VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETN)K XL). CELOVEC, PETEK, 20. JUN)J 1986 ŠTEV. 25 (2281) „Eno nnivečjih bu!!uraopo!i!ičaih dejanj": Stovenshi vestnik je s 40-!e!nim neprekinjenim iihninnjem nnjstnrejše nnrodnopoiitično ginsiio koroških Siovencev Slovenski vestnik se ob svojem jubileju lahko ponaša z najdaljšo dobo neprekinjenega izhajanja v zgodovini slovenskega časnikarstva na Koroškem (nekdanji Mir je izhajal 39 let - op. ured.). je na slavnostni prireditvi ob 40-lctniei našega lista minulo soboto poudaril predsednik ZSO Feliks Wiescr in to imenoval eno največjih kulturnopolitičnih dejanj koroških Slovcneev po drugi svetovni vojni. ..Slovenski vestnik je rezultat samorastniškega narodnega preporoda in večje samozavesti koroških Slovcneev. Rojeval sc je v vihri druge svetovne vojne in je delo ljudi, ki so z vsem srcem in ljubeznijo branili svojo domovino." V tem duhu je potekala tudi prireditev v boroveljski Mestni hiši, kjer so veliko dvorano napolnili obiskovalci od blizu in daleč, predvsem sodelavci, bralci in prijatelji našega lista. Med njimi so bili še iz začetne dobe Mira Prusnik, ki je delovala že pri predhodnikih Slovenskega vestnika, ter Franci Zwitter in Tone Jelen, ki domovine, predsednik Društva novinarjev Slovenije Slavko Fras (njegove prisrčne čestitke objavljamo posebej, medtem ko se je predsednik sindikata koroških novinarjev Manfred Posch zaradi zadržanosti oprostil ter je svoje čestitke za jubilej povezal z željo, da bi Slovenski vestnik tudi v bodoče uspešno opravljal svojo pomembno Pogted na de) častnih gostov sta bila med prvimi sodelavci, ko je list pred 40 leti začel izhajati na Dunaju. S svojo udeležbo so počastili jubilanta tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič, predstavnik SZDL Slovenije in njene komisije za manjšinska vprašanja Jože Hartman z drugimi gosti iz matične PBEBEB!TE strani 2 Vprašanja dvojezičnega šoistva 3 Beneški Slovenci so se predstaviti v Ljubtjani 4 Letošnja matura na stovenski gimnaziji 6 Stovenski vestnik se zahvatjuje 8 Nogometaši iz Šmiheta ostanejo v spodnji tigi nalogo), predstavniki organizacij in ustanov koroških Slovencev, komunalni politiki iz Borovlej in sosednjih občin ter številni drugi. Na prireditvi je bilo obširno govora o prehojeni poti in delu Slovenskega vestnika, pa tudi o njegovem pomenu in njegovih nalogah. Tako je predsednik ZSO Feliks Wieser naglasil, da Slovenski vestnik ter ZSO in celo narodno skupnost na področju informativne dejavnosti čakajo spričo uveljavljanja novih tehnologij naravnost prelomne naloge. Zato bo mora) SV postati mobilizacijski motor znotraj stovenske narodne skupnosti, tribuna naprednih tjudi iz vseh političnih taborov. Podpredsednik NSKS Ignaz Domej je dejal, da se v štiridesetletnem izhajanju Slovenskega vestnika zrcali naše narodno življenje - „še več: ta )ist je hi) skozi vsa ta teta izraz in hkrati soobtikovatec živtjenja in mnenja nas koroških Stovencev, sprendjevatec in gtasnik v boju za narodnostne pravice, za enakopraven potožaj našega čtoveka v družbi". Spomnil je, da se je SV rodil v času, „ko je naša narodna skupnost dosegla pomembno razvojno stopnjo v odporu proti nacizmu, v oboroženem boju za svobodo slovenskega naroda. Narodnoosvobodilni boj je postal sestavina naše zgodovine in tradicije. Res je pa tudi, da tako obetajoči nastavki prebujenega narodnostnega življenja pri nas na Koroškem niso doživeli zaželene dovrši-tve." Gorazd Vesel, ki je izrekel čestitke v imenu Primorskega dnevnika v Trstu, pa je posebej opozoril na sorodnosti obeh listov: oba imata svoje korenine v partizanskem tisku in oba na tradicijah protifašističnega narodnoosvobodilnega boja nadaljujeta svoje delo v korist Slovencev v zamejstvu, njihove povezave z matičnim narodom ter enakopravnega sožitja z narodom-sosedom. Predstavnika obeh osrednjih organizacij korokših Slovencev sta v svojih govorih zavzela stališče tudi k aktualni situaciji in posebej k trenutno najbolj perečemu vprašanju šolstva. Wieser je dejal, da je ločen pouk pod skupno streho, kakor imenujejo predvideno rešitev, treba videti kot predstopnjo k ločenim središčnim šolam, kar bi privedlo do etničnega proporca. Priznal se je k izjavam ministra Moritza, ki je v jubilejni številki SV ugotovil, da je skupna šota bistven pogoj za ohranitev kutturne identitete manjšine, ter zak)juči): Roke proč od dvojezične šo)e! Domej pa je menil, da model, ki ga je pripravila komisija koroških strank, vsebuje glavne sestavine zahtev KHD in FPO, ki merijo v ločevanje, v getoizacijo mladine in manjšine sploh Zato ne smemo dopustiti, da bi ponovno obvetja) trostrankarski pakt. Prireditev ob 40-letnici našega lista je obsegala pester kulturni spored (o katerem poročamo na drugem mestu); o zgodovini in razvoju SV smo pripravili majhno razstavo, ki je vzbudila veliko zanimanja; podelili smo prve nagrade za pridobivanje novih naročnikov; za zaključek pa smo se poveselili v prijetni domači družabnosti. Tako je bil jubilej res praznik Slovenskega vestnika in velike družine njegovih sodelavcev, bralcev in prijateljev; bil je pregled njegove doslej prehojene poti, pa tudi pogled na bodoče delo v duhu tradicij, ki jih nadaljuje kot naslednik partizanskega tiska. Z nami so praznovati števitni prijateiji „Ha straneh tega časnika se je pisa!n zgodovina koroških Stovencev" ČesfhAc Slovenskemu vesfmkn ob -M-letmcf /e Izreke/ tnd/predsednik Društva no v/nar/e v S/ovenl/e S/avko Fras, k/je na slavnostni prireditvi de/a/.' V imenu Društva novinarjev Slovenije izrekam nocojšnjemu jubilantu in siavi/eucu, Slovenskemu vestniku, iskrene čestitke ob 40-letnici izhajanja. Obletnica tega borbenega glasila Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je praznik vseh slovenskih časnikarjev. V vseh letih izhajanja je -Slovenski vestnik pomen;! za javnost v niafič/;! domovini veliko kroniko boja koroških Siovencev za uveljavitev njihovih narodnostnih in človeških pravic in zanesljivo dokumentacijo njihove živi/eajske volje. iVa straneh tega ča.smka se je pisala zgodovina slovenske narodne skupnosti na Koroškem in vaša zgodovina je sestavni de! zgodovine vsega slovenskega naroda. Obletnico tega lista obhajamo torej skupaj z vami, in društvu slovenskih novinarjev je v zadoščenje, da smo prav v tem jubilejnem letu lahko podelili dolgoletnemu prvemu peresu in uredniku najvišjo novinarsko nagrado, ki jo premoremo. S tem smo dali priznanje vsem, ki Slovenski vestnik ustvarjajo, in izrazili smo s tem svoje globoko spoštovanje do njihovega delovnega zanosa. Časnikarski poklic je težak in odgovoren, koliko težji in koliko odgovornejši mora biti v razmerah, ko ga je treba opravljati kot obliko eksistenčnega boja nacionalno ogrožene skupnosti. Tudi Radu Janežiču, /Sndrcju Kokotu, kubu Krbajsu in Vinku Wie.se;ju in vsem drugim slovenskim časnikarjem, ki so od leta / 946 naprej polnili stolpce tega časnika - in tukaj moram izgovoriti ime prvega glavnega urendika Francija Ztcittra, pa tudi vsem tistim ki bodo prišli opravljat to pomembno delo za njimi, tudi vsem njim gre zasluga, da se bo slovenstvo na Koroškem, ki je zibelka naše skupne nacionalne zavesti, ohranjevalo in razvijalo tudi v prihajajoče tisočletje. ,S' takšno vednostjo in odgovornostjo živeti, dragi kolegi in prijatelji iz Slovenskega vestnika, pomeni bremena našega poklica lažje prenašati. V imenu časnika; jev iz matične domovine, posebej še novinarjev časopisne hiše Dela, ki nas veže tesno redakcijsko sodelovanje, vam ob jubileju želim, da bi Slovenski vestnik svoje zgodovinsko poslanstvo opravlja! še naprej z enako vestnostjo kot doslej in da bi vaše delo obrodilo še več sadov. Predstavljeaa nova vlada VmniMy je posta! :vemi kancler V ponedeljek je predstavil novi zvezni kancler dr. Franz Vranitz-ky svoje vladno moštvo, saj so bili odstopili kancler Sinowatz, zunanji minister Gratz, minister za kmetijstvo Haiden, Vranitzky sam pa je oddal mesto finančnega ministra. Najbolj je presenetilo dejstvo, daje postal prejšnji minister za podržavljena podjetja Ferdinand Lacina novi finančni minister; to še prav posebej preseneča zato, ker je hotel Lacina izstopiti iz vlade, saj v svojem prejšnjem resorju ni uspel uresničiti vseh svojih predstav. Naslednik Lacine je postal Rudolf Streicher, o katerem je Vranitzky izjavil, da o dosedanjem razvoju podržavljene industrije ni prizadet, da „pa ima za reševanje odprtih problemov dosti industrijskega mišičevja". Prejšnji zunanji minister Gratz je v utemeljitev svojega odstopa povedal med drugim tudi to, da odstopa zaradi izvolitve Waldhei- ma, katerega je v volilnem boju dosti kritiziral. Gratzov naslednik je zdaj Peter Jankowitsch, ki se je že za časa Kreiskega profiliral v mednarodni politiki. Zadnja sprememba je prizadela ministrstvo za kmetijstvo, saj je tam postal naslednik Flaidena dr. Erich Schmid, ki je prevzel dosti nerešenih problemov, pa če spomnimo le na odprto vprašanje cen za žito. Že v prvih dneh nove vlade se je pokazalo, da novi kancler Vra-nitzky vsaj na področju zaščite narave da je prednost ekonomski strani ^medtem ko stopa ekološko vprašanje v ozadje. S tega pristopa se stavlja vprašanje, kako se bo oprijel na primer manjšinskega vprašanja. Jasno pa je, da bo z naše strani - kar se tiče pogovorov z vlado - pri novem kanclerju treba začeti spet od spredaj, saj do zdaj ni bil vključen v razčiščevanje manjšinske problematike. lOle! po pokolu v SowelU: Rasisti še naprej ubijajo črnce 16. junija 1976 je rasistična vlada Južne Afrike dala pobiti v največjem črsnkem getu Sowetu več sto otrok. V zadnjih desetih letih je isti rasistični režim Bothe poklal tisoče črncev in danes še vedno kolje naprej. Ob 10. obletnici pokola v Sowetu so črnci organizirali generalno stavko, kar je služilo Bothi kot povod za ponovno odredbo izrednega stanja: policija aretira črnce, zapira pisarne sindikalnih organizacij, pri generalni stavki črncev pa je ubila spet več črncev. Na ta ponovni val nasilja apart-heidskega režima v Južni Afriki je reagiral tudi novelov nagrajenec škof Desmond Tutu, ki je pozval vse države sveta, da prekinejo vsakršen diplomatski in gospordarski stik z rasističim režimom. Na ..svetovni konferenci o sankcijah proti Južni Afriki, ki jo organizirajo Združeni narodi, pa je predsednik Afrikan-skega narodnega kongresa, Oliver Tambo, še dodal: „Sankcije nas ne ubijajo. Ubija nas aparthajdski sistem? Črnci so pripravljeni se požrtvovalno boriti, samo da zlomijo aparthajd!" Koroški dežeini šoiski svet: Naj ,,bistra glava" zgine z dvojezičnega ozemija? Sredi maja tega leta je razposlal deželni šolski svet okrožnico okrajnim šolskim svetom za Šmohor, Celovec-deželo. Beljak-deželo in mesto ter Velikovec v zadevi „pr;)ava k ;/vo)fz;'č;;f;;;;; po;;k;;,' ag/ta-cj/a na io/a/?". Toda kdor bi si mislil, da poziva deželni šolski svet svoje podrejene oblasti, naj poskrbijo za propagando za čim večje število prijav, ali pa da naj vsaj pozitivno zavzamejo stališče do dvojezičnega šolstva, se je hudo zmotil. Deželni šolski svet v svoji okrožnici opozarja na „uczaA:oaao.s7 v.svAAne podpore enostranski/; sta/isč v vprasanpA so/ske poknke." To pa še ni višek, saj je zapisano v tem pismu med drugim tudi sledeče: „Po zakonu o so/-skenr pouk;; /e vsakršna propaganda v zadeva/;, k; ne sodi/o v so/o („sc/;u//rentde Ztvecke") prepovedana... D/rek/or so/e ;ma s/užkeno na/ogo, da sprejema prijave oziroma odjave... To de/o mora vršiti predvsem tudi nepristransko. Zato ki to kdo tudi Mgzr/rMŽ//;'vo z njegovimi s/uzke- nimi okveznostmi, če ki na svojem s/užkenem mestu izvaja/ a/i dopušča/ propagando v podporo a/i oviro prijavam. Zato meni deze/ni so/ski svet, da direktorjem in učite/jem agitacija za a/i proti prijavam na področju manjšinskega šo/stva ni samo uedovo/jena temveč tudi prepovedana." Deželni šolski svet se je s to okrožnico očitno profiliral na oblastni ravni kot protimanjšin- ska inštitucija. Še povrhu kot takšna, ki deluje proti lastnim zakonom in zakonskim ureditvam. Ne zadošča torej, da so nemškona-cionalne sile, da sta KHD in FP začeli gonjo proti uzakonjeni ureditvi manjšinskega šolstva - saj zahteva po uveljavitvi tako imenovane „Regelschule" za neprijavljene otroke negira zakonitost dvojezičnega šolstva zdaj sodeluje pri tem tudi najvišja deželna šolska instanca, deželni šolski svet. Za svoje „predpise" v okrožnici namreč citira ustrezne zakone o manjšinskem šolstvu, oziroma splošni zakon o šolstvu. In s pomočjo teh paragrafov skuša še kar izpodbiti zakonsko osnovo manjšinskega šolstva. Kajti kako bi sicer lahko deželni Razprava o dvojezični šoii na Dunajski univerzi Slovenski študentje na Dunaju so preteki) četrtek in petek na univerzi prirediti akcijske dneve za dvojezično šoio. Skupno z visokošolsko zvezo so z ietaki informirati javnost o aktuatnem stanju dvojezičnega šolstva na Koroškem, na posebni podijski diskusiji pa so raz-pravtjati dir. Ewatd Krainz, dir. Franc Kukoviča, prof. dr. Peter Gstettner in dr. Atexander Langer iz Južne Tirotske. Nabito polna dvorana in dokaj mešana publika - taka slika se je nudila organizatorjem podijske