Ljubljana, torek, 16. marca 1954 PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SEJ R. JZBAJA XIX. Štev. 63 DIRUKTOK .BORBE. VLAJKO b g g o V 1 c glavni in odgovorni UREDNIK IVAN SlBL OREJa UREDNIŠKI ODBOR nitL lzhaJa vsak dan razen petka. — Cena 10 dinarjev JUujdSku * V///w////"////;„. HM///«®!. KOMU GLASILO ZVEZE NiSTOV JUGOSLAVIJE .LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA 6. OKTOBRA 1934 * MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT U-DNEVN1K IN TEDNIK OD OSVOBODITVE DO L JUL 19'1 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK ■ OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT .BORBA. ZA SLOVENIJO Italijanska koionizac ta j{ ^tem ko je tržaško vprašanje ’-se Teraj °dPrto’ si Italija na prizadeva, da bi spre-. “a narodnostno sestavo Trsta cone A. V tem oziru so 2JOOt zadnje vesti o izselitvi nji frža(anov, med njimi mno-js *}°vencev, v Avstralijo. Itali-bfp, ne ve’ kam bi izselila lastne stonP°Se^ne’ »velikodušno« od-m Trža£anom 2100 mest za iz-ff0jieu v Avstralijo, kjer so po-% Priselitev zelo ugodni. bre en* strani »skrb« za tržaške faniP°Sel-ne’ ™ &rugi Pa vsak-tji j Priseljevanje v cono A no-»mJ liian°v, ki odjedajo kruh ptifj171 Tržačanom. Samo en Pri slovenski vasi Šti-kiilc 36 nastal° italijansko ri-pa P J^elje, čeprav tu ni rib, Prisej- Ue gospodarskih pogojev. buf' n* *ribiči« in njihove podrt*6 P? l°hko žive tu, ker jih tele 1° r^mska vlada. Ljudi, ži-jejo !u %e od nekdaj, pa izselju-ist zanie nimajo dela. conp a se ^°saja na področju vse Se e. A- Samo od l. 1947 do 1953 40,000 ?r*s.e^° v to' cono nad %eo ^an°v. Čeprav je tr-w gospodarstvo v zastoju, če-pfjs ,.3e tu 20.000 brezposelnih, stan0lenc} ^ahko dobe zaposlitev, in ,Van3e, domovinsko pravico 2ajiiprU9° Pomoč rimske vlade. sJce j. posebne stanovanj- flelip *n naselja, načrtno raz-2la,f.na Po slovenski okolici Trsta, >n it„,?.zdol£ obale med Trstom plansko mejo. hnsv° to akcijo načrtne itali-ljav,.e, kolonizacije cone A uve-nigfJal°. organi italijanske admi-4nQ,ac*5e po napotkih iz Rima. puK°arneriška vojaška uprava ne i' organizatorjem te akcije nU(j Proste roke, marveč jim vso denarno pomoč oko^^o prebivalstvo Trsta in zaščiteno proti prodi-"hgo^anskih kolonistov na krati(n Slovenske demo- ie Ve(* Organizacije cone A so !°ni«at Protestirale proti ko-?*3i akciji in poudarile, k°nor^r2tuje tudi veljavnim za- 51, Toda oi°u ,‘uua vse je bilo zaman. ianS(c0Cl v coni A. so zdaj de-v Položaju, ki ni daleč od km0 ?Ja> kolikor lahko imenu-ki °-konito stanje in predpise .uveljavil fašizem. Proti 6 ^avno mnenje protestira cone nPs^nemu raznarodovanju ■4 00 v - Svobodnega tržaškega DELO GOSPODARSKIH ODBOROV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Rabo bomo odpravili težave v našem elektroenergetskem tistemu Ljubljana, 15. marca V okviru priprav za delo obeh zborov Ljudske skupščine so danes zasedali vsi štirje odbori za družbeni plan in proračun. V gospodarskem odboru Republiškega sveta se je razprava, ki se je nanašala na smernice za razvoj gospodarstva v republiki, osredotočila na zadnjo trenutno krizo v produkciji električne energije, njene posledice in ukrepe, ki bi jih bilo treba v planu nakazati, da bi se v bodoče preprečila. V gospodarskem odboru zbora proizvajalcev pa so obravnavali prvi del družbenega plana. Gospodarski odbor republiškega zbora je prišel do naslednjih zaključkov: Izvršni svet naj določi sredstva za raziskovalna in pripravljalna dela za gradnjo akumulacijske hidrocentrale v času pomanjkanja vode naj izvršni organi usmerjajo izkoriščanje javnih termocentral ter central industrijskih podjetij, glede vprašanja tarif za električno energijo pa naj bi se njih ureditev, ki jo je Izvršni svet že načel, nemara dopolnila s pomočjo zaključkov posebne republiške komisije. V živahno razpravo v gospodarskem odboru Republiškega zbora je posegla vrsta poslancev. Tone Bole je v zvezi z začasno zimsko krizo v proizvodnji električne energije opozoril tudi na njene subjektivne vzroke: po- manjkanje ustreznih zalog premoga pri centralah, kreditov za ustvarjanje zalog v poletnem času, na neustrezno razdelitev električne energije na posamezne večje industrijske potrošnike, na težave spričo remontov. Stavil je vrsto predlogov, med njimi tudi vključitev tovarniških central v javno omrežje, če bi to narekovali splošni interesi. Mara Dermastja se je zavzela za znižanje tarif v široki potrošnji. Miran Košmelj je načel v zvezi z elektrifikacijo regulacijo rečnih strug in hudournikov, vprašanje lokalnih central in plansko znižanje produkcije v termocentralah. O vprašanju zalog premoga pri večjih industrijskih potrošnikih so bila mnenja deljena, ali naj se ustvarjajo pri rudnikih ali neposredno pri podjetjih, ki za to nimajo ustreznih pogojev. Podpredsednik odbora Viktor Avbelj je podprl predlog Toneta Boleta za uvedbo preferencinalnih tarif. Kar se pa tiče izgradnje lokalnega omrežja central, se je izrekel zanj le, kolikor bi ta ne šla na račun presežne sečnje lesa, posebnih kreditov in davčnih olajšav v korist graditeljev. Označil je tudi za neustrezne regrese v kmetijstvu za Jugoslovani ne morejo elektromotorje. O tem so govorili ot)0i;*• 3Vtorn l’ bi proti njihovim ro-. še ■ Matevž Hace, inž. Gašpar ra*nar nadalje uporabljali | Muha in še posebej predsednik ” teh. u Valne metode, ki jih je Ivan Maček ter je nazadnje preda b. ^ajih uveljavila Italija, in vladalo mnenje, da je treba elek-Niti 0<^be mirovne pogodbe trifikacijo vasi spričo njenega bij)tt[ v škodo slovenskega pre- temeljnega vpliva na obči dvij itna ,,^a cone A. Naša dežela gospodarstva in kulturnega stan stale začasne elektroenergetske krize. O zadnji elektroenergetski krizi, ki je že v februarju začela pojemati, je dal še vrsto pojasnil tudi zastopnik Zavoda za planiranje inž. Kotnik. Pojasnil je ekonomske razloge manjšega izkoriščanja termocentral, utemeljil le delno letošnjo vključitev Strnišča, ki zaradi tega nemara še ne bo v predvideni meri produciralo aluminija, zato pa inten-sificiralo produkcijo glinice. Navedel je okolnosti, v katerih je januarja nastal spričo pomanjkanja toka izpad v produkciji (4,8 milijarde din). Tudi plan za 1954. leto, ki upošteva še januar in februar 1955, za prihodnji januar ne bo mogel docela eliminirati objektivno kritičnega pomanjkanja toka. Dr. Marjan Brecelj je še ugotovil, da so gradnje na Mostah in v Vuhredu iz letošnjih tranš kreditov NB zagotovljene. Z od kraja navedenimi zaključki je odbor zaključil dopoldanski del svojega današnjega zasedanja. V odboru zbora proizvajalcev se je prav tako razvila živahna debata o izostankih elOtrične energije v januarju in februarju. Inž. Pipan je sodil, da bo nastale izgube v okviru plana težko nadoknaditi. Clan Izvršnega sveta Zoran Polič je v svojih pojasnilih omenil še posebej škodo, ki je nastala v proizvodnji cementa. Odbor je razpravljal tudi o začasni brezposelnosti, ki je z njo računati predvsem pri ženskah in mladinskih kadrih. Polič pa je opozoril v tej zvezi na možnost vključevanja ženske delovne sile v tekstilno in živilsko industrijo mimo tega pa še napovedano gradnjo avtostrade Ljubljana— Zagreb. V odboru so posebej razpravljali tudi o kmetijstvu. Inž. Vilma Pirkovjč ter podpredsednik Anton Truden sta zagovarjala večjo podporo kmetijstvu v obliki regresov, ki se planu v primerjavi s preteklim letom zmanjšajo Od 70 na 40 %>. Za Izvršni svet IZJAVA GENERALA HAMOVlCA NAŠA VOJAŠKA DELEGACIJA SE JE VRNILA IZ TURČIJE Povsod so jo toplo sprejeli, povsod je bila deležna velike pozornosti borcev in oficirjev turške vojske Skoplje, 15. marca. Danes se ie vrnila v Skoplje naša vojaška delegacija z generalom Hamovi-česn na čelu, ki je bila kot gost I. turške armije na prijateljskem obisku pri turški vojski. General Hamovič je ustregel želji novinarjev in opisal vtise delegacije s potovanja po Turčiji. Med drugim je rekel: »Mudili smo se pri mnogih enotah in ustanovah prijateljske turške vojske. Povsod smo videli red, disciplino in visoko moralo. To je močna vojska, opremljena z moderno tehniko in po potrebi bo lahko izpolnila vse naloge glede obrambe neodvisnosti Turčije. Povsod, kamor smo prišli, smo bili deležni prijateljstva, topline in prisrčnosti oficirjev in borcev prijateljske turške vojske. Seznanili smo se z mnogimi oficir ji Prve turške armije in izmenjali z njimi mnenja. Tudi to bo pripomoglo k medsebojnemu zbližan ju na- Ženeva brez Etiopije in Jušne Koreje Pariz, 15. marca (AFP). Nizozemska vlada je izjavila, da je pripravljena udeležiti se ženevske konference. Iz dobro obveščenih krogov pa je Zoran Polič razložil desti- je prišla vest, da sta edinole mulativni vpliv regresov, ki so Etiopija in Južna Koreja odklo-se omejili za letos le na mehani- 1 nili povabilo, naj se udeleže te zadjo. b. i. konference. NAJVECJI ŠKANDAL POVOJNE ITALIJE rodov in poglobitvi odnosov med obema državama ter njunimi oboroženimi silami, kar je bil glavni cilj našega obiska.« Ko so generala Hamoviča vprašali, kako je z zanimanjem Turčije za bližnji obi^k maršala Tita, je odgovoril, da se v Grčiji in Turčiji ljudje zelo zanimajo za obisk predsednika Tita. N. M. Lothar Bolz odstavljen? Dunaj, 15. marca. Radio Dunaj poroča, da vzhodnonemški zunanji minister Lothar Bolz že osem dni ne opravlja svojih poslov. Ista vest trdi. da v zvezi z njim po nalogu predsednika vzhodnonemške vlade Grotewohla teče preiskava. Bolz je član narodne stranke in je šele pet mesecev zunanji minister. Soragatova struja ' Rim, 15. marca (Tanjug). Po včerajšnjih volitvah novega izvršnega odbora in političnega tajnika socialne demokratske stranke so štirje predstavniki desne struje v vodstvu odstopili v znak protesta, ker nobenega predstavnika te struje niso izvolili v izvršni odbor. Ker so poprej odstopili tudi predstavniki leve struje v vodstvu, ima zdaj vse važne pozicije v stranki Saragatova struja centra. Sfera Montesi« ogroža vladno večino Nadaljevanje razprave zoper novinarja Muto — Izpoved prič — Piccioni hoče na vsak način odstopiti — Veliki škandal sprožil vrsto manjših — Kdo no v imenu vlade vodil preiskavo? *nijlSo Pravico upreti se vsem darda pospešiti. sPremembam na tr- Za Izvršni svet je podpred- n dn . no8* delegati so pouda-u ®°lanje študentov na Qogi delegati so pouda-^l^nje študent ^kultetah, zlasti pu na % Sn .v1 visokih šolah, otežkoče-k Ue obsežnega gradiva, ki boljši .^orejo obvladati niti naj-ktih n£r.enti v mani kot sedmih iefedr>- Programi so še vedno ’* na fakultetah pa preda-*io predmetov nezadost- *HanjY lP pa vijeni profesorji. Po kov in skript *tUr)o„fk° vpliva na učni uspeh pintov. <>8nut, razprav>i o zakonskem u sprejeli predlog ko-%tswnaj bi bila pravica štu-*itetn Predstavnikov v univer-Potfip svetu omejena zgolj na , rLVa“Je izbire predavateljev. Wifr'rplasnic. dopoldansko delo n sa se je končalo z razpravo ^reme; !'• minska nska napoved 6i»rV'0“",^a napoved za torek, dne v6 brt>, J, 5*: Pretežno oblačno vrc-1“tetvenih padavin. Prliako-tt^Perat an'5e kra-levne razjasnitve i>in] v me)ah od 0 d0 +8 w‘ d/, , .P3' na Primorskem pa od Vho^h ^eri8‘°PlnJ Celzija. Veter o socialno zdravstvenih in športnih vprašanjih in s predložitvijo predkandidatne komisije za izvolitev novega centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije. Posebno živahna razprava se je razvila v zvezi s predlogom o odpravi otroške doklade in upo-stavljanju štipendij, ki bi vplivale na učni uspeh študentov. Popoldne ie kongres razpravljal o stikih Zveze študentov Jugoslavije z drugimi študentskimi organizacijami. Kongres je poudaril potrebo, naj bi mednarodno sodelovanje študentskih organizacij slonelo na načelih enakopravnosti brez slehernega političnega, plemenskega in narodnostnega zapostavljanja. Ob sprejetju resolucije je drugi kongres na temelju Sporočila delegacije Zveze študentov Jugoslavije na četrti mednarodni študentski konferenci v Carigradu, ki jo je organiziralo koordinacijsko tajništvo nacionalnih študentskih unij, potrdil stališče jugoslovanske delegacije na tej konferenci. Pozdravil je tudi eno leto trajajoče plodovito sodelovanje študentskih organizacij Jugoslavije, Grčije in Turčije. Kongres Zveze študentov Jugoslavije je centralnemu odboru in vsem organizacijam Zveze študentov za- stavil nalogo, naj poglobijo sodelovanje z nacionalnimi študentskimi organizacijami nerazvitih dežel Azije, Afrike in Južne Amerike. Na koncu je kongTes sklenil, da se bo v organizacijah Zveze študentov v prihodnje okrepilo ideološko in politično delo in da se bo začel odločilnejši boj proti različnim sovražnim malomeščanskim vplivom. Nocoj so poslali s kongresa predsedniku republike Josipu Brozu-Titu tole pozdravno brzojavko: »Ker smo spoznali, da je nujno potreben nadaljnji boj za izgraditev novega človeka — študenta socialističhe družbe, bomo še bolj krepili politično, družbeno in znanstveno dejavnost. Naše nadaljnje naloge so, da se strokovno izpopolnjujemo, da sprejemamo znanstvena dognanja, se borimo proti zaostalim in neznanstvenim pojmovanjem ter aktivno sodelujemo pri reševanju univerzitetnih vprašanj Organizacije Zveze študentov se bodo tudi o prihodnje resnično zavzemale za ohranitev miru na svetu, borile se bodo za enako-ravnost med študenti raznih dr- nih: eden izmed njih je otežkočil preiskavo, ki so jo v imenu vlade zaupali ministru De Carru, Zunanji minister Piccioni je včeraj pismeno ponudil Scelbi in De Gasperiju, da hoče na vsak , način odstopiti. Demokrščanski predsedniku liberalne stranke, voditelji so zmedeni: v javnosti Opozicija je ugotovila, da je De bi odstranitev Piccionija v takš- Carro osebni prijatelj advokata nem položaju vzbudila ugoden Bellavisite, ki zastopa markiza vtis in zmanjšala nezaupanje v Montagno. S tem je v javnosti režim, v parlamentu pa bi odstra- ogrožen politični učinek vladne nitev šefa palače Chigi ogrozila akcije in zato je bil danes že majavo vladno večino, ker se de- sprožen predlog, naj bi preiskavo mokrščanska desnica, ki snuje iz izvedla parlamentarna komisija, zasede napad na vlado, ne bi mo- sestavljena iz predstavnikov vseh gla sprijazniti z odstranitvijo strank. Vlada to odklanja, javnost svojega uglednega eksponenta, pa si razlaga, da se pač boje, da kateremu so visoki položaj v bi takšna parlamentarna preiska-| vladi podelili prav kot koncesijo va segla predaleč, oziroma kar je 'desnim strujam demokrščanske za krščansko demokracijo še ne-| stranke. Rešitev so prepustili ju- varnejše — preveč visoko! ! trišnji vladni seji, prav tako pa čuječni opoziciji je največja i tudj sklep, ali naj bo novi načel- vladna stranka dala danes v roke : nik policije, namesto kompromi- še en adut: demokristjani so na-' tiranega Pavonea, socialni demo- povedali preiskavo in »moraliza-j krat Vicari ali demokristjan Vi- cijo«, v svojih vrstah. To nalogo telli. Socialni demokrati vztraja- pa so zaupali namestniku sekre-jo na tem, da je v političnem tarja Spataru, o katerem je v po-sinjslu neprikladno sprejeti de- ročilu karabinjerjev rečeno, da je | mokrščanskega kandidata, in si- precej dober prijatelj markiza I cer spričo nezaupanja, ki ga je Montagne. Ni posebno težko oma-| sprožil škandal v javnosti naspr' - jati zaupan je državljanov v i krščanski demokraciji. »čistko«,, ki jo vodi eden izmed Kot vselej, je tudi tokrat ve- tistih, ki bi jih bilo treba med ik-i škandal sprožil vrsto majh- prvimi »očistiti«! F. Barbieri Veleposlanik Popovič v Clevelanda Attllio Picconi je Bisaccia dejansko opisala novinarju Mutu okoliščine, v katerih je umrla Wilma Montesi. Težko je bilo prebiti se do dvorane, toda izpovedi prič so se z brzojavno hitrostjo prenašale skozi množico iz sodne dvorane do trga pred pravosodno palačo. Takoj je bilo slišati tudi komentarje javnosti: policija je, pravijo, da bi se izognila »škandalu Piccionijevega sina« s slepljenjem javnosti zdaj povzročila največji škandal povojne Italije — »škandal režima«. Medtem ko je v dvorani potekala obravnava, je politična kro- iav ter podpirale osvobodilni boj nika' zabeležila nova dejstva, ki zasužnjenih in kolonialnih na*-. jih je povzročila »zadeva Mon-rodov.* | tesi«. New York, 15. marca (Tanjug). Z obiski v Clevelandu in Pitts-burgu je dosedanji jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Vladimir Popovič zaključil obhod najvažnejših izseljenskih središč pred odhodom na novo dolžnost. Poslovilni obiski veleposlanika Popoviča, ki se je v ZDA mudil skoro štiri leta, so bile velike manifestacije povezanosti jugoslovanskih izseljencev z njihovo staro domovino. V Clevelandu, kjer živi kakih 60.000 Slovencev, sta bila veleposlanik Popovič in njegova žena gosta na večerji, ki so jo priredile izseljeniške organizacije. Trgovina z Indonezijo Beograd, 15. marca (Tanjug). izvoznimi podjetji> sklepati trgovinske posle. Proučil bo možnosti nakupa večjih količin farmacevtskih proizvodov, železne galanterije, gumija, stekla, pisalnih strojev in drugega blaga. Minister Eden o odnosih s SZ London. 15. marca (AFP). Odgovarjajoč na vprašanje laburističnega poslanca Lewisa je britanski zunanji minister Eden izjavil, da bo »mislil« na predlog, naj bi Velika Britanija in SZ izmenjali parlamentarni delegaciji. Pripomnil je, da ne sodi, da je zdaj ravno najprimernejši tre- Ta mesec bo v Jugoslavijo pri- nutek, da Velika Britanija sproži spel trgovinski ataše indonezij-1 pobudo v tem smislu, zlasti ker skega poslaništva v Rimu g. Si- so bile volitve v Vrhovni sovjet dik, ki je pooblaščen z našimi1 ZSSR šele včeraj. Dopolnilne plače bodo ndulsne od važnosti službe in stopnje organov oblasti Razgovor urednika »Tanjuga« s tovarišem Veljkom Zekovicem, tajnikom Zveznega izvršnega sveta Urednik »Tanjuga« se je j stemu zvanj. Razen tega so do- mogli diferencirati posameznih obrnil na tov. Veljka Zekovi- ! bivali sposobnejši uslužbenci niž- služb, zlasti ne delovnih mest. ča, tajnika Zveznega izvršnega. je ali višje položaje, tako da so Raven dodatnih plač mora biti sveta v zvezi z dodatnimi plačami uslužbencev državne uprave. Prosil ga je, naj mu odgovori na nekatera vpra šanja. Vprašanje: Ali nam lahko poveste nekaj o tem, kateri so bili glavni nagibi za uvedbo dodatnih plač? Odgovor: Znano je, da imamo zdaj pri nas enoten sistem plač za vse uslužbence v državni upravi in v raznih službah brez sle heme ali z neznatno razliko po pomenu posameznih ustanov ali služb ali po stopnji organa oblasti, pri katerem so uslužbenci zaposleni. Razlika med uslužbenci je bila samo glede na njihovo strokovno izobrazbo in službena leta, kar je prišlo do izraza v si- Dnema kronika 'Anketa o prehrani na vasi Zagreb, 15. marca. Centralni higienski zavod v Zagrebu je te dni sprožil anketo o prehrani na vasi. Smoter te ankete, v kateri sodeluje 300 zdravnikov - strokovnjakov za higieno, je, zbrati podatke v zvezi s prehrano na vasi po raznih republikah. Anketa bo zajela 1200 gospodarstev v 62 vaseh. Podatke bodo zbirali več mesecev. V centralnem higienskem zavodu, kamor bodo podatki med anketo redno prihajali, bodo strokovnjaki izdelali podrobno analizo prehrane kmetov. Za zaposlitev slepih Ljubljana, 15. marca. Danes popoldne je v dvorani' DOZ predavala tovarišica Janežič - Mikeš Tea o usposabljanju slepih pri nas in v inozemstvu. Predavanje je bilo združeno s predvajanjem filma o usposabljanju in zaposlevanju slepih v drugih državah. Predavanje je priredil Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko skupaj z Združenjem slepih v namen, da se seznani javnost, zlasti družbene organizacije in ustanove. s problemi usposabljanja slepih. Osnovana je bila tudi posebna komisija, ki bo proučevala in iskala delovna mesta ter nove oblike delovnega udejstvovanja za slepe v naši republiki. Naša kmetijska delegacija bo obiskala Holandsko V kratkem odpotuje na Holandsko naša kmetijska delegacija, ki se bo mudila tam 10 do 15 dni. Njeni člani se bodo seznanili z razmerami v holandskem kmetijstvu, zlasti z uspehi v tistih proizvodnih panogah, ki' jih bomo lahko kot koristne izkušnje uporabili pri nas. Delegacija bo proučila tudi možnosti, da bi se nekaj naših strokovnjakov specializiralo v holandskih znanstvenih ustanovah in proizvodnih organizacijah. Neretva in Ruma sta ponovno vdrli skozi železniški predor Zaradi hudega deževja v zahodni Bosni in Hercegovini, vnovič naglo naraščajo Neretva, Vr-bas, Una, Bosna in druge reke. Reka Rama jc davi skupaj z Neretvo zalila železniški predor pred jezom hidrocentrale v Jablanici. dobivali uslužbenci na višjih po- torej odvisna od važnosti službe, ložajih še položajne doklade. Ta delovnega mesta in stopnje orga-možnost razlikovanja uslužbencev nov oblasti. To so glavni kriteriji in njihovih plač pa se je pokazala za dodatne plače. Le-ti nam bodo v našem sistemu nezadostna in omogočili, da bomo na določenih preveč toga. Cesto se je dogajalo, delovnih mestih dobili boljše da so dobivali uslužbenci položaj- uslužbence. Lahko so uslužbenci ne doklade tudi, če niso bili na z istim zvanj em na različnih de-določenih položajih, ali pa so do- lovnih mestih in zato imajo raz-bivali periodične nagrade, ki so lične plače. Glede posameznih de-imele bolj ali manj obliko stal- lovnih mest se mi zdi pravilno nosti. V nekaterih primerih, zlasti določiti dodatne plače v določe-pri ljudskih odborih, so dajali iz nem razponu, da bi bila omogo-posameznih skladov stalne večje čena konkretna diferenciacija gle- plače in nagrade celo nepravilno. Objektivna potreba po takšnem razlikovanju med uslužbenci je nastala tudi zato, ker je občutna razlika med plačami uslužbencev državnih organov ter posamez-nimi službami in uslužbenci gospodarskih organizacij. Zato je bilo treba najti mehanizem, ki bo dovolj gibčen, da bomo lahko uveljavili nadaljnje diferenciranje v našem uslužben-skem sistemu. Nastalo je tudi vprašanje, ali je sploh v skladu z našo državno ureditvijo in samoupravnostjo komunalnih skupnosti ter ljudskih republik, da celotni znesek plač državnih uslužbencev predpišemo iz enega središča. Vsi ti razlogi so napotili Zvezni izvršni svet, da je uvedel sistem dodatnih plač. Namen tega sistema je: prvič omogočiti ljudskim republikam in ljudskim odborom, da v soglasju z izvršnim svetom določajo takšne dodatne plače, s katerimi bodo lahko pravilno nagrajevali tiste uslužbence, ki so jim najbolj potrebni, ki jim manjkajo, pa jim niso mogli nuditi glede plač nobene ugodnosti. Drugič, da omogoči približanje v plačah tistih uslužbencev, ki so kot strokovnjaki potrebni enako v gospodarstvu kakor v državni upravi, tako da bi bil omogočen normalen prehod državnih uslužbencev iz gospodarstva v upravo in nasprotno, kar je nujno potrebno za izgradnjo naše državne uprave. Tretjič, da se omogoči večja diferenciacija v plačah med uslužbenci posameznih stopenj organov oblasti in posameznih služb. • Vprašanje: Uslužbenci živahno razpravljajo o tem, da bi bilo treba dati dodatne plače vsem glede na razmeroma še zmeraj majhne plače, in da bi morale vse kategorije uslužbencev dobivati dodatne plače po svojih zvanj ih. Odgovor: Kakor sem že rekel, namen sistema dodatnih plač ni splošno zvišanje plač, ker za to zdaj ni objektivnih možnosti, čeprav bo sistem dodatnih plač v nekaterih kategorijah povzročil, da se bo raven plač dvignila. Mislim, da je popolnoma napačno vezati dodatne plače na zvanja.. Dokler imamo sistem zvanj oziroma plačnih razredov, je edini njegov smisel, da imajo uslužbenci iste povprečne strokovne izobrazbe v vsej državi enake osnovne plače. To je pravzaprav zagotovitev določene ravni plač, ki se ne more spreminjati s predpisi republike in ljudskih odborov. Za to plačo jamči družba uslužbencu glede na njegovo javno priznano strokovnost in službena leta, seveda kolikor takšno strokovnost dejansko ima. Vezati dodatne plače na zvanja bi bilo v bistvu napačno, kajti tedaj bi prišlo spet do bolj ali manj enotnega plačnega sistema v vsej Jugoslaviji. Razen tega pa ne bi Priprave na prvo jugoslovansko razstavo vin v Ljubljani Vse kaže, da bo I. jugoslovanska razstava vin od 24. aprila do 2. maja v Ljubljani zares prva prireditev te vrste v jugoslovanskem merilu z močno mednarodno udeležbo, kar se tiče strokovnjakov in kupcev. Pripravljalni odbor, v katerem so predstavniki vseh republik in republiških trgovinskih zbornic, je povabil na razstavo predstavnike Mednarodnega urada za vino v Parizu, kakor tudi predstavnike nacionalnih organizacij in inštitutov iz posameznih držav in je prejel tudi že prve pritrdilne prijave, med drugim tudi prijavo predsednika Mednarodnega urada za vino Le Rova iz Pariza. Naša izvozna podjetja pa so na razstavo povabila svoje kupce iz inozemstva. Tehnično organizacijo razstave je prevzelo podjetje »Ljubljansko razstavišče«, ureditev razstavnih prostorov v Filharmoniji, kjer bo oficialni del s poizkušnjo in ocenjevanjem, kakor tudi pred Filharmonijo na Trgu revolucije, kjer bo v paviljonih komercialni del razstave, pa je prevzelo podjetje Eksport-projekt. Montažne dele paviljonov že pripravljajo, da jih bodo zadnji teden pred za- četkom razstave lalik^ hitro postavili. Računajo, da bo za razstavo prijavljenih okrog 400 do 500 vrst vina. Posebna komisija, v kateri bodo predstavniki vseh republik, pa bo še pred začetkom razstave ocenila prijavljena vina zaradi pripustitve na razstavo. de na osebno sposobnost. Zato je v bistvu napačno izravnavanje in nepotrebno izenačevanje ustanov glede delovnih mest. Posamezne ustanove, tudi znotraj ljudskih odborov, kakor tudi zvezne in republiške ustanove naj imajo svoje posebne pravilnike za dodatne plače. Samo tako bomo lahko uveljavili potrebno diferenciacijo. Čeprav je treba dodatne plače v okviru razpona prilagoditi individualni vrednosti posameznih uslužbencev, vendar mislim, da je edino pravilno, da določamo dodatne plače po važnosti delovnega mesta. Zato so napačne težnje, da bi z dodatnimi plačami izravnali razlike v individualnih plačah uslužbencev, kakor predlagajo nekatere ustanove, zlasti'ljudski odbori. Vprašanje: Zvezni izvršni svet je izdal tudi uredbo o plačah zveznih in republiških tajnikov in podtajnikov ter še nekaterih kategorij višjih uslužbencev. Ali bi nam lahko o tem nekaj povedali? Odgovor: Kakor že veste, se je število uslužbencev v zvezni državni upravi zadnja leta znatno skrčilo. V zvezni državni upravi so ostali v glavnem najboljši uslužbenci. Tako na pr. v Zavodu za planiranje opravljajo zdaj posel referentov za določeno panogo tisti uslužbenci, ki so bili nekoč načelniki v bivših ministrstvih. Naš plačni sistem pa doslej ni dopuščal, da bi jih pravilno nagrajevali. Razen tega nismo mogli v plačah delati razlike v primerjavi z uslužbenci pri republiški državni upravi in zato je bilo treba s posebnimi predpisi urediti višino prejemkov teh uslužbencev v zvezni in republiški državni upravi. Vprašanje: Ali bodo dodatne plače vplivale na zboljšanje strokovne sestave uslužbencev v ljudskih odborih? Odgovor: Med drugim so bile dodatne plače uvedene, da bi omogočili ljudskim odborom dobiti najnujnejše število boljših strokovnih uslužbencev, ki so jim zdaj glede na vse pristojnosti odborov nujno potrebni. Večini j milijonov porabili predvsem za ljudskih odborov manjkajo celo' raziskave Krškega polja glede najnujnejši strokovni kadri, vtem nafte in gornjega gorenjskega ko imamo v večjih mestih takš- kota zaradi morebitnih nahajališč nih uslužbencev neprimerno več. železa, ki jih tam slutijo geologi. Če bomo v celoti pravilno upora- i Pri investicijah za prosvetne bili predpise o dodatnih plačah, j in kulturne namene so se po-zlasti v ljudskih odborih, bo to! slanci zlasti razvneli glede upra-vplivalo na pravilnejšo ureditev vičenosti sežanskega okraja po kadrovskih vprašanj na splošno.1 novem gimnazijskem poslopju. DELO ODBOROV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Kritično obravnavanje negospodarskih investicij Poslanci so podprli sežanski okraj v težnjah po novem gimnazijskem poslopju Končno so se sporazumeli, da bodo dali izvršnim organom PrlP°" ročila, naj sežanski okraj v namen dobi 25 milij. din. Pri proračunskih izdatkih z posamezne fakultete univerze je več poslancev v zvezi z visokimi postavkami naglasilo, da okraji kaj malo koristi od a -solviranih študentov. V zvezi Ljubljana, 15. marca. Pod predsedstvom Branka Babiča je danes odbor za proračun Ljudske skupščine LRS nadaljeval svoje delo, in sicer z razpravo o podrobnostih proračuna. Ob posameznih proračunskih postavkah se je razvnela živahna razprava. Precej dolgo, so se poslanci pomudili pri posameznih,j avivu, lignita regres, kakor v zimskih mesecih, pa 32 »/o manj kakor v istem česar doslej ni bilo. Razen tega času predlanskega leta. pripravljajo na pristojnem mestu Tako neenakomerno povpra- tudi nov odlok o potrošniškem ševanje povzroča ne le skrčeno kreditu za nakup premoga. Te obratovanje v premogovnikih in kredite, ki bodo veljali kakor do- mdustnja so skrčile zaloge, kar s tem ogroža gospodarstvo, mar- siej za rjavi premog in lignit se je le dalo, in zato so se znašle več vpliva tudi na večje nihanje bodo odobravali do 31 avgusta pozneje v položaju, da so morale cen, kar se negativno zrcali v ]eta 1954, vrniti pa jih bo treba zaradi pomanjkanja premoga gospodarstvu in v življenjskem najpozneje v desetih mesecih Rudniki in potrošniki pa so pripomogli, da je nastalo pomanjkanje premoga, in oboji so bili s tem oškodovani. Rudniki so morali skrčiti obratovanje in odpuščati delavce, česar pozneje niso mogli popraviti, pa naj so si še tako prizadevali. Železnice in skrčiti promet oziroma proiz-vodnjo (povprečne mesečne zaloge znašajo v industriji 470.000 ton, lani v juliju pa so padle na 280.000 ton). Zdaj je glavno vprašanje, kako vskladiti količine nakopanega premoga z njegovo potrošnjo. Kar najbolj bi morali misliti na to, da bi tudi povpraševanje prilagodili možnostim premogovnikov, ne pa samo narobe ,in sicer prav zaradi posebnega položaja v obratovanju naših premogovnikov. Iz analize, ki jo je sestavil Zavod za planiranje, je videti, da se je v nasprotju s predlanskim letom lani večina potrošnikov založila s premogom v najbolj kritičnih mesecih, ko je že tako težko kriti povpraševanje po njem. Tako so v Beogradu lani v prvem četrtletju prodali 50.883 ton premoga, v drugem (april, maj, junij) samo 22.508 ton, v tretjem 58.786, v četrtem pa 119.223 ton. Podoben je bil položaj tudi v Ljubljani, kjer so prodali v januarju rjavega premoga 4960 ton, v aprilu 3600, v maju 2570, v juniju 2900, v septembru 6159 in v oktobru 4439 ton. Lignita so prodali v januarju 316, v aprilu 1070, v maju 1320, v juniju 1932, v septembru 4820, v oktobru pa DEVIZNI TEČAJI DNE 15. MARCA Ažio v •/• 183.73 198.54 189.96 210.19 175.75 184.23 167.06 164.58 172.32 175.90 110.34 175.92 103.33 106.67 139.25 214.03 103.33 100.— Pripomba: Promet jo znažal 38 milijonov din, večji zaključki v Ital lirah, angl funtih, nem. markah in turških dolarjih. Tečaji so bili umirjeni na nivoju zadnjih srednjih tečajev. Neprodano je ostalo nemških mark 38.700.— in francoskih frankov 455.000.— pri limitih 211700 din oziroma 236 din. Od prodajalcev omenimo Rudnik Bor (DM) in Vojvodina-Koop., Novi Sad (lire), ki se pojavlja zadnje čase večkrat kot prodajalec deviz na našem Deviznem obračunskem mestu. Valuta Ljubljana Zagreb Sred. drž. 1 ameriški dolar 854.50 851.— 851.21 1 angleški funt 2.508,— 2.509.— 2.507.77 100 nemških mark 20.700.— 20.700.— 20.711.13 100 belg. frankov 1.828.— 1.862.93 100 franc, frankov 236.— 207.— 236.36 100 švic. frankov 19.500,— 19.500.— 100 ital. lir 128.27 128.— 128.19 100 Lit STO 127.— 127.— 127.— 100 holknd. forintov 21.498.— 21.497.87 21.4U8.90 100 švod. kron 15.900.— 16.000,— 1 egipt funt 1 obr. dolar Avstrija 1.812.— 828.— 1.812,— 827.76 1 obr. dolar Finska G10.— 610,— 1 obr. dolar Norveška 620.— 1 obr. dolar Grčija 712.— 717.76 1 obr, dolar Turčija 643.— 643.— 642.08 1 obr. dolar Izrael 610,— 610.— 1 obr. dolar Paragvaj 600.— 600.— standardu, potrošnikov. Barirane čeke, ki jih izdaja Cilj gospodarskih in admini- banka, bo možno še nadalje iz-strativnih ukrepov, ki jih zdaj koristiti v dveh mesecih. Vsi pripravljajo pristojne oblasti, je, ostali pogoii pa bodo ostali kakor da bi vse leto zagotovili enako- lani. V načinu kreditiranja torej merno povpraševanje, s tem pa ne bodo nastale bistvene tudi normalno obratovanje pre- membe. spre- POSVETOVANJE O MESTNEM JAVNEM PROMETU PREDSTAVNIKI MESTNIH PROMETNIH PODJETIJ IN NEKATERIH NAŠIH TOVARN PREDLAGAJO OBVEZNO TIPIZACIJO TROLEJBUSOV IN AVTOBUSOV V dvorani mestnegu ljudskega odbora Beograda se je začelo posvetovanje o možnosti za izboljšanje javnega prometa v mestih. Posvetovanje je organizirala stalna konferenca mestnih občin FLRJ. Dopoldne so razpravljali o sedanjem stanju mestnega prometa in njihovih problemih. Poročal je predstavnik strokovnega sveta mestnega prometa inž. Radomir Sirkovie. Navedel je več podatkov, iz katerih povzemamo, da dosedanji mestni promet že dolgo ne ustreza. Konec preteklega leta je bilo v naših mestih skupno 579 tramvajev, 288 avtobusov in 56 trolejbusov za prevoz potnikov v mestnem prometu. Več vozil pa sploh niso uporabljali. Lani je bilo v prometu povprečno 389 tramvajev, 115 avtobusov in 43 trolejbusov. V vseh teh vozilih je bilo 32.155 mest. Predstavniki mestnih prometnih podjetij in nekaterih naših tovarn so pripravili predloge za tipizacijo trolejbusov in avtobusov v našem javnem mestnem prometu ter sestavili tehnične pogoje za nabavo le-teh. Predlagajo, naj bi z zakonskimi predpisi določili obvezno tipizacijo teh vozil, po kateri bi se morali ravnati proizvajalci in mestna prometna podjetja. Po razpravi o poročilu inž. Sirkoviča, med katero so se večidel strinjali s predlogom za uzakonitev tipizacije vozil za mestni javni promet, je zastopnik podjetja zagrebške cestne železnice Branko Levrečki poročal o nekaterih problemih organizacije dela prometnih podjetij in nji-lovih odnosih do mestnih ljudskih odborov. Posvetovanje se nadaljuje. jasnil, da je n. pr. tehnična visoka šola dala lani preko inženirjev, ki pa so jih zapos večidel ustanove, kot so P°s > posamezna elektrogospodarstva tako dalje; 18 kemikov je ostalo v Sloveniji, drugi pa so odšli v drug naše republike. Poslanec bra Skok je nato poudaril potrebo p gradnji osnovnih šol zlasti v P morskih okrajih in opozor:u, ne bi bilo primerno^ če bi sr stva za te namene črpali iz B spodarske pomoči pasivnim okt jem. V zvezi s problemi sr njega šolstva so poslanci Pou rili potrebo, da se kvaliteta uka izboljša, omogoči^ pa absolventom srednjih šol s P deželja primerna gmotna sr stva, da bodo lahko nadalJ® .. visokošolski študij. Tovariš jitev ln varstvo gozdov, ,reil- 2. obravnava In sklepanje ” jauje logu zakona o skladih za 0 vodu, . ure«' 3. obravnava In sklepanje o logu zakona o spremembi z‘j‘,,,tniii ljudskih odborih mest ln 10 občin. nreil' 4. obravnava in sklepanje o 0 logu zakona o spremembi 2a Vi0vC-razdelltvl Ljudske republike nlje na mesta, okraje in n?®1® ’Brc'• [julr poslopju Izvršnega sveta LU»> lr0pje> Ijana. Gregorčičeva 34, II. nads soba 116. Predlog dnevnega reda: rCd- 1. obravnava in sklepanje o i „ logu zakona o spremembi zai j„lU ljudskih odborih mest *n 1 občin. .,rcd' 2. obravnava in sklepanje o p logu zakona o spremembi, move-razdelitvi Ljudske republike * nlje na mesta, okraje in pur ei- 3. obravnava in sklepanje “ ,„(0 logu zakona o začasnem 0K ljudskem odboru Celje. Sklicanje odbora za organizacijo oblast* . upravo Republiškega zb Ljudske skupščine LR ^ Predsednik odbora za “Ijfujkel* cijo oblasti ln upravo Repa skli' zbora Ljudske skupščine - (j. odbo- euje 2. sejo odboru v svedo. lz' marca 1354 ob 16. url v posl“>’J (JC” vršnega sveta LRS, Ljubljana- jjfi. gorčlčeva 34. II. nadstropje ,s° Predlog dnevnega reda: rcd' 1. obravnava in sklepanje o logu zakona o spremembi 7,ai,cSialu ljudskih odborih mest ln * občin; pre«' 2. obravnava In sklepanje tll o logu zakona o spremembi *“ gjove" razdelitvi Ljudsko republike ^ nlje na mesta, okraje ln „ pre«' 3 obravnava ln sklepanje -,,eiii logu zakona o začasnem 0,‘ ljudskem odboru Celje. Iz tajništva Ljudsko skupa * LRS Elektrarne je pravočasno dograd Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine je p°2 podjetja, naj se drže določcnili rokov Na predlog odbora za gospodarstvo Zboru proizvajalcev je Zvezna ljudska skupščina izdala priporočilo o dograditvi elektrarn v določenih rokih. Priporočilo poudarja, da je povečanje industrijske proizvodnje, o katerem govori niki podjetij, ki £radV.'dmo»>ia,' trarne. Na njem so poclektrarnii rno r _ .J banja do 15. maju, hidrout*l,0gi - J JajceJdoli.inU«>dBrija, agregat Jablanice tlo -o V:(lro-va Zete do L avgusta. a j. elektrarni Medjuvršjc in v, jra,rtia V tej zvezi je imel odbor za 1 do 1. oktobra, termoeie*■ j,ra. ■ narodno gospodarstvo Zbora pro- Kostolac pa do 15. SPPLtrar0e izvajalcev Zvezne ljudske skup-1 Tudi za vse druge nove eieM ščine poseben sestanek sprčdstav- je bil določen rok dogruth leto, tesno povezano s povečanjem d<> , proizvodnje električne energije j Kaska in J' oziroma s pravočasno dograditvijo j’Krl novih elektrarn, 1 l,la PO BERLINSKI KONFERENCI (IV.) EUROPSKHUHRHOST Evropska varnost ni zgolj roštvo proti nevarnosti, da bi problema. lv« Evrope. Očitno je, da je nemški militarizem oživel? ; ropsko in SZ skuša svetovno pred ev-javnostjo J? asanje evropske varnosti tes- Načrt o evropski obrambni opravičiti navzočnost svojih čet Povezano z vprašanjem celot- skupnosti obravnava nemški mi- v srcu Evrope prav z dejstvom, SVet°vne varnosti. Vsaka krši- litarizem izključno s stališča so- da hočejo Zahodno Nemčijo obo-U ®lru v Evropi bi hkrati po- vjetske nevarnosti. Glavna nje- rožiti in jo vključiti v zahodni kršitev svetovnega miru. gova zamisel je v tem, da bi blok. Sovjetska teza o nevarnosti ,r ,vroP! kot celoti nedvomno vzpostavili ustrezni kontingent pred nemškim militarizmom S0VZ1 nevarnosti. Glavna je oboroženih sil Zahodne Nemčije vpliva na Vzhodno Evropo; in grojj , ekspanzionizem. Evropi kot prispevek k obrambi Zahod- napačno bi bilo, če bi to podpret k * Potencialna 'nevarnost ne Evrope. Oborožitev Zahodne I cenjevali. Vzhodna Evropa je ®a n n°V0 ne^kega militariz- Nemčije pa naj bi bila v temeljni bila žrtev nemškega militarizma. Hal ■ en tega v Evropi in zu- zamisli takšna, da bi nudila po- j Zato je nemški militarizem vpra-delujejo še druge eks- roštvo zahodnim državam, da se šanje, ki neposredno posega v lonistične sile, ki pomenijo nemški militarizem ne bo pojavil življenjske koristi narodov t0 ° nevarnost za varnost Ev- kot nevarnost tudi zanje. Takšna He s 0 n^i za trenutek nanje je v osnovi koncepcija načrta o ^zli?61110 Očitno je, da EOS. Če jo presojamo s tega gle- Jahtg'e. koristi evropske varnosti dišča, je nedvomno obrambnega sti ,Yaj° nedeljiv sistem varno- značaja. Proti nudil trdno poroštvo j Toda vprašanje nemškega mi- dj2 slehernemu ekspanzio- litarizma ni stvar, ki bi zanimala p1* . | samo Zahodno Evropo, marveč °. v°jni je prevladovala v I posega tudi v življenjske koristi Jeva 'n P° svetu neposredna1 Vzhodne Evrope. To je torej v la i« s°vjetske agresije. Le-! svoji osnovi zares evropsko vpra- -i J)OV7Y'r%Xilo KI ^ a 4/% o 4"» t n irn tj * x a rtlo/lo • aino !^rai ^°vzro^''a hladno vojno in 1 šanje, stvar vse Evrope, glede na da je SZ spremenila te n^nanjeP°litičn0 taktiko, ni da u- otipljivejših znakov, la bi 'J“PiJive; fltvii« vzporedno s preusme- bistv na novo taktiko nastale v koli S0V'ietske politike kakršne-iog0'zac’ii (CIO) James Ca-j a vil, da je njegova or- Današnji »New York Times« niše o vprašanju makartizma v ZDA in sodi, da bo to vprašanje ostalo odprto vse dotlej, dokler bodo ostali republikanski senatorji in Nixon dovolili Mc Car-thvju »neomejeno oblast«. Časnik sodi, da bo makartizem »nevaren varnosti in notranjemu miru ter dobremu imenu ameriškega naro- ne- leta 1950 za okrog 20.000 glasov in 158 mandatov več. Napredna organizacija koroških Slovencev, Demokratična fronta, je ponekod nastopila skupaj s Socialistično stranko, v dvajsetih občinah pa so na njeno pobudo nastale liste delavcev in kmetov, za katere je glasovalo 2887 volivcev. Leta 1950 je za 19 demokratičnih list koroških Slovencev glasovalo 2529 volivcev. Združena šovinistična fronta ! Ljudske stranke in pronacistične Zveze neodvisnih, kateri se je ponekod pridružila tudi emigrantska Krščanska ljudska stranka, je dobila 87.449 glasov in okrog 1000 občinskih mest. Krščanska ljudska stranka je v primerjavi z letom 1950, ko je kandidirala v 16 občinah in dobila 2300 glasov ter 19 mandatov, zdaj samostojno nastopila v šestih občinah, dobila 635 glasov in 11 mandatov. Tako imenovana »ljudska opozicija«, ki jo je organizirala in-formbirojevska stranka, je dobila od 2830 odborniških mest na Koroškem le dvajset mandatov. Rezultati letošnjih občinskih volitev na Koroškem so prinesli odločno zmago Socialistični stranki, ki si je s svojo razumno po-Kairo, 15. marca (Reuter). — litiko do narodnostnih vprašanj Predsednik egiptovske vlade ge- pridobila simpatije koroških Slo-neral Nagib je prevzel danes vencev. V precejšnji meri pa so funkcijo egipčanskega vojaškega dosedanji volivci obrnili hrbet guvernerja. To funkcijo je imel meščanskim strankam, ki z ne-nekaj časa podpolkovnik Naser, strpno šovinistično gonjo kalijo ko je bil predsednik vlade. Gene- j odnose med obema narodoma na ral Nagib je zdaj predsednik re- j Koroškem in zavirajo demokra-publike, vlade in vojaški guver-1 tični napredek tako v lastni de-ner, Naser pa je podpredsednik | želi, kakor tudi v odnosih do so-vlade. I sedov. DANES PO SVE I U Volitve v Sov$etski zvezi Nihče ni pričakoval, da bodo volitve v Vrhovni sovjet ZSSR, ki so bile predvčerajšnjim, prinesle kakršnokoli presenečenje. Imena novih poslancev so bila znana brž, ko so objavili kandidatno listo. Volilna kampanja, kakor tudi volitve same, so potekale po že znani proceduri. Toda v govorih, ki so Jih nedavno imeli najvišji državni funkcionarji SZ, pa tudi » sestavi novega Vrhovnega sovjeta so se pojavili nekateri novi momenti, v katerih se zrcalijo zadnji politični dogodki v tej državi. Govorniki so se izogibali velikim in abstraktnim obljubam glede prihodnosti, kakor tudi preizrazitih pohval na račun dosedanjega razvoja. Stalinske privide o »prehodu v komunizem« ali preobrazbi narave, so nadomestili z otipljivimi obljubami, da bo v bližnji prihodnost) vsak prebivalec SZ lahko kupli nujno potrebno blago. Obljube so se nanašale v glavnem na povečanje prodzvodnje živil in drugega blaga za široko potrošnjo. Zato so vsi govorniki zahtevali, da je treba h*tro povečati pridelek v kmetijstva In proizvodnjo v lahki industriji, hkrati pa obdržati dosedanji tempo razvoja težke industrije. Opozarjajoč na ovire, ki jih Je treba premagati, so vs‘ govorniki sprožili problem s.orilnosti dela v gospodarstvu. Malenkov Je dejal, da je sedanja raven storilnosti dela — gledana s stališča bodočih nalog in potreb po tekmovanju z »naprednimi kapitalističnimi državami« — nezadovoljiva. Precej so se ukvarjali s kritiko upravnih metod v gospodarskih organizacijah In državnem aparatu. Malenkov je dejal, da sedanje razmere »preveč optimističen in katerih stvareh napačen«. Londonski »Manchester Guardian« sodi, da je bil nedavni Ni-xonov govor »obziren, preračunan in v celoti precej slab«, časnik pripominja, da niti njegov odgovor Stevensanu niti Mc Carthyju ni bil prepričljiv. Drudi liberalni časnik »Ne\vs na »organizacije dela, tako r’i,•» v Podjetjih, kako- tudi v vsej državi« . skl Izvoz lz vsega sovjetskega bloka n . i Plse" , s0. Veliki n[go v sfcjadu Z »gmotno In tehnično | manjši. Takšno stanje je treba ne- uritanijl »zelo zadovoljni, ker SO osnovo ter razvojem proizvodnih sil«, dvorano pripisati politiki, ki jo je V predvolilnih govorih so velikokrat žolčno obsojali »birokrate«, ki se »zapirajo v svoje pisarne in ne čutijo utripanja življenja, ne menijo se za potrebe ljudstva In sploh ne poznajo svojega dela«. Na področju zunanje politike ni bilo rečeno ničesai, kar ni že znano lz Izvajanj Molotova na berlinski konferenci. V Vrhovnem s-ivjetu so nastale precej velike personalne spremembe. Nad polovico star-h poslancev so zamenjali z novimi ljudmi. Te spremembe ne morejo posebno vplivati na delo Vrhovnega sovjeta, ki Je v v najboljšem primeru samo ena izmed »transmisij« (kot Je dejal Stalin) med najvišjo državno upravo in »terenom«. Toda sestava poslancev Vrhovnega sovjeta v nekem smislu odseva tekočo politično gospodarsko smer v SZ. V zvezi s tem je opaziti, da Je v novem Vrhovnem sovjet”, razen pretežnega števila državnih in partijskih funkcionarjev, precej Intelektualcev, strokovnjakov (inženirjev, vodij obratov v podjetjih in zlasti agronomov, voditeljev raznih kmetijsko znanstvenih ustanov, zdravnikov itd.) znanstvenikov, zlasti veliko predsednikov kolhozov in preče; generalov ter glavnem zgolj manifestativne narave, maršalov sovjetske vojske. Trgovina Vzhod-Zahod Glavni predmet sedanjega deve- ku trdil, da je takšna razdelitev svetega zasedanja ekonomske komisije tovnega trga pozitiven činitelj v raž-OŽN v Ženevi je vprašanje razširitve voju sveta. Rekel je, da je »razpad trgovine med Vzhodom in Zahodom, enotnega, ves svet obsegajočega sve-Od zasedanja EK pravzaprav zahte- , tovnega trga« na »dva vzporedna vajo, naj najde možnost, kako bi raz- ' trga, ki drug drugemu nasprotujeta« širili trgovino med tema dvema pod- celo »najvažnejši gospodarski uspeh ročjema, ki je lani naglo oživela. Žl- druge svetovne vojne«. Stalin je z vahnejša trgovina med Vzhodom in Zahodom pač dokazuje, da hladna vojna polagoma pojema, in nasprotr 110, nadaljnji napredek v tem oziru bo ugodno vplival na stabilizacijo mednarodnih odnosov In miru na svetu. Trgovinska Izmenjava med Vzhodom in Zahodom je v minulih letih najbolj padla prav takrat, ko je bil mednarodni položaj najbolj zaostren. To je bilo v letih od 1948 do 1953 Vtem. ko je znašal Izvoz iz SZ v dežele zunaj sovjetskega bloka leta 1948 kakih 5 milijard rubljev, je bil lan da, kolikor bo senat še nadalje trpel strahovito zlorabo oblasti, _ - . ... _______ . ............... ... ki io izvaja Mc Carthv«. časnik znamenja, ki kažejo, da se ame- Pritoževal se je zaradi primitivnosti, SZ uveljavljala v zadnjih letih. Nje !lo hil nedavni Ni- riškn inrnn mnonip mner malomarnosti ln d ugih pomanjklll- na politika je »metno razbijala enot- tudi sodi, da je oll neciavn m I®vn? mnenje obrača zopei vost( v praktičnem delu državnih nost svetovnega trs^a v dva dela. xonov govor po radiu im televiziji Mc Lartliyja«. organov. Stalin je v svojem zadnjem član- ________________________Z VSEH STRANI SVETA_________________________________________________________ Kdo bo koga? \ogri 8' v F včlanjenih 11 jej,_ ''meriških delavcev, osup- *Ll>rif° makartijevskih to-ciljev in njegove tota-fl| (> tak!ike«. Sodim, je pouda-tr«*l>a dovoliti, da V... cirkus nadaljeval. ^ Un* * 10 ip nadalje dejal, ar*hy »ubija zaupanje ifl V/| 0.ca naroda v svojo vlado 7nla ,n Lange razgo-varjal v Londonu. Govoril bo tudi na več javnih sestankih. FRANCIJA Odbiti kominformovski predlog Pariz (Tanjug) Biro Generalne konJederacije dela, ki je pod nadzorstvom informblrojevcev, je ponovno pozval sindikalni vodstvi »For-ce Ouvrlere« ln krščanske sindikate, naj skupno oiganizlrajo 24-urno splošno stavko v vsej Franciji. Generalna konfederacija dela je doslej že nekajkrat predlagala, naj bi to stavko skupno organizirali, vendar so to ostal« sindikalna vodstva odklanjala z obrazložitvijo, da želi Generalna konfederacija dela vključiti ostale sindikate v svojo politično i igro za cilje SZ. Tokrat pa Generalna ' konfederacija v pozivu poudarja, da bi n »J z 24-umo splošno stavko edi- nole podprli de*avske zahteve po j zvišanju plač in otroških doklad in ] po socialnih reformah. GRCl.TA Delne volitve v Larniji Atene, 15. marca (AFP). Na delnih volitvah, ki so bile včeraj v Lamiji, je gibanje zbiranja grškega naroda dobilo 67 °/# glasov. Izmed 15.863 glasov Je Papagosova stranka dobila 17.339 glasov, liberalna stranka 6778 in EPEK 1371 glasov Na splošnih volitvah novembra 1952 je Papagosova stranka dobila v istom volilnem okraju 55 •/« glasov. INDOKINA Močan napad Ho Ši Mtnhovih enot Salgon (Reuter) — Francosko vrh. i poveljstvo v Indokini je danes ob-1 Javilo, da so spričo močnega napada Ho Si Minhovih enot izpraznili neko oporišče, ki tvori obrambno točko francoskega oporišča Dien Bien Fu. I Ho Si Minhovo topništvo, ki Je skrito v džungli, neprestano obstreljuje francosko — Boo Dajeve enote. Prekinitev sovražnosti Hanoi, 15. marca (AFP). Prvič od izbruha vojne v Indokini je prišlo do kratke prekinitve sovražnosti na obeh straneh in sicer zato, da bi lahko francosko-Bao Dajeve in Ho Si Min-hove enote odnesle svoje vojake, ki so bili ranjeni pri napadih Ho Si Minhovih enot na f .ancosko oporišče Bien Fu. Poziv za kratkotrajno zatišje je bil poslan prek vietminškega radia francoskemu poveljniku Bien Fua, polkovniku Decastrieu. zanesljivostjo trdil, da dežele, ki so »skupaj s SZ vzpostavile enotno in močno socialistično taborišče«, ne bodo »imele potrebe po uvozu blaga iz kapitalističnih dežel.« Gospodarska nujnost pa je Stalina kaj hitro postavila na laž. Moskovski trgovci so se kmalu razkropili po vsem svetu. V, SZ že zdaj pravijo, da lahko povečajo svoj izvoz v kapitalistično dežele od 1(1 do 15 milijard rubljev letno. Angležem ponujajo izmenjavo blaga v vrednosti kakih 4,5 milijard rubljev letno. Trgovina večjega obsega ined Vzhodom in Zahodom pa zadeva na več ovir, En* izmed njih je ta, da SZ zahodnim državam ne more nuditi dovolj tistega blaga, ki ga potrebujejo, zlasti živil in surovin. Zahodne dežele bi sc rade z nakupom lega blaga na Vzhodu čimbolj osamosvojile nasproti dolarskemu področju SZ ne more nastopiti z industrijskimi izdelki na zahodnih trgih. ker so slabi Dalje, nekateri nagibi političnega značaja so obseg blagovne izmenjave zmanjšali, še zmeraj velja seznani strateških potreuščitt, katerih izvoz je v dežele sovjetskega bloka prepovedan. Obeta pa se revizija tega seznama; Ha je se ZDA, Velika Britanija in Francija o tem že posvetujejo. t'e bo napetost na svetu popustila, bo ta ukrep izgubil svoj pomen. Kaže pa, da je kitajska izvzeta iz ostalih dežel na Vzhodu, za katere naj bi veljala ublažitev teh omejitev. Mar to ne pomeni, da Kitajsko, katere potrebe po investicijskih sredstvih so zdaj velikanske, potiskajo v naročje SZ in olajšujejo gospodarsko premoč Moskve nad njo? Predvojni delež zahodnih dežel v trgovini s Kitajsko je znašal 75*/«, zdaj pa znaša komaj še 2 Zanimivo je tudi, na nastopa SZ v novi fazi poživitve trgovine Vzhod — Zahod kot predstavnik vseh vzhodnih dežel. Na svetovnem trgu namreč ni videti večje živahnosti drugih vzhodnih dežel. Poljska. Češkoslovaška, Madžarska in ostale dežele, ki jih v tem primeru razumemo pod pojmom »Vzhod«, so povezane s SZ z neenakopravnimi trgovinskimi pogodbami SZ nastopa kot kupec ln prodajalec večine Izvoznih predmetov teh dežel Tako iztiska iz njih prek razlike v cenah velikanske ekstra-profite in vpliva na razvoj ujthovega gospodarstva. Pravzaprav ni nobenega drugega razloga, da te dežele ne bi »»olj ravvile svoje blagovne izmenjave l z«iiodnlni r,vetom. Tako pa SZ z omejevanjem njihove gospodarske HMn^tGJno^U omejuje tudi njihovo i»olH‘Cf*o neociv'?no8t. To je Se «den hmvd Mnlteljiv, ki zavira normalni r*%^o.J blagovne izmenjave med Vzhodom in Zahodom in pravzaprav oblita, v kn^cri še žfvi Stalinova *rn7dc’ltev ves svet obsegajočega e.iotnega svetovnega trg««, i O. Miličevi* 4 IZ NAŠEGA GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA TOREK, 16. MARCA 1954 rane n r V kolektivih živo razpravljajo in iščejo najboljši način za izvajanje uredbe o trgovanju Po obširna diskusiji, ki je lani ljata n. pr. dva uslužbenca. V ta- ne z majhno maržo. Take poslo-trajala več mesecev, je bila letos! kem primeru gotovo ni mogoče valnice na deželi bi bilo mogoče v januarju sprejeta in objavljena več govoriti o kolektivnem uprav- osamosvojiti, če se spremene v uredba o trgovanju ter o trgov- ljanju. Sicer pa tudi uredba sama trgovine z mešanim blagom in si skih podjetjih in ^trgovinah, ki določa kot pogoj za samostojno tako povečajo promet in zaslužek, pravi v svojih končnih določbah, trgovino, da ima trgovina poleg da se mora organizacija obstoječih trgovskih podjetij prilagoditi predpisom uredbe v šestih mese- prostora, kjer se prodaja blago REORGANIZACIJA potrošnikom, tudi postranske pro- TRG. PODJETIJ V LJUBLJANI store, kakor skladišča in pisarno. V Ljubljani je Mestni ljudski cih, to je do konca junija. O pri- Če tako tolmačimo pogoj za sa- odbor v sodelovanju s Trgovin-pravah za to reorganizacijo se mostojnost upravljanja, bi odpad- sko zbornico že sestavil nekaj razmeroma^ malo sliši, vendar po la tudi potreba ločenega uprav- predlogov za decentralizacijo. V dobljenih informacijah stvar ne ljanja in obračunavanja majhnih smislu teh predlogov je delavski spi. Nasprotno, v kolektivih trg. poslovalnic, kakor so n. pr. po- svet podjetja »Delikatesa« že podjetij živo razpravljajo in debatirajo ne le o uredbi, marveč tudi o načinu, kako uresničiti njena načela. Delavci in uslužbenci trgovskih podjetij so uredbo toplo pozdravili; predvsem se strinjajo z določbo o oblikovanju plačnega sklada v odvisnosti od ustvarjenega prometa, ker je tak način najboljše jamstvo, da bo naša trgovina zaires poslovala po socialističnih načelih. KOLEKTIVI RAZPRAVLJAJO Glede načina reorganizacije so kolektivi trgovskih podjetij, zlasti tistih, ki jih bo treba reorganizirati, mnenja, da je bil škodljiv vsak prenagljen korak. Zato bodo sklepali o končnih predlogih, ko bodo imeli zbrane vse potrebne računske podlage, nakar bodo sami predlagali najbolj ustrezajoče oblike za reorganizacijo in decentralizacijo. Trgovinska zbornica za mesto Ljubljana je na svoji nedavni letni skupščini postavila načelo, da je treba upoštevati specifične pogoje posameznih podjetij in njihovih poslovalnic ter docela osamosvojiti le take poslovalnice, ki zaposlujejo najmanj tri do štiri uslužbence, ker bi se sicer poslovalnice z manjšim številom uslužbencev izločile iz družbene kontrole. Tudi v kolektivih se mnogo razpravlja o možnostih kolektivnega upravljanja poslovalnic oziroma samostojnih trgovin. V podjetjih in obrt ih, kjer šteje koMctiv manj kakor sedem članov, se namreč šteje, da predstavlja organ upravljanja ves kolektiv. Težko pa je govoriti o SO' slovalnice za mleko, trafike in sklenil izločiti obrat za predelo-podobno. vanje mesnih izdelkov, delavski V diskusiji so seveda tudi še svet pa še razpravlja o osamo-naprej predvsem tiste poslovalni- svojitvi delikatesnih poslovalnic, ce na podeželju in periferiji mest, Podjetje »Kovina« bo izločilo poki bi bile pri samostojnem obra- slovalnice z elektromaterialom in čunavanju nerentabilne. Tu gre jih reorganiziralo v dveh pod-predvsem za špecerijske posloval- jetjih. Prav tako bo izločilo trgo-nice, ki prodajajo blago, za ka- vino z gradbenim materialom, tero veljajo enotne prodajne ce- razpravlja pa tudi o osamosvojit- vi trgovin z železnino. Iz podjetja »Drogerija« bo nastalo verjetno več samostojnih podjetij. Tudi delavski svet podjetja Sadje-ze lenjava razpravlja o razdelitvi podjetja na več poslovnih enot, ki bi vsaka imela poleg poslovalnice še nekaj stojnic. V podjetjih špecerijske stroke »Grmada« in »Emoda« pa so začeli že ločeno obračunavati stroške po poslovalnicah, da spoznajo, kakšna bi bila rentabilnost posameznih poslovalnic ob ločenem obračunavanju, kakor ga predpisuje uredba. Ko bodo imeli o tem točno sliko, bodo sklepali o najbolj ustrezajoči obliki za reorganizacijo in decentralizacijo. Skratka, povsod so kolektivi spoznali, da je bolje, če stvari sami urede, kakor pa, da se reorganizacija ozir. decentralizacija izvede z morebitnim administrativnim ukrepom. OB 80-LETNICI BOHINJSKEGA SIRARSTVA 1 se ta pomembna gospodarska seja , res ne more iztrgata iz zaostalosti? Lani jc poteklo 80 let, odkar so v Bohinju uvedli švicarsko sirarstvo. Prej so Bohinjci uporabljali mleko le tako, da so ga kisali v Iatvicah, ga posnemali in delali dokaj pust in kisel sir, ki jim je služil za lastno prehrano, mleko pa so topili in ga kot »kuhano maslo« prodajali v Trst. Izkupiček od te prodaje masla je bil tedaj skoraj edini in najpomembnejši dohodek bohinjskega kmeta. Podnebje, paša in drugi, švicarskim podobni prirodni pogoji, so vplivali, da se je švicarsko sirarstvo razširilo ravno v Bohinju, se tam udomačilo in ostalo omejeno na Bohinj in Tolminsko delj kot do konca prejšnjega stoletja. Ne smemo pa prezreti tudi tega, da so imeli bohinjski in tolminski kmetje že stoletja skupne planine in so bili gospodarsko bolj navezani drug na drugega, kakor kmetje drugje, zato so se tudi lažje odločiii za skupno sirarno. Sirarstvo po Švicarskem načinu Juti tudi v trgovini. Trenutno je v je v Bolilnju doseglo vrhunec konec; Bohinju Se pol vagona neprodanega prejšnjega stoletja, ko so zabeležili j sira lanske proizvodnje, kar se je okrog pet vagonov letne proizvodnje j po osvoboditvi prvič zgodilo. sira. 2al pa Bohinjci kasneje niso Sil vStrlc s časom. Mnoge mlekarne v Sloveniji so začele izdelovati sir po ementalskem načinu ln dosegle kvaliteto, ki kupce bolj zadovoljuje, etatističnem obratu, ki ga uprav- kakovost bohinjskega sira. To se - * P 'V ! Ob 8#-letnIcl bohinjskega sirarstva moramo zabeležiti torej nerazveseljiv položaj te pomembne bohinjske gospodarske veje. Bohinjsko sirarstvo je zelo zaostalo. Ce bo ostalo pri starem, sl ne more obetati prijazne bodočnosti. Toda, ali se Bohinjci s tem lahko sprijaznijo? Nikakor ne. Ees je sicer, da si je velik del bohinjskega prebivalstva poiskal zaslnžek v industriji ln tujskem prometu, vendar zaradi tega ne kaže zanemariti kmetijstva, v katerem tako ln tako nekaj pomeni le živinoreja. Sodim, da predstavlja gornja Bohinjska dolina Se vedno prelep ko-Sček slovenske Švice, ne le zaradi pokrajinskih lepot, ampak tudi glede pogojev za sirarstvo. Pri nas sicer gradimo velike Industrijske mlekarne. Te bodo ^slcer lahko uporabljale pridobitve moderne tehnike, vendar ne bo nobena Imela tako Idealnih ] prlrodnlh pogojev, kot so v gornji Bohinjski dolini. Zato bi sl v Bohinju oziroma vsaj v njegovi gornji se, da nudi vsa gornja Bohinjska dolina pogoje le za eno tako sirarno In Se ta bo zahtevala marsikatero spremembo v bohinjski živinoreji. Predvsem bi morali upoštevati to, da se proizvodnja mleka v čim večji meri preusmeri v dolino. To bi dosegli s tem, da bi večina krav tele-tlla vsaj do novega leta, kar se je včasih že precej dogajalo. Tudi odstotek krav glede na celotno Število živine bo moč še povečati. Končno je tudi že čas. da se meliorirajo vsa kisla zemljišča v dolini, da bi bilo na razpolago več sladkega sena. Ko bi to dosegli, bi trajala kampanja v dolini pol leta (december-maj) ln bi Cene surovin naraščajo Najbolj so poskočile cene lesa in nafte Prodajne cene industrijskih izdelkov na debelo so bile konec lanskega leta v glavnem stabilne z znatnim gibanjem navzgor ali navzdol, pri manjšem števi u izdelkov v nekaterih industrijskih panogah. Izjema je bila lesna industrija, v kateri so cene v decembru v primerjavi z novembrom narasle za 3,1 %>. V tej panogi so se podražili malone vsi izdelki. V januarju, nekoliko manj pa 1 pa so naraščale. Indeks cen jc v ^ tudi v februarju, pa so postali pro- | industriji večji za 6,2. Podražitev mi kalkulacijami een na podlagi in-, dalje starega železa in železa, neknterih strumentov novega gospodarskega sistema in novih predpisov, ki v gospodarskih podjetjih spreminjajo formiranje ter razdelitev dobička ter obračun sklada plač in dohodkov. V večini podjetij v januarju niso sestavili novih kalkulacij, marveč so blago prodajali po starih cenah, s klavzulo, ki zagotavlja naknadna vplačila ali izplačiJa morebitnih razlik po računih, ki bodo sledili, ko bodo sestavljali nove kalkulacije. Tista podjetja, ki so kalkulirala cene na podlagi novih instrumentov, pa so storila to previdno in pri tem izpričala težnjo po zvišanju cen, zlasti surovin in polizdelkov. Zato v januarju ni prišlo do pričakovanega znižanja cen v posameznih industrijskih panogah, marveč nasprotno, do neznatnega ali večjega skoka, ki ni povsod gospodarsko upravičen. Na zvišanje cen je v ne. katerih x nogah vplivala podražitev nekaterih proizvodov, kakor na pr. rezanega in jamskega lesa, cementa, jekla *itd. Cene premoga so namesto pričakovanega padca v januarju poskočile za 1 %, ker se je podražil jamski les, ki nam ga je primanjkovalo, tako da je bilo ogroženo redno obratovanje posameznih premogovnikov. Cene jamsl-^ga lesa iglavcev so v januarju poskočile povprečno za 18 %. Nekatera podjetja pa so jar ski les podražila tudi v februarju (podjetja Ogulinu in Kočevju), Veliko povpraševanje omogoča premogovnikom, da lahko nekoliko draže prodajo ves premog, kar ga nakopljejo. Pri tem že računajo, da bodo poleti, ko bo povpraševanje manjše, cene padle. V industriji nafte kaže indeks, potrebščin je vplivala na ^ sčanje con v januar ju, vtem ko so feb’"iarju tudi tu cene ostale kakor v januarju. V barvni metalurgiji kaže zvišanja cen za °,8 % zaradi uP°r® promet, aa' bilo na razpolago 400.000 litrov mle- da so v januarju cene poskočile za ka ali povprečno 2200 litrov dnevno.1 15 %, predvsem zaradi zvišanja stopenj Spodnja Bohinjska dolina s sredi- j davka na promet, veljavnih od ja-Ščem v Bohinjski Bistrici se razli- ! nuarja; razen tega prodajajo od ja. kuje od gornje doline v toliko, ker j nuarja nekatere proizvode te indu-Je Bohinjska Bistrica že precejšnje stri je po določenih cenah, ki so na naselje z znatno lokalno potrošnjo, 1 viSji ravm* kakor prej (najvišja cena razen tega pa bo treba omogočiti brž bencina je določena na 35, petroleja ko mogoče še dovolj pasteriziranega pa na 63 din kilogram). V februarju mleka, v tujsko prometni sezoni pa | so ostale cene vseh proizvodov v tej tudi razne mlečne pijače. To kaže, ! panogi nespremenjene na ravni, doda potrebuje spodnja dolina mlekar- j seženi* v januarju. no mešanega tipa, s čemer pa Je tudi povedano, zakaj ne bi bila primerna ena sama »centrala« za vee Bohinj. V p ogi črne metalurgije so ostale cene večine proizvodov nespremenjene. Cene pločevine vseh vrst novih stopenj davka na _ lje zaradi podražitve uvoznih sj1 vin (aluminijev fl rid, kriolit • ter surovin r a domačem trgu mova 'uda, kromov končentra«-, silicij, aluminij v kosih itd.) ter ^ mr jkanje električne energije ▼ katerih podjetjih. Cene manjšega števila v kovinsk' industriji so v janu naraščale, toda indeks cen v J nogi kax° v celoti padec za 4 z di pocenitve traktorjev v * v motorjev v Rakovici od 3,16 • decembru na 2,871.000 v te pocenitve je prišlo zara(1 .^ja nja kalkulativnega dobička P0^ “ leto 1954- industr* d«* Indeks cen v kemijski je bil v januarju v primer.)-■-cembrom lanskega leta za <> *, ^ ker so bili farmacevtski l)r01_^ j,0 opr podražitev lesa 56 rtbenoS* čila podražitev re-anega gra' lesa vseh vrst, kar je vplivalo na - jtrijl indeksa een v lesni indus- . ^ 14,3 %. Tolikšna podražitev je P^_ diea zvišanja gozdnih taks v Sčan.: gozdov, p veSanja preVyjj]ili strci tov, podražitve goriva, ^ stopenj davka na promet kakor ^ stanja na trgu, ki se je V°S^etn-zaradi neugodnega vremena v ,f|1. bru 1953 in v januarju 1954; ^ na žitev celuloznega lesa je v*>^V,v;gnil iudeks cen papirja, ki ee ie povprečno za kakih 10 %■ j e Po kolebanju v januarju, ^ nastalo iz navedenih razl«S° _ D„ ostale cene Industrijskega b * jrjj-drobno v februarju v vseb -11 skih panogah malone nespr®®' O stabilni ravni cen pa it- govorili pri večini Indostr delkov Sele konec marca v J" „ .. oodjetU aprila, ko bodo kalkulacijo j, vskladnno In ko so bodo i®>*) 1 čvrstejSe pr"dajne cene. Ing. R. Jov»n0 ivi<5 OB PREHODU NA SAMOSTOJNO FINANSIRANJE V SOCIALNIH USTANOVAH Preplah v domu onemoglih v Hojniku Mnogi okraji zavlačujejo plačevanje oskrhovalnine lo pri nekaterih onemog slih ce'1 Ljubljana, 15. marca. , oditi v svoj okraj ter si tqm po- j V Domu onemoglih v Vojniku ! iskati zatočišče in pomoč. Take zdravstvene posledice. ... Jo Čeprav je ta vest oskrbovancev p°vsem dolini lahko prihranili gradnjo take fokraj Celje-okolica). ki je naj-: besede Pa so ne le med tistimi,!111 .napačna, ima mlekarne ln bi namesto te zgradili I Večji dom te vrste v Sloveniji’ kj so v Vojniku že 15 ali 20 let, I ?V“J p,raV) k?r(V.1 pristno Švicarsko sirarno. Ta naj bi (jma 240 oskrbovancev), je pred ampak tudi med drugimi oskr letoS' k° so U'.dl S?»' „7 dnevi nastal nrenlal. P a snhnh bnvnnni k-; Hm i, krni , vsp- nove v Sloveniji prišit na 1 pa v'-‘ ceffl ■5 * „rr> prihodnje sprejemala mleko cinevi nastal preplah. Po sobah bovanci kj jim je ta kraj z vse ! "ove v aveniji pri na dan, predelovala feklju«-!,* !«, kot blisk raznesla ,«l' da 1 mi ™»Hi?lM in nUnlnimi hribi , stojno _ finansiranje se Planina Zajamnik nad Bohinjem po :se je kot blisk raznesla vest, da mi gozdički in okolnimi hribi i stoJno nnansiranje- ^ave ,v no le surovo mleko (in ne pasterl- se okraji, ki so sedaj dolžni pla- postal nov dom, povzročile silno ' vs®9. domovih pojavile i zlranega kot v večini drugih mio- čevati Domu za svoje onemogle j iznenadenje. Bilo je mnogo joka j _.!„,rpč okr?L kam), pač pa naj bi uporabljala naj- določeno oskrbovalnino, upirajo 1 in stoka, solza in j( ‘ze ter upra- sodobnejSe metode v proizvodnji. : plačevanju, in da bo pač moral j vičenih in neupravičenih komen- nih predpisih so namreč dolžni plačevati za svoje . g i............. i . . t. , .nVill||: . j * «** J u 9 111 Uu 1>U I1IU1UI | VlVyV>Jilll IH /HLU 171 tl V ILvll ■ II IVl_#lllv>II“ i ■ , V Foto Janko Pučnik vskladlSčenju In negi sira. Razume vsakdo, ki je iz drugega okraja,1 tarjev. Razburjenje je baje ime- !’°,Vunce, celotno os krbova zavo' »Bom dobita delo? Tri ure na ljubljanski posredovalnici za delo « . — ^1« ,|rUg,.m nadstropju Delavskega doma je ob il J okencu na koncu hodnika velika gneča. V gruči prevladujejo dekleta in mlajše ženske, ¥ dve, tri držijo v naročju otroke. Po bežnih pozdravih na levo in desno lahko presodimo, da so se mnoge že večkrat srečale na tem mestu, vendar se tudi mod znankami ne razplete daljši razgovor. Ženske si prizadevajo, da bi čimprej prišle na vrsto pred okencem. Tovarišica Tončka ima veliko dela. »Ne, ničesar še nimam za vas,« odgovarja pravkar tovarišici, ki je pri okencu. »Kako je že z vami, ste poročena?« »Da, tri otroke imam. Mož je zaposlen, a pri nas je še mati. Saj veste, šest ljudi in ena plača. Bi ne bilo mogoče v kakšni menzi dobiti delo zame?« »V menzi težko, v gostinstvu tudi. Gostinska im .trgovska podjetja še vedno največkrat zaposlujejo ljudi mimo posredovalnice.« Tovarišica ji vrne žigosano potrdilo, s katerim prihajajo na posredovalnico nezaposlene tovarišice vsakih 14 dni, one, ki prejemajo podpore pa vsak teden, da jih vodijo v evidenci ter jim po možnosti preskrbijo službe. SEZONSKEGA DEI.A SE MNOGE BRANIJO, PRAV TAKO PRIVATNE ZAPOSLITVE »Ze spet sem pri vas. .« »Dala vatm bom listek, da se zaposlite pri Mestni vrtnariji.« »Toda to je le sezonsko. Pohištvo bi si z možem rada nabavila, pa ne bom mogla kupiti na obroke, če sem le sezonsko zaposlena.« Za #njo se prerine do okenca mlajše dekle, Mnogo strank išče gospodinjske pomočnice. Ri vzela? No, bi. Toda kuhati ne zna. V pisarno pride mlajši, soliden tovariš, ki išče go- spodinjsko pomočnico. Ce se le da, bi rad dobil samostojno, ker sta oba z ženo v službi. Tovarišica odgovarja, da bodo pogledali, toda tako, ki zna kuhati ter samostojno voditi gospodinjstvo, bodo na posredovalnici težko našli. »Imate kakšno službo zame? Ampak državnol« »Kje si bila doslej?« »Za gospodinjsko pomočnico, toda raje umrem, ko da grem še enkrat, ko sem toliko hudega v življenju že poizkusila.« Na zdravem, 18 do 30 let starem obrazu bi človek težko zasledil sledove slabih življenjskih iakušenj. Šest mesecev je bila v službi, pa gospa ni bila dobra. To vendar še niso take hude življenjske izkušnje. Morda bi še poizkusila? »Ne! V državno službo hočem!« Veliko je takih! DOBRE STROJEPISKE, STENOGRAEKE, KNJIGO- VODKINJE, RAČUNOVODKINJE IJ1 I.AllKO DOBILE ZAPOSLITEV TAKOJ. DRUGAČE JE Z ONIMI, KI PISARNIŠKEMU DELU NISO KOS »Tovarišica, nič ne bo, samo štiri gimnazije imaš če bi znala strojepisje ali stenografijo, bi dobila takoj.« »Sedaj hodim v tečaj.« »Kako težko je,« mi pojasnjuje tov. Tončka mimogrede. »Strokovno usposobljene moči bi prav lahko zaposlili. Take, ki ne znajo veliko, pa le inalokje potrebujejo. Pa tudi glede ostalih je velikokrat težko uravnovesiti povpraševanje in ponudbo dela.« V pisarno že tretjič pride priletnejša, bolj kmečko napravljena ženska ter sprašuje, če že imajo kako ponudbo zn kmečko delo. Kje neki, tudi tega se ženske po večini branijo kot ognja. Po razgovorih pred okencem vidimo, da budita Karton a žna tovarna in tovarna »Rog« pre- cej upov. Prihodnje dni mislijo sprejeti več novih delavk. Toda vseh, ki sprašujejo zu delo v tovarnah, okrog 700 jih je, dosedanja ljubljanska lahka industrija ne bo mogla zaposliti. NA POSREDOVALNICO PRIHAJA TUDI PRECEJ TAKIH, KI JIM NI MNOGO DO DELA Skoraj po obrazu, še bolj pa po razgovorih, lahko hitro presodimo, komu ie več in komu manj do dela Tu je mlada, nezakonska mamica k otrokom v naročju. Tovarišica na posredovalnici jo dobro pozna Ve, v kakšni stiski je in obljubi ji skorajšnjo zaposlitev, ker jo ima na seznamu najbolj potrebnih. S hvaležnostjo v očeh se ji tovarišica zahvali. Takoj za njo pride na vrsto tudi dobra znanka na posredovalnici. »Kaj vas nisem poslala v Mestno vrtnarijo?« »O, to delo, ni zame. Rada bi nekaj pod streho.« »Ne, ne, vas že poznamo, izločila vas bom ta seznama dela potrebnih.« Slap besed se usiplje, pri delu najbrž ne bi bila tako urna in skoraj moramo verjeti tov. Tončki, ko pravi, da tej ni veliko do dela, Ona, ki so jo poslali v službo nekam na Ježico, pa pojasnjuje, da je že vse oddano. Toda kako neki, še v soboto je direktor podjetja ponovno prosil posredovalnico, naj pošlje primerne tovarišice. Včasih, tako povedo na posredoval nici, se skušajo otresti dela tudi one, ki prejemajo o» obveščeni z uredbami ® u bi kakor tudi na konferenc ’ bila sedanju, začetna /rn' j<0 pa nekod laže opravičljiva. ,teou priredili dneve avstrijske r?be in razstave avstrijskega *®ega tiska. ' Beogradu je bila tudi že ™Pjsana pogodba o avtorski to? med avstrijsko AKM in avto na^m zavodom za zaščito grških pravic. To je prva a^nar°dna pogodba iz področja Iškega prava. Avstrijski za-trit pa 80 poslali za razstave po 900 raznih edicij, ki so Poklonili našim akademijam 23 glasbo." Wanes se z*a®no iodi v ... dnevi avstrijske glasbe, me- Ljub- ski Pa bodo jugoslovan- skladatelji in reproduktivni umetniki vrnili obisk avstrijskim umetnikom na Dunaju, v Gradcu in v drugih avstrijskih mestih. Da bi seznanili s programom dnevov avstrijske glasbe tudi širšo javnost, so avstrijški gostje priredili tiskovno konferenco, Beogradu in v Zagrebu izredno navdušeno, čeprav je bil pro gram samo nekakšen izbor iz klasične in moderne avstrijske glasbe, kajti teže je dati večji pregled. Zatem je govoril o dosedanjih odnosih med avstrijskimi in jugoslovanskimi glasbeniki, ki so bili do sedaj sila prisrčni. Izrazil je prepričanje, da je to go- V dolini Planice 971 poletov Finci in Norvežan? zapustili najboljši vtis — Alfredsen, Hyvarinen, Laaksonen dobili za slog oceno 18 — Našim tekmovalcem manjka rutine — Od jugoslovanskih skakalcev najbolje ocenjen Rogelj katere so se udeležili zastopnik stovanje šele začetek pravega in avstrijskega ministrstva za kulturo in prosveto, sekcijski svetnik gospod dr. Wilhelm Wald-stein, dalje skladatelj dr. Josip Marx, skladatelj profesor Alfred Uhl, šef glasbenega oddelka radia v Gradcu Ernest Ludvig Uray, direktor radia RWR Eme-rich Zillner, skladatelj Robert Fanta, zastopnik založbe Doblin-ger Christian VJolff, dirigent Randolf in drugi. Na tiskovni konferenci je goste pozdravil predsednik društva skladateljev Matija Bravničar, nakar je dr. Wilhelm Waldstein globljega sodelovanja. Spregovoril je tudi nekaj besed o modemi glasbi in dejal, da eksperiment ni vedno odkritje. Zato velja za moderne smeri v glasbi tudi dejstvo, da vse novo ni genialno. Avstrijski glasbeniki niso nikakš-ni ekstremisti, toda pozdravljajo z resničnim veseljem vsako pot, ki kaže umetniško moč in ki pelje do pozitivnih uspehov. V daljšem razgovoru so nato avstrijski glasbeniki izrazili svoje dosedanje vtise o turneji po Jugoslaviji in navdušeno izjavljali, da so našli topel sprejem ne sa- Jtazstava planinskih akvare!ov v Mali galerij i D^jubljdna, 15. marca. Danes Do-u e je bila v Mali galeriji ml , a slovenskih likovnih