Izdaj*-m tiska Casopiaao-zalotiugko podjetje Slovenski poročevalec — Direktor: Radi Janbuba — .Glavni. ta odgovora! urednik: Sergej VoŠnJajt — Za tisk odgovarja Franc Plevel — uredništvo: Ljubljana, Tomivfev« utic« itev S. telefon ■tev 23-922 do 23-926 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica »tev. S-II.. telefon »tev. 23-532 do ZJ-S2S — Oglasni' oddelek: Ljubljana. Kardeljev* ulic* »tev. *. telefon i|sr. 21-996, sa ljubljanske naročnike 20-463. z« zunanje 22-032 — P o* tat ptyui 29 — Tek. r. 60-KB 5 2-M7 — Msetaa naročnina 206 din Dvoml| lv optimizem zakona o zbornicah Lacoste izjavlja, da se je položaj v Alžiru znatno popravil, medtem ko iz Alžira prihajajo še vedno vesti o hudih spopadih — V parlamentu so dosegli kompromis meti vladnim predlogom za nove davke in predlogom desnice za razpis državnega posojila za kritje stroškov vojne v Alžiru Cas in denar Ogledovanje otoka Sodišče je sklenilo nadaljevati proces nilo celo to, da se vsa dejavnost italijanske uprave in tudi italijanskega sodišča v Trstu razvija na nezakoniti podlagi. M. K. Stanje 2». julija: Področje visokega zračnega pritiska, ki zajema celotno južno Evropo, nekoliko »lab:. Atlantske frontalne motnje ao dosegle Dansko tor s« pomikajo' proti Vzhodu in za sedaj ne bodo vplivale na vreme pri na«. Napoved sa peMk: Sončno, deloma oblačno vreme. Temperatura- ponoči med M In 19, v Primorju I ftz. J SLOVBSB POUmnn 7 ■*. m - «v. juuja m v • Kot je znano, naj M ae letel, taji obse* gradbenih del po vrednosti zmanjšal v primerjavi a ImmM™ letom za U odstotkov. Glede na to In v *ve* s d rtiprimI okrepi v nalom gospodarstvu ne bi bilo odveč vedeti, kako je vse to vplivaVo na posamezna gradbena podjetja Za primer bi navedli nale najmočnejše gradbeno podjetje, »Gradis«. Manjši obseg gradbenih del po vrednosti in zmanjšano število zaposlenih . V tem podjetju so pmenia, 'ida bo obseg gradbenih del po vrednosti manjši, kakor določa družbeni plan. Podjetje, je namreč do zdaj sklenilo oziroma prevzelo za čas do konca leta okoli 60 'odstotkov gradbenih del v primerjavi z. lani planirano vrednostjo. Število zaposlenih se je letos močno skrčilo in znaša 55 odstotkov vseh lani zaposlenih. Ta podatek kaže, da je podjetje, v večji meri zmanjšalo število zaposlenih, kot pa se bo zmanjšala vrednost gradbenih del. To pokazuje tudi. da se je storilnost dvignila, zlasti le, če se preostali del gradbene se zen e število zaposlenih ne bo bistveno spremenilo. Sedaj namreč, ko je sezona v polnem teku, je ponovno čutiti pomanjkanje delavcev, To je razumljivo. ker je bila gradbena dejavnost v prvi polovici leta zaradi posebnih okoliščin zelo skromna in bi m'ora!a sedaj skoraj polovica manj delavcev opraviti v drugi polovici leta skoraj vsa gradbena dela, ki bi jih sicer morali -izvajati preko vsega leta. Ponovno jemanje gradbenih delavcev na delo, bi bil'o torej upravičeno. Pocenitev gradbenih del in njihov fizični obseg Podatek, _ da bo vrednost letošnjih gradbenih del zn-a_šala le 60 odstotkov lani planirane vrednosti pa ne kaže prave slike o fizičnem obsegu del. Fizični obseg- gradbenih del bo namreč moral biti precej večji kot pa bo zbasala njihova vrednost. Vzporedno z zmanjšanjem gradbenih del po vrednosti gre namreč 'tudi. povečanje gradbenih del po . fizičnem obsegu. To je razveseljiv pojav, ki dokazuje pocenitev gradbenih del. prihranke in povečanje storilnosti. K temu -so prispevale naslednje okolnosti. Pri -»Gradisu* namreč ugotavljajo, da'so "letošnje lici- pankt in mizarska. Teh del pa je, kot vemo, na gradnjah veliko in je zaradi tega njihova pcu cenitev, zlasti še mizarskih dal, vsekakor pomembna. Do podani tve ni prišlo_ pri električar-skih in vodovodnih delih, pač pa se je zboljšala kakovost vodovodnih del.- Pomembna pocenitev gradbenih del je sledila budi .uporabi novih gradbenih materialov ter uvajanju montažnih gradbenih elementov in tehničnih postopkov pri izvajanju gradbenih del. Vse to ima za oosladico poleg pocenitve gradbenih del' še skrajšanje potrebnega delovnega časa, prihranke, dvig storilnosti in seveda povečanje fizičnega obsega gradbenih del. »Gradisu« je uspelo doseči 2 rave, temveč tud: vse Dejavnost . stranskih obratov organizacije in ustanove, ki se za-kaže večj-o živahnost kot grad- nimajo za osnovne komunalne probleme, posebno stanovanjske. Ssdež novega inštituta je v Beogradu. Njegova glavna naloga je proučevati z znanstvenimi metoda- AfmpgJri iskrnem. Poleg študijskega mentbnojša naloga ustanove nuaEt* pomoč -jem za gradnjo hiš oziroma rta najpo-v te najprimernejših ukrepov gprffea danah pogojev z dkogimi bereda-mi, do razsipanja eredetav in in časa. Izkušnje Stalo« konference ned, ki je veduo posvečala posebno po- £SL“« tipiziranih načrtov in izdelavo :m- ^ bio T>otre^>" novam;, tudi [oene sta z »tano- veslicijskih programov. Na zalite- jisrvanti najbolj pri vo ljudskih odborov ter drugih e ^g.-afuzacjt^ke pogoje za • • t • v - Tjwin5lvftno1 raizisikorvaiifno titilO organov :n organizacij bo institut Miamsrvcoo ^ - izrekaj ^oje mnenje, dajal pred- ™ ^i.J£*Ž£^t£nveč tuJ' loge m studmje za perspektivno in ;„ , t - . iv, konkretno ureditev določenega "* podroc.ru urbanlr^,^ t m. enonomsiko in družbeno pro- družbenega ali ekonomskega p,ro- -komunalne politike — blematiko graditve naselij, pred- Wema v naselju, občini alli mestu, vzdreevam.jem »n gradil vsem mestnega značaja, nadalje y . vanj terano povezani, stanovanjsko in komunalno delav- V institutu • bodo tudi vzgajali y naših današnjih, poset^h nost ter predlagati ukrepe za re- potreben kader tako za znamstve- okoliščinah bi moglo pravilno __________________ ________ šiiev teh problemov. Inštitut bo B<> razlikovalno delo, kakor rudi usmerjeno znanstveno raziskovalnih «lementq>v_____In_______delovnih po- nudil pomoč ljudskim odloorom ter za potrebe upravnih in drugih no delo dati razen teoretičnih tu— stopkov, kar bi dalo pomembne drugim organom in organrzaci- služb na področju ekonomike v pomembne prakdične rezultate,, rezultate,- ’' r~~ jam pri iresevamiju vseh problemov, gradmji naselij, stanovanjske m zJasti prj ugotavlijairuju raci on al" Napredek Je bil dosežen fcuA ki se tičejo gradnjje naselij, stano- komunalne d el avncvsU. Danes.^ ko n.|,b metod za- izkoriščanje ra^po— učinkujejo, kot smo videli že iz pri nagrajevanju in premiranju vamijske in komunalne delavnosti.' *e lotevamo imenzivneijše gradStve ložJiji-vIh sredstev za graditev, dac a - » —> J —--* — a 1--n_l J — t. —. — 1 —. _« . — — a— _ . t.l___t 1__)L±1*L a ete «wr1ol'.l i ~ « • st 111 .« f- — — « bena. Mehanizacija pri gradbenih podjetjih p* ostaja kljub .raznim olajšavam .. Se vedno problem za sebe. Novosti, ki bi nadalje, vplivale na. zboljšanje in pocenitev gradbene dejavnosti. pri »Gradisu« letos ne pripravljajo, ker so mnenje, da naj se najprej utrdi In razširi uporaba sedaj uvedenih gradbe. spredaj navedenih podatkov. Pri »Gradisu« pravijo, da kritičnih materialov a* več. Deloma pe bi delavcev in uslužbencev, o čemer pa bomb "pisal! posebej. . Z-tk Znanstveni sodelavci inštituti stanovanjskin poslc| >i j, nam močno bi se glede na velike potreb« mo— bodo proučevali razvpj in stanje primanjkuje kadra, ki hi bi'l apo- gjj doseči nagli in 'učinkoviti r*- Gradnj a in oskrbovanj e električnega omrežja Beograd, 26 jul. Na sestanku upravnega odbora jugoslovanske elektrogospodarske skupnosti so med drugim razpravljali o zagotovitvi sredstev za zgraditev omrežij srednje in nizke napetosti 35 kilo voltov in manj. Po mnenju strokovnjakov bi bilo treba od skupnih Investicijskih sredstev za elektrogospodarstvo odvajati vsako leto najmanj 35 odstotkov za vzdrževanje razdelilnega in distribucijskega omrežja. Toda v povojnem obdobju niso dajali sredstev v Izseljenski teden v Ljubljani V avgustu, ko se bo mudilo v svoji stari domovini največ naših izseljencev, bo v Ljubljani »Izseljenski teden«. V tem tednu bodo odkrili 8. avgusta ‘spomenik ameriškemu pisatelju jugoslovanskega porekla Luju Adamiču v njegovem rojstnem kraju na Gro- fe namene i* splošnega investicijskega sklada, marveč je bilo prepuščeno republikam in okrajem, da iz lastnih skladov finansirajo vzdrževanje . in gradnjo takega omrežja. — Po začetku obratovanja Jablanice, Viasine, Vinodola in drugih hidroelektrarn se je povečala proizvodnja električne energij«, vendar je zaradi nezadostne razdelilne in distribucijske mreže ©težkočen-a njena uporaba, tako da. zlasti Slovenija jn Hrvatska še vedno čutita pomanjkanje energije .sredstev za potrebe elektrogospodarstva. Zaradi tega je nastala neskladnost med razvojem proizvodnje ih . prenosom električne energije do potrošnikov. Ta neskladnost se je toliko povečala, da je nastal- pozimi v .večjem številu mest precejšen zastoj v nekaterih panogah in-.dustrijske proizvodnje, kakor tudi neredna oskrba potrošnikov. Najteže so bila prizadeta nekatera mesta v. Dalmaciji, kjer uporabljajo električno energijo električne, .tudi za ogrevanje stanovanjskih in drugih prostorov. komunalnih skladov v mestih m na vasi, . bavili se bodo s stano-varijsko in komunalno tehniko, t finansiranjem gradenj je komunalnih skladov in proučevali opravljani je komunalnih služb. Zbirali bodo dokumentacijo in literaturo za svoria proučevanja in naloge, prav tako pa tudi za potreb« ljudskih odborov ter drugih organov in ustanov. Inšlitut bo poskrbel, da bodo mogli zatnueiresgrani dobiti vsa obvestil a o znanstveni *n strokovni literaturi s. tega področja. Posebno je treba poudariti, da bo inštitut izdajal »voie publikacije (monografije, kodi je, priročnik e in brošure) tor prirejal razstave, predavanja in posvetovanja z namenom, propagirat: stanovanjsko In komunalno kulturo med prebivalstvom ter izmenjavati rzikušnje pri ,pospeševanju te delavnosti. Sodelavci inž«tuta bodo soben pravilno usmerjati to gra-dEtev. Potreba po ustanovitvi inštituta, ki bi se bavil z osnov, probler mi komunalne skupnosti, z nalogami, ki srno jih navedli, je danes posebno pereča. Pomen urbanizma stanov anrsk e In komunalne delavnosti je tako s ©plošno-druž-benega stališča, kakor tudi glede na sredstva, kil- se dajejo za graditi jo staoovan kisih poslcioij za stanovanjske in druge komunalne sklade j« tolik, da sam po sebi ne upravičuje samo, temveč tudi zahteva, naj politika ki ukrepi na teim področiu temelje na solidno proučenih okoliščinah ki razvem ih pogojih. Ta potreba se kaže zlasti v naših neuravnoteženih, po-matvldjlvih sredstvih spričo velikih zahtev. Izhod iz tega' poležana bi se ne mogel nalili v prak-ticističnih metodah, ki vodi,:o ne- ziultati. Inštitut za proučevan,)« komunalne problematike bo v kratkem, morda že pred j«enjo. opravil timogo važnih nalog. V prvem čas-u bo Imel tri glavne delovne enote: sekcijo za gradimo naselij, ki se bo barvila z diružbenimi in. ekonomskimi problemi giradniie ter živjijcnja naseLj v celoti (pri čemer bo delo usmorjemo predvsem na izdelavo programa za perspektivni raizvoj materialne osnove gradinje naselij, kako? tudi na dconom«ko in analitično izdelavo generalnih urbanisttčnih pgprrov), sekcijo za stanovanjsko, djgožbe-no-okonomsko profelematlkp in sekcj:o za komitunalno družbeno in okonemsko problematiko. Ker je financiranje gradnje ,in Jugoslovanska , elektrogospo-vzdrževanja razdelilnega dn di- darska skupnost bo v kratkem stribucijskega omrežja preneae-. izvedla anketo, da bi ugotovila, no na okraje, katerih investicij- koliko lahko pomagajo okraji E ki skladi so po navadi obreme- pri. izgradnji .te mreže, na pod- P0VEČANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V SLOVENIJI njenj s finansiranjem komunalnih in drugih zadev,.se dogaja, da največkrat ne ostane dovolj lagi".česar bo poslala predlog nadrejenim državnim organom Zaš rešitev tega .vprašanja. Industrijska proizvodnja r Sloveniji se je meseca junija povečata za 12*/« r primerjavi s povprečno mesečno proizvodnjo v lanskem letu. To povečanje je nastalo predvsem zaradi povečanja proizvodnje supijem. V Izseljenskem tednu. tarijT zeCrivale ^na'poceni- W prirejeka tudi; razstkvas izr .zaradi teh: seljenskega tiska, glavna kul- tev gradbenih del.. . Zaradi teh 6o se .pocenila -gradbena dela za ckoli 15 odstotkov, kar je zelo pomemben uspeh delovanja enega gospodarskih inštrumentov. Do precejšnjih pocenitev je prišlo tudi pri nekaterih obrtniških delih. Do 30 odstotkov so se pocenila kleparska in mizarska ter slikarsko-pleekarska dela. vendar zadnja manj kot kle- turna prireditev pa bo'v dvorani Slovenske filharmonije. Med športnimi prireditvami bo nogometna tekma med moštvoma Zagreba in Ljubljane za izseljenski pokal. Zadnjega dne tedna bo predsednik okrajnega ljudskega odbora dr. Marijan Dermastia priredil sprejem izseljencev. Posvet aktiva ZK v Celju , N* .ppdlsgi poročila posebne ko- dikhtov Jugoslavije Djura Sa- no stanje'rek v Sloveniji.* Celje, 26. jul. Pod vodstvom misije CK. ZKŠ,"ki obravnava laja, prisostvuje nad 500 de- "" sekretarja okrajnega komiteja . gospodarske in, druge, družbeno- električne energije. V maju in juniju je bila doslej največja mesečna proizvodnja elektrike v Sloveniji, 176 oziroma 175 milijonov kilovatnih ur ali 36 9/» več, kakor pa je bila lanska povprečna mesečna proizvodnja. To povečanje je omogočilo obratovanje novih električnih naprav v prvih šestih mesecih letos (hidro-centrale v Vuhredu, termo-centrale v.^stnnju injpoveča-, ._ nje zmogljivosti fermpcentrale:-a električne' energije Jugoslavi-v Trbovljah) kakor tudi ugod- je; In Romunije skupaj. Za Hidrocentrola na Djerdapu Beograd, 26. jul. V skupnosti jugoslovanskega električnega gospodarstva izjavljajo, da bo bržkone že v avgustu, prišlo do prvega stika med jugoslovanskimi in romunskimi strokovnjaki, ki naj bi vsestransko proučili in pripravili elaborate za gradnjo hidro-centrale na Djerdapu. Računajo, da bi imela ta hidro-centrala okoli 1,600.000 do 2 milijona kilovatov instalirana sile z letno proizvodnjo 8 do 12 milijard kilovatnih ur energije. To bo dvakrat več. kakor je vsa današnja skupna proizvodnja Jugoslavije, ali enako sedanji proizvodnji Zveze komunistov v Celju, Franca Simoniča, je bilo dopoldne posvetovanje sekretarjev občinskih komitejev in sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov, v podjetjih, ki zaposlujejo več kakor 500 ljudi. Uspeh potrošniških svetov odvisen tudi od trgovine Ljubljana, 26. jul. Čeprav ▼ splošnem v.javnosti še ni čutiti kakih večjih uspehov dosedanjega delovanja potrošniških svetov. je vendarle razveseljiva že sama ugotovitev, da so ti naj-mlajši organi družbenega upravljanja pri nas . v razmeroma kratkem času marsikje že prebili led in kar krepko zastavili delo. To je razveseljivo tembolj, ker vemo, da jim spočetka trgovina marsikje ni bila preveč naklonjena. Na včerajšnji konferenci, ki jo je sklicala Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana, pa so zastopniki cele vrste trgovinskih podjetij zavzeto izjavljali, da so jim potrošniški sveti že s svojim začetnim še dokaj skromnim delovanjem vsekakor koristili in da pričakujejo, da jim bodo v bodoče postali res.krepka opora pri njihovem delu.. Dosedanja praJcsa je pokazala, da so ponekod potrošniki pokazali premalo zanimanja za svete in tudi sami člani svetov, saj j* bila trgovina marsikje tista, ki jih je nekako pripravila, da so začeli gibati. No, verjetno temu ni bila po-vsod kriva malomarnost ali nezanimanje, temveč predvsem začetniška neiznajdlji-vost, Kjer je trgovina takim svetom pomagala (to bo potrebno seveda tudi še v bodoče), ao ponavadi hitro zadihalj. Aktivni potrošniški svati pri trgovinahv ljubljanskem «£ra- ^ got^iWro bo služila Ju so y teh nekaj mesecih obsto- ^ ^ za kvaliteto blaga in 3. za finančno poslovanje. Kjer imajo svete tudi pri upravah podjetij, je delo že nekoliko širše zajeto in se spuščajo tudi že v analizo finančnega poslovanja podjetja, pregled bilance itd. Uprava že omenjenega podjetja »Kosovo« na primer vnaprej obvešča potrošniški svet o vseh namerava-' nih spremembah v cenah. Vsekakor se je po/kazalo, da so v našem komunalnem sistemu potrošniški sveti -že postali pomembna opora trgovini pri reža- Stairostne in invalidske pokojnine. določene ali prevedene po uredbi o določanju In prevedbi pokojnin ter invalidnin iz leta 1952 in drugih kasnejših predpisih, se bodo prevedle, kakor določa prednačrt zakona o pokojninskem zavarovanju, po službeni dolžnosti. Uživalci starostne pokojnin« se bodo razvrstili v kategorije po strokovni sposobnosti in se jim bo določila pokojnina od pokojninske osnove in po pokojninskem stažu. Ako bo zneselk pireveden« pokojnine manjši kakor znesek pokojnine po prejšnjih predpisih, se bo uživalcem izplačevala dosedanja pokojnina. Uživalci starostne pokojnine — delavci se bodo razvrstili v kategorije po strokovni sposobnosti, ki jim Je bila priznana pri določanju .pokojnin« oziroma prevedb*. Strokovna sposobnost uživalcev pokoj nin — uslužben- vanju raznih tehničnih pro- ole/nov. Seveda se ne bi kazalo zadovoljiti z dosedanjimi še skromnimi rezultati. Nedvomno bodo potrošniški sveti postopoma začeli obravanavati tudi širše probleme našega blagovnega prometa in dajati tudi pobudo za izboljšanje in obogatitev . naše proizvodnje in preskrbe v celoti. Kot taki pa bodo postali ne samo pomemben gospodarski, temveč tudi politični činitelj. politične zadeve' celjskih kolektivov,: so udeježenci sprejeli sklep, da bodo v naslednjih dneh partijske organizacije, ki, zaposlujejo nad 200 ljudi, začele široko, razpravljanje a 10 tet pri ženskah. Pokojninski staž za pridobitev polne osebne pokojnin« se more povečati največ za 5 let. Tem osebam še bo v pokojninski staž priznal ves čas v delovnem razmerju, kakor tudi čas izven delovnega razmerja. ki se vračuna v pokojninski staž. Cas v izvrševanju samostojne pokli-cne delavnosti pred uvedbo pokojninskega zavarovanj« xin podlagi sakona o »ocial- nem zavarovanju iz leta 1950, se vračuna v pokojninski staž osebam, ki spadajo v pokojninsko zavarovanje do uveljavljenja tega zakona, toda na podlagi pogojev, določenih v dosedanjih predpisih ih sklenjenih pogodbah. Cas v izvrševanju samostojne, poklicne delavnosti pred uvedbo pokojninskega zavarovanja za zasebne pokliče, za katere se uvaja poketjnimsiko zavarovanje po uveljavljenju tega zakonskega prednačrta, se more priznati v pokojninski »taž * pogojem. da se poveča prispevek za socialno zavarovanje. Prednačrt ureja tudč - položaj osebnih upokojencev, ki stopijo znova v delovno razmerje in delajo poln delovni čas. Takim osebam bo za ves čas delovnega razmerja ukinjen določeni odstotek njihove pokojnine, za povračilo pa bodo uživali privilegije, priznane zavarovancem, ki so izpolnili pogoje za pokojnino in nadaljujejo delovno razmerje. Njim bodo torej za vsako končano leto dela povečani prejemki za 5 odstotkov. Tudi uživalcem nepopolne ©sefcne pokojnin«, ki stopijo v delovno razmerje, bo zmanjšana pokojnina za čas trajanja delovnega razmerja, uživali pa bodo pravico do povečanja prejemkov re 5 odstotkov, kadar dobe pravico do popolne osebne pokojnine, ali za 3 oziroma 4 odstotke glede n« bo. ali je bil zavarovanec■ mo-ŠM ali tenak«, če »o Imeti delovni stm Izpod 15 1«& L I. dobiti stalnega dela. Trideset odstotkov oseb, ki iščejo zaposlitev, so bile osebe, tei prvikrat iščejo delo. Najlaže dobijo za-'posliitev tisti, ki so siamo začasno brez dela. Na stalno zaposlitev čakajo 2 do 3 leta le osebe a zmanjšano delovno sposobnostjo, žene brez strokovne usposobljenosti ter prebivalci tistih področij, kjer je industrijska in gradbena delavnost minimalna. Lami se je okoli 27.000 mladincev začelo učiti raznih obrti, teko da so v glavnem 'krite potrebe gospodarskih din drugih organizacij po novem .kadru. Zenska mladiima kaže v primeri s prejšnjimi leti mnogo večje zanimanje za strokovno usposabljanje. V. Vojvodini se je za usposabljanje v kovinamski stroki prijavilo še enkrat toliko oseb, kakor je potrebnih. V Beogradu se je za radramehamično obrt prijavilo šest kr a. t več učencev, kakor je potrebnih, a za krojaško obrt trikrat več. Podobni pojavi so tudi v drugiih republikah, medtem ko v Srbiji niso Izpolnjena, vsa proste mesta za učence v zidarstvu in še v nekaterih, strokah. V Bosni in Hercegovini j« zelo majhna zanimanje mladine za tesarsko obrt, v Sloveniji pa za zidarje- kam-noireae, armirce In bervarje. Lani je bilo v glavnem zaključeno izdajanje delovnih knjižic. Na osnovi 3,300.000 prijav je bilo izdanih ali zamenjanih nad 2,800.000 delovnih knjižic. Posebne komisije za priznavanje delovnega .staža so rešile okoli poldrug milijon prošenj. Leto« bo potrebno Izdati predpise o vodenju evidence pri gospodarskih prganlzacl.jah nad Izdanimi delovnimi knjižicami ter zagotoviti material o izdanih knjižicah ob prenosu pnistojnortš na občinske ljudske odbora. Et. 178 — rt. julija IBM '•*" j SLOTEMSKl POKOCEVKLEC J sir. S m Jalova politika V okviru razprav v senatu ZDA v zvezi z gospodarsko in vojno pomočjo tujini so desničarski senatorji Knoufland, Mac Carthy in drugi, ki so pred nedavnim že bili pora-teni, ko so hoteli preprečiti dajanje vsake pomoči Jugoslaviji, sedaj sprožili novo ofenzivo proti pošiljanju vojne pomoči naši državi. V razpravi, ki je bila zelo ostra je posredoval tudi predsednik Eisenhouzer, ki je poslal osebno pismo senatorjem, naj prepuste njemu končno odločitev, če je vojaška pomoč FLRJ upravičena. To vprašanje je treba »pazljivo proučiti« poudarja Eisenhover in me bi bilo v interesu naše države«, če bi kongres sklenil, naj se preneha, pošiljati voja-tka pomoč Jugoslaviji. Navzlic Eisenhoiverjevemu treznemu pozivu je desno krilo v senatu le delno uspelo s tem, da so Eisenhovverju le postavili neke vrste omejitev a nadaljnje pošiljanje vojake pomoči Jugoslaviji. S 50 proti 42 glasom so sprejeli Knovvlandov predlog, da bodo zahtevali od predsednika Ei-senhoiverja, naj ne odobri nobenih' novih i>ojaških fondov ra FLRJ. Začeto pomoč pa bodo še nadalje pošiljali. Vprašanje pa še ni dokončno rešeno, ker je predstavniški dom izglasoval, da ima predsednik Eisenhovver sam pravico odločiti o pošiljanju pomoči Jugoslaviji. Kaj kaže že dosedanja razprava v zvezi z ameriško pomočjo tujini? Opaža se tendenca, naj bi se ameriška pomoč tujini izkoristila za krepitev hladne vojne v svetu in razdelitev sveta na bloke. Desničarski senatorji niso nastopali samo proti pošiljanju pomoči Jugoslaviji temveč tu-c- Indiji, Egiptu in sploh državam, ki zastopajo politiko aktivne koeksistence. Ni še znano, kakšen bo končni izid te borbe, vendar že danes lahko rečemo, da škoduje ugledu ZDA in krepitvi mednarodnega sodelovanja. Soglašamo tudi s senatorjem Georgeem, ki je izjavil med drugim: »Izgubili bomo ugled po vsem vetu. Povsod bodo govorili, da bi Združene jjržave hotele celo odločati, s kom se smejo družiti njihovi prijatelje... S takim programom ne bomo uresničili miru v svetu«. S. L. Diplomatska žoga Po dolgem omahovanju in izmikanju je japonski zuna-nji minister Šigemicu moral zdaj ugrizniti v kislo jabolko in odleteti v Moskvo, da bi se tem pogajal za sklenitev mirovne pogodbe med Japonsko in ZSSR. Že prvega junija lani so se začela maratonska pogajanja med Jakobom Mali kom in Suniči Matsumotom v Londonu. Slo je za vrnitev vseh japonskih ujetnikov z otokoma Habomai in Sikotan vred, za Kurile in Južni Sa-kalin, za prenehanje sovjetskega veta na sprejem Japonske v OZN, za ribiške pravice in trgovino. Konec lanskega leta so morali Japonci omejiti svoje zahteve na vrnitev še dveh drugih otokov v Južnih Kurilih, medtem ko sta se obe državi vkopali v navidez nepremakljive položaje. Tretji iovjetski veto na sprejem Japonske v OZN je še bolj potlačil duhove na Japonskem. SZ je bila očividno v močnej- šem položaju. Tu in tam je na japonsko obalo pritavala po morju kaka mina, trgovina se je skrčila na sedem milijonov dolarjev (japonsko zunanje ministrstvo je mnenja, da bi lahko dosegla vrednost tridp-tet do štirideset milijonov dolarjev), vrhu vsega pa je SZ 21. marca letos sporočila, da ee morajo ribiči, ki lovijo v /evernih vodah, omejiti na leto na 25 milijonov lososov, medtem ko so jih samo Japonci lani ujeli sto milijonov. Ge so se Japonci ie tako otepali obnoviti diplomatske odnošaje s SZ (ker se očividno bojijo sovjetskega veleposlanika v Tokiu iz tega ali onega razloga), so le morali pred 31. julijem popustiti, ker je bil ta datum dogovorjen kot skrajni rok za začetek pogajanj. SZ je — kakor je videti — izgubila potrpljenje. Razumljivo je, da se noben japonski politik ni potegoval za letalski vozni listek v Moskvo. Matsumoto je prosil ribiškega posredovalca Kona in sekretarja vladajoče liberalnodemokratske stranke Kišija. Kiši je predlagal bivšega predsednika obrambnega odbora Sunado in tako dalje. Žoga je ila.iz rok v roke, dokler se ni spet znašla pri zunanjem ministru Sigemicuju. Sovjetski zvezi je navsezadnje najbrž vseeno. Glavno je," da žoga priletela v Moskvo. B. Pohot SOS predNew Torkom Zaradi gosto megle sta trčili dva veliki pptsdild ladfi: italij ■lndiea Ooria« in Švedska »Stockholm« — Vseh dva tisoč Je rešila francoska ladja »Ule de France« BOSTON, M. Jul. (Reuter). — Sinoči st* pri obuli ehsnettu zaradi megle trčili dve potniški ladji, na 'katerih je bil« skupaj okoli 2.S0S potnikov. Trčili sta italijanska 1 atija »Andreg' Doria«, ki je bila na menjena v New Tork in fena največ jih švedskih potniških ia dij »Stockholm«. Obe MjiJ sta močno poškodovani, slasti »An dre a Doria«. Z ladij so httkoj poslali signale na pomoč, italijanska ladja pa jo celo sporočila, da je v veliki nevarnosti ia da as moro uporabiti ^svojih roMaih čolnov. Z obale Massachussettsa so poslali vse razpoložljive ladje na pomoč italijanski ladji, ki jo istočasno zahtevala tudi zdrav- iti neodvisnost Togokmda NE*W YORK, 26. jul. (AFP). — SkrbniSki svet OZN je sprejel Indijsko resolucijo, ki zahteva, naj se ukrene vse potrebno, da bi Togo 1 and postala neodvisna država. V resoluciji je tudi zahtev«. naj se neodvisni Togo— Lan d priključi Zlati obali. ko bo postala le-ta neodvisna. od RIM. — Italijanska vlada Je po enodnevni stavki železničarjev, ki Je v torek ohromila ves železniški promet, odklonila zahtevo stavkajočih po zviSanJu plač. — 190.000 železničarjev grozi, da bodo spet začeli stavkati, če Jim ne bodo revidirali plač, določili M-urnega delovnega tedna in jim plačali nadur. PARIZ. — V zvezi s civilnim proračunom je Guy Mollet dobil zaupnico. Uvedene so bile nove pristojbine na rečne ladje in cestna vozila, kar bo prineslo novih 2S milijard v izsuSeno blagajno. Kritje vojnih stroškov za Alžir, o katerem bodo razpravljali te dni, pa je še zmeraj problematično. HASHINGTOV. — Ameriški senat, ki je sprejel omejeni zakon o pomoči tujini, je potrdil tudi Knotvlandov (desni republikanec) amandman, da Jugoslavija iz tega zneska ne sme dobiti vojaške pomoči. Pač pa bodo izvršene dobave, ki so bile odobrene po prejšnjem zakonu. LONDON. — Bivši voditelj laburistične stranke lord Attlee je na zasedanju lordske zbornice zahteval, naj vlada dovoli nadškofu Makariosu povratek na Ciper, ker je njegov izgon samo poslabšal položaj; V zvezi s tem je minister za kolonije Selwyn Llovd dejal, da mora pobuda za pomiritev priti »od drugod«. RIM. — Nacionalni svet krščansko demokratske stranke je sklenil, da ne bo dovolil razširitve sedanje vladne koalicije. Krščanski demokrati odklanjajo vsako povezavo z levičarskimi in desničarskimi strankami. Sklep Je po-, sebno razburil levo krilo socialnih demokratov, ki mislijo začeti boj, da bi njihova stranka zapustila vladno koalicijo' in se bolj -povezala z Nennijevimt socialisti. REJ K J A VIK. — predsednik islandske vlade Herman Jonasson je izjavil, da njegova vlade želi razveljavljenje ali spremembo pogodbe iz leta 19&1, po kateri bi ZDA imele pravico zgraditi v Kef-laviku največje letalsko- oporišče Atlantskega pakta. LONDON. — Sovjetska parlamentarna delegacija, ki je obiskala Veliko Britanijo, je zaključila svoj obisk. varsava. — Bulganin in Hru- ščev, ki sta prišla na Poljsko na proslavo državnega praznika — Dneva osvoboditve, sta obiskala Stallnogrod v Sleziji. PRAGA. — Vlada je sporočila, da bodo zmanjšali armado CSR še za 10.900 ljudi. Pred enajstimi meseci so odpustili že 34.000 vojakov. Na isti seji Je vlada sprejela tudi sklep o razširitvi kompetenc ministrov in drugih visokih funkcionarjev, voditeljev podjetij in ljudskih odborov. Italijansko ministrstvo s« trgovinsko mornarico je ukazalo kapitanu poškodovana ladje »Andrea Doma«, naj zapusti ladj-o. Kapitan jc z H člani posadke nameraval ostati na ladji. Ukaz so poslali, ko je predsednik italijanske vlade Segni, sprejel nujno poročilo e rade vanju ladje. Poročajo, da j« obalna straža a pomočjo heli- niiko pomoč. Velika francoska ladja »lile de France* žki je bila v bližinii, je takoj odplula kopterj ev rešila 5 potnikov, ki na pomoč ponesrečencem.:Sved_ *° bili te*e ranjeni. Švedska ladja »Stockholm« je v Spremstvu ameriške vojne' ladje odplula v New Tar k. PotniSka ladja »Andrea Doris« •e je danes dopoldne potopila. Po zadnjih poročilih so pri tem izgubili življenje trije ljudje, več sto pa jih je ranjenih,- od teh 16 teže. ska ladja »Stockholm*, ki je bila manj poškodovana kcit italijanska, je lahko uporabila svoje rešilne čolne. Vse potnike z obeh ponesrečenih. ladij so rešili in,' prekr-cal-l na francosko ladjo Mile de France«, ki je takoj s polno hitrostjo odplula v newyorško pristan išče. Zvedelo se Je. da so bili na švedski ladji teže ranjeni trije ljudje. Itaftiianska ladja »Andrea Doria«, ki ima 29.000 ton, je bila v izredno težkem položaju, ker se Je tako nagnila, da ni mogla spustiti rešilnih čolnov. Toda po zaslugi hitre intervencije ladje »Ule de France« in večih ameri-^cih obalnih ladij so rešili potiiike približno 5 ur po nesreča. Nesrečo je v celoti povzročila izredno gosta megla. Diplomatska kronika • Beograd — Albanski poslanik Bato Karafili je z letalom odpotoval iz Jugoslavije. Na zemunskem letališču so se od njega poslovili šef protokla Pavle Be-ljanskj in albanski odpravnik poslov Mislipž Sinojameri * osebjem podMtkUtva. - Misija lorda Radcliffa, ki naj bi po sporazumu s domačim prebivalstvom napisal nov načrt ustave aa Ciper, ni uspel«, ker nihče uj hotel s njim. (Vicky v »Stateemao«) "j' •kOVOHlU X VSEMf. JUTI V ‘a f rr tu sr Posta v tre v mm* Peking letos ali konj kr alfa Cao Od posebnega dopisnika . »Slov. Poročevalca« in »Vjesnika« Prav vseh Junij j« deževalo kot iz škafa. Deževna doba je prišla preCemalu. Poletje je pritisnilo šele v juliju in me spomnilo, da j« Peking na ista višini kot Sicilija.. Sedaj se po ulicah sprehajajo ljudje v slamnatih klobukih, s pahljačami v rokah, z belimi. razpetimi srajcami... Po šestih, sedmih ledih so Kitajke končno spet oblekle svoje živobarvne lahke svilene halje. Rikše so obložili sedeže svojih dokaj neprivlačnih vozil s tanko slamnjačo, da gostom ne bo prevroče ... Peklensko vročino prekinjajo Nemške skrbi nenadne nevihte. Nebo v nekaj minutah potemni, veter - dvigne gost oblak prahu, ki mu bo sledila ploha; deset minut, vsekakor pa ne ,več kot pol ure. Olajšanje-je kratkotrajno, iz zelenja se spet vzdviguje gosta para. V ozkih in ’ vijugastih uličicah se brez števila majhnih otrok, ki imajo zadaj preklane hlače, da mati nima skrbi, igra z lepljivim blatom. Zvečer se . Peking-čani v labirintu majhnih uličic — hantungovhladijo z velikimi pahljačami, čepeč do, pasu goli na ulici. V prostorih, kjer so čez dan delali obrtniki ali majhni trgovci, na večer pripravljajo postelje — prav vsak kvadratni meter je izkoriščen. Toda ’ kdo bo šel. v razgreto sobo do polnoči? Pekingško poletje ni prav prijetno, toda mnogi se tolažijo; na ,jugu je ie slabše; Peking je na severu Kitajske... Bonnslca vlada Je poslala zahodnim državam noto zaradi načrtov za razorožitev — Britanska diplomacija proučuje možnost sklicanja nove izpolnjuje ga optm«- fietveme konference o Nemčiji London, 96. jul. (Reuter). V londonskih potolaščenih krogih izjavljajo, da je zahodnonemška vlada poslala zahodnoevropskim državam noto v zvezi z razorožitvijo in nevarnostjo Islandsko pojasnilo Kjobenhavcn, 26. jul. (AFP). Novi islandski zunanji minister Gidmundson je v intervjuju nekemu danskemu listu izjavil, da bo Island ostal član Atlantskega pakta in da bo tudi v bodoče tesno sodeloval z dragimi članicami pakta. Minister je dejal, da je Is-land pripravljen vzdrževati vojaške postojanke brez vojakov tako, da bi bile pripravljene za akcijo v primeru potrebe. Dodal pa je, da v mirnih časih njegova država ne želi imeti na svojem ozemlju tujih vojakov. LONDON — Okrog 12.M? Mavcev tovarn, U izdelujejo karose. rije, se je danes odtočilo za nadaljevanje stavke, ki naj bi trajala de 13. avgusta, ko j« konec letnih dopustov. prezgodnjega zmanjšanja klasične oborožitve.. Zahodnonemška vlada, ki jo skrbijo vesti o morebitnem zmanjšanju britanskih in ameriških obooženih sil v zahodnoevropskih državah, Je v noti ga-, htevala, naj zahodnoevropska zveza, v kateri so Velika Britanija, Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg, posveti posebno pozornost političnim posledicam, ki bi jih lahko povzročil ta ukrep. V dobro obveščenih krogih a« Je zvedelo, da proučuje britanska diplomacija* modnost sklicanja novega sestanka ministrov štirih velesil, na katerem bi ponovno proučili Stališča o nemškem problemu. Menijo, da bi bilo z zahodnega stališča najbolj koristno .če bi bila konferenca po letu 1957, tik pred volitvami v Zahodni Nemčiji. Poudarjajo, da je prvi britanski korak v tej smeri bila izjava Anifcony Eden* v ponedeljek v Spodnjem domu, ko je poudajal, da za enotnost Nemčije z zahodne strani ni pogoj članstvo v Atlantskem paktu. stični zanos; ljudje so vedri, zaposleni. Kot da letna sopara ne bi vplivala na atmosfero političnega, posebno pa kulturnega življenja. Za 13. september je napovedan VIII. kongres KP Kitajske, ki je 1. Julija skromno proslavila syoj 33. rpjstnl dan. Uvod v kongres so bili junijsko zasedanje parlamenta, provincijske partijske konference, konference vodstev demokratičnih strank ter mnogo novega v 'kulturnem Življenju. Čutiti je aveže tokove Za danes- samo nekaj podrobnosti. 1. Julija Je dostojanstveni »Zenminžpao* (Ljudski dnevnik), organ CK KP Kitajske spremenil fiztonomiio. Spremembi je posvetil poseben uvodnik, v katerem pa je redakcija preskočila dejstvo, da ima ca to spremembo, kot san slišal, osebno za- TOKJO — Kakor piše časopis »AaaOd«, ho japonska Mdažistiena strank* poslala septembra v Mo. gsvo nesradu delegacijo^ ki se bo- s sovjetskimi predstavniIkl nagovarjata o uporabi stmikr ener. |lje v BunUohne namene. Ispen. ski soelatfeitf bodo menda zahtevati, da ZSSR In Japonska Izmenjata atomsko gradivo, teka h “ slugo predvsem predsednik Mao Ce Tung. V razgovoru z - novi-narjj je Mao baje odkrito dejal, da ne mara črtati svojega dolgočasnega partijskega glasila In da so mu bolj všeč svobodno urejeni listi intelektualcev, kot. na primer »Kvanming Pao«. Do 1. julija je »Zenminžpao« zvesto kopiral Pravdo, sedaj pa izhaja na večjih straneh, prinaša več slik in več vesti iz inozemstva (priobčujejo celo- vesti zahodnih agencij), na njegovih straneh se vodijo različne-razprave in-priobčuje celo — oglase l - V partijskem glasilu sta pred nedavnim dva profesorja pekinške univerze začela polemiko o estetiki. In glej čuda! Eden zastopa idealistične poglede Bene-detta Croeea, drugi, prav tak idealist, pa trdi, da si je njegov spoštovani kolega nekaj sposodil od Hegla, da pa je pozabil na njegovo dialektiko ... Sestali so se tudi uredniki znanstvenih časopisov. - Izrazili go mnenje, da je treba dati njihovim publikacijam popolno svobodo za akademske razprave. Obžalovali so, da so v preteklosti i^ekatere publikacije grobo poenostavljale znanstvene probleme in da so bile druge preveč doktrinarske. »Niti najmanj ni potrebno, hiti zaželeno, da se po ysej sili doseže enotnost pogledov«, so ugotovili! - Se vedno na kulturnem področju: direktor Umetniške založbe pravi: »Ce-povem po pravici, moram reči, da mi na j več ji del naše porevolucioname literature ni šel; niti .dela najbolj slavnih imen, tudi tistih, ki so dobili taka priznanja, kakor .je »Stalinova nagrada«. Toda kdo ni prebral našega starega romana »Sen rdeče sobe«. R izgovarjal -wm se z Cou Jangom. Je podpredsednik vse-kitajskega društva književnikov, znani 'kritik in glavni partijski teoretik na književnem področju. Morda malo netaktno, - sem ga spomnil na članek, ki ga je pred štirimi leti objavil v leningrajskem časopisu »Znamja«. Takrat j« Vseskozi podprl tedaj znane teze A. A. Zdanova. Danes je neprimerno bolj toleranten, »socialisični realizem« smatra za izredno širok pojem, še več, razmišlja, da bi ta terminus sploh opustili. Prizna, da je po- vojna kitajska književnost bola* hala za istimi slabostmi, ki se jih* nedavno kritizirali v Sovjetski zveri. Takoj za tem pa »a. zanima kakšno je stanje v naši literaturi, kakšni so naši pogledi na sodobno literarno uatvai* janje. s Toda ne samo on, vedno ved ljudi se zanima za naše »jugoslovanske izkušnje«: v ministrstvu za delo, na Planski komisiji na univerzi itd. ... Misel-na samostojno, lastno pot v socializem, so na' Kitajskem sprejeli g obema rokama in z' — olajšanjem ... Prve publikacije o Jugoslaviji. ki so se te dni pojavile — majhna brošura prof. Lukiča o naši državni ureditvi ia naš ustavni zakon — najdeš v številnih izložbah in baje gredo še dokaj dobro v prodajo. Priprave za bof Zgodilo se je pred nekaj dne- eden izmed vidnejših članov levi v Panami. Predsednik Eisen- vega krila republikanske stran-hower se je med konferenco ke,- je moral kapitulirati pred nenadoma prijel za svojega so- strnjenim vodstvom svoje stran- seda. panamskega predsednika ke, ki ni hotelo niti slišati o Espinoso. Ko ga je bolečina mi- tem, da bi namesto Nixona kan- nila, je povedal, da so ga zdravniki posvarili, da bo še nekaj časa čutil nenadne hude bolečine v trebuhu. Istega dne je neki novinar — novinarji morajo povsod vtakniti svoj o nosove — slišal, kako je povedal nekemu članu družine bivšega panamskega predsednika Hemona, da se sicer kar dobro počuti, da pa je še močno slaboten. To je bilo dovolj, da Je predsednikova bolezen ponovno zasedla prve strani ameriških, pa tudi tujih časopisov. Vsa prizadevanja predsednikovega tiskovnega atašeja Hagertyja, da bi bila bolezen videti nevažna in da bi bilo vsem jasno, da želj Eisenhowem kandidirati, ae ae s tem razblinila. Ce je ree, kar trdijo nekateri, da so bile Eisenhowerj*ve pripombe zasebne, ter da nimajo ničesar opraviti * njegovo željo. da bi ponovno kandidiral, potem je pač res, da bi bil lahko Ike nekoliko bolj previden. Kajti naslovi v mastnih črkah so vse prej kot zasebni. Se posebno Je to ras sedaj, ko ae republikanci z vsemi silami trudijo, da bi strnili svoje vrste in zagotovili enotnost svoje stranke na jesenskih volitvah. Z zares strnjeno stranko in a pomočjo tako imenovanih Eisen-howerjevih demokratov, ni dvoma. da bi jeseni zmagali. Kaže, da ao enotnost strank« te tal. didiral za podpredsednika ZDA guverner Herter. Stessen je bil Adlai Stevenson ■sed kampanjo v Kaliforniji mnenja, da bi bil Herter mnogo bolj sprejemljiv za precejšnje število levih republikancev, pa tudi Eisenhowerjevih demokratov. Mož ima sicer verjetno prav, toda republikansko vodstvo je tudi upravičeno mnen'a. da bi - bila škoda, ki bi Jo po ' vzročil razcep (desni republi kan o; hočejo imeti Nixoaa i« nikogar drugega) v stranki ve*. H, feog P» te feila feorteti te N ai pridobili glasove levice. Prav zaradi tega pa je cedaj precejšnje število levih glasov »prosto«, to se pravi, da bo pač odvisno od kampanje .same, ali Jih' bodo dobili republikanci ali demokrati. To in pa Eisenho-werjeva bolezen ata faktorja, zaradi katerih so upanja obeh strank na zmago približno enaka in zaradi česar doslej — » nasprotju s prejšnjimi volilnimi leti — ni nobenih napovedi za morebitne * izide. Tudi na demokratski strani je položaj namreč že dokgj Jasen. Stevenson si je zagotovil že veliko večino glasov, ki Jih bo potreboval n« konvenciji stranke, da bo imenovan za kandidata. Kdo bo kandidat za podpredsednika sicer še ni znano, vendar pa ima demokratska stranka vrsto ljudi. . ki ae za volivce sprejemljivi. Sile so torej določene za obe strani, težko Je le reči, a kakšnim orožjem razpolaga t* ali ona »tran. Na dosedanjih primarnih volitvah in na kampanjah ,za te volitve namreč nt bilo toliko govora o splošni politiki te ali one stranke, niti ni bilo toliko napadov na nasprotno stran. V teh kampanjah so se posamezni kandidati borili v glavnem za glasove med pripadniki svoje lastne stranke prot; ostalim kandidatom svoje stranke. Zato so bili tudi govori takšni, da ao st včasih celo nasprotovali od države do države. da so tu govorili eno, v drugi državi pa drugo — e istem vprašanju. Sedaj, ko je pred vrati prava volilna kampanja, ko se bodo s besedami dvobojeval! kandidati dveh strank, ko bodo morali republikanci dokazovati, da morajo oni ostati na vladi, detno- A* 4a ao te «ai gngnfcnl voditi ZDA, ja položaj nekoliko drugačen. Republikanska parola bo brez dvoma predvsem »blaginja in mir«, češ da v ZDA še: nikdar ni bila takšna blaginja, pa tudi, da so prav oni zagotovili mdr. Toda parola ni preveč učinkovita, čeprav le za sedaj, pravijo. edin* dobra, ki jo imajo. Prav zadnje čas« je brezposelnost vedno večja, zlasti v avtomobilski Industriji, prav sedaj pa stavka nad 650.000 jeklarjev, ki zahtevajo boljše plače in socialno zavarovanje. To sta že dve atvari, v katere se bodo demokrati lahko temeljito zaleteli. Drugi argument, mir. pa je prav tako stvar diskusij«, saj se pozicije ZDA na svet« stalno slabšajo, in demokrati upravičeno lahko očitajo vladi, da Je zapravila z okorno politiko precej prestiža, ki ao fa imele ZDA pred štirimi leti. Glavna prednost republikancev J« še vedno — Eisenhower. Zanimivo je. da demokratski kandidati, tudi Stevenson. hudo pazijo, da ne bi napadli svojega najnevarnejšega nasprotnika. Pravilo, da Je preveč priljubljen za napade (n da b; volivci lahko napade nanj hudo zamerili. Sicer- pa j« za demokrate še bolj grenka resnica, da ga dejansko nimajo ia kaj napadati cij, zamenjal Je posamezne ministre, ki so bili v napoto kri-tikantom. Skratka, zaradi nobenega izmed standardnih vprašanj domače politike' se derao-jerati ne morejo zaleteti vanj. Demokrati lahko samo še bolj zaostrijo posamezna vprašanja (kakor n. pr. vprašanje rasne diskriminacije), toda to Steven-sonu še rta misel ne pride. Zaostrovanje takšnih vprašanj bi prav gotovo povzročilo razcep v demokratski stranki, katere desno krilo. J« bolj reakcionarno od desnih republikancev. Tega pa si Stevenson na mora privoščiti. Edini argument, ki Je ostal demokratom glede na podobnost politike, ki bi jo vodili oni, in ki jo vodi Eisenhower, j«, da če že ni velike -razlike med Ste- vensonom in Eisenhowerjem, pa Je vsaj ree. da je Stevenson zdrav in da bi z lahkoto zdržal napore predsednikovanja, poleg tega pa da bi imel tudi podporo Kongresa, v kateram Imajo demokrati večino, ki jo bodo verjetno tudi obdržali. Tu pa pride na vrsto problem, s katerim ae je članek začel: Eisenhowerjevo zdravje. Zelo zaaimiv Je M *es(mek , lov n ib ljudi (bivših kapitsliMav) * voditelji vlade in sindikatov. Tri tol m razpravljali o problemih, ki » nastali ob socializaciji privatne trgovine in indnstrije. Bivši kapitalisti ae izrazili hvaležnost, ker jim je. vlada dvignila stalne dohodke na S*/«' od njihovega vloženega kapitala. Nekateri med njimi se zahtevali, naj M todi vsi bivši kapitalisti n živali zdravstveno zavarovanje. Ker se sindikati in podpredsednik Cen' fnn niso strinjali, je zaenkrat ostalo pri tem, da se bodo brezplačno zdravili tisti-, kapitalisti, katerih kapital ai presegal ZN* jnanov (okrog Ut ameriških dolarjev). Razpravljali so tadl o svoboda asa delovanja zakona ponudbe in povpraševanja na notranjem kitajskem tržišča. Večina poslovnih ljudi ja podprla vladno pobudo za kar bolj svobodno notranje tržišče. Za čudo pa so se nekateri bitni bnsinessmeni izrazili za popolno planiranje is- s* zajamčen državni odkup vse pmk-vodnje. Izrazili so namreč bojazen. da bi v nasprotnem primeru utegnil« priti do počasnejše' cirkulacije kapi- tale. Sekretar sagh%iske federacij* trgovcev in industrialcev je pravilno pripomnil, da je to stališče le odru strahu pred zdravo konkurenco. Sicer pa tak strah ni nič čuduega, kaj« tudi. stara Kitajska ni poznala »zdrave : konkurence«. Značilna za ta sestanek je bila zel« svobodna razprava. Nekateri kapitalisti so se pritoževali, da se predstavniki države z njimi ae posvetujejo dovolj in da ne izkorišča, njihovi* dolgoletnih izkašenj in pobsd, ktktf bi bilo treba, • Na koncu pa še kratika kitajska pravljica, V dobi »Vojujočlh se cesarstev« (od 5. do 3. stoletja . pred našim štetjem) je živel v državi Jen kralj Cao. Bil je dober vladar in vedel je, da moč in slava* njegovega kraljestva v precejšnji meri za vise od tega, koliko učenjakov in izkušenih poslovnih ljudi se mu bo posrečilo abraiti okoli sebe. Svojemu ministru Ko Veju je naročil naj zbere učenjake, od katerih s« bo on, kralj Cao, učil kot skromen učeneč. Nato mu j e mini— eter povedal tole pravljico:. »Nekoč je živel cesar, ki Je hotel kupiti odličnega jahalnega konja. Svojemu ministru je. dal 1000 ljanov zlata in ga poslal v svet, da najde konja. Mandarin je Šel. V nekem mestu J« zagledal veliko množico ljudi', ki eo se zbrali okrog poginjenega konja. »Odličen dirkalni konj j« bil to«, so govorili Ij-udje. Mandarin, ne bodi len, odpre mošnjo in za 500 ljanov zlata kupi poginjeno žival. Svojemu cesarju prinese kosti. Cesar ae rale razjezi češ, kaj mj bodo kosti. Mandarin pa mu reče: »Ko b« svet zvedel, da ste vi - za. kosti dobrega dirkalnega konja -toliko plačali, vam- bodo privedli tud! najboljše žive konje.« In ras,. kmalu j« bilo v cesarskih hlevih mnogo najboljših konj.« ' Ko Vej je nato dodal; »Dane« želite privabiti v svojo dežele Čeprav o tem kandidati nobe- talentirane ljudi. Ce j etanu, ta- ne stranke ne bodo odkrito go- ko, morate, najprej z menoj n*-vorili - to ne bi bilo -prav, meni- praviti tako kot s kostmi pote-Jo — bo zdravj« Eisenhow«rla njenega konja. Res nisem poseb-glavnl volilni oreh. Ce J« res, no učen, ali, če boste mene ce-d« je še slaboten, kot to trdi nili, bodo zvedeli tudi drugi uče- Etsenhowerju prisnavajo vs! opazovalci, da ima neverjeten sam, potem se utegne to repub- n jaki, da spoštujete učene ljudi čut ca politiko,' kakršno poznajo ▼ ZDA. Mroži vsa štiri leta S« je skrbno izogibal problemov, ki ao pretili ž zaostritvijo. Nekatere je odobril, 'drugim pa se je spretno izognil. Vrhovno sodišče Je za njegovega predsednikovanja obsodilo segregacijo, kmetje so dobili zemljiške bank«, ki niso mnogo manj do. «om oi aubvao* lfkaneem hudo maščevati: Arne- in sami bodo prišli v. vaše kr* ričani ao vajeni, d« potuje kan- lje«tvo!« Kralj je poslušal svoje-didat ia predsedniki po vseh ga ministra in mu ogrodji pre-državah in da propagira ne le krasno palačo. V kratkem se j« sebe ampak tudi posamezne okrog cesarja zgrnila plejad« kandidate svoje strank« za najbolj slavnih učenjakov tUte-Kongree. Ce Eiseohow«r tega ga časa. n« bo storil, potem demokra- Pavijo. da pravljica o tem, ka-tom niti ne bo tvba govoriti ko je kralj Cao spoštoval uče-o njegovem adravju. njake. J« dandanes m pozab* ' 4 ta. / KOTImn FOMCEVKEC 7 st. m - 17. 77HM1M K O K € A N A nova ljubljanska mlekarna C ECLTOBN1 K12 Mlekarno, U 1)0 začela prihodnji teden obratovati, bo veliko pridobitev na nemoteno pro- ikrbo ljubljanskih potrošnikov T« dni zaključujejo zadnja d«la na novi ljubljanski mlakami, ki so jo zgradili zadnja lata na koncu Vodovodna cest* za Bežigradom. Iz stara mlekarne bodo preselili Se zadnja dva stroja In nova velika, moderna mlekarna bo začela prihodnji teden obratovati. Gradnja, ki ja trajala skoraj pat lat. bo tako končana. Od 25.000 litrov na 40.000 in celo na 60.000 litrov mleka Nova mlekarna bo naj večja v Sloveniji ter nedvomno tudi najlepSa in najpopolnejša. Domala vse delo se bo odvijalo na tekočem traku, lažja bo Jn bo popolnoma ustrezalo najstrožjim higienskim predpisom. Skratka, nova ljubljanska mlekarna bo lahko odigrala veliko vlogo v preskrbi potrošnikov z zadostnimi količinami mleka in mlečnih izdelkov dobre kakovosti. Zmogljivost nove mlekarne Je namreč precej večja. Medtem. ko je stara mlekarna v Maistrovi ulici lahko sprejela največ 25.000 litrov mleka (na hladu pa je lahko držala le 8.000 litrov), je zmogljivost nove mlekarne 40.000 litrov, z dopolnitvijo še rfovdh strojnih na- . prav pa se bo povečala celo na 80.000 litrov. Tri velike hladilnice v novi mlekarni bodo lahko sprejele celotno količino mleka in jo očuvale pred kvarjenjem. V stari mlekarni niso mogli odkupovati vseh razpoložljivih količin mleka, zlasti v poletnih mesecih, preprosto zaradi pomanjkanja primerne hladilnice. Mleka pa je bilo na razpolago dovolj. Tako se Je pojavljalo težko vprašanje proizvodnje jogurta in drugih izdelkov. Težave so imeli poleg tega še z embalažo — s pomanjkanjem potrebnih kozarcev za jogurt. Letos so se jim izognili na ta način, da so ga začeli polniti v večje steklenice in v vrče. Tako so samo maja prodali okrog 80.000 porcij jogurta. kar je več kakor lani v pol leta in še ga je bilo premalo za vse povpraševanje. Dobili so tudi že nekatere stal- vrče * mlekom naravnost 'z zbiralnic po vaseh.. Jih bodo zložili na transporter, ki jih bo prenesel na tehtnice. Le-ta bo avtomatično zabeležila težo, nato pa ga bo izlivala po ceveh v bazen v. kletnem prostoru. Prazne vrče bo odpeljal transporter takoj naprej na stroj zs pranje, iz katerega bodo prišli čisti in suhi. Mleko bo spodaj iz bazena potovalo v cisterno in se takoj ohladilo, preden pa ga bodo odvedli spet navzgor v prvo nadstropje v stroj paste-rizator. bo teklo še skozi častilec. Pasterizirano mleko bodo nato napolnili v iest velikih cistern po 8.000 litrov, navzdol pa se bo po ceveh spet stekalo v vrče, odkoder pojde na stroj za polnenje steklenic. Le-ta je nameščen v posebni veliki hali. koder stoji velik stroj za pranje steklenic, ki potujejo po transporterju po eni strani vanj umazane, iz njega pa čiste, na stroj za polnenje in avtomatično zapiranje. Taka Je pot konzumnega mleka, ki ae konča spet na kamionih. Razvozijo ga v vse mestne mlekarske poslovalnice kov. V prvem nadstropju mlekarne Je nato še poseben oddelek z dvema kotloma za kuhanje jogurta. Kuhanega bodo hladili na primemo temperaturo in ga cepili, neto pa bo 'tekel navzdol v stroj za polnenje steklenic. Tega stroja za pranje in polnenje steklenic trenutno še nimajo, vendar so njegovo izdelavo že naročili. Samo prostor za pripravljanje Jogurta Je v novi mlekarni večji kakor celotna stara mlekarna v Maistrovi ulici. V tem oddelku je še poseben stroj za pasteriziranje smetane. ki teče nato v poseben stavbo, kjer so v pritličju upravni prostori, zgoraj pa veliki modemi laboratoriji za kemične ln bakteriološke analize. Tu bodo strokovnjaki lahko mirno in nemoteno opravljali svoj odgovorni posel ln delali zahtevne analiae tudi ca druge manjše mlekarne. In še tretje poslopje ima mlekarna — veliko garažo, da bodo po dolgem času lahko kamione ahM škornji prebredli plitev basen na ozkem hodniku, napolnjen a vodo la razkužilom. Nov« mlekarna — rcpubli-Ski inštitut za mlekarstvo? Seveda novi ljubljanski mlekarni le marsikaj manjka do popolnosti. Tako bi nujno potrebovala še en atroj — p as te-rizator, urediti pa bo treba Tri cisterne pe SMS litrov, v katere teče mleko la stroja aa pasteriziranje •pravili pod streho Mr vas po- trebne delavnice: mehanično, ^ mizarsko, ključavničarsko, elek_ preski**T^>toošnL trodelavnlco in kotlarno. snago in čistočo Vsi ukrepi za popolno Nekaj pa velja še posebej omeniti. V novi mlekarni so storjeni vsi ukrepi za popolno čistočo in snago. Terjali so sicer precej sredstev, vendar eo bili potrebni in umestni. Tako zagotavljajo, da bo dobil potrošnik res brezhibno čisto In zdravo mleko. Za delavce, ki bodo zaposleni v novi mlekarni, bo na razpolago en sam vhod in nikjer drugod ne bodo imeli vstopa v prostore. Tam bodo imeli takoj ob vhodu svoja stranišča ter ločene garderobe tudi le asfaltno coatUBe, d« te bodo Izognili škodljivemu prahu, potrebno ograjo in zunanjo razsvetljavo. Vendar bo zaradi velikih nalog, ki Jih bo Izpolnjevala, vendar postala središče pravilnega mlekarstva. Zaradi te vloge bi to morda kazalo sčasoma spremeniti v mlekarski inštitut, organ, ki bi Skrbel na celotno mlekarstvo v Sloveniji in ga vodil, kakor imamo že podobne ustanove za sadjarstvo, vinogradništvo in druge panoge. Tak organ bi vsekakor veljalo ustanoviti, če pomislimo, da ima danes S(p-venija okrog 80 milijonov litrov tržnega presežka mleka. Ce ga računamo samo po 20 din liter, predstavlja ta količina vrednost ene milijarde 800 milijonov din. Zato nam ne sme biti vseeno, kako se a tem mlekom gospodari, ali ima družba od tega korist ali ne. Misliti bo trebe tudi na večjo potrošnjo, saj smo z 0.25 litrov mleka na osebo po potrošnji menda med zadnjimi v Evropi. Zaradi ogromne hranljive vrednosti, ki jo ima mleko, bo . treba-z, vso resnostjo storiti, vse da bomo, uvedli prodajo mleka Pogled na novo ljubljansko mlekarno ne odjemalce jogurta v posameznih delovnih kolektivih, tako v Narodni banki in nekaterih drugih. S povečano proizvodnjo v novi mlekarni pa bodo lahko ustregli tudi mnogim drugim. Gre tudi za to, da bodo zlasti rdaj poleti lahko odkupili vse razpoložljive tržne presežke mleka pri kmečkih proizvajalcih in jih tak-o zainteresirali, da bodo redili več dobre živine. Ce zadostnega odkupa stalnih količin poleti ni. se kaj rade pojavijo težave pozimi. Proizvajalec namreč nima interesa pridelati čim 'več mleka, če ni gotov, da ga bo lahko vedno prodal. Poleg tega si bo mlekarna prizadevala z vsemi ukrepi in povečano skrbjo zagotoviti s primerno kontrolo kakovost mleka že od proizvajalca dalje. Vse konzumno mleko bo oddajala potrošnikom v steklenicah; 2e v -stari mlekarni so se namreč prepričali, da je bilo samo mleko v zaprtih 6teklenloah zares dobre kakovosti, medtem, ko je bilo mleko v vrčih precej slabše, saj je bilo izpostavljeno v poslovalnicah prelivanju in včasih celo redčenju, če 3e šlo za manj tenkovestne prodajalke. Poleg konzumnega mleka bo nova mlekarna proizvajala še jogurt, mehke, plesnive in poltrde sire, razne mlečne pijače kakor jogurt s sadnimi sokovi, kefir (mlečni šampanjec), kefir * dodatki sadnih sokov, maslo ln drugo. Vzgajala bo tudi potrebne kulture (cepiva) za izdelovanje jogurta in kefirja v domačih gospodinjstvih. Poleg tega nameravajo nabaviti potrebne stroje za proizvodnjo sladoleda (»ice-cream«), ki temelji na smetani, maslu ter sadnih •okovih in je bogat na vitaminih. s čimer nameravajo preprečiti proizvodnjo in prodajo škodljivega sladoleda, ki je že čestokrat povzročil težja obolenja in zastrupitve 'otrok in odraslih. Cena te vrste sladoleda, ki ga proizvajajo že povsod po •vetu, ne bo po sedanjih kalkulacijah menda nič višja kakor za navadni sladoled. hladilnik in pa d* prav tako navzdol v pritličje v poseben •troj. V kletnih prostorih je nešteto manjših oddelkov, tako mala ln velika sirarna, maslarna, sol linic a sirov, zorilna klet, skladiščna klet za sir. prostor z glavnim razdelilnikom pare, bazen za odpadno vodo, ki jo bodo prečiščeno spet lahko uporabljali in s tem precej prište-dili, kompresorska hala, pripravljen pa je tudi že prostor za proizvodnjo sladoleda. S podzemnim hodnikom je mlekarna povezana • sosednjo za moške ln ženske. V prvi — slačilnici bodo morali odložiti vso svojo obleko in obutev v 6voje zaklenjene omare. Odtod bodo morali skozi umivalnico, kjer bodo imeli na razpolago svoje umivalnike in dva tuša, nato pa v garderobo — obl-ačil-nico, kjer jih bo prav tako v zaklenjenih ’ omaricah čakala njihova delovna obleka. S tem pa ukrepi za snago še niso popolni. V naslednjem prostoru bodo lahko v odmoru pojedli malico in kadili, v mlekarno pa bodo lahko vstopili samo potem. ko bodo • svojimi delov- In mlečnih pijač, ki jih bo začela mlekarn* izdelovati, v vseh naših gostinskih obratih. . N« bilo pa bi odveč uvesti obvezno- pitje mleka tudi ne delovnih mestih, v tovarnah in obratih. Mnogo n.ižjj odstotek obolenj med delavci in s tem zmanjšanje visokrh Izdatkov za bolezenske izostanke bo vsekakor . dokvrzalo rentabilnost tega računa, kakor že v mnogih državah po svetu. Predvsem pa je treba dati mleko otrokom in mladini, zlasti v šolah in v telovadnicah, vsem brez razlike, če hočemo imetj zdrav in krepak mladi rod. Sredstva, ki bi jih dala naša družba v ta namen. bi s» bogato obrestovala in povrnila. LETOŠNJI GORENJSKI SEJEM Odraz proizvodna ustvarjalnosti delovnih ljudi na Goionjskoni Kratek sprehod po mlekarni N* kratkem sprehodu smo sl ogledali enonadstropno poslopje nove ljubljanske mlekarne, njeno stroje in neprave ter način. po katerem se bo v njej odvijal delovni proces. N* rampi, bodo • kamioni pripeljali Se nekaj dni nas loči od otvoritve VI. gorenjskega sejma, ki bo trajal od 3. do 13. avgusta. Uredili ga bodo v prostorih osnovne šole v Kranju. V Kranju so že 1951. leta prvič priredili razstavo lokalne industrije in obrti v okrajnem merilu. Se isto leto pa se je pokazala potreba po organiziranju širše gospodarske razstave, ki naj bi zajela vso Gorenjsko. Tako so že naslednje leto priredili gospodarsko razstavo Gorenjske, na kateri je sodelovalo več kot 120 raz-stavljalcev. Ta razstava je za razliko od prejšnje že imela komercialni značaj, saj so na njej prodali za 200 milijonov dinarjev blaga. Sele leta 1953 so začeli prirejati Gorenjski sejem, kot največjo gospodarsko prireditev na Gorenjskem', ki se je kot taka obdržala vse do danes. Na letošnjem sejmu bo sodelovalo 185 razstavljalcev, med njimi 137 zasebnih obrtnikov in obrtnih podjetij. 40 industrijskih in drugi. Po strokah bodo najbolj zastopane usnjarska, lesna, kovinska, tekstilna itd. Tudi letos se za sejem najbolj zanimajo obrtniki in obrtna podjetja, kar dokazujejo že prijave. Tudi letos bodo strokovno ocenjevali obrtniške izdelke, saj je za najboljše razpisanih skoraj za pol milijona denarnih nagrad. V okviru VI. gorenjskega sejma bo tudi turistična razstava, ki jo bo priredila Gostinska zbornica za kranjski, okraj. Da bi obiskovalci sejma »pognali turistična kraje Gorenjske, bo poseben avtobus vsak dan odpeljal obiskovalce. ki jih bo določil žreb, brezplačno v razne turistične kraje. Okrajni zavod za napredek gospodinjstva v Kranju bo z namenom, da bi seznanili gospodinje in ustanove s sodobnimi tehničnimi pripomočki, organiziral skupno z elektrotehničnim podjetjem ln drugimi obrtnimi delavnicami propagandno razstavo sodobnih izdelkov za gospodinjstvo. V splošnem bo dajal sejem tudi letos poudarek blagu za široko potrošnjo. Mlado kovinsko podjetje »Kovinar« iz Kranja, ki se vse bolj uveljavlja kot izdelovalec različnih strojev za potrebe tekstilne industrije, se bo predstavilo z novim izdelkom — ročnim pletilnim strojem, k} ga bodo prav gotovo najbolj vesele gospodinje. Elektro-radioobrtna delavnica »Elva« Iz Škofje Loke bo razstavljala loščilce parketa, avtomobilske radioapa-rate in drugo. Vse kaže. da bo letošnji sejem dal pravo sliko obrtne in industrijske zmogljivosti Gorenjske. Da Gorenjski sejem ni namenjen samemu 6ebi, dokazuje tudi dejstvo, da skušajo prireditelji z nagradnim ocenjevanjem izdelkov vplivati na oovečanje obrtne dejavnosti, ki je najznačilnejša gospodarska veja na Gorenjskem. Vrsta razstavljalcev, med katerimi je večina takih, ki bod razstavljali nekaj novega, 1amči, da bo letošnji gorenjski sejem prav tako ali pa še bolj uspel kakor lanski, saj bo v pravem pomenu besede revija gorenjske obrti in industrije. J-k •KOVINOTEHNI«, veletrgovina t »ehn. ieleznlno, CELJE, Mariborska cesta 13 razpisuje naslednja delovna mesta: KOMERCIALISTE verzirane v železnlnarskt strdki tn IZUČENE 2ELEZNINARJE z* delovna mesta SEFA POSLOVALNICE. REFERENTA V POSLOVALNICI ali K0MISI0NARJA V SKLADIŠČU. STEN0DAKTIL00RAFINJ0 po možnosti e znanjem nemščine. Ponudbe s navedbo šolske Izobrazbe, kvalifikacij ter z ■ opisom dosedanjega dela. sprejema oprava podjetja. IMMMM4 III. FalJ, n. julija Sl. Jufij«: kratka filma »Na ravninah Bačke« (proizvodnja UFUS) in »Dva dečka« (proizvodnja Zora film) ter celovečerni igrani film »Slepi tir« (proizvodnja UFUS), kot dodatek iz mednarodnega programa pa sovjetski kimemaskopski barvni film »Sol»ka ladje .Tovariš* gre na morje«. 32. julija: kratka filma »Teško-to« (proizvodnja Dunav film) in »Zircalo« (Jadran film), igrani film »Ne obračaj se, sinko!« (Jadran film), a iz mednarodnega programa francoski, barv n: »Rdeči balonček«, kitajski barvni lutkovni »Čudežni slikarski čopič« in češki barvni lutkovni »Arije prerije«. Takorekoč šele včeraj se je festival začel, kajti človek komaj verjame, de je vae tisto, ker smo doelej gledali — s izjemo »Zlega denarja« — bilo resno midljeno... Pe vendar je bilo, o čemer nas je znova prepričal celovečerni Igrani film Zike Mitroviča, zagovornika »akcijskega filma«, »Slepi tir« (Poslednji kolosek). Upajmo, de j« • temi »novimi« in »akcijskimi« prizadevanji v jugoslovanskem filmu aedaj konec... Da! Včeraj Je bil prelom z dosedanjo tradicijo. Branko Bauer nem Je v svojem tretjem celovečernem igranem filmu izpovedal o sebi in svojem umetniškem razvoju izredno razveseljivo resnico. »Ne obračaj se, sinko« Je pravzaprav detektivka, toda za razliko od vseh dosedanjih tovrstnih jugoslovanskih filmov filmsko izpovedana detektivka, ki ni imela nobenih posebnih pretenzij, da bi se razvila v filmsko dramo. Res se postavlja ob teh ln tudi Bauerje-vem filmu vprašanje, ali kaže na sliko trpati tematiko iz narodnoosvobodilne borbe v okvir detektivke,' toda Bauerju se je to posrečilo v največji meri, ne samo to — pritegnil nas Je za tisto uro in pol projekcije njegovega filma, da smo zaživeli z dogajanjem na platnu. In to je mnogo v tej žalostni enoletni bilanci! Pozabili smo na nekatere primitivne in naivne rešitve situacij, o katerih je mogoče v podrobni analizi debatirati in jih filmu očitati. ATena je navdušeno aplavziiraia režiserju in igralcem, kajti naveličala se je že podpovprečnih in skrajno slabih filmov, ki so jih ji letos servirali . naši filmski ustvarjalci. Posebno navdušeno .je bil sprejet Beri: Sotlar,, ki .je v filmu igral glavno vlogo, čeprav bi' kazalo pripomniti, da Bauer ni znal iz njega izvabiti vseh testih nian njegove kreativne potence, ki smo jih n. pr. srečali v njegovem Naciju v Pretnarjevem filmu »Na valovih Mure«. Mislim pa, da je Zlatko Madunič, rnladti absolvent igralske akademije, resen kandidat za nagrado za moško epizodno vlogo. V zvezi z Bauerje vi m filmom pa kaže zapisati še razveseljivo vest. Film, ki je posnet na široko platno tipa wide soreen, so snemali na filmski trak, kd je proizvod zagrebške tovarne Fo-tokemika. Po sv-ojih kvalitetah ne zaostajata naš jugoslovanski filmski negativ in pozitiv nič za. izdelki znanih tujih produkcij. Osamosvojitev na tem področju je izrednega pomena za jugoslovansko filmsko produkcijo. Babaja, ki nas je skupaj z Gervaisom lani tako prijetno iz-nenadil s svojim kratkim film-mom »En dan na Reki«, je v svojem eksperimentalnem filmu »Zrcalo« mnogo manij inventiven, prisiljeno filozofski in razglabljajoč in neprepričljiv, čeprav je film po obrtni stran! solidno posnet. Barvni film »Te-koto« sodi med redke dobre filmske prenose naših narodnih plesov. Prav smo šele začutili, kaj je filmska umetnost, v včerajšnjem mednarodnem programu. Francoski »Rdeči balonček«, kjer smo trepetali ob prizorih umiranja balončka, izredno občuteno izpovedana kitajska lutkovna barvna pravljica »Čudežni slikarski čopič« in takorekoč nedosegljiva lutkovna satira v barvah na' račun kavboj sfcih filmov »Arije prerije« češkega mojstra Jifij« Tfnke — torej ti trije filmi. so napolnili nabito polno Areno z živim kontaktom s čisto filmsko umetnostjo in nam vlili zaupanje v film in njegovo umetniško poslanstvo. Pulj, 25. Julija Zadnji dan ... V *- »festivalski palači« (to Je namreč hotel Riviera, ki je nekakšno središče vsega festivalskega življenja) Je danes izredno živo. Obe žiriji in nekateri kritiki smo si ogledali ponoči zadnji celovečerni igrani film »Dolina miru«, da moremo danes v miru delati 1n sprejeti sklepe. Ugibanja na vse strani . medtem ko smo v žiriji filmske kritike dokončali delo. so nam sporočili, da'Je uradna festival- festival Jugoslovanskega filma »Da ne bo prepozno«, »Bor« in FlšnUka ftiMoaciJa j* zanj trd oreh, Id srn ]jju sicer okuša približevati, a mu M ni uspelo. Podobno oceno v filmu bo treba napisati Itak pozneje” ko bomo »Jablanica«. Celovečernfi film ^dftU konfino režiserji verzi- Branka Belana in »Bosna filma« težko pričakovan! »Osumljen«. Kot dodatek pa ie nekaj kratkih filmov. 24. julija: kratka filma »Nikola Tesla« in »Poberi denar« ter celovečerni film. »Veliki ln mah« Vladimirja Pogačica, za dodatek pa francoski film »Ko M vae strani sveta«. 25. Julij: kratki filmi »Tito v Sovjetski zvezi«, »Ples čarovnic« in risani film «Nesbašnl robot« ter celovečerni film »Dolina miru« Franceta Štiglica. Na koncu razdelitev festivalskih nagrad In konec festivala... Znano je, da je bilo okoli Petanovega igranega filma »Osumljen« (Pod sumnjom) zelo mnogo govorjenja In pisanja. Malo pred začetkom festivala je namreč komisija za pregled filmov sklenila, da film ne sme biti predvajan. Pozneje so dovolili Belonu, da naredi nekaj popravkov v montaži (škarje!) in tako Je prišel film vendarle na festival. Po svorje Je popolnoma prav, da vidimo poleg drugih slabih filmov tudi ta izrazito slab film. Prve sekvence filma *o nam prebudile upanje, da se je v zadnjih dneh vendarle obrnilo na boljše in da bodo odnesli na koncu vsega le prijetne vtise z letošnjega festivala. Toda potem Je začel film razpadati v naivnost in atraktivno reševanje situacij. Bilanca slabih filmov se Jo, vendar mimo tega prvvga in mučnega vtisa ni bilo mo^oč«. Ne bom se spuščal v filozofiranja Lotti in Marka, ki je neprepričljivo umetno skonstruirano, včasih naravnost šolmašter-sko suhoparno. Priznanje pa velja kameri Rudija Vavpotiča. Sicer pa moram zapisati, da je ka mera v vseh jugoslovanskih filmih doživela lep razvoj in naredila razveseljiv napredek. Izmed kratkih filmov bi kazalo opozoriti na režijsko inventivnost Mirka Groblerja o filmu »Poberi denar«. Očiščena nova verzij« filma je doživela zelo lep sprejem. Tudi barvni film Milana Kati&a In Oktavijana Miletiča »Vincent Iz Kastva« je zanimivo filmsko delo. Prav tako je solidno zrežiran tn poenet Pogačičev kratki film »Nikola, Tesla«. V Ernesta Adamiča kratkem filmu »Otok galebov« smo občudovali zelo lepo komponirano sliko Mileta de Glerie, zato pa se jezili nad neodigovarja-Jočim tekstom. Ker uradna festivalska žirija ta čas še na končala s svojim delom, naj za konec sporočim sklepe žirije kritike. Žirija kritike, ki »o Jo izbrali na festivalu sodelujoči filmski kritiki in novinarji, Je ocenjevala celovečerni Igrani film v svojem celotnem sestavu, medtem ko j« 'kratki film ocenjevala FESTIVALSKA ŽIRIJA JE PODELILA NAGRADE Ob zaključku letošnjega festival« domačega filma v Pulju je žirija, U so jo sestavljali Dioro Klad arin, Tana-slje Mladenovič, Matej Bor, Mirko Božič, Dragoslav Adamovi! in Samuilo Amodaj, podelila po dolgem posvetovanju nagrade sledečim jugoslovanskim filmskim delavcem: Nagrado za režijo v znesku 500.000 dinarjev je prejel Branko Bauer za režijo filma' »Ne obračaj se, sinko«. Od scenaristov je bil nagrajen z nagrado 300.000 dinarjev Ratko Džurovič za zamisel in scenarij črnogorskega filma »Zli denar«. Nagradi za najboljši moški vlogi sta prejela Bert Sotler za vlogo Nevena v filmu »Ne obračaj se, sinko« tn Ljubivoj' Tadič za vlogo Pavla v filmu »Veliki in mali«. Kot oblikovalca najboljših stranskih vlog sta bila nagrajena Joža Laurenčič za vlogo Svete v filmu »Veliki in mali« in Rade Markovič za vlogo Drenka v filmu »So-laja«. Žirija pa ni podelila nagrad za glavno in stransko žensko vlogo. Žirija je priznanje najboljšega snemalca ln nagrado 250.000 dinarjev podelila Aleksandru Sekulovlču, snemalcu filma »Veliki in mali«, nagrado za najboljšo filmsko glasbo (150.000 dinarjev) je prejel Marjan Kozina za scensko glasbo slovenskega filma »Dolina miru«, ki si s filmom »Ne obračaj se, sinko« deli tudi nagrado za najboljšo scenografijo. Tudi nagrada za najboljšo režijo dokumentarnega filma je pripadla slovenski kinematografiji: prejel jo je Mirko Grobler za svoj film »Poberi denar«. Dve manjši nagradi za režijo dokumentarnih filmov pa sta prejela še Vladimir Pogačič za film o »Nikoli Tesla« in Vicko Raspor ter Aleksander Petrovič za film »Tovariš ob tovarišu«. Prva nagrada za snemalca dokumentarnega filma je pripadla Franetu Vodopivcu zs film »Črne vode«, druga pa Illju Miletiču za’ film »Na peščanim dunama«. Poleg denarnih nagrad je žirija podelila zlato medaljo in plaketo Igralcu Johnu Kitzmillerju za vlogo pilota v filmu »Dolina miru«, pohvalila pa je tudi malo Evelino lVohlfeiler za vlogo Lotti. v »Dolini miru«. je povečala še za enega No, zato nas je včeraj prijetno iz-nenadil Vladimir Pogačič s svojim režijsko homogenim, igralsko pa zavidljivo lepo zlitim filmom »Veliki in mali«. Res je, da nihče, ki nekoliko pozna svetovno filmsko zakladnico, ne bo mogel ob gledanju Pogaiičevega filma mimo »Tretjega človeka« in »Begunca«, pri katerih se je Pogačič vzgledoval. Ti filmi pa so služili za vzgled tudi nekaterim drugim, tai so pa bili nesposobni vnesti svoj osebni koncept v pobude, ki so potekle iz takšnih klasičnih del svetovne filmske umetnosti. Režijsko najbolj enotno vlit, igralsko najbolj homogen, fotografsko najbolj funkcionalno povezan in scenografsko najbolje opremljen je brez dvoma film »Veliki in mali«, čeprav mu pri vseh teh kvalitetah jemlje mnogo vrednosti prav kompilacija po že omenjenih filmskih mojstrovinah. No, kompila-cija Reeda pa pri Pogačiču ni tako direktna, predvsem pa tako smiselno površna ln drzna, kakor smo to doživeli od Franceta Štiglica »Dolini miru«, ki je skušal ponavljati Clementove »Prepovedane igre« in si je izposojal pri Lamorissovi »Beli grivi«. Ko sem gledal film, se mi je vedno bolj vsiljevala misel, da Je pokopal Stigličev film že scenarij. Lepi, mikavni filmski zamisli izpod peresa Ivana Ribiča se pozna bo-trovanje skupine ljudi, ki je zapisana na glavi filma pod Ribičevim imenom. Ne morem mimo prve ugotovitve, da Je »ideologija« kolektivnega pisanja scenarijev. pri nas v zadnjem času tako popularizirana in ute-meljevana, doživela v »Dolini miru« popoln neuspeh. France posebna • komisija. Danes popoldne je objavila svoj sklep, da da takšna svoja priznanja zs najboljša domača umetniška dela v letu 1955-1956: Za scenarij v igranem filmu »Zlii denar« Ratku Djurbviču. Scenarij Ratka Djuroviča pomeni osvežitev v naši scenarijski literaturi in se vkljub nekaterim stilističnim nedoslednostim odlikuje po originalnem motivu in globokem literarnem posegu v naše življenje in človeka. Za režijo igranega filma »Ne obračaj se,' sinko« Branku Bauerju. S čvrsto režijsko koncepcijo in inventivnimi rešitvami je režiser ustvaril enovito filmsko delo, četudi ponekod ni uspel premagati nekaterih pomanjkljivosti scenarija. Režiserju Vladi-miru Pogačiču za delo z igralci v filmu »Veliki in mali«, kjer je ustvarjena na/jbolj homogena igra celotnega igralskega ansambla. Joži Laurenčiču za vlogo očeta v filmu »Veliki in mali* v kateri je z doživljeno in subtilno igro ustvarii! prepričljiv tn psihološko niansiran dramski lik. Aleksandru Sekulovlču za stilistično najbolj enotno in najbolj funkcionalno snemalsko delo v filmu »Veliki in mali«. Arh. Nikoli Radanovlču, ki je s svojim adekvatnim scenografskim delom prispeval k ustvarjanju dramske atmosfere filma »Veliki in mali«. Žirija kritike za kratek film je sklenila, da ne more niti enemu kratkemu filmu, ki »o bili prikazani na festivalu. dati priznanja v celoti. Vkljub temu pa je žirija menila, da je treba poudariti inventivnost režije Mirka Groblerja v propagandnem filmu »Poberi denar« 1o fotografijo Frana Vodopivca v filmu »Crne vo- ska žirija okoli enajstih pre- Štiglic mi je v razgovora gieer de«. Letošnji festival znova do- kinila * delom za dve ure. ker se niso mogli sporazumeti v številnih odločitvah .. Toda o vsem tem pozneje . . zdaj k zadnjim trem dnevom. 23. Julij: kratki barvni film »Vincent iz Kastva«. barvna reportaža »Nove piramide«, kratki pravil, da si Je ohranil vse pravice končnega oblikovanja filma in da je festivalska verzija v nasprotju ali vsaj ni skladna z njegovim konceptom. Toda težko verjamem, da mu bo tudi z novo montažo, s škarjami, pa tudi z .dodatnim, snemanjem bi- ti lmi uzej NOB Slovenije«, atveoo popraviti realizacijo fU» fcazuje. da je naš kratki film v resni krizi, žirija smatra, da j* temu vzrok podcenjevalni odnos naših filmskih producentov in distributerjev iti brezbrižnost večine filmskih umetnikov do te družbeno izredno važne vrst« filmskega ustvarjanja. VITKO MUSEK ,1 ■rr. m — rt. julija um / SL0VSV8K1 POBOCHVKLEC / Mr. 8 Nagel razvoj Kamnika ls mgovora s predsednikom obddikegs ljudskega odbora Jankom lUrodom 1 Prebivalci kamnUk« občine niso neskromni, te se ponašajo 9 tem, da s« je pred petnajstimi leti na njihovem področju začela organizirana ljudska vstaja proti okupatorju v Sloveni j L V letih po osvoboditvi je doživel Kamnik, nagel razvoj saj m ja število prebivalcev podvojilo. Dane* jih ima več kot 6000. Občina pa spada med gospodarsko najnaprednejše občine v ljubljanskem okraju. robe. Tt* bo postal ■ tem bolj prikupen, zlasti pa tedaj, ko bodo aefaltlrtti cesto. Olepševalno društvo je zbeto-airalo kopaliUe, 2sl pa letos sko_ raj ni letoviščarjev, ki 10 se ko. pelišCa v preteklem letu posluževali v oblini meri. Samo v Lokali pri Mozirju je večja skupina tabornikov družine »Sivih volkov« iz Ljubljane. DELOVNO SMUČARSKO DRUŠTVO NA DOBOVCU PRI TRBOVLJAH Ta bodo koala dokončali m-metrsko laačarako skakalnico, ki jo gradi doboviko planinsko drnštvo. Vsa dela so opravili člani društva, s čimer so pokazali svojo ljubezen do smučarskega športa. Z njim se aktivno bavl več kot M mladine in starejših. Med njimi Je nekaj zelo dobrih tekačev, sedaj pa so si ustvarili pogoje, da bodo vzgojili tudi dobre skakalce. Člani društva, med katerimi prevladuje mladina, sedaj v poletnih mesecih niso prekrižanih rok. V tem časa gojijo ostale panoge športa, kot na primer nogomet, streljanje in drage, saradi česar lahko upamo, da bodo — ko bo saeg pobelil hribe Pomenek g predsednikom občine • Jankom Alfredom, ki je tudi ljudski poslanec v republiškemu zboru skupščine, mi je crfmogočil pogled v gospodarsko, prosvetno in zdrav-etverjo dejavnost v kamniški občini. V TNDTTSTRIJT 4000 DELAVCEV Najpomembnejša je nedvomno industrija, ki zajema 12 podjetij. Medtem ko je pred vojno zaposlovala približno 1200 ljudi, je zdaj v vseh industrijskih podjetjih in tovarnah v občini skoraj 4000 delavcev. Močno so povečale svojo zmogljivost tovarna upognjenega pohištva »Stol«, tovarna kovinskih izdelkov in livarna »Titan« ter usnjarna, ki precej proizvajajo tudi za izvoz- Nekatera podjetja imajo velike težave.. V oblini’ je močno razvita tudi oprt, predvsem v družbenem sektorju. Vendar je še premalo uslužnostnih obrtnih ramo na Mali planini Imajo že izdelane načrte. Ker je bila v Tuhinjski dolini živina okužena, so tamkaj pred desetimi meseci namestili veterinarskega tehnika, ki predvsem skrbi za umetno osemenjevanje. Uspehi tega dela se že kažejo. Občina bo osnovala tudi veterinarske ambulante ir Kamniku, Tuhinju in Komendi/ NI DOVOLJ SREDSTEV ZA KOMUNALNE GRADNJE Po vojni so dobila elektriko tudi vsa tista naselja v občini, ki jih prej zaradi neren-tabilnosti niso elektrificirali. Luč je zasvetila v vsej Tuhinjski dolini, Tunicah, Palo-vičah in v zaselkih pod Kamniškimi Alpami. Teže je bilo z gradnjo vodovodov. V Kamniku so sicer z novo črpalno postajo izpopolnili stari gravitacijski vodovod, kar pa zaradi širjenja industrije še vedno ne zadostuje. Zato so lani pričeli graditi nov izvor 17 67 2407 0067 29127 48867 438997 594687 039607 488437 Odkrili bodo spomenik v Loki in proslavili 10-letnico tovarne »Melodija« V Mengšu ao sl že pred leti tudi 'središče Loke, tako da bo Izbrali za svoj občinski praznik okolica dostojen okvir spomin-prav tako kot Kamničani .In skemu kamnu. Radomljani 27. julij, dan, ko Ob tej priložnosti je prav. da ■e je začela vstaja v bivšem omenimo veliko skrb, ki jo ka- kamniškem okraju. Takrat je že Zveza borcev v mengški ob- na klic zasužnjene domovine čini za padle borce. Doslej že odšla v partilzane večja skupina imajo vse vasi v občini spome- najzavednejših domačinov, ki so nike in spominske plošče, v ea- Icot uvod v neizprosno borbo z mem Mengšu pa je eden izmed okupatorjem izvršili prvo sa- najlepših spomenikov talcem botažno akcijo — prerezali te- pri nas. Prav je, da v Mengšu lefonske žice iz Mengša v Jar- proslavijo tudi 10-letnico Ob- Se. stoja tovarne glasbil. S to to- Ob občinskem prazniku bodo varno je Mengeš dosti pridobil odkrili spomenik padlim bor- — postal je .industrijski kraj, v cem in žrtvam fašističnega na- rujem pa se iz leta v leto vse- ailja v Loki pri Mengšu in. bolj razvija glasbeno življenje, proslavili desetletnico obstoja Morda letošnje praznovanje tovarne glasbil »Melodija*. Spo_ občinskega praznika ne bo tako tnenik v Loki bo sicer skromen. obsežno kot so bila praznovanja toda kljub termi bo predstavljal prejšnja leta. bo pa prav tako nekaj svojstvenega. Stal bo sre- lepo. Z njim bomo dostojno podi vasi ob starodavnem • mostu častili vse tisto, kar nam po- preko Pšate. Istočasno s posta- meni NOB in vse tiste, ki so vitvijo spomenika bo . urejeno dali življenja za svobodo. 0658 59888 1*1448 56328 00828 38908 563848 62859 40849 111699 178669 392629 883 43963 46983 11823 16513 038013 64 33794 05034 02674 039624 534514 POJASNILO V 163. in 164. številki »SJove«-sOcega. poročevalca, z dne 13. In 14. julija Je izšel članek z naslovom »TJčni uspehi na šolah v ljubljanskem okraju«, ki navaja pomotoma netočne podatke o uspehu na nižji gimnaziji v Starem trgu pni Ložu. Zaradi toga doda jemo, da je bil v šolskem lotu 1965/36 na tej Soli učtvi uspeh 92.2 •/» m na 58 %, kakor je bilo razvidno iz omenjenega članka. V znesku za izplačilo ao vezani dobitki že sešteti. Dobitke izplačujejo samo p« uradni žrebni listi .in sicer: zastopniki Jugoslovanske loterije (do 50.666 din), vse pošte (do 100.096 din). Glavna direkcija In republiške direkcije Jugoslovanske loterije (dobitke nad 56.066 din In. vse premije). Premija 500.000 dinarjev na številko 392629 je bila prodana ▼ Kamniku: Prihodnje Srebanje, 1 J. Srebanje 166. kola, bo 16. avgusta ▼ K o S ev J n. Nad Topolami sije sonce Nad Topolami sije sonce in na koncu vasi je gasilski dom in na njem majhna spominska plošča. Nič tako nenavadnega ni na Topolah. Majhna vas je, da bi hišice skoraj na prste preštel zraven ozke ceste, ki se vije preko ravnice tja proti Kamniškim nlaninam. Ne daleč od tam je Mengeš. Bolj mesto kot vas; saj ima tudi industrijo v samem mestu; če že nič drugega tovarno glasbil »Melodija«, kjer so prav zdaj slavili že deseto obletnico svojega dela. Na občini »o sejali o občinskem prazniku, ki bo 27. julija. Saj veste, ▼ spomin na prvo akcijo mengeške grupe leta 1941 proti nemškemu žandarju in telefonskim napravam. Takrat se bodo spomnili tudi 30 talcev, ki so jih ustrelili Nemci v začetku leta 1943 in ki so jim postavili spomenik pod gozdnatim obronkom zunaj Mengša. Spomenik pa bodo odkrili na novo tudi v Loki in pravijo, da bo prav lep. Spomenik padlim v Topolah ni nov, pa tudi posebno .velik ni; pravzaprav samo spominska plošča je. vzidana v steno M rožnato prepleskanem gasilskem domu. Okrog njega je venec suhih rož. ki ga je podarilo gasilsko društvo ob nedavnem razvitju svojega prapora. Spodaj v ograjeni gredici pa životarijo male drobne rdeče vodenke. »Topole 1941—1945 Aleš Peter, Jenko Peter, Koncilja Anton, Koncilja Jože, Koncilja Melhior. Slava padlim borčem in žrtvam fašizma! 1955.« Tako skromno in preprosto govorijo črne ih rdeče črke, ki so vklepane v kamen. Tako kot na stoterih spomenikih in ploščah po naših krajih. Tudi teh pet žrtev iz Topol je padlo prav tako kot so deset tisoči drugi. Skoraj da smo se že navadili, da mora biti v vsakem kraju, tako kot je gasilski dom ali šola, kot nekaj povsem naravnega tudi plošča, ki pravi, da so tod živeli ljudje, ki so v vojni padli. Pa vendar vse te smrti niso bile tako lahke in enostavne, kot imena, ki jih danes črkujemo na spomenikih. Koliko sile in volje ,dela in sreče in kruha se je vsakemu izmed njih v hipu pretrgalo. Pa ne le njim samim, tudi za njihove otroke in žene in tere. Saj človek ne živi sam. Aleš Peter, kot je uradno vklesano na ploščo, se pravi Peter Aleš še bolj po domače, kot so mu pravili, Testenov, je bil nekoč povsem živ človek, krepak, lep mož. A Mauthausen ga je izstradal in ubil, čeprav je baje kljuboval dlje kot vsi drugi, ki so jih takrat pripeljali v taborišče. Podjetni predsednik gasilskega društva Slavko Zabret in stari Janez Keršič sta mi prva pripovedovala o njem in o ostalih padlih,'katerih imena so zapisana na spominski plošči. Medtem je že prišel s polja F rancel j Koncilja, krepak kmet v modrih delavskih hlačah, z visokim čelom in močnimi zalisci. Z ženo Pepco sta okopavala krompir, ko so jima, otroci povedali, da smo vprašali zanj. Zdaj gospodari na številki 27. Nekoč, ko sta živela še oba padla brata, Tone Koncilja in Jože Koncilja,, je bila na hiši tablica s štev.'10. Tone, s partizanskim imenom Dušan, je padel 27 let star kot vodnik v bojih na Primorskem. Svakinja je pokazala njegovo sliko: »Visoko čelo, kot njegov brat«. Jožetu pa je bilo 30 lat, ko ao ga ustrelili Italijani ali Nemci, točno se ne ve kdo, na mostu v Tacnu, k:> je hotel kot aktivist prekoračiti takratno mejo. Njegovega trupla niso našli. »V partizane nas je šlo takrat več« — je pripovedoval Francelj Černivec — »od nas dva, od Pipanovih dva, Peter in Jež. Sli smo na Primorsko; bilo je v začetku leta 1944. Prebijali smo se z vodičem. Prvo borbo smo imeli že na Ledinah. Potem smo ostali v borbi do konca. Brat Tone je padel na Kriški gori pod Colom, Jenko pa je bil takrat ranjen z dumdumko.« »Bilo je v gozdu,« je pripovedoval pozneje . natančneje, ko sem stopil k njemu v hišo in sedel za leseno klop in ja-vorjevo mizo v kuhinji. »Z bratom sva imela kot vodnika nalogo, da, drživa zasedo in krijeva umik bataljona po borbi, Ker pa nisva dobila obvestila o premiku, sva izgubila zvezo in kar naenkrat smo imeli Nemce pred seboj in ob boku. Užgali so in Tone je bil zadet. Krogla mu je prestrelila prsi in se zaustavila ob nahrbtniku na dragi strani, zadaj za srajco.« Francelj ima tri otroke — punčko z rdečim krilcem, fantka, ki bosonog preleze vsa .drevesa, in malega Janezka. Na oknu v kuhinji je stal prav zanj narejen lesen konjiček. Izdelal ga je najstarejši sin' pokojnega soseda Aleša, ki hodi že na delo v lesno industrijsko podjetje v Preserje. Zunaj na dvorišču so rojile muhe okrog, gnojne jame in zraven razvlečenega, a ne prevelikega hleva. Med vojno, ko so bili vsi za delo sposobni od doma, je gospodarstvo precej razpadlo in tudi zdaj pravi, da ni včasih lahko. V domači hiši pokojnega Mel-hiorja ni bilo nikogar doma. Malo prej je njegov bratranec, ki hodi v tovarno, dela pa tudi doma na košču zemlje, baje še klepal koso, zdaj pa je gotovo izkoristil lepo vreme in jo mahnil na polje. Melhior je prav tako padel v partizanskih borbah na Primorskem. Bil pa je aktivist tudi že prej. saj je bil obveščevalec v vasi in član ilegalnega odbora OF v Kamniku. Peter Jenko, po domače Žnidarjev, je bil doma v majhni beli hišici ob poti z železnimi »gautrci« na oknih in s svetlo zeleno trto, ki danes leze že tja do lesenega ostrešja. Bil je 40 let star, ko je padel na Blegašu, od koder se je kot ranjen partizanski invalid vlačil s težavo v zavetje. »Ah, brez njega ni doma nič več vredno.« je pravila Petrova sestra Meta. ki je s črno ruto na glavi okopavala krom- pir. Čeprav je bil njen zgarani obraz poln trdote in je še malo prej živahno govorila o tem, da na njeni njivici ni koloradskega 'hrošča, ker jo je pravočasno poškropila, je zdaj sama od sebe zašla na ogorelo lice solza. »Peter je imel vselej smolo,« je nadaljevala. »Ravno se je hotel Oženiti, pa je padel. Saj je zmeraj pravil: ,Ce se do 40. leta ne oženim, se ne bom nikoli.* In res je bilo tako.« Za brata Petra Aleša sem izvedel, da je član Občinskega ljudskega odbora v Mengšu in da je predsednik Kmetijske zadruge. Na. domu pa najprej ni bilo nikogar. 2e ko sem hotel oditi, je prišla po poti domov Aleševa vdova, Marija s polnim naročjem in košem svinjske repe za prašiče. Mlajša otroka, lci hodita v šolo, sta bila še v gozdu pri nabiranju borovnic, starejši pa je že na delu v tovarni. Ko je bil njen pokojni mož Peter Aleš aretiran od Nemcev, je bila prav noseča, in ko je oče umrl v Mauthausenu januarja 19£5, je bil najmlajši star komaj pol leta. »Si morete misliti, kako sem se v tistih dneh vsa tresla,« je pripovedovala, ko me je potisnila skozi ozko vežo in malo kuhinjico, kjer pa je v kotu stal radio, do nizke spalnice s sliko pokojnega moža, nad katero je visela spomenica. »Najprej so ga vlekli v Kamnik, nato v Begunje in od tam v logpr. Pošiljala šem mu pakete,' a on jih baje sploh ni dobival in že ko je bil mrtev, sem te pakete še pošiljala. In potem so sledila težka leta, otroke je bilo treba preživeti in jaz sem bila brez vsega in tako sama; garala sem, hodila na dnino, redila svinje in si malo opomogla, kupila kravo in tudi nekaj malega zemlje; nekaj pa so pozneje podedovali otroci po pokojnem očetu. Tako sem jih le preživela, čeprav sem postala tudi bolna.« Izgarana in še vedno sama ni mogla pustiti otrok samih, ampak se je znova poročila, s tovarniškim delavcem. Zdaj gre bolje. »Saj, živeti je treba.« Klasje ob poti je že porumenelo. Tudi koruza je že nad pol metra visoka. Spodaj za vodo so odložili cementne cevi za novo kanalizacijo. Po cesti, ki vodi čez most zdaj pohlevne in regulirane Pšate, ki je nekoč delala poplave, so hiteli delavci na kolesih -iz sosednjega Mengša domov na kosilo in lojtrskim vozovom, naloženim s senom, so se na soro obešali vriskajoči otroci. Treba je živeti. Nad Topolami pa je sijalo aonce. B. P. St 30 27. JULIJA SEKAJ MISLI 0 SLOVENSKI FLlflLMl LIGI KAKO PLAVAMO IN KAM PLOVEMO MAS MOGOMET NA KAZPOTJU Slovenska plavalna 116* x kateri sodeluje šest naj-boljših klubov se bliža, h koncu. Zadnje kolo, ki je na sporedu prihodnji teden, verjetno ne bo prineslo velikih sprememb v končnem vrstnem redu. Mesec dni tekmovanj najboljših slovenskih plavalnih ekip je prinesel marsikaj zanimivega, o čemer je vredno spregovoriti nekaj besed. TRIGLAV PRVAK BREZ PORAZA V zadnjem kolu se bodo Kranjčani srečali z Ilirijo in m verjetnosti, da bi to tekmovanje izgubili, tako da smo brez skrbi napisali zgornji naslov. _ Lestvica pred zadnjim kolom (v kateri še ni upoštevana tekma Triglav Prešeren) je takale: Triglav 3 3 0 « 940:«« * Ljubljana 4 3 0 1 1195:934 G Ilirija 4 3 0 1 1055:1083 « S 4 10 3 1028:1107 2 Kamnik 4 1 * 3 941:1193 2 Prešerem » 0 0 3 «4:900 0 Prva tri mesta v lestvici so Že oddana. Edine zamenjave so možne še na repu, kjer lahko Kamnik prehiti Branik, o čemer pa bo- odločal derby zadnjih dveh v lestvici med Kamnikom in Prešernom, ki bo l. avgusta v Kamniku. ; PREZGODEN ZAČETE* SLABA PRIPRAVA Ce smo zasledovali starte posameznih ekip v ligi, smo kaj kmalu prišli do zaključka, da moliva niso bila izenačena. Triglav in Ljubljana močno prekašata vse ostale udeležence. Mnogo zanimivejša in izenačena je bila borba med ostalo četvorico, kjer so se končni rezultati večji del zelo tesno zaključili. Ilirija je svojo eiabo plavalno ekipo nadomestila z odličnimi skakalci, tako da je — čeprav je samo v plavalnih disciplinah izgubila vse dvoboje — vendar trikrat odšla kot zmagovalec. . Druga značilnost v piavalmh dvobojih je bila slaba forma v začetnih tekmovanjih. Izredno slabo poletje ni omogočilo, da bi klubi svoje ekipe pošteno pripravili. Na mnogih tekmovanjih smo zasledili rezultate nad 9 minut na 400 m prosto ženske, nad 7 minut na 400 m prosto za moške in nad 4 minute na 250 m prsno za ženske itd. Takih izredno slabih rezultatov je bilo sicer iz tekme v tekmo manj. kar še bolj potrjuje dejstvo, da ob pričetku lige klubi niso imeli dovolj pripravljenih svojih moštev'. USTVARITI BOLJŠE POGOJE Ugotovitev, da so tudi naši vrhunski plavalci le polagoma izboljšali svojo formo nas prepričuje o dejstvu, da je treba ustvariti za naš plavalni šport boljše pogoje. Cesto se dogaja, da tekmovalec vsako leto pričenja sezono z enakim rezultatom kot jo je začel leto dni prej. Naloga trenerja je tedaj, da v treh mesecih plavalne sezone premakne mejo zmogljivosti nekoliko više ko preteklo leto. To je običajno pri mladih plavalcih, kjer pridš k njegovim boljšim rezultatom nekaj tudi sam telesni razvoj, la- Xa evropskem prvenstvu v Jadranju, k: teče že nekaj dni v Zadru in na katerem je bilo do zdai končanih 6 regat vodi kot najboljša Italija pred Švico in Turčijo. Jugoslovanski jadrale, so ce utegnili preriniti do šestega mesta in so do zdaj pustili za seboj Poljake. Fince. Ruse, Angleže in Romune. Pravijo, da so tudi Za končno zmago najresnejši favoriti Italijani. Švicarji in Turki Mednarodna letalska federacija F Al je priznala s-vetovne rekorde, ki so jih v zadnjem času dosegi; jugoslovanski jadralci in padalci. Tako Je priznan rekord Damjanoviča v skoku na cilj s 1000 m vi: n e z izidom 1.39 m od središča edija in rekord Rajna z drugim pilotom Blagojevičem, ki je trikot s 300 km dolžine preletel s hitrostjo 64.170 km na uro. Slednjič je uradno priznan tudi rekord jadralke Cvetke Klančnik, ki je preletela trikot z 200krrt z brzino 63.853 km na uro. že, pri starejših že telesno zgrajenih tekmovalcih pa se često zgodi da obstanejo na nekem standardnem rezultatu, š katerega le s težavo napredujejo. Tako mladina tudi prerano zapušča tekmovalne vrste, prav v letih ko še daleč ni {iosegla svojega telesnega viška. Ce pregledamo kakšni so pogoji slovenskih klubov za trening, tedaj lahko ugotovimo, da so na naj slabšem prav zadnji: Mariborčani, Kamničani in Radovljičani. V teh krajih je celotna plavalna aktivnost osredotočena na tri poletne mesece, v katerih prav gotovo ne moremo pričakovati čudežev. Nekoliko boljše pogoje imajo Kranjčani,, ki začno aktivno sezono v vodi že v maju v toplem bazenu tovarne Inteks. — Ljubljanska kluba izkoriščata 'mali zimski bazen, pri katerem pa se v dosedanji praksi dogaja zmeraj to, da je prav v kritičnih dneh maja, ko vreme Se ne dovoljuje treninga v letnem bazenu, zaprt. Tako ostanejo ljubljanski plavalci v meaecu maju, ko bi morali začeti z najbolj intenzivnimi treningi, na »suhem«. SVETLE ZVEZDE VENDARLE SVETIJO Čeprav začetek letošnje plavalne ■ezone ni bil kdo ve kaj bleščeč, pa vendar Zasledujemo na tekmovanjih ' nova imena nadarjenih tekmovalcev in čedalje boljšo formo »starih asov«. Goršič, Poljanšek, Zrimšek, Košnik, Vukičeva, Koncilja, Horvatova, Tominškova in drugi so že znana imena, ki so že lani prodrla v vrste najboljših Jugoslovanskih plavalcev. Od njih lahko v letošnji sezoni pričakujemo še korak naprej. — Razen teh so letos stopili v prve vrste še novi plavalci, kot so Kocmur, Drofenik, Brinovec. Pirčeva, Čolnarjeva. Rodetova, Souvanova in drugi, ki postajajo enakovredni tekmeci najboljšim slovenskim plavalcem. Sprašujemo se le, kakšen bi bil razvoj vseh teh plavalcev, če bi imeli možnosti boljšega treninga. ZA ZELENO MIZO — PREVEC PREPIROV Kratek povzetek, ki ga lahko zaključimo iz dosedanjih dvobojev v ligi, je prav gotovo pozitiven. Liga je razgibala delo v klubih, povečala zanimanje med plavalci in gledalci (z izjemo Ljubljane) za tekmovanja. Pri vsem tem pa vendar ne moremo mimo ugotovitve, da odnosi med posameznimi klubi še niso kdo ve kako prijateljski in športni. Ze lani je bilo dosti prahu v zvezi z dogodki po naših plavališčih. Vse tja do pozne jeseni so se pletle razne preiskave, ki riaj bi prinesle red in sožitje med plavalnimi kolektivi. Toda nova sezona je pokazala, da so se lani le »tresle gor re . . .« Na ligaških tekmovanjih smo tudi zdaj priče napetega vzdušja med predstavniki posameznih klubov, ki so daleč od prijateljskih športnih odnosov in ki tudi ne morejo vzgojno vplivati na mladino, ki se v velikem številu zbira na, plavališčih. M. P. Tie dmS Je precej beeed o tem, da se bo ManevaliiJ sistem v jugoslovanskem nogometu spet menjal in da bodo znova ustanovili n. zvezno ligo. Določena j« že osebna komisija pri NZJ, ki je izdelala predlog glede novega načina tekmovanja. Po tem predlogu 'naj M sestavljalo I. zvezno ligo 12 klub or, n. zvemo ligo is, razen tega pa naj bi še ostale tudi conske lige. V II. zvezni ligi naj bi bili štirje zadnje plasšrani iz prve lige, tretj i in četrti iz kvalifikacij za v stop v I. ligo ter štirje drugopla-strami iz conskih lig. Ta predlog je bU poslan v proučevanje vsem republiškim no-gometnim zvezam in p od zvezam. V zvezi s tem smo se obrnili na sekretarja NZS Staneta Lavriča, da bt nam dal nekaj pojasnil, kako gleda NZS na ta vprašanja. dosedanjih načel, tedaj lahko pričakujemo, da ne bo prišlo do kr. • Senja zakonitih določil NZJ in da se bodo nekateri p re vneti zagovorniki pogostih izprememb tekmovanja morali sprijazniti z dej_ itvom, ki govori v prid razvoju našega nogometa, ne pa samo zagovarjati težnje nekateri klubov. Prav je im drži naj to, da bi ishko že enkrat sprejeli sklep o čim manjših turnejah po inozemstvu, ki več škodijo, kakor koristijo. MAB1B0ASK1 PROBLEMI POD DROBNOGLEDOM Neizkoriščene možnosti Sme sredi športne sezone, čeprav Je ponekod kolo dogodkov zarad; vročih dni morda nekoliko zastalo. Stadioni so čez dan več ali manj prazni, zato pa se tembolj polnijo v večernih urah, kD zapihajo od Pohorja nekoliko hladnejše sape. Takrat je navadno na športnih Igriščih premalo prostora za vse. ki bi želeli vaditi v neštetih športnih disciplinah. Maribor j« znan zaradi svoje vsestranosti v športu, da celo dosti bolj man kakor Po kvaliteti svojih tekmovalcev. Tudi kar se tiče množičnosti Je prav gotovo v ospredju, tako da bi sodil človek, ki nj natančneje seznanjen z razmerami, da Je tu v vsakem pogledu pravi raj za športnike. In tako skoraj brez izjeme vsi, ki pridejo v to mesto, tudi sodijo. Zal. je njihova sodba po prvih vtisih v mnogočem zgrešena, o čemer se prav kmalu prepričajo sami. Pred nekaj tedni je bilo v Mariboru državno prvenstvo partizanskih društev v vaj ah na orodju in mnogobojih. V mesto se je zgrnila mladina im številni funkcionarji od blizu in daleč iz prav vseh republik. Lepo vreme, ki se 1 e držalo kot naročeno ravno tiste dni, je tisočem mladih telovadcev m telovadk omogočilo, da so si razen mesta ogledali tudi številne športne naprave Maribora. nad katerimi so bili nenavadno navdušeni. Posledica tega je bila. da je naše mesto v njihovih očeh zelo pridobilo ;n bili so prepričani. da je vse tako v redu, kakor na' prvi pogled, če stopiš na tla enega ali drugega športnega objekta, urejeno tudi vse ostalo, kar spada zraven. Bili pa so tl gostje precej presenečeni že naslednji dan, ko so na tekmovanjih - opazili, da mariborski telo--, vadci ne dosegajo tudd. takih rezultatov. kakršne so si o njih ustvarili na osnovi — zunanjega efekta športnih naprav. Zakaj razočaranje? Ti ljudje pač niso vedeli. da se bore mariborski telovadci, obenem pa seveda tudi športniki glede gojitve svojih panog verjetno z dosti težjimi problemi kakor pa sami. Ko so mariborski funkcionarji dan ali dva pozneje med seboi razpravljali o teh opažanjih, so ponovno prišli — i" I r že neštetokrat — do ugo-tO' «—- . da samo lepo telovadišče ali igrišče še ni dovolj za sodobno gojitev športa — ali če hočete — telesne vzgoje na splošno. Vse to so samo osnove ki bi z določenimi pogoji šele omogočale resnejšo gojitev te ali one panoge, nikakor pa same po sebi ne zadostujejo za kaj takega. Najzgovornejši dokaz za tako trditev je stagnacija mnogih športnih panog, kj imajo v tem mestu vse pogoje za velik razvoj, če ne drugega že po tradiciji. Da ne bomo pisali na dolgo in široko o splošnih problemih, kj tarejo v enem pogledu bolj ta, v drugem pa drug; športni kolektiv, poglejmo rajši kar k posameznim društvom. Za uvod je na vrsti ZSD »Maribor«. ki orje ledino v mariborskem športu že od 1. 1927. Do lanskega leta je bij znan z imenom SŠD Železničar, takrat pa se je po vzorcu svojih stanovskih društev v Ljubljani in Celju preimenoval v »Maribor«. Predsednik društva. znani športni delavec Jože Fišer, nanj je narte zal številne probleme. Prvo je finančno vprašanje. Ne bi ga navajali, če bi bilo vsaj malo znosno. Toda res je, da društvo ni prejelo doslej nikake podpore niti za vzdrževanje športnih objektov. To je tembolj nerazumljivo že zato, ker se poslužujejo tekmovalnih naprav — posebno v dopoldanskih urah — tud; šolska mladina, pripadniki JLA. v popoldanskih pa sindikalni aktivi. Društvo sicer doslej nj nikomur odpovedalo gostoljubja, toda kolikor za vzdrževanje ne bo dobilo nikake podpore, tega od njega nihče ne bo mogel zahtevati. DENAR IN ZOPET DENAR . . . Podobne težave so z opremo, ki je ne more društvo nabaviti niti toliko, da .bi kljub vsemu varčevanju zadostilo vsaj najnujnejšim potrebam. Da n; nič boljše v pogledu investicij, ni treba še posebej poudarjati. Dolgoletna želja, da bi postavili okoli nogometnega igrišča žičnato ograjo, kakor kaže — še dolgo ne bo izpolnjiva. Najhujše pa je to. da je nerazumevanje za najnujnejše potrebe športnikov celo tolikšno, da nameravajo vzeti društvu edino telovadnico. ki omogoča ne le gojitev težke atletike, ampak v zimskem času tudi vadbo mnogim drugim panogam. To telovadnico, ki so jo zgradili komaj pred neka; leti z največjo težavo, mislijo kratko jn malo podreti, ker bodo prav tam zgradili šolsko poslopje. Popolnoma »naravno« je. da Jim za to ne mislijo dati niti dinarja odškodnine, tako da lahko začno zopet znova. Vprašanje Je seveda, če bodo še našli ljudi, ki bodo voljni ponovno z »glavo skozi zid«! kakor se je to zgodilo, že pri prvi adaptaciji. Vsekakor je porazno, da ima športno društvo, ki goji 15 panog in v katerem vadi okoli 1500 mladincev in mladink, samo eno igrišče za nogomet in atletiko ter po dve za košarko .in odbojko, še bolj pa to. da je za vso to množico športnikov na voljo samo 8 kabin za slačenje m tri prhe. NEPRIMERNI SISTEMI PRVENSTVENIH TEKMOVANJ Vodstvo društva ter funkcionarji posameznih športnih panog tudi niso zadovoljni s sistemom prvenstvenih tekmovanj; To velja posebno za košarko, žensko odbojko, boks in rokoborbo. Ti klubi imajo sedaj po 4 do 8 prvenstvenih tekem na leto, tako da ostane »nezasedenih« okoli 40 nedelj v letu. Ni treba še posebej poudarjati, da tak način tekmovanja prav gotovo ne privlači mladine, zlasti pa je poguben za kvaliteto. Obenem pa v finančnem pogledu za društvo ni ugodnejši, pri čemer imajo zlasti v mislih deljeno košarkarsko ligo. Za prijateljske in prvenstvene tekme nižje vrste je namreč treba prav toliko denarja, .kakor v višjem razredu, le da j« položaj pri kvalitetnih tekmah do-• sti boljši zato. ker &e blagajna pri takdh prireditvah neprimerno bolj napolni. delo v Športu ni cenjeno Pomanjkanje vodilnega kadra je še vedno med glavnimi problemi v društvu. To je posledica prakse preteklih let. k0 je mladina za udejstvovanje v drugih množičnih organizacijah prejemala znatno več priznanja kakor pa če je sodelovala v športnih društvih. Pa ne samo priznanja, ampak tudi več koristi. Zat0 vodijo društvo skoraj vseskozi samo stari funkcionarji in se je treba samo vprašati, kako bo potem, ko bodo ti —: kakor koli pač — prenehali z delom. Ce se bQ delo v športnih društvih tudi v prihodnje ocenjevalo kot »drugorazredno«, lahko pričakujemo samo to, da bo konec še te aktivnosti. Ker je iz vsega tega razvidno, da so osnovni vzrok za tako stanje nemogoče finančne razmere in ker m nikakih zngkov da se bodo izboljšale, se društvo:, zavzema za ponovno uvedbo športne stave. Prepričano je namreč, da bi bila edini zanesljivi vir dohodkov, posebno še. če bi bila delitev res pravična. (Se bo nadaljevalo) z. v. V SEPTEMBRU IZREDNA SKUPŠČINA NZJ »Ne morem mimo izredne *kup_ Sčme NZJ,« je začel pripovedovati tov. Lavrič, »ki je sklicana za IB. september v Beogradu, zaradi izpremembe tekmovalnega sistema. Sklicanje izredne skupščine je pri vseh nogometnih funkcionarjih vzbudilo veliko začudenje, zlasti zaradi tega, ker je redna skupščina letos v aprilu že z glasovanjem zavrnila predlog o zmanjšanju števila članov I. zvezne lige. Za to ni nobelte potrebe. Nasprot. no, klubi naj bi se omejili predvsem na državno prvenstvo, zmanjšali naj bi se števil-nI nastopi klubov in državne reprezentance v inozemstvu, nogometaši (klubi in reprezentanca) pa naj bi sodelovali le bolj v službenih tekmovanjih (pokal dir. Gorea in podobno) kot to prakticirajo tudi druge države. Drugod imajo veliko število klubov v ligah, pa jih to nič ne moti. razlika Je le v tem, da njihovi klubi in reprezentance nimajo toliko številnih srečanj s klubi in reprezentancami drugih držav niti toliko turnej po inozemstvu. Zatorej menim, da J« te redna skupščina NZJ popolnoma odveč.« pre!>ogoste spremembe POVZROČAJO ZMEDO Na vprašanje, kako gleda na tekmovalni sistem prt nas, je tov. Lavrič odgovoril takole: »V našem tekmovalnem sistemu je vse pre. več izprememb, ki napravljajo pri klubih zmedo. Ti pravzaprav ne vedo. za kaj se borijo in prav zaradi tega je skupščina NZJ v letu 1954 sprejela sklep, ki je tudi določilo v pravilniku o nogometnih tekmovanjih, Jojer Je rečeno, da se izprememba tekmovalnega sistema lahko izvrši najmanj leto dni pred začetkom tekmovanj*. Prav z izredno skupščino — ki bo mimo drugega veljala tudi precej denarja — pa se hoče nekako obiti koristno določilo, po katerem bi se tekmovalni sistem, izpremenil šele za razdobje 1987 — 1988. Izredna skupščina pa ima namen, da bi storili to že letos, kar pa bi kvarno vplivalo na razvoj tekmovanja. Torej obstoja tudi ta formalna ovira, ki pa je rezultat do_ tedanje škodljive prakse in ki Je končno uzakonjena v pravilniku o tekmovanjih, ki ga Je sprejel najvišj; organ t. J. skupščina NZJ. Jasno Je. da imajo takšne izpremembe tudi določen vpliv na tekmovanja v republikah, kajti tekmovalni sistemi republik se mor*. Jo analogno povezovati z zveznim tekmovanjem in tako lahko vidimo, da mnogokrat stojimo pred dejstvom, kako m kaj bi. S tem «• vsa zadeva samo otežuje. IVII/*GOCfciEE>E Ti. kola moštvenega prvenstva države v atletiki, ki bo r Celju dne 28. in- 29. julija, se bodo ra.zen domačega Kladivarja udeležili še moštva Svobode in Odreda ter Ljubljane in po vsej verjetnosti tudi Mladost in Dinamo iz Zagreba z moškimi in ženskimi ekinami. V I. kolu pionirskega prvenstva Slovenije v nogometu so izpadla iz nadaljnjega tekmovanja tudi vsa tri moštva ljubljanske nogometne podzveze; Slovan, Papirni-čar in 2NK Ljubljana. V II. kolo, ki bo 15. t. m. so se uvrstili: Branik - Maribor, Olimp, Rudar -Trbovlje in Nova Gorica. Finale republiškega prvenstva bo na praznik Dneva vstaje, ko se bosta srečala zmagovalca iz II. kola. Za VaJo družino ilustrirana revija -T O V A R I S« Letošnji atletski dvoboj moških reprezentanc Hrvatske in Slovenije bo avgusta v Celju, mladinski reprezentanci obeh republik pa se bosta srečali v okviru ie-steroboja republik septembra v Novem Sadu. Dne 19. avgusta gostuje v Ljubljani kitajska nogometna reprezentanca. Po vsej verjetnosti bo nastopila proti Izbrani reprezentanci Slovenije. Na državnem prvenstvu v boksu za posameznike v Beogradu in Kragujevcu je sodeloval en sam tekmovalec iz Slovenije. V polfinalni borbi Je član ZTK »Maribor« Kous dosegel zelo tesen poraz z znanim tekmovalcem Rada-novim. Kaže, da je imela Boksarska zveza Slovenije prav, ko je protestirala pri zvezi Jugoslavije, ko Je le-ta določila enega samega tekmovalca iz Slovenija za državno prvenstvo. POT3UC04SLAVI71 Pet dni v pisani karavani Tradicionalna XII. mednarodna kolesarska dirka *Po Hrvat-ski ip Sloveniji« — zdaj z naziv om »Po Jugoslaviji« — je bila nedvomno ena najlepših in naj bolj borbenih tekmovanj na jeklenih konjičkih, pa čeprav so nekateri drugačnega mnenja, češ da so predvsem favoriti vozili vse preveč skupaj in so se spuščali v pobege le v odločilnih kilometrih. Res je, toda, kdor ja imel na 900 km dolgi cesti priložnost večkrat približati se tem junakom, je lahko občutil, da se za navidesno enakomernim, da celo lagodnim vrtenjem pedalov skriva pa še kako tiha, a ogorčena borba, ki prav zaradi izenačenosti moči, budnosti, taktike in še drugih okoliščin, ni prišla tolikanj do veljave. Površen opazovalec, ki je bil v prejšnjih letih vajen bolj dramatičnih razpletov, je bil to pot kajpak malee razočaran- Pa pustimo ob strani taka razmiš 1 Janja — de gustibus non est disputandum... — pač pa bodi zabeleženo nekaj zanimivosti, ki naj po svoje osvetlijo ta pomemben dogodek. Na startu v Zagrebu smo med ■9 dirkači spet pozdravili nekatere stare znance iz tujine, ki so ostali zvesti vsakoletnim vabilom prireditelja, njim pa so se pridružili zdaj prvič še Poljaki tn Cehi. Težko je bilo reči kaj določnega, zato pa s« se vsi ■tiinjali. da je konkurenca huda. O članih jugoslovanske reprezentance »mo vedeli, da imajo M oaho že zvrhane izkušnjo |n d« »o dobro pripravljeni, knedtegn ho so bili slovenski dirkači preoeHoja uganka. Mlado ROGOVE KOLESARJE Je prvič čakala tako velika in zahtevna preizkušnja, v kateri naj bi znova potrdili sloves, ki so si ga priborili na državnih prvenstvih in drugih prireditvah Po domačih cestah. Kaj pa izbrani ekipi Slovenije? Slovenski funkcionarji so bili v skrbeh, kajti ti fantje niso bili deležni prave pozornosti med pripravami v Kobaridu, kjer so se baje bolj zabavali kakor pa vadili. Ce se že — kdo ve po čigavi krivd. — naao udeležili nič kako koristnega državnega prvenstva ▼ Karlovcu, hi bilo boljba, da bi bili do odhoda v Zagreb ostali v Ljubljani v dobrih rokah. To je potrdila že prva etapa do Rijeke, saj so se Flajs, Bihelo-vič. Eožndk an Piciga že kmalu poslovili od glavne skupine in v ozadju tožili nad bolečinami. Po toči je prepozno zvoniti! Povrhu še skorajda neogibni kvairl na kolesih... Še kaj neprijetnega pa že skoraj ni moč pričakovati. Kako vse drugače sta bila razpoložena na primer avstrijska spremljevalca na rdečem Bi-chovem motorju, s katerim sta »e venomer sukala v ospredju, se pravi tam, kjer so bili. če drugi ne, pa vsaj Ignatowitsch, Mascha dn Durlacher. Tl so skupaj z Belgijcem Buysaem in Jenessom brezumno podili po vroči asfaltni oerti proti Rijeki. Zdelo se asm je tako, kakor ds ti zasopli in razgreti kolesarski gostje ne drvijo k cilju samo zaradi boljšega plasmaja, temveč, da »e jim tako zelo mudi zato, kar hočejo čimprej priti do TOPLEGA MORJA ki ga bržčas že zlepa niso »U • * TA BOZNIK! Da bi ga le videli, kako pridno ja »požiral« kilometre — pa tudi prah seveda, — toda sam ni mogel dosti opraviti, tembolj, ker tudi njemu ni prizanesla kruta usoda. V »starem« Godniču še zmeraj bije res prava kolesar-Ska žilica. Se več, on je idealist, ki mu je težko najti ehakega. Ker ga nieo vključili v seznam udeležencev, je kar sam plačal 10.000 din zato, da bo smel spet tekmovati. Ko smo ga srečali nekje pod vrhom Vršiča, 9e je obupano ukvarjal s svojim pokvarjenim »konjičkom«, ki ga, kakor njegov* noge, nj kotel NIKOTIN IN ALKOHOL Glede kajenja in uživanj* alkoholnih pijač velja v Spečimi vzgoji .pravilo: veliko škod] v večji meri, malo v manjši meri — škodi pa v vsakem primeru. Zato so vrhunski športni tekmovalci nekadilci in abstinenti. Tobak vsebuje več strupenih sestavin, najhujša od teh je nikotin. 58 mg nJ-■ kutina pomeni smrtno dozo »a človeka. Nikotin, ki ga s kajenjem .prenašamo v organizem, deluje škodljivo n|i žrvčni srstem. na srce z ožiljem in dihala. Nikotin vpliva zaviralno na stanice živčnih centrov in na »veze, kjer prehajajo živci v mišice. Vzburjenje postaja težje in počasnejše. V krvnih obtočilih povzroča nikotin krče in pospešuje nastanek arterioskleroze. Tudi nazlranje, da »o , katranske sestavine v tobakoveim dimu vzrok, da Je med kadilci več primerov raka na pljučih kakor med nekadilci, ima med strokovnjaki precej pristašev. Nikotin povzroča včasih hujše ali lažje vnetje sluznice v žrelu, sarpn-iku in želodcu. Elastičnost pljučnega tkiva Je pri kadilcih znatno zmanjšana. Pearlova statistična študija — preiskal je 2090 kadilcev in nekadilcev — kaže. da J* življenjska doba kadilcev povprečno krajša od nekadilcev. Iz zdravstvenih pregledov dr W Saevera (Tale univerza.’ZDA) je razvidno, da vpliva kajenje prav posebno neugodno na razvoj dihalnih organov. Tudi o učinku alkohola na zdravje in delovno zmogljivost poročajo športni fiziolog; samo negativno. Alkohol škodi živčnemu sistemu. prebavilom in krvnemu obtoku — zlasti, če ga uživamo v večjih Količinah. Proslave športnih zmag pomenijo važno preizkušnjo za trenerje ta funkcionarje. Proslave, združene s pitjem alkoholnih pijač so znamenje zaostalosti in bi jih morali opustiti, ali P» vsaj znatno omejiti. Sistematična priprava na tekme ni združljiva niti 2 uživanjem alkoholnih pijač, niti s kajenjem. Na mizah olimpijskih tekmovalcev v Meibourneu bodo vsi naj-boLjši pridelki sveta v obliki zdrave hrane in pijače, vendar brez alkohola. NAS LEKSIKON MF ETINC, (miting) — »točenje. tekma; MENS SANA IN CORPO-RE SANO! — Zdrav duh v j zdravem telesu (vzgojno geslo telovadcev, planincev in športnikov); • MENSURA — razdalja med dvema tekmovalcema (sabljanje); ; MEMORIAL — opomJnska tekma (Bt pr. Dularjev memorial); METODA — načrtno ravnanje pri poučevanju, način prenašanja znanja na dlM?LJA — angleška milja meri 1S09 m, morska 1*52 m; MORALA — nravnost, nauk o dolžnostih do sebe in bližnjega; športna morala: poštenje. prizadev- nost. borbenost, vztrajnost;, upoštevanj* športnih načni ša pravil. ved ubogati. Kaj porečeto k temu? Na kratko Se o organizaciji! Na splošno; bila je zelo dobra, vendar je prva neljuba senčic* padla že v Kopru, kjer smo vsi razen — žal tudi — sodnikov videli, da je pr v; privozil skozi cilj Belgijec Van Tongerloo — in ne Ceh Nachtigal. Na Bledu in v Ljubljani pa so menda KAR TEKMOVALI, kdo bo čim pozneje namestil nad belo črto na cilju po vseh pravilih predpisani napis: Cilj. Da je bila mera zvrhana, se je nekaj zapoznelih kolesarjev, namesto po peščeni cesti proti Ježici, usmrtilo kar naprej po Celovški cesti. Sreča, da so bili le tiati, ki so vozili z belo zastavo in so se tako nehote kazali presenečenim Ljubljančanom ne drugem koncu mesta. Pravijo, da je avtomobil, v katerem ao vozili ta tako potrebni »cilj« na traku, prepozno privozil na cilj v Ljubljano! Ce boste ob priložnosti spraševali, kdo je kriv, bržčas ne boste dobili, vsaj ne pravega, odgovora, kvečjemu skomiganje z rameni, ki pa vsaj ne sme spraviti ob dobro voljo ... Kako »e streli taki stvari na cilju, vedo in znajo najboljše hvaležni prebivalci, našega obdravskega mesta — Mariborčani, ki so. kakor zmeraj, tudi to pot pričakovali utrujen* karavano kolesarjev ie z in iopki cvetja povrhu. Tudi to n* poj d* ▼ pozabo! Ml) ir. m — «r. jtjutann J SLO VOSU P0I0CET1LEC f ib. f 1 ypi//3n 121. Kuhar Je našim- popotnik en pottrei«) ■ obilna Ib •Iriuno večerjo, potem pa so vil skupaj povedli okoli tabornega ognja in ae pomenkovali počno v noč. Naši islet-niki so pripovedovali o svojih dogodivščinah na popotovanju, o medvedu, tatu in o tem, kako ?se je Stanko izgubil v podzemeljski jami, taborniki pa ao pripovedovali o prijetnem počitniškem Mvljenju. 123. — Toda noč ni ostala mirna in svetla. Na nebu ao ao začeli zbirati temni oblaki, Id niso obetali nič dobrega. Taborniki so kljub temu mirno spali, poaebne pa naSi mladi popotniki, ki Se nikoli niso doživeli nevihte na tnorju. Toda nevihte ob morju se razdivjajo veliko bolj, kakor pa doma. Veter je divjal in iz težkih, nizkih oblakov ao sačele padati prve debele kaplje. 121. — Deseta era je že minila, ko ee se prijatelji od tabornega ognja odpravili v Šotore. Kar niso se mogli nagovoriti, saj so naSi Izletniki srečali med taborniki svoje znance is Šolskih klopi. Popotniki so bili tako utrujeni, da so si kar na hitro postaviti Šotor in legli v lepi, svetli mesečini k počitka. Občinskemu ljudskemu odboru Novo mesto, najkasneje do M. avgusta 1988. Komisija aa volitve in imenovanja. RAZPIS Upravni odbor Zadruinega vinogradniškega gospodarstva L1T- MERK raeptsuj« v smislu čl. Si uredb« o knjigovodstvu gospodarskih organizacij Ur. list FLRJ št. 27-256/55 delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: knjigovodja s daljlo prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z življenjepisom poš-ljite Upravi Zadružno vinogradniškega gospodarstva Litmerk, poit« Ormož, do 18. avgusta 1SM. RAZPIS Okrajni ljudski odbor — Svet . za prosveto in kulturo v Morski Soboti sprejme v službo arheologa, ki bi delal v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti. Redni mesečni prejemki bodo urejeni po Uredbi o plačah v prosvetno znanstveni službi. Pismene ali osebne ponudb« sprejemamo do »l. oktobra 1958. RAZPIS Na podlagi 10. člena Uredbe o uetsinavijain.ju podjetij in otortov razpisuje k-omioij* za ranpis roevt direktorjev gospodarskih orgami-mc'j Občinskega djudbicega odbora Kočevje MESTO POSLOVODJE restavracij« na. kolodvora v Kočevju Pogojil;’ Jcamdiidat mora invett najmanj- 10-ietno prakso v gost trnek i stroki. . Koi-kovane prošnje, z izkaat o dtfsedanjl rabOsimtT poSijfte Tad-n-:6tvu Občinskega ljudskega odbor* Kočevjo, nadkasnej« do JO. 7 ies«. FLEX preparat za čiščenje madežev se zopet dobi. Nekaj časa ga ni bilo na trgu, ker ni bilo surovin. Zahtevajte Flex! KOLEDAR P«tek, TfjC. julija: Sergej. t -XXX Današnji dan pomeni važen prel-jm. v zgodovini hrvatskega ln srbskega naroda, zato proslavlja ta,. hrvatska republika ter repu-tjtika Bosne in Hercegovine Dan vstaje. Dne 27. julija 1941 se je načel oboroženi partizanski upor v Liki. V noči med 27. in 28. julijem so prvi uporniki v Kordunu podrli telefonske stebre med Tu-:Silovičem in slunjskimi hribi ter Tušilovičem in Vojničem. Ob koncu julija so se začele diverzantske akcije v Hrvatskem Zagorju. V istih dneh so bile ustanovljen« prve partizanske skupin« v Dalmaciji in Slavoniji. XXX MUZEJ narod, osvoboditve LRS je odprt ob torkih od 9. do 12. ure in od 19. do' 21, ure, ob četrtkih od 9. do 12. ure tn od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 9. do 12. ure. Ogled rekonstrukcij partizanskih tiskarn v gozdu nad muzejem (Cekinovim gradom) Je možen ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure in od 13.’ do 19. ure ter ob nedeljah od g. do 12. ure in od 15. do 18j ure. ’ Razstava partizanske ilustracije je odprta 'do 31. julija vsak dan od 3. acL. 18. ure v- avli Muzeja narodne osvoboditve LRS. DIliNSTVEN DOGODEK V LJUBLJANI NAJBOLJŠI kitajski cirkus Lastopi drevi 27. julija 1956 -ob 40.30 z vratolomnimi .umetniško artističnimi točkami v letnem gledališču v Križankah.- V primeru slabega vremena -v Unionu. Vstopnice dobite - pri blagajni v' Križankah od -10. do J3.- l-n -od 17,-do 20.30. Vstopnina;--«09.-^300, in. SCO din, stojišča po-100 din.. Konjske dirke-," ki- bi -se morale vršiti v nedeljo, 29. julija, so zaradi tehničnih ovir odpovedane in preložene na september. — Klub za konjski šport »Ljubljana«. K sodobni stanovanjski kulturi spadajo v toaletnih prostorih. ROŽNO MLEKO je- novost. Izdelano iz najboljših surovin, dobro parfumirano in zelo izdatno. Zahtevajte Teint. Bell ROŽNO MLEKO. RAZPISI RAZPIS Na osnovi 40. člena S plodnega zakona o ureditvi občin, in okrajev (Uradni list FLRJ, St. »8/55) razpisuje komisija za volitve in imenovanja Občinskega ljudskega odbora Novo mesto NATEČAJ za mesta uslužbencev Občinskega ljudskega odbora Novo mesto. 1.- Vodja skupščinske ’ pisarne — pravna fakulteta,- 2. referent za gospodar, upravne zadeve — pravna fakulteta, 5. sodnik za prekrške — pravna fakulteta, . ■ 4. analitik — planer — ekonomska fakulteta, 5. stenograf srednja strokovna izobrazba, . 6. referent za paosveto, šolstvo in kulturo — diplomirani' učitelj, 7. referent za imovinsko pravne zadeve — srednja strokovna izobrazba, - 8. referent za dohodke prebivalstva — srednja strokovna izobrazba, v - 9. davčni knjigovodja — srednja strokovna izobrazba, ..... •=• 30; ^ referent za/kbmunainVVžSv deve — srednja'strokovna izobrazba, - 11. ' davčni .-.izyršitelj — nižja strokovna izobrazba, ‘12. administratorka — nižja strokovna izobrazba, z dokončano administrativno šolo. Plača po uredbi, in dopolnilna plača. Pravilno kolkovane prošnje z 'življenjepisom in kratkim opisom KVALITETNA KREMA! dosedanjega službovanja pošljite ►♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦>»aeeeeeeeeeeeeeee«eee«««««eeoeeeeooa>> TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE, LJUBLJANA, ‘ i Mariborska 4 ;; ODDAM DVA OPREMLJENA KABINETA in sobo za več visoko-io-lcev-visokoišcilik. Katica, Tovarniška 9a. 15365-9 USEI. je bel dolgodlak PSIČEK »MIKI«. Oddajte ga pro*j nagradi Kuhair Jenko, Polje 77. 1535-1-10 UPRAVA INSTITUTA »Jožef Stefan« Ljubljana Jamova 55 sprejme v službo: dva strojna tehnika za konstrukcijski biro in avtoličarja —- rezkarja. Interesenti ’ naj Se- javijo-pri tukajšnji -upravi- do -31 t.- m: - - 15419-1 KVALIF. KUHARICA, verzirsn* tudi v izdelovanju slaščic, želi menjati službo, po možnosti le drž/aivav ustanovi. Panudbe pod »Eholgoleiina praksa« na podružnico SP Koper. 15418-1 SOBARICO, starejšo, z znanjem nemščine spre-jma takoj Gostinsko podjetje »Turist« Lesce. 15399-1 GOSPODINJ. POMOČNICO, lahko začetnico, sprejmem v službo z avgustom. Ponudbe: Pistotnik Marjan, profesor. Koper, Semedela, blok 27. 15417-1 ČEVLJARSKO PODJETJE »JELEN« — Tolmin, sprejme absol-Vemta-ko za finančnega knjigovodjo. Nastop službe takoj ca. najkasneje do 15. Vm. 1956. Plača po tarifnem pnavHmiiku. Ponudbe pošljite n« naslov podjetja. 15122-1 DAMSKO KOLO »PUCH«. Skoraj novo. ugodmo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. " 15396-4 MOSKo KOLO, ohra,n.J«no, poceni prodam. Masaryikov* 66/1. 15391-4 ODVETNIŠKA ZBORNICA ▼ Ljubljani sporoča, da je dne 21. Julija 1956 umrl njen član dr. HINKO SCHREINER odvetnik v Mariboru Iskrenega tovariša in uglednega pravnika ohranimo v častnem spominu. Izvršilni odbor. Umrla Je včeraj Tončka STURM, upokojenka. Pogreb bo v petek 27. julija 195« popoldne na pokopališču na Viču. Prireja največje potovanje v letošnji sezoni s posebnim vlakom ln posebno luksuzno potniško ladjo V BARI — RIM — NEAPELJ — CAPRI — BARI. zahtevajte informacije pri SAP-Turist biroju, Ljubljana. Miklošičeva c. 17. teL 10-645. Za Grossglockner ln Izlet po Koroški te sprejemamo prljavel Pohitite! Prav tako sprejemamo prijave za izlete. na Jesenska velesejma na Dunaj in v Innsbruck ter za »Oktoberfeste« v MOnchen. Avtobusno ln turistično podjetje SAP-TURIST BIRO • LJUBLJANA 5 POGOJI: najmanj popolna srednješolska Izobrazba * z daljšo upravno prakso .v industrijskem podjetju, !! 5 odnosno pravna fakulteta s petletno prakso.■ ! i 2 Plača po tarifnem pravilniku, odnosno dogovoru. ! 1 j Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe najkasneje Z do 1. avgusta 1956 upravi podjetja. Ponudbi mora « biti priložen kratek življenjepis z navedbo politične <’■ Z pripadnosti ter potrdilo o nekaznovanju. * t ti 4"»«»»4»««« ♦«♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦«♦♦♦♦«»♦»♦♦«««»»»«»««« »►•♦♦»♦♦»*••»»»»«««♦««««♦««««»♦•♦«•♦•♦♦««.•»«♦•♦»«*««««•♦»«««»«« Umri n»m j* ljubi mož, oč« ln ded FRANC KUTIN upokojenec drž. železnic Pogreb bo v soboto. M. julij« ob 17. uri iz Nikolajeve mrliške veže na pokopališče Zale. Ljubljana, 26. julija 1956. Žalujoči: žena Lina, hčerka Beta por. Manfreda, sinovi France, Jule z družinami in ostalo sorodstvo. TOVARNA ZLATOROG V MARIBORU poziva svoje bivše delavce in uslužbence, ki so bili V letu 1955 v delovnem razmerju in.imajo v-smislu čl: 59 TJredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih, organizacij (Ur. list FLRJ 54/54) pravico do deleža na plačah Iz dobička, da. to pravico uveljavijo pismeno ali osebno v roku 3 mesecev od dneva te objave. Po preteku navedenega roka bivši člani kolektiva, izgubijo pravico do deleža iz dobička. - TOVARNA ZLATOROG — MARIBOR POGOJI: dokončana srednja šola in večletna praksa knjigovodstvu. Plača po dogovoru. Stanovanj«, aams-ko in družinsko, preskrbljeno. Nastop službe takoj. Upravni odboc-KZ HOTEDRŠICA DRUŠTVO LIVARJEV LRS vabi svoje člane in tudi nevčlanjene pripadnike livarske stroke na ciklus predavanj s predvajanjem filmov, pri katerem bo sodeloval naš ugledni rojak metalurg dr. ing. Borut Marinček, priv. docent za Zvezni tehn. visoki šoli v Ziirichu. Spored predavanj: dr. ing. B. Marinček - Luriker v sivi litini in jeklu ter Taljenje kakovostne sive litine; ing. L. Gams (Železarna Ravne) .— Napajanj« ulitkov iz Jeklene In sive litine; ing. I. Stadler (Litostroj) — Ni-zkotegirana jeklena litina; ing. C. Pelhan — Današnje stanje uliv-nih sistemov. Predavanja bodo 27. in 28. julija t. 1. ob 9.30 na Oddelku za rudarstvo in metalurgijo, Ljubljana. Aškerčeva 32. Vstop je prost. Ob tragični smrti našega dragega sina in brata FRANCA KOROŠCA P. p.oručnika - pilota jVL se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ob tem. dogodku z nami sočustvovali, ga obdarovali z venci in cvetjem ter ga v tako velikem številu spremljali na njegovi poslednji poti do preranega groba. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom in vsem prijateljem, prebivalstvu Mengša in okolice. Občinskemu odboru Mengeš, delavnim kolektivom ter številnim organizacijam. Zahvaljujemo se tudi Komandi vojnega letalstya ter vsem tovarišem njegove vojaške enote. 2alujoča družina Korošec. Ob bolestni izgubi naše ljubljene mamice v JOŽEFE RŽEN iz Jeperjeka Tržišče na Dolenjskem izrekam toplo zahvalo vsem. ki so v težki boli sočustvovali z i nami in jo spremilj na zadnji poti. jSoštanj. dne 23. julija 1956. Zalujočf sin Vinko z ženo. UPRAVA CEST OLO LJUBLJANA, Vilharjev« cest« 14 TRETJO JAVNO DRA2B0 v ponedeljek, 30. julij« 1956, v. Strojnih obratih ▼ Povšo- tovi ulici 12/.a. - Pričetek dražbe ob 11. uri: Na drgžbi bodo prodana razna osnovna sredstva kot: tovorni avtomobili, osebni avtomobili, traktor, razne prikolice, motorna kolesa, motorne trikoLiče, kompresorji, tricikel in razni manjši obdelovalni stroji. Pojasnila dobite na tel. 32-459 alf 32-351 Int.' 4. OPOZORILO . slovenskim rojakom, ki se n« obisku v domovini. V »Izseljenskem tednu« od 8. do 12. avgusta vabi Slovenska izseljenska matica vse rojake, ki so na obisku v Sloveniji na čim večjo udeležbo, zlasti na naslednje prireditve: Uprava m sindikalna podružnic« tovarno koles ■ROG« sporoča, da je tragično preminula naša delavka Petek, 27. julija. Dežurna lekarna: »Center«, Gosposka ulic« 12. RADIO 5.00 do 14.40 Prenos sporeda Radi« Ljubljana;. 14.40 . do 15.90 Želeli ste — poslušajte! 15.00 do 17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 do 1*7.10 Domača poročila; 17.10 do 17.15 Zabavna glasba — vmes objave; 17.15 do 17.35 Samospeve slovenskih avtorjev poje sopranistka Nada Zrimškova; 17.35 do 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO Ptu.1: indijski barvni film »Manga!« hči Indije«. Murska Sobota: ameriški barval tlim »Tri ljubezni«. ZAHVALA Ob nenadomestljivi, pretežki izgubi našega.- nepozabnega moža in očka. IVANA BESENICAR mojstra precisn* mehanike •e vsem, ki ste sočustvovali r nami ter -nam kakorkoli izrazili sožalje in zasuli njegov prerani grob s prekrasnim cvetjem, najiskreneje zahvaljujemo. Ljubljana, dne 27. julija 1956. Globoko žalujoča žena Fani z otroci in ostalimi sorodniki. Dobro tovarišico In marljivo delavko bomo ohranili v trajnem spominu. Uprava, delavski svet, apravnl od bar in sindikalna podružnica tovarne kole« «ROG«, Ljubljana. RAZPIS Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanja podjetij in obratov (Ur. list FLRJ št. 51/53) in 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljydskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34/55) razpisuje komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Piran mesto DIREKTORJU trgovskega podjetja »JADRO«, Piran. POGOJI: višja strokovna izobrazba in tni leta prakse v stroki ali popolna srednja šola ali 10 let prakse v stroki In strokovni izpit ali nepopolna srednja šola ali strokovna šola in 15 let prakse v stroki in strokovni izpit. Kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom strokovne usposobljenosti, pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Piran, najkasneje do 10. avgusta 1956. Komisija za razpis mest direktorjev Obči.O Piran Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi, mučni bolezni v 87. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, in tast IVAN PETEBS1C upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 27. VII. 1956, ob 16. uri, izpred mrliške veže na mestnem pokopališču v Ptuju. Žalujoči: Družini Peter-šič in Slapničar. Ptuj, Grad, 25. VII. 1956. PORAZ MARIBORČANOV Hkrati z ljubljanskim »derby_ jem« je bil v Kamniku: enak plavalni dvoboj med Branikom iz Maribora in domačini. V plaval, nem delu sporeda je treba omeniti uspeh mladega 15-letnega Drofenika iz Maribora, ki je premagal na 40o m prosto preizkušenega Snabla iz zasedel drugo mesto na 100 m prosto. Dobro je plavala tudi 13-letna SušnikoVa iz Kamnika, ki je bila na 100 m prosto tretja. V tekmah v waterpolu je med A in B moštvi zmagal Branik z 9:7 (6:4), ozir. s 7:1. Zmagovalci so bili moški — 400 m prosto: Drofenik (B) 5:27.7; 10-0 m prosto: Kocmur (B) 1:04.7; 100 m hrbtno: M. Brandner (B) 1:20.9: 200 m prsno: Dobrovoljc (K) 3:04.4; 209 m metuljček Dobrovoljc (K) 3:04.1; 4 X 200 m prosto; Branik V soboto zsi in nedeUo 29. t. «n. bo na kopališču Ilirije prvenstvo LES v skokih v vodo. Borbe za najboljša mesta bodo trelo hude, raj nastopiio najboljši skakalci in skakalke. Vabljeni! V torek je bil v kopališču Ilirije plavalni dvoboj obeh ljubljanskih nasprotnikov Ljubljane in Ilirije za točke v -slovenski plavalni ligi. Dvoboj je bil odločilen za zasedbo drugega mesta, pri čemer pa so mladi plavalci in plavalke Ilirije zaostali za Ljubljano samo za »1 točk ali najmanj polovico manj, kaikor so računali stro_ kovnjaiki. V ostalem so bili rezultati večidel povprečni, ven da r je vredno omeniti zmago Bibe Tute v skokih nad državno prvakinjo Branko Hubi nič. V obeh tekmah v tva-terpolu Je zmagala Ljubljana, in sicer med B moštvi 6:4, med A ekipami pa 7:2. Izidi; moški — 490 m prosto: Goršič 5:41.2, Mare (oba L) 6:00.5; 200 m metuljček: Poljanšek (L) 3:90.1, Žvokelj (I) 3:11; 100 m prosto: Goršič 1:06.2, Vergelj (oba L) 1:09; 200 m prsno: Kanc (I) 3:06.2, Sodja (L) 3:07.3; 100 m hrbtno: Gašperin 1:19.9. Belič (oba L) 1:25.8; 4 X 200 m prosto: Ljubljana 11:30.8, Ilirija 13:51.8: ženske — 40o m prost® Horvat (L) 6:59.3, Zu_ pančič (I); 200 m prsno: Tominšek (L) 3:18.3, Pirc (D 3:25: 100 m hrbtno: Hočevar 1:33.4. Souvan (obe I) 1:39; 109 m metuljček: Horvat (L) .1:32,8, Pirc (I) 1:45.4: 109 m presto: Gaspari (L) 1:45.5, Zupančič (I) 1:30.2; 4X109 m prosto: HiTija 6:00.5. Ljubljana 6:19.4. Skoki: moški: Porenta 78.42, Keber (oba I) 65.77: ženske; Tuta 34.82. B. Rubinič (L) 34.49. Končno stanje točk: Ljubljana 285, It+rU* 234. M. „Vesna“ JSavica" KUPCI RADIJSKIH SPREJEMNIKOV Novi proizvodni postopki In stroga tovarniška kontrola so "ram omogočili ponoven dvig kakovosti naših Izdelkov« Zato . , PODALJŠUJEMO GARANCIJO OD DOSEDANJIH 6 NA 12 MESECEV zai vse sprejemnike »VESNA« In »SAVICA«, ki jih potrošniki nabavijo po 1. juliju 1956. Z garancijo Vam .tudimo BREZPLAČNO POPRAVILO IN ZAMENJAVO VSEH DELOV sprejemnika, razen elektronk, ki imajo 6-meseEno garancijo, ker niso naš proizvod. — Lastna proizvodnja sestavnih delov je jamstvo, da so NADOMESTNI DELI VEDNO NA RAZPOLAGO. Radijski sprejemnik »SAVICA« je danes tako poznan, da je postal že pojem za merilo kvalitete. Zato Vas pri izbiri radijskega sprejemnika opozarjamo na .loseb-nosti »VESNA« sprejemnika! VELIKO OBČUTLJIVOST IN SELEKTIVNOST omogoča nova Izvedba medfrekvenčnih transformatorjev MT5 (feritna jedra, jugopatentj. KVALITETEN TON daje 3 W zvočnik nove izvedbe: BARVO TONA Izbirate s posebnim potenciometrom; PREGLEDNA IN DOBRO RAZSVETLJENA SKALA omogoča hftro nastavitev postaje; ELEGANTNA KASETA je lep okras Vašega doma. KUPI KVALITETNO, DA BI KUPIL CENENO. (§} TELEKOMUNIKACIJE * LJUBLJANA - P RŽ AN V soboto M. in t arededjo 2*. t- m. bo v Celju drugo kolo zve«, zne atletske l*ltge za moške in ženske. V moški konkurenci bodo na« stopili tekmovalci Odreda, Ljubljane ?n Svobode iz Ljubljane, na_ dalje Mia dosti in Dinama iz Za-gTeba ter domačega Kladiva rja. V ženskih disciplinah pa bodo nastopile članice Odreda, Kladivarja, Dinama in Mladosti. Sobotni program se bo na stad onu Borisa Kidriča začel ob 17., nedeljski pa bo 15.30 uri. 31. B. Upravni odbor GOZDNEGA GOSPODARSTVA KRANJ razpisuje natečaj za izpopolnitev delovnih mest: SEKRETARJA PODJETJA z visokošolsko ali srednješolsko izobrazbo in z večletno prakso v upravnih poslih; UPRAVITELJA Gozd. obrata Škofja Loka; GOZDARSKI DJ2ENIR ali GOZDARSKI TEHNIK s prakso; 3 POMOČNIKE UPRAVITELJEV gozdnih obratov v Škofji Loki, Tržiču in na Jezerskem: gozdarski inženirji, lahko začetnika; 2 PROJEKTANTA za projektiranje nizke in visokogradnje: gozdarski inženir ali gradbeni inženir, lahko tudi gradbeni tehnik; 2 GOZDARSKA INŽENIRJA ali TEHNIKA za operativna dela pri gozdnih gradnjah; BLAGJUNIKA direkcije v Kranju srednješolska izobrazba; MATERIALNEGA KNJIGOVODJO pri gozdnem obratu v Škofji Loki, s srednješolsko izobrazbo. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Vloge z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja naslovite na direkcijo Gozdnega gospodarstva Kranj, do 31. julija 1956. RAZPIS Kmetijsko posestvo Stična na Dolenjskem razpisuje mesto delovodje za vodstvo večjega kmetijskega delovišča. poljedelsko-živinorejske usmerjenosti. Pogoji: kmetijski tehnik z vsaj nekaj praikse ali absolvent nižje kmetijske šole s 5 let prakse na kmetijskih gospodarstvih. Samsko stanovanje in hrana, ali družinsko stanovanje preskrbljeno na posestvu. Plača po tarifnem pravilniku in dogovo- Po kratki in težki bolezni nam je umrla v cvetu mladosti 12 let naša nepozabna hčerka JANA OGRIN dijakinja I. gimnazije na Vrhniki Pogreb bo v soboto, dne 23. julija 1956 ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče na Stari Vrhniki. Žalujoči: mama, oče, bratec Aleš, sestrici Irena in Majdka ter ostalo sorodstvo. Stara Vrhnika. Vrhnika, Ljubljana, Maribor, Dunaj. Waukegan 111., dne 28. julija 1956. IVAN KOPRIVEC POZIV ZA PREDPLACIL01 GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM! Ker |e prva izdaja »PRIVREDNO F1NANSISK1 PRIBOČNIK« (»Permanentni vodič kroz privredne prepise«) popolnoma razprodana, smo se odločili, da natisnemo drago Izdajo, če se bo prijavilo dovolj predplačnikov. Druga Izdaja bo vsebovala celotno do zdaj objavljeno snov, po Istem sistemu svobodnih listov, zajela bo predpise, objavljene v Ur. I. FLRJ zaključno s številko 23—56, odnosno zaključno s štirim! spremembami in dopolnitvami in bo razporejeno v dveh knjigah (s patentnimi šrafiranimi polivinilastimi platnicami). Priročnik poda celotno snov gospodarsko-finančne zakonodaje v kratkih izvlečkih po abecednem redu. Spremembe in dopolnitve izhajajo četrtletno, redno v teku januarja, aprila, julija in oktobra vsako leto. Nova izdaja se ne bo razlikovala od prve tako, da bodo kupci •ne in druge prejemali v bodoče iste tekste sprememb in dopolnitev. Cena druge izdaje znaša v predplačilu 4000 din in jo plača kupec ob prejemu knjige, oziroma po prevzetju, brez plačila poštnih stroškov. Ker bo natisn|eno samo strogo omejeno število primerov, prosimo, da nam prijave za predplačilo pošljete najkasneje do 15. avgusta t. I. Rok za prijavo ne bo podaljšan. polkovnik t pokoja v 65. letu starosti Pogreb bo v Kopru v soboto popoldne. Žalujoči: Koprivec ing. Miran z družino in družina Vidmar. $nt$anje cen cementu N» temelja odloka Zveznega izvršnega sveta št. R. p. 293 t dne 14. julija 1956 (Ur. list FLRJ St. 30 z dne 18. julija 1956) o znižanju davčne stopinje na promet proizvodov, so se DALMATINSKE TVORNICE CEMENTA odločile, da 8 18. Julijem 1956 znižajo cene cementu, in sicer; PC-250 PC-350 PC-450 Din/t Din/t Din/t Tvorni ca cementa »10 KOLOVOZ« Solin - Majdan 9.500.- 11.000.- 11.900.- Tvoralca cementa »PRV0B0RAC«, Solin 9.500.- 11.000.- 11.900.- Tvoraica cementa »PARTIZAN«, Kaitel - -Sučurac 9.500.- 11.000.- 11.900.- Tvornica cementa »IVAN M0RDJ1N-CRN1«, Split 9.400.- 11.000.- i«. Tvorni ca cementa »RENKO SPERAC«, Ravnice p. Omišu 9.200.- Označene cene so mišljene za tono cementa natovorjenega na ladji ali vagonu posamezne tovarne. Kvaliteta cementa popolnoma ustreza začasnemu jugoslovanskemu standardu za cement JUS B. CL 010-1954. POTROŠNIKI, IZKORISTITE ZNIŽANE CENE! Za vse informacije se obrnite na gornje naslove posameznih tovarn. »SAVREMENA ADMINISTRACIJA« izdavačko-štamporsko preduzeče BEOGRAD, Prizrenska 6. Poštni predal 479 DALMATINSKE TVORNICE CEMENTA