List izhaia dvakrat na mesec.
Posamezna št. 75p
Naročnina mesečno 150 P
Rokopisi se ne vračajo.
Refrankirana pisma •e ne «prejemajo.
■111 1
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo in npravništvo v St. Peterski vojašnici.
* Glasilo izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS.
Vsebina zakonskega načrta.
V	naših rokah je načrt bodočega invalidskega zakona. Do sedaj smo pisali o različnih kombinacijah in posnemali poročila posameznih listov, ki so nam podajala različne informacije o bodočem našem zakonu.
Danes pa lahko razložimo našim članom avtentično besedilo, katero vsebuje načrt, ki ga imamo v rokah. Radi preobširnosti ne moremo načrta objavljati dobesedno, sicer pa načrt še ni zakon, ker ga mora sprejeti še skupščina in ga Podpisati N j. Vel. kralj. Kolikor nam je znano, jo pred ministrskim svetom. V kratkih potezah navajamo sledeče določbe načrta:
V	znak priznanja daje država zaslužnim norcem odškodnino in sicer vojnim vojaškim in validom, vojnim civilnim invalidom, družinam Padlih in pogrešanih borcev in družinam padlih ter pogrešanih civilnih žrtev.
Vojni invalid je dotični državljan kraljevine ®HS, ki je poškodovan brez svoje krivde vsled J'ršitve vojaške dolžnosti ali po naredbi oblasti Jmke druge dolžnosti v vojaške svrhe v vojski v casu od mobilizacije do časa šest tednov po popolni izvršeni demobilizaciji.
Ako je dobil pri tem poškodbo, bolezen ali ako se mu ista poslabša tako, da ga pristojna °t>last spozna za invalida je zaščiten po tem zakonu.
Civilni vojni invalidi so one osebe obojega spola, ki so zadobile hibo vsled vojnih operacij Po nesrečnih slučajih ali neprijateljskih postopanj (internacij, evakuacij itd.)
K družinam se računajo zakonska žena, de-Ca (tudi nezakonski priznani otroci ali adoptira-ni) in pastorki.
Tudi roditelji, bratje in sestre umrlega invalida imajo pod gotovimi pogoji pravico zaščite.
pogrešanega se smatra oni, o katerem ni leto ^ni p0 demobilizaciji nobenega glasu.
Pravice do zaščite nimajo oni, ki se prostovoljno vdajo sovražniku, oni, ki so dobrovoljci ^prijateljske vojske in oni ki se sami poškodujejo ter vseh teh družine.
Vrste pomoči so: za invalide: zdravljenje, skrb za ortopedska sredstva, učenje, posredovale služb, podpore in posojila za osamosvojitve, oznje, pokojnine, pogrebni stroški, dosmrtna skrha v domovih in razne naklonitve.
Za družinske nečlaife: zdravljenje, učenje. Posredovanje dela in služb, podpore in posojila osamosvojitev, pokojnina, pogrebni stroški in razne naklonitve.
Za stariše, brate in sestre: pokojnina in p ^edovanje služb. Za udruženje in ustanove, e brigajo za vojne žrtve so predvidene pomo n. sicer: podpore ter razne naklonitve. Za v: ojne hibe, ki se razvijejo v roku šest meseci °°dPustu 12 vojaške službe, ali pri civilnih i: ' idili po nesrečnem slučaju ter šest mesec« ,1 Povratku iz ujetništva ali izpfva se priznai «osmrtno zdravljenje Isto pa se razteza tudi i komplikacije m poslabšanja, ki nastanejo teko Poznejšega časa iz vojnih hib. Dosmrtno bre ^mcno zdravljenje imajo tudi za bolezni, ki nk i zvezi z vojnimi hibami vsi siromašni invalic re2 ozira na procente nesposobnosti od 70 o. mtkov naprej pa vsi. Tudi družinski člani re iirT • ^nvalidov) padlih, ter pogrešanih borce maio brezplačno zdravljenje.
Bolni, pohabljeni, posebno pa tuberkulozi (lrrv0ci imajo pravico biti sprejeti brezplačno alf; Bolnice, sanatorije, penzijonate, kopališ« klimatorske kraje.
2av osta1e zaščitene osebe bo poskrbela d jjj a za zdravljenje potom zdravstvenih zadri
^Ža • ls. m klimatičnih zdraviliščih in su B'eW11?1 samoupravnih. Pregled oseb, ki ] đršavlf.10 zdravljenja, morajo vršiti brezplač Vatni z<*ravniki, v slučaju da teh ni, tudi p
Redovi in podoficirji ter njih družine imajo v zdravstvenih zavodih nižji razred, oficirji ter njih družine pa višji razred.
Tuberkuloznim predpisuje dijeto zdravnik. V bolnici, ki jo ni odredil zdravnik, se more zdraviti samo na svoje stroške. Vsi državni in samoupravni zdravstveni zavodi so dolžni prejemati vojne žrtve. Zdravnik more dovoliti po potrebi zdravljenje tudi doma. Dotični pa dobiva za ta čas sezone 5 odstotkov prej in pozneje pa 20 odstotkov mest vojnim žrtvam in sicer za kopanje ter jim nuditi tudi zdravnika.
Invalid dobi delavno in estetsko protezo ali pa dve delavni, dve estetski. Poleg ortopedskega čevlja dobi še drugega za zdravo nogo. Tudi pohabljena deca invalidov ima pravico na ortopedsko pomoč. Trajanje ortopedskih proizvodov določuje strokovna komisija. Ako se izkaže pokva-ra po krivdi, se napravi proteza na stroške do-tičnega, kar se mu potem odteguje od pokojnine. Tudi v privatne delavnice more dati država izdelovati proteze.
V učenje se sprejme nepismen invalid do 40, pismen pa do 45 leta starosti. Sposobnost učenja, ki se vrši v invalidskih šolah, delavnicah ali pa pri privatnikih, odločuje uprava invalidskega doma. Določuje vrsto učenja in tudi trajanje. Če mogoče je invalida zadržati v njegovem prejšnjem poklicu. Zemljoradnikom se nudi učenje za povečanje gospodarskega znanja, vodenje zadrug in učenje domačih hišnih obrtnih in industrijskih del. Trajanje učenja se ravna po raznih predpisih. Minister more po zaslišanju zbornice dobo učenja tudi skrajšati.
Učenje mora trajati najmanj 1 leto in največ 2 leti. Uprava inv. doma odloči, koliko časa je učenec in koliko časa je pomočnik. Vpošteva pa se vse poprejšnje znanje in tudi delo, ako ga je kdo vršil v vojski podobno obrtu. Položiti se mora mojstrski izpit.
Kdor je upravljal kako delo pred vojno kot samouk, mu more uprava po 3 mesecih učenja dovoliti mojstrski izpit. Mojstrske komisije sestavlja minister soc. politike v sporazumu z drugimi ministri. V njih je po pet članov, od katerih mora biti eden predstavnik inv. udruženja. Ako glasujejo člani za invalida, je napravil izpit. Ako ne napravi, se mu more učenje podaljšati največ za 6 mesecev. Na podlagi spričevala komisije more potem zaprositi za samostojni obrt.
Ako je invalid opravljal poprej kak obrt ali delo, ki ga sedaj ne more izvrševati, more otvoriti tudi drugo delavnico, ako dokaže dovolj znanja za novo delo.
Za čas učenja imajo invalidi poleg pokojnine pravico do vzdrževanja. Oficirji ali podoficirji morejo ostati tudi nadalje v vojaški službi pri trupi ali v pisarni, kar odloči zdravnik.
Državne posredovalnice za delo so dolžne prvenstveno in brezplačno najti posel vojnim žrtvam. Po potrebi se bodo ustanovili posebni odseki za zaposlenje vojnih žrtev. Ako se na ta način ne bo moglo najti dovolj zaposlenja, bo obvezal minister soc. politike vsa javno od države koncesijonirana ali subvencijonirana podjetja, v slučaju potrebe tudi večja privatna podjetja, za sprejem invalidov. Gledalo se bo na sorazmerno porazdelitev. Od tega se bodo oslobodila samo ona podjetja, ki iz gotovih varnostnih ali higijenskih ozirov ne morejo sprejeti invalidov. V tem slučaju pa bodo morala za gotovo število invalidov plačevati za vsakega po 2000 Din Narodnemu fondu. Ako bi pa primorano podjetje ne hotelo sprejeti dovolj sposobnega invalida, bo plačevalo zanj toliko, kolikor stane zdrav delavec mesto njega. Kazni bo predpisovala inšpekcija dela.
Inval. pokojnine ne smejo biti razlog za zmanjšanje plače in drugih pripadkov. Tudi ne sme biti telesna nesposobnost vzrok, da ne bi bil postavljen na mesto, ki ga lahko opravlja
brez nevarnosti, ali da bi nepredoval ali bil odpuščen. Le ako bo strok, komisija ugotovila gotove nezmožnosti, more se to vpoštevati pri plači ali na drug način.
V	slučajih spora, odloči komisija, v kateri je zastopnik podjetja, prizadeti invalid, zastopnik delavcev dotičnega podjetja, inval. udruženja in inšpekcije dela, dotičnega podjetja, inval. udruženja in inšpekcija dela. Proti rešitvi ni pritožbe.
Pri posojilih iz državnih denarnih zavodov imajo s tem zakonom zaščitene osebe prednost.
Narodni fond bo dajal posojila vojnim žrtvam, zemljoradnikom brezobrestno ali z znižanimi obrestmi proti daljšemu odplačevalnemu roku in dovoljnomu jamstvu. Dalje bo dajal posojila strokovno izučenim za osamosvojitev in orodje ter dijakom za učila.
Male prodaje tobaka se dajejo prvenstveno vojnim žrtvam.
V	kolikor ne bi reflektirale nanje vojne žrtve, se bodo pustile dosedanjim nezaščiten-cem. Pri odvzemanju pa je treba vpoštevati osebe, da ne bi bil ogrožen njihov obstanek.
Velikoprodaje tobaka pa se dajejo vojnim žrtvam ali udruženju, ako so njihovi pogoji enaki, najboljšim ponudnikom.
Uprava monopola mora dati vsako leto 4%o od velikoprodaje tobaka, 1% pa od maloprodaje potom trafik udruženja s tem zakonom zaščitenih oseb, ki ijh morajo vporabljati za brezobrestna posojila, za otvarjanje trafik ter za cenena posojila v cilju gospodarske okrepitve vojnih žrtev.
Izplačevanje in poslovanje s tem denarjem vrši Narodni fond. Pri prodaji srečk državne klasne loterije in monopolskih predmetov se vpošteva jo prvenstveno vojne žrtve in njihova udruženja, ako izpolnjujejo pogoje.
Pri razdelitvi čistega dobička državne klasne loterije imajo prvenstvo vojne žrtve in udruženje.
Tako tudi pri vseh nabavah, prodajah, zakupih in delih za državo, bodisi, da se vrše po pogodbi ali po licitaciji imajo prednost vojne žrtve in njih udruženje. Državne oblasti, od katerih zavisi odobrenje, da more kdo gospodarsko delati in dobiti zaslužek, t. j. kinematografske koncesije, kioski na železniških postajah ali kopališčih itd. morajo dajati taka odobrenja prvenstveno osebam zaščitenim po tem zakonu ali njihovim udruženjem.
Za snovanje invalidskih zadrug, v katerih bi bili izključno ali pa po večini vojne žrtve, daje država vse povlastnice ali oproščenja, katera so s katerikolim zakonom v posameznih pokrajinah predvidena. Zadružna pravila pa morajo odgovarjati duhu dotičnih odredb ter da delo zadrug stoji pod nadzorstvom zadružnih zvez. Zadruge so proste državnih taks.
Brezplačno vožnjo imajo invalidi, redovi in podoficirji v III. razredu vseh vlakov, razen mednarodnih in II. razredu ladij. Invalidi od 70 odstotkov naprej, ako se vozijo nad 60 km daljave in nižji oficirji v II. razredu vlakov in
I.	razredu ladij. Višji oficirji pa se vozijo v I. razredu vlakov in ladij. Vse brezplačne vožnje veljajo po pozivu oblasti na pregled, lečenje, učenje, popravke protez itd.
V	ostalih privatnih slučajih pa se vozijo invalidi poljubno z osebnimi ali mešanimi vlaki proti plačilu četrtinske karte, vdove pa le trikrat v letu s polovično karto. Za legitimacije veljajo članske knjižice udruženja s slikami.
Za delegate udruženja bo izdalo ministrstvo saobračaja brezplačne karte in sicer središnemu odboru in izvršnim odborom po dve, oblastnim in županijskim odborom pa po eno karto II. razreda za vse vlake.
Pokojnine: Invalidi dobe pokojnine po procentih in sicer: 20% dobi 1080 Din letno (ali 72 Din v zlatu) potem pa za vsakih 10% nesposobnosti po 540 Din (36 Din v zlatu) več. Tako
dobi 100% invalid 5400 Din (360 Din v zlatu), preko 100% pa 9000 Din (600 Din v zlatu.)
Kaplari dobe 5% več, ostali podčastniki navedeni v VIII. delu zakona o ustrojstvu vojske pa dobe še razliko med invalidnino in njihovo poslednjo plačo, v kar se zaračunajo vsi naturalni pripadki. Ako take osebe ostanejo nadalje v državni službi, dobe za čas službe mesto pokojnine, za 15% povečano osnovno in položajno plačo. Invalidi-dijaki (enoletni prostovoljci) dobivajo pokojnino podporočnika.
Oficirji ali podoficirji, ki se nahajajo kot invalidi pri svobodnih profesijah imajo pokojnino po stanju poslednjegä čina. Oni, ki izšto-pivši iz vojske vstopijo v drž. službo, pa jo potem zopet zapuste, dobe svojo prejšnjo ali poznejšo pokojnino, katera je večja.
Osebe, ki nimajo nobenega čina v vojski in nobenega položaja v državni službi, dobivajo invalidnino po položaju, ki ga dobe v vojski, ali državni službi po končanju šole in šolski izobrazbi.
Na oba očesa slepi, popolnoma sključeni, težko živčno bolni, brez obeh rok, ^obeh nog; brez roke in noge in oni, ki imajo težke bolezni v razvoju ter sc popolnoma nesposobni za delo imajo pravico biti sprejeti v invalid, domove. Za ves dotični čas prejemajo tretjino pokojnine. Ako imajo pa siromašne družine prejemajo po 12Ö0 Din (80 Din v zlatu) letno, polovico njihove pokojnine pa iprejemajo družine. Oni, ki bi ne hoteli biti v zavodu dobe 30 odstotni povišek pokojnine.
Tuberkulozni invalidi v drugem in tretjem stadiju dobivajo 6 mesecev po odpustu iz bolnice pokojnino 100 odstotnih invalidov, brez ozira na njihove procente. Siromašni invalidi nad 62 let stari dobivajo enako brez ozira na višino [procentov nesposobnosti pokojnino 100 odstotnih invalidov.
Vdove padlih borcev ter invalidov, ki sp imeli najmanj 50 odstotkov delanezmožnosti, nekatere vdove civilnih žrtev in vdove pogre-šancev, dobivajo vdovsko pokojnino. Vdove umrlih invalidov, ki so imeli izpod 50 odstotkov pa dobe le ostale ugodnosti tega zakona.
Vdovske pokojnine so sledeče:
Pod 45 let stara, brez otrok in sposobna delo dobi invalidnino 20 odstotnega invalida 1080 Din letno, nad 45 let stara pa invalidnino 30 odstotnega invalida redova, t. j. 1620 Din letno.
Vdova z deco dobi za sebe pokojnino 30 odstotnega redova, za vsakega otroka pa po 540 Din letno.
Ako dobiva vdova dodatek za otroke po zakonu o penziji, dobiva prednje dodatke samo, ako so večji, sicer pa po zakonu o penziji.
Dodatki za deco 'pripadajo samo do 7 leta, ako se pa deca z uspehom šola do konca istega, največ pa do 23 leta starosti. Ako pa je otrok
Trije prijatelji.
(Nadaljevanje.)
... Profesor don Pedro Henriquez je odpotoval v sprenistvu mnogih zdravnikov v provinco San Pavlo, da na licu mesta prouči vzroke in simptone te posebne razburjenosti in da predloži carju potrebne mere, s katerimi se bo bolno prebivalstvo zopet pripravilo k zavesti...«
Ah sedaj se spominjam, spominjam se krasne in ponosne brazilske jadrnice s tremi jambori, ki je 8. svečana plavala mimo mojih oken po Seni. Takrat se mi je zdela tako krasna, tako čista in svetla. To bitje je bilo na njem ... videlo je mojo belo hišv in skočilo iz ladje v reko. Oh, moj Bog! Moj Bog!
Sedaj znam vse. Sedaj razumem. Minila je doba, ko je vladal človek----
On je prišel, on, ki je bil prva bojazen prvih naivnih narodov; >On«, katerega so bojazljivi duhovniki prognali, katerega so čarovniki klicali v temnih nočeh, a ni prišel; kateremu so v slutnji mimogredoči gospodarji sveta dajali vse one orjaške ali podobne podobe orjakov, duhov, vil in hudobnih besov... Po surovih domnevanjih in slutnjah, ki so nastala iz primitivnega strahu, so ga zasledili tankočutni ljudje jasneje. Mesmer ga je slutil in zdravniki so že pred desetletji natančno spoznali bistvo njegove moči, še prej nego jo je jel izvrševati. Oni so se poigrali z orožjem novega vladarja: s sposobnostjo, navezati zmešani ljudski duši tajno voljo, oni so to sposobnost imenovali: magnetizem, hipnotizem, sugestija in takodalje. Videl sem, kako so se s to
telesno nesposoben za vsako delo, dobiva zanj dodatek dokler traja nesposobnost.
Pri zaračunavanju pokojnin umrlim vojščakom se priznava 10 let službe kakor vojakom v smislu zakona o ustrojstvu vojske.
Tako tudi vojakom, ki so v slobodnih profesijah po zadnjem činu v vojski.
Otroci sirote brez staršev zaščiteni po tem zakonu dobivajo pokojnino tako, da prejema najstareji med njim letno 2700 Din (180 Din v zlatu), ostali pa vsak po 540 Din (36 Diin v zlatu). Tako dobivajo pokojnino tudi eni otroci, ki imajo mater, pa ji je sodnim potom odvzeta oblast nad njimi. V tem slučaju mati ne prejema nič. Stariši dobivajo za enim sinom hranilcem, in sicer eden izmed njiju pokojnino 20 odstotnega redova. Skupaj oba stariša pa dobivata pokojnino 30 odstotnega redova. Dobiva se tudi za umrlim invalidom hranilcem, ako je bil najmanj 50 odstotni invalid. Za dvema sinovoma hranilcema dobiva eden od starišev pokojnino 40 odstotnega redova, oba stariša pa 50 odstotnega redova. Ako so pa zgubili tri ali več sinov, dobiva eden 60 odstotno, oba stariša pa pokojnino 70 odstotnega redova. Ako padli borec ali po-grešanec ali vsaj 50 odstotni invalid ni ostavil žene, dece ali roditeljev, dobivajo njegovi mladoletni brati ali sestre, če jim je bil edini hranilec in so siromašni, po enakih delih invalidnino 20 odstotnega invalida redova.
Siromašne vdove, roditelji in deca umrlih invalidov borcev ih civilnih žrtev, ako so popolnoma za delo nesposobni in nimajo nobenega da bi skrbel zanje, imajo pravico biti sprejeti dosmrtno v invalidske domove, a za čas dokler so notri ne prejemajo nobenih pokojnin. Siromašnim vdovam se po 60 letu starosti povečava pokojnina za 540 Din letno.
Začasni invalidi se pregledujejo vsako leto o priliki rekrutovanja. Invalidnina se ravna potem po povečanju ali zmanjšanju' procentov.
Ako se pri začasnih invalidih utrdi 3 leta isti odstotek nesposobnosti, se oglasi invalid za stalnega.
Ako se je stalnim invalidom položaj poslabšal smejo zahtevati ponovni pregled. Poslabšanje pa mora utrditi državni zdravnik.
Pokojlnina svojcem pripada in sicer očetu do smrti, sestri do možitve ali redno do 16 leta. Za brata tudi do 16 leta. Vdovi in materi do možitve najdalje pa do smrti. Siroti brez očeta in matere, ako je ženska do možitve, sicer do dovršenega 21 leta. Izjemoma pripada pokojnina bratu ali sestri, ali siroti brez starišev do 23 leta, ako se z uspehom šolajo, ali pa so duševno in telesno nesposobni za delo.
Za vedno izgube pravico do pokojnine in ostale pomoči osebe, ki so se poslužile prevar, lažnih dokumentov, simulacije blezni itd. za to, da bi se jim povečala oskrba, ali pomagajo pri tem drugim. Oni, katerim pristojna oblast utrdi zlouporabo pomoči, ali se vdajo kraji, prosja-
strašno močjo igrali, kakor neoprezni otroci. Mi nesrečni, ubogi ljudje! On je prišel, on — on — kako se imenuje...« —
»Vidite, kako govori pisatelj Maupassant?! On v obliki poezije pove to, kar učenjaki govore z učenimi besedami. Vsi pa so enega mnenja: Med nami živi popolnejše bitje, nego je človek, s popolnejše razvitimi čutili in s finejšo tkanjo materije, nevidne našim grobim očem. In to bitje — naj vas ne bo strah — hodi z nami, nas vidi, nam preprečuje to in ono, včasi razgraja, kot se je to zgodilo preteklo noč, kakor človek, ko se napije ...« —
Fekeleš je pokazal to razpravo Bombardonu in Jeziku.
»Sta čitala?«
»Sva.«
Močni, beli zobje so se zablesteli za Fekele-šovih ustnicami.
»Vidita, kam smo se povzpeli?!... Smo popolnejše bitje, nego človek.«
»Pa tudi s finejšo tkanjo materije,« je odgovoril Bombardon.
Jezik se je sklonil k njemu in potipal suknjo. Nato je otipal še svojo.
»Tvoja je finejša od moje,« je rekel. »Seve, lažje si kupiš, nego jaz kakšno boljšo stvar; vendar pa nisem mislil, da imam finejšo* nego ljudje.«
Fekeleš je pa udaril s prsti po članku v časopisu.	,
»Tu je dokaz. Ni pisal tega neumen človek. Ne gre se pa za obleko, nego za kožo.«
»Te pa si mi nismo, resnica, sami kupovali!«
(Konec.)
čenju, pijanstvu, igranju, nemoralnem življenju, ali zanemarjajo sebe in družino, zgube začasno ali pa za vedno nekatere ali vse vrste pomoči. Posebno vdovam se za vedno vzamejo vsa prava ako žive izven zakona z moškimi in se vdajo nemoralnemu življenju.
Odloke o izgubiM pokojnine daje invalidski sodnik.
Invalidi, ki so s sodbo rednega sodišča obsojeni za kako krivično delo, ki daje zgubo državljanske časti izgube pokojnino za čas kazni.
Ako je tako obsojen kak član družine, izgubi prejemalec zanj doklade dokler traja kazen. Oseba, ki pa je obsojena za zločin, ižgiibi vsa invalidska prava brez ozira ali je še mladoletna ali že polnoletna.
Kadar so dotični zopet prosti se jim nakaže pokojnina z dodatkom.
VdoVam, ki se omože prestane pokojnina, dobe pa odpravnino 4000 Din, ako jo zahtevajo najkasneje V enem mesecu po omozitvi.
Pravico do pokojnine izgube.
a)	oni, ki so dobili od države maloprodaje tobaka, ali druge koncesije, ali so od strani države preskrbljeni na kali drugi način, izvzemši ! službe, delavna mesta ali penzije, ako jim oskrba po odbitku stvarnih režijskih stroškov in pravična odškodnina donaša letno take dohodke, ki so enaki ali večji od invalidske pokojnine in doklad po tem zakonu.
ib) oni, ki so dobili odpravnine pokojnin in doklad,
c)	oni, ki so dobili od države brezplačno , zemljo, kot dobrovoljci ali kolonisti, izvzemši v ; južnih krajih države.
d)	one osebe (izvzemši osebne invalide), ki plačajo več nego 30 Din letno neposrednega davka. (Kakšni so ti davki pojasni pozneje čl. 108.)
Ako se pokojnina in dodatki ne dvignejo v roku enega leta, zastarajo. Računa se od dne, ko je nastala pravica zanjo ali kadar je zadnjič vzdignjena. Pokojnina se ne more zastaviti ali zarubiti in se ne more napraviti nanjo prepoved. Izvzemši se more vršiti prepoved samo na pol invalidnin^ brez dodatkov za dolgove državnim ali samoupravnim telesom ter invalidskim denarnim zavodom. Druga polovica invalidnine in cel dodatek pa ostaneta za vzdrževanje do-tičnega. Pogrebni stroški invalidov, siromašnih vdov, roditeljev ali sirot brez starišev znašajo trimesečno pokojnino. Prejme jo družina dotič-nega. Vživalci pokojnine morejo zaprositi, da se jim izplačajo njihove pokojnine z dokladami na enkrat in sicer v denarju, ali odkupijo s podelitvijo zemlje ali pa na drugi način. Po razpoložljivosti sredstev se bo gledalo na to, da se : odkupijo bolj lažji invalidi ter vdove z otroci) ! kateri so že sposobni ali pa bodo v kratkem za delo. Kdor prosi za odkup mora vložiti prošnjo najbližji upravi »Narodnega fonda . V slučaju potrebe se bodo obrazovale za to posebne komisije, ki bode pretehtale vse razloge.
Uprava Narodnega fonda bo odkupila pokojnine in doklade s kapitali ako bo:
a)	zahteval tak, ki ima stalno pokojnino,
b)	kdor je starejši od 21, a mlajši od 53
leta,
c)	ako bo s tem praktičneje in produktiv-1 I nejše preskrbel sebe in družino in se bo izkazalo, da bo imel s tem dostojnejše življenje,
d)	ako daje za to dovolj moralnega in ma' terjalnega jamstva.
Kapitali se bodo izplačevali zgol za zboljšanje ali zakup zemljišč, za obdelavo zemlje, za gradbo stanovalilč in drugih zgradb, za nabavo orodja, za razne obrti, hišne industrije ali obrtni kapital in za trgovino, pa najsibo, da dotični dela sam ali v zadrugi.
Prosilcem se izplača odkupnina:
a)	ako so stari nad 21 let, a mlajši kol 3» let, kapitalizirana za 12 let,
b)	ako so starejši kot 35 let, a mlajši kot 45 let, skupaj za 10 let,
c)	ako so stari nad 45, a pod 55 let za 5 le* skupaj.
Za kapital je treba podati jamstvo, da ho služil predpisanemu namenu.
Ako se uvidi, da se kapital ne uporabi]3 v namenjenem cilju, sme uprava Narodnog3 fonda zahtevati njegovo povračilo.
Predmeti, ki so nabavljeni iz tega kapitm3 se ne smejo prodati brez dovoljenja Narodne#3 fonda. To dovoljenje se sme dati le ako se vin1» da bo to na drug način koristilo.
Jamstvo se ima unesti v jjavne knjige» ^ katere mora biti vpisan nabavljeni predmet, smrtjo uživalca preneha jamstvo. S prvim n1®'
sečem potem, ko se prejme odkupnina, prestane nadaljna pokojnina. V slučaju, da se mora kapital vrniti, počne zopet pokojnina s prvim naslednjim mesecem.
Ako se dokaže, da dotična oseba ni sama kriva, da se kapital ni pravilno vporabil, sme uprava opustiti vračilo.
Odkupi pa se morejo vršiti tudi na drugi način po precenitvi vrednosti kakor z različnimi dajatvami v naturi ter državnimi prodajami, restavracijami ali prevzemanjem kavcij.
Vojne žrtve, ki se bavijo s poljedelstvom, pa nimajo dosti zemlje ali je sploh nimajo, morejo dobiti odkupnino z zemljo na primer od agrarne reforme, kjer imajo prvenstveno pravo.
V takih slučajih mora uprava gledati, da se odkupi zemlja občin, samoupravnih teles, skupnih lastnin, cerkev ali korporacij. Po možnosti se daje toliko zemlje, da odgovarja njena vrednost kapitalu odkupnine. Ako je vrednost manjša, dobi dotični razliko v denarju, ako je pa vrednost večja se postopa tako kakor v drugih slučajih po zakonu o agrarni reformi. Tudi pri zemlji se zahtevajo jamstva, kakor za kapitale.
Onim, ki prejmejo zemljo pa prestane nadaljna pokojnina šele z 31. decemibrom onega leta, v katerem spravijo z nje prve pridelke. V slučaju, da je iz elementarnih vzrokov slaba letina, sme minister socijalne politike podaljšati vživanje pokojnine največ za eno leto.
Vsak poškodovanec, ki se hoče priglasiti za invalida mora vložiti piijavo za pregled v roku enega leta po izvršeni demobilizaciji, ako je pa izven države v roku enega leta po povratku.
Po možnosti naj priloži uverenje pri kaki priliki je postal nesposoben. Ako nima tega se bo priznalo potrdilo starešine ali borcev dotičnoga polka, iz katerega je izšel invalid in je dotičnim osebno poznan njegov dogodek.
Pri tem pa mora prosilec navesti še vse druge okolnosti za dokazanje.
Prijava se pošlje pristojnemu sreskemu poglavarju, da izpopolni nedostatke, potem jo pa Čimpreje službeno pošlje pristojni komandi voj-
nega okruga. Pregled vrši komisija pri vsakem vojnem okrogu. Ista je stalna, po potrebi pa tudi začasna.
Sestavlja se iz komandanta voj. okruga ali njegovega zastopnika, kateri je predsednik, dalje iz dveh zdravnikov (eden državni ali samoupravni), zastopnika sreske oblasti in zastopnika invalidskega udruženja, ki naj bo po možnosti istega poklica.
V slučajih komplikacij se napoti invalid v državno bolnico h konštataciji. Komisija odreja dneve pregleda, poziva osebe, vrši preglede in odreja:
1. sposobnost za vojno službo,
2.	spremembo sposobnosti za delo na podlagi zdravniške diagnoze (zdravnikov v komisi-
ii.)
3.	daje mišljenje ali je hiba nastala vsled vzroka navedenega po tem zakonu ali iz kakega drugega vzroka.
Po točki 1. komisija postopa po predpisih ministra vojne, pri tcčki 2. in 3. pa po predpisih ministra sociajalne politike.
Komisija odloča z večino glasov. Odločba se navzočemu takoj priobči s poukom o pravnih sredstvih ter se mu izda takoj tudi pismeno. V uverenje se navedejo podatki o nesposobnosti za vojno službo, vrste bolezni ali poškodbe, procenti delavne nepsobnosti, mesto in čas poškodbe ter ako je odločba enoglasna in ako sta se skladala ž njo oba zdravnika.
Priziv se more vložiti proti taki odločbi, ki ni bila enoglasno sprejeta, ali je med zdravnikoma odvojeno mišljenje in sicer:
a)	radi diagnoze,
b)	radi procentov delavne nesposobnosti. Vložiti je priziv v 15 dneh po priobčitvi komandi vojnega okruga, katera je dolžna da ga v 5 dneh izroči najprej Superrevizijski komisiji.
Superrevizijsko komisijo tvori redna divizijska Superrevizijska komisija na dotičnem teritoriju. V njo pa se pozove še en član in sicer predstavnik invalidskega udruženja.
(Dalje v prihodnji številki.)
Jačajmo se.
V času, ko se naše udruženje bori za uzakonitev invalidskega zakona, moramo konštati-rati, da se je invalidska zavednost močno ojačila 'm spopolnila, vendar pa je še dosti vojnih žrtev, ki se ne brigajo za svoja vprašanja in takorekoč ignorirajo svojo organizacijo. Nekateri niso tako močno prizadeti vsled svoje invalidnosti in ne Potrebujejo toliko borbe, ker jim je mogoče s svojo zmožnostjo in neoviranim delom zasigu-rati si primeren življenjski obstoj. Drugi so zopet premoženjsko toliko situirani, da niso odvisni le od državne in druge pomoči.
Taki invalidi navadno ne čutijo toliko potreb, in svoje invalidsko stanje lažje prenašajo kakor oni, ki so telesno in še materijelno uničeni in si ne morejo na noben način pomagati in se samostojno preživljati.
Enako je pri onih vdovah in sirotah, ki niso na dobri materijelni podlagi in jim je odvzeta s padcem moža in očeta za pošten življenjski obstoj potrebna pridobitna moč.
Zato je treba, da takim revežem pomagamo vsi stanovski tovariši in tovarišice, ki kot taki najlažje čutimo naš položaj in smo v najbližjem stiku z dotičnimi trpini.
v ,. Vsak tovariš ali tovarišica mora imeti sočutje za svoje trpine, ako tega ni, kako naj potem zahtevamo da ga bodo imeli drugi ljudje, ter cela javnost. Vsi se moramo zavedati svojega stanu in stanovskih dolžnosti, pomagati posameznikom ter sodelovati pri borbi in reševanju stanovskih in naših življenjskih vprašanj.
To nam je omogočeno najbolj v svoji stanovski organizaciji, katere član in sodelavec mora kiti vsak tovariš in tovarišica.
S tem bo postalo naše udruženje močno in tudi zmožno kaj doseči.
Videlo se bo, da združene vojne žrtve (do zadnje stoje v borbeni fronti za svoje pravice, v tem oziru ni nobenega pretiravanja in neopravičenosti.
Ako pa stoji veliko število naših tovarišev m tovarišic popolnoma brezbrižnih izven naših Irs* .*n.se ne zanimajo za to, kako bi sodelovali onimi, katere potreba sili v borbo za pravice in . o ki si potom organizacije vzajemno z lastni-1 sredstvi zboljšali položaj, je to za vse škod-hvo.	1 '	.${4 Tp?1
Ti ljudje škodujejo zato, ker s svojo brezbrižnostjo in odsotnostjo kažejo oblastem, da ni naše stanje tako kot se ga opisuje. Oblastem ne pokažejo potrebe, ker jim ni treba v bojne vrste in omalovažujejo organiziran nastop svojih tovarišev. Zato ga oblasti tudi ne vpoštevajo v polni meri.
Ako pogledamo delavske organizacije. Koliko so že napredovali različni delavski stanovi na socialnem polju. To pa samo zato, ker imajo številne njihove stanovske organizacije in ker so postali zavedni in so si postavili skoro za dolžnost, da se mora vsak stanovsko organizirati. Gotovo, da imajo pri svoji borbi lažji položaj kakor mi, ker oni terjajo pravice, ki jih sproti služijo z delom, katerega lahko vsak čas prenehajo, nasprotno pa mi tirjamo svoje že odslužene pravice.
Imamo pa tudi nezavedneže, ki so organizirani, a se popolnoma nič ne zavedajo namena in pomena naše organizacije. Organizirani so samo zato, da zahtevajo materijalne podpore, za kako delo se pa ne zanimajo. Ako ne dobijo svojih osebnih zahtev, kritizirajo na vse strani in dosti je tudi takih, da potem z demagoštvom razdirajo organizacijo in njeno delo.
Ne pomislijo in nočejo uvideti, kako nehvaležno delo imajo posamezni odborniki ali predstavniki organizacije, in s kako težavo izposlujejo vojnim žrtvam kako ugodnost. Mesto, da bi jim pomagali, zabavljajo čez vse. Ako pa se jih pozove ali izvoli, da naj gredo v odbor in naj delajo, se branijo z različnimi izgovori. Naj si zapiše vsak v srce, da moramo delati vsi z idealizmom, ljubeznijo in zavednostjo za naš bedni stan.
Potem bomo svojo nalogo častno izpolnili in postavili naš stan na primerno mesto.
Vsem tem nezavednostim članstva pa so veliko krivi posamezni odbori.
Treba je predvsem, da so odbori povsod agilni, da se brigajo za napredek in ojačevanje organizacije in za splošne koristi. Zastavljati morajo svoje moči za skupno delo.
Ni zadosti, da je kdo samo izvoljen, to pa zato, da ima organizacija odbor in eksistenco. Odbor je zato, da dela in pomaga za skupni stanovski napredek.
Odbori morajo imeti seje, morajo stavljati predloge in sklepati o njih, gledati na to, kaj bi
se dalo pridobiti za materijelno pomoč članstva in kako bi se bolje zastavilo delovanje za zboljšanje stanovskega položaja.
Dolžnost vsakega je, kdor je izvoljen na kako mesto, da izvršuje popolnoma poverjeno mu nalogo.
Odbori imajo tudi svoje okraje dobro organizirati.
Posamezni odborniki morajo dobiti stik z vsemi vojnimi žrtvami svojih okrožij in jih navajati do tega, da se organizirajo.. Pridobiti je treba zadnjega stanovskega tovariša ali tovarišico, da stopi v organizirane vrste. Tako bo postala naša organizacija popolna. Vzbujati pa je treba med članstvom tudi zavest s tem, da se jim predava in razlaga pomen in koristi stanovskega boja.
O tem ima veliko naših ljudi jako malo pojma. Ako ne dobi moke, ali druge podpore, pa ne mara več za organizacijo in prestane biti član.
Največje zlo v organizaciji pa so taki ljudje, ki sicer sami nič ne delajo, zabavljajo in kritiku-jejo pa vse od kraja, najbolj pa odbornike, ki se žrtvujejo za organizacijo. Dostikrat se je slišalo očitanje, da so posamezni odborniki ali celo organizacija krivi vsega zla. S tem se jemlje odbornikom veselje do dela in trpi pri tem organizacija. Vsak mora biti prepričan, da njegovi stanovski tovariši ne bodo delali proti lastnim interesom in da leži krivda zla pri onih, proti katerim se organizacija bori in da oni zaslužijo največjo kritiko.
V	organizaciji pa tudi ne sme biti ne osebnih in ne političnih nasprotstev med člani. Ako se začno taka osebna nasprotstva, se pojavljajo prepiri, odstopi in razdor v organizaciji.
Za to morajo skrbeti odborniki nepristransko, da se vsako tako nasprotstvo takoj zatre.
V	bodoče se morajo zastaviti vse sile, da privedemo naše organizacije res do vrhunca in moči.
Potrebujemo jih močne in krepke, ker stoji pred nami naše vprašanje še vedno odprto. Zato moramo stati pripravljeni na braniku.
Borili smo se že veliko, a nismo mogli imeti pravega, povoljnega uspeha, ker nismo bili še dovolj jaki in zavedni. Glejte, da nas ta greh zopet ne bo tepel!
Zveza bivših vojakov.
Kakor je že mnogimi znano, se je vršil na Brezjah 31. avgusta shod vojakov svetovne vojne. V kljub mah reKiami po časopisni se je zbrala več tisoč glav broječa armada mož in fantov bivših vojakov, ki so se prišli zahvalit za srečno vrnitev domov iz svetovnega klanja in pa da se poklonijo spominu padlih tovarišev. Vabljeni so bili vsi ne glede na stan in politično prepriča, in odzvali so se tudi res v častnem številu. — Krogla na fronti ni izbirala koga naj zadene — vsi smo bili enaki pred njo.
O poteku shoda ne bom poročal, ker so že itak dnevni in drugi časopisi pisali obširno o tem. Omenim naj samo glavni sklep, ki nas invalide jlredvsbm zanima. Pri tej priliki se je namreč ustanovila »Zveza bivših vojakov«. — Namen in cilj je predvsem karitativen, t. j. dobrodelen. V prvi yrsti vzbuditi k življenju naše padle tovariše in to s tem, da poskrbimo, da se popravijo in okrase njih sedaj žalibog pozabljeni grobovi, ter dalje, da postavi vsaka fara svojim padlim, vsaj skromen spomenik. Drugič pa pomagati tudi v materijelnem oziru tovarišem, ki so postali invalidi na bojnem polju. To bi bili temeljni točki te novoustanovljene zveze.
Konstituiral se je že tudi odbor, ki je sledeči:: Predsednik: g. Colarič, major v p., podpredsednik znani bivši vojni kurat župnik gosp. Jernej Hafner, njegov namestnik g. Ivan Mihevc, tajnik g. Bonač, bivši vojni kurat, dobro poznan pri invalidih, njegov namestnik g. Matičič, pisatelj znane knjige »Na krvavih poljanah«, blagajnik g. Vagner, njegov1 namestnik Sterle Ivo, invalid kot zastopnik invalidskega udruženja. — Dalje je v odboru g. Jamar, zdravnik, ki ga bivši Janezi hranijo v najboljšem spominu.
Kranjski Janez.
KAR NE VEŠ VPRAŠAJ
Univerzaalni Informativni Biro
ARGUS
Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6-25.
BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
Uradni del.
Službena mesta. Pri okrajnem sodišču sta razpisani mesti a) poduradnika s prejemki zva-ničnikoV, b) izvršilnega uradnika tretje kategorije, ako pa ne bo takega kompetenta, tudi poduradnika. Pri okrajnem sodišču v Ljutomeru je razpisano mesto sluge. Prošnje je opremiti s šolskim spričevalom, rojstnim in domovinskim listom, [potrdilom pristojnega oblastva o dosedanjem poklicu, nravstvenim spričevalom, iz-pričevalom državnega zdravnika, potrdilom o ureditvi vojaške obveznosti, morebitnim poročnim listom in krstnimi listi otrok.
Rok za vlaganje traja za obe mesti v Murski Soboti do 25. oktobra, za Ljutomer pa do 24. oktobra t. 1. Vlagajo se pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru.
Potrdila župnih uradov prosta taks.
Preko invalidskega odseka v Ljubljani smo dobili odlok Ministrstva ver V. br. 12602 od 12. sept. t. 1. sledeče vsebine:
Središni odbor Udruženja vojnih invalidov se je obrnil na ministrstvo ver, da izda vsem cerkvenim oblastem in duhovnikom vseh vero-izpovedanj nalog, da pri izdajah dokumentov kakor: mrtvaških listih, katere potrebujejo invalidi, vdove ali sirote za priloge k prošnjam za reguliranje invalidskih pokojnin, ne 'zahtevajo nobenih nagrad. (Kolekovine so po zakonu ie itak proste.) Z ozirom na to1, da so taka potrdila po čl. 6 taksnega zakona prosta državne takse in v smislu čl. 18 začasnega invalidskega zakona v zvezi s §§ 69 in 70 [pravilnika izdane olajšave vojnim žrtvam za njihove prošnje s tem, da so oproščene vseh taks in pa na temelju tega, da cerkvene oblasti izdajajo dokumente po uradni dolžnosti ter končno na osnovi čl. 4 uzakonjene uredbe o ustrojstvu ministrstva ver je odločil minister, da morajo duhovniki vseh konfesij izdajati vojnim žrtvam vse dokumente potrebne za reguliranje invalidskih pokojnin brezplačno to je, da ne zahtevajo zase nikakih nagrad.
Službo uradnika III. kategorije 3. skupine razpisuje finančna prokuratura v Ljubljani. — Prošnje s prilogami v originalu in prepisu je vlagati do lo^ oktobra t. 1.
Naši grobovi.
Invalidski dom v Celju.
Neizprosna jetika je pretrgala nit življenja 80 odstotnemu invalidu Mihaelu Lorenčiču v najlepši življenjski dobi. Leta 1915 je moral oditi v svetovno vojno. Gotovo se ni nadejal dragi tovariš, da se bo moral v tako lepi življenski dobi posloviti od nas. Kot plačilo za svojo borbo je dobil to, da si je nakopal na bojišču najhujšo, neusmiljeno, in neizprosno sovražnico našega življenja, »jetiko«. Bolehal in hiral je leto za letom, mesec za mescem vedno hujše in pred eden in pol mesecem je moral ostati v postelji. Dne 17. t. m. ob 5. uri je izdihnil svojo blago dušo. Bil je priljubljen med svojimi tovariši, rad je pomagal vsakemu dokler je mogel. Zato pa, dragi tovariš, ti, ki si se poslovil od nas in si se preselil v boljšo domvino, kjer ni trpljenja in sovraštva, ne zavisti, bodi ti zemljica lahka. Mi pa, ki se še mučimo po tej dolini solz, v kateri si nas zapustil, ti kličemo trikratni Slava!
Pogreb se je vršil dne 18. sept. *t. 1. popoldne ob 3. uri.
Naše gibanje.
Iz pisarne Izvršnega odbora.
Invalidi in vdove se opozarjajo, da si nemudoma preskrbijo nove članske knjižnice s slikami, katere izdaja po nalogu Središnega odbora L A. v Ljubljani. Dotični, ki ne bode imel nove članske knjižice se ne bode več smatral za člana naše organizacije. So slučaji, da leži večje število že izpolnjenih članskih knjižic pri posameznih podružnicah, katere se pa člani branijo vzeti. Opozarjamo vse podružnice, da v bodoče ne pošiljajo od članov, ki še nimajo članskih knjižic nobenih vlog na L O., ker bi jih isti ne mogel upoštevati. Pripomnimo, da se bo vsaka prošnja, v kateri ne bo označena številka nove članske knjižnice vložila nerešena med spise. Podružnični odbori naj o temi obvestijo svoje člane.
’oziv podružnicam!
Praznik vseh svetnikov se bliža! Da ne bodo vojaški grobovi tudi letos zopet pozabljeni, pozivamo tem potom vse podružnice, na katerih področju je pokopanih kaj vojnih tovarišev, da poskrbe že sedaj vse potrebno za okrasitev in razsvetljavo njih grobišč. V ta namen naj se napravi zbirka denarja in zelenja v dotičnem okolišu. Naprosi naj se župni urad, da okliče zbirko v cerkvi in da tudi sam pozove farane k temu dobrodelnemu delu, dalje županstvo, da dodeli po potrebi kako delovno moč, če mogoče brezplačno na razpolago, zaprosi naj se tudi šolska vodstva, da bi otroci pletli vence. Vse to se more izvršiti z malimi stroški, samo ako je dobra volja.
Pripominjamo, da dela na ljubljanskem pokopališču že mesec dni po deset vojakov, katere je dala vojaška komanda brezplačno na razpolago.
Podružnice na delo torej, da pokažete s tem, da niste pozabili svojih tovarišev iz strelskih jarkov. Vzemite si za vzgled tovariše drugih držav, ki kar tekmujejo med seboj, kdo bo več storil svojim pokojnim kameradom!
Izvršni odbor.
Opozorilo podružnic. Kljub že večkratnim pojasnilom, se dogaja še vedno, da prihajajo v pisarno izvršnega odbora od raznih podružnic zelo pomanjkljive prošnje.
Podružnice se zato ponovno opozarjajo, da naj se drže strogo navodil okrožnice z dne 16. septembra 1922, št. 2742.
Najbolj površno se vidi poslovanje iz tega, da pošiljajo in priporočujejo podružnice ^ celo prošnje takih prosilcev, ki niso člani udruženja.
Pri vsakem slučaju se je treba prepričati najprvo, ako je dotični nas član, sicer mu udruženje ne nudi nikake intervencije. Po možnosti naj se od vsakega zahteva člansko knjižico in se navede njegovo številko v prošnji.
Sedaj bi bilo že čas, da ima vsak naš član knjižico s fotografijo. V enem letu in pol, bi si že lahko po malih novčičih dal vsakdo toliko na stran, da bi se pustil slikati. Članom, ki še niso poslali fotografij in izstavili popisnic je treba povedati, da se jih v kratkem ne bo moglo vec smatrati za člane, ako ne bodo tega storili. Vse nepravilne prošnje pa bo izvršni odbor zavračal.
Brezplačne vožnje. Te dni smo čitali v dnevnikih. da je prometni minister dovolil brezplačne vožnje po železnici vsem članom udruženja vojnih invalidov.
Zares pravična bi bila taka odredba, a žal se ni zgodila.
Ne moremo presoditi, kdo je povzročil tako napako in s kakim namenom je raztrosil po listih sicer veselo, a neresnično vest.
Res je namreč samo to, da je prometni minister dovolil brezplačne karte za delegate izvršnih odborov udruženja vojnih invalidov, ako se vozijo na plenarne seje.
Nikakor pa ne more biti, da bi minister dovolil prosto vožnjo vsem članom udruženja, ako se za četrtinsko, ki je v načrtu zakona, pošteno borimo.
Zato naj se naši člani ne obračajo z vprašanji na izvršni odbor, ker povzročajo samo delo in stroške.
Naj bodo prepričani, da jih bo izvršni odbor z veseljem obvestil o vsakem uspehu, ki ga bomo pri vožnjah dosegli.
Igro je priredila podružnica v Kamniku dne 28. septembra t. 1. ob 4. uri popoldne in sicer v društvenem domu v Mekinjah. Igral je dramatični odsek iz Ljubljane igro »Svatba Krečinske-ga«. Vsi igralci so svoje vloge zelo dobro pogodili in v splošno odobravanje občinstva. Udeležba je bila povoljna, bila bi pa še veliko boljša, ako bi ne bilo lepo vreme in igralo se je nekoliko prekasno, ker ljudje gredoč iz cerkve že odidejo. Precej graje pa je vredno, da se kamniška inteligenca tako malo briga za invalidske prireditve. Uspeh je bil zelo dober in upamo, da v kratkem še kaj priredimo.
Poročil se bo v soboto dne 4. t. m. član izvršnega odbora g. Plehan. Želimo njemu, kakor tudi gdč. nevesti obilo sreče.
Udruženje voj. inv. podruž. Ptuj priredi v nedeljo dne 5. oktobra t. 1. veselico z vinsko trgatvijo v dvorani »Društvenega doma«^v Ptuju pod pokroviteljstvom gosp. Antona Blažeka, župana mestne občine Ptuj.
Ker bo prireditev jako vesela vsled dobrih in jako komičnih sodelavcev, se vabijo vsi ljubitelji grozdja, veselja in izvežbani uzmoviči.
Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 7 Din. za osebo.
Na znanje. Današnja številka je izšla par dni kasneje zato, ker se je pričakoval načrt bodočega invalidskega zakona, katerega del objavljamo v tej številki, konec pa v prihodnji.
Razno.
Pokončna hoja in naše bolezni.
Človek se v marsičem loči od ostalih živih bitij, med drugim tudi po tem, da hodi po dveh. Gradba njegovih notranjih organov pa je prikrojena za hojo po vseh štirih in se še danes ni prilagodila popolnoma hoji po dveh. Seveda se je organizem deloma vendarle nekoliko popravil, da se razlikuje od živalskega. Zlasti je opažati velike spremembe na okostju: glava, udje (noge in roke), zlasti pa hrbtenica je dobila povsem novo obliko. Tudi mišice, ki morajo gibko in k balansiranju nagnjeno ogrodje držati pokonci, so napravile neverjetno velik korak v te razmere. Toda vse to še ne odgovarja nalogam, ki jih stavi nova življenjska oblika na naš organizem. Iz tega nepovoljnega razmerja izhaja nešteto samo nam ljudem lastnih bolezni.
Že ploščatost noge (Plattfuss) je eno, čeprav še ne največje, pa vendar odtod izvirajoče zlo. Veliko težje je s krvnim obtokom: srce mora vršiti gigantsko delo, da spravlja zadosti krvi navzgor do možganov, ki so pogosto pomanjkljivo preskrbljeni, in primorani za nekaj časa prekiniti delo in tako povzročiti omedlevico. Če se mišice, ki drže hrbtna vretenca pokonci, utrudijo — in taka utrujenost nastopa prav pogostokrat — nastopi vsled tega skrivljenje hrbtenice ali grba, ki je četveronožci ne poznajo. Potem imamo celo vrsto bolezni v dobrovju, v jetrih, želodcu, pljučih, žilah, dalje ženske bolezni. Predvsem pa nas zanima postanek tuberkuloze.
Navpični presek trupla ima pri četveronož-cih srčasto obliko, kajti rebra vise zaradi svoje lastne teže in zaradi teže drobovja, ki ga oklepajo, skoro v navpični smeri. Drugače je pri človeku. Ker se drži njegovo truplo pokonci, stopajo rebra narazen in njegov prsni koš ima zoženo, podolgovato obliko. Gorenji prazni prostor v prsnem košu, kjer se nahajajo pljučne konice, je zavoljo tega stisnjen in se tudi pri dihanju le neznatno razširi. Pljučne konice ne vsrkavajo zadostne množine zraka; zato se tu najprej nasele tuberkuli, tu se zaseje začetek tuberkuloze, ki je četveronožcem — španska vas.
Torej bi bilo bolje hoditi po vseh štirih?
Nikaor, dasi svetujejo zdravniki za otroke s slabotno hrbtenico tako hojo. Pokončna hoja nam je sprednji dve ekstremiteti preobličila v roki. In ta pridobitev je tako dragocena, da zaradi nje drage volje prenesemo vse druge nadloge.
Pozor naročniki!
Današnji številki »Vojnega invalida« smo priložili vsem naročnikom, ki še niso poravnali naročnine, izpolnjene čekovne položnice. Cenjeni naročniki naj jo blagovolijo čimpreje. poravnati, ker v nasprotnem slučaju bi bili prisiljeni vsem, ki še niso poravnali naročnine, list ustaviti. Bliža se čas, ko bode prišel naš načrt invalidskega zakona pred skupščino in bode le naš list »Vojni invalid« prinašal objektivna poročila o poteku postopanja. Zato, vojne žrtve, čitajte naše glasilo!	Uprava.
Za tiskovni sklad so darovali:
Plavčak Ivan, Rogaška Slatina 10 Din; Žagar Martin, Ljubljana 10 Din; Miletič Jožko, Vrhnika 10 Din; Blas Miloš, Guštanj 10 Din; Čen-čič Karol, Ljubljana, Sv. Petra nasip 71 50 Din; Kirm Janez, Brezovica 13, p. Mirna 5 Din; skupaj 95 Din.
čitajte stanovsko glasilo! Pridobivajte naročnikov!
Odgovorni urednik: Ivan Vuk.
Tisk tiskarne Makso Hrovatin, Ljubljana.