k°v na Titovi cesti odprta akarf Va Planinskih akvarelov Kam' .f1Utarja Maksa Koželja iz 70 Razstava obsega okrog akvarelov, samih planinskih lov ‘V£V> 211 to dovršenih akvare-WiS za akvarele in olja, pri-tim • pa tudi akvarele z lopa-in njihov razvoj. že]i emski slikar Maks Ko-se je rodil leta 1883 ter živi v krajšem nagovoru naglasil, da mo med glasbeniki, temveč tudi ............med občinstvom. Poglobili bodo tudi sodelovanje med avstrijskim in jugoslovanskim radiom, organizirali posebne enourne oddaje jugoslovanske glasbe na dunajskem oddajniku ter poglobili stike med založniškimi podjetji. F. V. je sodelovanje med avstrijskimi in jugoslovanskimi glasbeniki stopilo v novo dobo. Doslej so bili le posamezni stiki, namen sedanje akcije pa je, da se ustvari široka osnova za sodelovanje. Zatem je skladatelj dr. Josip Marx dejal, da so bili sprejeti v V v 7 ■LUUU Acua looo Ltrr ^ivi. j rreieKio si/uoio ni ncucijv jv ;j(e, arnniku, kjer ima -tudi svoj gostovalo celovško mestno gleda-D,JS: Akademijo je študiral na jišče v ljubljanski Operi. Takšna UiUiill mA n V •_______- ^ J _ _ . *• _llnln- Ob gostovanju celovškega mestnega gledališča Preteklo soboto in nedeljo je šem odru z Millockerjevo opere- sdkakor pomemb- 3» leta 1903, še prej pa je gostovanja so "Koval Obrtno šolo v Ljubija- na, saj mnogo prispevajo k naje Pr‘ Prof. Veselu. Z Dunaja se daljnjemu utrjevanju kulturnih jeseni v Miinchen, kjer je vezi med nami jn našimi sosedi ton ,l umetnost, predvsem sa- na severu. Lani je celovško gle-Planinskega slikanja. dališče prvikrat nastopilo na na- ni jKar Koželj je po svojih pla-Vehi m°tivih dobro znan slo-Ukv u občinstvu, saj se Waria samo s to motiviko. Po- sltit pa ie Maks Koželi tudi| . fresk; pri tem umetniškem1 ^ pomagal že svojemu oče- 1 tre^^i Koželju, ki je s svojimi: tia. poslikal večino cerkva I ^.iegov7^skeln in Dolenjskem.! rel, j® Slavna tehnika je akva-slik. n , Pa tudi mnogo oljnatih | P°sehn tudi gvaše itd. Njegova1 0st je akvarel z lopatico. °asnik »Vidiki« bo pričel |f j, znova izhajati Začel n-ec tega tedna bo ponovno beo^-J^ajati časnik študentov1 2a knr-ke filozofske fakultete Ki«, l12evnost in kulturo »Vidi-glavn^Shik se bo ukvarjal v iii S| z literarno problematiko če je ndeval spremljati doma- d°g0(^ tuje pereče probleme in , SefnoSnik b>° izhajal enkrat me-na osmih straneh. TO STA DVA MOJSTBA IZ FINSKE Sllvenohicn ln Pokka Planica 14 marca. Planica se Je vnovič predala svoji samoti. Tck-movnlci so odšli na Izlet. Vse Je postalo pusto ln prazno ln šele č«z tri leta bo spet zableščala v polnem sijaju. Prihodnjo sezono so na vrsti Kulm ln Obersdorf. VZLIO DEŽJU DOBER Letošnji obračun je Stojadinovič Ratko: Portret Angleški profesorji bodo obiskali evropske univerze ^ Jugoslavijo prispe profesor V. De Sola Pinto, Pfcdstojnik oddelka za angleški jezik na univerzi Več 0uiVet7 pr°fesorjev , oo v marcu Od ih dežel' med ftoptavijo. Njihovo ski svr°Pf ie organiziral Britan-et za kulturno sodelovanje Jesen, Marijan S Stefan, Ubald Veter — poje zbor bRUSTVO SLOVENSKIH književnikov Spored proslave Srečka Kosovela ol) petdesetletnici rojstva srivJ Sre^otnjak: Pesem. Poje Sr-Slov filharmonije. Vah. K°sovel: Iiad bi po-SnrT?? • • Recitira St. Sever. Pominski govor govori Aijfi, ®ratk' Kreft. Srebotnjak: Temni bori, r.rv x Jesen, Marijan L1 ppvsek ^ rabec Sr> fllhk,r*rioniJe Kosovel: Richepinov Jbotlv, Mati čaka. Godba poln,)?1 recitira Helena Er-kart J10 Simoniti: Melanholija, Sr„2rian-a ['Oje L. Korošec, ceko Kosovel: Ekstaza smrti, "as spev, Opolnoči — recitira Jože Tiran L®aB Sček: Bori dehtijo, Rado "hnonlti: Ples v rdečem — SšS, Kudolf Franci. V'K() Kosovel: ualada, Oreh, ?do je hodh — recitira St. Sever. “n Sček: Kraška vas, Rado Simoniti: Starka za vasjo — Dn.? 7bor slov filharmonije. “•riBlra Rado Simoniti, pri zbor} 117 Dnnl'° Švara. Vsi nir . n aamospevl so kompo-rani na Kosovelova besedila. rosiava bo 17 marc, 1954 ob 20 vollkl Ftlhai moničnl dvorani. v Nottinghamu angleških i s tujino na podlagi načrta o med-obiskalo 91 univerzitetni izmenjavi s tujimi njimi tudi1 deželami. Angleški profesorji bo-potovanje do na tujih univerzah predavali o raznih zanimivih temah, predvsem o najnovejših uspehih na področju znanosti in tehnike. V Jugoslavijo prispe predstojnik oddelka za angleški jezik na univerzi v Nottinghamu prof. V De Sola Pinto, ki bo predaval tudi na belgijskih univerzah. Pri nas bo predaval na univerzah v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani. Načrt o meduniverzi-tetni izmenjavi določi za vsako leto vnaprej število angleških profesorjev, ki obiščejo tuje univerze. Pri tem načrtu sodeluje 13 evropskih dežel. Namen obiskov angleških profesorjev je pospeševati akademske stike in olajšati izmenjavo informacij o najnovejših znanstvenih dognanjih. Stroške za te obiske so prevzele vse pri tej akciji sodelujoče dežele v enakem znesku. Vsaka dežela plača svoj delež v lastni valuti. Prof. V. De Sola Pinto bo od 23. do 27. marca predaval na utniverzi v Liegeu, potem pa se bo tri tedne mudil v Jugoslaviji to »Dijak prosjak«, ki jo je naše občinstvo navdušeno sprejelo. Tudi letos so se nam gostie predstavili z delom iz operetne literature, s Straussovim »Netopirjem«, ki je zavzemal program obeh večerov. »Netopir« predstavlja krono odrske ustvarjalnosti velikega kralja valčkov; delo je vse polno duhovitih glasbenih domislekov ki vro kot iz neusahljivega vira ! a je v celoti muzikalno tako 1 iskreno občuteno, da te mora zajeti. Dramatska stran je seveda | zelo naivna, ne brez neskladnosti docela odmaknjena človeku in problematiki današnje stvarnosti in skratka ne prenese resnejšega dramaturškega premotrivanja; vendarle pa izžareva tudi toliko pristnega humorja, da se človek lahko iz vsega srca nasmeje. Prf presoji poustvaritve operete moramo vsekakor imeti v vidiku, da ta zahteva docela svoj stil; zato jo je pač treba ocenjevati z docela drugimi vidiki kot na pr. komično ouero ali komedijo. Izvedbi »Netopirja« celovškega mest. gledališča je treba izreči vse naše priznanje, bila je po svo-glasbeni kakor tudi igralski strani skrbno pripravljena in je glavnem dobro oogodila stil klasične dunajske operete, ne glede na nekatere manjše pomanjkljivosti: bilo bi želeti več enovitosti režijskega koncepta, nekoliko več tistega Straussovega poleta in og-nievitosti, pa tudi več popolne preciznosti v orkestru. Nastopajoči so bili močnejši po igralski tot do pevski strani svojih vlog. Mestoma je motilo malce premočno karikiranje, čep-a v e karikiranje samo na šebi v opereti docela na mestu. Včasih ie bila tudi opazna nepopolna izenačenost v izdelanosti glavnih in obrobnih figur. Od pevcev sta prednjačil; predvsem Maria Bovvoden kot Rosa-linda s svojim toplo občutenim prednašanjem in Margaret Cor-nell v vlogi Adeline s svojo ljubkostjo in živahnostjo. Še posebno priznanje zasluži Tlieo Knapp, ki je nastopil v govorilni vlogi jet-niškega paznika Froscha. Posamezni ansambli, zbor in orkester so dosegli zadovoljivo ubranost, baletni valčki pa kažejo tudi OBEACUN ________ ____________ zelo dober. Izvedli »o skupino 3*22 poletov — če računamo samo skoke nad 80 m. Odstotek padcev je ostal Še nadalje nizek, kar je značilno za Bloudkove skakalnice. V treh dneh tekmovanja e bilo samo 28 padcev: več kot do-)er odstotek, zlasti 6e upoštevamo, da je bilo zadnja dva dni tekmovanja vreme zelo slabo. Pričakovali smo, da bo to pot Planica proslavila še en jubilej: tisoči polet v dolini Tamarja. Toda do tega ni prišlo, ker v nedeljo niso izvedli tretje serije skokov. V dvajsetih letih obstoja Planice je bilo 971 poletov. Od tega je bilo padcev ka-kili 10%. V primeri z 1948. so bili tokrat doseženi loljši rezultati. Medtem ko je bilo takrat samo 33 poletov nad sto metrov, so letos tekmovalci 54 krat preleteli to mejo. med 33. tekmovalci. Mar ni to šlabo za tako ugledne predstavnike smučarskih skokov, kot so Švedi! Najboljši vtis so napravili Finci in Norvežani. Alfredsen in Slattvik jo katera država zbrala točk. Poglejmo rezultate: Finci 1235,8, Avstrijci 1150, Norvežani 1124,8, Jugoslovani 980, Švedi 840, Nemci 757,5, Švicarji 743,6 in Francozi 683 točk. EDINO ROGELJ • Naša ekipa je izvzemsi Roglja in Finžgarja bila sestavljena iz miladih skakačev. Le-ti so zlasti, kar se šloga sta se po slogu in eleganci res od- , tiče, zaostajali za tujimi tekmovalci, . . . . . • , 1 f • m _ 1_____ T»_____ X_ „ rt.. rtrtAr. ilAhlll IR likovala pred vsemi ostalimi. To kažejo tudi sodniške ooene. Samo Ail-fredsen in Finca Hyvarinen in Laaksonen so dobili po 18 točk za slog. Čeprav to ni bilo ekipno tekmovanje, jo zanimivo primerjati, koliko Povprečno so naši za slog dobili 13 točk. Edino Rogelj je dobil več — 16 točk Njega hvalijo tudi trenerji tujih ekip. Sicer pa so naši tekmovalci pokazali, da so nadarjeni, vendar jim manjka rutine. ŠVEDI SO RAZOČARALI Na jubilejni proslavi Planice se je zbralo tudi nekaj znanih skakalcev svetovnega slovesa. Pri tem mislimo predvsem na Šveda Oestmanna, Holmstroma in Finca HyvArinena. Čeprav so Švedi prijavili ekipo z zvenečima imeni in veljali za favorite, so nas najbolj razočarali. Ce bi ne bilo Petterssona, bi njihove udeležbe po rezultatih ekoroda ne opazili. Oestmann je osemnajsti, Erlandson 21., Holmstrčma pa ni niti MEDNARODNI ODBOJKARSKI TURNIR V LISBONI PRVA ZMAGA Jugoslavija : Nizozemska 3:0 Lisbona, 15. marca. Jugoslovanska odbojkarska reprezentanca si je včeraj na mednarodnem turnirju v Lis-boni priborila prvo zmago. Premagala je Nizozemsko z rezultatom 3:0 (15:0, 15:8, 15:13). DRŽAVNO MOŠTVENO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Brez presenečenj Podobnik premagal Grujiča 2:1 Zagreb, 15. marca — Danes se Je začelo državno moštveno prvenstvo v namiznem tenisu. Sodeluje devet moštev. V prvih tekmah ni bilo večjih presenečenj. Zmagali so favoriti. Najhujši boj je bil državni prvak Spar-tak proti zagrebški Svobodi. Subo-tičani so s težavo zmagali z rezultatom 5:4, dasiravno so Zagrebčani vodili s 4:2. Presenečenje je tudi zmaga igralca Slavije Podobnika nad Grujičem 2:1. Rezultati: Grafičar — Vojvodina 5:0, 2elezničar — Hajduk 5:1, Grafičar — Projektor 5:1. Partizan — Hajduk 5:0. Popoldansko tekmovanje ni prineslo nobenih presenečenj. Favoriti so svoje nasprotnike zanesljivo pre- j nirju magali: Spartak — Vojvodina 5:1, Svoboda — Slavij* 8:0, Partizan — j Železničar 5:0. * London — Za bližnje svetovno prvenstvo v namiznem tenisu od 6. do 14. aprila v Londonu se je priglasilo že kakih 400 športnikov iz 38 držav. To je največje število udeležencev na svetovnih prvenstvih v namiznem tenisu. Sedanje svetovno prvenstvo bo bržkone eno izmed doslej najbolj množičnih modnarodnih tekmovanj (ne vštevši olim„'»kih iger). Francoska reprezentanca je premagala Portugalsko A reprezentanco z rezultatom 3:0 (15:9, 18:16, 15:12). TENIS Uspešen nastop Bača na francoski rivieri Pariz, 15. marca. Mladi zagrebški teniški igralec Bačo je uspešno zaigral tudi na drugem teniškem tur-Cannesu na francoski rivieri. V prvem kolu je premagal francoskega teniškega Igralca Paccerda s 8:2, 6:4. V istem kolu je Avstralec Molloy premagal Jageca s 5:7, 6:2, 4:6. * Skupine za »Pokal Galea« določene. — Organizacijski odbor teniškega tekmovanja za »Galea pokal« je izžrebal skupine za letošnje tek- Na turnirju sodelujejo tudi A in B reprezentanci Portugalske ter reprezentanci Franclje, Nizozemske in Jugoslavije. Naša reprezentanca je prišla v Lisbono z enodnevno zamudo. Se ni gotovo, ali bo odigrala zaostale oz. le preostale tekme. Saj so ostala moštva odigrala na tem turnirju že po dve In celo tri tekme. Odlični avstrijski smučarji na Jahorini Dunaj, 15. marca. Avstrijska smučarska federacija je določila tri svoje smučarje, ki bodo sodelovali na mednarodnem tekmovanju na Jahorini. To so: Ernest Oberreigner, Hans Senger in Toni Mark. Na nedavnem svetovnem smučarskem prvenstvu na Švedskem je bil Oberreigner tretji v v smuku. Na Jahorino bosta prispela tudi avstrijska smučar ju Hochledtner in Frandl. * Smučarsko prvenstvo UDV in LM. Z veleslalom in tekom na 15 km je bilo končano tretjo smučarsko prvenstvo pripadnikov UDV in Ljudske milice na Papovi Sabki. V veleslalomu je bil prvi Jože Pogačnik (Slovenija), v teku na 15 km pa Švana (Slovenija). Tri zmage boksarjev Metalca Bern, 15. marca. Zagrebški Me-talac je na svoji turneji po Švici premagal vse nasprotnike. Najprej je premagal moštvo ABC z rezultatom 16:4, zatem pa v Luzernu tamkajšnje moštvo s 13:5 in v Bielu krajevno moštvo z 12:6. V zadnjih dveh dvobojih so boksarji nastopili v devetih kategorijah, ker Švicarji Aiso imeli predstavnika v mušji kategoriji Metalac je že odpotoval v Zah. Nemčijo. * Asch&fenburg, 14. marca. Boksarsko moštvo »Špartnka« je včeraj prc- movnnj#v ki bo od 27. julija do 1. av- j inngalo v Aschafenburgu boksarje usta. Jugoslavija jo v skupini s | »Sportvoreina 1860« z visokim rezul-vedsko in Nemčijo. f tatom 13:7. ZADNJE POROČILO VOJETA CUCKA S SVETOVNEGA PRVENSTVA V HOKEJU NA LEDU 7:2 senzacija za športni svet Kondicija in hitrost prinesla Rusom v finalni tekmi s Kanado visoko zmago Zadnje poročilo našega dopisnika Vojeta Čučka o svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu iz Stockholma se glasi: Vrh svetovnega prvenstva je bila finalna tekma med Kanado in SZ. umetniško stremi ion ic rAivškoira Zanimanje je bilo veliko. Borba je umeimsKO stremljenje ceiovsKega Oi,0^aja mil0if0, saj so se pomenili gledališča na tem področju. Pred- tehnično boljši Kanadčani in drsalno stava je močno Ogrela prisot > : ter kondicijsko odličnejši. Rusi. Vstop-občinstvo, ki ie nastopajoče na- j <*>B ažem^'^ g ra Jilo z navdušenim aplavzom, j je začel že tri ure pred začetkom j tekme. Uro pred začetkom je bil j olimpijski stadion zaseden do zadnjega kotička. Nihče ni podvomil v prej razpro-tribunah s« Jože Sivec »Socialistično gibanje POPRAVEK V nedeljo, 14. marca se je vrinila v članek »Druga meduniverzltetna konferenca« pomota. V diskusiji profesorja Ekonomske fakultete iz Ljubljane. dr Dolfeta Vogelnika, je odveč stavek: »Vse to se mu ne zdi pravilno«. v Vojvodini (1890—1918)« (Založba »Bratstvo-Jedinstvo«, Novi Sad, 1954) Nedavno je v Novem Sadu izšel zbornik izbranih sindikalnih, partijskih in drugih dokumentov o organiziranju delavskega gibanja v Vojvodini, ki ga je sestavil odbor za proslavo 50-let-nice srbskega socialnodemokratskega gibanja. Ker zgodovina političnih in gospodarskih borb delavskega razreda v Vojvodini od 1890 do 1918 še ni obdelana, ker je bilo uničeno mnogo dokumentov tiska, letakov in brošur, bo ta zbirka več kot sto dokumentov nedvomno prispevala k boljšemu seznanjanju z zgodovino revolucionar-no'»’ Mbanja naših narodov. zmago Kanade, saj bi jim že, zaradi odličnega količnika, zadostoval za zmago na prvenstvu polovičen uspeh. DVA GOLA IZ GNEČE Že prve minute je bilo opaziti, da je tempo igro Kanadčanov počasnejši od tompa. ki so ga pospeševali ruski igralci. Gledalci »o pričakovali, da bodo Kanadčani z rutino in tehnično nadmočjo zmedli ofenzivne nasprotnike. V 5. minuti pa jo bila pred kanadskimi vrati gneča. Nastal je nesporazum Eusi so dosegli prvi gol Med gledalci je završalo kot v panju. Nekaj minut kasnejo so iz podobnega položaja Eusi dosegli tudi drugi gol. TAKTIČNA NAPAKA KANADČANOV V naslednjih minutah so Kanadčani taktično pogrešili. Začeli so namreč z ostro igro. Rusko napadalco so skušali zaustavljati z ostrimi starti. To pa jim ni vedno uspelo, ker so se Eusi kot odlični drsalci temu vedno pravočasno izognili Pri onem takem napadu je eden najboljših kanadskih napadalcev treščil z glavo ob ograjo. Ker so že v eni izmed minulih tekem Kanadčani izgulili branilca Chapmana (zlom čeljusti), je ta izguba močno oslabila njihovo moštvo. EUSI SO BILI SAMI PRESENEČENI Občinstvo je bilo zelo objektivno. Obojestranske akcije je nagrajevalo z močnim ploskanjem. Kljub dvema goloma razlike so gledalci še vedno verjeli v zmago Kanadčanov, čeprav je kazalo, da so igralci Kanade preutrujeni za tak tempo. Ruski pritisk na kanadska vrata ni popustil. V 17. min. jo najboljši sovjetski igralec Bobrov dosegel tretji gol, minuto : kasneje pa še četrtega Rezultat prve tretjine jo bil za j vse, pa tudi za Ruse, veliko presene- | čen^e. KAJ JE PRINESLO RUSKIM IGRALCEM PREMOCt Na to bi odgovorili: hitrost in j kondicija. Prvenstvo je billo za _ vsa moštva zelo naporno. Kanadčani so se že v prvih tekmah zelo izčrpali. ; Pri ruski reprezentanci o kakšnih akci iah posameznikov ali tehničnih j trikih ni govora, izjema je le Bobrov, ki je presenetil z enostavnostjo svo- j jih solističnih akcij. 1 V drugi tretjini so se Kanadčani nekoliko zbrali. Že v prvih sekundah so dosegli god. V hipu pa so spet popustili. Rusi so spet v kratkem razdobju dosegli 2 gola. Tri minule pred koncem drugo tretjine pa je bila katastrofa kanadske reprezentance na dlani. Dobili so že sedmi gol. Glo-I dalcein se je nudila redka priložnost, I da vidijo predstavnike države, kjer so je hokej rodil, ko sklonjenih glav čakajo poraza. Potnajstkratni svetov-, ni prvaki so Lili pred tem, da pod-I ležejo novincu v tej športni panogi. SENZACIJA Ker je bila zmaga že zagotovljena je sovjetsko moštvo igralo mlačno. Odličnemu branilcu Kanade Shil-lu pa se je posrečilo še zmanjšati razliko 7:2. Nekaj obojestranskih napadov ni več rodilo sadov. Rezali at 7:2 je bil za ves športni svet senzacija. Moštvo tovarne Lindhurst Motors, ki je na prvenstvu zastopalo Kanado, je poraz sprejelo športno in tekma je proti pričakovanjem minila brez incidentov. ŠAH DVOBOJ SZ : ARGENTINA Buenos Aires, 15. marca. Šahovska reprezentanca Sovjetske zveze jo prispela z letalom v Buenos Aires. To je prvo gostovanje sovjetskih šahi-stov izven Evrope. Sovjetski šah isti bodo v dvoboju proti Argentini nastopili brez Botviirika in Smislova, ker bosta ta dva imela dvoboj za svetovno prvenstvo v Moskvi. Dvoboj med Argentino in SZ so začne jutri v Buenos Airesu. V argentinskem moštvu so: Najdorl’, llol-bochan. Bimar, Panno, Rosseto, Ma-derna, Eliskaze« in Pilnik. 6 ( VIECA PO MALEM ZA VtE ) TOREK, 16. MARCA 1954 a Največja žarnica Največjo in najmočnejšo elek- ! trično žarnico so oni dan preiz-! kusili na trgu pred Rockfeller-! jevim nebotičnikom v New Yor- p , . - . - - - ; ku. Žarnica meri v obsegu do- rremvalci te velike dežele še zmeraj umirajo v množicah brez zdravniške pomoči ber meter. Visoka je nad l m in j je 75.000 vatna. Izdelali so jo v Indijo je svet poznal še ne-,munalne politike. Po dolgem pre- celo penicilin že ima na.razpola-' ?Polnin “a Edisonov rojstni dan. aavno večidel po lakoti in za-jrekanju in hudih bojih se je ob- go. Pregledov je imela ambulanta Dne U' februarja je minilo 107 ostalosti na vseh področjih druž- j činski upravi posrečilo asfaltirati že nad 900. V blagajniški knjigi let 0(1 Edisonovega rojstva. Edi-Denega življenja. Dokler so vla-: srednji del glavne ceste in po- sta samo dve postavki: 360 rupij son ie Pre(l 75 leti izumil elek-aaii v tej deželi Angleži in njim staviti nekaj uličnih svetilk. V za vzdrževanje klinike in 370 ru-, trično žarnico, podrejeni, pa tudi vdani maha-j Indiji je še zmeraj 99 odstotkov j pij za zdravila. Kaj pa uprava in! sf indijsko ljudstvo ni I prebivalcev brez bolniškega za- j zdravniki? Tega si klinika za zdaj j ZlatO ie teklo V HieStO moglo otresti žalostnih posledic i varovanja. Razen skupine držav- I še ne more dovoliti, odvisnosti in izkoriščanja. Šelejnih uslužbencev in ene same so-I pP* ko se je Indija osvobodila, ko ] oialistične občine v Bombayju je stopila na pot samostojnega ilvljenja in razvoja, so se razmere nekoliko zboljšale. ljudje bolniško sploh niso zava- : rovani. Zato ni čudno, da umirajo ' mladih socialističnih / Cuibi v Braziliji so imeli zdravnikov se je za eno leto nedavno hude nalive. Deroča vo-zavezalo, da bodo brezplačno <:ia je sprostila kepice zlata in jih delali. prinesla! v bližino središča tega niške pomoči Zdravniki so na ’Na kliniki se menjavajo. Admi- mesteca. Kepico zlata, težko ?4gr, . --------- --------- *—~j->“*'-• raznoiTgo qarnn hnuptim i nlstrativno d®*0 P3 ^di brezplač- so razstavili v neki izložbi. Neki Zdaj se polagoma dviga iz za- j njk g ^ " j no opravljajo člani socialistične reporter je našel kepico zlata na ostalosti. Seveda pa ima pred se- ’ stranke. Seveda to ne more biti vrtu svoje hiše. Menda se še ni- preprost človek zdravil sploh podlaga za trajno bolniško zava- koli ni zgodilo, da bi voda na- ne more kupiti, ker so pre- rovanje, začetek pa je le storjen, plavila v mesto zlato. boj še dolgo in naporno pot, preden se bo uvrstila med napredne in razvite dežele, čeprav ima naravnih pogojev za to neprimerno več kakor mnoge druge dežele. Kako težko je še zmeraj živ Beneška mestna uprava je pripra- otokov Certosa, Gignole In Sant Eras- draga. V Luknovu so se socialisti lo-1 _. _ tm na tem področju pionirskega iVovo cesfno omrez\e v Benetkah dela. Zgradili so kliniko social- * .. . . - nega zavarovanja. Seveda ne sme- Beneška mestna uprava je pripra- jenje indijskega ljudstva, si pri mo misliti, da gre za kliniko v vila obširen načrt o ureditvi prometa, nas sploh ne moremo misliti. Tam našem smislu. Preuredili so samo Benetke hočejo povezati z okoliškimi so se sirne pokrajine brez osnov- večjo hišo in jo zelo skromno otoki in celino. Zato bodo zgradili xi P^&oj^v za količkaj znosno, opremili. Za zdaj obsega bolni- več kilometrov dolgo cestno omrežje, oveka dostojno življenje. Ne le, ška blagajna 400 družin in Dri- večidel pod zemljo, in sicer od sedanjega konca avtomobilske ceste do Hitrost ptic selivk Naravoslovci so sestavili tabelo o hitrosti poleta ptic selivk na njihovih poteh. Med pticami selivkami je ena najhitrejših neka vrsta ameriškega deževnika, ki preleti od Aljaske do Havajev kakih 3000 km v 33 do 43 urah. Pomisliti Je treba, da mora ta ptica v eni sekundi preleteti 26 m. Po hitrosti sicer zaostaja za njo polama lastovka, pač pa jo prekaša po odpornosti in vztrajnosti. Preleti namreč 33 km, za kar potrebuje 20 minut. Pri nas je najhitrejša ptica selivka divja raca, ki preleti na uro kakih 122 km. Jereb preleti na uro 80 km, sokol pa 78. mo ter do polotoka Treporti. Tako bodo zelo redko naseljena področja priključili mestu. Benetke imajo več industrijskih podjetij, ki se ne morejo razvijati, ker je dovoz in odvoz blaga po morju zelo drag. S tem proizvodni stroški znatno narastejo. Ko pa bodo zgradili cestno omrežje, ne bo več treba prevažati blaga po morju. Ceste bodo prilagodili sedanjemu | slogu in licu Benetk. Tudi ventila- j cijske naprave starinskega lica Benetk ne bodo motile. Starši ustreljenih sinov Cervt SEDEM SINOV HKRATI SO USTRELILI FAŠISTI Indijska mati z otrokoma počiva ob cesti da milijonom primanjkuje živil, marveč ponekod niti pitne vode nimajo. V Luknovu, glavnem mestu države Utar Radeš, ki šteje 63 milijonov prebivalcev, ima 30.000 ljudi samo štiri priključke na vodovod. Po več ur morajo ljudje stati v vrstah, če hočejo dobiti vode. To pa še niso največji reveži v mestu, saj imajo vsaj streho nad glavo in skromen zaslužek. Mnogi jim zavidajo, ker morajo sami poleti in pozimi spati na prostem. V Bombayju, ld ima 2,200.000 prebivalcev, jih nima strehe nad glavo 250.000. Toda že se kažejo tudi v Luknovu prvi sadovi socialistične ko- »Drži gosli pod brado.« »Pod katero?« spevek znaša 1 odstotek vseh dohodkov družine. Zavarovanci imajo brezplačno zdravniško pomoč in zdravila. Razen tega pa lahko klinika nudi tudi drugim bolnikom cenejša zdravila. S ponosom pripoveduje mlad zdravnik te prve bolniške blagajne v Luknovu, kaj vse je že dosegel; Anekdoti SHAW O GENIALNOSTI Neki prijatelj je nekoč vprašal slavnega angleškega pisatelja Bernarda Sharva: iKuj misliš, ali se genialnost podeduje? < »Hm, tega ne bi mogel trditi, ker nimam otrok,* je odgovoril Sharv. KDO MU JE RAZBIL NOS? Neki nadobudni fant je pri nesel prisatelju Marku Tmainu pe sem, o kateri je trdil, da je najlepša, kar jih je kdaj napisal Tmain jo je prebral, ne da bi trenil z očesom, potem pa je vprašal fanta. >Ali ste te stihe ie komu prebrali?c ».Ve,c je odgovoril fant. >Kdo pa vam je potemtakem razbil nos?t je vprašal Tmain osuplega pesnika. Rastlinstvo v Arktiki Profesor za botaniko na univerzi Stanford v Kaliforniji dr. William Steere se je vrnil z raziskovalne odprave z arktičnega področja z dokazi, da tam v nasprotju z dosedanjimi trditvami vendarle rasto nekatere nižje vrste rastlin. Rekel je, da arktična »ledena pustinja« v resnici ni pustinja, temv«č da je prej podobna neskončni stepi s travo, segajočo do gležnjev. Tu pa tam so na arktičnem področju celo pašniki. Koze in goveja živina lahko odgrebejo sneg in najdejo pod njim toliko trave, da se za silo prehranijo. revnemu italijanskemu kmetu Alcid u Cerviju, ker so podpirali partizan« Mnogo je bilo v minuli vojni pretresljivih tragedij, ob katerih *e. mora človek zgroziti. O njih so napisali očividci kupe knjig. Ljudje so ob prebiranju teh knjig kar nekako otopeli, saj opisujejo toliko grozot, nasilja, mučenja, prelivanja krvi, požigov in drugih zločinov, da človek ne ve, kje bi začel in kje nehal strmeti nad tolikšno podivjanostjo fašizma in nacizma. Ena najpretreslji-vejših tragedij se je odigrala prav v deželi fašizma, Italiji, kjer so fašisti hkrati ustrelili sedem sinov revnega kmeta. Blizu Reggio Emilie žive zdaj na lepo obdelani kmetiji štiri vdove z blizu 80 letnim starčkom in 11 otroki. Nekega novembrskega jutra leta 1943 je odšlo iz te kmečke hiše v smrt sedem bratov; najstarejšemu je bilo 42, Nedavno izdelana zaščitna obleka proti ognju. Kljubuje vročini >000" C. Posebna tehnič-ia komisija jo je že preizkusila in ugotovila, da je človek v njej popolnoma varen pred ‘>gnjem. najmlajšemu pa 22 let. Zvezani skupaj za roke in obkoljeni od podivjanih fašistov so molče in ponosno dvignjenih glav stopali na morišče. V hiši so ostale le žene štirih starejših bratov in deset otročičev, katerim se je nekaj mesecev pozneje pridružil še enajsti, ostala je skrušena mati, ki jo je gorje kmalu potem strlo, in ostal je oče Alcide Cervi. Oče ni utegnil žalovati za svojimi ljubljenimi sinovi. Okrog njega so se zbirale obupane žene z nič hudega slutečimi otročiči v pričakovanju, da bo prevzel gospodarske posle in jih po svojih najboljših močeh vodil, saj je bil od tega odvisen njihov vsakdanji kruh. In oče je strašno tragedijo preživel, da bi rešil otroke svojih sinov. Ko je vseh sedem sinov hkrati padlo pod fašističnimi kroglami, družina Cervi zemlje sploh še ni imela. Zdaj ima posestvo, da se na njem za silo preživlja. Stradali so in garali, da so prihranili toliko, da so zemljo kupili. Pretresljiva je zgodba te družine, da človek skoraj ne more verjeti, da je resnična, še manj pa, da se je odigrala v deželi, ki se ponaša z dvatisočletno kulturo. Cervijevi sinovi so se razliko- vali od drugih kmečkih ^ 'po svojem znanju. Brali n mo strokovnih knjig o k ^ stvu, marveč so imeli dom se debele knjige, iz katerih s« učili zgodovine, brali so JJ' ..*eV-1 Homerja in dela novejše ^ j nosti. Bili so izobraženi, ,^vzor. i pridni fantje, vezala jih J sVOjim na bratovska ljubezen. » vrajih, očetom so bili prvi v ten «ejj ki so 8. septembra 194 _m, Z boj proti fašistom in Nem . ^jjj ' nekaterimi iz koncentra gg taborišč pobeglimi Pr'P01^ «stič' pognali v zrak poslopje neje nega prezidija v Toanu, P^ v0. J pa razorožili karabinjerje .e | jašnici v Riu. Njihova ^o-i bila zavetišče mnogih sv ^e-| ljubnih borcev, ki so rnor ,pgovi ! žati pred fašisti. Cervi m . sinovi so pridno podpira11 zane. Na dan aretacije so s ,ega, I vali v njihovi hiši dva A ^ dva Rusa, en Afričan in en ^ coz. Ko je 150 fašistov hisc’ , kolilo, so se vsi borili Pr in Šele ko jim je pošlo str® ,jraia ko se je zažgana hiša P. ,onili nanje, so pred premočjo ^ trdno prepričani, da se J pozpeje posrečilo pobegnit ■ ^ Oče je sledil svojim v zapore in pozneje PnP°jr£aU-i val. kako junaško so se .^\z \ Zlasti starejša dva sta 0te]a veliko junaštvo, ko sta ^ tji prevzeti nase vso krivdo- ^ rešila mlajše brate smrti■ ^ega noči pa so partizani ubili vseii fašističnega kolovodjo m sedem Cervijevih sinov J .§je stična tolpa odgnala na in ustrelila. Padli so kot »Nezlomljivo steklo imajo vsi avtomobili,« me je prekinil, »to menda ni nič posebnega.« »Nezlomljivo steklo pri nobenem avtomobilu ne spada k serijski opremi,« sem odgovoril z rahlo ostrino. »Kvečjemu pri nekaterih tipih prednja šipa. Nikakor pa ne velika stranska okenca.« Zahupal sem in začel opisovati notranje udobje — kovček, sedeže, predalčke, pretikala — opisal sem sleherno podrobnost. Blumenthalu sem pomolil celo vžigalnik in porabil priložnost, da sem mu ponudil cigareto, da bi ga morda s tem spravil v dobro voljo — pa jo je odklonil. »Hvala, ne kadim,« je dejal in me tako zdolgočaseno pogledal, da se je nenadoma oglasil v meni strašen dvom: morda pa sploh ni bil namenjen k nam, morda se je samo zmotil in hotel kupiti nekaj čisto drugega, strojček, da bi šival gumbnice, ali radijski aparat, pa je stal tu samo malce neodločen, preden bi nadaljeval svojo pot. »Napraviva poskusno vožnjo, gospod Blumenthal,« sem predlagal naposled že močno naveličan tega prigovarjanja. »Poskusno vožnjo?« je odgovoril, ko da sem rekel železniška postaja. »Da, poskusno vožnjo. Saj vendar morate videti, kaj avto zmore. Leži ko deska na cesti. Kakor na tračnicah. In motor vleSe, kakor da je ta težki avto puh.« »Ah, poskusne vožnje...« Zamahnil je z roko, ko da hoče vreči nekaj proč. »Poskusne vožnje ničesar ne pokažejo. Kar avtomobilu manjka, opazi človek vedno šele pozneje.« Seveda, ti železni satan, sem pomislil ogorčeno, ali mar misliš, da te bom z nosom porinil v to? »No, pa ne, če ne želite,« sem dejal in opustil še zadnje upanje. Mož ni hotel, to je bilo jasno. Tedaj pa se je nenadoma obrnil, mi pogledal naravnost in dejal tiho, ostro in zelo hitro: »Koliko stane ta avto?« »Sedem tisoč mark,« sem odgovoril, ne da bi trenil z o ^ ko da sem ustrelil s pištolo. Ta mož ni smel opaziti, da sem g hip razmišljal, to sem vedel. Vsaka sekunda obotavljanja bi v -tisoč mark, ki bi jih bil zbil z mešetarjenjem. »Sedem tisoi ^t, netto,« sem ponovil odločno in pomislil: če zdajle ponud ga lahko vzameš. ^j. Toda Blumenthal ni ponudil ničesar. Samo kratko je zasop »Mnogo predrag!« ga »Seveda!« sem dejal in opustil sleherno upanje, da bi mu prodal' , dokai »Kako to seveda?« je vprašal Blumenthal iznenaa človeški. ,.je »Gospod Blumenthal,« sem odgovoril, »ali ste dandanašnj srečali človeka, ki na ceno odgovori kaj drugega?« ^raZ Pazljivo me je pogledal. Potem pa je spreletel- njegov ^ komaj viden žarek smehljaja. »Drži. Toda avto je res pr Nisem verjel, da prav slišim. To je bila naposled prava Kupčeva beseda. Ali pa je šlo za novo vražjo zavijanje? V naslednjem trenutku je prišel skozi dvoriščna vrata e ^ ten gizdalin. Iz žepa je privlekel časnik, še enkrat primerja številko in stopil k meni. »Ali je tu naprodaj Cadillac?« ^ Prikimal sem ves osupel spričo rumene bambusove Pa ■ gizdalinskih rokavic iz jelenje kože. jj z »Ali bi si ga lahko ogledal?« je vprašal, ne da bi očesom. , „0- »Tale tu je naprodaj,« sem dejal, »ali pa bi morda njci.* trpeli, ker imam še opravek. Izvolite dotlej posedeti v de a TRIJE E. M. REMARQUE tovariši ROMAM Da bi ga razvedril, sem ga skušal pripraviti do tega, da bi karkoli preizkusil. Navadno so postali kupci s tem dostopnejši. Bal sem se, da mi bo sicer zaspal. »Za tako velik avto je poklopec motorja posebno lahak,« sem dejal. »Poskusite ga sami zapreti. To lahko storite z eno roko.« Toda Blumenthal je menil, da to ni potrebno, češ da že vidi. Na vso moč sem zaloputnil vratca, potem pa sem jel tresti kljuko. »Nič se ne gane. Čvrsto ko volan. Kar poskusite...« Blumenthal ni poskusil. To se mu je zdelo samo po sebi umevno. Preklicano trd oreh. Pokazal sem mu okenca. »Igraje lahko se odpirajo. V poljubni višini so trdna.« * NI se ganil. »Povrhu še nezlomljivo steklo,« sem nadaljeval že nekoliko obupan »Neprecenljiva prednost! Tamle v delavnici stoji Ford ...« In povedal sem mu, kaj se je zgodilo s pekovo ženo nekaj pa sem si še izmislil, namreč, da se je smrtno ponesrečil tudi otrok. Toda Blumenthalovo notranje življenje je bilo čvrsto ko železna blagajna. 16. MARCA 1954 LJUDSKA PR A VT C A - PORB A dnevne novice u?SrvRi oficirji terena »Oskar K (S.tara fiiorvi 55rim)! Opozarjamo na občni ^ M** bo v četrtek, 18. marca ob 17 gwrem trgu 31. Udeležba obvezna! ^ Prava Sl°venske Matice prosi vse uvRaročnike izpred druge svetov-H w].ne» ki niso prejeli naročilnice |gJ*go Antona Melika: »Slovenski svet«, naj sporočijo: 1. svoj naslov, 2. če želijo še ostati !. * naročniki Slovenske Matice in belijo naročiti na izredno ~ na knjigo A. Melika: -eipit ?1 alPski svet«, ki jo bodo te kakor vsi drugi prednaročniki ;bjrSse P° 880 din (plačljivo v dveh sil Naročilo za »slovenski alp- £ vet« velja tudi za redne naroč-'samo do l. maja 1954. Vai [rcnost je najboljša gospo-nas uči, E! ^'avno varčnost ■ danimo (posebno pozimi, ko j 1 smrdijo) tudi kosti, ki ostane-I^Po obedu. Čim jih bo nekaj taikv?H10v> jih boš lahko prodal JDlizji zbiralnici odpadkov! -» .............................. mladostnega in svežega „„ ______„_____ na zadnjem ™ “Ua. da je napravila kozme- Metu*, tvoje kolegice na tiC. ]e Wla, da ie napravi u masko TEINT BELL. PKEDAVAN1A totXrit”^OSIovno društvo priredi v Preda',.11? 16- rnarca ob 20 poljudno SfljMn n akademika prof. dr. Bo-srcj Lavriča: Sodobna kirurgija lavaini .oz'Ua. Predavanje bo v pre-Prirodoslovne fakultete na Vjtjjj™’ vhod iz Gosposke ulice. — društvo Ljubljana-ma- °b on di v Ponedeljek, 22. marca UniVp,r v Prirodoslovni predavalnici Pfedavo ’• vhod iz Gosposke ulice 2, in dolin ie naslovom »Po gorah Nepala in Tibeta«. Predava Tom S .Planinec in raziskovalec g. Ler’ Predavanje spremlja 200 niCe n barvnih diapozitivov. Vstopen?, ze v Predprodaji v pisarni 'S' ^oTčevt n!Va LiubUana-mati‘ V četrtek, 18. marca bo predaval iv. predavatelj Vasilij Melik: »Borba naših narodov za osvoboditev izpod Turkov«. Predavanje bo ob 19.30 v prirodoslovni dvorani Univerze (prej fizikalna), vhod iz Gosposke ul. KONCERTI Pianistka Olga Jovanovič iz Beograda, nagrajenka mednarodnega tekmovanja v Ženevi, bo v drugem delu svojega koncerta (v četrtek 18. marca) igrala Radenkovičevih 6 preludijev, 7 Honeggerjevih skladbic, Ravelove »Jeux d’eau« in Balakireva orientalsko fantazijo »Islamey«. Vstopnice v v Koncertni poslovalnici. Opozarjamo na koncert komorne in solistične sodobne avstrijske glasbe, M bo jutri v Filharmoniji. Spored izvajajo: violinistka N. Jevdjenijevič-Brandl, sopranistka Hilda Ryhlink in komponist-pianist Joseph Marx iz KHMHiQblW Dunaja, pianist Marjan Lipovšek in i Godalni kvartet Radia Zagreb. Vstopnice od 120 din navzdol v Koncertni poslovalnici. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Torek, 16. marca ob 20: Tirso de Mo-lina: »Don Gil v zelenih hlačah«. Abonma red 1{L Sreda, 17. marca ob 20: Tirso de Mo-lina: »Don GU v zelenih hlačah«. Abonma red F. Četrtek, 18. marca ob 20: Hecht-Mac Arthur: »Prva stran«. Abonma C. Petek, 19. marca: Zaprto. OPERA Torek, 16. maTca: Zaprto. ---- --------- ----- Sreda, 17. marca ob 19.30: Baletni ve- ski dnevnik — 19.33 Zabavna glasba, čer. Zaključena predstava za JLA. i vmes reklame — 20 00 Tedenski no Umrii so v Ljubljani: bo vtt,2e« Breda, zaseb lica. Pogreb R »reic ob 11 na Zalah, bo v Marjetka, otrok. Pogreb lorek ob 15 na Zalah. Četrtek, 18. marca ob 19.30: Baletni večer. Zaključena predstava za ZŠJ Petek, 19. marca ob 15: Foerster: »Gorenjski slavček«. — Zaključena predstava za Sindikat gostinstva. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 16. marca ob 20: Mary Chase: »Harvey«. Zaključena predstava za TSS I. Sreda, 17. marca ob 20: Irwin Shaw: »Pokopljite mrtve«. Red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 18. marca ob 20: Irwin Shaw: »Pokopljite mrtve«. Red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Petek, 19. marca ob 17: Kuret: »obuti maček«. Dežurna lekarna Torek, dne 16. marca 1954: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. RADIO 5.30—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 7.30—7.50 Melodije v ritmu — 7.50—8.00 Obvestila in objave — 8.00—8.15 Kar po domače — 8.15 do 8.20 Za naše gospodinje — 8.20—8.30 Napevi iz operet — 8.30—8.40 Poročila in vremenska napoved — 12.00—16.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, vmes od 13.15—13.30 Oddaja v madžarščini — 16.00—16.30 Skladbe in priredbe slovenskih avtorjev poje Planinski oktet pod vodstvom Mirka Laha — 16.30 do 16.45 Pregled domačih dogodkov, vremenska napoved in točen čas — 16.45 do 17.00 Zabavna glasba, vmes objave — 17.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO PARTIZAN: Angleški lilm: »Skrivnostni profesor«. UDARNIK: Francoski Ulm: »Zlata čelada«. POBREŽJE: Angleški film: »Večna nevesta«. STUDENCI: Angleški film: »Cirkuški deček«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 16. marca ob 19.30: Dvofaik: »Rusalka«. Red LMS-2. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE j Torek, 16. marca ob 20: H. Tiemeyer: i »Mladost pred sodiščem«. Abonma red Torek in izven. )HOKi\H oglasi DELAVCA, pridnega, vestnega, ki bi opravljal hišna dela in je vajen konja — sprejme takoj Prehodni mladinski dom. Javiti se osebno v Preddvoru. 893 ING. GERMANA CEREKVE-CERE-KVICKEGA, pogrešanega v vojni, išče oče. Obvestila pošljite prof. Hlitčijevu, Tehnična fakulteta, Beograd. 10260 STRUŽNICO 2500—3000 mm, kupimo. -18.30 Orkestri igrajo — 19.00 Radij- , »Zorka«, kemična Industrija, Sabac. ' ■“ Cebelah.I1! Iz tiska larski kalendar« lIMiiffiieSiftFI PREDVAJAJO RADIO Dnevni spored za torek, dne 16. marca 5.30—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) — vmes ob 5.35—5.40 Poročila in vremenska napoved — 5.45—5.55 Jutranja telovadba — 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega spor»da — 6.30 Radijski koledar in pregled tiska — 7.00 do 7.10 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 7.20—7.25 Za gospodinje — 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo: Milica Kitek: Čolni na Ljubljanici; Iz ABC za vsak dan — 11.30 Sol9ka ura za višjo stopnjo: Prof. Alfonz Gspan: Srečko Kosovel (Ob 50-letnici rojstva) — ponovitev — 12.00 20 minut z veselimi godci — 12.20 Kmetijski nasveti — 12.30 Opoldanski koncert — 13.00 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.45 Novi filmi — 13.55 Melodije za prijetno razvedrilo — vmes od 14.40—14.45 Kaj bo danes na sporedu — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Marijan Kozina: Suita iz filma »Na svoji zemlji« — 15.50 Tečaj esperanta: 2. lekcija — 16.00 Iz solistične glasbe pri nas in po svetu — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.15 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — vmes od 17.30—17.40 Iz kolektivov za kolektive — Delovni kolektiv Cinkarne Celje — 18.00 Športni tednik Kfbumobuo ijMvuiHumm uipuouua mini KINO »UNION« Ameriški barvni film Divji sever V glavnih vlogah: Cyd Cha-risse in Stewart Granger Predstave TEDNIK ob 15., 21. uri. 17., 19. in KINO »KOMUNA«: Amer. film: »Steklena menažerija«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 15 dalje. KINO »SLOGA«: Amer. film: »Glej tička«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat. Ob 10 bo matineja amer. barvnega filma »Divji sever«. Predprodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. KINO »SOCA«: Amer. film: »Sužnja preteklosti«. Brez tednika. Predstavi ob 17 ln 19.30. Predprodaja vstopnic od 12.30 dalje — neprekinjeno. Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 16 dalje. KINO »TRIGLAV«: Ameriški barvni , film: »Amerikanec v Parizu«. Tednik: Film. novosti 7. Predstavi ob 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »SISKA«: Ameriški film: »Sled v luki«. Predfilm. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 15 dalje. JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Ljubimca novega Orleansa«. Predstavi ob 18 in 20. — »PLAVŽ«: Ind. film: »Aandhyjan«. Predstava ob 18. I tranje-politični pregled — 20.10 Odlomki iz Delibesove opere »Lakme« — 21.00 Srečko Kosovel (Ob 50-letmci rojstva) — 21.30 Slovenske narodne pesmi poje Pevski zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15—23.00 Iz sodobne glasbe. 23.00—24.00 Oddi ja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). RADIO KOPER Torek, 16. niaroa 1954 13.45 Lalika in zabavna glasba — 14.30 Kulturni razjjiedi — 14.55 Tekmovanje mladinskih iu otroških zborov primorske — 17.00 Od melodi je uo melodije — 17.45 Z narodno pesmijo po Jugoslaviji — 18.15 Balade, etude, mazurko in valčke F. Chopina bo izvajal pianist W. Backaus — 18.40 _Za- .le :zšel »Pče-sa 1954 v založbi Zveze čebelarjev Srbije, Beograd ul. 1 maja 32. Cena 70 din. Kdor naroči več kot deset izvodov, dobi 10"/« popusta Denar pošljite na tekoči račun 103-T-628 TOVARNA VAGONOV - RANK0VIČEV0 Telefon 1 in 95 Nujno potrebujemo: Brzojavi: VAGONI 70 ton nosilcev UNP-12 v zameno za nosilce UNP-14, 18 in 20 Obvestila daje komercialni oddelek tovarne. 1274 ■L, H„P®trpela je najina zlata, NUDljena, nepozabna mama JOŽEFA ČENJAVEK „„ vdova Mrežar POkojenka Tobačne tovarne V I®' letu starosti. v ;0greb drage pokojnice bo 17. marca 1954 ob 15 1 “‘-Niko.ajeve mrliške veže. Ivanka Mrežar por. ^ ” hčerki, in zet Janez. Sobota, 20! marca ob 17: Kuret: »Obuti havai vaS bo B. Adamič — 20.00 W. A. Mozart »Beg iz Seraja«, opera v 3 maček«; „ ob 20.30: Pocci: »Čarobne gosli«. Za odrasle. Ročne lutke Resljeva cesta 28 Torek, 16. marca ob 15' Gostovanje v Šentjerneju. Sreda, 17. marca ob 10: Gostovanje v Kostanjevici; ob 15: Gostovanje v Cerkljah ob Krki. ! ^ Mariboru so se poročili: Ivan gg Predprodaja vstopnic za vse pred- Turk in Pavla Klemenčič, Jože. Ko- g= stave od petka od 11—12.30 pri bla- ban in Stanislava Tomastai, Karel g galnl Mestnega gledališča v Gledališki Pres in Marija Zapušek, Jožef Zorko 3 pasaži ali telefon 23-020 do 10. ure in in Ivana Trinkaus, Bela Pavel ln Av- = pol ure pred predstavo pri gledališki guština Tepič, Ivan Stanjko ln Ivana — poi ure pieu ^ Žnidarič, Vekoslav Soršak ln Ivana 3 Tršavec in Prida dejanjih. Sodelujejo solisti, zbor dunajske državne opero in dunajski filharmonični orkester, dirigira J. Krips — 22.15 Zabavno melodije za lahko noč. MARIBORSKE VESTI blagajni. »P U T N I K« JE PONOVNO ODPRL SVOJO REDNO PROGO beoorad—vrnjačka banja—beograd Avtobusi vozijo trikrat na teden z odhodom iz Beograda Z 7 ob ponedeljkih, sredah in petkih (za kinematografom ‘Beograd«), Iz Vrnjačke banje odhajajo v torkih, četrtkih .sobotah ob 7. uri. — Prihod v Beograd in Vrnjačko banjo dan okoli 12. CENA 960 DINARJEV (v eno stran). . ^živalci letnega dopusta, vojni invalidi, ljudski poslanci J® odlikovanci, ki jim po predpisih pripadajo olajšave, imajo drezajoč popust. . . ^ ^ Rezerviranje prostorov, prodaja vozovnic in ostala obvestila daje PUTNIK, BEOGRAD, Dragoslava Jovanoviča 1, 21-811 in 21-913 in PUTNIK, VRNJACKA BANJA. . 1344 Kostrevc, Mirko Mlinarič, Jožef Valentan in Angela Belci, Rudi Spudič in Bogdanka Djurdjevič, Jožef Karba in Vida Sker-lec, Frančišek Šerbec in Vida Pirc, Nikola Sovilj in Malija Glažer, Srečko Fras in Milena Dokl, Feliks Kozole in Angela Petrič, Edvard Krisch-nig in Ana Herič. Umrli so v Mariboru: Marija Glavič, stara 60 let; Peter Kanop, 71 let; Anastazija Ledvinka, 75 let; Frančiška Kmetič, 60 let; Marija papež, 73 let; Roza Vidovič, 69 let; Karel Kranjec, 67 let; Franc Slemenik, 62 let; Andrej Letonja, 76 iet; Ciril Poklinek, 76 let; Zdravko Pivec, 2 meseca; Marija Vrater, 2 meseca; Marija Glavič, 60 let; Frančiška Bukovič, 82 let; Terezija Danko, 84 let; Marija Valentan, 64 let; Ivan Lešnik, 3 mesece; Franc Seilnšek, 69 let; Elizabeta Savrič, 85 let; Ignac Lorbek, 68 let; Simon Mar-kež, 71 let; Konrad Lesjak, 82 let; Milan Golob, 1 mesec; Jože Kajzer, 1 mesec; Ervin Vertnik, 1 mesec; Terezija Lešnik, 59 let; Zoran Težak, pol meseca. Podjetje za uvoz in izvoz »JUGOLEK« BEOGRAD - KNEZ MHAIL0VA 1-3 JE ODPRLO stalno razstavo aparatov, instrumentov, naprav in pribora medicinske stroke, elektromedicine, zoharstva in optike. Namen razstave je, seznaniti naše strokovnjake z najnovejšimi in najsodobnejšimi pridobitvami v svetu v gornjih strokah in jim pomagati pri nabavi potrebnega materiala. ZDRAVSTVENE USTANOVE, napotite svoje strokovnjake, da se osebno prepričajo o koristnosti razstave zaradi lastnih informacij in vaših potreb. * RAZSTAVA JE NAMEŠČENA V PROSTORIH NA OGLU ULIC VASINE IN DOBRACINE V BEOGRADU, ODPRTA PA VSAK DELOVNI DAN OD 7—14. Izven tega časa jo lahko obiščete po predhodnem dogovoru. 1277 IZID KNJIŽEVNEGA NATEČAJA mladinskih listov »Pionirji« in »Poletarac« za povest, bajko in pesem Oti rPd okoli 2000 Prispelih del je na predlog članov razsodišča Ti^ lhalji-Merina, Desanke Maksimovič, Tanasija Mladenoviča, Olge iri n°tijevič in Kista Tomoviča Svet društev in organizacij za skrb v*gojo mladine LR Srbije nagradil naslednja književna dela: Bajke: (*,, S prvo nagrado 50.000 din — »Morski pes z nežnim srcem« p “a »Seka«); z drugo nagrado 30.000 din »preprogarska zadruga ohi , Polonca« (šifra »Zdenka«); s tretjo nagrado 20.000 din »Čarobna ekca« (šifra »Proleče«), l*ovestt: » ^ 5 prvo nagrado 50.000 din »Neposlušni orliči« (šifra »V-89«); 2nn„r»UR0 nagrado 30.000 din »Mungos« (šifra »5533«): tretjo nagrado •000 din delita »Iz lesa in iz zemlje« (šifra »Domentijan«) in »Ne-'nni Rado« (šifra »1927«). Pesmi: 5 Prvo nagrado 25.000 din »Ciklus pesmi o Pinkiju-Pinkl je ‘Sinil,. Halofon in 2ametastt slon« (šifra »Petar Pan«); drugo na-5rddo 15.000 din sl delita pesmi »Mati« (šifra »Dumoš«) in »Zima 'Sozdu, (šifra »Medo Vučič«); tretjo nagrado 10.000 din si delita wesmi »R0sa,< (Sitra »17«) in »Naša vas« (šifra »Bosa«) Poleg nagrajenih so bila odkupljena kot najboljša dela: , »Povest z mojih planin« (»Fiziolog-0,927«); »Biza in volk« (»Ze-£“*): »Rdeča ušesc . (»Laza«); »Ko-kli-ku« (»Lovac«); »Dedek s trdimi Stetmt« (»Suniclr«); »Zeleni petelin« (»Nišavka«); »Palačinke« (»N. »n* )• »Spomin na Kasterja« (»Kavuk«); »Skrito žito« (»393-3«) in OSe« (»19151113«). V »Poletarcu« in »Pionirjih« bodo tiskana ln honorirana po eabi ge dela pod Šiframi: 11191315, 1091/9, Op-XXV, JP. Zgb, 221049, O . . . U, Korbu, Rado-ilca 7. nnoi.r h n Kmmai 53. 953 V. Prastaro drvo. Veliki, i£? 7’ Desetar, Epoha, Kosmaj 53, 953 V, Prastaro drvo, Veliki, “OP-S, iv-V Poljanln, Topličanln, Gligica, 234, Istinita priča, ilcs-H>sllon-zet, Sredn1e«kolac, Sile, Mirjana, 1700391. 5533, Kobac, 123456789, Črnogorka iz Srema, Mica, Korzika, Crvene stijene, 55555, 1-5, '■foleter, Grmeč-43, Ljudmila, Ljetajirp, Pohorje, M 34, Biljana, 1930, i, Ene! Menci Tel 13, Brodar, Moravac, Pet X pet, 1919, Vlado 45, ilrr>ski snovl, Lata, Milko, 2 + 4 — 1, Proleče, Slobodan, I 650, 291030, Paulin-K., Afrički NU 222, Poslednja, Jev, 184. 8535, Vid, Djoklca aa>i. Januar 1954, Mičun, Auh, Jablan ln Bockutan. Med ostalimi deli je mnogo takšnih, ki bodo s primernimi P°Pravkl prav tako primerni za tisk v »Pionirjih« in »Poletarcu«. •M, ..Vsl zainteresirani avtorji morajo poslaU kopije rokopisov s polnim naslovom, avtorji, katerih dela so nagrajena ali od-sv i nn pa. če niso splošno znani književniki ln javni delavci, tudi °le glavne življenjepisne podatke. 1 . Rok za sprejem potopisov Je, kakor je bilo že prej javljeno, ' Junij 1954, w 1295 INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV JARŠE išče za takojšen nastop in stalno namestitev vodovodnega in parnega inštalaterja s prakso in mojstra tiskarne - tekstilnega tehnika (tiskanje tkanin) oplemenilske smeri.. Za samce stanovanje zagotovljeno. — Plača po tarifnem pravilniku — Ponudbe poslati na sekretariat Industrije platnenih izdelkov Jarše, p. Domžale. 20. MARCA IZIDE Zbirka popisa o službenima (Plače — strokovni izpiti — rang šol in tečajev — potni in selitveni stroški) — s pojasnili in obrazci — avtorja J. Jovanoviča — v redakciji V. Nikoliča, načelnika oddelka za plače in usluibenska razmerja Zbirka obsega nad 50 uredb, pravilnikov in drugih predpisov temeljito pregledanega besedila, obenem s prakso personalne komisije SIB, izčrpnimi pojasnili in obrazci. Zbirka je nyjno potrebna vsem ustanovam, ljudskim odborom, železniškim in drugim podjetjem. 0 Knjiga ima okoli 600 strani besedila in stane 600 din. Pošiljamo jo proti naprej plačanemu znesku na tekoči račun 101-T-314. Naročila naslavljajte na; NOVINSKO IZDAVACKO PREDUZECE »TEHNICKA KNJIGA«, Beograd, 7. jula 26-1. Pošt. predal 307. Tek. rač. 101-T-314. Telefon 26-046, 23-566. Prodalo sirofev Na ustni jtsvni dražbi dne 25. marca 1954 bomo prodali nasSsdnje stroje, vzete iz obrata: Parni kotel, bojlerje in rezervarje, elektromotorje za isto-smerni tok, zračne kompresorje, stroj za mešanje cementa, stružnice, rezkalne stroje, stružnico za obdelavo spojnic, namizne vrtalne stroje, stebričaste vrtalne stroje, radialne vrtalne stroje, brusilne stroje za brušenje orodja, hidravlične črpalke, brusilni stroj za zunanje in notranje brušenje, lesne stružnice, vertikalne stružnice, horizontalne stružnice, škarje in luknjače, dvojne škarje, pnevmatična kladiva, parno kladivo, plinske peči, električne peči, ventilatorje, mostovna dvigala, konzolna dvigala, stebričasta dvigala (Demag), ročna dvigala, dvigala — Demag, centrifugalne stroje za pranje perila, hidravlične stiskalnice, kovinske žage, oljne in suhe transformatorje, skobelnike za les, krožne žage za les, tračne žage za les, agregate za električno varjenje 110 V, preusmernike in trifazne elektro-motorje. Istega dne bomo prodajali odvečne zaloge materiala: PANOGA 117: vijke za les in kovino, kolena, armature za vodo, paro in plin, zakovice itd. PANOGA 119: avtomatske sklopke, instalacijski material, izolacijski material, dinamo žico in izolirano žico, kable, merilne instrumente, merilne transformatorje, signalne naprave itd. PANOGA 120: barve in lake. Prav tako material iz ostalih panog. VSA POJASNILA DOBE ZAINTERESIRANE STRANKE PO TELEFONU 203 — PULA LADJEDELNICA »ULJANIK« — PULA r 12 Hssia nun D 40 ha sadovn bodo morali letno obnoviti ce bodo hoteli na Kočevskem doseči predvojni pridelek Zadnje razprave Okrajnega LO Kočevje so pokazale, da sta kmetijstvo in živinoreja lani precej napredovala. Prav zadovoljive uspehe so dosegle posamezne Kmetijske ■ 'r'S' premalo skrbe za obnovo in čiščenje sadneda drevja. Zelo zanemarjeno sadje je v Mali, gori. Polomu, Smuki, Starem logu in še nekaterih drugih krajih. Iz razprave je bilo razbrati, da bo v bodoče potrebno vsako leto obnoviti približno 40 ha sadovnjakov in le tako bi dosegli predvojni pridelek sadja. Za napredek sadjarstva je nujno potrebno v okrajnem merilu organizirati sadno drevesnico. ki M morala dajati letno več ko 7000 sadik. Posamezne Kmetijske uprave pa bodo morale pozimi boilj zaščititi mlade sadike proti divjadi. Ena važnih panog gospodarstva so v okraju gozdovi. Letni prirastek je 107 tisoč kubikov, dovoljeno za posek je 137 tisoč kubikov letno. Okraj sam potrebuje 45 tisoč kubikov, ostalo pa ostane za predelavo in za izvoz. V bodoče bodo skušali izdelovati razne izdelke v okraju in izvažati samo predelan les in razne izdelke. D. V. v 22. marca občinski praznik v Mešičih V spomin na žalostni marcev izdelkov in pisanic. Adlešičani se dan v letu 1945, ko so v to prija- lahko postavijo z najboljšimi ple- zno belokranjsko vasico pridiv- tilskimi tečaji in številnim mla- jali podivjani okupatorji v družbi dim kadrom' domačih tkalcev, ki ustasev _čez Kolpo, so si prebival- so zlasti v letošnji zimi poživili ci Adlešičev izbrali 22. marec za domačo obrt. občinski praznik. Letos ga bodo Adlešiči, ki so dal; v boju za slovesno praznovali z razstavo svobodo 93 žrtev, bodo ob letoš- uspehov nekdanje Obnovitvene njem občinskem prazniku veseli zadruge, ki je s podporo ljudske vsakogar, kdor jih bo obiskal! oblasti najbolj pomagala ljudem. Kdor pa jih pozna, ve da je v Priredili bodo tudi razstavo iz- Adlešičih doma prava belokranj- virnih tkanin, vezenin, pletarskih ska gostoljubnost. Ktabundov »Krog s kredo« v Trbovljah Izmed Snobod, ki delu iejo o Zasavju, je najdejavnejša Svobo-da-Center Trbovlje. Največ ja ie gledališka dejavnost tega društva, saj je n sezoni 1933-1954 igralo kar štiri premiere. Kot četrto .je kmetijske uprave državnega posestva! kolektiv gledališča uprizoril Kla- \de še pred zaključkom letošnje -------------------------------------- bundovo igro »Krog s kredo«, ki gledališke sezone na oder. , v , • v v , . ' je pri petih uvrizoritvah na do- lz Šmihela pri Žužemberku mačem odru doživela uspeh, ka- Naj večja želja, prebivalstva našega kršnega Že dolgo ne beleži trbo- kraja je, da bi čimprej dogradili most celjska gledališka dejavnost, cez Krko, za katerega se je ze lani , -t j ?*w j j. , » zavzel občinski ljudski odbor v žužem- i IvOlelCtlo gledališča Dadi hkra-b^rku. Za varen promet mora biti most i ti doe deli. Še t mesec bo prišla temeljito popravljen, sicer bi lahko pri-j „a oder zabavna veseloigra 7,On slo tudi do hujše nesreče. • _ • „ / F , . * j in njegova sestrat, po istoimem Pred kratkim smo zaključili izobra- filmski opereti in ki je že pred ževalni. tečaj, na prireditvi, na katero 00jno p0lnila Delavski dom V 90 tečajnice povabile tudi predavatelje. 1, • » t so dekleta pokazala, da so se naučilo L rbovljah. lej veseloigri bo slc- M. — _ n • 1. 1 1.. ! ~ 1 _ ^ „ 1 /71 f/l T/ OPl/l tl /lnli. 7. r. * Wlt>. M /. — =Z=A=D^N=J=E=V=E=S=T=I; DELO GOSPODARSKIH ODBOROV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Povečana produkcija lignita bo potisnila cene premoga navzdol uprave državnega posestva. Ena dobrih kmetijskih uprav je Mlaka pri Kočevju, ki redi plemensko živino in s vin j e. ^ V okraju iirlijo sedaj več ko 5400 krav z rodovniki. Tudi molznost se je povečala, prav posebne uspehe jo videti glede tega v državnem in zadružnem sektorju, kjer je povprečna molznost nad 2000 litrov letno. Lani je bilo v okraju 14 živinorejskih razstav. ki so bile po večjih središčih okraja. Glavna naloga poljske proizvodnje Kočevske je krompir in še nekatera ozimna žita. Lanskoletni pridelek krompirja ni bil zadovoljiv, zato so v okraju pridelali 50 vagonov krompirja manj, kot so predvidevati. Slalo letino sta povzročila krompirjeva plesen in koloradski hrošč. Nekatere kmetijske tizanskega življenja »Ko bi padli oživeli«, s katero bo Svoboda-Center počastila obletnico ustanovitve OF. Pevski zbor »Slavček t pa pridno vadi Gobčevo opereto »Ilmeljska princesaki pri- marsikaj koristnega. -t dila Vasje Ocvirka igra iz par- Odgovor na članek SE NE LA J PRIPOMB K ČLANKU »KAJ PA KINO MATICA« Pod rubriko »Bralci nam pišejo* doma zatrjuje, da je »dober poznajo izžel v ponedeljek, 8. t. m. članek j valeč prejšnjega Kina Matice in se-»še nekaj pripomb h ,Kaj pa kino danje koncertne dvorane Filharmo-Matica'«. Uprava Slovenske filhar- j nije«, kar pa ne zadošča, da bi po-monije čuti dolžnost, da stvar jav- znal delovni ustroj Slovenske filhar- nosti pojasni: Pisec članka navaja, da Filharmonija oporeka, da ne more biti v njeni dvorani kina. Dejstvo je, da Filharmonija ni imela doslej nobenega *>o-voda razpravljati o tej misli, ker še od nobene strani ni dolila predloga glede ponovne otvoritve Kina Matice. monije, ali pa morda namerno zavaja javnost z napačno informacijo: zato pojasnjujemo, da traja delo v Slovenski filharmoniji in v njeni glavni dvorani nepretrgoma do 15. julija vsako leto in začne najkasneje 1. septembra; torej dvorana ni prosta »3 do 1 mesece«, temveč 6 tednov (pri če- Zato tudi ni točno, kar trdi pisec, da , mer pa ni upoštevano nujno čiščenje bi Filharmonija karkoli navajala! prostorov itd.l. Delo Slovenske fil- zoper takšen predlog. Toliko o zadržanju Slovenske filharmonije v zadevi, ki je bila že nekoč omenjena v enem ljubljanskih dnevnikov brez vednosti in sodelovanja Slovenske filharmonije. Navedba pisca G (t), da odgovarja Slovenski filharmoniji, torej tudi glede tega ni točna, kajti on odgovarja le nekaterim domnevam pisca, ki pa o stališču Slovenske filharmonije prav tako ni poučen, kot pisec G. Pfrav tako pa tudi nadaljnje navedbe pisca računajo z Tako je n, pr. docela netočna trditev, da je velika dvorana Slovensko filharmonijo poleti 3—4 mesece popolnoma nezasedena. Pisec G. sicer uvo- harmonije je ne le v dajanju koncertov, temveč tudi (in časovno najobsežneje) v pripravah zanje in za snemanje v radiu;, zato ga ne gre presojati zgolj iz zunanjega pozna vanja »prejšnjega Kina Matice in sedanje koncertne dvorane Filharmonije«. O vseh ostalih problemih, ki sta jih načela oba pisca navedenih član kov, pa bo upravni odbor Slovensko filharmonije razpravljal, ko bo imel za to na razpolago konkretne pred-G. niso točne, ker ne [ loge, kar pa navedena članka nista realnimi postavkami, i Torej bo Slovenska filharmonija, ako treba, o svojem stališču do načetega problema spregovorila tudi javno. Uprava Slovenske filharmonije Ljubljana, 15. marc Popoldne je gospodarski odbor Zbora proizvajalcev podrobneje razpravljal o vprašanjih elektrh fikacije. Inž. Pipan je govoril o možnostih za gradnjo pretočnih in akumulacijskih hidrocentral, posebej o lobniški, katere sistem bi omogočil produkcijo 205 milijonov kWh. Kar zadeva izgradnjo vuhredske elektrarne, je stvar Litostroja, kdaj bo dobavil stroje za prvi agregat. Odbor je obravnaval tudi poglavje o premogovni produkciji ter še posebej o oskrbi podjetij in široke potrošnje s premogom. Prvenstveno o premogu so razpravljali tudi v gospodarskem odboru Republiškega zbora, kjer so se posebej ustavili pri vprašanju jamskega lesa, pri čemer so nekateri poslanci zagovarjali delne in začasne administrativne ukrepe, drugi ustanovitev odkupnega podjetja za jamski les, tretji njegovo nadomestitev z železnimi stojkami itd. Predsednik Ivan Maček je vztrajal pri strogi omejitvi sečnje lesa, izrekel pa se je odločno proti razširjevanju administrativnih ukrepov v gospodarstvu. Mara Dermastja je načela vprašanje produktivnosti v rudnikih. Zastopnik Zavoda za planiranje Kotnik pa je nazadnje dajal pojasnila o zmogljivosti premogovnikov spričo njihovih odprtih in verjetnih zalog, pri čemer je nakazal manjšo produkcijo črnega in rjavega premoga in porast pri lignitu. Pričakovano znižanje cen je utemeljeval v prvi vrsti z večjo poletno razpoložljivostjo s premogom, ki bo prišla do izraza v prvi vrsti ob že naraščajoči proizvodnji v Velenju. Produktivnost sama na sebi pa je ostala v glavnem nespremenjena, razen v pripravljalna dela za ^radnj Zagorju, kjer se je kljub mehani- plinovoda, ki bi bilo treba za J zaciji nekoliko znižala. ; investirati okrog 700 mihjon Odbor je obravnaval še vpfa- din. V odboru je prevladalo mn -šanje nafte. Tone Bole je ute- nje, da bi morali za ta sreas meljil realnost načrtov za izko-' poskrbeti prizadeti štirje ’ riščanje lendavskih plinov na 1 še posebno, ker bi se investicij področju obdravske industrije od naglo amortizirale. Strnišču do Maribora. Terjal je i ‘ Kongres francoske radikalno socialistične stranke ZA RATIFIKACIJO SPORAZUMA 0 EVROPSKI 0RRAMBNI SKUPNOSTI ALI PROTI NJEJ EOS je branil Mayer, napadala pa sta jo strankina veterana Daladier in Herriot (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Pariz, 15. marca Radikalni socialisti so snoči zaključili svoj kongres. Sprejeli M resolucijo, ki stališče nasproti EOS (Evropsko obrambna skupno ni določno opredelila in prepustila članstvu, naj povzame sk ep. ali je stranka pretežno za evropsko vojsko ali proti njej. Evropsko obrambno skupnost i bodo internacionalizirali Posaf^ Večer pianistke Jelke Suhadolnik-Zalokarjeve Ljubljana, 15. marca — Za svoj skega razreda In ko ima le redkokdo prvi samostojni koncertni večer pred še silo, da prebije začarani, od usode ljubljanskim občinstvom sl Je Jelka začrtani krog pedagoškega udejstvo-Suhadolnik-Zalokarjeva, mlada pia- | vanja. Ze to je prikupno. Doslej je nistka iz šole Antona Trosta, sesta- ' šla ta njena pot samo navzgor. Kakor vila spored, ki kot celota sam na: ua svojih prejšnjih nastopih, tako je sebi ni zelo učinkovit, in ki, tako se ! dokazala tudi na sinočnjem koncertu, zdi, tudi njenemu umetniškemu tem- ne 'e pogum, temveč da je tudi res peramentu ni toliko prilagojen, da! poklicana za koncertno kariero. Očit- bi ga lahko oblikovala • v posebno močno doživetje (Bach-Busoni, Beethoven, Brahms-Llszt, Ravel Matačlč). Bolje bi pač bilo, če bi imela v prvem delu tudi kaj vedrega, n. pr. spričo svoje dognane pasažne tehnike Hayd-na ali Mozarta ali vsaj Scarlattija, a v drugem delu tudi kaj robustnega. Tako ni imela lahke naloge, četudi no pa ni imela sinoči svoje najbolj srečne urice: izvedbi je na splošno še manjkalo tisto neopredeljivo, kar bi sicer brezhibno pripravljenim skladbam šele vdahnilo polno življenje, jih umetniško zaokrožalo; le tu in tam so se iskrile dognane interpretirane epizode. Da je kljub temu vzdržala in celo dosezala vedno bolj živ izraz, je je na kongresu branil bivši ministrski predsednik Renč Mayer, močno pa sta jo napadala strankina veterana Daladier in Herriot. Rene Mayer je v govoru o precej živahnem odobravanju delegatov zahteval takojšnjo ratifikacijo sporazuma o EOS. Dejal je, da se bo Nemčija tako ali drugače oborožila, da pa Franciji EOS daj? največ poroštev zoper nemško nevarnost. Herriot je Mayerja temperamentno in srdito napadel in ga domala obdolžil, da se zavzema za takojšnjo ratifikacijo pod pritiskom Amerikancev. Herriot se je s trditvijo, da je edina rešitev v razorožitvi in kolektivni varnosti, nevarno približal sovjetski tezi. Vendar ni okleval z izjavo, da se strinja z Molotovom in njegovim načrtom »o evropski varnosti«. Spričo nasprotujočih si gledišč je kongres sklenil, da načelno privoli v EOS pod pogojem, da , , , . .. dokaz velikega, pravega znanja in izvajana dela s nianistično-tehmčnega prlstne umetniške krv, Dodala Je stališča niso prinašala kakih izrednih težkoč. Boj za enakopravnost slovenskega šolstva v coni »A« (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Trst, 15. marca. V Trstu je bil sestanek slovenskih učiteljev, ki so ga sklicale vse slovenske strokovne organizacije: Zveza prosvetnih delavcev, Zveza uslužbencev slovenskih šol in sindikat slovenskih učiteljev. Na sestanku So razpravljali o mnogih problemih, s katerimi se zdaj borijo slovenske šole na ozemlju anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja. Sestavili so enoten odbor strokovnih organizacij slovenskih učnih moči, ki je prevzel obveznost, da se bo boril za uzakonitev slovenskega šolstva, njegovo samostojnost, za sistematizacijo slovenskih šol itd. Odbor se je prav tako obvezal, da se bo odločno boril proti iredentistični Z OBČNEGA ZBORA ZADRUŽNIKOV V MAKOLAH Kreditni odsek čaka mnogo dela Zadružniki v Makolah so na občnem zboru odobravali dosedanje delo KZ in hkrati tudi kritizirali nekatere pomanjkljivosti Lesni odsek je imel pre/nalo dobička, čeprav je odkupil ogromno lesa. Tudi trgovina KZ si je premalo prizafdevala, da bi ustregla kmečkemu prebivalstvu. Dobro je pa delal odsek za odkupovanje kož. Celoten dobiček zadruge v minulem letu je znašal 857.000 dinarjev in ga bodo uporabili največ za pospeševanje kmetijstva. Na občnem zboru so izvolili nov upravni odbor in ljudi, ki bodo vodili razne odseke. V bodoče bo imel precejšnje naloge zlasti kreditni odsek, saj brez kreditov ne bo mogoče obnoviti vinogradov in sadovnjakov. Nujno bo tudi v občini Makole nabaviti zadostno število plemenjakov ter nekaj merjascev, Potrebujejo tudi lahko škropilnico, da bodo lahko škropili sadno drevje v višjih legah in ga vsaj tam ohranili, kjer ga še ni napadel kapar. Kmetje zadružniki se zanimajo tudi za kredite, s katerimi bi obnovili vinograde. Skupno so zaprosili za 7,500.000 din kredita; 3 milijone bodo potrebovali za dograditev zadružnega doma, ostalo pa za nabavo mlatilnice, škropilnic in Daquinovo »Kukavico«, skladbico, ki sodi k takšnim skladbam, kakršne naj Ta naša pianistka si je začela uti- j bi pač vključila v svoj glavni spo. rati pot na koncertni oder sorazmerno red. Zaigrala jo je tako. da smo ne- propagandi, naj bi slovenske otro-pozno, v dobi, ko sl le redkokdo še nadoma obžalovali, da je konec. i ke vpisovali v italijanske šole. upa stopiti iz varnega zavetja šol- i Rafael Ajlec I M. p! Bof proti mladinskemu kriminalu Včeraj je o tem vprašanju razpravljal Svet za notranje zadeve MLO Ljubljana Ljubljana, 13. marca — Danes branijo sprejemati mladince v uk. mladine že leto dni zaman išče pro- nnlrlnp U» 7nsi>dnl tl trot 70 nntranip nlclrntont) m j. j r _ ... . * popoldne je zasedal Svet za notranje zadeve MLO Ljubljana, ki je obravnaval vprašanja mladinske kriminalitete v Ljubljani. Uvodni referat je imel načelnik tajništva za notranje Diskutanti so izražali, da danes še štorov za vzgoJnt posvetovalnico, vedno premalo, skrbimo za človeka, Vzgojni domovi za mladino pa ni- zlasti za tistega, ki Je zašel na stran majo gmotnih pogojev, da bi nabavili pota. Takega človeka se vsi branijo, najnujnejšo opremo za prevzgojo svo- . | nan*est0 da bi mn pomagali. V tem Jih varovancev, ne glede na to, da zadeve MLO, ki je v svojem poročilu \ zlasti veliko greše podjetja, pa tudi so v njih še druge pomanjkljivosti, prikazal, da je lani mladinski kri- j sindikalne organizacije niso dosti Soglasno so ugotovili, da bo treba minal v Ljubljani nekoliko porastel. j storile. vprašanje mladinskega kriminala za- Med vsemi delikti, ki so jih zagrešili I Utemeljena je bila ugotovitev ene- četi reševati bolj temeljito kot doslej. n?Vj.l '?c,7, .3e bUo največ premoženj- ! ga izmed diskutantov, k- je dejal, da Zato so sklenili, da bodo predložili sklh deliktov, precej je bilo tudi po- mladinske kriminalitete ne moremo vso problematiko tega vprašanja obravnavati ločeno od celotnega vpra- i obema zboroma MLO, da bo ta čim šanja zaščite, ki pa ni taka, kot bi | prej lahko uresničil vsaj nekatere morala biti. Zato nam manjka (>red- i najpotrebnejše in najnujnejše sklepe vsem sposobnih ljudi, pa tudi gmot- J in pobude današnje seje. nih sredstev. Tako društvo prijateljev I r. begov od doma, vdajanja prostituciji, požigov, telesnih poškodb In kaznivih dejanj zoper moralo. V svojem referatu je prikazal tudi vzroke, ki so mladince navajali na kot kriminala (predvsem slaba in pomanjkljiva vzgoja, neurejene družinske razmere, deloma slab uspeh v šoli, deloma pa tudi želja po lahkem zaslužku in lagodnem življenju), ter ukrepe, ki so bili podvzetl. Po njegovem referatu sc je o vprašanju mladinske zločlnstvenosti razvila temeljita diskusija, v kateri so posamezni diskutanti, zastopniki sodišč, tajništva za socialno politiko MLO, tožilstva, sindikatov, posveto- m ustanovili »nadnacionalni svet«, kateremu bi bila podrej na EOS! To pomeni, da so načelno za ratifikacijo sporazuma EOS, v praksi pa proti njej. B. Pešic Nočne brzojavke FAJED (Cona sueškega prekoPh^ Arabskega čuvaja v službi on! ,kein vojske so našli mrtvega v voj taborišču v con: Sueškega P jeIn Ta Arabec je bil zaboden z so in ustreljen. Iz istega tabons atentatorji odnesli dva zaboja st ^ TRST - Sinoči je odpotovala ^ Trsta skupina 650 Tržaean“L’...nosti bili zaradi krize in nezapos 0(!. prisiljeni zapustiti rodno . pst iti v Avstralijo. — Iredentisti j„ji »Difesa Adriatica« objavlja v . številki zemljevid, ki kaze, )ipiruI1cc dijo naselja za italijanske “ scono največ ob meji z Jugoslavijo A STO- - ie DUNAJ - Okoli 10 Madžarov ^ prebegnilo v Avstrijo. pr lt,aStem. se ameriškim vojaškim IoVico Skupina je prehodila skoraj v madžarskega ozemlja, da bi P Avstrijo. sod„e RIM — V senci senzacionalne ■ je obravnave proti novinarju tudi začela pred rimskim sodisce . razprava proti skupini z» kulantov, ki so oškodovali “L,vnega nekaj sto milijonov lir iz a krjnka-dolarskega fonda. Gre za Ir jnjStra-no korupcijo v državnem aon sp0. tivnem aparatu. Med korejsa ovaii padom so v Italiji iznenada Ki so številne izvozno-uvozne tvr 7’unan)° zahtevale od ministrstva za ne«a trgovino, naj jim dovoli uvoz blaga. Korumpirani funkc:iona ja nistrstva so dajali ta dovolj na njihovi osnovi sa uolič‘ne gali iz državne banke velike g]3go dolarjev po regularnem teca;' -',l0 \ seveda ni nikdar bilo uvo vlagali Italijo, medtem ko so dolarje .pe. v švicarske in druge banke _roda-kulacije v tujini ali na so J'*1. ‘n5Kib jall po visokih črnoborzij kurzih. „a. WASHINGTON — Kanads'č!:,.nut'"> nji minister Pearson, ki Je 1 jca-v Washingtonu, je izjavil, aa nada boji »nove obrambne P ,,es v ZDA, kakor jo je nakazal v začetku letošnjega leta. nnar' KAIRO — Egiptovski revolumdsca. ni svet je včeraj zasedal pod P j ur. stvom generala Nagiba celin Bjav-Po koncu seje je bilo urad:no .nistet ljeno, da »ni kaj sporočiti«. ‘■ gaza nacionalno orientacijo »».sDreiet! lem je medtem Izjavil, da so »e ggi sklepi, ki za sedaj ne m°r J v s» objavljeni«. — Iz poučenih v $e. zvedeli, da je egiptovska vi s znanila vlado Velike Br*ta ile —■ d3 posredovanjem neke tretje * _20vore je pripravljena nadi-jevati r. rav o bazah v Sueškem prepoku. aVjjo> ta informacija še ni potrjena, v an,e-da Je general Nagib zahteval riškega veleposlanika v Kai .)anosn obvesti London o priP^vzP?' egiptovske vlade, da bi vno'v stavila povezavo z Veliko •» glede rešitve sueškega probic a. LONDON — V britanskem £iii, njem ministrstvu so uradno »p da bodo razpravljali o nekate 0s blemlh Posarja. Ti razgovori jih 18. do 21. marca, udeležili Pa ( in bodo francoski, britanski, n ni* sk3 S SEJE SVETA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO S0CIALN0ZDRAVSTVENE USTANOVE STOPAJO NA POT SAMOUPRAVLJANJA Ljubljana, 15. marca — Svet To bo pomemben prispevek za ,za zdravstvo in socialno politiko I širši vpliv družbe na delo teh valnice za delo In mladinske orga- n/rj o ^________•• ■ , . , , , nizacije iznesli številne predloge za M, Je na današnji seji imeno- ustanov, saj bodo V upravnih odrešitev te "a vprašanja. i val upravne odbore za nekatere borih sodelovali razen članov ko- *ak° so predlagali, da bi uvedli, zdravstvene ustanove. Doslej so1 lektivov številni tovariši in to- strog nadzor nad točenjem alkoholnih ~ ~ i i i j m , *.. * „ . pijač, saj se je izkazalo, da je 40»/. tTnele samoupravne organe le bol- varišice z drugih področij. Olaj-miadoictnih storilcev storilo kaznivo i nisnice m nekatere druge zdrav- J šano pa bo delo tudi vodstvu teh posarski predstavnM-l skupščini v Strassbourgu. — rltajiL minister Eden je izjavil, c,a " aVo 0 vlada ne more sjrejeti razp 5Ka statutu Cipra, ki Jo zahta„vorib 0 vlada na dvostranskih razg -- odnosih med Grčijo in LIP krvave Sell\vyn Lloyd je dejal. da * ,,eV s«' demonstracije preprečile otvo „ je danskega parlamenta. Prip° rtaijeV3} tudi, da bo Egipt »če bo n , v)1ost> s podpihovanjem sudanske• . jjaKor in izzivanjem, sam izgubil kdorkoli drug ŽENEVA — V Ženevi so us t|ja. novo stranko — pr-greeivnae p0-Tfi stranka v svoiem pr°S\ Ta stranka trjuje svojem P sz in y"fdarJ*{ solidarnost » — „011011*»;« demokracijami«, hkrati P J J,,- pr o** da se bo »najodločneje hor*■ . o\iO0 kapitalističnim dobičkarjem redse r vozim 'dade. Gre za baze ki so j t vCn- l vezani lrta 194, oastopll. zI)A za Jedali- doslej O dar se lastništvu niso odp 0. mladini preprečiti obiskovanje nepri-i ------.------------------^ - i uiu&ue. m pa uusiej u dar se Lastništvu niso p0- mernih filmov, poživet! deioj taborni- j uveljavilo tudi v socialno-1 potrebah ni bila tolikanj obvešče- saigon — Francosko yrhov^e n». mladino odtegnit?1 od ‘ k(>t 50 i na- ^ bo _to odslej po članih veljstvo v Indokln. vefpozornos?r'hi “IraVi^pošvTtui .S®"ita.rna mšpekcija, Šolska po-1 upravnih odborov.^ Vsekakor bo ”°fencga tudi vzgoji staršev, ki večkrat ne llklinika, Protltuberkulozni di- , samoupravljanje tudi v socialno padajo utrdbe Predstavnik vrb°n na , ','uercJ,° potl 21 r,z8,oJVvo; spanzer, Center patronažne služ- zdravstveni službi rodilo uspehe, poveljstva vietmlnua Je "'Sunco” drugih ročnih strojev za obdelavo j uv^j^nju mladine ‘poklice! P.e ^e> Otroške jasli m Materinski, kakršne smo s samoupravljanjem enem^^vu izgubil' bataU0 kmetijstva. Z. V. | danes mnoga podjetja In obrtniki dom. I dosegli na ostalih področjih. vojakov pri Hinlomu. ^ List izdaja časopisno založniško podjetje »Borba« v Beogradu, Dečanska ul 31, telefon 24-001 — Uredništvo Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/III., tel. 23-261 do 23-264 - Odgovorni urednik »Ljuds^n pravice - Borbe« Ivan Šinkovec — Uprava Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, telefon 23-261 do 23-264 — Telefon za naročnino in oglase 21-030 — Mesečna naročnina za našo državo 250 din, za tujin 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini