AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 168
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 20TH, 1937
LETO XL — VOL. XL.
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po naših številnih naselbinah
Prank X. Veranich, znani slovenski časnikar v Milwaukee, je težko obolel. V bolnišnici je bil °Periran na želodcu in goltancu.
V	Yale, Kans., je umrl Jos. £aPež, star 70 let in rojen pri
Trojici na Dolenjskem. V Ameriki je bil 35 let in zapušča Ze"o in 7 že odraslih otrok.
V	Pueblo, Colo., se je ustrelil Mike Jeršin. Vzrok je bil men-
a v tem, ker je bil pohabljen.
V	Chicagu je umrla Mrs. Ana . wcša, v starosti 45 let, rodom 12; ^eltinc v Prekmurju. V Ame-ril(i je bivala 23 let. Zapušča so-pr°ga> dva sina in hčer.
. Pred nekaj dnevi si je v Pitts-Ur£hu vzel življenje rojak Pe-ter Urankar, star okoli 46 let in °ttia od nekje iz Dolenjskega, smrt ga je pognala bolezen, na kateri je trpel, odkar je bil pred vem,a letoma povožen od avtomobila. Ranjki zapušča več ne-dcraslih otrok.
V	Buenos Aires, Argentina, je umrl rojak Frank Nemec, star 33 let in doma iz Mirne pri Gorici. V Argentini zapušča dva brata, v stari domovini pa mater, dva brata in sestro. — Istotam sta se poročila Anton Santel iz Belsega in Josipina žurga iz Ba-če na Primorskem.
Mladinska konvencija J. S. K. Jednote se vrši v Ely, Minn., v dnevih 6. in 7. avgusta. Skupaj bo štela 85 delegatov in delegating Od teh jih je 11 iz države Ohio. Od društva št. 37 JSKJ odideta na konvencijo Joseph in Lillian Rudolph, sin in hči marljivega društvenega tajnika Joe Rudolfa, in mladi Frank Zalar, sin podpredsednika društva Mr. John Zalarja.
V	Chisholmu, Minn., je te dni preminul Frank Petrič, star 36 let in rojen na Vrhniki. Tu zapušča ženo in otroke.
°eset milijonov rubljev potopljenih
v morju
Istanbul, Turčija. — K. N. ■Ksido, bivši ruski častnik in se-uslužbenec v Ameriškem de-uškem kolegiju vtem mestu, je edini človek na tem svetu, ki ve, «Je je potopljenih 10,000,000 zla-»h ruskih rubljev. Ta zaklad so
ort Arturja, da ne bi prišel Japoncem v roke.
K. N. Ksido je bil pribočnik generala Stessla, poveljnika Port Arturja Za časa rusko-japonske vojske. Ameriškim časnikarjem je Ksido povedal, da je General Stessel na predvečer prodaje Port Arturja Japoncem, 16. decembra leta 1904, poklical k Sebi njega in še dva druga zaupna častnika. General jim je razbil situacijo trdnjave in rekel. a se absolutno ne more več vz-
držati in da se bo predal Japoncem, da tako ustavi nadaljno prelivanje krvi. Nato jim je Stessel naročil, naj odpeljejo vso vojno blagajno, ki je premogla 10,-000,000 zlatih rubljev na morje ter jo potopijo. Dobro pa naj si zappnanijo kraj, da se ta , denar pozneje lahko dvigne. Nato so deli zlato v municijske zaboje in jih odpeljali na morje, kjer so zaboje potopili. Ksido pravi, da ima še vedno listino, pa kateri je natančno popisan kraj, kjer leži potoljeno zlato na dnu morja. Oba tovariša, ki sta pomagala pri tem, sta že umrla in on je še edina živa priča temu. In ko bo padla sedanja boljševiška vlada v Rusiji, je končno rekel Ksido, bo povedal kje leži zklad, ter ga izroči svoji domovini.
Odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta želi opozoriti na najpotrebnej.se glede programa v nedeljo. Prvo je, da naj ljudje takoj kupijo vozne listke za avtobuse, katere moramo naročiti vnaprej. Nikdo naj ne računa, da se bo lahko peljal z bu-som, če si ne bo kupil listka poprej. Vozn; listek za ves dan stane 50 centov, za Euclid pa 60c, če jih bo tam za en poln bus.
Avtobusi pridejo k cerkvi sv. Vida, sv. Lovrenca, Marije Vne-bovzete na; Holmes Ave. in vogal Waterloo Rd. in 156. cesta, v Euclidu pa pred Svetkovo trgovino na 20p. cesti. Vsi ti busi bodo na licu mesta že četrt čez deseto v nedeljo dopoldne.
Iz Euclida in Collinwooda se dopeljejo udeleženci naravnost v kulturni vrt, kjer morajo biti že
ob enajstih. Busi iz Newburga pa pripeljejo mimo cerkve sv. Vida četrt pred enajsto.
Vozne listke kupite lahko v uradu tajnika Jos. Grdina, v Newburgu pri Anton Meljaču, v Collinwoodu pri Mrs. Pust, 15703 School Ave., pri Mrs. Jennie Koželj, 687 E. 156th St. in pa pri Mrs. Lušin, 387 E. 163rd St.
V trgovinah pa vprašajte za listke, katere bodo lahko rabili otroci izpod 12 leta v Puritas Springs parku na raznih zabaviščih. Takih otroških listkov imamo 20,000 na razpolago in so zastonj. Veljajo pa v parku samo do štirih popoldne. Kdor trgovcev bi hotel te listke za svoje odjemalce, jih lahko dobi pri tajniku Jožetu Grdini.
Odbor kulturnega vrta priporoča ljudem, naj) na gornjih na-
slovih kupujejo tudi vstopnice za jezersko razstavo, kdor jo namerava posetiti. Odbor vrta si je nabavil 500 takih vstopnic za prodajo. Navadna cena je 75c, a vi jih dobite samo po 50c. Tako si prihranite 25c in kulturni vrt bo imel nekaj dobička. Pomagajmo zidati naš kulturni vrt!
Glede darov za vrt velja še vedno to, kdor bo daroval $3.00 ali več, bo dobil v dar prvo spo-minjsko knjigo, ki se sicer prodaja po dolarju. Nadalje bo dobil pa tudi spominsko knjigo, ki se bo izdala, ko bo vrt dogotov-1.1 en.
V	nedeljo pa vsi na plan, ker to bo dan vseh Jugoslovanov!
V	sredo večer ob sedmih se vrši banket v dvorani pod cerkvijo sv. Vida v počast našim gostom iz domovine. Udeležite se! — Predsednik.
Washington, D. C. — Nasprotniki predsednika Roosevelta trdijo, da si koplje Roosevelt svoj politični grob s svojo trmasto zahtevo za reformo pri vrhovnem sodišču. V koliko pa Roosevelt misli na svojo "politično smrt" po letu 1940, ko ne bo več predsednik Zed. držav, se vidi v tem, da se je trdno namenil, da se ne misli umakniti iz politike, ko preteče njegov predsedniški termin, ampak namerava kandidirati v kongres in sicer namerava kandidirati proti republikanskemu kongresniku Hamilton Fishu.
Nekateri pravijo, da bi bil ta novi politični korak Roosevelta zanj degradacija, toda on kaže na šestega predsednika Zed. dr-
žav, John Quincy Adamsa, ki je tudi po svojem terminu kot predsednik Zed. držav kandidiral v kongres. Kdor pozna Roosevelta, mpra potrditi, da bi bilo temu agilnemu političnemu delavcu skoro nemogoče umakniti se iz razburljive vsakdanje aktivnosti političnega delovanja v privatno življenje.
Tudi predsedniku Adamsu so prijatelji rekli, ko je kandidiral v kongres, da je to zanj ponižanje, a on jim je odvrnil: "Noben Amerikanec ne more biti ponižan, če služi svojemu narodu v kongresu, ali pa če je tudi samo navaden odbornik v svoji domači vasi."
Kongres bo zahteval natančne račune,
koliko je stalo iskanje Amalije Earharf
Pilotko Earhart nehali iskati
Honolulu, 19. julija. — Ameri-a bojna mornarica je včeraj prenehala z iskanjem pogrešane Pilotke Amelije Earhart in nje-^Sa spremljevalca Noonana, ki sta pogrešana od 2. julija. Boj-6 ladje in letala so prekrožila c£romno' površino morja za pi-k ^0. toda vse iskanje je bilo rezusPešno. Ameriško vlado je to iskanje do $4,000,000.00.
Painter v ječi
■p let stari milijonar Kenyon ^mter ,ki je bil obsojen v 10 zapora radi nepoštenega ra-j lanja z denarjem bivše cleve-^dske največje banke The de?0" Trust Co-> katere največji
lel ar je biI' je baje tako zbo~ Zdi- Zaporih v Columbusu, da je avnik v zaporih priporočil ^ ernerju Daveyu, da se spusti Se lnterja iz ječe. Kot znano so Pr(f°tovi krogi trudili že prej, še d 0 Je Painter prišel v zapor, b. zaporov sploh nikdar videl ne Wal	Je videti £a bodo na
kat ^ na^in sPravili iz zaporov, v erih se nahaja šele 3 tedne.
Žepai-Ji odnehujejo
du /T^ski rekordi v Clevelan-
land ej°-da 36 P°liciia v CIeve"
m0 io vriJela v zadnjem letu saje e zeParJ'ev. Seve, vprašanje ' !6 policija polovila vse že-' kar je jako težko verjetno.
Ugodno za dolžnike
Madison, Wis., 19. julija. — Governer LaFollette je pravkar podpisal postavo, ki je jako ugodna za male dolžnike. Vsak dolžnik, ki je sicer pri slabih sredstvih, lahko odplačuje zana-prej svoj dolg v prav malih svo-tah. Upniki ne smejo tožiti takih dolžnikov, dokler vestno odplačujejo na dolg. Izvzeti so od plačila pa v slučaju težke rodbinske nesreče in težke bolezni. Plačevati začnejo zopet, ko ozdravijo in zopet služijo denar.
Bogat sodnik
Nadzorniki državne komisije za kontrolo opojne pijače imajo navado, da obravnajo vse tožbe proti kršilcem postav glede opojne pijače pred sodnikom Addam-som v bližnjem predmestju East Cleveland. Kršilce pošiljajo tja, ker je sodnik Addams poznan po nenavadno ostrih kaznih. Od lanskega do letošnjega junija se je moralo pred Addamsom zagovarjati 379 takih kršilcev in raz-ven 20 so bili vsi obsojeni. Plačali so $19,800 kazni na državo in okraj, dočim je sodnik dobil $2,900.00 ali trikrat toliko kot znaša njegova letna plača. V bolnico
V Womans bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Ana Kostrevec, stanujoča na 15013 Lucknow Ave., kjer je bila takoj operirana na slepiču, želimo ji hitro okrevanje.
Washington, D. C. — Kon-gresnik Byron Scot, demokrat iz Kalifornije, je zahteval od po-veljništva ameriške mornarice, od obrežne straže in zrakoplo-vnega oddelka, da podajo natančne račune stroškov, ki so bili z iskanjem izginule pilotke Amelije Earhart in njenega spremljevalca. Obenem zahteva kongres-nik natančno poročilo, v koliko je bila s tem iskanjem zadržana redna dolžnost in služba ameriške bojne mornarice.
Uradniki omenjenih treh vojaških oddelkov pravijo, da bo težko podati natančen račun te-
ga iskanja, vendar se pa lahko trdi, da je to stalo vsak dan najmanj $250,000. Dvotedensko iskanje je torej stalo blizu štirih milijonov dolarjev.
Dalje je zahteval kongresnik Scott pojasnilo od direktorja zrakftplovnega urada, na kakšni podlagi se je izdalo Amaliji Earhart dovoljenje za ta polet. Scott namerava predlagati v kongresu, da se v bodoče ne da na razpolago vladnih pripomočkov za izgubljene zrakcplovce, ki ne letijo z vladno misijo. Mnogo kon-gresnikov se strinja s Scottom.
-o—
Evropa drvi v krah in Amerika ho potegnjena v vrtinec, ako se pravočasno ne stori drastičnih korakov
Washington, D. C. — Drža-ni tajnik Zed. držav, Cordell Hull, je resno prepričan, da drvi vsa Evropa v prepad in da se Zed. države ne bodo mogle izogniti tej splošni katastrofi, ako se pravočasno ne stori potrebne korake.
Mr. Hull vidi evropski krah v tem blaznem oboroževanju in mnenju, da se vsaka dežela lahko sama vzdržuje. Ta splošni svetovni polom lahko prepreči, po mnenju ameriškega državnega tajnika, samo zdrava mednarodna trgovina. In v tem bi morale storiti prvi korak vse velike države, katerim bi pojtem sledile manjše.
"Izmenjava pridelkov in izdelkov posameznih dežel, kar imajo preveč bi ustvarila prijateljske odnošaje med narodi in boljšo zastopnost, ter bi tako posamezne države ne imele časa misliti na sovražnosti, pa tudi vzroka ne bi bilo," je rekel Mr. Hull.
V tem oziru je treba takoj storiti definitivne korake, dokler ni prepozno, je mnenje našega vladnega tajnika. In ravno sedaj je najlepša in najvažnejša prilika, da se prične govoriti o splošni mednarodni trgovini, da se obrne misli državnikov na blaginjo ljudstva, od neprestanega in silnega oboroževanja.
želite k vojakom?
Vojaški urad v Clevelandu za vojaške novince naznanja, da sprejme tekom julija meseca kakih 75 vojaških novincev za ameriško armado. Novinci se potrebujejo za poljsko topništvo, obrežno topništvo, zrakoplov-stvo, zdravniški oddelek in nekaj tudi za pehota. Oglasite se v poslopju starega poštnega poslopja v Clevelandu za nadaljne podatke.
Ples v Madisonu
V sredo večer 21. julija se vrši ples v Madison-on-the-Lake v kcrist slovenske cerkve Brezmadežnega Spočetja. Meščani in farmerji s svojimi družinami so prijazno vabljeni.
Listnica uredništva
Naročnik. Vprašate, kaj pomeni kolektivno pogajanje? To je unijski izraz in pomeni način, kako se določujejo delavske plače, ure in odnošaji, in sicer z direktnimi pogajanji med zastopniki unije in lastniki kompanije. Delavci v tovarni so zastopani kot skupina po svojih izbranih delegatih, namesto da bi vsak posebej se pritoževal in obravnaval s kompanijo.
Poroka v Lorainu
V Lorainu sta se poročila v cerkvi sv. Cirila in Metoda Mr. Mihael Gasper in gdč. Anna Brence. Bilo srečno!
* Henry Ford namerava v Norfolku, Virginia, zgraditi novo tovarno za $500,000.
List za listom pada
Umrl je Joseph žaren, star 54 let, samski, stanujoč na 3214 Hamilton Ave. V Ameriki je bival 32 let. Doma je bil od sv. Duha pri Krškem. Tukaj zapušča enega brata Franka. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob devetih iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 1105 Norwood Rd. Naj v miru počiva.
V nedeljo popoldne je na na-gloma preminula Jennie Paulin, rojena Troha, stanujoča na 1123 E. 177th St. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, hčer Olgo, sina Johna, sestri Frances omožeiio Medved in Marijo omo-ženo Roje ter druge sorodnike. V Fairportu zapušča brata Matija, v Indiani pa brata Jožefa. Rojena je bila pred 37 let v vasi žalostni vrh, fara Prezid na Notranjskem, kjer zapušča mater Marijo, brata Vincenca in Filipa ter več sorodnikov. V Ameriki je bivala 17 let. Bila je članica društva Collinwood-ske Slovenke št. 22 S. D. Z. in podružnice št. 41 S. Ž. Z. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v četrtek ob 8:30 zjutraj v cerkev na Holmes Ave. in na Sv. Paula pokopališče pod oskrbo Jos. žele in Sinovi. Bodi ji ohranjen blag spomin. Preostalim pa na--;e iskreno sožalje.
Po kratki bolezni je umrla Mary Gospodari č, vdova, stara 51 let, rojena Rupret. V Ameriki je bivala 29 let. Doma je bila iz vasi Trstenik, fara Št. Rupert. Tukaj zapušča eno hčer. Bila je članica društva Naprej št. 5 SNPJ in podruž. SžZ št. 25. Pogreb ranjke se bo vršil v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz hiše žalosti, 1258 E. Gist St. pod vodstvom Frank Za-krajška. Bodi ranjki ohranjen blag spomin.
-o-
Tetica štorklja
Pri družini Mr. in Mrs. Frank Tcfplak, 14610 Aspinwall Ave. se je oglasila tetica štorklja in pustila v dar sinčka, težkega 9 funtov. Mlada mamica je hčerka poznane Mrs. Gertrude Bali-shove družine. Mati in dete se nahajata v Huron Rd. bolnici. Čestitamo!
Vile rojenice
Družini Mr. in Mrs. John Za-krajšek, 6220 Carl Ave. so prinesle vile rojenice krepkega sinčka. Naše čestitke!
* Tisoč prodajalcev v Paw-tucket, Rhode Island, trgovinah je včeraj zaštrajkalo.
90 starih mol, ki so se borili za to deželo,
je zaprosilo kongres za pokojnino
Pittsburgh, Pa. — Devetdeset starih mož, ki so se borili leta 1898 v špansko-ameriški vojni, je vložilo pri kongresu Zed. dr* žav za pokojnino. To so bivši ranocelniški in zdravniški pomočniki, ki so se udeležili vojne in ki so edini še živeči iz te vojne, katerim Zed. države niso dale nikakegar pokojnine; ~ Bili so na Kubi, Porto Rici in Filipinih, kjer so stregli ameriškim bolnim in ranjenim vojakom.
že večkrat so napravili prošnjo na kongres za pokojnino, toda prošnja jim je bila vedno odbita, češ, da niso bili v redni
vojaški službi, ker so se priglasili prostovoljno. Vendar ti zdravniški pomočniki trdijo, da so šli v vojaško zdravniško službe na klic Amerike, ki je prosila za več zdravnikov in ranocel-nikov.
Dr. George W. Ely iz Pitts-burgha je vodja tega gibanja za pokojnino. On trdi, da če so dobile bolniške strežnice iz takratne vojne pokojnino, so jo upravičeni tudi ti zdravniški pomočniki, ki so imeli čin prvega poročnika in nosili srebrne našive, dočim so imeli vojaški zdravniki zlate.
Novi naročniki
Tekom zadnjih par tednov so se naročili na dnevnik "Ameriška Domovina" sledeči naši rojaki in rojakinje: Anton Osvald, Jennie žele, John železnikar, Joe Grbec, John Zaman, Andrej Jerman, Albert Jaušič, Frances Gorshe, Anton Košak, Mike Kuc-ler, Jack žigon, Louis Medved, Frank Ivančič, Tony Potokar, Frank Somrak, Jos. Ivančič, Jos. Pleteršek, John Kravanja, Fort. Kovač Mike Jalovec, vsi v Clevelandu. Nadalje J. Koprivnik, Doylestown, Ohio; Frank Stano-nik, Massillon, O.; Mary Skerl, Worcester, N. Y.; Frank Debe-vec, Lorain, Ohio; Anton Urban-čič, Jugoslavia; John Intihar, Jugoslavija; John L. Stariha, X a n a d a; Sivenna Vercheck, Carnegie, Pa. častna armada novih naročnikov, na katero smo zelo ponosni. In iskrena hvala vsem zavednim Slovencem!
-o-
Mr. žnidaršič zopet nazaj Mr. in Mrs. Anton žnidaršič, sta se v nedeljo zopet vrnila iz obiska v Jugoslaviji oziroma na Menišiji. Oba se zelo pohvalita, da je bilo zelo prijetno doma. žnidaršičeva zdaj stanujeta na 584 E. 102nd St. in kdor bi rad kaj več zvedel od doma, naj se zglasi na tem naslovu.
Pozor!
V Friedman Blau Farber tekstilni tovarni na E. 37th St. in Perkins Ave, traja že tri tedne štrajk. Megl skebi, ki so se vrnili na delo, je tudi pet Slovencev. Omenjene se opozarja, da prene? hajo kot stavkoazi! Ne bodite vendar pripadniki kompanistov, o se vaši bratje in sestre borijo za boljši kos kruha.
Še nekaj vstopnic
Na razpolago je še nekaj vstopnic za banket v sredo večer v počast odličnima gostoma iz domovine, ki se vrši v cerkveni dvorani •> sv. Vida. Prostora je sedaj več, kot pa ga je bilo na razpolago v prvotni dvorani in to je vzrok, da je še nekaj vstopnic na razpolago. Dobite jih pri Jos. Grdini ali pa pri Mrs. Albini Novak, 1135 E. 71st St., telefon HEnderson 1572. Sezite takoj po teh vstopnicah, ker tako prisrčnega in zanimivega banketa niste še imeli prilike posetiti. -o-
Kontrola nad železnico
Mestna zbornica je včeraj zahtevala, da mora dobiti kontrolo nad finančnim poslovanjem družbe cestne železnice. Dokler mesto ne bo imelo te kontrole bo kompanija vedno trošila vsote, potem pa trdila, da ne more shajati. Sprejet je bil predlog, da mora družba cestne železnice predložiti svoj letni proračun mestni zbornici, in šele ko bo prorač.un odobren od slednje, gre lahko v veljavo. Kompanija se seveda brani te določbe, toda mestna zbornica pravi, da kompaniji ne bo dala nadaljne pravice poslovati v mestu, ako ne privoli v kontrolo proračuna.
Za kulturni vrt
Mr. Mike Vrček je daroval za kulturni vrt $2, prej pa že enega, torej skupno $3. Zavednemu rojaku prav lepa hvala. Tajnik.
Zadušnica
V cerkvi sv. Pavla na 40. cesti se bo brala v sredo ob osmih sv. maša za pok. John Tramte. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.


Podrobnosti glede nedeljske proslave
Predsednik Zedinjenih držav, Franklin D. Roosevelt, se tudi po njegovem sedanjem terminu ne misli umakniti iz politike
Potek delovanja C. L O. unije
American Federation of Labor tudi še na druge načine izkorišča položaj, ki je nastal kmalu po ustanovitvi C. I. O. unije. Zastopnik American Federation of Labor pride k delodajalcu in mu reče: "Podpišite, ali pa--." Ta "ali pa"
pomeni, da bo prišel Lewis kot grozeč volk s svojo C. I. O. in bo drugače žvižgal napram kompanistom kot pa American Federation of Labor.
Oni ljudje, ki danes trdijo, da je delovanje C. I. O. unije bilo definitivno ustavljeno, trdijo tudi, da sedaj, ko so neodvisne jeklarske kompar.ije pokazale hrbet C. L O. s tem, da niso tej uniji dali nobenega priznanja, se namerava dvigniti tudi jeklarski trust, United States Steel Corporation, ki ne bo več podpisal pogodbe z C. I. O. unijo. Kaj bo potem, ne more nihče vedeti. Pogodba med C. I. O. unijo in med jeklarskim trustom poteče marca meseca prihodnjega leta.
Nadalje trdijo nasprotniki Mr. Lewisa, da velike avtomobilske kompanije ne bodo več ponovile pogodbe z United Automobile Workers of America unijo, ko poteče postavni rok. Pred nekaj dnevi se je izjavil William Knudsen, vodja General Motors korporacije, da je pripravljen govoriti s podružnico C. I. O. (avtomobilsko unijo, glede obnovitve kontrakta, ako je unija avtomobilskih delavcev ob istem času pripravljena podati garancijo, da bo prenehala z nepostavnimi sedečimi štrajki.
In že se namiguje, da se kontrakt ne bo obnovil, razven če unija disciplinira vse one, ki povzročajo nepostavne štrajke. Nadalje pripovedujejo nasprotniki Lewisa, da si bo Lewis s svojim unijskim prizadevanjem končno polomil zobe, ko bo napadel staro trdnjavo kapitalizma — Henry Fordovo podjetje. Neuspeh v jeklarskem štrajku je sploh povzročil, da je Lewis zgubil mnogo svoje originalne moči.
Končno so nasprotniki C. I. O. unije prepričani, da C. I. O. unija ni druzega kot organizacija enega samega moža, ki se prične in konča z Lewisom. Vsi so prepričani, da en sam mož nikakor ne more voditi tako ogromne delavske organizacije kot je na primer masna organizacija avtomobilskih in jeklarskih delavcev. Mr. Lewis ne more slediti vsem dogodkom, in končno bo C. I. O. brez pravega nadzorstva morala razpasti sama od sebe.
Toda Mr. Lewis in vsi njegovi voditelji so drugačnega mnenja. Za nje je bodočnost veliko bolj jasna, kot jo pa zatrjujejo nasprotniki. Kar se tiče neodvisnih jeklarskih kompanij bo C. L O. še nadalje si prizadevala ustvariti nekak "modus vivendi," četudi neodvisne kompanije ne bodo podpisale kontrakta. Mogoče se bo Lewis celo zadovoljil z "ustmeno pogodbo."
Lewis tudi namerava nadaljevati z vrstami piketov okoli teh tovaren, in če bo mogoče doseči tak sporazum, kakor ga je dosegel guverner države Indiane z Inland Steel Co., tedaj bo Lewis končno tudi zadovoljen. Toda Inland pogodba je le nekako premirje in nobena prava pogodba, niti način, kako naj se poravna delavski štrajk, da bi bili unijski voditelji zadovoljni.
Pa naj bo položaj v jeklarski stavki tak ali tak, iz delovanja Lewisa in C. I. O. organizacije nikakor ni razvidno, da bi kaj odnehali, pač pa delajo nove načrte za bodočnost glede organizacije onih delavcev, ki niso še pri nobeni uniji. Predvsem ima C. I. O. unija na vidiku napad na Henry Ford Motor Co. Dokler se ta avtomobilska industrijska trdnjava ne poda, C. I. O. unija ne more trditi, da je v kontroli delavcev v avtomobilski industriji. C. I. O. uniji se je posrečilo obrniti pozornost zvezne vlade proti Henry Fordu, katerega sedaj vrtijo v Detroitu in v Washingtonu radi pritožb C. I. O. unije. Ker pa vladni delavski odbor s svojimi ukrepi nikogar ne more prisiliti, da prizna unijo, se bo znal tudi Ford ponovno izmazati,. in borba ž njim bo dolga in težavna.
(Konec prihodnjič.)
•—•—.—.—«—•—•—.—«———.—■ « . ■—. . .—. . . . .—.—.f
BESEDA IZ NAHODA
*.............—............h
povedal, da imaš tudi ti tako, če ne bolje kvalitivno blago in nizke cene. Kdo je tvojega rojaka pritegnil v verižno trgovino, če ne sam, ker mu nisi znal povedati, kakšne cene in blago imaš. Verižne trgovine to dobro razumejo in znajo pritegniti ljudi v svoje trgovine. Oni oglašajo in pazijo, da oskrbujejo svojo trgovino ter vsako priliko izrabijo, da v javnosti povedo svojo postrežbo in kvaliteto.
žal, da smo Slovenci tisti slabiči, ki v sebe ne verjamemo, nasprotno pa se pustimo loviti drugim v mreže, da nas izrabljajo in pozneje na smetišču odstavijo.
Prišel bo dan, ki ni daleč od nas, ko bomo vzeli v roko vso preteklost in ugibali naše zmote in pogreške, ki smo jih zagrešili v preveliki nepremišljeni sebičnosti, razkrojeni v korist onim, ki so nam leta in leta pletli vrv okrog vratu, ne da bi jih vprašali, kdo bo na nji visel.
Trgovci in obrtniki zdramite se, stopite skupaj, zaupajte v svojo moč in podkrepite sebe predno bo prepozno in zamujeno. Oglašajte pridno v vašem časopisju, da obdržite svoje odjemalce doma v svojih trgovinah. Pomnite, da časi se spreminjajo in ž njimi moramo zamenjati tudi mi naše stare ideje ter jih nadomestiti z boljšimi in novimi, ki odgovarjajo razmeram in času. čuvajmo nad seboj, če nočemo, da bodo drugi čuvali nad nami.
Joško Penko.
Za slovenski dan
i................ ........——«!
Kaj pravite!
i—»—•——•—•—•—•—•—•—•—•—•—•—•—"i—» -» ■■»—«—•—•—•—•—»—v
Barbičev France je oni dan napisal v Prosveti nekaj resnic, sicer bridkih, vendar to nič ne de. Med drugim tudi pravi: "Jaz sem eden oriih nesrečnežev, ki sem vedno in povsod kritiziran za svoja dejanja. Nikoli ne dobim poštene nagrade, še manj pa zahvale v metropoli." France, kar potolaži se, saj nisi sam. Poleg teb« ima enake pritožbe še drugih 249,999 naših rojakov v Zed. državah.
>»	$	a
Ivan Jontez piše v Presveti, da se bi smejal, če bi dal Tone Grdim, oglas v Cankarjev glasnik. Kar Jontez misli reči je to,
da se bo smejal vsakemu, ki bo dal oglas.
* * * *
V Gajovu blizu Sombora se je vršila ženitovanjska pojedina. Na mizo so prinesli celega pečenega prašiča. Ko je ženin zasadil v pečenko nož, da slovesno razveže meso, je svinja eksplodirala. Nekdo, ki je„ hotel napraviti pravi siwpnse -party, je vtaknil v prašiča dinamit. Dva sta bila ubita in več ranjenih. Pa so res "špasni" ti naši ljubi rojaki.
Klub slovenskih narodnih noš na St. Clair ju prav prijazno vabi vse slovenske žene in dekleta iz St. Clairja, Newburga, Collin-wooda in Euclida, da se gotovo udeležite v nedeljo 25. julija sv. maše v cerkvi sv. Vida ob desetih. To mašo bo daroval naš odlični gost iz stare domovine, dr. France Trdan. Po maši nas bodo čakali pred cerkvijo avtobusi, ki nas odpeljejo v Jugoslovanski kulturni vrt, kjer bo odkrit spomenik pisatelju Ivanu Cankarju. Odtam se pa odpeljemo v Puritas Springs park. Tam se bo stevnost nadaljevala. Vožnja za ver, dan bo stala samo 50 centov. Vozne listke si morate nabaviti poprej.
Filmske slike se bodo snemale pred cerkvijo, v kulturnem vrtu in v Puritas Springs parku. Le lepo se napravite, da bodo v stari domovini videli, kako se tukaj v Ameriki postavimo v narodnih nošah. Tajnica. --—o-
Malo politike, malo pa ne
Cleveland, O.—Na John Mihe-lichevi farmi se je vršil ono nedeljo izlet, katerega so se udeležili precinktni načelniki iz 23. varde, s svojim vardnim vodjem, Mr. John L. Mihelichem na čelu. Mr. John Gasser in Johnny Čopek sta močno kritizirala tiste ptiče, ki letajo po Mihelichevem drevju, zakaj da jih John ni manir •navadil. Jaz poročam samo to, kar sem videl in slišal. Ptiči so napravili za 75c škode na srajcah in klobukih, če lastnik farme tega ne plača, bo prišla stvar pred sodnijo. Dobro je, da je John odvetnik in se bo lahko izmazal. Dobro bi bilo, da bi kdo ptičem povedal, naj se obnašajo drugače, kadar bodo Cleveland-čani tam, ali pa naj obiskovalci prineso s seboj marele in to ob lepem in grdem vremenu. John se bo sicer izgovarjal, da ni odgovoren za ptiče, če niso njegovi, ampak last širne narave, če mene vzamejo za pričo, bom pričal za obe strani, zlasti če bo obravnava v kakem salunu.
Kakor se zdaj vidi, se v 23. . vardi nobenega ne kritizira in kakor je splošno mnenje, bo naš prihodnji councilman zopet John
Marija ICurnik, Cleveland, O.
Došlim gotom iz domovine v pozdrav
čez morje široko ste sem prihiteli, za Baragov dan z domačih nam trat, v metropolo slovensko ste srečno dospeli, pozdravljeni, dragi, bodite stokrat.
Praznujte veliki dan tukaj med nami, dobrodošlico srčno vam vsak govori. Slovenci odlični, radujte se z nami, naš narod vas ljubi, visoko ceni.
Od naših nam dragih pozdrav ste prinesli, kjer Soča, kjer Sava in Drava šumi, tam ljubljene hiše stoje še na mesti, tam Triglav čarobno naš v soncu blešči.
V tujini naročamo soncu pozdrave, ko tonejo žarki v zaton hiteč, a v jutro nam sonce od dragih, od mame, prinese pozdravov, poljubek ljubeč.
Pozdrave na naše domove nesite, za naše vladike, za vse tam doma, ljubljenemu kralju pozdrave zročite, slovenska zastava naj ponosno vihra.
Vse dneve v sreči imejte med nami, nam gosti ste dragi za bivanja tu; vsak kliče navdušen, prisrčno vas vabi: dobrodošli! pozdravljeni, nosilci miru!
--_o--
Skupina naših slovenskih izletnikov na parniku Normandie, ki jih je peljal pod vodstvom g. August Kollandra v staro domovino na obisk.
M. Novak, prihodnji cleveland-ski župan pa bo John McWil-liams.	joe Pograjc.
IZ DOMOVINE
—Dva vodovoda. Po načrtu naj bi torej Suho krajino oskrbovala z vodo dva vodovoda, in sicer: Gravitacijski vodovod, v katerem bi se pretakala iz zadosti visoko zajetih studencev voda radi težnosti po vseh ceveh in rezervarjih brez vmesnega črpanja. Ta gravitacijski vodovod bo imel dva dela: tako-zvani visoki in nizki pas. Iz studencev zajetih v okolici Roba bi v svojem visokem pasu oskrboval velikolaško skupino vasi, v nizkem pasu pa vasi od Roba mimo Rašice in Ponikev ter še vso dobrepoljsko in struško kotlino. — Drugi vodovod bi oskrboval ambruško in hinjsko planoto z zajetjem kraškega izvira Globočec pri Zagradcu. Prav-tako bi se iz tega zajetja oskrbovala z vodo vsa naselja v dolini reke Krke od Zagradca do Žužemberka, Dvora in Gornjega ter Dolenjega Kota. Ta vodovod bo imel tri dele, tako zvani visoki, nizki in spodnji nizki pas. Dočim leže pri prejšnjem vodovodu izviri zadosti visoko, je izvir Globočec zelo nizko, radi tega bo treba vodo za vse tri pasove črpati v višino. Posebno visoko bo treba črpati
vodo za ambruško in hinjsko planoto, ki bo imela glavni re-zervar 200 metrov nad zajetjem. Iz tega rezervarja se bo oskrboval nizki pas od Kala mimo Ambrusa, Višenj do Lipelj. Pri Višnjah pa se bo voda ponovno črpala 130 metrov v re-zervar za visoki pas, ki bo oskrboval vasi med Žvirčami, Polomom, Vrhom, Lopato, Smuko in Starim logom.
—V smrt, ker mu je toča pobila polje. V Podkraju se je obesil v svojem skednju 42-let-ni posestnik Ivan Klavž. Pokojnemu Klavžu, ki se je boril z gospodarskimi neprilikami, je še toča pred tedni vse potolkla. Zato se je nasproti sosedom izrazil, da tega ne more pretrpeti in da pojde zaradi tega v smrt. To svojo grožnjo je res izvršil. Klavž zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
—Smrtna nesreča. V noči na 10. junija se je smrtno ponesrečil brezposelni delavec Ostr-man Jožef iz Dolnjega Logatca. Fant je prenočeval v neki zidanici v okolici št. Janža na Dolenjskem in je očitno pijan par del raz zidanico in se najbrž zadušil, ker ni bilo nikogar, ki bi mu priskočil na pomoč.
—V Kranju je umrla Marija Chrobath, roj. Pollak, vdova po nedavno umrlem veletrgovcu.
—Smrten padec v nezavarovan požiralnik. Lani je banska uprava očistila požiralnik Jač-
ko v Logatcu. Vsa dela je vodi! poseben režijski odbor, ki Je okoli 20 metrov globokega P0-žiralnika posekal vse drevje i" grmovje, zaradi česar so že takoj takrat protestirali mnog' proti temu, odnosno predlaga'1, naj se požiralnik zavaruje, ket se lahko pripeti nesreča. T°"8 omenjeni odbor se na protest« ni oziral. Nedavno so se igra'{ tri deklice na travniku polet' požiralnika. Ker rasejo tam ja' gode, jih je šla 8-letna Bernaf; ka Žustova nabirat. Pri temi1 je spodrsnilo in padla je prek° skal v požiralnik Jačko in utonila.
—V Vopovljah cerkljanske župnije pri Kranju je umrl vrl mož Blaž Zavrl, vzoren gospodar in cerkveni ključar na SP Brniku. Po prestani operaciji ljubljanski bolnišnici je bil p^ peljan domov, izdihnil pa J£ med potjo v rokah svojih otro' poprej, nego so dosegli prag domače hiše. Doživel je 70 let.
—V Ljubljani sta umrl3 Oroslav Hočevar, vladni prists v pokoju. — Marija Boncelj,soproga zvan. drž. žel.
—V Dolnjem Logatcu je un11 Lovrenc Balanč, višji sodni ofij cijal v pokoju. — V Zagorju j' umrla Veruška Golob.
ZAHVALA
Srčne pozdrave vam pošilja11 z morja vsem dragim prijatf Ijem in se najlepše zahvaljuje" vsem, ki so me spremili na f stajo in-vsem, ki so mi napravi'11 tako lepo odhodnico. Bil je i'c; nepozabljiv večer, ker vide'\ svoje prave prijatelje, ki se tr" dijo, da vas razvesele, je res i>e kaj lepega.
Bila sem iznenadena, a ve" dar tako srečna in vesela. $ vam lahko le ta pove, ki je t občutil, saj popisati je nemog" če. Posebno se zahvalim moj'1® prijateljicam, ki so se toli^ trudile in imele toliko po^, ■ Mrs. Kristina Kebe, Mrs. Makuc, Mrs. Rozi Miller, Jennie Dolenc in tako tudi $ hovim možem, ki so jih razPf ljavali. Enako tudi Mirko'1 Makuc in Mr. in Mrs. Ant0' Sernel za prostor in njihovo dl> lo. Ravno tako tudi Mr. M?*1 Tekavcu za lep ganljiv goVf ki nam je vsem pripravil so'2| domotožja v spominih na lei)l domovino, ki nam je vsem svet'?
Torej vsem srčna hvala, ^ ste se udeležili in kateri se n>fl': mogli. In prav lepa hvala vSF skupaj za lepo darilo, ki mF ostalo v nepozabnem sponii^ Tako lepa hvala mojemu brf!' Antonu Kebe, Mrs. Julki Mak",j' Mr. Mirku Makuc, Mr. L. $ ler, Mr. M. Dolenc, Mr. in HF J. Rebolj, Mr. in Mrs. J.. Jape'j Mrs. J. Faidiga, Mr. in Mrs. -Rott, Mr. J. Lovko, Mr. in Jfj Anton Sernel, Mr. in Mrs. Ajfl Sernel, Mr. in Mrs. F. IskrJ Mr. in Mrs. J. Peterka, Mr-1 Mrs. A. Benčič, Mr. in Mrs-, Intihar, Mr. in Mrs. F. Sko^
Mr. in Mrs. Kokalj, Jlr- ' Mrs. Benkar, Mr. in MrS- | Lovko, Mrs. Jennie Ivatfc' Mrs. Pepca Braniselj, Mr- 1 ; Mrs. F. Zobec, Mrs. MiU< Mr. in Mrs. J. Matko, Mr-! Mrs. J. Penko, Mr. in Mrs .,
Baučar, Mr. John Baloh, ^ Ema Krapenc, Mr. in Mrs-Petrovčič.
Mr. in Mrs. Anton Teka^ Mr. Math Tekavec, Mrs- . Jerkič, Mr. M. Ljubič, Mr- ^ Ivančič, Mr. in Mrs. St. Benc'^ Mr. in Mrs. F. Benčina, Mrs. J. Modic, Mr. in MrS- , Braniselj, Mr. in Mrs. A11'■ Braniselj, ter Jack Sernel1^,-prijazne valčke in posk"^, polke, ki so nam kratek čas lale.	^
če se je pomotoma ime izpustilo, se mu ravjj£>tiJ lepo zahvaljujem.	^
Vas vse še enkrat pozdravljam in vam klicen1 skorajšnjo svidenje, tako mojemu možu in sinkotu. .
Jennie šateJ'
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN ROME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto «5.50. Za Cleveland, po pottl, celo leto »7.00, Za Ameriko ln Kanado pol leta $3.00 Za Cleveland, po pofitl, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00 Za Evropo, celo leto", $8.00. _ Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.B. and Canada, $3 00 lor 0 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 0 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.60 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3d, 1878,
, ,	No. 168, Tues., July 20, 1937
Našim trgovcem v pomislek
Kolikor se more našteti trguje in obrtuje v collinwoodski in . euelidski naselbini nad dve sto naših trgovcev in obrtnikov. Pred dvema letoma so se ti naši ljudje organizirali v močno pro-; gresivno trgovsko in obrtno zvezo, katera je takoj pokazala dobre rezultate in povoljen uspeh. Vse skozi do enega leta nazaj je vladala v organizaciji velika živahnost in dobra volja. V deželo so prišli malo boljši časi in s . tem večja zaposlenost v naših trgovinah. Kakor hitro se je . zboljšanje pokazalo, so tudi naši 1 trgovci pozabili na skupnost in svojo organizacijo, ki jim je po-. voljno uspevala. Nekateri so pričeli misliti, kaj mi hoče organizacija, saj jaz imam dovolj-, no število odjemalcev in nič ni mar, če jih drugi moj sorojak . trgovec ima ali ne? Tako mišlje-. nje je popolnoma napačno in krivično sebi in onemu sorojaku, ki i trguje v njegovi bližini. V par . letih se bo pokazalo kakšno generalno napako so storili slovenski . trgovci in obrtniki, ko so dopu-. stili umreti lastno organizacijo, . ki bi bila njim in vsemu slovenskemu življu ščit, s katerim bi se . uspešno borili v sedanjem in pri-. hodnem času.
i če se hočemo pravilno razu-. meti nam ne preostaja drugega kot da vržemo, karte na mizo in povemo oziroma podkrepimo na-: šo trditev, da posamezno, brez , organizacije, je naša trgovina in . obrt obsojena hiranju in smrti.
Kdor ni slep in kdor se le malo . zanima, kaj se okrog njega godi, bo upravičeni domnevi pritrdil. Pričnimo z razlogi, ki nam domnevo utrjujejo.
Poprečno naši trgovci zelo malo verjamejo v oglaševanje in ravno to je njih največja napaka. Amerikanci so pa povsem drugega kova ljudje, katerim je reklama predpogoj uspešne trgovine. Prepričan sem, da naši trgovci veliko več porabijo denarja v razne druge svrhe, v katerih vidijo svojo reklamo, toda končno se pa le motijo in ves izdan denar jim ne da niti centa obresti. Pred časom sem se službeno pomudil v neki veletrgovini ter se razgovarjal o oglaševanju. Vedno me radovednost žene, kako drugorodci v oglaševanje verjamejo. Tembolj, ker vem. da njih tvrdka najboljšo uspeva sem bil radoveden v kaj verjame, da ima nadvse zaželjene uspehe in to največ od ljudi, ki čitajo drugojezične časopise. Možak mi je dobesedno rekel: "Čudim se slovenskim trgovcem, da tako malo oglašajo in čemu v oglaševanje ne verjamejo, ko je vendar med njimi na tisoče lastnih rojakov." žalostno sem pritrdil resnici in zmajal z glavo, čeprav .bi mu lahko dal povoljen odgovor. Drugorodci pridno oglašajo, naši ljudje oglase berejo ter se poslužijo ugodnosti, katero z oglaševanjem svojim odjemalcem nudijo.
Seveda, tukaj se bi kdo oglasil pa oporekal, čemu tujerodni listi sprejemajo take oglase. Seveda bi bilo prav, da jih ne bi, če bi ti listi imeli dovolj oglasov od svojih trgovcev in obrtnikov. List more izhajati le na oporo oglasov in če teh ni iz lastnih vrst, se mora iskati drugod, kjer radi oglašajo in velikokrat plačajo višje vsote. Kakor trgovina tako tudi tiskarna ne more izhajati od samih dobrih besed in prijateljev, če niso obenem tudi dobri odjemalci. Prijatelj mora biti tudi od jemale, če hoče trgovcu dobro in mu pomagati, da bo uspeval.
Velikokrat slišim pritožbe: "Glej ga, naš človek je, pa gre v verižno trgovino kupiti." Se-! veda gre, ker mu ti nisi nikoli'
"Da. Zakaj vprašaš?" "Vem za prenočišče." "še bo prostora?" "Za vas še že." "Zakaj ravno za nas?" Pokazal je na mojo kopčo. "Ker imaš kopčo. Bratje ste. Moj gospodar vas gotovo sprejme."
"Kdo je tvoj gospodar?" "Voznik je." "Kje je njegov han?" "Ni daleč odtod. Če želite, vam pokažem pot."
"Dobro! Pelji nas! Hvaležni ti bomo,!" šli smo za njim. Halef mi je spotoma polglasno šepnil:
"Tegale človeka sem danes že videl!" "Kje?"
"Pri vhodu v mesto. Stal je na cesti, kot bi na koga čakal."
Tudi sam sem se spomnil na njega. Mož se mi tistikrat ni Z(lel sumljiv, saj je lahko tudi koga drugega čakal ali pa sIUČajno stal na cesti, še tisti večer sem seveda drugače sodil. Res je čakal na nas. Naročen je bil.
Peljal nas je po ulicah, polnih sej mar je v, in obstal pred razsežnim poslopjem. "Tule je naš han." Skozi visok in širok vhod smo 2ajezdili na dvorišče. Dva voza sta stala sredi dvorišča, najbrž gospodarjeva, ki je bil voznik, ^hodu nasproti je stala lesena
uta.
"Tisto je hlev!" je razlagal vodnik. "Kar postavite konje v njega!"
"Kje pa je handžija?" "V gostilni najbrž." "Govoriti moramo najprvo z njim." "Č-ep>u?"
"Saj ne vemo, ah nas bo sprejel."
"Gotovo vas bo!" "In če ni prostora?" "Za take ljudi, ki imajo kopčo, se vedno dobi prostor. In če ga ni, se pač poskrbi."
Hm! Prav kakor v Ismilanu! Ti ljudje so bili dobro organizirani,!
"Je tudi tvoj gospodar brat?" "Da. Sicer pa tamle prihaja!"
Debel, majhen človek je prišel na dvorišče. Ni mi ugajal, škilil je. Sicer ni lepo, če človek «slabo sodi o bližnjem, ki ima telesno napako, toda debe-li> čokasti handžija je imel po-*eg škilavosti še druge posebnosti. Po mačje se je plazil in Prihuljeno, pa oglate čeljusti je imel. In še vsikdar sem si izkusil, da so tako ljudje hinavski in iažnivi.
"Koga si pripeljal?" je vprašal hlapca. Nas zaenkrat niti Pogledal ni.
"Prijatelje. Kopčo imajo, iskali so prenočišča po hanih, Pa nič niso našli. Saj dovoliš, ^a prenočijo pri nas?" "Dobrodošli so!" Obrnil se je k nam. "Kako dolgo mislite ostati?" "Morebiti nekaj dni. Plačali b°mo kakor v vsakem drugem
hanu."
"Ne govori o plačilu! Moji gostje boste in gostje nič ne platjo. Kopčo imate."
"Postavite konje v hlev pa [Vidite k meni v sobo! Dobili ste, kar potrebujete." šel je.
Opazoval sem hlapca in zde-0 se mi je, da sta se z gospo-ai'jem pomenljivo in zadovolj-
n° spogledala.
.	je bil prostoren in je
imel dva oddelka. V prvem so p drugi je bil prazen. Privezali smo konje. Hlapec 2jfzel po lestvi in dejal: Sena vam prinesem. Ali že-Uje?M°rebiti kaJ druga za ko-
"Prinesi, kar imaš!"
Ko je izginil v svislih, sem slučajno pogledal skozi špranjo v deskah.
Za steno je bilo veliko dvorišče in tam je stal dolg, mršav človek ter prežeče poslušal. Poslušal je. Na svislih je zakašljal hlapec, mršavi neznanec je tudi zakašljal in odšel.
Zadeva mi je bila sumljiva, pa nisem se izdal hlapcu, ko se je vrnil. Pač pa sem odslej skrbno pazil na vsako malenkost. Sum se mi je zbudil in na nevarnih tleh smo stali.
Oskrbeli smo konje in odšli v sobo.
Debeli handžija je že čakal na nas. Sedel je na blazinici pred trinogom, na katerem so bili pripravljeni findžani na ko-vinastem pladnjiku. Ko smo vstopili, nas je pozdravil. Nadevali smo si čibuke in sluga je z drobnimi kleščicami naložil žerjavice na tobak.
Potegnili smo prve dime in škilavi handžija je začel:
"Krasnega konja imaš,! Je naprodaj ?"
"Ne."
"Škoda!"
"Zakaj?"
"Kupil bi ga."
"Ti_i"
"Zakaj pa ne?"
"Bogat človek si, če ga moreš plačati! Nima vsak človek toliko denarja!"
"O, vozniki morajo imeti denar!" je povedal samoljubno.
"Odkod si pripotoval?" ,
"Iz Nevrokopa."
"In kam si namenjen?"
"V Seres."
Niti na misel mi ni prišlo, da bi mu bil resnico povedal. Vse preveč sumljiv mi je bil.
Pogledal me je kakor človek, ki stvar bolje ve, nego misli izdati, in vprašal:
"Po kakih poslih prihajaš v Melnik?"
"Žito bi rad kupil in druge pridelke. Ali imate v Melniku mejwedžijo—trgovca—s poljskimi pridelki?"
Ni se mu posrečilo, da bi skril zviti smehljaj, ki mu je šinil po debelem, lokavem licu. Odgovoril je:
"Imamo mejwedžijo, Glava mu je ime. Dobro ti bo postregel ! Lahko se zaneseš na njega!"
S kroglo v srcu
Gozdarski in vodni nadzornik Colin Cooper je bil še precej mlad in lepe postave, širokih pleč in krepkih pesti. Stal je pred svojim šotorom in si je raztresenih misli gladil gube svoje obleke iz surove svile, "če pomislim, da sem sprejel to službo samo zato, da mi ne bi bilo treba ne sprejemati ne delati obiskov . . .", je nejevoljno zamrmral in se nevšečno ozrl na svečano pogrnjeno mizo. Ne le to ,da je moral odstopiti svoj bungalov s tremi prostori svojemu predstojniku Rodu Huskinsonu, ampak je moral tudi privoliti, da bo nocoj z njim in njegovo gospo večerjal.
"Jutri zarana bova z ženo spet odpotovala," mu je rekel Hus-kinson z oblastnim naglasom. "V pokrajino Manula Sas."
"Trikratni tepec," je zabrundal Colin predse, ko se je spomnil tega pogovora. Ali more človek z žensko potovati v pokrajino Manula Sal! Kaj stari ni vedel, kar vedo vsi tod okrog, da je neki blazni vojak zbežal v džunglo in da vsakomur, ki se mu približa, prereže vrat? "Seveda nisem tega povedal ženi," je bil Huskinson nadušljivo hropeče pripomnil. "Veste, Cooper, ženske se vsake sence ustrašijo!"
Colin je šel po mali jasi, ki je bila med njegovim šotorom in bungalovu počasi bližal, je zagledal jako mlado žensko, ki je sedela na verandi na pletenem stolu. Kako se je začudil, ko je v njej spoznal ženo svojega predstojnika!
Shelley Huskinsonova je bila majhna in izredno nežna. Vendar je bila bolj žilava, kot bi človek pričakoval po njenem videzu. V svoji beli kaki-obleki in v visokih usnjatih škornjih je mogla ko nič prehoditi po dvaj-\ set kilometrov na dan. — A nocoj je bila oblečena v lahko mu-' slinasto obleko, ki je bila v njej videti š^.boli,xi,ež}ia.. Pepelnato plave lase je imela razčesane na prečo, v zatilniku pa zvite v klobko.
Colin ,ki je ni bil še nikoli videl, je občutil nekako morečo plahost in zaeno željo, da bi bil njegov vtis dober. "Dober večer, !jospa."
"Dober večer, Colin," Mlada gospa je z ljubkim nasmehom pokazala na mizico z likerji. Svetla luč svetilke ji je objemala glavo z zlatim sijem. "Bojim se, da moj mož ne bo preveč točen."
Zdajci je bilo slišati Huskin-sona, kako se je zadirčno usajal na slugo, ker ni bila srajca po vseh pravilih zlikana.
Mlada gospa je zardela in začela hitro govoriti o tem in onem. Slednjič je ukazala slu-žinčadi, naj pazi, da bodo jedila gorka in jih naj dajo na mizo
šele tedaj, ko bo gospod prišel.
čez pol ure se je slednjič pojavil Rod Huskinson. Bil je visoke, malo debelušaste rasti, imel je rdeča lica in dvojno brado. Šest in dvajset let je bil starejši ko žena. Pred petimi leti se je bila 17 letna Shelley omožila z njim, kjer so ji laskale pozornosti zrelega moža.
Huskinson in Cooper sta na kratko pozdravila drug drugega, nato je Huskinson zadirčno vprašal: "Kdaj bo pa vendar kaj na mizo prišlo?"
"Takoj," je Shelley kratko odvrnila. "Juho že neso."
Cooper, ki je skrivši motril mlado ženo, je opazil nemiren izraz na njenem obrazu.
"Ali bi šilce. Cooper?"
"Hvala." Colin ni hotel večerje še bolj zavleči. Uboga, mlada gospa se mu je smilila. Zato se je usedel z njo vred za mizo na jasi. Dobrih pet minut je trajalo, preden je prisedel še Rod, ki je še prej počasi srebal svoj cocktail. Pokusil je juho, ki je stala že prej na mizi, odrinil je krožnik in dejal: "Juha je mrzla. Take ne jem. Ti dobro veš, če juha ne pride vroča na mizo, mi je vsa večerja pokvarjena."
Shelleyine oči so se zasolzile. Kazalo je, da se nima več v oblasti in Colin se je od minute do minute bal, kdaj bo zaihtela. Videti je bilo, da je slutila njegovo simpatijo do sebe, ker se je proseče ozrla vanj. še nikoli ni videl Cooper v kakem pogledu toliko groze, toliko prikritega gorja. Naglo se je začel kar na slepo pogovarjati z njo. Ona ga je hvaležna in srečna pogledala.
"Saj vi nič ne pijete, Cooper," je zahropel Huskinson.
"Hvala; nisem vajen."
"Jaz pa sem, jaz pa rad pijem." Ko so jedli sadje, mu je bil obraz že temnordeč in govoril je nerazločno in jezik se mu je zapletal. "Jutri pojdem v džunglo na lov. Ondi se potika neki blaznež. Upam, da ga dobim na muho.?,,
Shelley se je zgrozila: "Blaznež? Kaj pa to pomeni, Rod?"
"To je blodnež Amoka, golobica moja . . . Oborožen je z nožem in slehernemu prereže vrat. Toda — golobica moja —, nikar ne imej upanja, da bo njegova bodoča žrtev — tvoj ljubi mož — stari Rod je še trden ko skala!"
Celin je opazoval to človeško razvalino. Huskinson je bil svoj čas baje jako prijeten fant in si je v vojni radi svoje hrabrosti pridobil veliko kolajn.
Shelley se je obrnila h Coopru. Vsa prestrašena, z roko na vratu, ko da že zdaj občuti široko, zakrivljeno klino n(ožaj-kukrija, je vprašala: "Kaj pa veste o tem jblodnežu?"
"Mislim, da so ga že ujeli," je odvrnil Cooper.
"Je tudi brat?"
"Seveda,!"
Mejwedži Glava je bil tisti, ki je pri njem prenočeval Barud el-Amazat s svojimi tovariši.
"Je daleč odtod?"
"Onstran trga. Dobro ga poznam. Ni še pol ure, kar sem bil pri njem na obisku."
"Bi ga lahko tudi jaz obiskal?"
"še nocoj?"
"Da."
"Nocoj pač ne bo šlo. Preveč je zaposlen."
"Ima mnogo gostov?"
"še ne. Pa pričakuje jih. Deselim pride, kahwedži in si-lahdži iz Ismilana. In drugi. Poznaš morebiti Deselima?"
"Da. Tudi on je brat."
"Kedaj si ga videl?"
"Pred nekaj dnevi. Njegov gost sem bil."
"Poznaš tudi njegovega brata?"
čisto nedolžnega sem se delal, toda dobro sem čutil, da nekaj tiči za njegovimi vprašanji.
Vprašal me je še po imenu in po osebnih razmerah. Odgovarjal sem mu, kakor se mi je zdelo prav. Izdal se mu seveda nisem. Ali mi je verjel, tega nisem vedel.
Ko je opazil, da mislim oditi in si ogledati mesto in sejm, se mi je vsiljivo ponujal, da me bo spremljal. Nisem ga mogel odkloniti, čeprav bi bil rajši šel s Halefom.
"Saj mi boš dal samokres, Rod, kajne?"
Colin jo koj uganil, da je zato izrekla to željo vpričo njega, da bi jo njen mož rajši izpolnil. Videl je, da je bila že na koncu svojih moči, da je bila že vsa razrahljana od neprestanega premagovanja, da ne bi ljudje zvedeli, kakšno peklensko življenje živi poleg tega moža.
"Samokres?" je vzkliknil Huskinson. "še na mar mi ne pride, golobica moja, lahko bi prišla v izkušnjavo . . .; toda tvoj stari stoji ko skala! Trden in zdrav je prišel iz najnevarnejših položajev vojne ... Ali hočete videti moje brazgotine, Cooper?" Začel si je odpenjati suknjič.
Mlada žena je hitro vstala.
"Kavo bomo pili na verandi, Cooper!" Ta je šel za njo in ji tiho dejal: "Jaz vam bom posodil samokres."
"O, Colin!"
čez dve minuti je stisnil orožje v Shelleyino roko in je zaše-petal:
"Naglo vam bom razložil, kako je treba ravnati z njim." S hrbtom proti mizi ji je na kratko vse pojasnil. Bližina te lepe ženske, vonj, ki je izhajal z nje, vse ga je popolnoma zmedlo.
Zjutraj sta se Huskinsonova odpravila na pot. Nekaj kamel in slon so nosili prtljago. Colin, ki je bil drugi dan tudi namenjen na pot, se ni preselil v bungalov, ampak je rajši ostal v šotoru. Dan mu je počasi potekal; sočutno je mislil na Shelley.
Sredi noči ga je nekaj zbudilo, da je prestrašen planil kvišku. Natančno je čutil, kako se nekdo bliža šotoru. Skočil je na tla, pograbil puško, vzel svetilko v levico in napeto čakal. Ko se, je za-stor odmaknil, je posvetil v odprtino. Shelley je stala ondi. Bila je bosa in v prašni, raztrgani obleki.
"Shelley!"
"Colin," je medlo zavzdihnila in iztegnila roke v praznino.
Hitro je priskočil Colin in jo še pravočasno ujel v naročje in jo odnesel na ležišče. Zdaj je tudi zapazil, da ima Shelley otekle in krvave noge; izmil ji je rane in jih obvezal.
Slednjič se je Shelley zavedela in je jecljaje pripovedovala:
"Rod je našel samokres, ki ste mi ga vi posodili. Kar pobesnel je, vzel mi ga je in izstrelil vse naboje. Nenadoma sva zaslišala kričanje. Bil je oni blaznež. Prav nič ni bil podoben človeku, bil je ko divja zver. Rod se je, kakržen je bil, brez orožja in napol slečen, ker sva hotela pravkar iti spat, vrgel na blazneža. Divje sta se borila in se odmaknila z jase, kjer je bil naš šotor, na rob džungle. Mahoma se je Rod ko mrtva gmota sesedel v naročje blazneža. Vsa trda od strahu sem bila priča boju.
Zdaj sem zbežala v noč in sem nevede našla pot do vas. Tudi služinčad se je razkropila na vse kraje."
Ko je Shelley umolknila, ji je Colin pobožal drhteče roke. Potem je dejal: "Takoj grem pogledat. Vi ostanite tu v varstvu
mojih zvestih slug."
*
Ko' se je začelo daniti, je dospel Colin na jaso. Radovo truplo je ležalo v travi. Bilo je skoraj golo in strahovito izmaličeno. Colin se je sklonil in je videl, da je bil njegov vrat nedotaknjen. Bržkone je norec to pot spremenil svoj način ubijanja. Colin si je pozorno ogledoval truplo ,ki so ga bile divje zveri že skoraj raztrgale. In mahoma je nekaj strašnega odkril: v srcu je tičala krogla, krogla samokresa nemške tvrdke, takega izvora, kakršen je bil oni Colinov samokres!
Omahnil je. Počasi je prodirala vanj strahotna resničnost. Skušal je Shelleyino dejanje opravičiti, omiliti. Skušal ji je odpustiti. A spreletelo ga je ko led, ko se je spomnil laži, ki mu jih je natvezila Shelley. Slednjič se je streznil, hladnokrvno pre-rezal mrtvecu vrat, kakor da bi to storil blaznež in vzel kroglo iz srca, da bi jo kasneje kje zakopal. Potem je skrbno preiskal šotor, našel je svoj, zares izstreljeni samokres in ga je dal v žep. Nato je šel nazaj.
Ko je stopil k Shelley v šotor, je imel trd in neprodiren obraz.
"Colin!" Z iztegnjenimi rokami mu je prišla Shelley naproti. Očividno je pričakovala tolažil-nih, nežnih besed.
Colin pa je le dejal: "Poskrbel bom, da boste mogli koj odtod. Vaš mož je mrtev. Blaznež ga je umoril. Mislim pa, da bo še preiskava, gospa Huskinso-va."
Ta priimek je vplival na Shelley ko udarec V obraz. Za korak je odstopila. Besede so ji silile
na dan, vendar jih ni izgovorila. *
To je bilo vse. Pri obravnavi sta se spet sešla. A Colin je le izpovedal, kar je bil vprašan in je nato koj odšel. Colin in Shelley sta bila edini priči. Služinčad je brez sledu izginila. Bržkone so se bali kazni, ker so svoje gospodarje v nevarnosti zapustili.
Potem se je mlada vdova vrnila na Angleško. Cooper ni niti skušal videti jo. Pozabiti je pa le ni mogel.
Sredi vročega poletja so Coo-pra poslali na planoto in ondi je včasih šel v klub.
Nekega dne mu je dr. Wilson dejal: "Slednjič so blazneža ujeli, a žal, niso mogli ničesar zvedeti od njega. Zakaj, glejte, dragi moj, kar se tiče njegovega poslednjega zločina, sem si napravil svoje mnenje. Ne verjamem, da bi bil blaznež prerezal vrat Huskinsonu. Prepričan sem, da je umrl od krogle."
Colin je čutil, kako ga mrzla roka grabi za srce. Vendar se mu je posrečilo, da je nedolžno vprašal: "Odkrogle, doktor? Kaj pa hočete reči s tem?"
Doktor Wilson je kasneje povedal, da ni mogel razumeti Coo-provega vedenja. Zakaj, mladi mož je bil tedaj, ko mu je razložil svoje mnenje, ves pobledel, planil je k telefonu, vzel dopust, ki ga je bil vprav še prejšnji dan odklonil in se na nos na vrat odpeljal na Angleško.
In dr. Wilsonovo mnenje? Povedal je bil Coopru: "Huskinson se je večno bahal, kako je močan in zdrav, a le zato, da bi potlačil strah, ki je bil v njem. še z vojne je imel v srčni mišici nemško kroglo. In sicer na takem nevarnem kraju, da je ni bilo moči odstraniti. Nikoli ni govoril o tem, ker bi bil sam rad pozabil na to. Ko smo našli njegovo truplo, je bilo, žal, tako razmesarjeno, da se nisem mogel uveljaviti s svojo teorijo. A kakor veste, je njegova žena izpovedala, da se je njen mož iz-nenada sesedel v naročju blazne-
ža. Zato sem prepričan, da je krogla radi borbe z norcem, predrla steno mišice in zdrknila v srce Huskinsona."
(Norah Burke.)
DNEVNE VEST!
Tisoče zločincev preži na turiste v Evropi
London, 19. julija. Dasi se pariška in londonska policija trudita na vse načine, da se obvaruje turiste škode, pa se je zadnje čase pojavilo tako v Parizu kot v Londonu tisoče zločincev, ki prežijo zlasti na denarne ameriške turiste. Zločinci imajo svoje zastopnike na parnikih, kjer zvedo, kam so turisti namenjeni, nakar jih oskubejo, ko se izkrcajo. Nad 200 te vrste pridaničev je bilo zadnje tedne prijetih.
-o--
6,000 romarjev zahteva odprtje cerkev
Mexico City, 19. julija. Nad 6,000 romarjev je dospelo iz mesta Queretaro v glavno mesto, da obiščejo predsednika republike Cardenasa in zahtevajo, da se odpre pet cerkva v mestu Queretaro. Med romarji so "večinoma sami kmetje in Indijanci. Prehodili so 158 milj dolgo pot peš. Romarji niso mogli do predsednika, pač pa jih je sprejel njegov tajnik, ki je obljubil, da bo zahtevo predložil predsedniku. Povedal jim je tudi, da taka zadeva ne more biti rešena v par urah, pač pa morajo slediti najprvo posvetovanja z governer-jem province Queretaro.
-o-
Mlado dekle umorilo odličnega zdravnika
Providence, R. I., 19. julija. Tu so aretirali neko komaj 19 let staro, jako čedno dekle, katero je policija obdolžila, da je umorila daleč naokoli znanega odličnega adravnika-špecialista dr. George Websterja. Policija pod nobenim pogojem neče izdati imena dekleta. Baje je imelo dekle z zdravnikom intimno razmerje. Umor je v mestu povzročil ogromno senzacijo.
Ameriški denar V Kanadi
Ottawa, Kanada. — Računa se, da bodo letos pustili ameriški turisti v Kanadi najmanj $325,-000,000. Poročilo pravi, da ni bilo še nikdar toliko obiskovalcev v Kanadi kot letošnje leto, kar je pač znamenje boljših časov v Ameriki.
Nočejo nobene plače
Urbana, O. — To mesto je kupile vodovod od privatne družbe. Zdaj zapadejo obresti na kupno ceno v vsoti $1,300. Ker je mestu težka za denar, so sklenili mestni uradniki v predmestju Mechanisburg, da bodo delali brezplačno in svojo plačo dali za pokritje obresti.
MALI OGLASI
Gostilna naprodaj
ki ima tudi plesno dvorano; ima 5-D licenco ter jako dober promet. Proda se radi bolezni v družini, prav poceni. Vprašajte na 15815 Waterloo Rd. (170)
Hiša naprodaj
za 2 družini, 5 in 3 sobe, vse moderno za vsako družino, vsaka družina svoje kopališče in kar spada zraven. Cena je jako zmerna. Vprašajte na 990 E. 78th St.	(170)
Najnižje cene na svežem mesu
Meso za juho....................13V2C
Meso od noge ali šulder......21c
Meso od steka......................23c
Vseh vrst steaki....................27c
Teletina za ajmoht..........12Vgc
Veal chops............................
Solatno olje, gal.................. 9C<
(Prinesite posodo)
Križmanova mesnica 6422 St. Clair Ave. nasproti SND
KRIŽEM PO JUTR0VEM
Po namikaat Izvirnik« K. Han

^tiny i/auft ca/i uf>1b StanJ**^<
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Ustanovljena 2. aprila 1894. lnkorporirana 12. januarja 1898 v državi rJlinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni arad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois..
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,750,000 SOLVENl"NOST K. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem ln mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
S'cupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni ln solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejemi v svojo srsdo člane ln članice od IS-do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $S00; $1,000; $1500 ill $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in aOc za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v ra7J-edu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50o na dan ali $5.0o na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentcv.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj,
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika1 JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago. Street, Joliet, Illinois
L . ' v *

1000 MILJ , NA TEDEN--
izbere SOHIOX-70 I za ekonomijo in I	varnost!
SOHIO X-70 pogon vas var-
je v nevarnosti gneče!
Radujte se posebne pogonske sile najbolj popularnega gazolina v Ohio. Poskusite ga en poln" tank danes in našli boste, kot toliko Ohijčanov ... da SOHIO refini-rani proces daje novo ekonomijo in novo proizvodnjo.
"Jaz živim v goratem delu Ohio in vozim težak avto. Ker prevozim vsak teden en tisoč milj ali več, potrebujem gazolin, ki je ekonomičen in obenem ima dober pogon v hribih. X-70 JE TA GAZOLIN!"
(Pismo od lastnika Chrysler Imperial Airflow iz Ironton, Ohio. Ime na zahtevo.
Bernard Rosenmeyer, Nemec, je zmagal v avtomobilskih dirkah, ki so se vršile n Long Islandu, N. Y. 300 milj je prevozil v treh urah in 38 minutah. Dobil je $20,000 nagrade in pa čast, seveda.
f SOHIO k X-70
ME ANP mom ARe sune FED UP on p«Ai?ue 0a\0Mh and Buffalo MEAT/ eov, VMAT I »WOULDN'T &V5-POR. 0OMB t\fiCK AN' 96ANS/
Mpu'u. HAvefo wArr-Tiu-we G£TTo ST. LOUI9, ANP -TUAT'U^ Be IN S6ff&«Beft
Poslopje naprodaj ali v najem
V sredi slovenske naselbine se proda po ceni ali odda v najem zidano poslopje. Prvo nadstropje pripravno za tovarno, v drugem nadstropju so prilične zborovalne dvorane za društva in klube, pripravna za male zabavne prireditve. Podjeten človek ima priložnost priti po ceni do lepega posestva in dobrega zaslužka. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na
GL. URAD S. D. ZVEZE 6403 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Telephone: ENdicott 0886
THANK HEAVENS,'IM FED UPON CANNED KAN? AND BAagecuEP
SANDWICHES/'
LOOK KAMIL.Y-TflOUT a
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil iz 8002 Union Ave. na 3824 E. 93rd St., vogal Prince Ave.
Se toplo priporočam vsem starim in novim odjemalcem.
MARKO ŽAGAR
SHOE REPAIRING
3824 E. 93d St.
Tommy Farr, star 23 let, ima resno voljo, da se spoprime v rokoborstvu z svetovnim prvakom Joe Louisom. Farr je Anglež in je enkrat že premagal bivšega prvaka Maxa Baer.

IKoža 4"deta
POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Pre vel: I. M.
Wulf je
pozval Godvina, da se ustavi sredi mosta, sam pa je v polnem diru zdirjal proti njemu, dokler se mu ni približal na suličino daljavo. Tedaj je naenkrat zadržal konja, ga med glasnim vpitjem zbranega ljudstva zasukal na zadnjih nogah tako, da je s prednjimi kopiti bil po zraku ter zdirjal zopet nazaj, God vin pa za njim.
"Vse je šlo dobro," je rekel Wulf, ko sta jezdila nazaj v hišo za tujce; "noben človek še ni jezdil plemenitejših in boljših konj. Mnogo upanja imam za jutrišnji večer."
"Dobro, brat, a jaz nisem imel meča v roki. Ne bodi prezaup-]jiv, kajti Lozel je obupen človek in spremen borilec; jaz sem to že izkusil, ko sem se boril ž njim. Dalje je tudi njegov črni žrebec dobro izurjen in težji od naših. Vrhu vsega je tisti prostor strahovit kraj za boj in le tak zlodej kakor je Sinan si ga je mogel Zmisliti."
"Storil bom, kar je mogoče," odgovori Wulf; "če pa jaz padem, veš, potem mu vsaj ne dovoli, da bi naju oba premagal."
Odpeljala sta konje v hlev ter odšla na vrt; izogibala sta se žensk s kozarci, ki so jima ponujale otrovano vino ter dospela po ovinkih do strme skale. Ker sta bila sama, sta odklenila vrata, zlezla skozi, jih na drugi strani zopet zaklenila ter tipaje stopala proti vhodu, ki ga je raz-svitljeval mesec. Tu sta se nekaj časa ustavila ter motrila skalnato strmino, kolikor je bilo pri taki svetlobi mogoče, kar je God-vin iznenada začutil neko roko na svoji rami in se prestrašen ozrl. Pred seboj je uzrl Masudo.
"Kako prideš ti semkaj?" jo vprašii. ,
"Po poti, ki je edino naše upanje," je odgovorila. "Sir God-vin, ne troši besedi, kajti moj čas je drag; ako pa si mnenja, da mi moreš zaupati, — in to prepuščam tvoji sodbi — daj mi tisto sveto znamenje, ki ti visi okoli vratu. Če ne, se pa vrnita nazaj v trdnjavo ter skušajta po svojih najboljših močeh rešiti gos-pico Rozamundo in sama sebe."
God vin seže za svojo verižno
srajco, izvleče starodavni prstan z vrezanimi skrivnostnimi znaki in bodalom ter ga poda Masudi.
"Ti mi pa zares zaupaš," je rekla z rahlim nasmehom; natančno si je prstan ogledovala pri mesečnem svitu, dotaknila se z njim svojega ter ga skrila v /nedrij e.
"Res je, gospics*," odgovori, "zaupam ti, dasi ne vem, kako to, da se toliko žrtvuješ za nas."
"Kako to? Veš, morda iz sovraštva, kajti Sinan ne vlada z ljubeznijo; morda zbogtega, ker sem malo divje krvi, pa sem pripravljena izgubiti življenje; morda pa tudi, ker si me rešil iz krempljev levinje."
Prenehala je in stala pred njim žarečih oči, liki skrivnostna vila v mesečini.
Godvin je čutil, kako mu je srce utripalo in muf kri silila v glavo; a preden je mogel izprego-voriti, je besedo povzel Wulf, rekoč:
"Velela si nama štediti z besedami, zato nama povej, kaj je nama storiti."
"Tole," je odgovorila in se zopet pomirila. "Jutri zvečer ob tej uri se boš boril z Lozelom na ozkem mostu. To je gotovo, kajti celo mesto govori o tem. Veš, da lahko padeš, dasi je oni človek strahopetec v svojem srcu, kar ti nisi, toda tukaj ne bo odločeval samo pogum, ampak spretnost v orožju in ježi. Ako se to zgodi, pride sir Godvin na vrsto in nikdo ne more povedati, kakšen bo konec, če padeta oba, bom storila vse, da rešim vajino gospico ter jo popeljem k Saladinu, kjer bo na varnem; ako pa se mi ne posreči je rešiti, ji že najdem sredstev, da jo rešim s smrtjo."
"Ali prisežeš to?" je rekel Wulf.
"Obljubila sem in to je dovolj," je odgovorila nepotrpežlji-
vo.
"Potem stopim lahkega srca na most in pred lopova Lozela," reče Wulf in Masuda je nadaljevala:
"Ako pa zmagaš, sir Wulf, ali če padeš, pa tvoj brat zmaga, morata oba ali pa eden vaju zdirjati v polnem diru nazaj do
vrat hleva, ki je dobro miljo od trdnjavskega mosta. Ker imata1 take konje, ne more noben drug j konj držati koraka z vama; a pri vratih se ne ustavita, marveč dirjajta dalje, dirjajta liki veter, da dospeta semkaj. Na vrtovih ne bo gostovavcev in žensk s kupicami; celo mesto se bo zbralo na zidovju in na hišah, da vidijo boje. Samo enega se je bati: nemara postavijo stražo pred to zidovje, ko doznajo, da je Sala-din napovedal Aldžebalu vojsko. V tem slučaju jih morata posekati in si pot urezati z mečem. Sir Godvin, tu je še en ključ, da ga vporabiš, če bi bil sam."
Vzel ga je in ona je nadaljevala :
"če dospeta oba" ali samo eden do te votline, vstopita vanjo s svojima konjema, zaklenita vrata, zapahnita jih ter čakajta. Nemara se vama pridružim tukaj s princezinjo. Ako me pa do zore ne bi bilo ter vaju niso našli ter premagali, — kar se ne more tako izlahka zgoditi, kajti en sam se lahko brani proti mnogim, — potem vedita, da se je zgodilo najhujše, pa bežita k Saladinu ter mu povejta o tej poti, po kateri se lahko maščuje nad svojim sovražnikom Sinanom. A sedaj, prosim vaju, ne dvomita, da sem storila vse, kajti umreti moram, umreti nad vse strašne smrti, če se mi načrt ne posreči. Zdaj pa zdravstvujta, dokler se vidimo ali ne vidimo. Pojdita, pot je vama znana."
Obrnila sta se ter odšla; Godvin se je ozrl ter videl, da ju Masuda opazuje. Mesec ji je sijal v obličje in ob njegovi svetlobi je tudi videl, da so ji solze kapale iz črnih, nežnih oči. Zbok tega se je zopet vrnil, in ž njim tudi Wulf, kajti prizor je ganil oba-dva. Priklonil se je pred njo, jo prijel za roko, jo poljubil ter rekel z nežnim glasom:
"Odslej služiva v življenju ka-tor v smrti dvema gospicama," in kar je on storil, je storil tudi Wulf.
"Morebiti," je odgovorila žalostno; "dvema gospicama — a eni ljubezni."
Nato sta odšla, se splazila skozi grmovje do pota, pohajale nekaj časa med gostovavci in se
srečno vrnila v hišo za tujce.
*
Noč je bila in visoko nad gorsko trdnjavo Masijaf je svetila polna luna, razsvitljujoč kakor velikanska srebrna svetilka skalovje in stolpe. Od vrat hiše za goste sta jezdila brata na svojih krasnih konjih, zraven je jezdilo njihovo spremstvo, spredaj in zadaj pa se je valila mestna sodrga.
Ljudstvo moriVcev je bilo tc noč veselo, za trenotek ga ni tlačil niti strah pred Saladinovim napadom, tem mogočnim sovražnikom. Smrti je- bilo vajeno; smrt je bila njegovo geslo, smrt v mnogobrojnih strašnih oblikah njegov v&akdaji kruh. Izza ma-sijafskega ozidja so dan na dan odhajali fedais, da bi umorili tega ali onega velikana na ukaz svojega gospoda Sinana.
IzveČine jih ni bilo več nazaj; čakali so teden za tednom, mesec za mesecem, leto za letom, dokler ni dozorel trenotek, potem pa so podali otrovano kupico ali zabodli z bodalom, pa utekli ali bili pobiti. Smrt jih je čakala izvun doma, in če se jim naloga ni posrečila, jih je čakala smrt dema. Njihov strašni kalif je bil sam smrtni meč. Na njegovo .voljo so skočili s stolpov ali v prepade ; da zadoste njegovi volji, so žrtvovali svoje žene in otroke.
Zdaj pa se jim je nudil nenavaden prizor: dva frankovska viteza se bota borila na življenje in smrt v dvoboju, v boju v polnem diru na ozkem mostu, kjer bi se marsikdo še hoditi bal, in kjer bosta nemara — o veselje! — padla jezdec in konj v brezda-nje globine. Bili so za trenotek srečni, kajti zanje je bila ta noč švečanostna noč, in tej noči sledi še večja slovesnost, ko si njihov gospod in bog vzame to tujo lepotico za svojo ženo. Brez dvo-
ma se je seveda kmalu naveliča in potem bodo sklicani skupaj, da pridejo gledat, kako jo bodo pahnili z najvišjega stolpa in slišali, kako se ji bodo njene šibke kosti lomile ob skalah, ali, kakor se je zgodilo poslednji kraljici — gledat, kako se bo borila s smrtjo zastrupljena, ker je bila obtožena čarovništva.
Resnobnega, mirnega obraza sta jezdila brata, v srcu pa sta ugibala, bosta li doživela naslednji dan. Vpijoča množica je vrela ter prodrla krog njihovih straž. Neznana roka se je iztegnila proti Godvinu; v njej je bilo pismo, ki ga je vzel in čital pri svitli mesečini. Bilo je pisano v angleščini in kratko:
"Ni mi mogoče govoriti z vama. Bog bodi z vama, brata moja, Bog in duh mojega očeta. Dobro udari, Wulf, dobro udari, Godvin, pa ne bodita v strahu radi mene, jaz bom čuvala samo sebe. Jutri se zopet vidimo, ali živi ali kot duhovi. — Rozamun-da."
Godvin je dal pismo Wulfu; pri tem pa je opazil, da so stražniki zgrabili neko suho, sivolaso žensko, ki ga je bila prinesla. Stavili so ji nekaj vprašanj, ona pa je zmajala z glavo. Nato so jo vrgli na tla, jo poteptali s kopiti svojih konj in smeje odšli dalje. In drhal se je tudi smejala.
"Raztrgaj pismo," reče Godvin Wulfu.
"Naša Rozamunda ima hrabro srce. Iste krvi smo in ne zapustiva je."
*
Dospeli so do odprtega prostora pred ozkim mostom, kjer je bila razvrščena množica vrsta za vrste. Tudi na ploščatih hišnih strehah jih je bilo vse črno in na
mestnem zidovju, na stolpih in hišah zunanjega mesta jih je kar mrgolelo. Pred mostom je stalo nizko predzidje, na njegovi strehi pa je sedel Aldžebal, oblečen v praznično škrlatasto oblačilo, ob njegovi strani pa Rozamunda. Spredaj pred njimi je stala bogato oblečena, z bodalom iz draguljev v črnih laseh, tolma-čica Sinanova, Masuda, za njo pa svetovalci in straže.
Brata sta jezdila do pred oboka, se ustavila ter pozdravila s svojimi sulicami. Na drugi strani pa se je pojavil drug sprevod z Lozelom na velikem vrancu; silen, orjašk človek je bil v svojem oklepu.
"Kaj!" je zavpil in srepo gledal na drugo stran. "Ali naj se borim proti dvema? Je-li to vaše viteštvo?"
(Dalje prihodnjič)
DR. ŽUPNIK zobozdravnik l{
vam nudi korist svojih mnogih let ^ zobozdravnike prakse, ter upošteva vašo naklonjenost, zlasti onih bolnikov, ki pridejo iz velike dalje, Collinwooda, Euclida, West Parka, Newburga, Lo-raina, Geneve in mnogih drugih krajev. Ti ljudje so vsi prejšnji klijent-je iz dolgih let, ali pa novi, katerim bo priporočili dr. Župnika njegovi stari pacijentt, ki upoštevajo zobozdravni-ško delo dr. Župnika radi njegovega prijaznega, natančnega dela, zmernih cen in prihoda v njegov urad vsak čas, ki je vam, bolj ugoden.
Dr. Župnik se priporoča za naklonjenost samo iz gornjih razlogov. Prijazna, vljudna postrežba, točno delo, zmerne cene. Ako vaši zobje potrebujejo zobozdravniškega dela, posvetujte se z dr. Župnikom med 9. zjutraj do 8. zvečer in deležni boste njegove dolgoletne izkušnje. S pozdravom vsem mojim klijentom, zagotavljajoč jim svojo osebno postrežbo, samo svojo lastno, ostanem vaš DR. ŽUPNIK zobozdravnik 6131 St. Clair Ave. vhod iz E. 62. ceste.
Samo en urad. V Knausovem poslopju. Ni vam treba nobenega dogovora prej za sestanek, kar pridite, kadar vam je prilično.
_Tel. ENdicott 5013
Kranjsko-Slovenska
Katoliška Jednota