diskusije, ki sta jo prirejala KSŠŠ/ D in Avstrijska visokošolska zveza. Naslov prireditve ,Skupno ati točeno - bodočnost dvojezične šote' je sprva morda ustvaril vtis, da se bojo na diskusiji spoprijeli nasprotniki in zagovorniki dvojezične šole, toda podij je bil zaseden izključno s .prijateljskimi silami'. Poleg Petra Gstettnerjain Franca Kukoviče sta bila vabljena še direktor celovške pedagoške akademije Ewald Krainz ter Južni Tirolec Alexander Langer, predstavnik Alternativne liste za drugo Južno Tirolsko. Po njihovi zaslugi je postal diskusijski večer zelo zanimiv, zlasti za nemškogo-vorečo in manj informirano publiko, saj so s svojimi izvajanji znali vzbuditi zanimanje za dvojezično šolstvo ter splošno odobravanje skupne dvojezične šole. Ločitev - bankrot skupne šote Šola naj bi bila inštitucija, ki otroka ščiti pred negativnimi vplivi delovnega in vsakdanjega sveta odraslih, ki je vse preveč prežet z dejavniki nesporazume-vanja, netolerance in agresije. Samoumevna naloga šole naj bi bila torej tudi pravilna premostitev družbenih konfliktov, kot je to na primer manjšinski. Premostitev bi bila mogoča z vzgojo do strpnosti in sporazumevanja, z razvijanjem skupne zavesti. Temu nasprotno pa si koroški politični dejavniki prizadevajo za ločitev otrok ter na ta način skušajo napraviti iz šolskih ustanov nova prizorišča družbenih (manjšinskih) konfliktov - to bi bil propad vsake smiselne šolsko-poli-tične osnove, je izpostavil Peter Gstettner v svojih izvajanjih. Ni se pa omejil zgolj na šolstvo, govoril je na splošno o neki mali koroški vojni proti slovenščini: na občinskih sejah, uradih, napisih in v otrokših vrtcih - povsod jo skušajo izriniti. Gstettner k tem dogajanjem: „Na Koroškem primerjajo slovenščino s pasivnim kajenjem - pozor strup! Delajo tako, kot da bi se človek lahko ob vsaki slovenski besedi okužil ali zastrupil..." Zanimivo je bilo poslušati tudi Alexandra Langerja, kije poročal o ločenih šolah na J. Tirolskem ter o dvo- ali trojezičnih šolah Ladincev. Pomen skupne dvojezične šole se zrcali še posebej v ugotovitvi, da „bi se tudi pri nas na J. Tirolskem morali počasi po tem zgledovati." Osrednji dogodek petkovega dne je bil solidarnostni koncert za dvojezično šoio v audi-maxu dunajske univerze. Angažirana politično-kabaretistična skupina Schmetteriinge je predstavila svoj program ,Nix is fix' ter dodatno nekatere posebej naštudirane slovenske pesmi. V imenu Kluba je spregovoril predsednik Gabrijei Wutti. šolski svet trdil, da je plakat „Bi-stra glava se uči slovensko" (saj ta je predmet omenjene okrožnice) zadeva, ki ne sodi v šolo na dvojezičnem ozemlju? Je mar dvojezična šola za deželni šolski svet že dokončno odpravljena? V zvezi s to okrožnico deželnega šolskega sveta sta obe osrednji organizaciji korokših Slovencev v pismu zveznemu ministru Moritzu protestirali proti ravnanju deželnega šolskega sveta. ZSO in NSKS ugotavljata, da omenjeni platkat nikakor ni v nasprotju z določili citiranih zakonov, zveznega ministra Moritza pa organizaciji naprošata, da ustrezno stališče posreduje deželnemu šolskemu svetu. Agitacija... ..MoveM^konac/ona/;;; ag;?Hc;);'" .sc )e pr;'<7r;;ž;7 m/n/srer Moritz - tako ko/MC/i/ira k///) aa.s' i;;rcn')<; z /;a*a;.s;row, k; .swo ga ok/avik' r /aki-/