Gremo na oddih Živimo v času, ko dolžnosti silijo delovne -9a človeka, da vedno hiti. Zjutraj vrtec in otroci, potem delo, sestanki in po delu zopet vrtec, trgovina, kuhanje in pospravljanje, delo v krajevni skupnosti, kakšnem klubu, šport, skratka tu je tisoč dolžnosti in nalog, ki obremenjujejo naše telo. Energijo si sicer povrnemo s počitkom ali aktivnim odmorom, vse to pa je premalo. Potrebno je vsaj za krajši čas spremeniti način življenja. Nekako v navado nam je prišlo, da nas otroci, ko se zaprejo šolska vrata spomnijo, da je prišel čas počitnic in dopustov. Vsakdo pa si načrtuje dopust po svojih željah, potrebah in možnostih. Nekdo je najraje doma, drugi ljubi plani- ne, nekomu pa so všeč morske plaže. Počitniške težave se začnejo že spomladi. Potrebno si je zagotoviti mesto za pre živi jan je dopusta. V juniju se sprašujemo med seboj kje bomo letovali, ob koncu avgusta pa nam je žal, da /e dopust prehitro minil. Kje in kako preživeti dopust pa v zadnjem času ni več vseeno. Zapadni zdravniki svetujejo, da naj bi se dopust preživel aktivno. Hoteli v teh deželah so v poletnem času prav tako zasedeni kakor v zimskem. Povpraševanje po igriščih za košarko, nogomet, golf in podobne atraktivne športe je preseglo vsa pričakovanja. Jezera zlasti nudijo možnosti za aktivno preživljanje dopusta. Ribolov, veslanje, smučanje na vodi, jadranje so zanimiyh'’ športi in dostopni za vsakogar! Posebno popularen pa je tek, kot obrambno sredstvo pred boleznimi modernega časa. Tudi gozdovi so polni sprehajalcev. Sprehodi imajo dvojni namen, okrepiti telo in spoznati prirodo. Turisti, ki prihajajo v našo deželo, nam zavidajo njene lepote, katere se mi niti dobro ne zavedamo. Imamo priložnost da priporočila zdravnikov uresničimo. Del dopusta lahko preživimo na planinah in del na morju. Vse bolj pa tudi mi razmišljamo, kako preživeti oddih aktivno. Posebno velik razmah doživlja nautični šport . Zlasti priljubljeni so čolni na jadra ali vesla. Vse bolj pa se na obali in jezerih širi wind surf ali jadranje na deski. Skratka v prostih dnevih se lahko imamo prav prijetno. Bistvo dopusta, je da se bomo vrnili spočiti, zdravi in zadovoljni na delovno mesto. Letos je že petindvajset let obstoja našega planinskega doma, v eni najlepših alpskih dolin, Logarski dolini. Ker nas je najbrž malo, ki bi se spomnili na obletnico, smo planinci in uredništvo posvetili temu malo več pozornosti. Kolektiv Cinkarne je leta 1952 na predlog tedanjih planincev in ljubiteljev prirode znal oceniti vse vrednosti, lepote in dobrine, ki jih nudi narava. S prostovoljnim delom so si mnogi naši cinkarnarji zaslužili pohvalo in priznanje, pri izgradnji doma. 1. maja 1954 je bil dom dograjen in odprt. Pozneje leta 1976/77 smo dom adaptirali in s tem pridobili več prostora. Tako je v domu sedaj 11 sob s 26 ležišči. Ena od teh sob je vedno pripravljena za planince, ki se od tu podajajo in vračajo z bljižnih vrhov. Vsak delavec Cinkarne se lahko prijavi pri vodji družbenega standarda, ter za ceno 20,00 din na osebo prespi v domu. Dom ima lastno opremljeno kuhinjo in dnevno sobo s šankom in televizijo. Okolica je kot nalašč primerna za južino v naravi. Pozimi nas v domu. ogrevanim s centralno kurjavo, pričakuje toplo vzdušje, kateremu daje poseben poudarek domačnost. Tej domačnosti, ki jo pogrešamo v vsakem hotelu, restavraciji in gostilni pa botrujeta oskrbnika Jerca in Ivo. Jerca in Ivo skrbita za dom že vse od njegove otvoritve. Počitniški dom Cinkarne Celje v Logarski dolini DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV POSLOVNI ODBOR Na 16 redni seji poslovnega odbora, ki je bila 30 maja 1979 so delegati odobrili službena potovanja v inozems vu nekaterim sodelavcem- upoštevajoč vse .ažje pogoje dobav surovin, za kar je nujno, c? se vspo-stavijo staln^odnosi z našimi pomembnejšimi dobavitelji. Odobrili so kredite za invidualno gradnjo (glej članek) ter študijske dopuste in plačilo šolnine nekaterim našim sodelavcem, ki se bodo izpolnjevali ob delu. Seznanili so se s poročilom o izobraževanju vseh naših zaposlenih delavcev in potrditi predlog plana štipendiranja za šolsko leto1979/80.Obravnavali so poro čilo komisije za ugotavljanje materialne in druge odgovornosti za primer reklamacije italijanskega kupca za 20.000 kg Cuprablau v TOZD Kemija, Celje. Komisija je ob tem primeru ugotovila kako slaba je organiziranost v Cinkarni, kako je delo služb nekoordinirano in pomanjklivo pripravljeno in nenazadnje kako preslabo so angažirani delavci, ki so zadolženi za korektno izpolnitev postavljenih nalog. Na prošnjo Krajevne skupnosti Donačka gora za dodelitev finančnih sredstev, ki bi jih potrebovali za sofinanciranje ceste Žetale -Rogatec so dodelili 50.000 din iz sklada skupne porabe za humanitarne dejavnosti, ker se iz tega področja vozi 13 naših delavcev. Iz istega sklada so dodelili 5.000 din za izgradnjo naših cest v Krajevni skupnosti Ponikva. Delegati delavskega svela TOZD Titan dioksid so sprejeli in potrdili pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila »Cinkarnar«. Iz poročila komisije za ugotavljanje vzrokov in odgovornosti za škodo so sprejeli nekatere naloge, določili nosilce in roke za izvršitev le-teh. Vodstvo TOZD bo moralo natančno razmejiti dela posameznih služb in opredeliti njihove odgovornosti. Vodstveni delavci v obratih se morajo v celoti seznaniti z vso razpoložljivo literaturo, ki zadeva tehnološki proces in se seznaniti tudi s prakso, za vsakega delavca v proizvodnji je potrebno izdelati natančen opis delovnih nalog in delavca nujno seznaniti z odgovornostjo točnostjo opravljanja le-teh. Organizirati je potrebno stalne tečaje iz vseh področij dela za delavce v proizvodnji, dati pa jim je tudi potrebno spodbudo, da se bodo preko SDS aktivno vključili v razpravo o reševanju nastalih problemov na delovnem mestu in v celotnem TOZD. Vodstvo TOZD mora vedno skrbeti za normalne pogoje dela (obleka, osebna zaščita, ustrezna prehrana v izmenah) posebno pa se mora prizadevati za negovanje dobrih, odkritih medsebojnih odnosov. Inovacije in racionalizacije na delovnih pripravah se naj izvajajo le po predhodnem postopku, ki naj zagotovi uspeh posega in prepreči škodljive stranske učinke, strokovno vodstvo TOZD Titan dioksid in TOZD Vzdrževanje in energetika pa mora biti pravočasno seznanjeno z vsakim posegom. Sporazum med TOZD Titan dioksid in TOZD Vzdrževanje in energetika mora biti dopolnjen s točno opredeljenimi nalogami in materialno odgovornostjo ene in druge TOZD, tako da se bo točno določil način povezave in komuniciranja med vzdrževalci in uporabniki osnovnih sredstev, predvsem pa je potrebno z njimi seznaniti vse delavce v obeh TOZD, ki bodo sporazum uveljavili v praksi. Za stalnega delegata v skupščino Krajevne skupnosti Aljažev hrib so imenovali Mirka Oniča. Sprejeli so predlog za povečanje števila izvajalcev v proizvodnji iz sedanjih 6 na 8 delovnih mest. Odobrili so nakup 5 kom. žepnih računskih kalkulatorjev. Delavci TOZD Kemija, Celje so na svojem delavskem svetu dne 2. junija 1979 obravnavali predlog norm pri pakiranju modrega bakra »Z« v 1 kg embalažo. Razpravljali so o tromesečnih rezultatih poslovanja in ugotovili, da je potrebno se še bolj intenzivno zavzemati, da bodo rezultati v drugi polovici leta vsaj taki, če ne boljši. Sprejeli so pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij glasila Cinkarnar in predlagali, da bi v prihodnje izhajal po potrebi informator, ki bi dopolnjeval informiranost v podjetju. Tajništvo Samoupravnih organov V razmislek IZ ZAPISNIKOV DELAVSKIH SVETOV TOZD IN DSSS Delegati delavskega sveta DSSS so obravnavali poročilo o doseženem poslovnem rezultatu DSSS v prvem četrtletju 1979. Ugotovili so, da niso doseženi planirani zneski za skupno porabo delavcev DSSS. Predvsem so se povečali stroški za pisarniški material, stroški ogrevanja prostorov in nekatere druge storitve, katere niso bile zajete v planu. V nadaljnem poslovanju je potrebno na vseh stroškovnih mestih sprejeti varčevalne ukrepe za izboljšanje položaja. Sprejeli so sklep, da se da v javno razpravo samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih med TOZD in DSSS, samoupravni sporazum za varstvo okolja ter pravilnik o varstvu pred požarom. Potrdili so pravilnik o bolniškem redu in kontroli delavcev v bolniškem staležu. Kontrola bolniškega staleža se naj do maksimalne mere poostri. Seznanili so se o problematiki in urejanju tople malice. Odobrili so nakup štirih hladilnikov kot posojilo sredstev na prošnjo delavskega sveta TOZD Grafike. Na predlog komisije za inventivno dejavnost pri DS DO so potrdili izplačilo odškodnine za predlog racionalizacije AOP Marjanu Mirniku v znesku din 3. 638,64 iz sredstev COAOP. Sprejeli so tudi sklep, da se da v javno razpravo predlog izvajanja delovnega reda in tehnološke discipline, čeprav so mnenja, da točka 7 - obiski pri zdravniku, ni dovolj pojasnjena. V četrtek, dne 19. aprila 1979, je bila s strani družbenopolitičnih organizacij Cinkarne organizirana razprava o osnutku Zakona o usmerjenem izobraževanju. Razprava naj bi bila tudi dogovor o nalogah v delovni organizaciji oziroma temeljnih organizacijah združenega dela v perspektivnih potrebah po kadrih, zajela pa naj bi tudi oceno dela in nalog izobraževalnih skupnosti in povedala ali osnutek predloga »Zakona o usmerjenem izobraževanju dovolj jasno opredeljuje obveznosti SIS za izobraževanje, kakor tudi dobro načrtovanje kadrov s strani TOZD. Pri zelo majhnem številu udeležencev je bila razprava živahna in vsebinska in s tem pokazala, da le gre za zelo pomemben akt, ki zadeva vse nas. Posebno bi se v osnutek morali poglobiti odgovorni delavci strokovnih služb, saj je znano, da obstoječa kadrovska struktura v Cinkarni še zdaleč ne ustreza stvarnim potrebam. Izgradnja novih investicij in nenehna modernizacija obstoječe proizvodnje potrebuje bolj usposobljene delavce z višjo kvalifikacijsko strukturo, kar ravno opredeljuje osnutek Zakona o usmerjenem izobraževanju, ki določa usmeritve v bodočem izobraževanju. Moj namen ni da bi tukaj obravnavala kakšna je bila razprava, poudariti želim predvsem problem udeležbe na tem skupnem sklicu, na katerega so bili vabljeni predvsem tisti, ki so za razpravo zadolženi po svojih delovnih dolžnostih in družbenopolitičnih funkcijah. Predvsem vodilni delavci bi se morali še posebej zavedati kako je pri težavah s katerimi se vsakodnevno borijo na področju kadrovanja. Zakaj bi skrivali, d je bilo poslano 90 vabil s strani družbeno političnih organizacij, na razpravi pa je bilo udele-leženih samo 20 tistih delavcev kolektiva, ki so se čutili dolžne in odgovorne, da se razprave udeleže. Samo štirje tovariši so svoj izostanek opravičili, ostali pa se niso čutili dolžne, da to store. Naj navedem, da je bil prisoten glavni direktor, dva direktorja splošnih služb, dva vodja splošnih služb, eden direktor TOZD, trije sekretarji OOZK, predsednik OOZS, predsednik OZSMS in 9 vodij delegacij oziroma delegatov SIS za izobraževanje. Ali je nadaljni komentar ob takšni udeležbi še potreben? Mislim da je! Predlagam, da v bodoče poimensko obravnavamo opravičenost in odsotnost na raznih sestankih in se dogovorimo ali bomo v obdobju, ki je dovolj težak in problematičen vsi po svojih močeh in dolžnostih, sodelovali. Nedvomno je nujno, da se vsi tisti, ki so neupravičeno izostali, temeljito zamislijo, kakšne so njihove dolžnosti v tem primeru na področju izboljšanja kadrovske strukture. Pričakujemo, da bodo prav ti v nadaljni razpravi, ki bo še potekala, aktivno sodelovali. Anica Justin Varnost delavcev in nesreče pri delu V mesecu maju 1979 je bilo 15 nesreč pri delu in 3 nesreče na poti na delo in z dela. Od 15 ponesrečenih pri delu jih je 11 že zaključilo bolniški stalež, eden bo boloval Približno mesec dni, eden približno 20 dni, dva pa bosta približno 14 dni v bolniškem staležu. Ponesrečenci, kateri so že zaključili bolniški stalež, imajo skupaj 90 izgubljenih delovnih dni ali pa 8,18 delovnih dni na eno nesrečo. Vse poškodbe so Ožjega značaja, razen poškodbe, ki se je Pripetila v Ljubljani, ko je našega voznika avto-cisterne polila žveplena kislina. 1 Dne 1. maja 1979 ob 15. uri je prišlo do nesreče pri delu v pražarni ferosulfata. Pri nastavljanju pokrova na odprtini za čiščenje polža se je delavec preveč nagnil s podesta/odra/, padel je z višine 1,60 m in si poškodoval desno stran hrbta. Zaščitna ograja ni imela zgornje prečke, tako da je padel preko spodnje prečke, katera je bila nastavljena na vi šini 0,45 m od podesta. Zgornje prečke na desni strani zaščitne ograje tudi ni bilo. Višina zaščitne ograje sploh ni ustrezala predpisom /0,85 m namesto 1,00 m /. Po nesreči je bilo vse urejeno po predpisu (podest in zaščitna ograja podaljšana za 0,50 m). Poškodba je bila lažjega značaja in ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 11 delovnih dni. 2 Dne 15. maja 1979 ob 9. uri je prišlo do nesreče pri delu v obratu žica. Delavec je hotel odpreti zračni ventil, kateri se nahaja nad strojem za izdelavo žice na višini 3 m od tal. Za dostop do ventila ni imel ustrezne lestve, zato je stopil najprej na pločevinasti sod potem pa na stroj in odprl ventil. Ko je delavec šel po isti poti nazaj, je skočil s pločevinastega soda na tla. Pri tem je z roko udaril ob sod in si poškodoval desni komolec. Za dostop do ventila je treba namestiti ustrezno lestev.Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 4 dni. 3 Dne 16. maja 1979 ob 8. uri je prišlo do kolektivne nesreče pri delu v skladišču kemije I, v kateri sta poškodovana dva delavca vzdrževalca. Pri nameščanju cevi na konzole sta delavca stala vsak na svoji lestvi. Eden ni imel pravilno postavljeno lestev zato jo je spodneslo in je padel. Pri lem je dobil odrgnine po desni nogi. Drugi delavec je stal na svoji lestvi, vendar mu je s konzole padla cev in ga udarila po desni roki. Vzrok za to kolektivno nesrečo je nepravilno postavljena lestev. Nesreča je bila lažjega značaja, lahko pa bi prišlo tudi do težje nesreče. En ponesrečenec je v bolniškem staležu 8 drugi pa 12 delovnih dni. 4 Dne 16. maja 1979 ob 11. uri je prišlo do nesreče pri delu v skladišču Ti02. Pri zapiranju vrat na vagonu si je delavec Poškodoval palec desne roke. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavca pri de-ju Ponesrečenec bo v bolniškem staležu približno 20 dni . Dne 11. maja 1979 ob 12. uri je prišlo do nesreče pri delu v mehanični delavnici Eri brušenju z rSčnim brusilnim strojem je delavcu kovinski drobec priletel v levo oko. Vzrok za nesrečo je neuporaba osebnih zaščitnih sredstev /očala/. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 7 dni. 6 Dne 21. maja 1979 ob 15. uri je prišlo do nesreče pri delu v keramiki. Pri nastavljanju dimnega priključka je delavcu zgornji del pločevine zaustavil obroč stroja za oblikovanje dimnih priključkov. Pri tem se je urezal v levo dlan. Vzrok za npsrečo so motnje v tehnološkem procesu. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 12 dni. 7. Dne 21. maja 1979 ob 12. uri je prišlo do nesreče pri delu v obratu tiskarske plošče. Pri pobiranju plošč iz transportnega traku ter vstavljanju plošče v voziček je delavcu plošča zdrsnila z roke ter urezala levi kazalec. Plošče so praviloma Dobro odrezane, nekatere imajo ostrejše robove in po traku prinajajo precej tople. Ena plošča z nekoliko ostrejšim robom ga je pri ustavljanju v voziček urezala. Z malo večjo pazljivostjo pri delu bi se izognil nesreči. Ponesrečenec je bol.oval 10 dni. 8. Dne 23. maja 1979 ob 10. uri je prišlo do nesreče pri delu našega voznika avto-cisterne v Ljubljani. Pri izpraznjevanju žveplene kisline iz avto-cisterne v delovni organizaciji Kolinska Ljubljana, je počila gumna cev in kislina ga je polila po prednjem delu telesa in desnem stegnu. Ponesrečenec bo v bolniškem staležu približno mesec dni. 9. Dne 21. maja 1979 ob 12. uri je prišlo do nesreče pri delu v obratu organska barvila. Pri kuhanju tobotion rjave barve je delavec pri temperaturi 105°C dodajal žveplo. Ko je hotel prerezati vrečo pri saržirni odprtini, se je opekel na zapes-je roke. Vzrok za nesrečo neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 11 dni. 10. Dne 23. maja 1979 ob 10. uri je prišlo do nesreče pri delu v proizvodnji Ti02. Ko je delavec iskal drog, da bi potolkel po silusu za shrambo pigmenta Ti02, je stopil v odprtino ca. 35 x 20 cm in si pri tem poškodoval desno nogo. Vzrok za nesrečo je nezavarovana odprtina. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 6 dni. 11. Dne 24. maja 1979 ob 11. uri je prišlo do nesreče pri delu v proizvodnji Ti02. Pri čiščenju pralnega bazena je delavec stopil na jekleno žico, katera je bila v pigmentu. Pri tem se je ubodel skozi gumjast škorenj v levo nogo. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 3 dni. 12. Dne 29. maja 1979 ob 13. uri je prišlo do nesreče pri delu v transportu. Ko je delavec čistil tovorni avto z metlo, ki je bil naložen s piritnimi ogorki, je zadel z roko ob stranico tovornega avtomobila in si poškodoval hrbet leve roke. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavca pri delu in neuporaba osebnih zaščitnih sredstev. Ponesrečenec bo v bolniškem staležu približno 14 dni. 13.Dne 29. maja 1979 ob 11. uri je prišlo do nesreče pri delu v mehanični delavnici /žerjavna skupina/. Pri montaži odbijača na portal žerjavu je delavec nepravilno prijel za odbijač, tako da je dobil pri zapiranju roko med stene. Pri tem mu je stisnilo hrbet leve roke. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 6 dni. 14 Dne 30. maja 1979 ob 7. uri je prišlo do nesreče pri delu v mehanični delavnici. Pri nabijanju verižnika je delavcu spodrsnilo kladivo in ga,,udarllo na levi sredinec. Vzrok za nžsrečo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec bo v bolniškem staležu približno 14 dni. Šimun Pinjušič Delitev blokov za malico Zaradi nenehnih podražitev živilskih proizvodov so se ponovno podražili naši bloki za malico iz 22,00 na 24,00 din. Na zadnji seji Komisije za življenske in delovne pogoje pri OO konference sindikata so se skupno s predsedniki sindikatov TOZD odločili za samoudeležbo 4,00 din. Do sedaj je vsak zaposlen v Cinkarni participiral 2,00 din za porabljen bon. Komisija misli, da moramo naprej zagotavljati dnevni topli obrok zaposlenim. Nikakor ne bi smeli zmanjšati število toplih obrokov. V Cinkarni je veliko fizičnega dela, imamo dosti delavcev, ki nimajo možnosti redne prehrane (samski dom, delavci se vozijo na delo iz oddaljenih krajev). Stališče je bilo, da še vedno obdržimo tak sistem razdeljevanja kot ga imamo dosedaj. Zagotoviti moramo topli obrok tudi za nadurno delo,ki traja več kot štiri ure in za 8 urno delo na prost dan. Vsak naročnik blokov za nadurno delo mora s svojim podpisom jamčiti za resnično opravljanje nadure. Nadure se nikakor ne smejo seštevati po dnevih, npr. 2 in 3 itd. Komisija je obravnavala tudi problem toplega obroka v nočni izmeni TOZD Grafika in Ti02. Po večkratnih zahtevah delavcev Grafike je uveden topli obrok v tretji izmeni. Samopostrežna restavracija sprejme pripravo obroka za najmanj 50 obrokov. V Grafiki in Ti02 pa se razdeli dosti manj obrokov. Tako se cena malic poveča, ker moramo plačati razliko do 50 obrokov. To pa nikakor ni v skladu z našimi možnostmi. Predlagamo ukinitev toplega obroka v nočni izmeni v kolikor se število toplih obrokov ne bo povečalo. OO sindikata teh dveh TOZD bosta še enkrat proučila umestnost razdeljevanja toplega obroka v tretji izmeni (stroški so večji zaradi neuporabljenih obrokov posebna priprava, dostava v nočnem času itd.) V ostalih TOZD delavci niso izrazili potrebe po toplem obroku v nočni izmeni. Dosti manj problemov v zvezi z našo prehrano bi bilo, če bi imeli lastno raz-deljevalnico. Ostaja vprašanje zakaj se še ni pričelo z izgradnjo le te, saj smo se za izgradnjo razdeljevalnice odločili že pri delitvi sklada skupne porabe iz leta 1978. NAS POGOVOR LEŠEK: Iskal sem pomoč za adaptacijo hiše, ker imam vlago v stanovanju, a Cinkarna mi je prošnjo zavrnila. Več nisem prosil. Ni težko prikazati delovni dan delavca, ki je na svojem delovnem mestu že leta in leta vesten in vzoren. Med delavci je priljubljen, saj zna vspostavljati dobre delovne in prijateljske odnose med sodelavci KAREL LEŠEK je to, je vodja v proizvodnji obrata organskih barvil v TOZD Kemija, Celje. Izučil se je za strojnega ključavničarja. Nekaj časa je delal v EMU, sedaj pa že 27 let dela v Cinkarni. Ker je bila takrat zgrajena nova tovarna in servisi, si je želel na montažo. Postal je brigadir na montaži, naredil mojstrski izpit ter se prekvalificiral v kemično stroko. Delal je še tečaje za kemičnega mojstra in postal visoko kvalificirani kemičar. CINKARNAR: Ali ste zadovoljni na svojem sedanjem delovnem mestu? LEŠEK: Gotovo ste pričakovali pozitiven odgovor. In res, zelo sem zadovoljen z delom Mnogo je dela , tako da včasih ni časa niti za malico. Voditi proizvodnjo, pomeni delo z ljudmi, kar me še posebej veseli, saj rad delam z delavci, ker se dobro razumemo. Prijateljsko sodelujemo in si radi pomagamo. Starejši delavci nikdar ne vprašajo, kaj je potrebno narediti, ni jih potrebno prepričevati, od novih pa malo kdo ostane, saj je delo umazano in strupeno. Veliko je prahu in nenehnih plinov v zraku. Tem pogojem se je treba prilagoditi. Zaslužek ni slab, toda za takšna dela, kot so v našem obratu je prenizek. Tudi to je vzrok za odhajanje mladih delavcev. CINKARNAR: Skupaj vas je 31 delavcev, nosite zaščitne obleke, pa vendar ali se je komu od vas pripetilo kaj nepozabnega? LEŠEK Bile so že večje nesreče, katerim je največkrat botrovala prav nepazljivost. Vsi vedo , da morajo paziti, da ne pride do nesreče. Sploh je pri nas delo skupinsko, da tako ne more priti do invidualnih nesreč. Če pa pomislimo na svoj delovni staž, mi je bilo najhuje leta 1954, ko so bili veliki odpusti delavcev. Bil sem administrativno prestavljen v kovinsko podjetje. Nekaj mesecev smo mislili, da bo TOB likvidiran. CINKARNAR Vaš moto na delovnem mestu je: vajenec je takšen kot mojster. Kaj menite o tem? LEŠEK: Cinkarna se srečuje z bolj ali manj hudimi težavami. Pomanjkanje finančnih sredstev se čuti v našem obratu. Morali bi ga obnoviti. »Flikamo« a nič. Vse je staro in potrebno mnogih popravil. Delavcev pa je premalo. CINKARNAR: Kako pa osebni dohodki? LEŠEK: Na istem delovnem mestu v drugih obratih imajo boljše osebne dohodke. Pri nas niso nobenega popravili. Delavci večina delajo za denar, ne moremo pa živeti od tistega, kar ne prodamo. Mislim, da bi se morali prizadevati za bolj urejeno tržišče in tudi z disciplino v podjetju bi marsikaj izboljšali. CINKARNAR: Ste zadovoljni s prehrano? LEŠEK: To je šibka točka našega vsakdana Nisem zadovoljen. Večinoma jem suho hrano, ker je topla neokusna. Ko bom videl kaj postrežejo na krožnik in kaj je v kotlu, potem bo mogoče bolje. CINKARNAR: Podjetje nam nudi možnosti pomoči na mnogih področjih, če zanjo prosimo? ____ Delavci TOZD in DSSS smo 13. junija 1979 na referendumu volili nove delegate za pomembne funkcije v samoupravne organe Cinkarne Celje, Volitve so stekle normalno in po oceni volilne komisije je volilo 1779 volilnih upravičencev. V času letnih dopustov se je namreč krepko obču- tila odsotnost delavcev. Uspešnost volitev po TOZD: TOZD Metalurgija 79,11 % TOZD Kemija, Celje 77,5 % TOZD Kemija, Mozirje 100 % TOZD Grafika 86,01 % TOZD Titan dioksid 77,35 % TOZD Vzdrževanje in energ. 83,11% TOZD Transport 86,79 % DSSS 90,40 % Delavci smo izrekli zaupnico v delegate za delavske svete TOZD, delavski svet delovne organizacije, poslovni odbor in disciplinsko komisijo. Tokrat objavljamo seznam delegatov v delavski svet delovne organizacije (CDS), poslovni odbor in disciplinsko komisijo. DELAVSKI SVET DO Iz TOZD Metalurgije: Jovo Bilič, Jože Farčnik, Alojz Govedič. Anton Ivezič, Rudi Knez, Slavko Kalafatič,Slavko Marjanovič, Ciril Počivalšek, Ivan Veranič in Franc Žunter. Iz TOZD Kemija: Milenko Baltič, Jožica Farčnik, Franc Kovač, Stanko Mak, Viktor Pevec, Marija Ružič, Anton Strasoglavec, Radivoj Šajnovič, in Leopold Smon. Iz TOZD Grafika: Marjan Drev, Anton Smajs, Emil Gajšek, Alojz Bombač, Ferdinand Doler, Marjana Berk, Marko Tukarič in Erika Potočnik. Iz TOZD Titan dioksid: Nada Bedek, Rajko Pavlič, Ivan Hrovatič, Slavko Cankar, Jože Malgaj, Anton Krušič, Branko Skrobič Lazar Prodanovič in Matilda Renčel. Iz TOZD Vzdrževanje in energetika: Jože Ašenberger, Marjan Cimerman, Emil Dobovišek, Amalija Jazbinšek, Bogdan Kranjc, Jože Križanec, Jože Krajnik, Beno Pečar, Ivan Ručigaj, Ivo Ramšak in Dušan Slokan. Iz TOZD Transport: Maksi Nikolič, Branko Cmok, Martin Slapšak, Anica Konec, Jože Selič, Stanko Šeško in Vinko Popovič. Iz DSSS: Mija Kolarič, Marija Hočevar, CINKARNAR: Kot načelnik narodne zaščite v Cinkarni si prizadevate za urejenost na tem področju? LEŠEK: Da, odnos ljudi do zaščite je dober, vsi radi hodijo na obhode, v tovarni smo varni. Ostala plačana varnostna služba bi lahko delala boljše. V obratu je skoraj polovica delavcev tudi gasilcev, medtem ko je bilo v starem TOB to obvezno. CINKARNAR: Delavci so vam na nedavnih volitvah zaupali odgovorno nalogo voden -je disciplinske komisije v delovni organizaciji. Ali ste vključeni samo v delo samoupravnih organov? Zakaj? LEŠEK: Rad delam in vplivam na odločitve, ki se nanašajo na proizvodnjo . Zato bom pri tem delu tudi ostal. Jože Novak, Vera Fister, Živa Rigelnik, Djorde Gargalijevič, Metka Gutenberger, Marija Bernjak in Barbara Smonker. POSLOVNI ODBOR Zvonko Arh in Jože Naraks iz TOZD Metalurgija, Stane Jakše in Slavko Ojdanič iz TOZD Kemija, Stanka Bregar in Marjeta Zupančič iz TOZD Grafike, Ana Čretnik in Zlatko Balen iz TOZD Titan dioksida, Mihael Burnik in Ivan Gaber iz TOZD Vzdrževanje in energetika,Franc Gaberšek in Milan Markovič iz TOZD Transport. Danijel Perčič.Franc Sendelbach iz DSSS DISCIPLINSKA KOMISIJA Franc Kramarič, Ciril Počivalšek in Stanko Vidovič iz TOZD Metalurgija, Franc Dečko, Karl Lešek in Mija Pevec iz TOZD Kemija, Angelca Dragajner, Emil Gajšek in Vlado Valjovec iz TOZD Grafika, Martin Šoštarič, Branko Mesec in Janez Odlazek iz Titan dioksida, Boris Gajšek iz TOZD Vzdrževanje in energetika.Olga Vodenik in Jože Paradižnik iz TOZD Vzdrževanje in energetika, Anton Kolenc, Bogo Talevski in Peter Stefanec iz TOZD Transport, Štefka Siko-šek. Martin Ahtik, in Maks Plave iz DSSS. Predsednik in namestnik predsednika disciplinske komisije: Karel Lešek in Branko Mesec. Ostali izvidi volitev bodo objavljeni v prihodnji številki Cinkarnarja. Delavci TOZD in DSSS pa smo potrdili tudi nekatere spremembe pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke. za proti TOZD Metalurgija 71,27 7,57 TOZD Kemija Celje 67,4 10 TOZD Kemija, Mozirje 91,11 8,8 TOZD Grafika 67,48 16,43 TOZD Titan dioksid 64,80 9,76 TOZD Transport 77,35 6,60 TOZD Vzdrževanje in energ. 71,71 10,08 DSSS 84,21 3,4 Delavci TOZD Grafike so se drugič izrekli za sprejetje samoupravnega sporazuma o osnovah plana za leto 1979 z 62,23 % glasov »ZA« in 20,97 % »PROTI«. Volitve so uspešno končane, delegati pa, ki so izvoljeni, bodo že v tem mesecu, kljub vročim dnem, poprijeli za delo in se odločili o najpomembnejših rečeh za nas vse. Želimo jim uspešno delo. Tajništvo DPO Referendum je uspel IHIM Ulj >HIM MIJ Kot že nekaj let nazaj, tako je tudi letos v počastitev Dneva mladosti osnovna organizacija ZSMS TOZD Ti02 organizirala majska športna srečanja, na Gričku. Organizacijski odbor so sestavljali: Safet Plivac, Petar Stanič, Ivan Selič, Karel Grah in Janko Robida. Tekmovanje je bilo pripravljeno samo za naš TOZD,in sicer: v streljanju z zračno puško, v malem nogometu in odbojki. Tekmovalo je pet ekip. v vsaki disciplini smo prvim trem Podelili diplome, skupni zmagovalec pa je prejel veliki pokal. Najprej smo streljali, vrstni red pa je bil naslednji: 1) GLAVNI LABORATORIJ 2) ČRNO MLETJE 3) ANALITSKI LABORATORIJ 4) VODSTVENI KADER 5) STAVBA 5 V streljanju je tekmovala tudi Marinka Drobnak, in sicer za vodstveni kader. Poudariti velja, da je bila edini predstavnik ženskega spola. Po streljanju pa se je tekmovanje izmenoma odvijalo v odbojki in malem nogometu. Igrali smo vsak z vsakim. V nogometu so slavili člani vodstvenega kadra, v odbojki Pa črni del. Poglejmo si vrstne rede: ODBOJKA: 1- ČRNI DEL 2. VODSTVENI KADER 3. GLAVNI LABORATORIJ 4- ANALITSKI LABORATORIJ 5. STAVBA 5 mali nogomet: 1. VODSTVENI KADER 2- ČRNI DEL 3. STAVBA 5 4. GLAVNI LABORATORIJ 5. ANALITSKI LABORATORIJ VRSTNI RED EKIP: 1- ČRNI DEL 2. VODSTVENI KADER 3- GLAVNI LABORATORIJ 4 ANALITSKI LABORATORIJ 5. STAVBA 5 ZMAGOVALCI V VSEH DISCIPLINAH ČRNI DEL nogometaši in kegljači so se pomerili med seboj Pretekli mesec smo izvedli interno tekmo-vanje med TOZD Cinkarne v malem nogo-H^tu in kegljanju 5 x 100 lučajev. Nogometaši so se v dveh skupinah Potegovali za čim večje mesto, še večje, borbe pa so bile v finalu, kjer so se enako uvrščene ekipe iz obeh skupin pomerile med seboj za končni plasman. Lanskoletni zmagovalec (TOZD Vzdrževanje) je letos naslov prvaka moralo prepustiti ekipi iz Metalurgije. Kegljači pa so tekmovali v soboto, saj je bilo kegljišče na razpolago ves dan, tako da se je na stezah zvrstilo preko 30 tekmovalcev. Največ uspeha so imeli kegljači iz TOZD Grafike pred vzdrževalci in metalurgi. V maju smo imeli sestanek kegljači Cinkarne Celje. Kljub vabilom na oglasnih deskah in v obratih, je bila udeležba dokaj skromna. Podobna slika se pojavlja tudi na kegljišču. Evindentiranih kegljačev (tudi članice) je v podjetju 34, žal pa je udeležba na treningih maloštevilna. Tako številčno močan kolektiv kot je Cinkarna, se na raznih tekmovanjih v tem športu ne more uvrstiti na vidnejša mesta predvsem zaradi nezainteresiranosti delavcev do tega športa. Kegljavke so tukaj izjema, saj s prizadevanjem dosegajo boljše rezultate kot članice drugih kolektivov, ki imajo treninge bolj redno pa tudi pogosteje. Po podatkih kegljaških veteranov v Cinkarni, je letos trideseta obletnica tega športa v kolektivu. Zaradi že omenjenih dejavnikov, bomo skušali kegljanje zopet postaviti na mesto, ki mu pripada. Izdali smo nalepko v dveh barvah z novim znakom sekcije, radi pa bi dobili tudi značke z letnico 1948 - 1978 (30 let). Realizacija načrta je odvisna od finančne podpore vseh TOZD v Cinkarni. Na sestanku je bil izvoljen odbor v sestavi: MIRAN GOBEC, BOJAN HORVAT, VERA ZUPANC, BUDIMIR GRKOVIČ, LUDVIK ŽAGMAJSTER, FRIC KOLŠEK in blagajnik JOŽICA TOČAJ. Dogovorili smo se, da kegljači prispevajo mesečno članarino 10 - din v sklad sekcije. Novost je tudi prosto kegljišče pri Ingradu vsako sredo od 10. - 12. ure dopoldan, predvsem za člane ki delajo v več izmenah pa tudi ker je sobotni termin velikokrat zaseden zaradi tekmovanj. Na koncu bi rad povabil vse, ki še niso poizkusili kegljati pa tudi tiste, ki to počnejo samo na tekmovanju TOZD-ov, da se udeležijo treningov in s tem pripomorejo, da se bo ta šport v Cinkarni še bolj razvil in kvalitetno dvignil. Zaradi popolnejše evidence članov -kegljačev smo izdali članske izkaznice. Na prvi strani so podatki o kegljaču, na drugi pa razpredelnica mesecev. Kdor se želi včlaniti v sekcijo, plača mesečno članarino 10,—. ki se s podpisom blagajnika TOČAJ Jožice potrdi za vsak plačan mesec. Tudi tisti člani kolektiva, ki se ne želijo včlaniti v sekcijo, naj dvignejo izkaznice s tem, da se te potrjujejo drugače - z oznako »TRIM«. Sčasoma, ko bodo izdane vse kartice, bomo dovolili vstop na kegljišče samo tistim, ki bodo lahko potrdili zaposlenost v Cinkarni z izkaznico. Vodja kegljaške sekcije Gobec Miran Priimek KEGLIASKA SEKCIIA CINKARNA rozD Debeli in suhi Posnetki so s tradicionalnega nogometnega sračanja debelih in suhih delavcev elektrodelavnice Titanovega dioksida v iz TOZD Vzdrževanje in energetika Srečanje je potekalo prvo nedeljo v juniju na Šmartinskem jezeru. Zmagali so debeli z rezultatom 5 : 3. Po naporni igri so si privoščili pijače in odojka. Takšna srečanja spodbujajo tovarištvo med delavci, ki delajo v težkih pogojih popoldne, ponoči, nedeljah in praznikih. Delavci v elektro obratu živijo v pravem prijateljstvu in dobrih delovnih odnosih. SUHI IN DEBELI V AKCIJI POSNETEK Z LANSKEGA SREČANJA OKREPČILO PO TEKMI dopisujte v svoj časopis DEM DRUIBENOPIimCNIH BRGANIZACII Od tu in tam Na seji izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata dne 17. maja 1979 so ponovno razpravljali o delu delegatov ter sprejeli sklep o izdelavi poslovnika za delo delegacij. Razpravljali so tudi o samoupravnih splošnih aktih, predvsem o samoupravnem sporazumu o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev, pravilnika o organiziranosti in delovanju osnovnih organizacij, poslovniku o organizaciji in delovanju konference 00 ZS in pravilniku o delovanju blagajne vzajemne pomoči. Potrebno je dodelati osnutke navedenih aktov in jih predložiti v javno razpravo. Na seji dne 22. junija 1979 pa so med drugim sprejeli stališče o nepravilnosti pri dodeljevanju in zamenjavi stanovanj v Celju. Delavci obsojajo način dodeljevanja stanovanj in želijo, da se proti odgovornim izvedejo sankcije in da se o rešitvi te zadeve čimprej obvestiti vse delovne ljudi. Poudarili so, da mora biti bodoča kandidatura odgovornih funkcionarjev, boljša. Komisija za izdelavo ocene razmer v samskem domu je v poročilu nakazala vrsto pomanjklivosti in neurejenih medsebojnih odnosov. Za rešitev in odpravo stanja je potrebno izbrati učinkovit svet samskega doma in ustanoviti aktiv ZK, saj v samskem domu domuje kar 18 članov zveze komunistov. Prostočasne dejavnosti je potrebno programirati z odgovornimi službami ter določiti animatorje. Ne nazadnje je potrebno razmisliti o odgovornosti posameznih zaposlenih v domu, ker se sicer razmere z dneva v dan slabšajo. Upokojencu Ivanu Košec so odobrili 10 dnevno letovanje v Logarski dolini zaradi nesreče pri delu. VAŽNEJŠE VESTI IZ OSNOVNIH ORGANIZACIJ V TOZD Transportu je bil 29. maja članski sestanek sindikalne organizacije. Pred sednik osnovne organizacije Branko Cmok je podal izčrpno poročilo o delu sindikata Pretekli mesec je bil v Celju 13. mladinski pevski festival, na katerem so sodelovali pevski zbori iz Jugoslavije in tujine. Nastopilo je preko 1700 pevk in pevcev. Letos je bila Cinkarna gostitelj poljskega dekliškega pev- v preteklem obdobju. Sindikat je bil v TOZD Transport resnično prisoten na vseh nivojih samoupravljnja, pri uresničevanju Zakona o združenem delu, izobraževanju delegatov in članov IO sindikata, izboljšanju delovnih, in /ivljenskih pogojev delavcev, rekreacij. sodelovanju z drugimi DPO v TOZD in DO V poročilu je nakazal, kje so še področja, na katerih bo potrebno veliko zavestnega dela. Spremljati je potrebno stabilizacijski program in uresničevanje letnih planov ter vstrajati na izboljšanju delovne discipline. Urediti je potrebno prehrano na delu, sprejemati uresničevanje določil varstva pri delu, zagotavljati boljše stanovanjske pogoje, zagotoviti celovito obveščenost, spodbujati inventivno dejavnost ter posvetiti več pozornosti kulturnemu življenju. V TOZD Titan dioksid so dne 8. maja 1979 na 10. redni seji sprejeli akcijski program osnovne organizacije sindikata, ki nakazuje predvsem skrb za nadaljno uresničevanje določil zakona, skrbi za stabilizacijo, večjo produktivnost, boljšo organizacijo dela in spremljanje vseh gospodarskih pojavov v TOZD Titan dioksid ter drugih za delavce pomembnih delovnih in življenskih pogojev. Razpravljali so o varstvu pri delu ter ugotovili, da prihaja do nesreč zaradi nespoštovanja zaščitnih sredstev, do opeklin pa zaradi dotrajanih zaščitnih sredstev. Obravnavali so nedoseganje poslovnih rezultatov v prvem četrtletju. Vzroki le tega so nedoseganje normativov pomanjkanje delavcev, ter slaba povezava med proizvodnjo in vzdrževanjem. Člani izvršnega odbora DSSS so na seji dne 11. junija ocenili akcijo zbiranja pomoči za potresno območje.Akcija ni bila dovolj uspešna, saj so obveznice in gotovino prispevali le delavci iz pralnice in službe za varstvo pri delu. V TOZD Kemija so člani izvršnega odbora predlagali nabavo ur, ki bi beležile prisotnost na delu. Tajništvo DPO skega zbora SHOLA KANTORUM (šola pojočih) iz Pozunja, ki ga sestavljajo učenke različnih srednjih šol. Mladim pevkam smo pokazali tiskarno v TOZD Grafika, kjer so tudi odlično zapele nekaj pesmi. Dne 14. junija 1979 je bil drugi sestanek odbora za reklamo in ekonomsko propagando. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh TOZD in DSSS ter direktor Delovne organizacije dipl. oec. Bernard Krivec. Tov direktor je v svojem prispevku podal osnovne pojme dela odbora. Poudaril je, da naj bi bila prva naloga odbora povezovati in predstavljati delovno organizacijo kot celoto ter tako nastopati navzven, estetske predstavitve njenega imena na vseh vrstah reklame in propagande: embalaži, plakatih, etiketah, nalepkah, dopisih, mapah in podobnem. Posamezni oglasi ali propagandni efekti bi se najvedno prilagodili namenu, zahtevam in interesu kupca posameznega proizvoda. Vsak dela vec, ki potuje za delovno organizacijo, mora predstavljati DO kot celoto, nikakor ne samo TOZD, v kateri dela. Le z enotno politiko bomo naše prespektive približali skupnemu nastopu in ugledu Cinkarne kot celote. Tovariš Peter Naraks je podal poročilo o delu ekonomske propagande v letošnjem letu, o udeležbi na posameznih sejmih in razstavah, afirmaciji novih proizvodov kot so purpen in hygromull, o nabavi in porabi drobnega ekonomsko propagandnega materiala ter o težavah, s katerimi se srečuje delavec ekonomske propagande. Pregledane so bile prošnje za finančno pomoč posameznim ustanovam, šolam in društvom, katere so zaradi pomanjkanja sredstev v večini odklonili. Propagandni odbor je pregledal tudi ponudbe in vzorce za novoletni stenski koledar, katerega naj bi dobil vsak član kolektiva in poslovni partnerji. Bilo je več predlogov o tem ali bi koledar prikazoval naravne lepote Jugoslavije ali staro zgodovino mest. V ponedeljek, dne 11. junija 1979 se je tovariš Mele, predsednik občinskega sindikalnega sveta, udeležil seje izvršnega odbora osnovne organizacije Sindikata uslužnostnegaTOZD Vzdrževanje in energetika, z namenom, da ugotovijo, kako je osnovna organizacija uresničila stališča RS ZSS o ustvarjenju in razporejanju dohodka. Skupaj so ugotovili, da so akcijski programi sicer izdelani, ustavijo pa se pri samoupravnih aktih, ker v javni razpravi še ni kataloga delovnih opravil in nalog. Predstavniki sindikata so izrazili bojazen, da katalog ne bo izdelan pravočasno za temeljito javno razpravo. Poudarili so, da je treba doseči cilj, s katerim bo delavec res nagrajen po delu, skratka, da bodo njegova prizadevanja pri delu upoštevana tudi pri nagrajevanju. Govorili so tudi o svobodni menjavi dela, nagrajevanju inovacijske dejavnosti, o solidarnosti med TOZD in sredstvih za akumulacijo. Pri slednjem so ugotovili, da zaostajajo za OD drugih podjetij kar za 10 %. Na Višji grafični šoli v Zagrebu je pred dnevi diplomiral naš sodelavec iz TOZD Grafika Dani Mulej. Čestitamo! Priznanja zaslužnim Varstvo invalidnih oseb Odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je 4. junija sprejel sklep o podelitvi priznanj in nagrad samoupra-ijalcem v letu 1979, ki so bila podeljena na dan samoupravljalcev dne 27. junija v Ljubljani Za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov so prejeli priznanja delavci delovne organizacije Stol Kamnik, Železarna Jese-dice, Radenska, Radenci, vzgojno varstveni zavod Semedela, Koper in Krka - TOZD Zdravila, Novo Mesto. Za uspešno organiziranje in uresničevanje samoupravljanja v temeljnih in dru-9ih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih skupnostih so pre-ieli priznanja: Ivan Drekonja iz Nove Gorice, Anton Fajfarič iz Kidričevega, Jožica Barčnik-Mrvar iz Celja, Milena Jesenko iz Brežic, Anton Kralj iz Metlike, Hermina Leskovšek-Šefman iz Ljubljane, Alojz Otoničar iz Cerknice, Drago Peterlin iz Zagorja, Milan Tribušon iz Tržiča in Franc Zidar iz Trebnjega. JOŽICA FARČNIK-MRVAR je diplomirana inženirka agronomije in dela v TOZD Kemija Cinkarne, Celje kot strokovni delavec v razvoju. V politično življenje se je kot mladinka sama vključila že leta 1945. Med študijem na univerzi je bila viden Politični delavec med študenti. Ko se je vključila v svet dela, je z vsem svojim ve-vedenjem in ustvarjalnim delom ter zavzet-t° družbenopolitično aktivnostjo izpričala Svojo pripadnost delavskemu razredu: 0Pravljala je mnoga odgovorna dela in družbenopolitične dolžnosti v tovarni in krajevni skupnosti: bila je članica tovarniškega komiteja ZK, pa tudi njegov sekretar članica izvršnega odbora osnovne organi-2acije sindikata, stalno je sodelovala v organih upravljanja in bila tudi predsednica centralnega delavskega sveta, republiška poslanka, članica CK ZKS, pa predsednica delavskega sveta združenja kemične industrije Slovenije, pri gospodarski zbornici je vodja njenega izvršnega odbo-ra za kemijo, je predsednica občinskega zbora združenega dela itd. Značilnost v aktivnosti Jožice Farčnik je razgledanost v teoriji samoupravljanja in v konkretni uporabi ter spoznanj v praksi, to še posebno pri uveljavljanju samoupravnih odnosov v delovni skupini in pri razvoju teh odnosov v TOZD in v tem pri uveljavljanju vloge delegatske baze. Za svoje 'zjemno in nenehno prizadevanje za krepitev samoupravnih odnosov, ki ga ni bilo čutiti le v njeni organizaciji združenega dela, ampak tudi v njenem ožjem in širšem ružbenem okolju, je Farčnikova leta 1975 e dobila občinsko priznanje in nagrado samoupravljanem. Za njene vsestranske aktivnosti in pri-adevnosti ji iskreno čestitamo. ,,pRIZNAJNE SAMOUPRAVLJALCU« je Posebno družbeno priznanje, ki se podelajo zaslužnim delegatom v organih samoupravljanja in drugim delavcem, 9anom samoupravljanja in samouprav-lrri delovnim skupinam v organizacijah JOŽICA FARČNIK- MRVAR združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za izredne dosežke na področju razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov, ki so posebnega pomena za razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema Skupščina občine Celje je podelila priznanja samoupravljalcem naslednjim zaslužnim delavcem: Milanu Kersniku, (Cinkarna Celje) Martinu Francetu (ŽTO Celje), Franju Čevnik (GIP Ingrad), Antonu Špegliču (GIP Ingrad), Mariji Trofenik (OŠ Slavko Šlander), Petru Pregradu (ERA Velenje - PE Celje), Aleksandru Lončarevi ču (TOZD Grosist MERX Celje), Zdravku Vidmarju (Fotolik Celje) in Francu Stojanu (upokojencu). MILAN KERSNIK je vodja proizvodnega obrata v Cinkarni, TOZD Grafika. V vseh letih svojega dela je aktivno deloval v organih upravljanja. Bil je večkrat član delavskega sveta TOZD in v letih 1963-65 letih tudi predsednik delavskega^Vela-" Prav tako je opravljal funkcijo člana centralnega delavskega sveta in sodeloval pri delu komisije DS. V letih 1965-67 je bil predsednik disciplinske komisije. V istem obdobju je bil tudi član poslovnega odbora. Od leta 1967-69 pa je bil predsednik OOS. Sedaj opravlja naloge vodje konference delegatov za zbor združenega dela, aktivno deluje na področju kulturne dejavnosti in je vzgled ostalim sodelavcem. Vse naloge je opravljal vestno. Za njegovo pridnost in za njegov dober odnos do dela in sodelavcev mu iskreno čestitamo. Uredništvo POZDRAVI BRIGADIRJEV it \ ‘M I n * |y' m ■ll ■S* J? A OfCtMiJTfO Vifc&f&Sč c/v-fifvr? (&/(' /ffoficf’ l'/P / Da bi osvetlili tudi področje dela skrbi za človeka, bom na kratko opisal problematiko zaposlovanja invalidov. Na področju varstva invalidnih oseb imamo v Cinkarni urejene odnose z ozirom na predpise o invalidih II. in lil. kategorije. V Cinkarni Celje je trenutno zaposlenih 173 invalidov, od tega 16 invalidov II. kategorije, to so delovni fnvalidi ali invalidi zaradi bolezni. Vsem invalidom III. katego-gorije je zagotovljeno izplačevanje razlike med svojim delom in ustreznim delom. Invalid III. kategorije se po nastanku invalidnosti razporedi na ustrezno delo, to je delo na katerem se zavarovanec popolnoma usposobi za opravljanje dela primernega zdravju zavarovanca. V sistemu socialne varnosti smo za vse tiste invalide, ki so še sposobni za delo osvojili načelo, da jih je potrebno zaposliti in usposobiti za delo tako, da v rednem delovnem procesu dosežejo popolno zadovoljstvo in enakopraven odnos z delavci, katerim niso okrnjene zdravstvene sposobnosti. Z ozirom na problematiko invalidov v Celju moramo pripomniti, da se v Celju srečujemo z veliko stopnjo invalidnosti delavcev, saj je med upokojenci 3023 upokojencev ali 6 % takšnihupokojencev, ki so dosegli invalidnost I. kategorije. V Cinkarni Celje je trenutno 173 invalidov, kar predstavlja 8 % od zaposlenih delavcev. Stanje invalidov poTOZD-ih na dan 31. 5. 1979 je bilo: DSSS 47 invalidov TOZD Metalurgija 28 invalidov TOZD Kemija 19 invalidov TOZD Kemija Mozirje 2 invalida TOZD Grafika 21 invalidov TOZD Vzdrževanje 26 invalidov TOZD Transport 13 invalidov TOZD Ti02 17 invalidov Skupaj Cinkarna 173 invalidov Vsi delovni in zdravstveni invalidi so razvrščeni na ustrezna dela kot določajo predpisi. Vsak invalid je pred razporeditvijo na ustrezno delo seznanjen z delom in s privoljenjem invalida in privoljenjem socialnega delavca od skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja podpiše izjavo, da se strinja z ustreznim delom. Kolikor zavarovancev odbije zaposlitev na ustreznem delu, mu zapadejo pravice iz invalidskega zavarovanja. V Celju zaposluje združeno delo 1389 delovnih invalidov II. in lil. katagorije, kar predstavlja 3,4 % vseh zaposlenih. Iz primerjave zaposlenih invalidov v Cinkarni Celje in zaposlenimi invalidi v združenem delu Celje je tazvidno da je v Cinkarni zaposlenih 8% invalidov, kar predstavlja zelo velik proces zaposlenih invalidov v Cinkarni. Za Cinkarno Celje lahko z zagotovostjo trdimo, da uspešno razrešuje problematiko invalidov II. in III. kat. Trenutno je v invalidskem postopku 14 oseb, od tega se predvideva invalidska upokojitev I. kategorije 6 prime rov, za 6 primerov imamo poiskane ustrezna dela, 2 primera pa sta zaradi težkih fizičnih in psihičnih stanj še neopredeljena. V lanskem letu je bilo obravnavanih 53 primerov delovnih ali zdravstvenih invalidov. Od tega jih je bilo 15 starostno upokojenih. Ostali pa so dosegli pravice iz invalidskega zavarovanja II. in III. kategorije. Invalidi III. kategorije dobivajo razliko osebnega dohodka od svojega dela pred boleznijo do ustreznega dela po zaključnem zdravljenju. Najvišji zneski razlik presegajo tudi 1000 dinarjev na mesec. V letošnjem letu je z delovnimi invalidi bilo opravljeno veliko individualnega dela tako pri iskanju ustreznih delovnih mest kot pri uveljavljanju pravic iz pokojninsko invalidskega zavarovanja. Dqo 27. junija 1979 je bilo vloženih 46 zahtevkov za priznanje invalidnosti ali invalidske pokojnine Vsi invalidi, ki imajo kakršnekoli probleme se za reševanje svojih problemov lahko obrnejo na socialno delavko Martino Ahtik ali na referenta za socialno varstvo delavcev Ireno Teršek. Poleg službenih obveznosti, ki jih opravlja kadrovsko socialna služba obstaja v Cinkarni Celje tudi komisija za zaposlovanje invalidov žena in mladine. Komisija sodeluje s socialno delavko pri reševanju problematike zaposlovanja invalidnih oseb. V letošnjem letu je bilo opravljeno precejšnjo delo, saj so se vsem invalidom lil. kategorije morale izračunati nove razlike med osebnimi dohodki del, ki jih opravljajo in del katere so opravljali. Za vsakega invalida je bilo potrebno iz oddelka osebnih dohodkov dodati poprečje osebnih dohodkov iz svojega dela in ustreznega dela ter po ustaljenem postopku izračunati razliko, katero bomo zavarovanci prejeli v mesecu avgustu. S tem smo na kratko opisali problematiko zaposlovanja invalidov, da osvetlimo tudi to področje dela skrbi za človeka. Daniel Perčič STANOVANJSKO KOMISIJO CINKARNE CELJE SESTAVLJAJO Franc Poklšek, Franc Červan iz TOZD Kemija Celje; Franc Florjanič in Magda Mlinarič iz TOZD Metalurgije; Jože Hernaus in Marjan Deželak iz TOZD Grafike; Miro Kukič in Štefan Bračun iz TOZD Titan dioksid; Marija Širko in Jože Maurič iz TOZD Kemija Mozirje; Vikica Šeško in Peter Štefanec iz TOZD Transport; Slavko Kajtner in Drago Murovič iz TOZD Vzdrževanje in energetika; Anica Justin in Vida Aleksič iz DSSS. Za predsednika je imenovan Slavko Kajtner za njegovega namestnika pa Anica Justin. Valjarna cinkovih proizvodov IZGRADNJA HALE VALJARNE - DECEMBRA LANI V decembru lani smo pričeli z gradjo obrata, kateri je namenjen za predelavo cinka in cinkovih zlitin. V istem mesecu smo dobili tudi gradbeno dovoljenje. Predvidena montaža se bo začela nekje aprila 1980, s tem se bo začela preizkusna proizvodnja, konec julija pa normalna proizvodnja. Z valjarno v gradnji nimamo osnovnega cilja povečevati kapaciteto končnih proizvodov, pač pa le izboljšati kvaliteto in povečati asortiman izdelkov ter huma-nizirati delo v njej. Gradnja obrata valjarne predstavlja dejansko kontinuiteto sanacije podjetja, ki se je začela v letu 1971 po zaustavitvi osnovnega obrata celotne metalurške predelave, to je topilnice surovega cinka. Poleg drugih investicij, ki jih izgrajuje naša tovarna, navajamo nekatere podatke: modernizacija tehnologije valjanja zagotavlja varovanje doseženih pozicij večje produktivnosti, zmanjšanje porabe surovin dobro kvaliteto, fleksibilnost v izboru asortimana in tako konkurenčnost na trgu. Z bodočo valjarno hočemo odpraviti glavne slabe karakteristike sedanjega dela, poznano je, da sedanja valjarna dela po starem tehnološkem postopku in s starimi napravami (prvo valjarniško ogrodje je bilo postavljeno leta 1905) za katere je značilno: težko fizično delo in slabi pogoji dela, majhna produktivnost dela, velik vpliv delavca - direktnega proizvajalca na kvaliteto izdelka, velik izmet oziroma slabši direktni izkoristek, predviden izpad paketno valjane pločevine v DIN normah in s tem onemogočen izvoz na konvertibilno področje. Z gradnjo valjarne bomo dosegli: - trikrat večjo produktivnost dela, - fleksibilnost v asortimanu proizvodov, - možnost izdelovanja polizdelkov iz zli- tin, ki jih v obstoječi valjarni ni mogoče proizvajati in ki so se že uveljavile na zahtevnejšem tržišču, - možnost proizvodnje finalnih izdelkov iz legirane pločevine, - zmanjšanje števila zaposlenih, - konkurenčnost izdelkov na tržišču in možnost doseganja višjih cen zaradi boljše kvalitete. Poznano je, da se predelava cinka in cinkovih zlitin dela po treh tehnoloških principih in sicer: paketno valjanje, blokovno - tračno valjanje in kontinuirano - tračno valjanje. Paketno valjanje cinkovih proizvodov se v svetu opušča. Ta način valjanja je še v Cinkarni, na Poljskem, ter ena manjša v Belgiji (Tudi na Poljskem bodo prišli na sodoben tračni sistem valjanja). Paketni način valjanja je poleg velikega fizičnega dela, male produktivnosti, omejenosti v dimenzijskem asortimanu zavora v osvajanju novih proizvodov iz cinkovih zlitin, kateri so vse bolj iskani na tržišču in lahko zamenjujejo druge materiale. Sodobnejši tračni način valjanja omogoča boljše izkoristke surovin in energije, zmanjšuje delovno silo, omogoča izdelavo kvalitetnejših proizvodov, tako po di -menziji, kot po mehanskih lastnostih. Tako se danes v svetu uporablja kontinuirani tračni način valjanja tam, kjer so letne kapacitete od 40 do 60 tisoč ton in blokovno tračni sistem tam, kjer so kapacitete od 8 do 12 tisoč ton letno. K odločitvi za valjanje po blokovno-tračnem sistemu in za nakup nabavljene opreme katere pa funkcionalno in tehnološko ustreza našemu konceptu, so tudi pripomogle naše finančne sposobnosti. To so splošni podatki, od katerih prihajamo na nekatere tehnične parametre valjarne cinkovih proizvodov. Zgradba valjarne je sestavljena iz pro- I2v°dnje dvorane in prizidka. Dolžina stavbe je 200 m, širina proizvodnje dvo-rane 15 m, višina okoli 9 m, širina prizidka le 10 in višina 6 m. Zgradba je industrijsko montažnega tipa ter je projektirana po najsodobnejših principih. Delo v njej bo po predpisih za takšne objekte, to je primerna dnevna in nočna razsvetlja-Va' prezračevanje male temperaturne razlike, minimalni ropot, vse potrebne sanitarije in garderobe. Seveda je zgradba grajena po predpisih za potresno območje in požarno varnost. V neposredni bližini bo tudi dvonamensko zaklonišče. Proizvodni stroji bodo razporejeni v proizvodni hali, v prizidku pa pomožni agre-9ati, grafični del opreme, sanitarije, delavce, pisarne in podobno. Poudariti mo-ramo, da je pri sodobnih valjarniških Progah le ena tretina opreme na površini, ena tretina v kletnih prostorih in ena 'retina v prizidkih. Tako bo tudi pri nas. V proizvodnji hali bosta montirana dva 'skalna žerjava, nosilnosti 10 in 7 ton. Njuna potovalna pot bo po vsej dolžini dvorane. Podatki o tehnološki opremi, so naslednji: Glavni del opreme je kupljen v Zahodni Nemčiji ostalo doma. Osnovna oprema za končno valjanje in oblikovanje valjanih sinkovih proizvodov je kupljena v valjarni Groove-VValter, Neeus. Oprema za nemoten celotni tehnološki proces je dokuplje-na pri različnih proizvajalcih. To je razumljivo, saj ni enega proizvajalca za tako ravnovrstno kompletno opremo valjarne. Predno začnemo naštevati opremo po Posameznih delih obrata valjarna poudarjamo, da je rabljeno opremo demonti-raia skupina naših strokovnjakov iz TOZD Vzdrževanje in energetika in TOZD Metalurgija. Livniški del valjarne bo sestavljen iz: ' Peč za taljenje cinkovih blokov, kurjena na zemeljski plin, narejena doma. '° je osnovna peč za taljenje finega cinka. Iz te peči bodo napolnjevane električne indukcijske peči; - nova mrežno-frekvenčna lončna indukcijska peč firme »Otto Junker«, Ta peč je negibna in ima vgrajeno elektronsko tehtnico, kar nam bo omogočalo izdelavo cinkovih zlitin določene kemijske sestave -dve mrežno-frekvenčni kanalni peči, tipa »Russ«. - livni stro| s kokilami za bloke Livni stroj ima vso potrebno regulacijo, ogrevanje oziroma hlajenje za pravilno rekristalizacijo bloka. - vakumsko dvigalo za dviganje in prenos odlitih blokov - stroj za površinsko obdelavo odlitih blokov, kateri bo sestavljen doma. Predvaljarniški del valjarne bo sestavljen: - transporta odlitih blokov z dvigalom do zagrevnih peči. - dvigalo za transport segretih blokov - predvaljarniška proga - rezervni duo. Ta valjarniška proga je remontirana in razširjena ter dopolnjena pri proizvajalcu Schloemann-Siemag. Njene karakteristike so: moč pritiska 750 ton; hitrost valjanja 0-60-150 m/min.;, dimenzija valjev 0 665 x 1500 mm; maksimalna debelina valjanja 95 mm. Dopolnjena je z vstopno - izstopno pogonjeno valjčno mizo s stranskimi linetami za pridržavan-je bloka oziroma platine. Doma bo narejen valjčni transporter na sprednji in zadnji strani ogrodja v dolžini po 14 m. Omenjena valjarniška proga je imela električni pogon s tako imenovano »Leo-nardovo grupo«. V sodelovanju s firmo Rade Končar bomo zamenjali električni krmilni pogon s tiristorskim krmiljenjem; - krožne škarje za obrez platine do debeline 22 mm in širine 1100 mm - giljotinske škarje za obrezovanje platin do debeline 30 mm in širine 1100 mm; - vakuumsko dvigalo za prenos in skladiščenje platin, nosilnosti 1600 kg. Valjarniški del valjarne bo sestavljen: - predgrelna prehodna peč za platine z vso avtomatiko zagrevanja in transporta - valjarniška proga - reverzirni duo, namensko za valjanje cinkovih proizvodov, z vgrajenim avtomatskim nastav-janjem valjev in s tem garantirana točnost valjanja željene debeline valjanca. Njene karakteristike so: moč pritiska 600 ton; hitrost valjanja 0-20-60 m/min.; dimenzija valjev 0 600x1100 mm; maksimalna debelina valjanja 25 mm; minimalna debelina valjanja 0,1 mm; tolerančno območje +-0,02 mm. Valjarnišk^. proga ima odvijalni in navijalni vjtel.-Valjarniška proga ima Vgrajene, na transportni mizi, krožne škarje za obrez valjanega traku in sekalne nože za sesekanje obrezlin izpod 4 mm debeline. Ker je ta valjarniška proga namenjena za končno valjanje cinkovih zlitin ima vgrajen - patentiran - grelec valjanca na odvijalnem vitlu. - nad zadnjo transportno valjčno mizo je avtomatsko vakumsko dvigalo za prenos valjanega traku, -dvigalo za prenos svitkov na krožne škarje, Razredni adjustažni del valjarne je sestavljen; - nad zadnjo transportno valjčno mizo je avtomatsko vakumsko dvigalo za prenos valjanega traku, - dvigalo za prenos svitkov na krožne škarje, Razredni adjustažni del valjarne je sestavljen: - krožne razrezne škarje za razrez debelih trakov - krožne razrezne škarje za razrez tankih trakov z odvijalnim vretenom in vretenom za navijanje razreznih trakov - škarje za formiranje pločevine z odvijalnim vretenom in foto celico za avtomatsk nastavitev odreza željene dolžine pločevine. Možnost nastavitve odreza od 500 do 3000 mm. širina razreza 500 do 1035 mm. Debelina valjanca pri rezanju razponu od 02 do 2 mm. - škarje za formiranje surovih mikro cink plošč - premakljivi navijalni stroj za navijanje obrezlin pri razreznih Škarjah. V oddelku valjarne - grafični del bo: - naprava za obdelavo surovin mikro cink plošč, sestavljena iz: stroja za ščetkanje, stroja za pranje, stroja za sušenje, stroja za nanašanje laka, stroja za signi-ranje, peči za zapekanje laka tipa »Go-gas« in sortirnega stroja. Nabavljena je tudi oprema za končno obdelavo mikro cink plošč, katera bo montirana v TOZD Grafiki. Zaradi preselitve na novo lokacijo, moramo postaviti lasno trafo postajo za transformiranje mrežne napetosti od 6 KW Razumljivo je, da nismo navedli vse dele opreme, katera je bila demontirana in pripeljana v Cinkarno (rezervoarji za olje, rezervoarji za emulzijo, požarno varnost naprava pri valjčni progi, električne komande naprave in podobno). Poudariti hočemo, da imamo potrebne gorilce in plinske ure za zemeljski plin, kateri bo na razpolago pri nas. PROIZVODNI PROGRAM VALJARNE Proizvodni program tračne valjarne cin- VALJARNIŠKA PROGA kovih proizvodov je predviden za kapaciteto cca 9500 ton letno. Bistvena razlika med proizvodi sedanje valjaTne in bodoče tračne valjarne je v kvaliteti, tako po sestavi zlitine, kot po dimenzijskih tolerancah. Druga prednost tlačne valjarne je v raznovrsnem asor-timanu ter da lahko naredimo valjani proizvod iz enega komada, maksimalne širine 1000 mm, Razpon debeline valjanega proizvoda je od 0,1 mm do 70 mm. Tolerance debeline so po DIN normah, lahko pa do debeline 4 mm valjano s točnostjo +- 0,02 mm. Tretja prednost je, da lahko valjane proizvode izpod 4 mm debeline dobavljamo v svitkih in to širine od 10 mm do širine 1000 mm. Po mnenju uporabe bodo naši valjani proizvodi: A) cink v gradbeništvu - traki iz zlitine Zn-Cu-Ti v maksimalni širini 1000 mm in v vseh običajnih debelinah - pločevina iz zlitine Cz-Cu-Ti v vseh običajnih formatih in debelinah. B) Cink za korozijsko zaščito; anode. C) Cink kot valjani proizvod za nadaljno industrijsko predelavo - pločevina in trakovi iz finega cinka in cink zlitin za izdelavo novih končnih izdelkov kot so npr. plošče za naslove (graviranje), rondele oziroma baterijske čašice, orgelske piščali, embalaža, zaščita električnih kablov, varovalni talilni trakovi, sponke, okovje, gumbi, itd D) Cink za grafično industrijo - Plošče iz cink zlitine v vseh običajnih formatih in debelinah za jedkanje z in brez sloja za senzibiliranje. Mikro cink plošče bodo na spodnji strani zaščitene in signirane. E) Super plastična zlitina V letih 1972 do 1975 smo teoretično in laboratorijsko raziskovali »super plastično zlitino« - SPZ - 22. Naredili smo tudi polindustrijske poizkuse in dobili dobre rezultate. Ing. Bojan Marolt ZAHVALA Ob britki izgubi moje žene Barbare KOS se zahvaljujem vsem sodelavcem, ki ste jo spremili na zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Vsem iskrena hvala Marjan Kos 14. junija je tragično preminul naš sodelavec LAZAR MIČIČ Spominjali se ga bomo kot vestnega delavca in dobrega tovariša Sodelavci TOZD Transport Akcija zbiranja pomoči prizadetim po potresu v črnogorskem primorju še ni končana! Obveščamo vse, ki še želijo prispevati svoj delež za potresno območje da oddajo obveznice ali gotovino v pisarni sindikata. e Kadrovske spremembe VSTOPI V MAJU 1979 Milenko IVIC, III. ključavničar, strojni, Štefanija BELOŠEVIČ, raz-deljevalka TO in kuharica čaja, žveplena kis., Niko TADIČ, pakovalec tržnih produktov, grad. lepila, Sabahudin RAMOVIČ, II. ključavničar, strojni, Josip MEŠIČEK, vozač surovin in drob. samota, keramika, Marko KAURIN, strojnik na trovaljčniku, tis. barve, Ivan POTOČKI, VI. polivalentni delavec, TiO2 osnov. p. Mateja FINKŠT, I. analitik, KIM sk. sl., Darko KODELA, skladiščni manipulant, Kemija sk. sl. Velimir LONČINA, pakovalec tržnih produktov, grad. lepila, Ramadan JAHIRI, vozač surovin in drob samota, keramika, Hazim ČELIKOVIČ, opravnik filtrov in meš. naprav, grad. lepila, Cveto TROBIŠ, It. elektro mehanik, elektro, Darinka BUTOLEN, delavec v finalizaciji, tiskarna, Milunka MILJKOVIČ, snažilka, splošni, Gani RAHIMI, III. k jučavničar, strojni, Nikola KOLIČ, lil. transportni delavec, Transport, Stjepan MEDVED, oprav, filtrov in meš. naprav litopon, Tomo SAMBOL, oprav, filtrov in meš. naprav, litopon, Milan KUčlŠ, IV. valjač, valjarna, Shani BLETA, IV. valjač, baljarna, Shani BLETA, III. ključavničar, strojni, Mirko KUČIŠ, IV. valjač, valjarna, Anton JUS, III. ključavničar, strojni, Halil ISENI, pak. in posnem. v zn-prahu, zn-prah, Miodrag BUJIŠIČ, pak. in posnem. v zn-prahu, zn-prah, Iztok ŠTRAKL III. merilec, merilni, Milan VASILIČ, IV. ključavničar, strojni, Ismet SALIHU, III. ključavničar, strojni, Cvetko ŠTIFTER, tretji preoblikovalen UM, predelava UM, Borko KREGAR, tretji preoblikovalec UM, predelava UM, Du šan DESNICA, IV. ključavničar, strojni, Janko PEČEK, IV. ključavničar, strojni, Dragan KOVAČEVIČ, vozač surovin in drov. šamota, keramika, Martin KASTELIC, skladiščni delavec, Graf. sk. sl. Stanko GAJZER III. preoblikovalec UM, predelava UM, Sead RUŽNIČ, vozač surovin in drobilec šamota, keramika, Zoran RATKO-VIČ, IV. valjač, valjarna,. IZSTOPI V MESECU MAJU 1979 Milan DUROVIČ, III. mazač, strojni, Ratko BRDAR, strojnik na trovaljčniku, tiskarske barve, Željko DOBRAVŠAK, del. na razkl. red. ter prip., kali in soli, Feliks PLAVČAK. pomočnik kurjača v zn-belilu, cinkovo belili, Martin HORVAT, oprav, naprav za meh. obdel., litopon Abdulrahman IBRAHIMOVIČ, II. strugar, stroj- Na četrti seji sveta za ekološko in ekonomsko sekcijo Cinkarne, ki je bila dne 31. maja 1979, so obravnavali poslovne rezultate delovne organizacije in TOZD Titan dioksid v prvih štirih mesecih letošnjega leta ter proizvodnjo za pet mesecev. Razprava je zajela vrsto vpra - šanj okog politike cen ter gibanja svetovnih in domačih cen cinka, cinkovih proizvodov in ostalih barvnih metalov. Podrobne je so proučili finančni položaj Cinkarne in ugotovili, da dohodek na delavca, v primerjavi z lanskim letom, ne pada. Ob koncu leta pričakujejo približno enak rezultat kot v prvih štirih mesecih. V TOZD Titan dioksid je problematika težja, saj bomo morali do konca leta vkalkulirati tudi odplačilo anuitet in obresti v višini 18 mil din, kar ni predvideno v letnem planu. Glede vprašanja energije, zlasti mazuta, so poudarili, da bi morali imeti prednostni položaj pri oskrbi z domačim mazutom tisti, ki so v težjem finančnem položaju. Obravnavali so informacijo o izvajanju ni, Branko ŠKORIČ, oprav, filtrov in meš. naprav, soli in pignenti, Janko ŠALAMUN, IH-pnevmatik, merilni, Blaž ŠAFARIČ, vodja elek vzdrž. skupine, elektro, Avgust BUTOLEN, pom. kurjača v zn-belilu, cinkovo belilo, Milan ŠTRAUS, delavec na peletizaciji, TiO2 pov. obd. Marija JERAM, referent za druž. standard,, počitniške kap.. Slava PREDIČ, referent za druž standard počitniške kapacitete Friderika HALUŽAN, tehnik v razvoju, razvoj Grafike, Zdravko CEROVEČKI, IV. polivalentni delavec. TiO2 osnov, proizv.. Marjan JAGARINEC, oprav naprav za mehanično obdelavo litopon, Mirko KUČIŠ, IV. valjač, valjarna, Franc VRHOVNIK, delavec na namakanju, TiO2 pov. obdel., Adolf KROPFL, izdel. kljuk in objemk, žlebarna, Ljubomir JOVANIKIČ, posluževalec disolverja, tisk. barve, Andelko BOŽIČ, I. ključavničar, strojni, Marjan ČEBULAR, šofer kamionov in pol. avtom., Transport., Alojz TURK, del. na hidrolizi in pigmen., TiO2 osnov, proizv., Nedim TALIČ, pakovalec trž. produktov, TiO2 pov. obdel., Slobodan SAVIČ, polivalentni delavec, TiO2 osnov, proizv., Momčilo RUŽIČ, skupinovodja v kemiji, litopon, Božo JURIČ, IV. valjač, valjarna, Željko KUFNER. II. ključavničar, strojni, Albin JAVERNIK, I. preoblikovalec UM, predelava UM, Zoran LA-ZOVIČ, II. polivalentni delavec, TiO2 osnov, pr., Jovo RADOTOVIČ, del. na hidrolizi in pigm., TiO2 osnov, pr., Anton JUS, III. ključavničar, strojni, Mirko ŠIREC, del. v nevtral. in kristal., TiO2 osnov. pr. V JLA SO ODŠLI . Stanko FERČEC, oprav, filtrov in meš. naprav, litopon, Ivica TOPOLOVEC, oprav, filtrov in meš. naprav, litopon, Dragiša SIMIČ, osloj. tiskarskih plošč, tiskarske plošče. Dušan KU-KIČ, oprav, filtrov in meš. nap., OOB, Zijad ŽDAFIČ, lil. ključavničar, strojni, Josip MIHALJEVIČ, III. ključavničar, strojni, Marjan VIDAK, II. elektromehanik, elektro, Duško RADIČ, II, ključavničar, strojni, ODŠLI v pokoj: V mesecu maju smo se poslovili od naših dolgoletnih sodelavcev, ki so odšli v pokoj: Jože JANČIČ - 33 let, tehnik v tehnološki grupi. TiO2 Jože BOHORČ - 29 let, opravljalec naprav v v kemični proizvodnji, litopon Ivan ROJC - 35 let, I. valjač, valjarna Jožefa ZORKO - 22 let, delavka v finalizaciji tiskarne Za njihovo dolgoletno delo se jim kolektiv zahvaljuje. Invensticijske izgradnje »S« kisline, predvsem z vidika financiranja ter ugotovili, da še potekajo razgovori z bankami in inven-tuelnimi sovlagatelji, ker je zaradi velikih podražitev potrebno doseči večji delež sredstev. Del sredstev za izgradnjo pa bo iz amortizacije prispevala TOZD Titan dioksid, ki je ena od največjih porabnikov te kisline. Sprejeli so sklep, da se izdela študija o možnosti predčasne ustavitve PIK-a z navedbo vseh posledic, ki bi jih ta ukrep povzročil. Pereče je tudi vprašanje izvedbe ekološke sekcije zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Cinkarna je do sedaj vložila ^ ekološko senacijo že več kot 45 mil din lastnih sredstev. Vprašanje pa je, kako bo lahko v bodoče odvajala dodatna sredstva za naložbe v ekološke investicije, saj mora misliti na izgradnjo novih investicij za povečanje proizvodnje. Tudi na teh1 področju morajo čimprej ukrepati. GO Vedno več finančnih ovir . Triglavska severna stena preplezana Vizum za vzpon MATTERHORN so do bdi planinci Budan Štefan, CankarSlavko, Germadnik Branko, Horvatič Ivo, Vrečer Adi, Žolgar Tomo, ki so dne 8. julija pod vodstvom načelnika alpinističnega odseka zasavskih planincev tovariša Bizjaka ter alpinistamaAndrejem in Renatom preplezali Triglavsko severno steno. Slovenska smer-Frelihov iztop. Nagrada za uspeh je bil prisrčen kot je to pri planincih navada to je močan stisk roke in beseda dobro ste se odrezali, nato pa je sledil še krst Omenjeni so se navedenega dne ob tretji uri zjutraj podali iz Aljaževega doma v vratih proti severni steni. Na vznožju severne Triglavske stene smo zajtrkovali nato pa je sledil vzpon. Začetni raztežaj Prečka snežišče, sledi lahki raztrežaj nato težji in izpostavljeni raztežaj, do Belih Polic navzgor, čez nekoliko težji skok v zasneženo grapo. Po grapi do vrha, do Zlatorogovih polic. Od Zlatorogovih polic Po zasneženi Slovenski grapi navzgor do konca. Nato sledi prestop skozi zunanjo krnico pod robom stene. Iz krnice desno Pa iztop na polico - Frelihovo, do iztopa na Slovenski stolp. Tu je bil kratek počitek 'n krst nato pa smo se podali preko snežišča po poti čez Prag v dolino Adi Vrečar Vsem delavcem DO Cinkarne čestitamo ob novi delovni zmagi -otvoritvi prve laze modernizacije Proizvodnje -tiskarskih plošč Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu MAJU JUNIJU Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din Stroškovno mesto Faktor variab. dela Pov. fakt. točk za norme POV. fak. točk za usp. dela Skupni faktor Faktor variab. dela Pov. fakt. točk za norme Pov. fak. točk za usp. dela Skupni | faktor 100 Splošna uprava 1,05 1,05 1,07 1,07 101 Služba za varno delo in varstvo okolja 1.05 0,06 1,11 1,07 0,06 1,13.-*« 102 Center za org. in AOP 1,05 1,05 1,07 1,07 103 Fin. računov, sektor 1,05 1,05 1,07 < 1,07 104 Kadrovski sektor 0,0 5 1,05 1,07 1,07 105 Samski dom 1,05 1.05 1,07 1,07 106 Splošni sektor 1,05 1,05 1,07 1,07 107 Družbena prehrana 1,05 1,05 1,07 1.07 108 Pralnica in šivalnica 1,03 0,06 1,09 1,05 0,06 1,11 109 Zunanja trgovina 1,05 1,05 1,07 1,07 110 Počitniške kapacitete 1,05 1,05 1,07 1,07 111 Osebni avtomobili 1,05 1,05 1,07 1,07 TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 1,11 1,11 1,11 1,11 215 Skupne službe metalurgije 1,11 1,11 1,11 1,11 216 Keramika 0,76 0,78 1,54 0,79 0,67 1,46 217 Sušilnica terosulfata 0,93 0,09 1,02 0,93 0,09 1,02 218 Žveplena kislina PIK 0,89 0,10 0,99 0,89 0,10 0,99 219 Žvepl. kislina s piritno pražarno 0,93 0.09 1,02 0,93 0,09 1,02 220 Pražarna terosulfata 0,93 0,09 1,02 0,93 0,09 1,02 221 Žvepl. kislina iz terosulfata 0,93 0,11 1,04 0,93 0,10 1,03 222 Cinkov prah 0.88 0.01 0.89 0,88 0,01 0,89 223 Sekundarna proizv. cinka 0,96 0,08 1,04 0,96 0,08 1,04 224 Baterijske čašice 0,96 0,02 0.10 1.08 0,96 0,01 0,09 1,06 225 Žičarna 0,93 0.10 1,03 0,93 0,09 1,02 226 Žlebarna 0.95 0,15 1,10 0,95 0,07 1,02 227 Valjarna 0,86 0,46 1,32 0,86 0,37 1,23 TOZD KEMIJA CELJE 330 Skupne službe Kemije Celje 1,10 0,01 1,11 1,13 0,02 1,15 331 Barvila Celje 1.10 1,10 1,11 1,11 332 Soli in pigmenti 1.10 1.10 1,01 1.01 333 Litopon 1.06 1.06 1,15 0,02 1,17 334 Cinkovo belilo 0,75 0,37 1,12 0,81 0,57 1,38 335 Zaščitna sred. - modri baker 1,06 0,08 1,14 1,07 0,02 1,09 336 Rastni substrati 0,82 0,50 1,32 0,83 0,47 1,30 338 Gradbena lepila 0,88 0,44 1,32 0,91 0,41 1,32 339 Betonski elementi - 0,91 0,91 340 Zašč. sred. - modra galica 1,10 1,10 1,01 1,01 TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe Kemije Moz. 1,05 0,12 1,17 1,08 0,07 1,15 442 Barve in premazi 0,97 0,30 1.27 1,00 0,29 1,29 TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe grafike 1,08 1,08 1,10 1,10 546 Tiskarna 1,08 1,08 1,10 1,10 547 Tiskarske plošče 1,08 1,08 1,10 1,10 548 Preparati za grafiko 1,09 1,09 1,09 1,09 549 Tiskarske barve 1,06 1,06 1,09 1,09 550 Razvoj grafike 1,08 1,08 1,10 1,10 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 0,86 0,09 0,10 1,05 0,86 0,05 0,11 1,02 657 Strojno vzdrževanje 0,86 0,25 0,08 1,19 0,86 0,29 0,08 1,23 658 Elektro vzdrževanje 0,86 0,15 0,11 1,12 0,86 0,17 0,10 1,13 659 Vzdrževanje ARM 0,85 0,06 0,09 1,00 0,85 0,06 0,09 1,00 660 Gradbeno vzdrževanje 0,82 0,10 0,10 1,02 0,82 0,14 0,10 1,06 662 Energetika skupne službe 0,86 0,29 0,10 1,25 0,86 0,30 0,10 1,26 663 Kotlarna št. 1 0,82 0,60 0,11 1,53 0,82 0,84 0.11 1,77 664 Predelava PTFE 0,78 0.60 1,38 0,78 0,60 1,38 666 Plinarna 0,82 0,10 0,92 0,82 0,10 0,92 668 Transformatorske postaje 0,80 0,22 0.10 1.12 0,80 0,18 0,10 1,08 670 Galvana 0,82 0,82 0,82 0,82 672 Embalaža 673 Predelava gume 0,78 0,37 1,15 0,78 0,29 1,07 674 Predelava umetnih mat 0,78 0,05 0,83 0,78 0,02 0,80 TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 1,17 0,04 1.21 1.21 0,04 1,25 776 Železniški promet 0,91 0,12 0,01 1,04 0,94 0,21 0,01 1,16 777 Interni ostali promet 0,96 0,70 1,66 0,98 0,55 1,53 778 Avtocisterne za kislino 0.89 0,72 1,61 0,92 0,85 1,77 779 Nakladanje in razkladanje 0,89 0,64 0,01 1,54 0,92 0,50 1,42 TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 1,05 1,05 1.07 1,07 991 Skupne službe tit. dioksida 0,90 0,90 0,92 0,92 992 Investicijska služba 0,90 0,90 0,92 0.92 993 Priprava vode tit. diok. 0,90 0,90 0,92 0,92 994 Kotlarna lit. dioksida 0,90 0,90 0,92 0,92 995 Transformat. postaje tit. dioksid 0,90 0,90 0,92 0,92 996 Nevtralizacija 0,90 0,90 0,92 0,92 998 Površinska obd. tit. diok. 0,90 0,15 1,05 0,92 0,17 1,09 999 Osnovna proizv. tit. dioksida 0,90 0,90 0,92 0,92 Gore nas vabijo Množica spoznava, da je vrnitev v prvobitno naravo izhod iz okov tehni-ziranega sveta. Vedno bolj začenjamo doumevati kaj mestnemu človeku pomeni narava, kaj mu lahko da. Vsi res nismo planinci, vsi pa smo zagledani v naše gore. Ljubezen do gora in doživetja v gorah napolnijo in obogate človeško bistvo, da ga potem vlečejo tja gori še in še. Tu se šele začenja popolna svoboda gibanja in tako zaželjena tišina. Tu se človek počuti pravega človeka. Narava je v vsakem pogledu prelepa, da bi jo znal opisati, to je tema za pesniško pero. Gore moraš doživeti v njih uživati, se gibati, vzpenjati na vrhove, spuščati v dolino, hoditi po gozdovih, skalah ali snegu. Naravo moraš vdihovati s polnimi pljuči to je vpijati s celim telesom, predvsem pa jo je treba čuvati in ohraniti za bodoče rodove. Izleti; izhodišče je naš dom v LOGARSKI DOLINI Vsak, ki si izbere izlet mora vedeti koliko zmore zato si izbere izlet po svoji sposobnosti. Planinsko pravilo je, da vedno kadar se odpravimo v planine moramo o tem obvestiti nekoga, v tem slučaju obvestimo oskrbnika doma, biji-žnega znanca ali prijatelja. Povedati moramo kam smo namenjeni in približno kdaj se bomo vrnili, to pa je potrebno zato, če bi se nam slučajno karkoli pripetilo, da se ve kam smo šli. (tudi doma povemo kam smo šli). Najprej si bomo ogledali veličasten slap Rinka, ki pada čez skalni rob 80 metrov globoko. Če posije v ta srebrni trak sonce se pojavi mavrica, prav prijetno je poslušati tudi šumenje tega slapa Obisk tega kota in slapa Rinke pa je nepozaben izletniški cilj. Vzhodno od slapa pa je na skalnato steno prikovano tako imenovano Orlovo gnezdo kamor vodijo stopnice. Tu lahko uživamo v pogledih v globino proti Logarski dolini, kvišku pa gledamo vertikalni steni Planjave in Brano, med njima pa se nahaja Kamniško sedlo. Kmalu pod slapom voda ponikne in se pri Logarjevih sestrah ponovno pojavi na dan kot reka Savinja. Dostop peš mimo kmeta Plesnika, skozi bukov gozd, da se izognemo asfaltirani cesti in po eni uri pridemo do kota doline, od tu pa še 15 minut do slapa. Drugi dan bi se podali po isti poti do slapa in pod njim prečkamo preko brvi strugo ter se po markirani poti podamo na Okrešelj. Bolj strmo pot premagamo na poti s stopnicami in smo v 30 minutah pri izviru Savinje. Na to pa po bregu vkreber skozi gozd in smo v 20 min. v Frischaufovem domu na Okrešlju, (1378m) Dom se imenuje po znanem raziskovalcu tega gorstva dr. Johannsesu Frischaufu, ki je bil častilec Savinjskih in Kamniških Alp in velik prijatelj Slovencev, kar mu je v tistem času povzročalo težave. Iz Okrešlja vodijo poti na Kamniško sedlo, Turško goro, Štajersko rinko, Mrzlo goro, Savinjsko sedlo, in še. Omenil bi, da je bil iz Savinjskega sedla organiziran alpski smuk in prav tu je znani alpski smučar Toni Seiler dosegel prvo mesto in se tako kasneje vpisal v elito smučarskih prvakov alpskega smučanja. Vračamo se po isti poti. Obiskali naj bi tudi zelo priljubljeno izletniško točko - kočo pod Ojstrico, na Klemenčevi jami 1370 m. Sem vodi več poti mimo Plesnikove domačije skozi predor, nad njim se pot zoži steza spremeni svoj potek, začne se dvigati v lepih vijugah. Na enem izmed ovinkov je lesena klopca, kjer se po naporni hoji lahko odpočijemo, napor pa nam bo poplačan z lepimi pogledi v globino Logarskega kota in okoliških skalnih strmin. Pot nadaljujemo in smo po 30 min. hoda na Klemenčevi jami. Od tu vodijo poti tudi na Strelovec, Ute, Krofičko 2083 m, po Kopinškovi poti pa na Ojstrico 2350 m. Vračamo se po isti poti ali pa preko zahodnega področja Strelovca, Ut, Plesnikove planine nazaj v Logarsko dolino. Pot, ki še vodi na Klemenčevo jamo poteka mimo Plesnikove domačije na asfaltno cesto, čez betonski most in takoj na to skrenemo na levo na kolovoz, kjer na drevju opazimo markacije. Po kolovozu prečkamo gozdnodno doline,da pridemo na jugovshodno stran strmo poraščenega pobočja, ki se skalno dviga proti Klemenčevi jami. Tudi po tej poti pridemo v cca 1 uri 30 min. na Klemenčevo jamo. Do leta 1954 je bila tod Klemenčeva planina s pastirskim stanom v katerem so prebivale majerice. Kasneje se je mala kuhinja spremenila v jedilnico za planince, leseno brunasto bajtico pa je Klemenšek imel za turiste, planinci pa so jo začeli uporabljati za prenočišče. Leta 1968 so kočo obnovili in sedaj jo uporablja PD Solčava. Zelo lep izlet je skozi Matkov kot do Matkovega škafa. Pot nas vodi od našega doma do »Sester Logar« nato po cesti ki proti Pavličevem sedlu. Po cca 1/2 urni hoji pridemo do odcepa kjer pot zavije levo v Matkov kot, po markirani poti prispemo do kraja kjer rečico Jezero uporabljajo kmetje v hidroenergetske namene Ta rečica izvira komaj 100 m višje iz belega proda hudourniške struge, ima pa tolikšno moč, da poganja turbino. Hodimo po ravnem dnu doline, pretežno skozi bukov gozd in smo v sklepu doline pod Matkovo kmetijo, po kateri se imenuje Matkov kot. Po markirani poti pridemo od tu v 1 uri in 30 min. do škafa, ki se nahaja v skrajnem koncu Matkovega kota pod vzhodnimi stenami Mrzle gore. Po snežišču se povzpnemo do škafa, ki je iz snega, okrogel in zgoraj širok 20 do 30 m, proti dnu se zožuje, globok je okoli 40 m. Pozimi grme vanj plazovi z Mrzle gore, poleti ga širi in poglablja voda ki priteka po steni. Zares redka naravna znamenitost, vredna ogleda. Za pot porabimo od gostišča sester Logar od 3 do 4 ure. Kakor v Logarskem kotu, tako je tudi v Matkovem kotu bilo nekoč jezero. Ker še ostaja zelo malo prostora in nisem napisal vse kar sem želel, vabim vse ljubitelje narave, da obiskujejo naš dom v Logarski dolini v večjem številu. Vredno bi bilo tudi razmisliti glede sodelovanja planinske sekcije Cinkarne, ki bi lahko na željo tistih, ki preživljajo dopust v našem domu in še nekaterih organizirali lažje in zahtevnejše izlete za manjše skupine. Pa srečno pot in nasvidenje v planinah. V. A. »CINKARNAR« - izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada 2500 izvodov. Vsi člani delovne organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Mira Gorenšek. Naslov: Uredništvo glasila »»Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 24000 interna 651. Tiska: Tiskarna, Cinkarna. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1/72 z dne 5.4.1974).