi. Na panojih je združenih okrog 900 fotografij. Te pričajo o delu arhitekta, ki je s svojimi stavbami zaznamoval tri evropske prestolnice. Postavitev dopolnjuje nekaj originalnih predmetov, ki so jih za to priložnost posodili Mestni muzej Ljubljana, Narodni muzej Ljubljana in zasebniki. Razstavljenih je sedem stolov in monumentalni svečnik, predstavljena pa je tudi replika Plečnikove ure iz okoli 1903, ki jo je po delnem naCrtu in fotografiji izdelal ljubljanski urar Jurij Hueb-scher. Uro je slovenska vlada namenila za stalni okras hodnika pred razpravno dvorano palače Evropskega sveta v Bruslju, na izbrano mesto pa jo bodo postavili v casu predsedovanja Slovenije EU. Il coro Matajur di Clenia durante l’esibizione a Pulfero, a sinistra Sebastiano Zorza Per questo primo incontro sono stati invitati da una parte il Coro Matajur di Clenia, ben noto nelle Valli per il suo impegno ultradecennale nella valorizzazione del canto popolare nel dialetto sloveno locale, dall'altra Sebastiano Zorza, concertista di fisarmonica classica di fama intemazionale, originario di Pulfero. Traendo dal suo amato strumento sonorità diverse con ritmo perfetto e espressività eccezionale, Zorza è riuscito ad ammaliare il numeroso pub- blico presente nella sala consi-liare di Pulfero eseguendo dapprima tre brani di Semio-nov (Bulgarian suite), Elling-ton e Novikov (Ballata sul tema Caravan) e Albeniz (Astu-rias), successivamente tre brani di Galliano (La valse a Margaux), J. Kosma (Les feuilles mortes) e Fiocco Fiori (Pierina). Il coro maschile Matajur di Clenia, che ha iniziato la sua attività nel 1989 sotto la guida del maestro Anton BirtiC e che dal 1995 è diretto dal maestro Davide Clodig, ha presentato al pubblico sei composizioni popolari (Pozimi pa rožice, Karlinca je štimana, Kje so tiste stazice, Tam u Betlemu, Koleda, Poslušajta vsi ljudjie), la maggioranza delle quali armonizzate dallo stesso maestro Clodig. La serata, presentata da La-rissa Borghese, si è conclusa con l’applauditissima esecuzione dell'Ave Marija di Anton Nagele, eseguita assieme dal coro Matajur e da Sebastiano Zorza. A Pulfero Fanno si è concluso nel segno degli intrecci musicali Successo per il concerto del coro Matajur e di Sebastiano Zorza “Božične podobe” ovvero “Immagini di Natale” è il titolo di un bel concerto proposto dalla Glasbena Sola della Glasbena matica di San Pietro al Natisone e realizzato dai suoi allievi assieme alle Beneške korenine mercoledì 20 dicembre nella chiesa di Vemasso. All’iniziativa hanno collaborato la Comunità montana Natisone, Torre, Collio e la corale Beneške korenine, mentre la Rai regionale, programmi televisivi in lingua slovena, ha registrato il concerto dandogli naturalmente lustro e risalto, ma togliendo anche un po’ di spontaneità a quanti si sono esibiti ed allo stesso pubblico. La nostra “favola” di Natale, attraverso i più amati canti della tradizione popolare ed alcuni brani d’autore, accompagnati da un bel testo preparato da Davide Clodig e interpretato da Erika Floreancig, si è articolata in una serie di quadri, ognuno molto curato e coinvolgente. Ad aprire la serata le belle voci delle Beneške korenine con Poslušajta vsi ljudje in un’armonizzazione di Davide Clodig. Sempre lui ha poi diretto il coro di voci bianche Mali lujerji dei piccoli della scuola bilingue e della Glasbena Sola che hanno cantato Orchestra di fisarmoniche della Glasbena šola diretta da Ipavec Kaj se vam zdi pastirci vi è stato il successivo canto delle Beneške korenine a cui ha fatto seguito un’e-mozionatissima e bravissima Elena Guglielmotti con Whìte Christmas. E ancora Na za-puoved je pars la, sempre con le Beneške korenine a cui si è affiancata Antonella Losza-ch, poi tutti assieme con Anita To-masetig hanno proposto la Barca- rola di Offenbach. Vìllancico de Navidad di Mangoré è stato il pezzo suonato alla chitarra da Alessandro Bertossin e infine chiusura in bellezza con l’Harmonikarski orkester di Ipavec con una sua armonizzazione di Kaj se van zdi pastirčki vi. Davvero un bel concerto. Fino al 27 gennaio a S. Pietiv le Kaligrafije di Giacinto lussa Giacinto lussa espone nella Beneška galerija di San Pietro al Natisone i suoi ultimi quadri. Kaligrafije è il titolo della mostra che si è appena conclusa a Doberdò del Lago dove ha riscosso un notevole successo. La mostra potrà essere visitata tutti i giorni dalle 16 alle 18, tranne il sabato e nei giorni festivi fino al 27 gennaio quando alle 18,30 chi lo desidera potrà incontrasi con l’autore. L'amministrazione Comunale di Pulfero, nell’organizza-re sabato 30 dicembre 2006 il concerto di fine anno in collaborazione con la Provincia di Udine e la Pro Loco Natisone, ha voluto offrire alla cittadinanza un incontro musicale inconsueto, nel pur ricco panorama delle proposte musicali tipiche di questo periodo. Nel presentare l’iniziativa, l’assessore alla cultura Mario Domeniš e il sindaco Piergiorgio Domeniš hanno sottolineato come la gente delle Valli del Natisone abbia sempre a-vuto un grande interesse, una sorta di attaccamento nei confronti della propria cultura musicale. L evento musicale - che vuol essere, nell’intenzione degli organizzatori, il primo di una serie di incontri - rappresenta quindi una occasione di aPprofondimento della cultura “Božične podobe”, un concerto a più voci Nella chiesa di Vemasso l'iniziativa della Glasbena šola di S. Pietro musicale nelle sue varie forme, accostando musica tradizionale e classica, corale e in-, » dividuale, ma soprattutto concretizza una opportunità per far scoprire, conoscere e apprezzare artisti originari del comune di Pulfero, delle Valli del Natisone e delle zone circostanti, che con passione e competenza hanno conquistato uno spazio nel mondo musicale nazionale e intemazionale e dei quali non sempre sono noti i legami con questa terra. tre brani, Na zapuoved je parSla, O čuj, o čuj e Joìuf rajta. Al pianoforte con due brani di Debussy si" è esibito Davide Tomasetig e poi è stata la volta dell’Orchestra di fisarmoniche della Glasbena šola diretta da Aleksander I-pavec, una compagine ormai giunta al nono anno di attività, molto affiatata e preparata che ha entusiasmato il pubblico con un brano di Bach. Sopra il coro Mali lujerji ed Elena Guglielmotti, a fianco le Beneške korenine affiancate da Antonella Loszach četrtek, 11. januarja 2007 4 Il progetto citato in un’intetvista dal ministro sloveno Vizjak Elettrodotto, il progetto non è stato accantonato Dall’ultimo numero della rivista “Naš stik”, pubblicata dall’azienda Elektro-Slovenija (Eles), che si occupa della produzione e del trasporto di energia elettrica, giungono segnali non proprio tranquillizzanti sulla possibile realizzazione deH’elettrodotto Okroglo-Udine, il cui tracciato dovrebbe interessare il territorio della Benecia. mi m Zmeda v naravi in med ljudmi In un’intervista pubblicata dalla rivista il ministro sloveno per l’industria, Andrej Vizjak, alla domanda su come la Slovenia intende in futuro diminuire la sempre più ampia divaricazione tra la necessità e la produzione di e-nergia, risponde: “Tra i più importanti progetti strategici nel settore dell’approvvigio-namento dell’energia elettrica ci sono gli elettrodotti KrSko-Beričevo, Okroglo-Udine, Cirkovce-Pince, l’impianto i-droelettrico a Spodnjia Sava, il sesto lotto della centrale termoelettrica SoStanj ed il secondo della centrale elettrica nucleare di Krško.” Il progetto, insomma, non appare accantonato, nonostante le prese di posizione del presidente della Regione, Riccardo Illy, che in margine ad una riunione della giunta regionale tenutasi a Stregna aveva assicurato che “l’elettrodotto Okroglo-Udine non passerà per le Valli del Nati-sone né per il Collio”. Nello stesso numero di “Naš stik” il direttore di Eles Vitoslav Tiirk non entra nel merito della realizzazione dell’infrastruttura ma, riguar- do gli accordi tra Italia e Slovenia riguardanti i progetti di trasporto dell’energia elettrica, afferma che “è necessario completare quanto prima i collegamenti di elettrodotti con l’Italia”. Sull’argomento c’è traccia anche sul forum internet LTO Sotočje Tolmin Kobarid. Il 18 dicembre scorso un partecipante, che si firma Janko, lancia l’allarme sulla base di informazioni che andrebbero, comunque, verificate: “Per quanto sappiamo il problema principale di questa vicenda è il fatto che gli italiani hanno già tracciato il corridoio di questo elettrodotto da megalomani, che congiungerebbe Udine a Robidišče, con un percorso per loro più breve e con minori danni all’ambiente rispetto ad altri. In questa fase si stanno esaminando le varianti dalla parte slovena, tra queste una prevede un corridoio lungo la valle della Soča fino a Kobarid e quindi Breginj, un’altra farebbe passare l’elettrodotto presso Tolmin, sul Kolovrat, e quindi, sfiorando Kobarid, fino a Breginj.” Entrambe soluzioni decisamente “catastrofiche” dal punto di vista ambientale, per Janko, che lancia un appello affinché i sindaci ed i parlamentari della valle dell’Ison-zo ricevano dal ministro competente l’assicurazione che questi interventi non vengano effettuati”, (m.o.) Na božične in novoletne praznike letos ni legel beli mir snega. Zdelo se je, da smo nekje sredi jeseni. Na Krasu je temperatura trmasto vztrajala krepko nad ničlo. Nekateri grmi niso Se izgubili listov, tu pa tam sem na vejah opazil nabrekle popke. Psička Zora se je brezskrbno podila za srnami. V daljavi sem lahko opazoval nezasnežene hribe. Po radiu sem slučajno slišal novico: “Danes je bila v Portorožu temperatura ista kot avgusta, ko je bilo vreme slabo". Na svete tri kralje so v New Yorku ljudje hodili v kratkih rokavih, saj je toplomer kazal 20 stopin nad ničlo. Moskva je bila brez snega in s toplomerom nad ničlo. Časopisi so se napolnili z zaskrbljujočimi reportažami. Italija že šteje škodo, ki bo prizadela turizem in poljedelstvo. Del znanstvenikov in nekatere mednarodne študije predvidevajo, da se bo s sedanjim ritmom v nekaj več kot petdeset letih Sredozemlje spremenilo v afriško območje, sredozemsko podnebje pa se bo pomaknilo v severne države. Omenjena struja naravovarstveno usmerjenih znanstvenikov vidi edino rešitev v radikalnem tehnološkem preobratu, ki bi čimprej do skrajnosti omejil vse, kar proizvaja strupene in za podnebje use-dne pline. Obstaja tudi previdnejša znanstvena smer, ki opozarja, da so v preteklosti že bile klimatske spremembe in to naravne in ne povzročene od človeka. Nihče pa ne zanika, da prinaša onesnaževanje zelo hitre vremenske in toplotne spremembe z vsemi posledicami vred. Sredi prav nič božičnega ozračja se je dogodilo še nekaj stvari, ki so razburkale svetovno javnost. Iraško sodišče je obsodilo na smrtno kazen Sadama Huseina in izvršilo kazen z obešenjem. Med omaro in božičnim drevescem smo lahko gledali televizijske posnetke obešanja. Po internetu je obkrožila “resničnejša" in bolj kruta varianta obreda. V smrtni sobi so se prisotni rogali Sadamu, se mu smejali in spremenili obsodbo v tribalni in maščevalni obred. V Čileju so pokopali krvavega diktatorja Pinocheta z vojaškimi častmi in v santiaški katedrali. Za ubogega Welbyja, ki mu je zdravnik pomagal umreti, je škof prepovedal cerkveni pogreb, češ da je življenje nedotakljivo do naravnega izteka. Etika in morala sta danes prikrojena političnim in drugim okoliščinam. En dan se politiki in cerkveni možje zgražajo nad dejanjem usmiljenja, ki prepreči človeku ne-znostno trpljenje, naslednji dan televizije sladostrastno prikazujejo prizore obešanja kot v časih inkvizicije. Kaj naj si človek misli? V kaj naj verjame? Tako so potekali ti prazniki, kjer je pravo rojst\’o odrešenika dan, ko se pričnejo v trgovinah razprodaje. Odrešijo nas visokih cen blaga. Pomemben trenutek je bil za naše kraje vstop Slovenije v območje evra. Vsaj materialno se zbližujemo. Duhovne stvari pa so itak prepuščene ozonski luknji v naših glavah, ki ima podobne posledice kot luknja v nebu: rodovitna zemlja postaja puščava. Vitoslav Turk, direttore della Eles Istituto Comprensivo, degli incontri con le famiglie La direzione dell’Istituto Comprensivo di S. Pietro al Natisone comunica che gli incontri con le famiglie per le iscrizioni si svolgeranno secondo il seguente calendario: Scuola Secondaria di 1° grado di San Leonardo e San Pietro al Natisone: il giorno 15/01/2007 presso la scuola secondaria di 1° grado di San Pietro al Natisone dalle 17.30 alle 18.30. Scuole Primarie di Pulfero, San Leonardo, San Pietro al Natisone e Savogna: il giorno 15/01/2007 presso ogni plesso scolastico dalle 17.00 alle 18.00. Scuole dell’Infanzia di Pulfero, San Leonardo, San Pietro/Azzida e Savogna: il giorno 16/01/2007 presso ogni plesso scolastico dalle 17.00 alle 18.00 Il Dirigente Scolastico e i docenti forniranno utili indicazioni sull’organizzazione delle attività della scuola e presenteranno l’offerta formativa. Italijanski in slovenski minister sta se srečala na skupnem trgu v Gorici D’ Alema na obisku v Sloveniji manjšini v ospredju dogajanja s prve strani Na omenjenem srečanju je italijanskega zunanjega ministra nagovoril tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je izpostavil pozitivno vlogo slovenske in drugih manjšin v združujoči se Evropi. Izrazil je željo, da bi sam pojem manjšinskosti izgubil vsakršni negativni prizvok in bi tako manjšina postala eden izmed akterjev v novih in plodnih odnosih med državama. SKGZ in SSO sta med ostalim izročila ministru D’Alemi dokument z bistvenimi točkami za obstoj in razvoj slovenske manjšine v Italiji ter ostalih jezikovnih manjšin v državi. Kar je bilo jasno v torek, to je pozitivno vzdušje, je našlo svojo potrditev v sredo, 10. januarja, ko je D’Alema odpotoval v Ljubljano. Tu se je, ob pogovoru na “štiri oči” z Ruplom, srečal z najvišjimi predstavniki slovenskih oblasti in torej s predsednikom države Janezom Drnovškom, s predsednikom vlade Janezom Janšo in s predsednikom državnega zbora Francetom Cu-kjatijem. Naj zapišemo, da je bil v D’Alemovi delegaciji podtajnik za evropske zadeve in trgovino s tujino Miloš Budin. Spored uradnih razgovorov se je v pozitivni luči dotaknil nekaterih nerešenih vprašanj. Minister Rupel je že na srečanju s predstavnikoma slovenske manjšine v Italiji Rudijem Pavšičem (SKGZ) in Drago Štoko (SSO), ki je bil dan pred srečanjem z D’Alemo, napovedal nekatere ključne teme razgovorov, kot so energetika in plinski terminali, cestne in železniške povezave ter zaščita manjšine. Znano je, da je v Sloveniji prevladovalo nasprotovanje plinskemu terminalu v Tržaškem zalivu, ki meji s Slovenijo. Različna mnenja so bila glede petega koridorija in drugih prometnih povezav. Manjšina je predstavljala problem. D’Alemov obisk v Sloveniji pa je ustvaril nove pogoje za dogovarjanje med država- ma. Kot vemo, je bila Berlusconijeva vlada v odnosu do Slovenije hladna. D’Alemov je v bistvu prvi uradni obisk italijanskega zunanjega ministra v Sloveniji po petih letih. Zunanji minister Renato Ruggiero je obiskal Slovenijo 11. septembra leta 2001. Njegova prisotnost v Berlusconijevi vladi pa je bila kratkotrajna. Ce gremo s časom še nazaj, je prva Berlusconijeva vlada sprožila s Slovenijo vrsto polemik in skušala preprečiti njen vstop v Evropo. Negativna stališča so Berlusconiju prišepetavali predv- sem desničarski mogotci iz Trsta in dežele FJK. Stvari so se k sreči spremenile in D’Alemov obisk je bil prvi pomemben korak za drugačne odnose med državama, ki sta sosedi, ki imata vsaka na lastnem ozemlju manjšino mej- nega naroda, ki sta članici Evropske unije, evro-kluba in NATO pakta. Negativni odnosi bi bili res paradoks, čeprav smo v naših krajih takšnih paradoksov že vajeni iz nedaljnje preteklosti. Italijanska levosredinska vlada pa namerava spremeniti smer tudi v odnosu do Slovenije in do manjšin. Za Slovenijo pa je to priložnost, da splete konkretno politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje, ki lahko ugodno vpliva na širše območje, ki zaobjema celotno ozemlje bivše Jugoslavije in njemu sosednje države. NOVI .VI AT A JUR ITALIJA 32 evro EVROPA................ 38 evro NAROČNINA AMERIKA IN DRUGE ~MM)7 DRŽAVE (po avionu)......62 evro Abbonamento Avstralija (po avionu) 65 evro Aktualno novi mata j ur četrtek, 11. januarja 2007 5 Una veduta di Stoivizza, nel comune di Resia, e sotto un momento dèH’arrivo della Stella L’arrivo della Stella di Stoivizza apre e chiude il bel Natale di Resia Nel pomeriggio di sabato 6 gennaio, giorno dell'Epifania, a Stoivizza di Resia si è ripetuto quello spettacolo incredibile, già gustato nel buio della notte di Natale e nel pomeriggio del 26 dicembre, da tantissimi turisti: l’arrivo della Stella di Stoivizza. Davvero una grande stella: 9 metri di lunghezza per 1,5 di larghezza, illuminata da ben 800 lampadine, che alle 17.30 ha iniziato la sua lunga e lenta discesa dal Pustigost (quota 1.275 metri) per raggiungere la parte più alta del paese (quota 675 metri). Dopo l'arrivo della Stella lo scenario si è aperto su un presepio vivente animato da un centinaio di figuranti che, oltre a raffigurare la Natività, hanno messo in scena anche Ckniafesteggia con canti e vecchi e nuovi mestieri della Valle e della montagna. La presenza di tanti animali ha dato alla rappresentazione un'atmosfera davvero unica. Lo spettacolo ha proposto infine l'arrivo dei re Magi con i loro doni, dopo il lunghissimo viaggio al seguito della grande Stella di Stoivizza. Particolare attenzione è stata dedicata ai bambini che nel primo pomeriggio sono stati chiamati a costruire angeli di' fieno al laboratorio del fieno curato da lulia Artico e al termine della rappresentazione, sostare e posare per u-na indimenticabile foto ricor- do, insieme ai protagonisti del presepe. Il brindisi finale ha voluto rappresentare, oltre che un saluto alle festività che se ne stanno andando, anche una iniezione di ottimismo per tutta la gente di buona volontà che si appresta ad affrontare il prossimo 2007, e che spera possa essere un anno migliore di quello appena passato. L’iniziativa è stata diretta dal presidente dell'associazione “ViviStolvizza”, Michele Buttolo, e resa possibile dal contributo messo a disposizione dalla Regione Friuli Venezia Giulia che ha anche patrocinato l'iniziativa, dalla Provincia di Udine, dalla Comunità Montana, dalla Pro Loco “Val Resia”, dal Comune di Resia, dal Parco Naturale delle Prealpi Giulie oltre che da alcune attività commerciali e dall'impegno e dalla generosità di tanti stol-vizzani che hanno sostenuto tutto il progetto e che con il loro zelo organizzativo hanno fatto di Stoivizza, questo piccolo centro montano, un importante punto di riferimento di queste magnifiche e ormai trascorse festività natalizie. Mercoledì 17 gennaio in occasione della festa del santo patrono, sarà riproposta a Clenia una serata dedicata al-la comunità ed, allo stesso tempo, alla valorizzazione di uno dei prodotti più caratteristici della cucina delle Valli del Natisone, gli strucchi. Nell'ambito delle feste tradizionali del comune di San Pietro al Natisone, quella dedicata a Sant'Antonio Abate / Svet Čintonih, organizzata dal Comitato paesano Pro Clenia / Komitat za Klenje, è la prima ricorrenza del nuovo anno, all'insegna dello stare insieme e dell'assaggio degli stmcchi, i veri protagonisti della festa del patrono con la Gara di strucchi fritti, che per il 19° anno vede confrontarsi diverse ricette e metodi di preparazione del tipico dolce. Il programma musicale e gastronomico della serata si aprirà alle 19 con la Santa Messa cantata dal coro "Rečan" di Liessa. Seguirà l'esibizione del coro maschile Matajur"che ha sede proprio a Clenia. Alle 20 si terrà la premiazione della gara di stmcchi. Interverranno il sindaco di San Pietro Tiziano Manzini, ed il presidente del Consiglio regionale Alessandro Tesini. La serata proseguirà con 1’"Harmonikarski Orkester Glasbene Matice", la giovane orchestra di fisarmonicisti studenti presso la sede sanpietrina della scuola di musica "Glasbena Matica" di Trieste. La festa proseguirà nel tendone riscaldato dove dalle 21 in poi si potranno gustare gli stmcchi fritti e lessi ed altre specialità culinarie tradizionali di Sant'Antonio proposte dal comitato. Si esibiranno i “tonkači”, gli scam-panottatori. Per quanto riguarda la gara, ogni concorrente dovrà consegnare un sacchetto di stmcchi (20-25 circa), con nome, cognome e indirizzo, al bau Montenero o a Paolo Osgnach, entrambi a Clenia, entro le 17 del 16 gennaio. Lo stesso giorno una giuria assaggerà e valuterà i dolci in concorso, ed i migliori classificati saranno premiati durante i festeggiamenti. Per ulteriori infonnazioni sulla festa, organizzata con il supporto della Pro loco Ne-diske doline, e sulle modalità di partecipazione alla gara: 335-1079153 (Paolo Osgnach) o www.nediskedoline.it. Dvojezična, vpisovanje do 26. januarja Državno didaktično ravnateljstvo s slovensko-italijan-skim dvojezičnim poukom obvešča, da bo vpisovanje v dvojezični vrtec in v dvojezično osnovno Solo v Spetru potekalo do 26. januarja. Tajništvo šole je odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30. Informativni sestanek bo v petek, 12. januarja, ob 18. uri, ko bo ob sklepu tedna odprtih vrat tudi prikaz raznih dejavnosti, ki potekajo na šoli. La Direzione didattica statale con insegnamento bilingue sloveno-italiano comunica che le iscrizioni alla scuola dell'infanzia bilingue e alla scuola primaria bilingue si riceveranno fino al 26 gennaio. La segreteria della scuola è aperta da lunedì a venerdì dalle 8 alle 16.30. La riunione informativa avrà luogo venerdì 12 gennaio alle 18, a conclusione della set- timana a porte aperte, e sarà accompagnata dalla presentazione di alcune attività scolastiche. V tem tednu so vsak dan od 10. do 12. ure vrata učilnic dvojezičnega vrtca in osnovne šole v Spetru odprta za obiskovalce. Sami učenci predstavijo življenje na šoli ob informativnem sestanku za starše na novo vpisanih otrok, ki bo v petek, 12. januarja, ob 18. uri Nella prima settimana dalla ripresa delle lezioni (8-12 gennaio) la scuola bilingue apre le sue porte ad amici e genitori, a quelli interessati all'iscrizione dei propri figli, ma anche a quelli che già fruiscono dei suoi servizi e sono semplicemente curiosi di vedere da vicino i propri figli all'opera con insegnanti e compagni. Le porte delle aule della scuola sono a-perte tutti i giorni dalle 10 alle 12. La settimana si conclude la sera di venerdì 12 gennaio, con la riunione informativa per i nuovi iscritti e con una visita guidata alla scuola, durante la quale saranno gli stessi alunni più grandi ad illustrare ai genitori e ai bambini più piccoli le attività che maggiormente caratterizzano la vita della scuola. 99 Teresa Covaceuszach bo na oddaj “Prova del cuoco V sfiedo 17. Zenarja se bo znana kuharca restavracije “Sale e pepe Teresa Covaceuszach udeležila televiziske oddaje “La prova tei cuoco , ki jo vodi Antonella Clerici. Z njo bo prisotna tud maj ina skupina navijačev občine Sriednje, ki bo za telo parložnost tnuela čast predstavljat Furlanijo Julijsko Krajino. Teresa in občina - riednje bota protagonista v delu programa pod naslovom “11 campanile , v katerem vsak tiedan tekmujeta dvie deželi, adna iz severne Italije, dmga pa iz južne, vsaka s svojo tradicionalno kuhnjo. c dajo si lahko ogledate na RaiUno z začetkom ob 12. i Pavlina stanuje v Rezijanski ulici, ima živahno radovedne oči, prevaja moje pesmi z navdušenjem, je mlada 83 let in kuha odlične kranjske klobase s kislim zeljem. O kranjskih klobasah se zadnje čase dosti piše po časopisih in raznih revijah, pravzaprav govori in piše se-o vesoljskih kranjskih klobasah, ki veselo krožijo okoli Zemlje že nekaj dni. Prvič sem o njih slišala med uro Globalne kulture na fakulteti in sploh nisem vedela, o čem kolegi govorijo, a nisem nič vprašala, ker je zgledalo, da je za vse že jasno. Kranjske klobase so bile izstreljene na raketoplanu Diskovery na šestmesečno ekspedicijo na Mednarodno vesoljsko postajo. Klobase ležijo v paketu Američanke slovenskega rodu Sunite Williams, ki ji ga je pripravila teta. Kranjska klobasa bo tako prva slovenska kulinarična specialiteta, ki bo zaužita, prebavljena in iztrebljena v vesolje. Nekateri upajo, da bo slab glas, ki ga o Sloveniji širijo po svetu razni negativni ko-mentariji, vezani na kar se ANTONEUA BUKOVAC dogaja zadnje čase, morda lahko popravila ta Američanka, ki se ji po žilah preta ka mešanica indijiske in slovenske krvi. Hecno, ne, ker je Indija pradomovina tukaj ne ravno priljubljenih Romov, ampak, ker bo za novo leto skuhala nekaj užitnih kranjskih klobas. Na vse to in zaradi tega, sem na tržnici nabavila in odnesla v Italijo deset klobas. Mimogrede sem na stojnicah kupila tudi črno-rdeči lonček za turško kavo, ki se ji reče djezva. Djezva je bosanska beseda in prav lep turcijzem. V jutranjem času, ki sva ga posvetili popravljanju verzov, me je Pavlina naučila, kako naj bi se kuhala prava turška kava: v posladkano vrelo vodo (lonček odstranimo z ognja) damo eno žlico kave za vsako skodelico plus eno žlico za djezvo. Djezvo postavimo trikrat na ogenj, da se lahko triktrat kava dvigne, nato počakamo nekaj minut in nalijemo v skodelice. Ce smo ji že prej dodali kardamom (semena, ki izvirajo iz Baghdada) bo kava res nekaj enkratnega. . uri. L’intervento di Luigia Negro a nome delle associazioni slovene al Dan emigranta H dialogo e la collaborazione sono la base per la crescita delle comunità di confine Dober dan vsem, Buongiorno a tutti voi, Bondi a due, den dobri din wsen wen. Con grande piacere e con onore porto il saluto a nome delle organizzazioni della minoranza slovena della Provincia di Udine a questa edizione del Dan Emigranta. E’ questo un appuntamento importante che segna, con un incontro festoso, l'inizio di un nuovo anno che sarà, così come sono stati gli anni passati, un anno ricco di lavoro e, di conseguenza, di preoccupazioni e di impegni ma anche, siamo sicuri, di soddisfazioni. Finora molto è stato fatto, magari poco considerato e a volte poco visibile, ma i passi in a-vanti ci sono stati. Molto ancora abbiamo davanti a noi. Le condizioni sociali, culturali ed economiche della nostra comunità sebbene migliorate rispetto agli anni della forte emigrazione, presentano ancora delle difficoltà e dei problemi. Nell’affrontare questo percorso, ci piace pensare di poter lavorare in un clima positivo e costruttivo. Questa è una condizione molto importante affinchè il nostro lawro dia i suoi frutti e nella maniera migliore possibile. Perciò vorrei pensare, all’anno che viene, con l'auspicio che tutti noi collaboriamo soprattutto nel mantenimento di un clima positivo, di dialogo apeno e costrut- tivo, base fondamentale per poter cogliere tutte le opportunià e anivare a dei risultati positivi per il bene della nostra comunità. Anche lo sviluppo economico dei no-stii territori può trovare migliori opportunità se abbiamo queste condizioni. Con il primo gennaio anche in Slovenia è entrato in vigore l’Euro e nel prossimo futuro, forse a ottobre o a gennaio del prossimo anno non ci saranno più i valichi di confine. Il percorso, come è chiaro a tutti, è verso l’apertura, il riallaccio dei rapporti che pelarmi sono stati inteirotti o limitati. Per le nostre zone si potranno aprire nuove prospettive, grazie agli scambi che saranno sempre più facilitati. Anche qui però è indispensabile che il clima generale sia positivo. In questo troviamo importante, così come si sta già facendo in vari settori, incrementare i rapporti tra le popolazioni e le autorità al di qua e al di là del confine per affrontare insieme questioni che possono essere di interesse per entrambe le realtà e finalizzate allo s\’iluppo del terri- torio e della comunità. Incrementare quindi il dialogo, soprattutto da questa parte del corfine, lo scambio di opinioni e la realizzazione di comuni i-niziative quali, per esempio, quelle che riguardano la gestione dell’ambiente in situazione ordinaria - lotta comune all’abbandono dei paesi montani (in questo molta fiducia riponiamo nell'articolo 21 della legge 3812001) -nell’emergenza e nelle prospettive future quali possono essere de nuove fonti energetiche e l’impatto ambientale sul territorio. In questo contesto entra di diritto anche l’istruzione e la conoscenza della lingua slovena. Anche a livello europeo le indicazioni sono orientate non solo verso la diffusione di un’unica lingua, quale è l’inglese, ma anche verso la conoscenza della lingua del vicino, per poter facilitare gli incontri ed il dialogo. E noi, che viviamo in questi territori, sappiamo benissimo quanto questo sia importante. Per ciò sarebbe opportuno ed utile l'insegnamento in tutto il territorio dove è storica- mente insediata la minoranza, ma anche a! di fuori dello stesso, della lingua slovena nelle scuole, fino alle superiori e che questo insegnamento sia accompagnato da ima visione positiva e costruttiva. Con la legge 482 le iniziative in tal senso hanno preso awio da alami anni. Auspichiamo che il carattere episodico degli inteventi sia superato per passare ad una fase più concreta e nella quale si misurino anche i risultati. La tutela e la valorizzazione dei dialeni locali è sempre stata una delle principali attività delle nostre associazioni, da decine di armi! L’uso di questi va incoraggiato e sostenuto perché è il legame più stretto e dir etto che si ha con la propria tetra, con la propria comunità, con il proprio passato. 1 nostri dialetti sono la nostra lingua del cuore! Da resiana, in questo, sento il dovere di ringr aziare con tutto il cuore la comunità slovena, delle Valli del Natisone, del Torre, del Cornappo, della Val Canale, di Gorizia, di Trieste, della Slovenia, per il costante incor aggiamento e sostegno ricevuto. Gr azie! La valorizzazione dei dialetti locali e della lingua slovena è uno degli obiettivi del neo istituito “I-stituto per la cultura slovena”. L’Istituto non si sovrapporrà e non limiterà l’attività delle altre or ganizzazioni e circoli sloveni della provincia di Udine, ma si impegner à ad unire le forze e proporre iniziative con l’obiettivo di valorizzare e far conoscere la grande ricchezza cultur ale rappresentata dai nostri dialetti e dalla lingua slovena nella prospettiva di ricreare quella fitta rete di rapporti e di cbllaborazioni in passato molto fiorenti tra le popolazioni di quel confine che sta per scomparire. Un Istituto che potrà dare molto perché (fifonda le sue radici nei pensieri e nei progetti di persone eccezionali che ci hanno preceduto quale è stato Pavel Pe-tricig. Un grato ricordo va anche ai sacerdoti sloveni che qua-rant'anni fa hanno fondato il giornale Dom. A loro e a tutti quelli che ci hanno lasciato nra anche a tutti coloro che sono ancora in mezzo a noi e che hanrw dato tantissimo per arrivare dove siamo noi oggi, va il nostro pensiero di grande stima e riconoscenza. La loro fòrza, la loro instancabile tenacia è per noi fonte di speranza quotidiana. A loro dobbiamo essere riconoscenti e nei nostri cuori conservare il loro ricordo ed il loro messaggio. Noi siamo orgogliosi del nostro lavoro anche se le difficoltà non mancano ed in questo sentiamo il dovere, infine, di ringraziare tutti coloro che ci aiutatro e ci sostengono con parole di incoraggiamento, con l’esempio e con ifatti. Per l’antro nuovo che inizia ci auguriamo l'approvazione della legge regionale di tutela della minoranza slovena, la rapida attuazione della convenzione Governo - Rai per la visibilità dei programmi in lingua slovena nella provincia di Udine dalla sede regionale della Rai e, molto utile, sarebbe anche la visibilità dei programmi della RTV slovena. Per concludere, sull'Euro sloveno sono state coniate le parole di Primož Trubar, che nel 16° secolo, scrisse il primo catechismo ed Uprimo abbecedario in lingua slovena, “stati inu obstati” - “stat ano ostet” - “stare e restare". Motto che per noi è attualissimo. Grazie, Bog lonej. yj Četrtek, 11. januarja 2007 Govor Luigie Negro na letošnjem Dnevu emigranta Naša perspektiva je v odprtosti Dan emigr Tudi letos se je na Dnevu emigranta zbralo dosti naših ljudi. Z nami so bili tudi številni predstavnikik oblasti iz naše dežele kot deželni svetovalci Blažina, Dolenc, Špacapan in Zorzini, pokrajinski svetovalec Domeniš, predsednik gorske skupnosti Corsi in številni župani. Dosti uglednih gostov je bilo tudi iz Slovenije, še posebej iz Posočja, med njimi tudi Državni sekretar Zorko Pelikan in konzul Sušmelj in podpredsednik parlamenta Vasja Klavora Gorice, Trsta in Slovenije, ki nas je stalno podpirala in spodbujala. Hvala lepa! Vrednotenje krajevnih slovenskih dialektov in slovenskega jezika je tudi eden od ciljev, ki si jih postavil komaj ustanovljen Inštitut za slovensko kulturo. Inštitut ne bo prikrival ali omejeval dejavnosti drugih društev in slovenskh sredin Videnške pokrajine, prizadeval si bo združiti moCi in organizirati pobude, s katerimi ovrednotiti in posredovati širšemu okolju veliko kulturno bogastvo naših dialektov in slovenskega jezika in obenem ustvariti s slovenskimi sosedi gosto mrežo odnosov in skupnih pobud, ki so v preteklosti cvetele in bodo ponovno, ko bomo definitivno odpravili mejo med nami. Mislimo, da bo Inštitut dal veliko naši skupnosti, saj ima svoje korenine v razmišljanjih in naCrtih izjemnih osebnosti kot je bil Pavel Petricig. Hvaležen spomin naj gre tudi slovenskim duhovnikom, ki so pred štiride-serimi leti ustanovili Časopis Dom. Njim in vsem tistim, ki so nas zapustili, a tudi tistim, ki so med nami in so ogromno prispevali zato, da smo dosegli to kar imamo danes, naj gre danes naše spoštovanje in priznanje. Njih moC in neutrudna vztrajnost so za nas vsakdanji vir upanja. Njim moramo biti hvaležni in v naših srcih ohraniti njih spomin in sporočilo. Mi smo ponosni na to kar delamo, Čeprav težav ne manjka, zato Čutimo dolžnost na koncu, da se zahvalimo vsem, ki nam pomagajo in nas podpirajo s spodbudnimi besedami, z zgledom in z dejanji. Naša želja je, da bi dežela Furlanija Julijska Krajina sprejela v novem letu zakon o Slovencih ter da bi Cimprej udejanili novo konvencijo med Vlado in Raijem, ki omogoCa vidnost slovenskih tv programov tudi v Videnški pokrajini. Dobro in koristno bi bilo, Ce bi lahko gledali tudi programe RTV Slovenija. Naj na koncu spomnin na besede, ki so natisnjene na kovancih slovenskega evra, besede Primoža Trubarja, ki je v šestnajstem stoletju napisal prvi katekizem in slovensko abecedo, te besede so STATI INU OBSTATI. To je parola, ki je za nas tudi danes zelo aktualna. HVALA, BOG LONEJ! Luigia Negro s prve strani Naša perspektiva je v odprtosti, kot je vsem jasno, v ponovnem navezovanju stikov, ki so bili mnogo let pretrgani ali omejeni. Za našo obmejno obmoCje se odpira novo obdobje odnosv in izmenjav, a tudi zato je nujno potrebno, da bo vzdušje pozitivno. Treba je nadaljevati, pospešiti in pomnožiti stike med ljudmi, ki živimo ob meji in tudi med oblastmi z obeh strani meje, zato da skupaj rešujemo probleme in delamo za razvoj in blaginjo naših ljudi. Dialog, izmenjava pogledov in skupni projekti so potrebni in celo nujni, ko gre za okoljevarstvena vprašanja, ki ne poznajo meja, ko gre za vsakodnevno upravljanje teritorija in sku- pnih prizadevanj, zato da preprečimo stalno izpraznje-vanje gorskih vasi na obeh straneh meje, v primeru na-, ravnih nesreC in tudi ko gre za načrtovanje in izkoriščanje novih energetskih virov. V ta okvir sodita tudi slovensko izobraževanje in poznavanje slovenskega jezika. Tudi evropske inštitucije nas vabijo k temu, da se učimo in poznamo veC jezikov in še posebej jezik soseda, da se lahko z njim srečujemo in pogovarjamo. In mi, ki živimo ob meji vemo, kako je to pomembno. Zato bi bilo dobro in koristno, da bi na vsem terito-rju, kjer je zgodovinsko naseljena slovenska manjšina a tudi širše, poučevali slovenski jezik v šolah, tudi v nižji in višji srednji šoli. Na podlagi zakona 482 je bilo v teh letih izpeljanih veC pobud, naša želja je da bi tem dejavnostim zagotovili kontinuiteto in obenem naredili korak naprej s tem, da bi tudi preverjali stopnjo znanja jezika. Varstvo in vrednotenje krajevnih nareCij je že desetletja poglavitna dejavnost in naloga naših društev in organizacij. Spodbujamo in podpiramo rabo domačih dialektov, saj je to naša najtesnejša in najbolj neposredna povezava z našo zemljo, z našo skupnostjo, z našo preteklostjo. Naši dialekti so naš jezik srca! V tem smislu se kot Rezijanka iz srca želim zahvaliti slovenski skupnosti iz Nadiških dolin, Tera in Karnahte, Kanalske doline, Orkester Glasbene šole iz Spetra “Piuramaura” je pod vodstvom prof. Fabia Devetaka odprl Dan emigranta s spletom božičnih melodij “ Dan emigranta Due popoli sempre più amici novi matajur 7 četrtek, 11. januarja 2007 “Polietje gre h koncu” liepa predstava z odličnimi igrauci An lietos pravi užitak z našim gledališčem m fi 1'' Dan emigranta je za nas tudi praznik Beneškega gledališča I temi della collaborazione e dell'amicizia con la vicina Slovenia, del confine inteso come opportunità e cintura per legare in modo più forte i due paesi, dell'impegno per la crescita culturale della comunità slovena e contro lo spopolamento della montagna sono stati al centro dell'attenzione al Dan emigranta il 6 gennaio al teatro Ristori a Cividale. Sono stati affrontati anche dall'on. Ettore Rosato, sotto-segretario al Ministero degli interni e responsabile delle questioni delle minoranze linguistiche, che ha esordito sottolineando che stiamo vivendo un momento felice, impensabile solo 15 anni fa, con la Slovenia entrata nell'area dell'euro e pronta ad entrare il prossimo anno anche nell'area Schengen. Un momento positivo anche nei rapporti tra i due paesi ed i due governi che hanno appena sottoscritto un protocollo sul traffico turistico alpino nella zona di frontiera ed altri documenti si stanno tirando fuori dai cassetti, ha proseguito Rosato annunciando la visita del ministro D'Ale-ma di questi giorni in Slovenia. In questi rapporti d’amicizia e collaborazione, improntati allo spirito europeo, hanno un grande ruolo le minoranze linguistiche, quella slovena in Italia e quella italiana in Slovenia. A questo proposito il sottosegretario Rosato ha informato che in una delle prossime sedute del governo verranno completate le nomi- ne per il Comitato paritetico per i problemi della minoranza slovena. La comunicazione è essenziale per la valorizzazione della lingua, ha proseguito, ed i due canali fondamentale attraverso i quali ciò avviene sono i mezzi d'informazione e la scuola. A questo proposito ha ricordato la convenzione appena sottoscritta tra Rai e Governo (che ha assicurato anche i mezzi necessari) per l'estensione dei programmi TV in lingua slovena della terza rete anche alla provincia di Udine, "vigileremo su questo" ha detto, sot-tolienando allo stesso tempo la necessità di aprire un confronto per sostenere la scuola slovena nei nostri territori anche in collaborazione con i comuni. Rosato ha inoltre espresso il riconoscimento per il ruolo e l'impegno della SKGZ e del SSO, le due organizzazioni della minoranza slovena del FVG, definite interlocutori seri ed affidabili. Tra i temi toccati anche quello dello sviluppo sociale ed e-conomico dell'area confinaria della nostra provincia. E' necessario sviluppare l'occupazione, ha sottolineato il sottosegretario, per evitare lo spopolamento. Infine ha sottolineato l'importanza della visita del ministro D'Alema in Slovenia che porterà ad un ulteriore avvicinamento tra le due realtà, ribadendo che la questione delle minoranze sarà in primo plano nell'agenda degli incontri a Lubiana. Zgodilo se je, kar je za nas narbuj pomembno an vriedno: ljudje so na Dan emigranta 6. ženarja paršli an v velikem številu, takuo de so dol za krajam stali še na konac. Paršli so tudi predstavniki oblasti takuo iz Slovenije an še posebno iz sosednjih krajev Posočja an Brd, kot iz vse dežele Furlanije Julijske Krajine. An tudi tuole je pomembno še posebno, če pomislimo na parva desetli-etja našega praznika, ko nas ni obedan politik hoteu še "povohat" ne, izjema so bili samuo predstavniki socialistične an komunistične stranke, ki so bili nimar na naši strani an nas podperjali. Današnji dan nie vič takuo. Imieli smo čast kakih pet li-et od tega še imiet ministrico Katjo Belillo na našem Dnevu emigranta. S tem, da predstavniki inštitucij prihajajo an tudi radi nam vsaki krat potardi, de smo z našim dielam an našimi idejami na pravi poti. Tuole nam je v svojem pozdravu lietos priznal an čedajski župan Attilio Vuga. “Že sedmo lieto vam iražam podpuoro an pripravljenost sodelovati Še posebno s kamunskimi upra-mi tudi iz Posočja”, je jau. Tretja pozitivna stvar je bila atmosfera veselja, sproščenosti, upanja v prihodnost an odprtosti, ki je kraljevala na Dnevu emigranta, v programu an v govorih. Takuo Luigia Negro kot državni sekretar Ettore Rosato sta guorila o pozitivni klimi, ki je na naši meji an jo je trieba gojiti še naprej, o sodelovanju an skupnih projektih v dobro ljudi, ki žive na meji, na eni an drugi strani. Sada, ki imamo v žepu isti evro smo si bližji in še buj bomo drugo lieto, ko bo meja med Italijo in Slovenijo definitivno zbrisana. Odnosi med nami so dobri, prijateljski an lahko še vič kupe dielamp za dobre naših ljudi. Ce pogledamo iz notranje manjšinske perspektive lahko dijemo, de je lietošnji Dan emigranta pokazu tudi, de je slovenska manjšina v videmski pokrajini buj močna an znotraj povezana, de nje člani naj so iz vsake od naših dolin, znajo pokazat svojo specifiko an le grede guorit tudi v imenu vsieh, kot je lepuo pokazala Luigia Negro. An tuole je velik premik naprej. Z veseljam smo poslušal igrat otroke Piuramaure, ki se učijo na špietarski glasbeni šoli Glasbene matice an grede mislili de, smo žihar ponosni na naše dielo, na to kar dielamo za kulturno an vsestranko rast naše skupnosti. Pravi užitak, tist zaradi katerega vsi narbuj radi pridemo na Dan emigranta pa je, de je že od nimar an praznik našega Beneškega gledališča, ki nam je vsako lieto ponudilo kiek liepega za gledat an poslušat an nam dalo tudi misliti. Takuo je bluo an lietos. "Polietje gre h koncu" je zlo smiešno dielo, ki ga je napisu Marco Martinig, priredila za naše gledališče Marina Cernetig, zrežiru pa Marjan Bevk. Vse se dogaja v ambulanti an čakalnici psi-hijatra (Michele Qualizza), ki ima opravilo s svojimi čudnimi pacienti an z njega pomočnico (Emanuela Cici-goi), ki zamuja nje cajt s set-timano enigmistico. Parvi pride šofer avtobusa, ki misli, de je Napoleon (Adriano Gariup), potle inženier, ki je prepričan, de je Giulio Cesare (Roberto Bergnach). Vič-krat pride mimo farmačis-tka, ki snube miediha an na koncu se pokaže, de ima težave an jih skriva tudi ona, saj misle, de je Cleopatra (Anna Bernich), zadnja ki pride po pomuoč je stara meštra z avstro-ogarsko mentaliteto, ki je prepričana, de je cesarica Marija Terezija (Marina Cernetig). Skoda je poviedat, kuo se pravca zaplieta an odvija, zadost je poviedat, de na zadnjo infermier pride po psi-hijatra, saj je glih njemu šla glava narbuj "v cvetonk". Vsak od igraucu je takuo Zi-vuo an popolno obdielu svoj lik, de je biu velik užitak jih gledat an težkuo je reč, kateri od igraucu je biu buojši, saj so vsi na zaries vesoki ravni. Ritem predstave je biu cieu cajt dobar, za se smejat nie manjkalo. Kar bo parlo-žnost, an jih na bo mankalo ne tle par nas ne v sosiednjih krajih Slovenije, najta zamudit telega "Poletja, ki gre h koncu". Ljubiteljska gledališka skupina ja, a kako profesionalna! 8 "™.™5ur———— Pregled leta 2006 PONTEACCO PETJAG sezono. T kot don Federico, ki je prevzel mesto priljubljenega don Azeglia v lieški, koziski an topoluški fari. Za njega prihod se je 19. marca zbralo na Liesah puno ljudi. Za vse je biu velik praznik, saj imiet mladega gaspuoda je za vier-nike naših dolin današnji dan velika sreča. Otroci so don Federica pričakali s slovien-skim an italijanskim napisani “Lepo pozdravljen”. Slovien-sko an italijansko besiedo smo poslušal tudi med mašo, v berilu, molitvah vierniku an v piesmih. a kot Inštitut za slovensko kulturo, ki so ga slovenski kulturni delavci in slovenska društva videmske pokrajine ustanovili tik pred koncem leta zato, da bi bolj učinkovito in uspešno skrbeli za promocijo slovenskega jezika in kulture med samimi našimi ljudmi in med italijanskimi in furlanskimi sosedi. Za predsednico inštituta je bila izvoljena Bruna Dorbolò. I kot izseljenci ali zveza Slovenci po svetu, ki je tudi letos razvila svojo bogato dejavnost. Med pobudami, ki so se odvijale po svetu, naj omenimo predstavitev vide-odokumentarca Rai režiserke Marine Repinc “San sanju, de pride en dan...” med našimi izseljenci v Belgiji, kjer je bil tudi v dobri meri posnet. V Benečiji so kot je 2e tradicija priredili praznik emigranta v Bardu v terski dolini, na katerem so tudi predstavili knjigo z naslovom Naše besede, slovar italiano -po našem Dina del Medica. Druga pomembna pobuda je bil seminar za mlade izseljence, 15 jih je bilo iz Avstralije, Argentine in Kanade, ki so prišli prvič spoznavati zemljo svojih prednikov an vso Furlanijo Julijsko Krajino. Mit jezikovna okenca, ki so jih v videmski pokrajini odprli an podlagi zakona 482. Med zadnjima naj omenimo tistega, ki ga je za tri manjšine odprla Gorska skupnost Kanalske doline na Trbižu pred koncem leta in tistega za Slovence v občini H kot Honsell, rektor videmske univerze, ki se je pokazal kot velik prijatelj Benečije. Tudi letos je bil na Postaji Topolove, kjer ni sodeloval le na otvoritvi a tudi sam nastopil z izredno zanimivim filozofsko-jezikovno matematičnim predavanjem. Stal je ob strani prò loco in z njo sodeloval na dveh posvetih. Zlo pomembno vlogo za valorizacijo slovenske manjšine bi lahko odigral tudi kot predsednik ustanove Mitellefest v Čedadu. Fojdi in Ahtnu. Okenca, ki omogočajo uveljavitev manjšinskih jezikov v javni upravi, v našem primeru slovenščine seveda, so odprli tudi drugod: na Trbižu, v Reziji, Spetru, Sovodnji, Grmeku, Srednjem. Važno bi bilo jih razširiti na vse območje, kjer živimo Slovenci in obenem jim zagotoviti kontinuiteto. % kot kongres SKGZ, ki je bil letos aprila v Čedadu in je potekal pod geslom “Daj jeziku prihodnost”. Vprašanje slovenskega jezika je bila centralna tema kongresa, uveljavitev in ovrednotenje slovenskega jezika pa prioritetna skrb organizacije v prihodnjem obdobju. Na kongresu se je zbralo izredno veliko število uglednih gostov, podelili so tudi priznanja. Prejela sta jo tudi prof. Viljem Cemo in 2iva Gruden ter Beneško gledališče. Na prvem deželnem svetu, ki je sledil kongresu je bil potrjen za presednika Rudi Pavšič. G kot Glasbena šola, ki nam je ponudila veliko lepih nastopov, bodisi orkestrov - harmonikarskega, Piuramaure in Sončkov, bodisi posameznih gojencev ter dva izjemna božična koncerta v Ažli in Barnasu. Lansko lieto je organirizala tudi lepo poletno delavnico za otroke iz Tipane an Barda. B tudi kot Breginj s katerim delimo skupni kulturni prostor ob Nadiži. Srečanja med Benečani in sosedje iz Breginjskega kota so že lepa tradicija, da “se bolj zbližamo, prepoznamo skupne kulturne vrednote in na njih gradimo nove”, kot je dejala Voda Skvor sredi februarja na kulturnem srečanju, ki je bilo v vaški šoli. Večer so oblikovali domača ženska vokalna skupina, zbor Naše vasi iz Tipane in uCenci bre-ginjske šole. Prisotni so bili tudi župani Berrà, Domeniš in Gregorčič ter načelnik UE Slovenijo an Furlanijo, kjer je industrija nimar buj lačna električne energije, nas je tla-ču celo lieto, saj dvie od treh projektiranih tras, koder naj bi speljali daljnovod, teCejo po Nadiških dolinah. Za nas, ki tle živimo an dielamo an tu želimo ostat, bi bila velika Skoda. 17. ženarja so se župani naše gorske skupnosti srecali v Sriednjem z deželnim odbornikam Ludovicom So-nego an mu jal njih jasni “ne!” projektu. Podobne misli so 10. februarja ponovili le v Sriednjem predsedniku deželne vlade Illyju, ki je Predan. V njega spomin so kulturno društvo ReCan an Trinko, kupe s Skgz in občino Garmak pripravili lepo kulturno manifestacijo. Besedo so dali samemu DoriCu z njega pesmimi an odlomki iz dramskih in publicističnih besedil in predstavili zadnjo knjigo njemu posvečeno De-setnjak Doric propoveduje, ki jo je izdal Sklad DorCe Sardoč kupe z ZTT an zadrugo Novi Matajur. ‘E kot Evropski dan jezi- kot Arheologija, ki nas danes povezuje v iskanju skupnih korenin in iz katere se napaja Čezmejno sodelovanje. “Med Nadižo in SoCo, zgodovina in arheologija neke pokrajine” je naslov Inter-reg projekta, nosilec katerega je bila tržaška univerza, pri njem so sodelovale univerzitetne, znanstvene in raziskovalne ustanove iz naše dežele in sosednje Slovenije, krajevne uprave in društvo Ivan Trinko. To je bila tema bogate dvojezične razstave, ki je bila od pomaldi do jeseni na ogled v Cedajskem muzeju a tudi strokovnega posveta v Spetru. (B kot MiloS Budin, prvi Slovenec v italijanski vladi. Predsednik Prodi ga je 18. maja imenoval za podtajnika na Ministrstvu za odnose z Evropsko unijo, kjer skrbi tudi za mednarodno trgovino. Imenovanje je veliko priznanje sen. Budinu in obenem priznanje slovenski manjšini ter odraz novega odnosa italijanske vlade do nas. Državni sekretar Miloš Budin B kot Burnjak, ki je biu lietos v Gorenjem Tarbiju še buj živahen an zanimiv, kot vsa lieta nazaj an je ratu prava izložba, vitrina Benečije, nje kmečkih pridelkov v parvi varsti kostanja an dobrih domačih jedi, umetniških diet domačih obartnikov, ljudske tradicije an kulture. Ljudje so prihajali iz vseh naših dolin, iz sosednjih pokrajin in Slovenije. Višek vsega je bil koncert pod šotorom, na katerem je nastopil Vlado Kreslin. Protest v Spetru L kot Liesa, kjer ima svoje gniezdo že malomanj štierde-set liet kulturno društvo ReCan an je bilo tudi letos eno od glavnih kulturnih središč Benečije. Zelo veliko se je dogajalo na pobudo domačega kulturnega društva ReCan seveda pa tudi v sodelovanju z drugimi. Imeli so v gosteh gledališko skupino iz Koroške, predstavili so tudi Zenski pevski zobr in folklorno skupino iz Ljubljane, posebno živuo je bluo junija, kadar so imiel cieu miesac prireditve pod skupnim imenam “Kar jo pieje kukuca”. Sli so tudi Cez Briezo na Livek. kov, ki smo ga na pobudo Univerze v Vidmu, Dežele FJK, Pokrajine in Občine Videm praznovali v furlanskem glavnem mestu. Organizirali so posvet o dvojezični vzgoji in manjšinskih jezikih v Evropi, tridnevno predvajanje videoprodukcije manjšin, na trgu Libertà ob občini so pod naslovom “Jeziki na ogled. Spoznavanje jezikov Furlanije na trgu” predstavili Založništvo in druge kulturne dejavnosti manjšin. ktn gledališče Beneško, ki je tudi letos imelo zelo bogato dejavnost. Začelo je le-puo ku po navadi na Dnevu emigranta z delom “Orkester” francoskega avtorja v priredbi Marine Cernetig in pod režijo Marjana Bevka. Z njim so beneški igralci potovali po vseh sosednjih krajih ob meji v Sloveniji, na Tržaškem an Goriškem, ponovili so jo an poželi dosti aplavzov an smeha tudi v Spetru na dnevu Zena, ko smo gledal tudi “Vičerjo za adnega” od Adriana Gariup. Nie ki reC, imamo zaries super gledališko skupino an super režiserja. 17. oktobra se je na pobudo Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta zaCela tudi gledališka šola za mlade, v katero se je vključilo tudi Beneško gledališče, posebno skupina mladih. Delajo v Benečiji pod vodstvom mentorjev, obiskujejo gledališke delavnice in predstave. Na Lesah smo imeli tudi kratko a zelo zanimivo gledališko Tolmin Zdravko Likar, v C kot Človek iz Srednjega. To je naslov videodokumen-tarca, ki ga je v začetku šestdesetih let posnel v Srednjem Paolo Rojatti. Pripoveduje zgodbo hlapca Genija, ki je sluzil pri sredenjskih kmetih, obenem prikazuje nek svet, ki ga ni veC. Film ima veliko dokumentarno moC, a tudi umetniško vrednost. Na pobudo Studijskega centra Ne-diža - projekt je Alvara Petri-cig - in v sodelovanju z društvom Ivan Trinko, goriškim Kinoateljejem in s strokovno pomočjo goriške fakultete Dams, so film restavrirali in v novi obliki ga ponudili občinstvu v gledališču Ristori 7. decembra. Doživel je zelo velik uspeh. T> kot daljnovod. Problem elektrodota, ki ga nameravajo zgraditi an z njim povezati obeCu, da bo “Dežela stala na strani kamunov, kadar se bo trieba odločit kod spejat daljnovod”. Marca so župani Garbaz, Vuga in Ipavec skupaj s tolminskim prefektom Likarjem o problemu govorili s slovenskim ministrom Podobnikom. V Podutani je odbor proti elektrovodu zbral za svojega glasnika Michele Qualizza, maja je biu v Po-dbuniescu pomemben posvet na tolo tempo. Potle je kazalo, de se je vse ustavlo. V resnici je ob koncu lieta direktor Elesa, slovenskega podjetja, ki skarbi tudi za elek-trodote s sosednjimi državami, povedal, da se še naprej pogovarjajo an dogovarjajo z italijansko stranjo. Kar pride ree, de nie cajt za spat... Ku deb’ na bluo zadost je paršla napri še druga nevarnost za naš ambient: vietami-ce na Kolovratu za katere je dreška kamunska uprava par-žgala zeleno luC. D kot Dorič. Lanko lieto je šlo mimo že deset liet od kar nas je zapustil naš Izidor — Pregled leta — dili Paola Marseu an v Dreki nimivega o rožah an teli liepi tradiciji an sevieda Luisa Battistig, ki je narvič nardila za oziviet tolo lepo staro navado. S kot sodelovanje med SKGZ in SSO. Tudi v lanskem letu je bilo kar nekaj pobud speljanih v videmski pokrajini na pobudo dveh organizacij, med njimi naj še posebej izpostavimo srečanje z upravitelji iz videmske pokrajine, ki je bilo na občini Sauodnja ob peti obletnici sprejetja zaščitnega zakona. Beseda je tekla o izvajanju zakona na šolskem in drugih področjih, precej pozornosti pa smo namenili postavki za ekonomski razvoj krajev, kjer živimo Slovenci v Videmski pokrajini S kot slovenska TV v videmski pokrajini. Minister Gentiioni je drZal obljubo, ki jo je biu dal predstavnikom odbora 482 poleti v Rimu in ob obnovi konvencije med Vlado in Rai je izrecno omenil tudi videmsko pokrajino, kar pomeni, da bi morali s tem letom tudi mi viedeti slovenske Tv programe Rai. Od kdaj? Konvencija velja za obdobje 1. januarja 2007 do T kot Trbiž, ali predstavitev slovenske realnosti in ustvarjalnosti z naslovom Naša drugačna zemlja. Pobuda, ki je popestrila kulturno življenje v glavnem središču Kanalske doline je rezultat sodelovanja med Občino Trbiž in slovenskim središčem Planika. 31. decembra 2009. Velike zasluge za rezultat ima državni sekretar Miloš Budin. slovenskih avtorjev. Knjiga je bila tudi poseben poklon prof. Cemu. Tarcisia Donati. P kot Planinska družina Benečije, ki je letos v Landa-rju gostila tradicionalno srečanje slovenskih obmejnih planinskih društev in sprejela veliko število slovenskih planincev an prijateljev Benečije. Pripravila je bogat an zanimiv kulturni program. Zastava beneških planincu je li-etos “zaplesala” tudi na strehi Evrope, saj se je skupina 11 planincev avgusta odpravila na Elbrus 5642 m. v Kavkazu. Vsi nieso paršli do varha, bila pa je liepa an nepozabna izkušnja za vse an mi smo ponosni na nje. Nar-buj velik podvig, za katerega je Planinska vriedna vsake časti an pohvale pa je, de od oktobra 2000, ze šest liet obi-unih darži odparto kočo na Matajurju vsako nediejo naj je lepo al garduo, naj je son-če al daž al pa snieg. An vse tuole le s prostovoljnim die-lam. Klabuk dol! P kot prò loco Nediške doline. “V središču našega diela an naših skarbi je človek, ki se je odloču, de bo Zi-veu v briegu. Mi čemo branit, valorizat an podpriet njega socialne, človeške, medčloveške, kulturne an ekonomske stike an povezave. V našem dielu an naših projektih imamo pred očmi beneškega človieka, ki ga zaznamujeta slovenska kultura an slovenski jezik an na teli danosti mislimo, de se mora opirati vsak projekt preporoda”. Tele besiede predsednika De Tonija še najbolj jasno povedo, katera je linea, usmeritev prò loco, ki ima tudi v lietu 2006 puno diela za sabo, puno pomembnih iniciativ, od posvetov do podiplomskega izobraževanja na turističnem polju kupe z Irsip iz Špietra, od vaških praznikov po vaseh kupe z drugimi do promocije našega teritorija. CR kot Rozinca na Matajure, ki se v matajurski fari nimar buj odvija v znamenju starih navad. Rozinca je praznik device Marije v Nebo vzete an zen, ki za tisti dan pobie-rajo vsake sorte roz an zdravilnih trav an z njimi naredijo pušjace, ki jih mašnik po-Zegne. Potle jih posuše an nucajo kar je potriebno. Lie-tos se je v Matajurje zbralo 25 pušjacu, narbuj tradicionalnega je naredila Mirella Gosgnach. Glavno besiedo so na prazniku imiele tudi Raffaella Zorza an Erika Ba-lus, ki so poviedale puno za- O kot Osojnik ali projekt Koderjana, ki je tesno pove-/an s Postajo Topolove in se uresničuje v sodelovanju s kulturnim društvom Ivan Trinko. Projekt je stekel lansko leto in predvideva, da najdlje dva tedna pesnik, ki Visoko priznanje Republike Slovenije društvu Ivan Trinko četrtek, 11. januarja 2007 Upravne enote Zdravko Likar. Tolmin kot Uran. Ljubljanski njem je izbor Trinkovega literarnega dela, korespondence, člankov in drugega gradiva. Izbral in uredil je najboljše objavljene in neobjavljene pesmi Miroslav Košuta, ki je Božični trg, ki poteka v Spetru na pobudo prò loco Nediške doline metropolit in nadškof Alojz Uran je ob 30-letnici potresa bil v Bardu, v visoki Terski dolini. “Prišel sem s sporočilom upanja, ki je namenjeno ljudem, ki še ustrajajo v dolini, kjer je potres pospešil ugašanje slovenskega življa”. Ob tej priložnosti je prof. Milena Kožuh predstavila trojezičen zajeten zbornik posvečen Terski dolini, ki ga je ona izdala in uredila, v njem pa so prispevki številnih domačinov in uglednih tudi avtor spremne besede. Knjiga je grafično odlično opremljena in zato je likovni oblikovalev Rado Jagodic prejel posebno nagrado v Ljubljani. Knjiga Zamejski viharnik je bila proglašena za najlepšo na knjižnem sejmu 2006. v Z kot Živine v Kolindrinu. Ze skoraj dvajset let izhaja v Reziji rezijanski koledar. v S kot Šestega maja na četrtek, to je naslov videodo-kumentarca, ki ga je za tretjo mrežo Rai v slovenskem jeziku posnela Martina Repinc ob trideseti obletnici potresa. Film smo lahko gledali tudi v Benečiji, saj so ga predvajali v Beneški galeriji v Spetru na pobudo Studijskega centra NediZa, ker 3. mreža Tv ni bila še vidna v videmski pokrajini. T' kot kulturno društvo Trinko, ki je lansko leto bilo izredno počaščeno, saj mu je predsednik republike Slovenije Janez Drnovšek 25. oktobra podelil Zlati red za zasluge “za dolgoletno plodno in pogumno delo ter za ohranitev in razvoj slovenskega jezika in kulture med Slovenci Videnške pokrajine”. Priznanje je iz rok Drnovška prejel predsednik društva Miha Obit, ob njem so bili nekateri ustanovni člani društva, kulturni predstavniki Benečije in načelnik V kot Vrnitev. 11. maja so istočasno na ekranih številnih evropskih in drugih držav vrteli 112 enominutnih videofilmov, ki so nastali za Postajo Topolove. Vrnitev je simbolni povratek v Topolovo umetnikov, ki so na Postaji v teh letih vsak na svoj način sodelovali in se torej ponovno poklonili vasici in njenim prebivalcem, obenem so ponesli njeno ime vsem svetu. V kot veleposlaništvo zbrisanih. Med številnimi pobudami letošnje Postaje, naj omenimo le odprtje ambasade zbrisanih, s katero so opozorili na hud nerešen problem v Sloveniji, ter obenem ustvarili simbolno zavetišče za vse, ki trpijo zaradi slepote oblasti in so žrtve norosti birokracije. Z kot Zamejski viharnik. To je naslov pomembne publikacije, ki je izšla pri ZTT in je posvečena Ivanu Trinku ob petdesetletnici smrti. V Križišče umetnikov in umetniških izrazov na vsakoletni Postaji Topolove Izdaja ga kulturno društvo Rozajanski dum in ga pošilja vsem rezijanskim družinam v dolini in po svetu. Tema ko-lindrina za leto 2007 so živali. Posebnost tokratne izdaje je, da so besedila dvojezična, v italijanščini in rezijanščini ter v slovenščini. Prav zanimiva je primerjava med knjižnim jezikom in dialektom. I kot IRSIP ali Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, ki je 4. februarja ob prisotnosti deželnega odbornika Roberta Cosolinija odprl v Spetru svoj sedež. Zavod je pomembna deželna ustanova, ki skrbi za izobraževanje odraslih, se je pojavila v Benečiji že ob koncu sedemdesetih let, kontinuirano in z vse večjim uspehom pa deluje od leta 1997. Nov sedež je pomembna pridobitev, da bo še naprej in še bolj učinkovito skrbel za kulturno in ekonomsko rast naše skupnosti. M kot Mier. Pohod miru je bila adna od najlepših pobud, ki jih je organizala Občina v Podboniescu. 24. setemberja je liepa skupina ljudi, posebno mladih začela svojo pot v Kampu ob Nadiži v Podbe-li, šla do Napoleonovega mostu, potle gor v dolino Prado-la an skuoze njo do konca an potle dol v Stupco, kjer se je pohod zaključu ob glasbi skupine tolkačev iz Senegala an skupine Radio Zastava. Po cieli pot je skupina glasbenikov an igralcu ponujala momente razmišljanja o problematiki miru an veliklo užitka ob glasbi v tišini gozda. Lepo manifestacijo je pripravila skupina CSS iz Vidma. M kot meja, ki pada ali z drugimi besiedami podpis dogovora med Italijo in Slovenijo decembra lani za sprostitev prehoda meje na tako imenovanih turističnih prehodih v gorah. Podpisala sta ga v Trstu državni sekretar Ettore Rosato in predstavnica slovenskega zunanjega mini-strtsvo Vlasta Pelikan. Med gorami, kjer je prehod fraj, so greben Stola, Mija, Pra-dol, Matajur, Livek - Topolovo an Kolovrat. ‘hf kot Nediza. Spetrski študijski center je poskrbel za zanimiv prikaz beneške realnosti v slovenskem glavnem mestu. V etnografskem muzeju v Ljubljani so ob prisotnosti državnega sekretarja Zorka Pelikana, v začetku julija odprli razstavo Dialog (fotografije Luke Laureatija in Tina Trinca Piernovega), ki s preko 100 portretov je predstavljala beneško realnost včeraj in danes. ga izberejo prireditelji, je gost v eni od počitniških hiš v Toplovem in se posveti pisanju, njegovo delo pa je naslednje leto objavljeno. Prvi protagonist projekta Koderjana je bil slovenski pesnik Iztok Osojnik, 111 ur je pa naslov pesniške stvaritve, ki je nastala med njegovim bivanjem v Topolovem. O kot Ovčja vas in njena slovenska govorica. To je naslov knjige, v kateri so zbrani rezultati raziskave, ki je v naselju sredi Kanalske doline potekala leta 2003. Knjigo sta izdala slovensko kulturno središče Planika, ki je pred tremi leti priredila raziskovalni teden in založba ZRC v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik pri SAZU v Ljubljani. Besedila sta priredili mag. Nataša Komac in dr. Vera Smole. Knjigo je ob prisotnosti župana Omana, otrok, ki so opravili raziskovalno delo in številnimi odrasli, predstavil v Naborjetu prof. Roberto Dapit. P kot Pokrajina Videm, kjer po dolgem obdobju imajo Nadiške doline spet svojega predstavnika, saj je bil izvoljen v pokrajinski svet Piergiorgio Domeniš (Levi demokrati). Zmagala pa je desna sredina s predsednikom Strassoldom na čelu, udobila je tudi v Centi, kjer je bil izvoljen Roberto Pinosa, v Tavorjani, kjer so potar- 10 novi matajur Četrtek, 11. januarja 2007 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Chiavris 1-1 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Maranese JUNIORES Osoppo - Valnatisone (ree.) Amatori (13/1) (13/1) Ziracco - Filpa (ree.) Calcetto Paradiso dei golosi - Pagnacco (17/1) Merenderos - Taverna Longobarda (15/1) V- Power - Mai@letto (15/1) Classifiche 1. Categoria Pozzuolo 31 ; Aurora Buonacquisto, Tarcen-tina 29; Ancona 28; Virtus Corno 24; Lava-rian Mortean 21; Venzone, Pagnacco, Com. Faedis, Tagliamento, Maranese 18; Riviera 17; Valnatisone 16; Torreanese 14; Capo-riacco, Chiavris 12. JUNIORES Serenissima 25; Azzurra Premariacco*,S. Sport Gottardo, Nimis 23; Reanese*, Riviera* 22; Chiavris* 20; Valnatisone* 17; Nuova San-danielese* 16; Com.Faedis 15; Fortissimi 9; Osoppo* 7; Majanese 6; Ragogna* 1. Calcetto (Eccellenza) Osteria la Cjacarade* 18; Nuova Udinese Sport 16; Euco Games e Co.* 14; Dragao 12; La Torate Paluzza 11; Albergo Al Sole Remanzacco 10; Paradiso dei golosi S. Pietro al Natisone, Autoscuola Zof 9; S.t.u.* 6; Skarabusc Music Bar 5; A.s. Pagnacco*, Cornee Group 3. Calcetto (1. categoria) Amici della palla 16; Merenderos S. Pietro al Natisone, Ristorante alla Frasca Verde 14; V-Power S. Leonardo, Mai@letto 13; Pv2 Longobardo 12; Manzignel 9; Mister-cell. it, Gruppo Sportivo Zomeais 7; Pron-toauto, Ass. Elite 6; Taverna Longobarda Cividale 3. * Una partita in meno Nel primo fine settimana deiranno solo la Valnatisone ha ripreso il suo campionato Lento ritorno ai campi di calcio Sabato 13 tocca agli Juniores, poi ripartono i tornei dell Audace e delle altre squadre giovanili Ancora ferme Filpa e Sos Putiferio che giocheranno i recuperi in attesa dello sprint finale La Sos Putiferio di Savogrta protagonista assieme all’Osteria al Colovrat di Drenchia del campionato amatoriale di 3. categoria Il mondo calcistico valligiano riprende lentamente la sua corsa. Prima a muoversi è stata la Valnatisone che domenica 7 gennaio è incappata in una mezza battuta d’arresto con il fanalino Chiavris. La società sanpietrina, dopo un buon inizio di campionato, è stata penalizzata dagli infortuni gravi che hanno colpito ben quattro giocatori che probabilmente non potrenno essere recuperati nell’attuale stagione. La speranza di tutti gli appassionati e dei dirigenti è quella di una pronta risalita in classifica che consenta alla squadra di ottenere una dignitosa salvezza, anche se il cammino sarà irto di difficoltà. Domenica 14 alle 14.30 inizierà il girone di ritorno con la Valnatisone che ospiterà la Maranese. Sabato 13 gennaio alle 16 in quel di Osoppo riprenderanno il loro cammino i ragazzi della squadra Juniores della Valnatisone, che recupererà la gara con i collinari. Sono ripresi gli allenamenti dell’Audace di San Leonardo, degli Allievi e dei Giovanissimi della Valnatisone che, nell’arco di quindici giorni, riprenderanno a giocare nei rispettivi campionati. Saranno fermi sino a fine mese, invece, i campionati di Eccellenza e Terza categoria degli amatori del calcio ad undici del Friuli Collinare. La sosta permetterà l’effettuazione dei due recuperi: la Filpa di Pulfero recupera sabato 13 alle 14.30 la gara a Ziracco mentre la Sos Putiferio di Savogna recupera sabato 20 gennaio. Ritorneranno in campo nel prossimo fine settimana le squadre amatoriali del calcio a cinque. In Eccellenza il Paradiso dei golosi punta alla salvezza. In prima categoria i Merenderos, che lunedì 15 saranno impegnati nel derby con la ducale Taverna Longobarda, e la V-Power, stanno disputando un ottimo campionato. In Terza categoria prosegue la sosta degli amatori della Carrozzeria Guion di S. Pietro al Natisone che stanno disputando un campionato dignitoso. Nel campionato di Prima divisione maschile di Pallavolo la Polisportiva San Leonardo è stata superata, nella prima esibizione casalinga dell’anno nuovo, dalla Pallavolo Buja con il risultato di 3-0. La formazione valligia-na è così scesa al quinto posto della classifica. Il prossimo impegno dei ragazzi del presidente Ettore Cruci! è per venerdì 12 gennaio alle 20.30 nella palestra di Merso di Sopra contro la Nuova Ottica Ausa Pav. Dopo la pausa per le festività torneranno a giocare a Pradamano domenica 14 gennaio, alle 20.30, le ragazze della Seconda divisione, ospiti della formazione de il Pozzo. Le ragazzine delTUnder 16 giocheranno sabato 13 gennaio nella palestra di Merso di Sopra alle 16.30 opposte alla seconda della classe, la Kennedy (Rosso). LE CLASSIFICHE Prima Divisione maschile M.E.G.I.C. volley* 23; Caffè Sport 22; Us Friuli* 21; Lignano volley* 17; Polisportiva S. Leonardo*, Pallavolo Buia* 14; Nuova ottica Ausa Pav* 12; Polisportiva Mortegliano 10; Il Pozzo 9; PavNatisonia-Intrepida** 8; Volley Codroipo* 3; Stella Volley 2; Friulcassa-Vb Udine* 1. Seconda Divisione femminile Pav Natisonia, Gs Danieli 15; Pulitecnica Friulana 12; Afa Estintori Rizzi, Pallavolo Faedis 9; Polisportiva San Leonardo 6; Dlf Udine 5; Il Pozzo Pradamano 3; Rappresentativa Provinciale 1; Selena Porzio Spazio Salute 0. Under 16 femminile Office Market Cividale 21; Kennedy (Rosso) 15; Cre-difriuli Povoletto* 6; Polisportiva San Leonardo*, Pallavolo Pagnacco* 3. VALNATISONE 1 CHIAVRIS 1 Valnatisone: Doardo, Busolini (15’ st. Beuzer), Grassi, Petrussi, Chiabai, Beltrame, Miano, Mottes, Suber (39’ st. Sattolo), Gazzino (29’ st. Cencig), Del Fabbro. Chiavris: Pizzo, Giusti, Sciurti, Tagliapietra, Bastia- calcio d’angolo sfiorava il pareggio mandando il pallone a lato di un soffio. Ancora Doardo al 42’ bloccava la punizione calciata da Bastianutti. Gli udinesi si spingevano in avanti alla ricerca disperata del pareggio. Praticamente allo scadere arrivava la doccia fredda per i locali. Giusti imbeccava a centro area Durandi che con un preciso colpo di testa mandava il pallone ad insaccarsi alle spalle dell’incolpevole Doardo. Il pareggio premia la squadra udinese che non ha mai desistito nel cercare la rimonta riuscita all’ultimo istante. Si fa precaria la classifica della Valnatisone che è stata risucchiata nella zona retro-cessione. L’auspicio è che la formazione valligiana superi questo difficile momento riportandosi verso le zone di centroclas-sifica. Paolo Caffi L’augurio dell’Audace ai Pulcini Nelle immagini due momenti dell'iniziativa con la quale l’Audace di S. Leonardo ha voluto concludere l'anno ed augurare buone feste natalizie ai bambini impegnati nella categoria Pulcini Il Chiavris recupera in extremis, per la Valnatisone è zona calda nutti, Querti, Comuzzi (31’ st. Vidale), Patui (35’ st. Zuliani) Durandi, Artico, Vidussi. S. Pietro al Natisone, 7 gennaio - Doveva e poteva essere la partita del rilancio per la Valnatisone, impegnata nell’ultima gara di andata contro l’ultima in classifica, invece si è conclusa con un pareggio ottenuto dagli ospiti all’ultimo minuto. La formazione valligiana guidata da Giorgio Ceschia, dopo essere passata in vantaggio dopo soli tre minuti grazie ad un calcio di rigore trasformato da Miano, non ha saputo amministrare la gara. Gli udinesi hanno reagito a-gendo spesso con ficcanti a-zioni in contropiede. La cronaca. Al 10’ su calcio di punizione Bastianutti calciava alto. Otto minuti più Gabriele Miano tardi con un tiro dalla distanza Querti impegnava Doardo. Al 36’ Petrussi riusciva a deviare in calcio d’angolo il pallone calciato da Patui. Al 40’ Del Fabbro calciava alto. Al 42’ Mottes da fuori area concludeva sul fondo. Iniziava la ripresa con una buona opportunità per gli o-spiti: Comuzzi serviva con un passaggio filtrante Durandi che in diagonale mandava la sfera a lambire il palo con Doardo fuori causa. La Valnatisone, scampato il pericolo, cercava la rete della tranquillità prima con Miano che concludeva alto, quindi il portiere ospite in uscita anticipava Suber. Al 20’ un calcio piazzato di Patui veniva bloccato da Doardo. Al 21’ Miano pressato da un difensore calciava sopra la traversa. Al 35’ Zuliani su azione conseguente a Kronaka novi matajur Četrtek, 11. januarja 2007 11 PODBONESEC i iminn n» ni umi im Marsin - Belgija Zbuogam Fausto Zaviedel smo, de v Belgiji je na 16. dičemberja zapustu tel sviet Fausto Gosgnach. Rodiu se je v Lukejovi družini v Marsine. Je biu zlo mlad, kar je Su v Belgijo dielat v mino. Oženu se je z adno če-čo le iz naSih kraju, je Jeanni-ne Floreancig - Kokocuova iz Hostnega. Imiela sta tri otroke. Parvo se je rodila Sonia, potlè Isabella an potlè še an puob, Federico. Fausto je ži-veu je v kraju Sambreville an je biu zlo poznan miez vsieh naših ljudi, ki gorè žive. 2i-veu je v Belgiji, pa v sarcu je imeu nimar njega rojstno vas an njega rojstne kraje. Damu je parhaju vsaki krat, ki je mu. Srečal smo ga an miesca vošta. Paršu je do koče Planinske na Matajur. Naši brauci so ga lepuo poznal, saj nam je vičkrat pisu an pošiju novice iz Belgije. Puno krat nam je napisu kiek od njega rojstne vasi an od njega ljudi, ki jih nie nikdar pozabu. Pisu nam je v liepim, sladkim slovienskim narečju, v našem jeziku, “v jeziku, ki so ga nam naši te star zapustil, v jeziku moje mame”, je pravu Fausto. Nam bojo manjkale njega pisma, nam bo manjkalo ga na srečat vič poliete tle doma. Bo manjku vsiem tistim, ki so ga poznal, tle doma an po sviete. Zeni, otrokam, an vsiem njega te dragim smo v telim žalostnim momentu blizu. Hči Sonia nam je pošjala 'no pismo, ki ga je napisala za nje tata. “Tutti i lettori di questo giornale conoscono sicuramente Fausto perché aveva l’abitudine di scrivere ciò che gli stava a cuore, e della vita di tutti i giorni. A lui piaceva scrivere e leggere, se avesse avuto la fortuna di poter studiare penso sarebbe diventato un buon giornalista, o anche un buon politico. Era una persona di sani principi, di grande intelligenza, di grande coraggio. Una persona generosa con una gran voglia di aiutare tutti quelli che gli stavano vicino. Ha sempre messo in primo piano gli altri prima che se stesso. Era onesto, ricercava sempre la verità e sapeva cogliere l’essenziale di tutte le cose. E con noi, figli e nipoti, faceva qualche volta an- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst /Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naroònina-Abbona mento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato alLUSPI che “la voce grossa”, ma era buono e giusto. Ci ha dato tutto quello che lui non ha potuto avere, ci ha sostenuto in tutto, anche nel momento di scegliere gli studi. Ogni volta che avevamo bisogno di lui, lui c’era. Penso che la sua vita è diventata bella quel giorno che ha incontrato mia marna, Giovanna (Jeanine), e-ra il suo “raggio di sole”. Vorrei trovargli un difetto: non sempre era accomodante, ma anche questo più che un difetto era un altro pregio che ci faceva capire quanto erano sani i suoi principi. Non avrei voluto mai scrivere queste righe per dire addio a mio padre, Faustino Gosgnach. Penso che i suoi articoli mancheranno anche a voi, e per me non sarà facile vivere in un mondo dove lui non c’è più. Sonia” Gorenj Marsin Zapustila nas je Maria Battistig Po dugem tarplienju je v čedajskem Spitale umarla Maria Battistig, uduova Medves. Učakala je lepo starost: 91 li-et. Maria je bla Uagrinkina po domače, za neviesto je šla pa v Uršino družino. Nje mož je biu Toni. Maria je lepuo skar-biela za nje družino. Lieta so šle napri an na žalost zdravje ji je odpoviedalo. Lepuo, zlo lepuo so skarbiel za njo sinuova Fabio an Pio. Hodila jo je gledat tudi hči Elsa, ki živi z nje družino dol po Italiji. Z nje smartjo je Maria pustila v žalost nje, bratra, sestre, kunjade, navuode an vso drugo Zlahto. Venčni mier bo počivala v Gorenjim Marsine, kjer je biu nje pogreb v sriedo 3. žena-rja. Gorenj Marsin 8. jan. 2000 - 8. jan 2007 Sedam liet od tegà nas je zapustu Fabio Zorza - Jakove hiše iz Marsina. Z veliko ljubeznijo se na anj spominjajo sin Gianni, hči Sabine, nevie-sta Silvia, navuodi an vsi tisti, ki so ga imiel radi. SVET LENART Vendesi a Vernasso casetta al grezzo con adiacente terreno. Chiamare ore serali 333/7422999 Vendo Pc seminuovo, Amd 1 Ghz, 512 Ram, 80Gb HD, scheda video 128 Mb, masterizzazione Dvd, euro 200. Possibilità di mouse, tastiera, monitor crt. Cell. 328/5677804 Utana Umarla je mlada Zena an mama Lietos je biu Božič v podu-tanskem kamunu žalostan. Umarla je mlada žena an marna glih kak dan pred Božicam. Klicala se je Orietta Quercig. Iz praponskega kamuna je paršla živet v Utano, odkod je doma nje mož Marco Bledig. Imiela je samuo 36 liet an adnega otroka, ki se kliče Simone an ima samuo osam liet. Orietta je oboliela an nič ji nie pomagala pomuoč miedi-hu. Huda boliezan jo je v mi-esac dni ukradla vsiem tistim, ki so jo imiel radi. Za njo jočejo mož Marco, sin Simone, mama, brat, sestra, vsa Zlahta. Na nje pogrebu, ki je biu v Podutani na 26. dičemberja se je zbralo puno ljudi za ji dat zadnji pozdrav an za objet žalostno družino. Klaša 1957 Nediških dolin je v telim žalostnim momentu blizu parjatelju Marku. La classe 1957 delle Valli del Natisone è vicina a Marco, al figlioletto Simone ed alla famiglia in questo triste momento per la perdita di Orietta. Gorenja Miersa Žalostna novica Na 8. ženarja smo dai zadnji pozdrav adni naši pridni mami an noni, ki nas je zapustila kak dan priet, Maria Bledig, uduova Vogrig. Maria je imiela 88 liet. Ziviela je par sinu Daniel-nu an njega družini v Gorenji Miersi. V Cedade živi nje drugi sin Camillo. Maria nie bla nikdar sama, nimar je imiela blizu kajšnega, ki ji je poma-gu prenest an tiste dneve buj težke, predvsem, kar zdravje nie bluo te pravo. Na telim svietu je zapustila sinuove, neviesto Marino, navuode, pranavuoda Morgana, ki se je rodiu setemberja an takuo Maria je bla ratala tudi bižnona. Naj v mieru počiva. SOVODNJE Ceplešišče Smart parlietnega moža V videmskem Spitale je zapustu tel sviet Francesco Co-ceanig - Jurjove hiše. Učaku je 91 liet. Na telim svietu je zapustu sinuove, neviesto, zeta, navuode. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Ceplešišču v četartak 21. dičemberja popudan. Tarčmun Adan pogreb tudi tle par nas V videmskem Spitale je umarla Pietra Vogrig, uduova Petricig - Pierina Trojarjova po domače. Buog ji je dau učakat 91 liet. Pierina je Ziviela na duomu kupe s sinam, ki se kliče Giovanni. Pierina je bla srečna, saj nie bla nikdar sama, an kar lieta so šle napri an so ji zmanjkale moči sin Giovanni je lepuo skarbeu za njo. V žalost je pustila njega, hči Giulio, zeta, brate, sestro, kunjade, navuode. Nje pogreb je biu v pandi-ejak 8. ženarja na Tarčmune. SPETER Barnas Dva pogreba V naši vasi smo v malo dni zgubil dva moža. Parvo nas je zapustu Alessandro Zimondi (vsi so ga klical Strois). Imeu je 66 liet. Alessandro je živeu puno liet v Milane, potlè se je vamu živet v Barnas, kjer je imeu puno parjatelju. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Anno, hči Danielo, sina Alessandra an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Bar-nase v četartak 21. dičemberja. Kak dan potlè nas je zapustu tudi Gino Becia. Za njim jočejo žena Maria, sin Gianni s Caterino, hči Francesca s Paolam, Ernesta an druga žlahta. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Bamase v sriedo 27. dičemberja. Gorenj Barnas Umaru je Ezio Pagon V Vidme, kjer je preživeu njega zadnje lieta, je umaru Ezio Pagon. Imeu je 68 liet. Njega komine jih je imeu go par Blazine, odkod je biu doma njega tata Ranieri. Žalostno novico njega smarti so jo sporočili brat an vsa Zlahta. Njega pogreb je biu v Gorenjim Bamase v pe-tak 22. dičemberja. DREKA Ocnebardo Smart mlade Zene Na naglim je zapustila tel sviet Isabella Pittioni, Patrizia Skejcova po domače. Imiela je samuo 42 liet. Patrizia je ži-viela sama na nje duomu v Ocnembardu. Žalostno je, de je sama umarla na nje duomu an glih v cajtu božičnih prazniku, kar vsi se veselmo v družini an s parjatelji. Za venčno bo počivala v domačem britofe par Devici Mariji na Krasu, kjer smo ji dal zadnji pozdrav v sriedo 3. ženarja. E' mancata Isabella Pittioni, conosciuta come Patrizia Skejcova. Ne danno il triste annuncio, ad esequie avvenute, gli zii e le cugine, affidandola al ricordo e alla preghiera di chi le ha voluto bene. Dubenije 9.1.91 - 9.1.2007 Sedici anni sono trascorsi da quando ci ha lasciati per sempre il nostro caro Eugenio Ruttar, della famiglia Pierco-va di Obenetto. Con tristezza lo ricordano la moglie Teresi-na, le figlie Silvana e Antonietta, i generi Giorgio e Lorenzo, la nipote ed i parenti tutti. * DREKA -K0RN0 Peta oblietinca Tist dan pred Božicjam je šlo mimo pet liet, odkar nas je prezagoda zapustu Luciano Prapotnich - Pikerjou iz Kraja v dreškem kamunu, ki pa je ustavu njega življenjsko pot v Komu, kjer je živeu z družino. Z žalostjo an veliko ljubeznijo se ga spominjajo sestra Bruna, ki dol iz Avstralije nam je pošjala tolo fotografijo v njega spomin an druga Zlahta. Za božične an novolietne praznike firma Safje poklicala kupe vse nje dieiuce za jim uoščit vse dobre. Šoferji, ki uozejo vič ku 25 liet pa so imiel lepo sorprežo, presenečenje. ŠenkaI so jim posebno madejco. Med tistimi, ki so bli nagrajeni, premjani, so tudi štier šoferji, ki jih lepuo poznamo po Nediških dolinah. Jih videmo tudi tle an so (s te prave roke do sred slike): Maurizio Lenardon, Franco Binutti, Romano Clinaz (iz Kravarja) an Fulvio Zamaro V Cedade so vsi prenašal velike športe pune usakih sort jedil, ki so jih kupil za božične praznike. Mirko, brez fenika tu gajuf, je žalostno tuole gledu an Studiem, ki lu-ožt pod zobe tele dni, ki vsi nosijo na mizo vsake sort dobruote. Zagledu je adno štijo puno opitanih raconu. Ku gaspodar je šu pit v bližnjo gostilno, je popadu te narbuj debelega an ga hitro utaknu tu bargeške! Je pogledu okuole, je luožu roke tu gajufe an šu pruot ženskim placu za se previdat nomalo zelenjave za par-luožt h raconu, de bo buj sauoritan. Parluožu se je h adni pletenici, ki ’na žena je daržala pred sabo an čaku, de se kam ogledne za popast an čufac zelenjave. Racon, ku j’ za vonju zelenjavni duh, je vetegnu glavo von z bargešk an začeu pikat predarsin. Mirko je poar-dečeu, an jau ženi. - Ste videla, kajšan je? - Oh ja, an kar sem bila mlada sem videla mar-skajšnega, pa adnega, de pika predarsin ga nisem še nikdar videla! Adna čičica je pošjala ’no pismice svetemu Miklavžu, de naj ji pamese adnega papagalna, ki zna guorit. Nje oča, ki je jeku, je šu v butigo ga ku-pavat. Na pale je zagledu adnega liepega an popra-šu predajalca: - Do-do-dost ko-ko-ko-košta te-te-te-tel tle? - Petstuo evro! - Mi-mi-mi se-se zdi pre-pre-previč drag! - Oh ja, sem drag - je odguoriu papagal - pa ist znam guorit lieuš, ku ti! *** Milica je šla kupavat an obešalnik (attaccapanni) za ga šenkat nje možu Giovaninu za Božič. - Dost košta tel tle? -je poprašala prodajalko. - Deset euro! - An tel tle? - Pet euro! - An za manj, ka’ mi morete dat? - An cvek! Son passati tre mesi dalla bella gita sulla Costiera Amalfitana, sarebbe bello ritrovarci, per questo siete invitati al pranzo presso il ristorante Al vescovo (Skof) di Pulfero, il 21 gennaio alle ore 12.30. Per prenotare il pranzo (25 euro) telefonare entro domenica 14 gennaio al numero 0432/727274 oppure al 338/6753904. novi matajur Četrtek, 11. januarja 2007 Kronaka VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO SPLOSNA SUKA ČETRTEK, 11. JANUARJA Ob morjuJn nižinah bo oblačno do pretežno oblačno in zamegljeno. V gorah bo spremenljivo, več sončnega vremena bo v visokogorju. V vzhodnih predelih bo lahko občasno rosilo. Najnl2ja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina 4/7 9/11 Obala 7/10 9/11 4°C 3°C PETEK, 12. JANUARJA Ponoči in zjutraj bo pretežno oblačno in zamegljeno, ponekod bo lahko nastala megla. V vzhodnih predelih bo lahko občasno rosilo. Dopoldne se bo v gorah delno razjasnilo, v nižinah in ob morju bo spremenljivo zaradi nizke oblačnosti ali megle in vmesnih delnih razjasnitev. Najnižja temperatura (°C) Najvišja temperatura ( C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina 3/6 11/15 Obala 6/9 10/13 8°C 1°C OBETI V sobot bo v gorah predvidoma pretežno jasno in razmeroma toplo, ob morju in v nižinah spremenljivo in zamegljeno. V nedeljo bo ob morju in v nižinah večinoma pretežno oblačno, več sončnega vremena bo v višjih legah. Ure sonca 12 ali vič »-12 6-9 3-6 ! 3 ai manj Sonce megla Megla Zmanjiana Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) Nevihta Sneg nizka obl. lokalni zmeren moien rahle zmerne moine obilne £) ZZ-ZZ c / / 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 j * 3-6 m/e >6 mit 0-5 mm 6-10 mm 10-30 mm >30 mm w Planinska družina Benečije PODKLOSTER / ARNOLDSTEIN TEČAJ SMUČANJA (28. januarja, 4., 11., 18. februarja) program v prihodnji številki Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 12. DO 18. JANUARJA Sriednje tel. 724131 - Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Parvi dan lieta je paršla Clarissa Nie moglo zaCet lieuS lieto 2007 za mlado družino iz Čedada. Je bla kumi pasala pu-noCi, kar se jim je parlozla Ci-Cica, Clarissa. Rodila se je v Palmanovi ob 1.25 uri. Mama je Laura Bearzi, tata je Ennio Marinig. Obadva sta iz Čedada, pa Ennio ima kornine go par nas. Njega tata je Aldo Uršin iz Dolenjega Barda, njega mama je pa Rosina Suoštarjova iz Obrank. Clarissa je parnesla puno veseja njim, pru takuo nonam iz Čedada, ki so Flora an Nino. Veseljo se tudi zie Viviana, Raffaella an Claudia, zio Lorenzo an mala Sofia, ki je Čakala devet liet, de bo imiela adno kužino! Clarissi želmo sreCno življenje. Non poteva esserci inizio d’anno migliore per una famiglia di Cividale. A Palmanova, all'una e 25 minuti è nata Clarissa, la loro prima bimba. Un regalo speciale per tutti, in modo particolare per il papà, che qualche giorno dopo, il 5 gennaio, ha compiuto ... antauno anni! La mamma della bimba è Laura Bearzi, il papà è Ennio Marinig. Tutti e due sono di Cividale, ma Ennio ha le sue origini nelle Valli del Natiso-ne. Suo papà è Aldo, della famiglia Uršina di Brida inferiore, la mamma è Rosina Drescig, della famiglia Suoštarjova di Obranche. Clarissa ha portato tanta gioia a tutti loro, ma anche a zia Viviana e zio Lorenzo, alle zie Raffaella e Claudia, ai nonni di Cividale Flora e Nino, ed alla piccola Sofia che ha aspettato ben nove anni per avere una cuginetta tutta per lei. A Clarissa gli auguri di lina vita serena. E tutta la famiglia al completo augura un felice 2007 a tutti gli amici e familiari, ed in modo particolare ai parenti in Canada. DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 -www.meteo.fvg.it slovensko@osmer.fvg.it Nad Sredozemljem se krepi azorski anticiklon, atlantske fronte se bodo zato pomikale na severni Alp. V višjih plasteh priteka toplejši zrak, ki zagotavlja vremensko stanovitnost, v prizemnih slojih pa se kopiči vlaga. Na Briegu stojita otročiča dva... Gli auguri di Kimberly e Leonardo a tutti gli amici e parenti Lombaja. Marna od Leonarda je Beatrice Tomasetig, tata pa Renato Canalaz, ki ima njega kornine v garmiškem kamu-nu. Tata od Dolores an od Beatrice je biu Lino Biznarju iz Briega. Daržal so ristorant v Orsa-riji, potlè, kar tata Lino je umaru, je družina odparla agriturizem na Briegu an takuo je vas oživiela, predvsem potlè, ki sta Leonardo an Kimberly na sviet paršla. Liep šenk za njih družine, pa tudi za vasnjane. Seda je veselo otroško arjovilo, kjer je bluo vse tiho, ku po drugih naših mikanih vaseh. Na varh tegà muormo reC, de Leonardo an Kimberly sta zlo sim-patik an v njih družbi je lahko se posmejat. S telo božiCno fotografijo, pod velikim božičnim drie-vjam, Leonardo an Kimberly željo vse dobre vsiem tistim, ki jih imajo radi, posebno nonam Mariji Partenovi an Rini Jurčkovi, an žlahti an parjate-ljam v Avstraliji. Iz naše strani pa želmo, de bi dva otročiča lepuo rasla an de bi njih življenje bluo sreCno an veselo. Je paršla Befana an z nje medlo pomedla proC božične an novolietne praznike. Pa... pa ostanejo fotografije, ki nam pomagajo pardaržat manjku še kak dan, sladak duh Božica. Brieg je mikana vasica v dreškem kamunu, kjer živi le pešCica ljudi. Tel ljudje pa so sreCni, zak v vasi imajo dva otroka. V cielim dreškim kamunu jih nie za jih zaštiet s parstami še adne same roke ne! Dva otroka sta Kimberly Gus, ki je dopunla dvie lieta na 17. diCemberja an Leonar- do Canalaz, ki jih ima pa štier. Sta kužina. Kimberly je ta zadnja CiCica, ki se je rodila v dreškem kamunu. Pred njo se je bla rodila Kelly, ki živi le na Briegu, an tuole se je zgodilo že šti-ernajst liet od tegà! Mama od Kimberly je Dolores Tomasetig, tata pa Massimo Gus - Partenu iz CLENIA - KLENJE S. ANTONIO ABATE - SVET CINTOMI! Mercoledì 17 gennaio ore 1 !MK) Messa cantata dal coro Retan di Liessa ore 19.30 Rassegna del con) Matajur di Genia ore 20.00 Premiazione gara strucchi. Interventi di Tiziano Manzini, sindaco di S. Pietro til Natisene, e Alessandro Tesini. presidente dtil Consiglio regionale EVI I ore 20.30 Saggio delPHaiTnonikaiski orkester ( basitene matice di S. Pietro al Notisene ore 21.00 I Jegustazione menù tradizionale di S. Antonio accompagnato dal concerto di scampanotlatori (loukoci) t.'niiiiliilo l'io (limili koiiiilttìo /11 klcrìfp