V Ljubljani, dne 5. januvarja 1. številka Delavec izhaja v-mk petek * datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2‘60, za četrt leta K I '30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za eelo leto 6 mat k, za Ameriko 2 dolarja. Po&iljatve na uredništvo ia upravništvo Ljubljana, Šelenburgova ulica it. 6, prvo nadstr. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enost lpnimi netit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., or> dva kratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštni ne proste. - Nefrankirana. pisma se ne sprejemajo. V. leto. Občni zbor Zvere delavskih društev za Kranjsko, Štajersko, Primoisko in Koroško. Dne 26. d cernbra 1917, ob 2. popoldne se je vršil v Ljubljani v mestni posvetovalnici občni zbor Zveze delavskih društev. Pred ednik sodiug Mlinar je v otvoritvenem nagovoru omenial, da je zvezni zbor bil zadnjič leta 1912 Ko je bilo sklicati občni zbor leta 1914, je izbruhnila vojna in delovanje Zv«ze se je motalo omejevati le na nujne zadeve; tako da zveza medvojno ni mogla intenzivneje poslovati. Delovan;e sta večinoma opravljali le tajništvo in pred sedništvo. Današnji 2bor bodi mejnik in sledi naj mu živahneje delovanje. K prvi točki poroča o delovanju tajnik sodrug V ktor Zore. V svojem poročilu omenja, da je izbh šteli kdaj prej To dobro znamenje pozdravljamo iz vsega srca in nam obeta najlepše uspehe. Omenjati pa moram, da nekaj organizacij, ki so med vojno prenehale poslovat', še sploh ni pričelo s svojim poslovanjem. Naša naloga bo, da tudi te zaspa ke/budimo Oiganizacije so imele po poslan h poročilih v poslovni dobi od leta 1912 nad tisoč shodov, pri katerih je sodelova'a Ž-eza večinoma po svojem tajniku v nad 600 primerih neglede na razne seie. Na shodih so se obravnavala organizacijska vprašanja pa tudi druga: aprovizačna, naredoa o pritožbenih komisijah, o zakonu v varstvo najemnikov, o novem bolniškem zavarovanju »n o novem pogodbenem zakonu (tretji delni noveli k občtmu državljanskemu zakonu kjer prihajata za delavce v poštev zlasti § 1154 b in 1155 Mezdnih gibanj je bilo v tem času v področju tajništva 36. med njimi nekaj jako važnih in so vsa končala z večjimi in manjšimi uspehi. Razmeroma jako lepe uspehe je pa doseglo delavstvo vojne industrije pred pritožbenimi komisijami, kjer ima organizirano delavstvo v komisijah v L|ubljani svoj zastopnike. Uspehi so v primeri z draginjo sicer premajhni, toda brez dela, brez vpliva centralnih organizacij, da 80 S<^ *e naredbe izdale, bi bili delavci povsod izročeni neomejenemu izkonšianju. Udeltfenci lahko sami piesojajo pomen teh ustanov. Razen te ga imajo organizirani delavci svoje zastopnike v Ljubljani v najemnem wadu, v obrtnih sodiščih, v aprovizacijskih korporacijah in v prcsojcvalmci cen. Zvezno načelstvo je sporazumno z anigim, organizacijami večkrat interveniralo; Eoslalo vloga na deželni odbor, da dovoli rttposeiaim delavcem enako kakor je do-^ predlog s. E Kristana ljubljanski občiatki avet ca ljubljanske delavce brez- poselno podporo, tudi za delavce na deželi. Deželni odbor tej vlogi ni ugodil. Sicer je tajništvo posredovalo med centralnimi organizacijami in podružnicami, dajalo pojasnila v vseh delavskih stvareh ob S' oph uradnih urah. Žal pa, da so podružTCe med vojno v precejšnjem številu pozabile na zvezo. Opomini niso dosti izdali. To se mora od-s'ej popraviti. P> trebu emo močno zvezo, ki bo kos svoji nalogi bolj nego je bilo to dosei mogoče. V poslovni dobi je imela Zveza K 8318 07 dohodkov in sklepa svoj račun s primanjkljajem K 82 64. Poročilo se spnjme na znanje in ga naknadno pregleda nadzorstvo in potrdi. Občni zbor izvoli v načelstvo Zveze sodrugc: Brozovič, Bevc, HUbš, Mlinar, Pttejan, Zore in Zupan v Ljubiiani; v nadzorstvo : Bradeška, Lvelbar, Čobal, Gabrijel in S'tter. Izvolitev sprejmejo vsi predlaganci. Glede Zveznega prispevka se sklene na predlog predsednika Mlinarja in po prfto-roč lu ss. Zoič Kopač, Hlebš, Čobal, Gabrijel, uvtsti 1 h od tedenskega, oziroma 4 h od mesečnega prispevka. Ob tej priliki se je vnela daljša debata o nalogah Zve?e, ki so se je udeležili ss.: Kopač, Hlebš, Čobal Gabrijel, Zore, Petejan, Zupan in Mlinar glede poslovanja tajništva. Naglašalo se je, da treba tajništvo izpo ol-niti, dobiti mora primeren vpliv, da se za podružnice v ozemlju direktno pobrga, zakaj le tedaj bo moglo uspešno delati, če bo imelo popolno pravico in odgovornost. Jeseniška podružnica je predlagala, da naj Zveza posreduje, da se ustanovi na Jesenicah tajništvo. Z ozirom na negotove razmere se to vp-ašanje odloži, pač pa se naroči jeseniški podružnici, da stavi primerne predloge, da se skuša pridobiti primerno pomoč pri organizacijskem delo. S. Zore poroča, da je tiskarna podražila Strokovni list zopet za 35 odstotkov. Za organ zacije se zviša zaraditega cena za 1 h. Ne z^iša se pa za rudarje, ker je Delavec še vedno last revirnega odbora in dobiva v ta namen nekaj fubvencije Razprave so se udeležili ss.: Zore, S tter, H ebš Čobal in Petejan. K temn predlagata sodruga Štraus in Petejan, da naj se Delavec prenovi v obsež-nejo obliko in se uvede zd vse stroke, namesto da bi snovali majhne liste, ki so razmeroma dragi in morejo prinašati le malo poučne snovi. Zi predlog so bili vsi zastopniki, le železničarski in kovinarski zastopnik sta izjavila, da ti dve veliki stroki potrebujeta svoje glaslo. Razprave so se udeležili ss: Petejan, Štravs, Cobal, Kopač H>tbs, Zore in Zupan. Glede na predlog idrijskih organizacij, da naj se stiokovne organizacije organizirajo avtonomistično, vztrajajo vsi udeleženci pri centralistični obliki. Tesna centrali* stična združitev stanovskih organizacij je potrebna, ker je gospodarska podlaga tudi taka. V strokovni organizaciji se izvedejo v kratkem primerne reforme in tedaj naj se Zveza potrudi, da dobi Ljubljana dobro urejeno tajništvo, ki bo lahko opravljalo vse potrebne posle in imelo potrebni vpliv na organizacije. Treba pa, da vstvarimo primerne erganizacije, ki iih še nimamo. Zastopnik kovinarske organizacije je predlagal, da naj strokovna komisija ukrene vse potrebno, in sicer takoj, da se brezposelnih kovinarjev, ki so 40 mesecev služili vojni in trpeli bedo, ne pošil|a v bojno črto. Ker je ministrstvo že to obljubilo, je pričakovat', da to tudi izvede po obljubi. Z iz edbo vseh predlogov se pooblastiti zvezno načelstvo, ki pojde takoj na delo. Občni zbor Zveze je prepričal vse udeležence, da se je kljub malenkostnim po-močkom, ki so bili na razpolago opravilo prav mnogo dela. Naravno je pa, da z u-spehom ne moremo biti nikdar zadovoljni, ker imamo pred seboj še cele plasti neorganiziranega delavstva. Upamo pa, da nastopajo novi časi, časi novega dela, zakaj zavednost med delavstvom narašča; rlod razmer je ta zavednost, ki vsakogar prepriča o nujni potrebi delavske solidarnosti in organizacije. Konec občnega zbora ob pol 5. popoldne. Letna bilanca rudarske organizacije. Končano je torej tudi četrto vojno leto po koledarju iri s spoštovanjem se spominjamo naš:h junakov, ki so v najtežjih razmerah najmodemeje, to je naj bolj krvave vojne vsth vojn obvarovali deželo pred »zunanjimi sovražniki*. Storili so gotovo več nego svojo dolžnost in so več prenesli in pretrpeli kakor moremo povedati z golimi besedami. Z nevstrašenim pogumom vztrajajo, da bi dovršili veliko delo v nadi, da postane po sklepu miru iz branjene dežele resnična domovina Radovedno in z bojaznijo vprašujejo pač največkrat nas, svoje delovne tovariše,, ki smo ostali doma: Ali ste tudi vi storili svojo dolžnost, ali ste pridobljeno tudi čuvali in ohranili ? Seveda ne morejo biti sedaj vrste bojevnikov v trajnem razrednem boju, kakor divja že desetletja med delom in Kapitalom neprestano, tako močne, toda močne morejo biti dovolj, da čuvajo organizacijo in nje bojne pomočke in jih krepe. Ne da bi pretiravali, moremo z veseljem beležiti, da je Unija rudarjev v Avstriji v minulem letu napravila lepe uspehe, kar najprej potrjuje prirastek števna članov. Kratek pregled članskega gibanja do konca novembra 1917 nam to potrdi. V gorenjih alpskih deželah (revirna centrala Ljubnol je imel8 Unija konec leta 1476 članov, katerih število je naraslo do konca novembra 1917 na 3327, to je zvišalo se je število za 1851 članov. — V dolenjih alpskih deželah (revirna centrala Trbovlje) se je zvišalo število članov v istem času od 639 na 1644 torej je Unija pridobila v tem okrožju 1005 članov. — V falknovskem okrožju se je zvišalo število članov in šteje danes 975 članov. — Najmanj članov je pridobilo riršavsko okrožje, in sicer le 48 članov. Nasprotno pa znaša prirastek v severozahodni Češki (revirna centrala Thurn) 1545 članov in šteje sedaj 2975 članov. V moravsko • ostravskem revirju je pridobila Unija 2085 članov in ima sedaj 4473 članov. V Galiciji, ki je bila dolgo časa vojno ozemlje, je pristopilo meseca oktobra zopet 664 Članov. Posebno je naraslo število čla- nov v petrolejskem ozemlju Bnrislav. Kakor smo že omenili veljajo ta števila do konca novembra. Pristopilo je v celoti 6663 članov. Dne 17. decembra je poskočilo to število že na 10255 in utegne narasti do konca decembra na 15.000.. Ne maramo prezreti tudi senčno stran, ki jo podaja ta pregled Kakor omenjeno, je pristopilo do konca novembra 6663 članov, dočim je znašalo število pristopov v tem času pravzaprav 8660. Čeprav je del članov (okolo 2000) bilo vpoklicanih, moramo vendar nanašati, da je morala vladati nekakšna mlačnost, da ni bilo mogoče pre prečiti t>ko veliko fluktuacjo. Tuda o tem bomo govorili o priliki. Tukajšnji podatki obsegajo le gole številke o stanju članov in mnogo večji mora biti moralni uspeh centralne organizacije Unije rudarjev avstrijskih, katere uspehe so uživali tisoči in tisoči rudarjev, dasi niso orgnmzirani. Tudi na socialno političnem polju je d segla U lija rudarjev z energičnim tn taktnim nastopom. Najprej smo imeli boj za odškodnino oziroma plačo v zmislu § 1154 obč. drž. zak. Pravcati boj je bila moraia vodit' naša centralna organizacija proti spletkam in zavratnosiim, ki so j'h vprizorili rudniški mogotci. In pribiti moramo tukaj, da bi ta boj ne bil nikdar Izpadel v prid rudarjev brez Unije rudarjev. Mezdne in pritožbene komisije — čeprav le plod vojne — so bile uvedene v prid rudarjem in lahko trdimo, ne da bi pretiravali, da so se le na energično zahtevo Unije rudariev razvile ugodno za rudarje. Razsodbe teh komisij izpričujejo to najbolje, kjer je Unija posegla vmes. Nove določbe o boln škem zavarovanju zlasti določitev bolmščnine po mezinih razredih ki je stopila 1. ja»u-irja 1918 v veljavo tudi za rudarje, je Unija bistveno pospeševala. Torej nad 10.000 novih članov je Unija rudarjev v A str ji prdobla, pridobila v vojni bedi in vojnem stanju. Pr pominjati pa moramo, da pravzaprav ni bilo nobene posebne agitacije. Tem razvesel ji veji in pomembnejši so uspthi spričo tega, ker so rudarii podrejeni raznim strogim vojaškim zakonom, so njih delodaja c< najb >lj trmasti izmed vseh drugih poki cev in so tudi bolj preganjani, vendar dosegli tako lepe uspehe. Kaj in kako naj sklepamo iz teh dejstev? Imamo le eno sklepanje: Čm več e zatiranje in trpinčenje, temveč hrepenenja po obrambi tem več s ogel To dejstvo potrjuie 10 000 rudarjev s svojim pristopom k Uiiii rudarjev. Povsem instiktivno je podlo to Rrepričanje in samoobstbi se je umevalo: fl je druee pomoči — le centralna organizacija, Unija rudarjev v Avitri i je, ki varuje rudarie in njih koristi najbolje zastopa in brani. • Kako se strokovne organizacije pripravljajo. Podjetniki so v zadnjem času večkrat izjavljali p« tajno in tudi javno, da se bodo . po vojni zahtevam strokovnih organizacij kar najodločneje uprli. Zato mora biti briga vsakega mislečega delavca, da porabi vse svoje sile, da zgradi svojo organizacijo tako, da bo dovelj močna, da bo mogla uspešno voditi boj s podjetniki. S tega stališča se torej že pripravljajo posamezne strokovne organizacije za boje, ki nam j>h prinese mir. Zveze so pričele prispevke refirnrrati. G^iboko padla vrednost denarja naravnost onemogoča strokovnim organizacijam, da bi pošteno izvrševale svoje naloge, če se ne zvišaio prispevki. Z išale so j h že doslej nekatere organizaci e, tako stavbiniki dela ci, tiSKa^ji, tiSKarski pomožni delavci in druge stroke bodo morale storiti isto Tudi steklarji železničarji, hotelski in go- til niški nastav Ijenci so sklenili povišati prispevke organi- zaciji. In druge stroke bodo morale to v kratkem storiti. Isto strem'jenje se pokazuje tudi v Nemčiji. Tam sklepa prav sedaj več strokovnih organizacij o zvišanju prispevka, da s tem spravijo v sklad prejemke in i^ditke z manjš) vrednostjo denarja. Strokovne organizacije imajo znatno večja brpmens nego so jih imele pred vojno. V N mči|i so uvedli zvišan prispevek pivovarji in mlinarji, lesni delavci, usnjarji, brivci, vrtnarji in drugi. Prispevki v Avstriji so se zvišali po 10 do 30 h, v NemCiji pa pr 5 do 20 fenigov. Z ozirom na kritični položaj, ki nas čaka po vojni, kakor smo uvodoma že omenili, je naša najsvetejša dolžnost, da žrtvujemo vse, kar je v naših močeh, da okre pimo naše organizacije, da zbud mo še tiste zaspance, ki še ne poznajo velikega pomena naših organi racij za našo bodočnost in za bodočnost naš h družin /. orgsnizacijo lahko ohranimo to, kar imamo in pridobimo nove ugodnosti, boljše razmere, bol|ši zaslužek; brez močnih organizac j pa izgubimo to, kar imamo, in po vojni nas čaka v tem primeru velika bedr. Zavedajmo se vsega tega 1 Svoje sreče smo kovači! Zakaj sem strokovno organiziran. Ker imam pogum biti složen s svojimi | tovariši in pošteno želim, da /rhtevamo, kar i nam gre. Ker bi rad, da vsak človek dobro izhaja, dobro jč, se čedno oblači in ima dovelj časa. da se veseli svojega živijenja. Ker sem proti neumnosti, proti zanemarjenosti in obubožanju, pa sem za zdravje življenjsko srečo in izobrazbo. Ker dam več na poštenega človeka v raztrgani obleki kakor na domišljavega tepca z bančnimi računi. Ker strokovno organiziranega delavca spoštuje vsak pošten in odkritosrčen člorek, razen interesiranih koristolovcev, ki sodijo po interesu dobička ne pa plemenitosti dobrosrčnosti. Ker imam, če plačujem stiokovni organizaciji prispevke, zagotovilo, da se s tem lahko kaj stori za naše interese, da s tem pomagam lajšati bedo in potolažiti marsikatero solzo naših lačnih žena in otrok. Ker se rajši sprem z vsemi nazadnjaškimi nasprotniki, kakor da bi pustil svoje tovariše na cedilu. Ker želim več kruha in živtjensko srečo in sem nasprotnik temu, da neomejeno izkorišča človek človeka. Vse s celoto za celoto. Ker sem za okrepilo našega ljudstva s tem, da ima dobre delovne, mezdne, prehranjevalne in stanovanjske razmere, dobro vzgojo, temeljsko poklicno izobrazbo, se med seboj spoštuje, priznava in je enakopravno. Ker sem za dobre življenske razmere za vse in proti razveljavitvi vrednosti in pretiranem luksusu. Več prosvete in manj praznoverja 1 Več sreče in prijetnega življenja in manj pekla in solzne doline. Več kulture in manj nekulture I Več pametnih, srečnih in zadovoljnih ljudi in manj prostakov, siloviie-žev in dekorativnih predstaviteljev. Ker se dajo doseči ti pošteni smotri le z združitvijo čimbolj vseh sil, z zavestjo skupnosti in čutom solidarnosti. Eden za vse, vsi za enega! Domači pregled. EMANUEL KRATOCHVIL do'g detni blagrjnk Un je rudojev avstrijskih je p^m nul po kraki b lezni v nedeljo dne 30. decembra 1917 v Turn i - T< pi cah po kr .tkem bolehan u v 57. letu svo e dube. Pogreb je bil v torek diie 1. januar- ja 1918. Rudarski organizaciji je (Služil let z neumorno vestnostjo in marljivostjo. Bodi mu ohranjen trajen soomin! Vsem onim naročnikom .Delavca*, ki jim je ob koncu leta potekla naročnina smo danes priložili položnice, da obnove naročnino. Vsi li>ti so naročnino povišali, .Delavec* pa je ostal pri stari naročnini, za to upamo, da bodo naši č tatelji to upoštevali ter takoj nakazali naročn no To pa zlasti radi tega, da ne bo pri dostavljanju kake zamude. Upravntštvo. Moka za januarij leta 1918. .Vojni zavod za promet z žit >m ob času vojne* je naznanil »Voini zvezi konzumnih zavodov in konzumnih društev na Kranjskem* da ne more za mesec januarij dati nič več moke kot: tzv. težkim delavcem v rudnikih in plavžih le po 6 kg in njih svojcem po 5 kg. — drugim delavcem in njih družinam po 4 kg m sicer po 3 kg moke ia 1 kg. kaše. — Hud udarec je to za ub go delavsko ljudstvo. Krompir|a se ni dobilo dovolj — »Vojna Zveza" je sicer vse mogoče storila, tudi gospodje podjet tiki so se zelo trudili, da bi se spravil živež za delavstvo vkup, ali — žal, ni se tako izvršilo kot bi se maralo. Mi apeliramo na visoko c. kr. dež. vlado, naj skuša izposlovati, da bo delavstvo odalo pri isti kvoti moke kot je bilo v decembru Ljud e mmuj > b aga, so navezani samo na to, kar dobe! Naj ne bo naš g>as, glas vpijočega v puščavi. Krokodilove solze točijo nekateri, ker potekajo mirovna pugajania z Rusijo razmeroma ugodno. Do kosti obir«jo ruske zastop like, jim očitajo imena, rod. a sicer jim ne vedo odit ti nobenih slabih dejanj ali nepoštenja. S poniževanjem in čvekanjem bi radi jemali ugled zastopniKom ljudstva, boljševiŠKe vlade, ki je tfdna kakor pravi v nasprotju s poročili sporazuma, angleški poročevalec ki ie bival dalje časa v Rusiji, kakor nobena dosedanjih ruskih re olu-Cionarnih vlad. Isti poročevaltc trdi da vlada v Pet-r gr-tdu popoln mir in da tud* meščanska vo na v dež li nima primere S prejšnjimi boji. To potrjujejo tu li najnovejša poročila, ki pripovedujejo o velikanskih demonstracijah spr čo povodnega p teka dosed-iniih mirovnih pogajam. lini čudno, kri prelitja drugi, zato ta z'ob iost, to tajno hrepenenje po nada'jevan u vojne za —-lastni oobiček na nčun b atsUe krvi ^Slovenski Narod* filozofira v ponde-ljek o socialistični internationali in trdi, da je Štokholm pokazal veliko razliko v naziranjih internationale. Zagovarja Kerjenskega, češ, da je oživotvoril Štokholm. Kerjenski ni bil socialist in se je akomodiral Štokholmu pod pritiskom delavskih in vojaških svetov. Ko 1 je pozneje napravil koalicijsko vlado, v kateri je imela buržvazija večino, je tudi Kerjenski i odklanjal Štokholm. Glede internationale in glede na mirovne pogoje so pa razprave velikanskega pomena, ker slone vse na tistih 1 načelih kakor ruske zahteve. V kolikor so razločujejo od onih, se nanašajo le na lokal* na vprašanja, ki se morajo navesti, da so vrše na podlagi njih obravnave. Stranke, ki so podale v Štokholmu svoje izjave so računale z realnimi razmerami, a končni cilj so imele vse en in isti. Nihče ne more tajiti, da prihaja demokratizem med vojno preko Štok-holma in iz Rusije. Če buržvazija to delo omalovažuje, dokazuje s tem le sovraštvo do demokracije in tudi ovira problem o samo-odločevanju narodov. Ta dva pojma sta nam' reč tesno spojena. So rug J,«žef Dworačex, tajnik zveze tiskarsk h no močnikov je slavil dne 27-decembra 1917 petindvajsetletnico svojega delovanja kot tajnik z^eze. Slavljenec le neumoren delav*c na organizacijskem p1” lju Dunaj-ki tovariši so mu priredili dne 30 m m. slavnosten večer. Sodrug Pernerstorfer nevarno bolan. B>1ra, se je ne-arno poslabšala. Pernestorf r ie že več nv-secev boia«-Cesar je odločil o razmerju kv°*j" Ker kvolua depmaci,a ni pošla do nobenih sklepov, je odločil cesar, da ostane Sedanja kvota za Ogrsko v d< sedanji višini 36‘4 odstotkov do 19. decembra 1918 Vse krajevne politične organlzacje, ter sodruge posameznih krajev, poživljamo, čimprej skličejo zaupn ške shode, na katerih se ustanove krajne po'itične organizme je v zmislu novega strankinega opra-vilnika, in kj r že obstoje, naj se iste izpopolni. Sodrugi. ki žele referenta iz Ljubljane, naj to pismeno naznanijo podpisanemu •tajništvu, kateremu naj se tudi sporoče imena in naslovi odbornikov krajevnih političnih organizacij. — Tainlštvo jugoslovanske s c. dem. stranke v Ljubljani. Fiančiškžuska ulica št 6.1. (uprava ,.Na-prej\) Jugoslovanska deklaracija je politični problem, ki se opira na stara meščanska prava. D klaracija je važen pokret, toda Sprejeti mora v svoj program demokratizacijo, zakaj fvoboda je p< goj zdravega razvoja za vsak narod. Privil« g jev imamo že sedaj preveč in da bi jih v avtonomiji narodov h< teli še več to bi bilo res nazadovanje ne pa napredek. Iz Hrastnika. Zopet je minulo leto, a nada. da zopet začne de ovati naše tam-buraško in dramatično društvo se še ni uresničila. D lav d, ki ste že dobro igrali, pokažite vendar, da se niste učili zastonj! Načelnik tamburašev in načelnk dramat-skega zbora, zbud'ta se, da nam v.^ai tu-pa ta m okrajšata dolge nedeljske popoldneve in dobrodejno pospešujeta naš > kolegijalnost. Ce se meščanski sloji zbujajo, zakaj bi se delavci ne genilil H astniški rudarji pričakujemo da nas kmalu zopet nekoliko razveseli'e. Porotna sodišča. V Celju se prično porotna zased mja 4. februarja, 13 maja, 9. se »tembra in 9 decembfa. V Mariboru pa 4. februarja, 3. junija, 23 septembra in 9. decembra. Sodbe čeških delavskih listov o — »Slov. N<>rodu“. Pred dobrim mesecem je »Sov. Narod" prinesel kup laži o boljševi-kih, Ljeriinu in Tr ckem, v dopisu iz Piage. 'Te leži je pobral češki poslanec Rydlo ter jih podal kot interpelac jo v drž. zboru. Na Češkem jih namreč m ben list ni hotel objaviti, zato so gotovi destruktivni elementi v Prug* v to porabili slovenski list »Slov. Narod", ki je seve iz s-ca rad to podlost prinesel — .Pravo lidu“, glavni organ češkoslovanskih socialn h demokratov piše o tem: „Ako je smatral posl. Rydloza prav, -da je v inttrpelaciji poslancev »Češke Zveze* uoorabil zlagani in vsed svoie tendence f a 1 o t s k i (n čemenj) članek ljubljanskega »Slov. Naroda", tedaj je osebno odgovoren za ta članek in njegove trditve in bo zani odgovarjal. Bomo zato poskrbeli/ — »Dl-n cky Denmk*, glasilo centralistov, pa pravi: „V zgodovini socialne demokra-cijeso za p i s a n i r a zn i na p a di sovražnikov delavstva, ali take lumparije si pa še ni noben dovolil. Seve to je še večja lumparija, ker je (članek v .Slov. Narodu*) in s tem interpelacija izšla iz sovraštva k onim, ki hočejo mir, iz sovraštva k onim, ki so v Rusiji razdelili zemljo veleposestev kmetu" — Mi smo koi takrat, ko je ta lumparija v .Slov. Narodu* izša, povedali svoje mnenje in pribili to neverjetno nizko in podlo postopanj glasila slov. inteligence. Sramota za nas Sl ivence je pač, da se sme nekaznovano kaj takega dogajati. Odgovo-^n zato je ljubljanski župan dr. Tavčar... Žalostno je to žalostn > . . . . O preskrbi rudarjev poroča rudniški Upravitelj z M ravskega v .Montan • Zei-jung : V popolni zavesti, da rudar opravlja težko delo in da od motitve v produk 'I premoga ni odvisen le konec vojne, mh™* i • se z nJ° daljša et*o izmed mno-g trpij, nj ljudstva, je dalo ministrstvo za javn* dela svo|ečasno premogovnikom aovoijenie, da smejo preskrbljevati potom kompenzacije (z zamenjavo) živila za rudar- je šlo je le za nekaj odstotkov premoga, ki bi smeli rudniki z njim razpolagati na ta načn. Z novimi odredbami pa se hoče rudnikom, ki so se žrtvovali, to preprečiti. Ne le, da delavec z živili, ki pripadajo nanj ne more izhajati, marveč v aproviza-ciji nastajajo motitve, ko mora delavec čakati po dva do tri tedne, da dobi zase in za rodovino potrebna živila. Če hoče kaj kupiti od kmeta, ki pridno prodaja svoje pridelke, čuje imenovati zneske, ki ga navdajajo z grozo. Za meterski cent krompirja. zahteva kmet 200 kron, za žito 200 do 400 kron, za liter mleka 1 krono, za f žol 400 kron meterski cent, za jajce 80 h, za maslo 30 do 40 kron Pri komppnzacij-ski trgovini je pa moral dajati kmet živila po maksimalnih cenah in gotovo je, da je izšla nova odredba le na zahtevo agrarcev. V primero naj navedemo maksimalne cene: krompir 30 kron met. cent, žito 40 kron met. cent, fižol 80 kron, jajce 25 h, mleko 26 h liter maslo 9 kron k logr<*m. Č-* bo moral delavec kupovati pod roko, potem ostane mezdno vprašanje vedno odprto; kak i bo pa potem z mirom in našim gospodarstvom, ne omenjam. Produkcija premogi se bo pa gotovo nepričakovano znižala, ker lačen delavec ne mire delati. Kako se zdravijo vojaki. V Trenčinske toplice se pošiljajo vojaki, ki imajo trganje v ud h. Kdor pozna vojaške navade, ta ve, da mora bolezen biti že prbi menaže. Zdravniki se trudijo, da bi vojake ozdravili, a kaj pomaga to, če narednik pošilja vojake na delo tudi v najslabšem vremenu Če se kdo pritoži ga kot ozdravljenega pošliejo h kadru. Petnajst mož je bilo odpuščenih kot ozdravljenih, ker niso imeli plaščev. Da se dobi dopust, se mora podpisati vojno posojilo. Probatum estl K*ko je bilo leta 1848 V Brašovi na Hrvaškem živi še en domobranec iz leta 1848., ki Še pomni takratne r-zmere. Čevljev, pravi sploh ni bilo več. Ljudje so kiali prašiče, da so si iz kož napravili opanke. K^art pšenice je stal 50 f irintov. Žetev ni bila slaba, a narod je trpel vsled nemških in ruskih čet, ki so hodile skozi d< želo. Po nekod so poveljniki dovolili vojaštvu, da pieni 2 uri. V 4 krajih je bil) na ta način vse odnešeno. A drugi so imeli zopet vsega dosti. Predvsem je bilo mesa in masti povsod v izobiliu. Funt mesa je veljal 26 do 29 krajcarjev. Oderuštvo pri žganju. Cene za žga-rje in liker|e so dosegle zlasti na deželi vsled visokega divka na *pint silne oderuške cene. Liter slivovke prodajajo že od 60 do 70 kron, brinjevec je še dratji. Agentje so nakupili velikanske zaloge za Avstrijo. Najvišje cene za nadrobno prodajo svežih jabolk je nanovo določila deželna vlada. Pri nadrobni prodaji srednjeveških dobrih ali le z lepotičnimi napakami obložen h sadežev (posebno v t'govmi običajnih zavoj h I b in II blago v zabojin) velja 1 kg v Liubl ani 1 K 84 h, na Kranjskem izven L ubijane 1 K 70 h. Pri nadrobni prodaji sadja z napakami velja 1 kg v Ljubljani 1 K 44 vin., na Kranjskem izven Ljubhane 1 K 26 vin. Uporaba sivih In rdečkastih vojnih dopisnic. Po tozadevnih p edpisih je sive in rdečkaste vojne dopisnice rabiti tako-le: a) sive voj le dopisnice: 1. k armadi na bojišču, 2 na raniene in bolne voj iške osebe po b »Inišmc h, 3 v prometu v inozemstvo; b)ideče vojne dopisnice je rabiti: 1. od armade na bojišču, 2. od ranjen h ali bolnih vojakov med potjo z bojišč v bolniŠnce; 3 od sanitetnega osobja v vlak h ranjencev; 4. od ranjenih in bolnih voja ških oseb po bolnišnicah. Ta, svoj čas že obiavljena naredba, stopi dne 1. janu»rja 1918 poostreno v veijjvo, na kar se občinstvo tem potom blagohotno opozarja. Zaplemba cementa. V državnem zakoniku je objavljena naredba, ureja promet s cementom in nazmnja zaplembo obstoječih in v bodoče produciran h cementnih zalog. Nidalje je izšla naredba, o ustanovitvi gospodarske zveze cementne industrije. Svetovni pregled. Pred mirom? Pogajanja med Rusijo in centralnimi državami se nadaljujejo. Z Rusijo se je vobče doseglo soglasje. Naj-važnea točka, ki ni še dognana je samo-odločevanje narodov. Rusija zahteva, da se izpraznejo vsa zasedena ozemlja, da bodo posamezni narodi lahko svobodno glasovali kam se hočejo pridružiti, ali pa če hočejo biti samostojni. To vprašanje je silno važno in n kakor ne bi bilo dobro, če bi se za-raditega mirovna pogajanja prekinila. Vlada boljševikov je Nnaravnost vneta za mir in če bi prišla nova vlada, je gotovo, da bi bila bolj prijazna vojni nego je sedanja vlada. Vihutega pravi neki angleški poročevalec da so poročila, ki jih razširja časopisje spora uma o slabosti sedanje vlade neresnična, zakaj od početka revolucije ni ime a nobena vlada tako trdnega stališča, kakor vlada boljševikov. V Petrogradu je po 'oln mir in tudi drugod so bojt le med meščanstvom in vojaki. Kako mogočno vpliva Rusua na sporazum, kaže tudi izjava L oyd Oeorgeja, ki je baje rekel, da se sporazum pr čne pogajati za mir, če mu Avstrija in N mčija predložita enake mirovne predloge kakor sta jih predložili Rusiji. Q ( f Czernin, avstrijski zunanii minister je s cer rekel, da sporazum lahko posname mirovne pogoje iz izjav, ki jih je podal. T<>da. če sedaj Anglija takorekoč zahteva mirovne predloge iz kakršnegakoli razloga, ali iz resne potrtbe ali zato, da ustrežejo mirovni propag ndi, je trenutek ugoden in ponudba ni poniževalna. Vsi narodi žele mir. Če so vojujoče stranke ed ne v tem, da ne zahtevaio aneksij, ne k< ntribucij, potem je odprto še samo vprašanie samo-tdločtvanja narodov, ki Da tudi ni razlog za nadaljevanje vojne, ker so centralne d'žave pripravljene izvesti demokratizac jo. Od isno je torej v prvi vrsti od diplomacje, če bomo imeli kmalu mir ali ne. In kdor bo zakrivil nadaljne prelivanje krvi, si nakoplje velikansko odgovornost. Pripomniti še moramo, da so zaradi zgoraj omen enega vprašanja o samoodločevanju narodov jako razburjeni v deželah sporazuma in nič se nam ne bo čuditi, če izrabijo ta dog dek za vo|no hujskanje. Žalostno znamenje je, da so centralne države tako silno osovražene pri sporazumu Zato bi pa bi>o tudi jako primerno, da bi centralne države v svoji di ilomaciji, s svojo demokracij » dokazale, da imajo resen namen, sk> bojni črti je mir in se v Brest Litnvsku nadaljujejo mirovna pogajanja z Rusijo. Kaj bo s splošnim mirom, še ni znan ), vendar pa napetost kljub grozovitemu vojnemi hujskanju ni tako vetika, da ne bi bilo mogoče priti do pogajanja. S-daj poročajo naši listi o tem, da so delavske organizacije in socialisti na Angleškem in na F^anciskem za nadaljevanje vojne. Toda tem poročilom ne smemo preveč zaupat', zaka| razlagati si jih moremo le tako, da delavstvo hoče odpraviti terorizem v Evropi, ki so ga razk'ičaii vojni hujskači po deželah sporazuma. Deloma utegne biti ta pojav tudi v zvezi s pogajanji v Brest- LHovskn, ker se centralne države niso postavile na stališče demokracije. Nedvomno pa ti pojavi dokazujejo, da mora v teh deželah biti tudi že močno gibanje za mir, ker bi sicer vojni hujskač: ne polagali take važnosti na izjave za nadaljevanje vojne. V Palestini se vrše novi b >ji za Jeruzalem. Grčija se oborožuje. Moderni vlomilec. V Berolinu so aretirali nekega Beno Maka, ki velja za najnevarnejšega vlomilca v vsej Nemčiji. Mak se je izdajal za vinskega veletržca, zahajal v najodličnej e lokale In živei po navadi bogatih ljudi Mak je razpolagal z izrednimi vlomil-kimi instrumenti, kakoišnih redarstvo dosedaj ni videlo. Ker je občeval z raznimi bogataši in pozna! njihove navade, je mogel v nj hovi odsotnosti vic miti v sta novanja in odnesti velike svote, ne da bi bil zasačen. Pripetilo se je da je kak dan obšel vsa stanovanja v eni hiši, pa ni nikdo nič sumljivega zapazil. V njegovem stanovanju so našli 22 000 mark gotovine, 45000 maik obveznic vojnega posojila in dragocenosti za okoli 200 000 mark. Njegovo stanovanje je vredno na 1 milijon mark. Aretacije poštnih uslužbencev. V Ha-novem je kriminalna policija antovala te dni 12 poštnih uslužbencev v starosti 16 do 18 let, ki so izvršili celo vrsto tatvin. Jemali so poštne pošiliatve, zlasti take, v katerih so se nahajala živila. Tudi v ltaltji prlman.kuje kruha. Iz Lugana se poročr: »Corriere della Sera* op suje težave glede preskrbe s kruhom v Milanu. Mn< go pekarskih prodajalen je že ob osmih zjutraj brez kruha. Vidjub krušnim izkaznicam mnogi ne morejo dobiti pripadajoče jim porcije kruha. Povratek ruskih emigrantov. V kratkem se vrne znatno število ruskih emigrantov iz Švice v Rusijo. Ti emigranti so se morali svojedobno zaradi svojega političnega prepričanja umakniti v inozemstvo. Vded novih razmer v Rusiji jim je omogočeno, da se zopet vrnejo v domovino. Mesto brez vode Težka nezgoda je zadela mesto Vardč.—Vodovod, kr je preskrboval prebivalcem vodo je bil po neki angležki vojni ladji poškodovan. Ker je poprava vodovoda vsled polarne noči in vsled zmrzline do spomladi nemogi ča, morajo prebivalci tajati sneg ter si na ta način preskrbeti potrebno vodo. Francoski delavci za mir. Pariško ča-sopNje poroča, da je zastopnik sindikata kovinarskih delavcev Merrhe'tn ostro kri izi-ral stališče „C nfederation General du Travah" in je iz avil da bi bile morale iti ali-irane vlade v Brest Litovsk Delavski razred se noče udeleževati mirovnih pogajanj ob diplomatski mizi, temveč se hoče udeležiti mirovne konference v okvirju internacionale. Vojne škode je treba poravnati vzajemno, tudi v vzhodni Prusiji. Nekateri pristaši manjšine, med njimi Bourberon, so nastopali še bolj od očno Merrheimova nazira-nja. Zagovarjali so politiko Ljenjinovo in Trockega in so zavračali obrekovanja na-pram tema dvema, kakor jih razširja en-tentno časop sje. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska ,Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Vsaka iena naj bere moje velezanimivo navodilo o modemi negi pis. PreizkuSen svet, že uvenpjo ali niso dovolj polneI Pišite zaupljivo na naslov: Ida Krause, Pressburg {Ogrsko), Srhanzstra>/»« Turjaški trg št 4 v okr. bol. blag Dr. Ivan Zajet l/*t0-'/,11 Turjaški trg it. 4. splošno zdravljenje 2-3 fraoMluilipLi Dr. Franc Minžr kirurg in spl zdr. •/al-—'/z3 Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. Dr. Ilolz Kraigher splošno zdravljenje 1—3 Poljanska cettta lS. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, bo morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bot-niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinir* le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8 zjutraj d° 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. Ivan Ja iin Ljubljana Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato., zalogo Mil strojev ii moje n pletenje Mastifa) ; a Mii in obrt. H stroji Mio. Vozna kolesa- Ceniki se dobe stonj in Iranko- 500 KRON vam plačani, če ne odpravi moj uničevalec korenin .Ria-Balsam* vaša kurja oč* sa, bradavice in croženelo kožo v treh dneh brez bolečin. Cena lončku s poroštvenim listom K 2-75, trije lončki K 5.50, 6 lončkov K 8.50. Stotine za hvalnih in priznalnih pisem K< meni, Košiče (Kaschau, Karaš) 1. pošt piedal 12/639, Oi>r. Naivečja slovenska hranilnica I Ljubljana, PreSernova ulica St. 3. je imela vlog koncem leta 1916................K 55,000.000*— hipotečnih in občinskih posojil...............„ 30,600.000 — rezervnega zaklada............................„ 1,500.000*— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po 4 0 0 večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5*/*, izven Kranjske pa proti 5’/40/« obrestim in proti najmanj 1% oziroma V«#/, odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo.