St* 39« a V Trslu, v sredo 14. maja 1884. v Tećaj EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. . * S »EDINOST« izhaja Žkrat na teden v«ako sred« in taktlt o poludne. Cena za ! V«i dovisi se poliljajo Uredništvu »vla Terrenti« »Nuova Tipognifia;« vnak morahitt leto je « gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1. gld. SOkr. — Posamezne številke se ( frankiran. Rokopisi o?8/ posebn« vrednosti se ne vračajo. - Interatt (razne vrste naina- do bivajo pn opravmstvu in ▼ trafikah v Tr»t« po & kr., v Bartol in v Ajdsvičisl po nila tn poslanice) se zaraSunijo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi « kr. — Naročntnt, reklamacije m inserate prejema Opravalitve, vla T«rr«nt«, »Kava tltkaraa*. ' Srkami se plaSuje za vsako besedo 2 kr Temeljni pojmovi prave državne politike. vi. (Konec). Pruski kralj Friderik veliki je zaznamoval revolucijo kakor potreben naravni prigođek, ker človeško ži-■venje terja take prikazni, da se po njih utrdijo nove ideje. Francoski Ja-kobini so revolucijo cel<5 proglasili za novošegno državno načelo. Na drugi strani pa imenitni pisec Stahl obsoja novošegno državo, ker je sad revolucije, katera pa ni nič druzega nego pravolom. Oboji zadnji menenji sti pretirani, kajti vsako tako gibanje je treba soditi po uzrokih, kateri ga prouzroču-jejo in najbližje resnici utegne biti menenje filozofičnega kralja Friderika velikega. Nekateri zaznamujejo revolucijo tudi kakor napredek v človeškem živenji, kateri napredek se po njih menenju vedno vrši šiloma. To menenje pa je lo tedaj nekoliko opravičeno, ako je gibanja prvi uzrok v resnici želja ljudstva po napredku, toda, da bi se vsak napredek moral vršiti le šiloma, to je popolnoma napačno menenje. Tako je na priliko dokazano, da bi se marsikak napredek bqljše izvrševal po mirnem, nego po prekucijskem potu. Vsem je Se v spominu strašna vojna mej severnimi in južnimi državami zveze severno-ame-rikanskih držav. Šlo je za odpravo sužnjev, humanitarna ideja je zmagala; a ta zmaga je stala na stoti-soče človeških žrtev in miljarde de- PODLISTEK Tri čudne! spisal —ti.— III. »Čarobni sodček!« Srečni časi robili. Bili «mo»izpoJjmčki«, to se pravi pri nas doma: taki ptički brez perutnic, koji začno nekoliko svobodneje dihati a smejo uža tudi v gostilno pokukati —, to svetišče raznovrstnih kapljic »mokrega strupa« I Nas je bilo več jednakih, namreč domačinov, koji nismo gledali drug drugega -Čez ramo, niti glodali, pričenši pri obleki in končavši prav pri golei kosti —, bilo je mnogo prijetnejše in živahnejše, nego je sedaj v krčmah. Tedaj smo bili »fantje od fare« in Imeli svojo gostilno, to se pravi, tako, da se ni bilo treba uklanjati visokosti nekojih »nepoklicano — poklicanih« —, koji nosijo povsodi prvi zvonec, koji pa na moja ušesa slabeje zvoni — nego prav navadni kravji zvonec. Tukaj smo se zbirali svoje svete čase, veselo peli i se ve, da pošteno pili, toda največkrat, iste »pene«, pivo imenovane. Stregla sta nam navadno gostilničar in njegova soproga, ter našim potrebam zadostovala. Druge napake nista imela, nego kaj rada sta časnike čitala. To se je pa tako godilo. Najprvo je prišla ona—; na to je prišel on. Sedla v kak oddaljeni kotiček—; on tudi. Vzela koji časnik v roke In istega kar mogoče visoko pred narja, južne države so se res morale udati sili; toda mej severnimi in južnimi amerikanskimi zveznimi državami nastal je velikanski propad, katerega ne bode mogoče zamašiti v tem stoletju in Bog ve še kake nasledke utegne imeti to zagrizlo in globoko vkoreninjeno sovraštvo mej državljani ene in iste države. To samo ob sebi nam vsiluje prašanje: ali ne bi bilo bolje, da bi se bilo rešilo prašanje sužnjev mirnim potem ? To prašanje je biio le prašanje Časa in skoro gotovo bi se bili Sčasoma morali udati plantaŽerji južnih držav načelu, da noben po božjej podobiustvjrjeni človek ne sme biti sužen. Tudi so uže bila taka gibanja na svetu, ki so sicer podrla obstoječe, a nič dobrega, nobenega napredka ustvarila. Na Španskem so na priliko večne prekucije, a kedo more trditi, da je ona država v kakem obziru napredovala? Vsak mora priznati, da je Španska, v sred-njjem veku na čelu napredka, jako nizko padla zarad mnogih prekncij in da se skoraj gotovo nikoli več ne vždigne do nekdanje veljave v evropskem koncertu. Bluntschli prav dobro piše o prekuciji tako-le: »Revolucija je vedno nepostavna, a vedno ni krivična; večidel postavolom, a zarad tega še ne zločinstvo, nikoli državno načelo, vedno le dogodek velike važnosti«. Državnika dolžnost je torej, da zna prav oceniti vsako vstajo, da spozna, ako je opravičena ali neopravičena. Ta ocenjava pa ni tako lenka, kakor bi se utegnolo misliti na prvi pogled, treba je v to velikega bistrouma in velikih skušenj. Pred vsem je treba obličje držala—; on isto tako.--A sedaj je bilo treba znati, kako Čitata. Do tega je pa le večkratna izkušnja in pazljivost pripomogla. Pričneta strašansko čeljusti raztezati; kar polirala sta Črke. Na to se umirita in umolkneta---. Zamislita sta se ua- mreč v čitanje. Jeden kima od leve na desno, da — ne! Drugi maje z glavo gor In dol, da — ju! Isto tako nasprotno, tudi menjavata. Časnike sta pa redno tako trdno pred glavo držala, da ni nikoli niti jednemu padel iz rok, — prava umetnost je to bila. Prigodilo se je tudi večkrat, da so bile črke pri čitanji navzdol obrnene. A to ni naBih čitateljev prav nič motilo. Če j e človek to stvar ozbiljno opazoval, prepričal seje, da obadva »v božjem strahu« počivata, a ne mislite, da bi jima biia žila na veke otrpnela---o ne i Zibala sta se ▼ sladkih sanjah, tamkaj daleč v blaženih deželah, od kojih sta čitala. Sladosti, grenkobe, veselje in groza so se vrstile pred nju zapitimi očmi. Ves zemski krog jima je bil podvržen. Kadar je nam, leoji smo to »zamak-nenost« poznali, bilo treba novega poŽirka, — le nekoliko smo zakaŠljali, zakihali ali malo z nogo podrsali — in hitreje nego iskra pri brzoiavu, zdrsnoii so časniki izza obraza iz rok. Gledalo nas je čvetero oči, — nam nasproti molelo čvetero rok — a dobili smo, česar smo želeli. Ko smo bili postrefeni, pričeia sta zopet Čitati tamkaj, kder sta prejenjala. To pa ni motilo niti nas, niti nju, bilo je v starej navadi vkoreninjeno. Večkrat nego jo bilo treba iti v klet, — tem bolj sta pomoči o pravem času, kakor pri kakej bolezni. Zamuda v tem obziru je nevarna in velja pri ljudstvu navadno kakor znamenje slabote ter pospešuje neizogibno katastrofo. Praša se torej, kaj ima storiti državnik, ako je čas za reforme uže zamujen in ako je vstaja uže počila, ali ima mirno čakati ali precej poseči v akcijo? Ako je bila vstaja opravičena, ker je Šlo za neobodno potrebne človeške pravice, treba je, da državnik precej z močno roko poseže v gibanje. Gledanje od daleč bi bilo nevarno, bilo bi zločinstvo, popustljivost bi bila v tem slučaju dokaz slabosti. Edino sredstvo je: na delo, a na delo po dobro premišljenem in preudarje-nem, poštenem programu. Revolucija, katera je izraz sile, mora se ukrotiti z enakim sredstvom, to je sč silo. GFotovo je zato treba velikih žrtev, a 2 eneržijo in odločnostjo se more revolucija brzdati, na kar nastopi na vsak način silna kriza, in sicer kriza, ki pomenja začetek napredka v kulturnem živenji ljudstva. To pomenja, da mora državnik, kakor hitro je ukrotil upor, tudi skrbeti za odstranjenje uzrokov upora. Potem se lehko reče, da ljudska kri ni tekla zastonj. — A vsak državnik zopet ni zadosti zmožen, da vodi vstajo in jo vsluži državnim namenom. — To je najviša državniška modrost. Upotrebljenje silnih sredstev, potem odstranjenje pravnih načel, ki so do iste dobe veljala kot sveta, to čestokrat plaši prevestue, mirne državnike; taki možje so pač dobri za mirne, a ne za burne čase. — Blunt-schli je v tej zadevi pravo zadel pišoč: čitala. Duh, kojega je klet puhti), bil je poredne vrste »hudobni duh« a »oči je šival«. Nekega večera se zberemo zopet k navadnemu delu in trudu. Slučajno je nas bilo več, nego navadno, zategadelj smo porabili več mokrote tako, da smo prišli konečno do dna »blagoslovenega hmelja«. Napovć se nam, naj nekoliko počakamo, da se bode novemu sodčku puščalo. Čakamo! --Čakamo in — čakamo. — — --Bije četrti----Bije polul — ---Bije tri četrt!----Ničlil Minute so dolge, kakor večnost. Bije tudi polu noči I Zdajci se pa začuje strašen ropot po stopnicah. — vriŠč, — krohot —, kakor bi se pripodilo kaj peklenskega. Misel se nam vsili, da v tej uri »strahu In groze« ne more to biti po pravici.-- Plaho se pogledujemo. Planemo k višku, odpremo duri, napenjamo na vse moči vid in sluh,--in sedaj proti nam prisopeta, ne vem kako bi se izrazil; brez vse sape se prilučata gostilničar in njega boljša polovica. Omajata, — otajata se in poženeta strašanski smeh. Očarana stal Mi se spogledujemo z strahom; gledamo ona dva, koja se vedno le Še bolj smejeta, a do besede ne moreta in naposled smo bili tudi mi očarani. Toda nju čarobnost je prava, istinita; r.as se je le nekoliko prejela. Počasi se potolažimo vsi! Naša čarobnost izgine, a ona dva sta še vedno očarana, prišla sti od »čarobnega sodčka«! Vendar zdaj poprimeta besedo. Sedaj pa hočeta zopet obadva na jedenkrat govoriti. Rahločutni politiki se odmikajo revoluciji, slabe politike vstaja vrže z sedla, divji politiki vstajo pretirajo, mogočni politiki jo brzdajo, a previdni jo vodijo. — Vstaja so more skoraj primerjati nevihti, ki mornarja zaseže na planem moiju. — Vsak ladjin poveljnik se ne more elementom upirati in jih brzdati. — Pred vsem se mora dobro pripraviti za ta boj, kajti na nebu in na morju ozna-nuje mnogo znamenj bližajoči se vihar in prva stvar je, da kapitan pozna taka znamenja. Umetnost obstoji največ v brzem ravnanju; odločna in hitra dejanja se morajo pojaviti, ker le v hitrem, drznem in odločnem dejanju je zajamčen uspeh. Po prestanej nevihti pa je treba hitro vesljati v varno luko in tana popraviti, kar je vihar poškodoval; v našem slučaju mora državnik po ukrotenej revoluciji precej skrbeti, da državo vredi, kakor zahtevajo ideje časa, da zatre uzroka ponavljanju takih neviht. Torej vstaja, nikoli legitimna, more biti opravičena, ako ni druzega sredstva v dosego najviših človečan-skih namenov; a nikoli ni ona neposredna sreča za države in ljudstva. Interpelacija poslanca Burgstaller-ja in tovarišev na ministerstvo zastran železnice čez Ture planine v poslanskej zbornici dne 8. maja. Večkrat in pri raznih prilikah je državni zbor, zadevajoči deželni zastopi, kakor tudi c. k. vlada sama pripoznaia potrebo in naglašala, da se morajo za povziido pomorskega prometa v Avstriji in za var- — Poleže se tudi to. In kaj čujemo? ! — ----kurji pot nas obliva! Izvemo, kaj se je o polu noči v kleti prigodilo, — kako so našli »čarobni sodček«! Pripovedujeta: »»Ko prideva v klet, izdereva pipo iz-praznenemu sodčku. Gledava okrog in zagledavši sredi kleti sodček po koncu stoječ, lotiva se tega, da ga nastaviva««. »»Jeden vzame pipo, drugi kladivo. Jeden nastavi, drugi udari. Tolče, — tolče, — tolče in še tolče---a pipa se nikamor ne gane, ne leze naprej. Preloživa pipo dalje; tolčeva sedaj jeden, potein drugi. — Niči Okrog in okrog pritolčeva, gledava, preiskujeva — a luknje, kder ima biti Čepek, kamor se zabije pipa, ne naj deva««, »»Vmisliva si, da treba stvar pogledati od druge strani ter obrnoti. Storiva! Poskusiva tukaj svojo srečo A zaman, vse se ponavlja, kakor prej. Pipa zopet ne ide dulje —, kajti ni luknje, ni je mogoče najti. Na celo se pa ne da pipa zahiti. Sreča, da je bila medena, a ne lesena, kajti drugače bila bi uže, na tisoče koščkov razdrobljena, svojo leseno dušo izdah-nola.«« »»Spogledava se. — —---Kaj nama je sedaj storiti?«« »»Svetiva bližje z svetilnico, preiŠčeva sod še jedenkrat natančno, da se vendar prepričava, kaka hudoba je nanj ali vanj sedla. Dal to je uže »narejeno« — očarano! Prvo kar zaslediva, to je bilo. da sodček nema obročev. Opazujeva dalje in kolikor bolj gledava, sem ter tja valiva, EDINOST. stvo njegovega najvažnijega emporija na Adriji zoper vedno rastočo i pritiskajoČo tujo koriku renco kakor hitro mogoče storiti potrebni koraki. Prav tnko smatrajo zadevajoči faktorji izvršitev ugodnih zvez Trsta z deželami za njim in najpomenljivšimi trgovinskimi in obrtniškimi središči kakor najvažnejše sredstvo v dosego tega namena. Skušnja uči in vsak razumni opazovalec vidi, da pri sedanjih razmerah v ta namen ne zadostujejo obstoječe železniške zveze s Trstom, kakor tudi ne palijativni pripomočki, ki ulegno te nepriličnosti za malo časa morebiti zakriti, pa nikakor ne odpraviti. Merodajna pot vdeleževanja Avstrije pri avetovnej trgovini je z ozlrom na to pra-šanje v nevarnosti in da se ta splošni državni interes varuje, treba je nagle in zdatne pomoči. V tem smislu smatrajo podpisani, da je ena najnujnejših i najvažnejših gospodarskih nalog Avstrije, da se zgradi od južne železnice ločena in od nje neodvisna druga železnica, ki bo vezala Trst nepo-srednje z velikimi trgovišči in obrtnimi deželami zahodnjega dela države in srednje Evrope po najkrajčej roti. Ta zveza je postulat planinskih dežel i nujna potreba primorskim deželam. Deželni zbori solno-graški, koroški, kranjski, tržaški, goriški in istrski so se večkrat za to izrekli in so dotične prošnje predložili cesarju ter uže večkrat najgorkejše priporočili visokej c. k. vladi. Ta za omenjene dežele, kakor tudi za svetovno trgovino države velevažna gospodarska naloga more se, po menitvi podpisanih, ugodno rešiti le s tem, da se zgradi železnica čez Ture planine in Ru-dolfova železnica neposrednje s Trstom zveže. V soglasji s temi nazori je glede zadnje točke tudi poslanska zbornica v seji 7. maja lanskega leta sklenola resolucijo in visokej vladi priporočila, da se konečno reši prašanje, kiko naj bi se neposrednje zvezala Rudolfova železnica s Trstom, naj brez odloga dovrši morebiti Še potrebne preiskave i na podlogi podatkov kakor hitro mogoče poda zadevajočo predlogo državnemu zboru v ustavno obravnavo. Podpisanim ni znano, ali so se do zdaj vršile te preiskave in kak vspeh so imele. Visoka c. k. vlada tudi doslej ni nikake predloge v tej zadevi državnemu zboru podala. Vsied teh razmer čutijo podpisani dolžnost, da visoko c. k.,vlado vnovič na to zadevo opozorujejo. Če tudi podpisani finančne strani tega prašanja ne prezirajo, vendar se ne morejo odtegnoti prepričanju, da pomen te naloge v interesu države i njeuih ljudstev nadkriljuje žrtve, ki bi se morale darovati za to, da se ohrani stanje i neodvisnost države v gospodarskem tekmovanji z druzimi narodi. Ob enem menijo podpisani, da smejo pričakovati, da od natore uže tako manj obdarovanim planinarjem in primorcem država za po-vzdigo blagostanja ne odreče pripomočkov, katerih neobhodno potrebujejo, in kateri so se v zadnjih letih drugim deželam v take) obilici delili. Iz teh razlogov prašajo podpisani visoko c. k. vlado: 1. Ali vidi visoka c. k. vlada v zgradbi železnice čez Ture planine in v neposrednje.) zvezi Rudolfove železnice s Trstom nujno nalogo gospodarskega svojega programa, in ali ima voljo, to nalogo kakor hitro mogoče izvršiti in željam in potrebam omenjenih planinarjev in primorcev ustreči ? 2. Ali je visoka c. k. vlada v omenje-nej zadevi preiskavala ali preiskave za-ukazala, in ali more naznaniti dotične podatke? (Podpisi: Burgstaller . dr. V. Fucbs, Vetter, M. Neumayer, Vuceticb, Kulaczkowski, Kochanowsky, Bertolini, Lorenzoni, G. Giani. dr. Valussi, dr. Ton-kli, Klaič, L. Zschock, Schwegel, Taufferer, Doblhamer, Coronini. Wrann, Ritter. Moro, Hohenwart, Goess, Lax, Mori t se h, dr. VoŠ-njak, Lienbacher, Keil, Franreschi, 'F. Pfeifer, Nabergoj, Hayden, Millevoi, dr. Rendič, Wittrnann, Vojnovič, dr. Vitezič, Hipollit, Obiesa, Klun, V. Pfeifer, dr. Po-klukar, Barnfrind, Nischelwitzer, Hock, Weg?cheider, Mareheri, Kowalski, Obrat-schai, Sturm, dr. Roser. premikujeva, vzdigujeva — manj je spaka sodčku podobna.■« »»Kuj pa je to? poprašujeva drug dru gega. Hm?!--veš?l--kaj?l-- a — 4 — »»In najedenkrat kakor blisk sprevideva, da to ni nikakor sodček, ampak--strmite: navadni obdelani čok (krcelj), kojega imamo v kleti, da na njem meso sekamo in včasih smo tudi sodček na njem nastavili!--■«. Na to iščeta druzega sodčka, a ne najdeta gat ker očarana sta še vedno iti naposled »nažgeta« in dirjata po stopnicah gor, ter provzvroČita ta vrišč in ropot, kojega smo bili prej slišali in tako smo sedaj stali jeden pred drugim. Predstavite si v mislih „čarobni" prizor, ko vidite nas v krogu stoječe z odprtimi usti, debelimi očmi —; ona dva pa v sredi »očarana« in se smejoča! Jeden drži v roki nesrečno pipo, drugi pa leseno kladivo in svetilnico Popisati se ne da, ni ga peresal Videti se mora! Dragi čitatelj, sedaj menda veš, kaj je „čarobni sodček4'!? Da smo mi tej osodepolnej čarobnosti nasproti bili tudi očarani, posebno ker nismo celo uro dobili „mokrega, to je tudi umevno. Sprevideli smo, da čitanje na jednaki način, kakor se je danes vršilo — nevarno očara —, tembolj ako se časniki „narobe4" čitajo. Naposled storimo vsej čarobnosti konec ter jo vsak na svoj dom pobrišemo. Na« dejam se, da ni treba zagotoviti, da smo vso noč sanjali o „čarobnem sodčku l'4 Politični pregled. Notranje dežele. Truplo Marije Ane so 10. t. m. položili v cesarsko grobišče v kapucinskej cerkvi na Dunaju. Slavnost je bila velika. Priča so bili cesar, cesarjevič in cesarje-vičina, najvojvode i nadvojvodinje, vojvoda bavarski Ljudevit kakor zastopnik bavarskega dvora, grof Goltz, poslanec Robil-lant, najvišji dvorniki skupni ministri in ministri obeh državnih polovic, najvišji državni dostojanstveniki, zastopniki avstrijskega in ogerskega državnega zbora pod vodstvom načelnikov, več Škotov, poslanci dunajske in budimpeštanske mestne občine pod vodstvom županov, več deželnih namestnikov itd. Na cerkvenih vratih je sprejel rakev vrhovni škof Ganglbauer obdan od kanonikov ter je truplo blagoslovil, potem se je rakev prenesla z gorečimi plamenicami v grobišče, tu truplo še enkrat blagoslovilo i nazadnje kapucinskemu samostanu v varstvo izročilo. V poslanskej zbornici je 9. t. m, poslanec Posch predlagal, naj se zbornici poda načrt zastran predrugačenja zakona o visokosti obresti na izposojeni denar. Poslanec Raič, kakor smo uže zadnjič omenili, interpeliral je vlado zarad tega, ker so Žandarji v Slovenskej Bitrici posili odstranili črnorumeni prapor s hiše, v katere j je zborovalo slovensko politično društvo. Sprejel se je potem dotičnega odseka predlog z vsemi glasovi proti trem, da nikoli ne utemele kaznivega dejanja resnična poročila, če tudi skrajšana, o javnih obravnavah zakonodajalnih zborov. Na to se je začel obravnavati zakon zastran dela mladih delavcev in so se v specijalnej debati sprejeli prvi trije paragrafi. V seji /2. t. m. je načelnik naznanil cesarjevo zahvalo zarad izrečenega sočutja vsled smrti cesarice Marije Ane. Poslanec Schonerer je predlagal, naj se zbornici poda predloga zastran postopanja pri pre-klicavanju poročil v časnikih. Poslanec Wagner je interpeliral Schonerja zarad njegovega govora, ta pa je mej tem zbornico zapustil. Načelnik meni, da je najboljše, da se o tej stvari nič več ne govori. Zbornica je potem sprejela novelo o rudarstvu po predlogih dotičnega odseka, kakor tudi zakon zastran pospeševanja zemljiškega obdelovanja pri vodnih stavbah. V vierainjej seji poslanske zbornice sta se zopet začela pričkati nemška liberalca SchSnerer in Wagner. Načelnik ju je svaril, r.aj mirujeta ter pristavil, da o tej zadevi nobenemu ne da več besede. Ko se je potem sprejel zakon o melijoraciji ter je načelnik to naznanil, vstal je poslanec Sturm in rekel, da je levica prepričana, da ni bilo večine za zakon, zahteval je naj načelnik ukaže glasovanje ponoviti; a načelnik je odgovoril, da ni dopuščeno, da bi se po razglašenem sklepu še enkrat glasovalo, i zato ne ukaže novega glasovanja. Vsled tega so levičarji zapustili zbornico in se zbrali v klubovo sejo. V železniikem odseku je 12. t. m. finančni minister izrekel, da bi bilo vdr-žavljenje severne železnice državnim financam škodljivo zarad slabega stanja železniških efektov. Razprava o severnej železnici v poslanskej zbornici je pala kakor bomba mej nemške liberalce. Mislili so, da ž njo mi-nisterstvo podro, a stvar se je tako zasukala, da najtrdnejši njihovi stebri na kup lete. Kar se doslej v avstrijskem parlamentu Še ni zgodilo, to je provzročila ta razprava, prišlo je namreč do dvoboja mej nemškimi liberalci, začeli so govoriti tudi samokresi. Iz državnega zbora stopivši Bescbauer je Scbonererja poklical na dvoboj, ki se je 10. t. m. končal nekervavo blizu Požuna. A Scbonererja kliče na dvoboj tudi študent Giskra, ker je njegovega očeta, nekdanjega ministra, raz-žalil A tega dvoboja se Schonerer izogiba, ker se boji, da ne bi slišal le strela, temuč utegnol čutiti tudi kroglo. Menda se po tacib dogodkih vendarle nekaterim otfpro oči, da sprevidijo, da niso na pravej poti. Hrzattkega sabora neodvisna narodna stranka je priobčila svoj volilni program, v katerem zahteva za Hrvatsko enakopravnost z Ogersko. V ogerskej poslanske j zbornici je 9. t. m. poslanec Ugron dolžil Dobržanskega, da ni domoljub, ampak panslavist ter bral njegova pisma. Poslanec Dobržanski pa je odgovoril, da pisma niso njegova. Na Ogerskem mrljivost, vzlasti otrok, od leta do leta tako raste, da madjarski rod mora v ne dolgej bodočnosti izumreti, ako to tako dalje pojde ter Ogrom vse madjarjevanje nič ne pomore. V letu 4880 je 200.000 osob več umrlo, nego bi jih bilo imelo umreti v primeri z druzimi evropskimi državami; vzlasti mej otroki, ker so zelo zanemarjeni, ima smrt strašno in vsako leto večjo košnjo. Tako jih je umrlo v letu 1879 219.050, v letu 1880 pa uže 250.549. To so neoporekljivo znamenja propadajočega naroda. Proražun za leto 4885 hoče vlada uže v začetku jesenskega zasedanja predložiti državnemu zboru, da se bo mogel še o pravem času rešiti. Iz tega vzroka so dobile vse oblastnije ukaz, naj nemudoma prično dotične priprave in naj svoje pro> račune pošljejo ministerstvu do 15. julija tega leta. Vnanje dežele. Bolgarski knez se mudi zdaj v Bero-linu ter je 12. t. m. ohiskal Bismarka. Te dni pride na Dunaj, kder se bo tudi ne* koliko dni mudil in vcesarjevej palači stanoval. V nemlkem državnem zboru se je 9. in 10. t. m. nadaljevala zanimljiva razprava o zakonu zoper socijaliste. Bismark je rekel, da čas za odpravo izjemnih za* konov takrat nastopi, ko se d& delalcu priliko za delo, ko se mu zagotovi podpora v bolezni in življenje, ko postane za delo nezmožen. Ce državni zbor zakon zavrže, razpravljala ga bo vlada z novim državnim zborom, in če ga tudi ta odbije, gledala bo vlada z mirno vestjo daljše razvijanje socijalne demokracije. Pri glasovanji je bila sprejeta vladna predloga z 189 glasovi proti 157. V Kataloniji in Aragoniji razkropljeni uporniki begajo na Francosko. V Murciji so zasačili Zorilinega opravnika i našli pri njem važna pisma. Pri mestu Vinaxa so hoteli uporniki železniški vlak iz tira spraviti, a hudodelstvo se je še o pravem času opazilo. Egiptovski kralj je zahteval, naj se h konferenci o egiptovskih zadevah pripusti tudi egiptovski pooblaščenec, ali angleška vlada je to zahtevanje odbila. Governer v Dongoli je 10. t. m. v Ka-hiro brzojavil, da se je vsa dežela na jugu Debbaha uprla ter prosil, naj se mu pošlje pomoč, da bo mogel braniti, da se upor dalje ne razširi. Poro ča se tudi, da je bil boj mej angleškimi vojaki in Beduiui pri jezeru Marriot; dalje se trdi, da so angleške vojaške gosposke dobile ukaz, naj se pripravijo, da odrinejo proti Kartumu in otm6 Gordona in ta-mošnjo posadko Kahire se 12. t. m. poroča, da je Nubar paša prejel od poveljnika v Dongoli pismo, v katerem poveljnik zahteva pomoči. Upornike vodi Šeikh Hooden, kateremu je Mahdi ukazal, naj Dongolo vzame in v zgornji Egipt prodre. Mej francosko in kitajsko vlado je bila sklenena pogodba, po katerej pripoznava Kitajska francoski protektorat nad Ton-kinom in Anamom z sedanjimi mejami. Dežele Kuangsi, Guanghung in Juennam se odpro splošnej trgovini. Odškodnine za vojno K;tajska ne plati nobene. DOPISI. iS Trsta, 11. maja. — Rada se,, draga »Edinost«, jedini tržaški slovenski list, v katerega mi stavimo svoje zaupanje, poteguješ za občno našo korist. Zdaj pod-učuješ kmetovalca, zdaj obrtnika, tako da vsak najde v tebi kako zrno za se. Ako ti kaka reč ne dopada in ti se zdi graje vredna, pokaraš jo trdo ali milejše. Dogodi Bt večkrat, da kak priprost kmet prav jezno iz Trsta maha; pripeljal je morebiti v Trst voz sena, za kateri si je mislil lep denar izkupiti, ko pa domov gre, nemi niti za košček kruha po poti. Temu je večkrat uzrok, da cena sena zdaj rase zdaj pada; ako je tak kmet dovel v Trst voz sena, kojega cena je bila prav tisti dan niska, proda ga rajši za vsak denar, nego nazaj domov pelje, ali tukaj več dni čaka. Se žalostnejše je, ako je tak kmetiČ tu v mestu svojo robo dobro prodal, domov pa gre brez groša, ne da bt bil zapravil, ampak opeharjen od kakega mestnega ptička, katerih v Trstu ne manjka. Tak ptiček namreč se dobrohotno pridruži kmetu, napolni mu glavo z raznimi obeti, pove da je iz te ali one vasi, naj se mu kmetič popoldne ali drugo jutro da videti, dokler ga ne spelje na led — namreč v krčmo. Tedaj je stoprav na konju, besede mu tečejo polne hvale iz ust, hva-lisa mu vino, lepa polja in druge stvari, tako se slednjič, ko krčmar uže željno čaka svojega plačila, ker spijeta ga več litrov, na limanice vlovljeni kmet sam ponudi, da potepencu vino in kar sta zajela,, plača, če se mu ni uže poprej potepuh-opravičil, daje pozabil doma svojo denarno mošnjico ter da se na njegovo usmiljenje naslanja; vsaj mu koj povrne, ko pride domov, kamor pavabi tudi kmeta. Ubozemu-kmetu ni zamere, ako ga tak postopač, ko ga je dobro oskubil, pusti pred vrati kake hiše z več izhodi: on si misli, ker je sam poštena duša, morajo biti vsi; ali vendar kakšenkrat so taki nevedneži, rekel bi,, palice vredni. Čeprav so se uže morebiti opekli, vendar Še ne oipr6 oči in se dajana tak način takim malopridnežem za nos ▼oditi. Da svojo trditev malo podprem, povem naj prlmerljaj, o katerem mi je pravila osoba, ki je bila pri njem prisotna. Pred mesecem dni pride nek kmet, kakor je bilo soditi, Notranjec v Bazovico. Pustivši ondukaj svojo živino in voz, napoti se peS v Trst, da si mesto ogleda in kako majhno reč nakupi. Imel je Še 2 rL 50 kr. v žepu, ko se mu približa nek človek, pozdravi ga in se čudi, da ga več ne pozna, vsaj da je Gizkov sin iz te in te vasi. Začela sta se pomenjkavati o tem in onem, kmet mu je pravil, da ni še o Cizku nič čul, oni pa mu odgovarjal, da je Cizek imovit kmet v nekej notranjskej vasi, da je on njegov sin, ki je prišel z bratom v Trst, kder zdaj prebiva. Slednjič stopi v neko hišo rekoč, da gre k svojemu bratu, ki tu notri stanuje in da mu ga priporoči-Ko se je zopet vrnol in sta nekaj časa po ulici korakala, pravi mu potepuh, da mu je njegov brat naročil, naj se, pred no se odpoti iz Trsta, pri njem oglasi, da mu podari nekoliko denarja in delal inu še druge mnogovrstne obete. Toliko ga mami in slepi, da mu na zadnje izleče bornih 2 gl. 50 kr., 1U jih je še imel. PrldŠedŠi pred neao štacuno, koja ima več izhodov, ukaže mu, naj ga malo počaka, da si vkupi cigaro; ubogi kmetje Čakal in čakal, ali zaman, dokler ne pristopi gospodar te štacune, unet Slovenec, kateri ga vpraša, koga išče. Omenjeni gospod, zvedevši vse, d& mu svet, naj bo drugi krat previdnejši, ker ga je človek, s katerim se je sešel, dobro opeharil. To je le en primerljaj, kakoršnih pa lahko naštejemo več, zato opominjamo še enkrat tiste kmete, ki hodijo v Trst po opravkih, naj bodo opreznejši, ker po mestu se klati več takih malo prida ljudir koji po ulicah preže na take nevedneže, da jih v svoje mreže vjovč. Slavno stražo pa opozarjamo, na) bi takim potepuhom kaj bolj »podkadilan, da se ne bodo tvegali ljudi slepariti. P. Iz okolice, 11 maja. — Gostokrat prihajajo v vasi blizu Trsta neki «nebodi jih treba« prodajalci ali agenti, ki vsilujejo ljudem svojo večinoma nič vredno robo. Taki neprilični postopači pricahtajo iz mesta kake spačene podobe in kako vso preperelo staro platno, kar prodajejo našim okoličankam rekoč: »Komprate lin Krišto e u na imažine dela Madona perlu Šoldil« Naše okoličanke, sicer skrbne gospodinje, dajo se takim ljudem slepariti ter misleč, da so si. Bog si ve kaj omislile, kupavajo pravo pravcato »mačko v žaklji«, namreč kako slabo na papir slikano podobo, katera ne vzbuja pobožnosti v človeku, ki jo gleda, marveč ga o I te še odteguje* In to plačujejo v obrokih po 5—10 soldov na teden, eno ali več let, ne da bi znale, da jih take slabo narejene slike stanejo 5—6 gl. koje pa še 50—100 kr. niso vre ine. Dobro bi bilo, da se tudi tem ptičkom malo peruti pristrižejo. ker so tako nadležni, da se jih človeku ni mogoče otresti, kajti drže se te kakor klop kože. S kako pretendencijo samo te tirjajo, EDINOST. ako jim kdaj dogovorjenega obroka ne plačaš, kriče in te oštevajo, kakor bi jim iz njih rokava padel. Zato opozorujemo naše vrle okoličanke, naj se ne love več v mreže teh sleparjev, ampak naj si rajše priskrbe kako lepo in k pobožnosti vspodbujevajočo podobo v kakej tržuškej prodajalnici. Vsaj jih i tu lahko na obroke vdobe. Zatorej, ako se še kak takih postopačev v vašo hišo prikaže, pokažite mu vrata. —č-r- Od Jadranskega breg*. tO. maja.— V predadnjih listih cenjenega Vašega časnika je nastal nek prepir zarad vode in soli v Rictnanjih. Pisatelj teh vrstic, ker so mu razmere v Hicmanjih znane, mora omeniti, da so tam nekateri prenapetneži, katerim noben.i reč ni po volji in iščejo dlake v jajcu, kder je ni ter županstvo in dotične delavce vodnjaka napadajo brez vsega vzroka. Ricmauci, Čemu se Vam je treba po časopisih ravsati, če imate kaj mej seboj, pomirite se z lepim. Vaši pradedje so bili vsikdar zložni, tako se bere v zgodovini ob času francoske vojne; ko so francoski vojaki 12. marcija leta 1822 prihruli v Ricmanje, sprejeli so jih Vaši očetje z orožjem, da so ubranili dom in narod svoj. Ko bi zdaj Vasi očetje vedeli, da ste nezloŽni, v grobu bi se obrnoli. Ricmanci, pisatelj teh vrstic Vam priporoča: Kakor so Vaši pradedje branili dom in svoj rod, tako tudi Vi, njih potomci, bodite zložni povsod. Dekani 10. maja. — V 35. Št. cenjenega lista „Edinost" se čita iz Kubeda: „Da narodna zavest v Istri napreduje, pričajo nam razna društva......". S popolno gotovostjo se to izreka, kajti pomislimo, koliko društev se je v par letib ustanovilo ter se še vedno ustanovljajo I S kako radostnim srcem morein tudi jaz vskliknoti: Tudi Dekani ustanovlja čitalnico! Res predolgo se je čakalo, da se ustanovi, rekel bi v središči koperskega okraja, to prepotrebno društvo. Vse je bilo za to mrzlo, vse......ali pozabimo na to; kar je bilo, to je bilol Zdaj je vse drugače, zdaj živi vse v pravem uarodnem duhu. Kako ne? Kaj naglo je vpisanih 66, reči Sest in šestdeset udov. Skoraj neverjetno Število! — Težko pričakujemo uže odposlanih pravil, da bo moglo potem društvo delovati. Želeti bi bilo, da bi tržaški „Sokol" katerikrat semkaj v Dekani priletel. Predaleč za „Sokola* ne bi bilo. Prileti po morju do Kopra; v Kopru, ne da bi se ustavil, ptovzroči s živo sokolovo ru-dečo barvo prebivalcem čuden vtisek in na to izleti (1'1, ure hoda) v Dekani. Iz bližnjih krajev hi vse prihrumelo gledat čudnega Sokola v človeškej obleki. In ker ima barva obleke prečudno moč, vzbudila bi prišle dremajoče in labonske podkupljene?; uže narodno ljudstvo pa Še bolj navdušila in utrdila. Od dekanske čitalnice se je nadejati kaj posebnega; kajti vse je prave misli in volje; moči so, male ovire se odpravijo; OBebe izvrstno napredovajoče dekanske godbe so vsi udje, tedaj pri veselicah ne bo strahu, kakor skoraj navadno povsod, za velike godbine troške; — en časopis nam dohaja iz milodarne roke najčestlji-vejše dekanske osebe; — blizo je mnogo vasi, blizo je Koper in ne daleč Trst — tedaj veliko pripomočkov za trdnejši razvoj in obstoj društva. Konečno pa zakličem iz dna srca vsem vrlim dekanskim narodnjakom: Čast Vam! Tako je prav, in le tako naprej! Vse za narod, dom in za cesarja!II Sosed. Tomaj, 12. maja. 1884.— [Novosti f kratkega vrta). Tako je krščen naš Tomaj od umniu mož in gospodov, pa vendar nI resnično, da bi hil kraški vrt, ker le s trudom in varčnostjo se tu živi in še prav slabo. Zdaj se tu pri nas govori o tem, da bi se vozil Tramvai iz Sežane skoz Tomaj, Dutovlje, Skopo, Koprivo in Štanjel; in se je razpošiljala okrožnica, naj se pod-pifiejo županije, ako so zadovoljne; to-majska pa se ni podpisala; čudno, res čudno, česa se boji oče župan? saj ko bi bilo kaj iz tega, veliko več bi koristilo, nego škodovalo našim ijudem. Alto tedaj Župan ne umeje, kaj bi bilo dobro, naj bi koga poprasal, saj mu bodo radi svetovali modri možje, na primer: čestita duhovščina in drugi. Pri nas do zdaj vse lepo kaže: vinska trta, sadje, žito, seno, z eno besedo: vse, le hude toče se bojimo; (Draga „Edinost", ako bi bila kaka zavarovalnica proti toči, blagovoli naznaniti Ljudje imajo še z mirom neumno vero, da jo duhovni delajo, odvračajo in privabljajo. Pravljic o tem je mej ljudstvom mnogo; mej drugimi ta, da je neki duhovnik lansko leto, ko se je pripravljal^ za hudo uro, stopil na prag farovža in pomolil dve ') Zoper tožo zavaruje v Trstu »Aislcu-razioni Generali«. Ured. figi proti oblakom ter se potem zaprl, in res je sreča hotela, da tisti dan in tudi pozneje ni bilo toče v tem kraji, ko je okoli in okoli vse pobila; in zato ga hvalijo, to se vei da le zelo slaboumni ljudje, katere bi trebalo podučiti, iz česa se dela toča in kdaj. Opazovalec. Domače in razne vesti. Črna maša za rajnko cesarico Marijo Ano je bila včeraj dopo-ludne ob desetih pri sv. Justu. Vdeležile so S8 je vse c. k. civilne in vojaške gosposke, Šole, občinski svet, konzuli, zastopniki trgovskega in obrtnega stanu in mnogo ljudstva. Cesarjev dar. Cesar je iz svojega premoženja podaril 200 pld. župniškej občini DragasiBki na otoku Ćresu za popravo cerkve in preskrbenje svetih posod. Imenovanje finančni minister je imenoval Franca Cumarja, računskega re-videnta, računskim svetovalcem pri tuk. c. k. finančnem vodstvu. t Anton Ulodić vitez Sabla-doskft, nadepolni sin obče spoštovanega c. kr. deželnega Šolskega nadzornika, umrl je v 21. letu svojega živenja 11. t. m.po-poludne po dolgtj plučnej bolezni. Pogreb je bil včeraj popoludne jako velikansk, vdeležile so se ga najodličniše osobe tržaškega mesta, mej njimi tudi namestnik in vsi načelniki uradov. t Ivan Pagan, trgovec, deželni poslanec in ud trgovske zbornice, umrl je v pondelek zvečer kar na nagloma. Ko se je vračal z sprehoda domu, zadela ga je kaplja in je tako rekoč na cesti svojo dušo zdahnol. — On je bil izvoljen v mestni in deželni zbor po okoličanih I. volilnega okraja, (Skedenj); v zboru ni dosti govoril, a vendar le vedno podpiral Nabergoja, in ni bil nikoli nasproten težnjam Slovencev. Se zadnjič, ko je šlo za sprejetje peticije za slovenske šole, glasoval je on proti večini z Nabergojem in NadlišKom. — Hvaležni smo muuŽezato, ker je bil kakor Neslovenec našim težnjam pravičen. Mož je bil izvrsten, pošten trgovec; občeval je posebno mnogo s Hrvatsko, vBled česar se je hrvaščine tako naučil, da jo je prav dobro govoril. Danes ob 6. uri zvečer bo pogreb. R. I. P. Odbor poli«, društva «Kdl-nost» še enkrat prav nujno vabi vbo ude društva in druge rodoljube, da se mnogobrojno vdeieže javnega občnega zbora v Dekanih, (Pasji vasi) z vozom le pol ure ualeč od Kopra. Občni zbor se začne točno ob 3 uri popoludnć. Vojna ladija »Albatros« je v saboto dospela pred Saigon. Na njej je vse zdravo. irojna ladija »Argentina«, ki je bila izdelana v »Stabilimento tecnlco« na raČUD argentinske republike, zapustila je Trst v ponedelek zjutraj. Ruska vojna ladija »Strelok* je prišla v ponedelek zvečer v tržaško luko; komandant jej je korvetni kapitan Skridlov, na krovu ima 160 mož in 7 ka-nonov. Včeraj zjutraj je pozdravila meBto z 21 streli, na katere se je z grada odzdravilo. Okoličanom! V sobote bode na lovcu maša za rajneega Revoltello. Drugi dan, to je v nedeljo 18. t. m. pa bo tam popoludne ljudski ples, po katerem se bodo delili darovi mej okoličane in to vsled volila rajneega. Veliki sbod pekov- Tržaški peki napravijo v soboto dne 17. maja shod na koncu starega Acquedotta, v gostilni »Al Oiardinetto«. Začetek ob pol 4 uri popoludne. Obravnovale se bodo te-le točke: 1. Nagovor. 2. Govor o va*-žnosti nove obrtne postave od dne 15, marca 1884. in o koristi pekovske zadruge. 3. Govor o žalostnem stanju pekovskega rokodelstva v Trstu. 4. Kako ukrenoti po najkrajšej poti, du se ustanovi pekovska zadruga in s tem reši propad pekovskega rokodelstva. 5. Volitev začasnega odbora izmej pekovskih pomočnikov. 6. Razni pogovori. Tržaški trgovec In Italijanski podanik bar. Rosarlo Curro je bil zadti|i četrtek na avdjjencl pri italijanskem kralju. Kakor poroča • Tribuna*, razgovarjal se je kralj z njim posebno o gospodarskih razmerah italijanske naselbine v Trstu, katero italijanska vlada le malo podpira. Istrski volllcl; čujte, kako dela koperski župan, glasoviti dr. Gambini, da_bi naše slovanske voli !ce ujel na labonske limanice. Pisal je vRem županom neko okrožnico, v katerej jih vabi kar kakor župan pod uradno št. 44 presidialiter, da se vdeieže volilnega shoda 3. t. m. v županskem uradu koperskem. A ker je bilo dosti povabljenih, pa malo jih je prišlo, izdal je še drugo vabilo, ki se glasi tako-h: Nr. 44. P. Chiarissimo Signorel In relazione ali' anteriore mio foglio 27 aprile decorso No. pari, ho il pregio di invitare V. S. per il giorno 12 corrente ore 12merid. Alla con-ferenza eletlcrale procrastinata per desi-derio fipresso in via telegrafica dagli Onorevoli Signori invitati di Pinguente; eolgo 1' occasione per rinnovare alla S. V. 1' espressione della massimamiastima. Dal Presidio Municipale di Capodistria li 7 maggio 1884. A v o. Gambini m. p. Iz tega 6e jasno vidi, da gospod dr. Gambini smatra svoj županski urad kako«* podružnico labonskega političnega društva istrskega. — A kakor smo zvedeli, tudi drugega shoda se ni vdeležilo mnogo vabljenih, edino le zagrizli lahoni. — Nadejamo se, da se tudi istrski slovanski voliki ne bodo dajali slepiti po tej ireden-tarskej gospodi, katera istrskega kmeta sovraži in zatira, ter ga pozna le ob času volitve, in dela le na to, da ga obdrži v temoti in sužnosti. Kadar bodo ti Ireden-tarji okolo vas hodili, pošljite jih v obljubljeno dežele Italijo, to terja od vas Avstrija in majka Slava. Volitev v Istri. Kakor čujemo iz zanesljivega vira, bodo se vršile dopolnitve volitve v istrski deželni zbor namesto za-viženih 3 kandidatov, monsignora Sterk-a, č. g. V. Spinčiča v g. Antona Križanca 7. junija. A prvotne volitve se začnejo uže to soboto, to je 17. t. m. in se izvrše do 25. t. m. Od prvotnih volitev je največ odvisna prava volitev. Zatorej pa opominjamo naš narod v Istri, da voli le one prvotne volilce, katere jim bodo svetovali zaupniki društva; posebno naj se drže čestite duhovščine, ki bo, kakor vselej, tudi zdaj gotovo učinila svojo sveto dolžnost. Istrski Slovenci in Hrvatje, ne dajte se begati po brezbožnih, brezznačaj-nlb ljudeh, po volkih v jagnjetovej koži, zapodite daleč od sebe te slabe ljudi, ki Vas hočejo za malo denarja prodati najve-čerau sovrapul Več o tem prihodnjič, po obč. zboru Edinosti v Dekanih. Vabilo k občnemu zboru Slovenskega učiteljskega društva za koprski okraj, dne 29. t, m. ob 9. uri zjutraj v Klanci: Dnevni red : 1. Pozdrav, 2. Odborovo poročilo o društvenem delovanji v minolem letu, 3. Volitev treh pregledovalcev letnih računov, 4. Referati : a) Učitelj naj napreduje na podlogi svojega nuobraženja! razpravlja g. Val. Preložnik, h) »Kako pojiti avstrijsko domoljubje v narodnej šoli?« priobčuje g. Leop. KrapŠ, c) »Poročilo o spremembi društvenih pravilu, poroča g. And. Vrtovec, 5. Volitev društvenega vodstva, 6, Nasveti. K obilnej udeležbi najuljudnejše vabi Odbor. Tržaške novosti: Coltura italiana. Društvo »Unione di Ginnastica« je napravilo v nedeljo izlet k lovcu, — mej starŠimi ital. telovadci, ki se boje droga, kakor vrag križa, bili so tudi otroci, katere otročji stariši oblačijo v uniformo omenjenega društva le zato, da jim uže za rano vcepijo, ne veselja do telovadbe, a za iredentarske hudomušnosti. — Ko so se ti junaki v smešnej otročjej uniformi vračali domu, slišali smo mi na lastna uha, da so ti gospodje vpričo otrok take grde peli, da bi moral zarudeti tudi stari človek; niti v znanih hišah zgubljenih rev se ne sliši kaj tacega. Nekatere gospe, ki so to vse slišale, godrnjale so na glas, a drhal jim je začela žvižgati. — To je tista blažena kultura. — Dragi Sokoli tvo|a rudeča košulja naj ne bode nikdar tako ponižana; korajžno stopaj, pošteno se vedi, ginnastica propade, a ti se vzdigneš, v poštenem imenu I Mestni zbor boae imel jutri sejo, pri katerej se bodo obravnavale za okolico važne stvari. Pojde za napravo III. Šolskega razreda v Križu in II. razreda v Trebčah. Razstava roi pri Maronu v Ralijevem vrtu na starej openskej cestu je vredna, da si je človek ogleda. Poskus samomora Oni italijanski švin-dlar, o katerem smo uže poročali, in kateri je delal krive pobotnice za tuk. plinarno in je pri nekaterih tudi resnično denar izšvindlaj, prereza! si je v zaporu žile in bi bii umrl, da ni došla še za Časa pomoč. Odnesli so ga v jetnišniško bolnico, kder je po par diteh ozdravil. — i Ta mož bil je oficir v italijanski voji trgovcu Mihaelu Truden v Trstu. 1—8 v 31, Jetu življenja po dolgej, hudej bolezni v neizmerno 2 ilost cele družine pro< viden se sv. sakramenti za umirajoče, danes ob 4*/4 uri popoludne mirno v Gospodu zaspal. Truplo se prenese v torek 13. t. m. o 5 uri popoludne iz hiše št. 9" v ulici Laz-zareto vecchio k večnem počitku. Sv. maša za dušo umrlega se bode brala v sredo 14. t. m. ob 10. zjutraj v cerkvi sv. Marije pomočnice (S. Antonio vecchio). V Trstu, 11. maja 188i. *X avna zahvala. Naša hči, oziroma, sestra In svakinja, l ranja Peternel, je nevarno obolela na očeh In mnogi prvi zdravniki Trsta so izrekli, da je neozdravljiva. Vsled tega peljali smo dekle k velespoštovanemu g dru. Franu MandiS-u, znanemu rodoljubu in bivšemu zaslužnemu zdravniku del. podp. društva. — Ko je on dekle pogledal, zagotovil nas je koj, da jamči, da bode dekle ozdravilo, in res je po kratkem času popolnoma ozdravelo. Za ves svoj veliki trud pa ni Dr, Mandič nič zahteval. Ne moremo si torej kaj, da ne bi mu Izrekli po tej poti naše najtopljejŠe zahvale, kajti skazal se je kakor strokovnjak in kakor pravi človekoljub Bog ga Živi! V Bojanu, i2. maja 1^84. Rodbini Peternel in Jeriek. Listnica upravništva. Gg. naročnike, kateri še niso plačali naročnine, še enkrat opominjumo, da to storijo v kratkem, da jih ne bode treba posebe terjati in jim lista ustaviti G. C. v Ajdovščini. Pošljite nam 80 kr. za naznanilo. Ker niste se popolnoma podpisali, ne vemo, kedo ste. Tržno porodilo. Kava — gre še precej o 1 rok po vedno boljših, trdnih cenah. — Sladkor. — Tendenca se boljSa. — Sadje — v slabem ohrnjtu. — Olje — trdne cene. —Petrolje — tendenca za više cene. — DomaČi pri♦ delki — popolnoma zanemarjeni. — Žito — slaba kupčija. — Let — še precej iskan. — Se»o — dobi se po takih cenah, da je kmetu plačano komaj delo in vozuina — od 90 soldov do gl. 125. Borgno poročilo. Kurzi posebno državnih papirjev se pomikajo više, stanje borse j;tko zdravo, tendenca najboljša. Glasoviti želodčni liker M A TC0VICH. Eliksir nedosežen in oi vseh enake vrste navspešneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zelišč dinarskih Alp po gosp. ti. A. Malcovlctau v Kninu (Dalmacij;i). Zaloge v TRSTU v lekarnah Jeroniti in Serravallo, v ZADRU pri Antonu Zariću, 11 ŠIBENIKU pri Ivanu Mediću. v SPLITU pri Rafaelu Campos, v KNINU pri Simeonu Vojvodiću, kder se prodaja in odpošilja po 70 kr. sklenica Zavitek in porto na račun naročnika. 5—24 Lekarnica Šeravallo v Tr-st.ii.. Plrul« Brerine oslobodujejo po malem emorojdnih zaprek, zapora, trdin netočnosti, trebušnih bolezni, hudega riganja, histeričnega in hipohondričnepa tolčenja srca, katero pride od lenosti sokov, glavnih bolezni in olajšavajo ženskam krvno čiščenje, dajajo trebuhu več snasr« ter poboljšavajo soke, zaradi česar so one koristne vsakemu brez izjemka. Siguren je pak lek proti hemoroidam. Opomba. Da bode lažje gospodi lekarniča-rjem in uiirodilničarjem austro-ogerskega cesarstva dobivati prave pirole Brerine in vse leke, kateri se delajo v mojem laboratoriju, utemeljil sem v Trstu pri svojemu pooblaščencu gospoduj Šeravallo občno skladišče /a svoje izdelke ■ zato naj se odslej vsi obračajo za naročbe in cene na omenjenega gosp. Šeravallo, kateri je pooblaščen utemeljiti tudi druge pomočne zaloge za to trgovino. Carlo Caotaldl, lastnik Brerine lekarne v Milanu. Cerotl iz Brodijo start in skušano sredstvo proti vsakovrstnim reumatičnim boleznim itd. V" MIRODILNICI (DROGERIJI) Antona Marcolina WW Gorsia Stadion št. 3 ta blizu poznane prodajalnlce likerjev g. Frane« Žitka. Velika zaloga žveplja iz Rlmskesa in iz Sielllie I« vrste. — Mirodije, barve, petroTje, tirneš, čopki, mlnemlne vode, fluid za Anaterlnska -voda od F. Cor-tissia osobitost jako iskana, koja uzdržava usta zdrava in zobe bele. Ne da, da se napravi sreš, odjemlje slab duh, daja ustam sve-žost in osnažuje zobno meso. —1) eeeMeeeeeeeteo Blago za obleko le iz trpežne, dobre volne, za srednje visečega moškega, po 3-10 metrov na obleko za gld. 496 a. v. iz dobre volne; » 8 — a. v. iz boljše volne; » 10'— a. v iz fine volne; » 12 40 a. v. iz dokaj fine volne. Ogrinjala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld, Najfineja odela iz volne, hlače, po« vrhnje suknje, spodnje suknje, odela za dež, običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, česalno blago, ševjd, trikć>, prestrala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča I. STIKAROFSKY, tovarnična zaloga v Brnu. g^* ustanovljena i. 1866. "^g Uzorce breiplačno. Uzorne pole za gospode krojače nofranklrano. Poštne povzetnloo nad 10 gld. brezplačno. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si dozvoljajo naroče-vati blago, ne da bi praSali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, ako ne bi ugajalo, nazaj pošlje. Uzorci črnega peruvijana in dosklnga se ne razpošiljajo, naročila se vrSe le na zaupanje Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih dobivam na dan na stotine pisem, molim p. n. naročnike svojo adreoo točno Izpolniti in fie J« le moč, naj se ogiblje sklicevanja na prejlnjo dopisnice, kajti traženje teh nam prouzroča mnogo teŽkoč. Dopisnico se primajo v teh le jezicih: v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem (21—22) Pivovarna t Senožečah ima v zalogi izvrstno pivo v sod-čekih in buteljah. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom in drugim gostilničarjem, ki Žele si. občinstvu s Zdravo pijačo postreči. Postrežna je točna in poceni. Senožeče, pošta Postojna. 9-12 LA FILIALE IN TRIESTE delt' I. r. prtv. Stabilimento Austr. di Credito por commercio od Indntrla. versamentiTn CONTANTI Banconote: 31 '*7o arnuo interes«« verso preavvlso dl 4 glornl 3'/» *» h » ■ » 8 » 3'/«* * r ■ » »30 » Per le lettere di versamento attualmente In circolazione, il nuovo taBso d' interesse co-mincierA a dacorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 % annoo interioM verao proav vilo dl 30 |lernl 31/«» » » » » » 3 meti 31/] R ■ ■ »6» Banco Giro: . Banconote 2'/><7o sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni »opra Vienna, Praga, Pest, Brana, Troppavia, tadt, Inns- bručk, Oraz, Salisburgo, Klagenfurt, Leopoli, Lu biana, Herman na t Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite dl Valorl, divise e incasso coupons '/»'/b Antecipazioni sopra Warranto in contanti, interesse da con-venlrsi. Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 me si. » effettl 6% interesse annuo sino 1'importo dl 1000 per importi superiori da con-Trleato, 1. Ottobre 1883 (60)- Najboljši papir za eigaretke 2—36 je pristnlJJ^ '' LE HOUBLON f rine. fabrikat Cavlejer in Heorjev v Parizu Svari se pred ponarejanjem. Pristen je ta papir za cigaretke le, ako nosi vsaki llatek znamko; »LE HOUBLON" In dolnjo zavarovalno marko ter signaturo. li rA 0 t/CA/urS. Fac-SImile de 1'Etlguette 17 Ha* Henng.r t PMilH Riunione Adriatica di Sicurti v Trsm. Zavaruje proti požarom, provozu po su* hem, rekah in morju, proti toči, na živenje V vsih kombinacijah filavnlca In roaerva društva dne 31. doooabra 1881: Glavnica društv.n gld. 3,300.000,- reservni fond oo dobičkov • 625.937.02 « a za pokritje premikanja vrednosti efektov » 161.500.— Premijna reserva vsih oddelkov » 6,638.505.— Reserva za škode • 284 591.— V portfelja: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih , . . . » 13,206.696.47 Skupni znesek vi. h Škod plačanih od 1. Ib38 do 1881 gld. 103,255.007 57 Urad ravnateljstva 24—20 Via Valdirivo, &t.2 (v lastnej hiši) ODRI, konje od ara. Kvvizdu itd. VSOTI e-5 SKLADNICA domačih pridelkov A. JURCEvPtuji. Podpisani priporoča svojo bogato skladnico domačih pridelkov. Dobivajo se pri lijem na debelo po najniži ceni: Pieniea, r£. ajda, koruza, oves, luk [Čebula), orehi, slive, moka, krompir, srež ali birsa (veitajn), posebno pa iz vrste njlžol vsake vrste, izvrstno naravno vino in žganje, sploh vsi pridelki sem spadajoči. Cenilnik in blago na ogled brezplačno in franko. 17—20 A. JURCA veliki trgovec v PTUJI. (Pettau u[1. Helms bode odplul t. m. iz Hamburga in 29 t. m. iz Antverpcna v TRST Šilingov brez primate Voznina za kavo je: Iz Hamburga 35 Iz Amuterdama S6 lz Rotterdama S6 iz Antverpcna za lOOO kilogramov. Več se zve pri gospodih : A. C. de Frejtas & C. Hamburg. B. J. van Hengel, Amsterdam. Kuyper van Dam en Smeer, Rotterdam. H. J. A. Tclghuie, Antverpen. V. Pazze ,TRST. Po Olgi slede parniki Julia, Lusitania in Mathilde. Trst, 10 maja 1884. Lastnik, drufttvo .EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BKEM1C. Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu