izhaja vsaki torek in soboto. Ako padt* na ta dneva praznik, dan poprej. (IrediiiStvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vettuiini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Sirfranklrana pinma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Kokopiwi dopisov se ne vračajo. »liorica- stane na leto 10 K, za pol I eta 5 K. za četrt leta 250. UpravniHtvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" uljca Vetturini St. 9. Za o%\am>. se plačuje od čveterostopne petit vrste po \i vin., za večkratni natis primeren popust. PoManu'^ne Itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v laznih goriških trafikah. Št. 41. V (iorici, v torek dne 24. maja 1910. ' Leto XII. Iskren pozdfav"' slovenskl privatni j^nafciji v Gorici. %^v "1W1^ h? t r e. Z nepopisnim veseljem, navdu- šenjem in zanimanjem smo pozdravili istrski Slovenci tistanovitev slov. pri- vatne gimnazije v (iorici. Ni je menda poleg Goriške, dežela, v kateri bivajo naši mili Slovenci, ki bi bila v narodnem oziru tako zapostav- ljcna in malo ovaževana, kot je naša tužna Istra. V Istri imamo brezštevila vasi, v kterih biva nad 100 šolodolžnih otrok, ki so brez vsake vzgoje in po- uka; kjer se nahaja pa Sola, je tako prenapolnjena, da bi imele v njem mnogo posla 3 učne moči, iiieci tern ko se muči pri tako ogromnem številu dece le ena. Lahi se pa maste in izobražu- jejo s slovenskimi in hrvaškimi žulji. Lahi pač režejo Slovencein povsod enak kruh! (j o r i š k a g i ni n a z i j a — p o - zdravljena! Prvi pozdrav iz Istre Ti pošilja v iniemi mnogih rodoljubov, Istran, v čegar prsih bije slov. srce! Prvi oklic v „üorici" je bil kot blisk in je vse iznenadil! Živeli no- žrtvovalni slov. rodoljubi! Slava Vam ! Le nevstrašeno in pogumno naprej po lačrtani poti — Istran je z Vaini! Po- navljamo — slava Vain ! Goriška gimnazija ne sme biti ognjišče-svetišče sanio za goriške Slo- vence; ona bodi lastnina celega Pri - morja to je — Goriške-Tržaške-Istre. Milo nam je bilo pri srcu, ko nismo našli v kuratorju nijednega Istrana ter da se slavni kuratorij ni spomnil sestrice goriške dežele — naše Istre! Vemo sicer, da je kuratorij le za- časno sestavljen, ter da se bode raz- širil in pomnožil z rodoljubi cele dežele. Slavni kuratorij! Obračamo se do Vas z udano prošnjo: ne prezrite sosednih Istranov, ter blagovolite sprejeti v Ku- ratorij tudi naše rodoljubne župane in veljake. Prosnno, ne zabite Istrana, ki pojele radevolje na roko tej plemeniti akciji. — Prepričani smo tudi, da bodo sprejeti v zavod tudi nadarjeni dečki iz Istre. Koliko talentov je vničenih radi po- manjkanja šol in radi nemškega učnega jjzika na državnih gimnazijah v (iorici in Trstu. Od tod sledi pomankanje slo- venskega uradništva zlasti pa rodo- ljubne slov. in lirvaške duhovščine v Istri. Ako pojde tako naprej, bode mo- ral oskrbovati eden duhovnik 3 do 4 župnije. Slavni kuratorij naj blagovoli pod ugodnimi pogoji tudi naše nadarjene dečke sprejeti v slov. gimnazijo. Nje- gova slava bode donela od Triglava do zadnje vasi za Učko v Istri, ter od Čavna do Matajurja in še naprej. Ves ta del deželc se vidi krasno iz Učke! Obračamo se do našili rodoljubnih zelo obŠirjenih istrskih županstev, kakor Dolina. Klanec, Dekani, Marezige, Pod- grad itd, na kterih tajnikujejo s a m i (i o r i č a n i, naj blagovole po- snemati bratska goriška županstva ter žrtvovati za našo goriško-istrsko (pri- morsko) gimnazijo izdaten znesek. V vsaki katastralni občini od go- riške meje do Pole se nahaja hranilnica in posojilnica, katera naj s svojo lju- beznijo in delo za narod dopusti, da se njeno ime vpiše v zlate narodne buk- vice, s tern da prispeva za slovensko gimnazijo. Naposled se obračamo do vseh rodoljubnih Istranov in veljakov, ziasii do naše rodoljubne duhovščine, požrtvo- valnega učiteljstva in društva, naj na- rodu pojasne in vzbujajo zanimanje za prvo primorsko slovensko gim- nazijo. Velik položi dar naši gimnaziji na altar! V to pomozi Bog, üorican - Istran - Tržačan. B r u n o. Liberalna zmedenosf. Pojasnili smo našim čitateljem vže pied tedni zadevo o 100.000 K deželne podpore za železniško progo Gorica- Červinjan. Povedali smo takrat, da se ta znesek ne sme uštevati med one podpore, ki so se Italijanom letos od- kazale, ker je stavil g. poslanec/into- nelli predlog, naj se ta znesek |^je iz one podpore, katero je deželni zlor do- volil vže 1. 1900 za furlanski h\mvaj in se dosedaj še ni porabil. Leta !892 je dovolil namreč de- želni odbor 200.000 K podpore za t'ur- lansko železnico in za tramvaj iz Go- rice do Ogleja in 200.000 K za vipav- sko železnico. Ko se je gradila furlanska želez- nica, izdala je dežel?. 100.000 K za na- kup tostvarnih de^ic. Leta 1900 je prišla resno v poštev tudi zgradba vi- pavske železnice; a zaradi spletk dr. Tume, kateremu ni bila ta zgradba pred volitvami 1. 1901 všeč, ni hotela ital. večina deželnega zbora privoliti v izplacilo te vsote. Po prizadevanju po- slancev naše stranke se je vendar pri- pravilo večino do tega, da je privolila v zajetje posojila 200.000 K za nakup osnovnih delnic vipavske železnice; a vsled vedne nag'ajivosti gori omenje- nega poslanca Tume so Italijani zahte- vali, da mora dežela obrestonosno na- ložiti tudi 100.000 K. namenjenih za tramvaj Gorica-Oglej, njirn v prilog, kar se je tudi zgodilo. Ta znesek bi bil na- rastel do sedaj na 143.000 K; toda po sklepu deželnega zbora izdalo se je pred par leti 50.000 K od te vsote za žeL-znico Červinjan-Belvederc. ki se vže gradi, tako da je ostalo naloženih pri banki Union v Trstu še 93.000 K, ki bodo pa gotovo narasle na 100.000 K, predno se začne graditi železniška črta Gorica-Červinjan. Ta denar, katerega je naložila de- želna uprava po sklepu deželnega zbora vže pred 10 leti za zgradbo furlanske ozkotirne železnice med Gorico in Ogle- jem in je bil od te uprave tudi izpla- čan v korist italijanskemu delu dežele vže 1. 1900 kot kompenzacija za pod- poro vipavske železnice, se mora sedaj rabiti za nakup osnovnih akcij želez- nične črte Gorica-Červinjan. Šlo se je torej le za to. ali imajo rabiti Italijani njihovo podporo za furlanski tramvaj. ali za železnico Gorica-Červinjan. U- mevno je, da je to Slovencem vseedno, kako naj obrnejo it. poslanci dež. pod- poro, do katere so imeli pravico od 1. 1900. Vsak človek, kateremu ni stran- karska strast še zmešala možganov, mora pač pripoznati, da ta znesek ne spada med one podpore, katere je de- želni zbor letos dovolil, marveč da so imeli po sklepu deželnega zbora ita- lijanski poslanci do njega vže od 1. 1900 neomeieno pravico. A kako modruje „Sočin" člankar v tcj jako jednostavni zadevi v svrho dokaza, da se je Furlanom letos dovo- lila podpora 100.000 K za označeno že- lezniško progo ? V svoji konfuznosti modruje tako- Ie: Meni so sklepi. deželnega zbora — pomada. Znesek 93.000 K. naložen pri banki Union, je bil namenjen za zgradbo furlanskega trarnvaja: ker se pa ta ne zgradi, spada ta denar v dežeino bla- gajno. Podpora za železnico Gorica- Červinjan v znesku 100.000 K se mora kriti iz sedanje blagajniške gotovine in ušteti med letošnje podpore. četudi je deželni zbor drugače sklenil. Sploh sklepi deželnega zbora ne pridejo niti v poštev. marveč le volja člankarja. ki mora dokazati. da ima on prav. Alož se je postavil na „strogo račun- s k o upravno s t a 1 i š č e", ki uči, da denar. izplačan pred leti. se mora vštevati med letos*) dovoljene podpore in vknjižiti med letošnje izdatke. In kako je najiven ta kontuzni svetnik! Od „Gorice" zahteva. da mora odobriti njega „strogo računsko upravno stališče" in priznati, da je bila v zmoti. ko je trdila, da se ne sme italijanski stranki pred 10 leti izplačana podpora vštevati med letošnje, ker le hjegov sistem je „računsko p r a v i 1 e n". No. sedaj sele nam je umljivo, za- kaj je izkazavala „Alizarska zadruga" vedno lepe dobičke in briljantno fi- nančno stanje. in je vendar naenkrat prišla do strašnega poloma. Vsekako se je posluževala pri svojem knjigo- vodstvu novejšega „računsko - pravil- nega" sistema „Sočinega" dopisnika ter se je postavljala na njega „strogo ra- *) Za poc't. — Op. stavca. Ksenij Verin: Oorsko žiuljenie. Dramatična idila v treh dejanjih. (Dalj.-). Š e s t n a j s t i p r i z o r. Ivan: (Pride z Zalko na oder.) Kaj nama to mari, Zalka, dosti lepšega si imava povedati. (Jo objame.) Zalka, ali nie ljubis? Ali si moja, vsa moja? Zalka: (Razburjena, v njegovem objemu.) Ah Ivan! (Se mu hoče izviti, a naenkrat obstane, mu pogleda v oči in se privije k njemu.) >lvan: 0 sreča blažene ljubezni! (V daljavi še en strel. Prestrašena se spustita iz objema.) (Zastor.) Drugo dejanjo. (Pozorišče: Izba v ogljarjevi hiši. Nu stcni stara kmečka ura in okoli na vseh straneh po- dobg svetnikov. V enem kotu pesi, v drugcra miza. Ob njej sta dvo klopi in en stol. Na sredi v ozadju vrata v siumnato, na lovi v »hišo«. Na lt'vi okno.) Prvi prizor. Nana: (Pride iz hise in pogleda na uro.) Kje je že poldan in nje še ni. Kod se je neki zamudila? Saj pravim, najboljše bi bilp, če bi žla sama v trg. (Popravlja to in ono.) Za g r i v e c: (Le v hisi.) Kaj jo boš čakala'. Ven pojdi in, pojužinaj kakor jaz. Saj mora tako priti vsak čas. (Čuje se, da med govorenjein nekaj išče. Pride v izbo.) No vidiš, sicer sem že dopoldne končal v ogljenici in je danes sobota, spravim se na košpe*). (Dene podplat — les na mizo in tudi urbas starih čevljev. Žvižga: „Ogljar, ogljar.) Nana: Prav, prav. Saj za zimo boš moral napraviti tudi meni ene. (Odide v hišo. Zagrivec žvižgaje v čum- nato, odkoder se kmalu vrne in pri- ncse kladivo, Silo in žeblje. Se vsede in začne delati.) Zagrivec: (Prekine z delom.) Nana! Nana: (Pride na vrata in si s predpasnikom obriše usta; še je.) Koga? Kaj mi imaš spet povedati? *) Goklje (kob. Kot.) Zagrivec: Ja viš, že davi sem ti hotel, pa ne vern kako da sem zabil. Čudne, čudne sanje sem imel po noči. Poslusaj: nič ne vem, kod se je vzela, kar naenkrat je stala neka stara črna žena pred hiso in vrgla gorečo trsko skozi okno. Jaz sem jo hotel tedaj zgrabiti, a zginila je kakor kafra. llisa pa je bila v ognju. Kaj je bilo naprej ne vem, ker sem se vzbudil. Nana: (Ki se je cel čas čudila, skrbeče.) Res, čudne sanje. (Pomisli.) Čakaj, Zalka ima nekje sanjske bukve, ji povemo, ko se vrne, pa pogleda vanje in razloži, kaj pomeni vse to. Zagrivec: Ja, ogenj vem da po- meni srec'o, a tista žeuska, tista žen- ska! — Nana: (Ob oknu.) Bog nas vari kakih nesreč. (Pogleda skozi okno.) Zalka gre. (Odide v hišo.) Drugi prizor. Zagrivec: (Za njo.) No je pač čas, da je prišla. Tobaka sem si želel, kakor verne duše nebes. (Vzame urbas, ga poskusi na les in začne zabijati žeblje.) Nana: (V hiši.) Kaj pa si delala toliko časa v trgu ? Lahko bi prišla prej! Zalka: (Tudi se v hiši.) Seveda bi lahko prisla. samo prej bi morala iti. (Pride v izbo s cajno v rokah.) Bog daj oce! T r e t j i prizor. Zagrivec: Bog daj no! (Odloži delo.) Sedaj pa le na dan z mojim to- bakom ! (Vzame iz žepa pipo.) Zalka: (Odloži cajno na mizo in išče.) Hitro. hitro! Nana: (Od zunaj.) Ne bodi tako siten! Pusti jo. naj prej poje. potem že dobiš tist božji tobak! (Aled govorjenjem je prisla na vrata, ko konča, nazaj v hiso.) Zagrivec: E Zalka že lahko malo potrpi še, ko je dozdaj! Kaj Zalka? Zalka: (Izloži par zavitkov.) Nate, tukaj je! (Odide v hišo.) Zagrivec: (Base.) Lepa rastlinca tobak! Včasi sem ga tudi jaz sadil, a sedaj pridejo ti presneH financarji vse- mu na sled. (Ko nabaše, bolj glasno.) Ti stara, je še kak goreč ogelj, da prlžgem? (Dalje pride.) čunsko upravno stališče". Bog ve, če ne rabijo tudi pri drugih liberalnih de- narnih zavodih te metode? Vprašamo: Kaj pa v nasprotnem slnčaju, ako bi bili I. 1900 Italijani gra- dili furlanski tramvaj, dvignili 100.000 K v ta nam in hi bil dež. zbor sklonil, da se ima istočasno naložiti znesek 200.000 K, namenjen za zgradbo vipav- ske Železnice, obrestonosno pri banki Union v prilog Slovencem, ter bi bili poslanci j. L S. predlagali. naj se upo- rabi ta denar sedaj za nakup osnovnih deinic gorskih železnic, ki se imajo graditi, in naj se vštejejo med podpore. Slovencem letos dovoljene ? Da bi prišel ta novodobni računarski metodikar v Gabrščekovo „botego" ter mu začel do- Kazavati, da je S. L, S. z njegovega „strogo računsko upravnega stališča* popolnoma „računsko pravilno" posto- pala, kaj bi se zgodilo ž njim? —Frlel bi skozi okno ven! Tej zmedenosti je dodan pa še do- datek, ki razsvetljuje v bengalični luči nevednost in hudobijo liberalnih poli- tikov. V tem dodatku trdijo ti gospodje. da poznajo le deželni zalog in nič dru- gega, ter da je deželni odBor nepra- vilno postopal, ker je shranil denar za furlanski tramvaj. Konečno kažejo še s prstom na slabo gospodarstvo v deželni hiši „o b s 1 o v. k i m o v c i h*. No. tem gospodom bodi povedano, da ima deželni odbor v svoji upravi poleg deželnega zaloga tudi štipendijski zalog, zalog za ranjene in bolne vojake, provincijalno-občinski zalog, zalog za gozdarstvo in ribarstvo, gospinski za- log. zalog za uboge, normalno-šolski zalog. pokojninski zalog za učiteljsko osobje itd., sploh vsak denar, ki se na- loži v kako svrho in se ima upravljati po deželnem odboru, tvori poseben za- log. Take zaloge ima vsaka deželna uprava. Kdor je kedaj pogledal letne razkaze drugih dež. uprav, se je takoj o tem prepričal; le „Sočinim" politi- Jcom ni o tem ničesar znano. Najlepša je pa ta, da očitajo ti ljudje deželnemu odboru nepravilno po- stopanje, ker je izvršil sklepe deželnega zbora. To je pač vrhunec liberalne po- litične konfuznosti. Kar se pa tiče kimovstva, svetu- jemo gospodom okolu „Soče", naj po- metajo najprej pred svojim pragom. Nikjer. ni toliko kimovstva, toliko suž- nosti kakor v Vašem taboru. Vsi ste vedli vže davno, kako se je gospoda- rilo in zapravljalo denar ubogega ljud- stva pri „Mizarski zadrugi"; a nikdo ni imel poguma upreti se temu škanda- loznemu gospodarstvu. Stiskali ste si~ cer pesti in zabavljali o tem gospodar- stvu, ko ste bili v kakem varnem ko- tiču; a na komando vašega gospodarja morali ste celo javno hvaliti in zago- varjati nestvor onega gospodarstva. Dobrc vam je tudi znano, kako se gospodari z „narodnimi podjetji" in de- narnimi liberalnimi zavodi; veste, da se dvigajo vloge in nikdo ne vlaga več beliča v iste. ker je šepavo gospodar- stvo izpodkopalo kredit. Pogumno za- bavljate in obsojate tako započetje, ko se Vam zdi, da ste v varnem zavetju a nikdo se ne upa nastopiti proti tero- ristu, ki je vse to zakrivil. Ko se vam bliža vaš gospodar s pasjim bičem v roki, prekrižate roki na prsih, pobesite glavo in kimate kakor Kitajci pri mo- litvi. To ni več kimovstvo, marveč su- Ženjstvo najnižje vrste. Sklep XV. šolskega lefa obrl.-nadaljevalne sole. (Konec). Oglejmo si razstavo. Izdelki učen- cev so bili razstavljeni v treh sobah. V prvi sobi so bile razložene rizbe pri- pravljalnega tečaja, iz katerih je raz- vidno, kako napredujejo v elementarnem risanju od priprostih črt do lepo okro- ženih uresov (ornamentov). Dalje so bile razložene knjižice le- popisja. spisja in računstva vseli 3 raz- redov. Posebno znameniti so bili obrtni spisi. n. pr. naznanila, naročbe, mno- gotere prošnje na oblastnije itd. Iz ra- Cunstva vsakovrstni obrtni računi. osnutki rokodelskega knjigovodstva, menjice. do- pisnice, tolegrami, poštne nakaznice itd. V drugi sobi so bile prostoročne in geo- metrične risarije 1. razreda razloZene po stenah in mizah. Na teh se je jasno vi- delo po datumu kaKo so lepo napredo- vali učenci od Se okornih zgrešenih rizb do točnih snažnih izdelkov. Risarije so predstavljale razne pred- mete. risane deloma po naravi, deloma po obrazcih. — Vse skupaj je bilo za vsakega rokodelca poučljivo in zani- mivo. Posebno snažne in točno risane so Jbile rizbe učencev Novinc Emilja, Žbogar Antona, Čufar Fr., Bizjak Silvija Podgornik Angela, Žižmund Bernarda itd. V risarski dvorani so bile vse stene krite in na 14 mizah razgrnjene stro- kovne risarije učencev drugega razreda. Risarije so bile v obče vse čedne in cela razstava okusno prirejena. Izmed velike množine riseb so se odlikovale po strogi točnosti one kolarja Vuge, predstavljale so kolarsko orodje, poedine dele vozov. cele vozove in različne ko- leseljne; krojača Alojzija Ceja mnogo- vrstne kroje hlač, sukenj, telovnika, pa rizbe po naravi, po kalupih in drugih predmetih; rizbe rezbarja Antona Pod- gornika so bile odlične; izmed zidarjev so se odlikovali: Bizjak Rudolf, Rustja Anton, Jug Alojzij, LozarVencelj, Klavčič Franc in Nanut Otilij po mnogovrstnih stavbenih načrtih, ki so bili točno in snažno izdelani. Mnogo lepih načrtov bilo je razstavljenih od Simčič Fr., So- šol Karla, Primožič Jožefa, Okretič Jo- žefa, Leban Joč.efa itd. Kovaški vajenci so razstavili različne mreže, vrata, pre- graje, ključavnice itd., med katerimi so se odkovale rizbe Mučič Frančiška. Rizbe mizarjev so bile prav lepe, sosebno Lipovž Janka, Podgornik Fran- čiška, Srenjšček Frančiška, Cigoj Alojza, Jekše Cirila in drugih. Pač se je splačalo ogledati si to razstavo, ki je bila poučljiva za vsakega rokodelca in očitno spričevalo, da so naši mladeniči sposobni za vsako opra- vilo, ako imajo žilavo voljo in vstrajno marljivost, kakor so v resnici pokazali mladeniči iz Podčavna, katerim se ni stožilo vstajat ob 4. zjutraj, da so za- časoma dosegli prvi vlak iz AjdovŠčine v Gorico, pa tudi niso štedili za vožnjo, ker so uverjeni, da toliko trud, kolikor strošek se jim obilo povrne. Šolskemu vodstvu in pa učiteljstvu moramo pa čestitati nad takimi vspehi. Dopisi. Iz Komna. — Dne 14. t. m. je silno dremljalo po telegrafu. Vse je popraše- valo, kaj to pomeni in še celo voditelj sodnije, g. Dominko, je bil vznemirjen. Kmalu smo zvedeli, da je telegraf pri- nesel z višjega mesta povelje, naj se takoj odstranijo od starešinskega delo- vanja g. župan, JoŽef Štrekelj in Pipan iz Preserij ter Dugulin, župan v Škrbini. Na mesto župana stopil je prvi podžu- pan Valentin Volčič. Vsa ta velika pre- memba se je izvršila brez pokanja to- pičev — tiho. NaŠ župan je večkrat rekel, da bi bilo le kmalu konec. Kljub temu pa je podpisal rekurz, da bi bile ovržene ob- činske volitve, pri katerih je bil silno natančen proti volilcem S. L. S. Po sta- rem obuvalu je iskal vzrokov, da bi iz- podbil našim ljudem volilno pravico. Takrat ni čutil, kako je sam bolan na sušici. Na neki ženitnini v Svetem se je tudi bahal, da je liberalec in da tak ostane do smrti. Mi pa pravimo, da mu vendar diše klerikalne kronice, ki jih je zaslužil z jako umetno drago na- pravljenim delom v cerkvah. — To bo pa sedaj, ko je res „übero", lahko izvrševal še v večji meri. Imel je še to slabost, da se je dal preveč voditi od g. Svaro in Streklja. Na pritisk ömenje- nih je dal podreti slavolok ob sprejemu prevzvišenega knezonadškofa lansko leto. Že takrat so stari možje preroko- vali, da je začel ta župan butati z glavo proti... skali in da to delo ne bo imelo dobrega konca. Dne 22. so imeli naši otroci prvo sv. obhajilo. Ob tej priliki je držal preč. g. dekan lep nagovor na otroke. Bog daj obilo blagoslova. Iz Volčjedrage. — Po dolgem pri- čakovanju se je pri nas ustanovilapošta. Za to pridobitev se je posobno potego - val gospod djžavni in deželni poslanec Josip Fon, za kar se mu najsrčneie za- hvaljujemo in upamo, da se bode sedaj zavzemal za toliko potreben in zaželjeni prehod za pešce čez žele2,niški tir. Omeniti moramo samo Še, da ima- mo sedaj za našo vas dve imeni. Po- staja se imenuje — kar je tudi pravilno — Volčjadraga. Poštio ravnateljstvo nam je pa poslalo pošmi pečat z imenom „Ovčjadraga". C. kr. poštno ravnateljstvo opozarjamo na to dejstvo. Dom a č i n i. Dobrovo. Več pevskih zborov je nastopilo pri veselici na binkoštni pon- deljek na Dobrovem. Opazili smo tudi vrle Šmartince. Njih zbor je nastopil brez pevovodje. Peli so jako lepo, posebno lepa pesem „Pogled v nedolžno oko" je ugajala. Cast jim ! Vel. Žablje. — Kakor je že znano, preustrojilo se je naše „Bralno društvo" v „Kat. slov izobr. društvo", katero prav marljivo napreduje kljub naporom naših liberalcev. Binkoštni pondeljek priredilo je namreč „Slov. kat. izobr. društvo" v Šmarjah svojo prvo veselico. Ob isti priliki je napravilo naše bratsko društvo tja izlet. A to ni bilo povolji našim li- beralcem. Ko smo odhajali v Šmarje, napravilä sta se županova dva nade- budna sinčka in otroci njegovih bližnjih sosedov s kositrastmi posodami in har- moniko, ter hajd po stranski poti za nami demostrirat. Razbijanje in sramotenje ni nehalo, dokler jim niso naši odvzeli priprave. Harmoniko so jim takoj vrnili na prošnjo kleče s povzdignjenimi rokami županovega sinčka, drugo pa razmetali. lzleta udeležilo se nas je nad 40, deklet fantov, možev in njih soprog. Po končani veselici šli smo tudi skupnonazaj proti domu, terokrepčaje se pri gospodu I. Kaučiču v Vrtovčah smo sekrasno zabavali. Velikoveselje petje in ukanje po poti pa ni vgajalo našim liberalcem in socijalistom, zato so skle- nili nas napasti. Zbrali so se pri mo- stiču v vasi čakaje nas s klici, da tudi oni lahko vriskajo. Ali disciplina v naših vrstah jim ni dala povoda za- četi s pretepom. Pri kapelici na križpotju pod šolo zapeli smo še v spomin 50 letnice „Naprej zastava slave" in mirno razšli. Z vsemi močmi in zvijačami, sra- moteniem delujejo naši liberalci proti našemu društvu, da bi katerega uda preobrnili, a ne gre jim prav iz pod rok. Ustanovil se je pri nas tudi Orel, za katerega se že vadijo. v prostih vajah in trobentanju. V ta namen potrudil se je tudi vrl mladenič Emil Mrkelj, miz. pom. ter jin nekoliko vežba. Ali tudi njega so skušali pregovoriti, a spodle- telo jim je, kajti naše prepričanje je trdno! Zdaj pa vprašamo vas, ali je motil kdo izlet vaših bratcev socialistov iz Dobravelj dne 1. maja, prihajajočih z godbo pod rdečo zastavo v Vel. Žablje ? Ali obstoji v tem vaš liberalizem in socializem, da zahtevate za sebe vse pravice, a drugi niti od svojega da bi ne bili gospodarji ? Taki omiki in svobodi dober tek 1 Pika. Iz Brd. (L i b e r a I n a o I i k a.) — Da so liberalci surovi, da napadajo, iz- zivajo in žalijo brez povoda, je stara', znana stvar. Nekateri teh surovih neoli- kancev ne morejo preboleti tnladine, ki ni njih mišljenja. Zdi se jim nemogoče, da bi bila mladina drugačna kakor so ti pokvarjenci. Merijo namreč brač po sebi. Binkoštni pondeljek je bila veselica na Dobrovem. Ko so korakali šleferjan- ski mladeniči v orlovski uniformi skozi Gonjače proti Dobrovem. je neki Jančič grizel ustnice. Ker pa ni mogel prema- gati jeze je siknil iz ust svoj žolČ in bolj na tihen zaklical: „Čuki". Pa mu je odleglo. S to besedo, ki mu je tiščala v grlu kakor kost, je ozdravil. Kdo je čuk? Tisti, ki čuka ! Izzivače, katerih je le zelena jeza, se prezreali pa se pljune na nje! Polifični pregled. Okvirni zakon za jezikovno vprašanje. „Centrum" poroča: Prihodnje dni se bodo med členi „Slov. Enote" in ostalimi slovanskimi ter italijanskimi in rumunskimi voditelji strank vršili razgovori glede ok\ irnega zakona za jezikovno vprašanje. Dr. Glablnski o fiuančnem ministru. V Lvovu se je vršil strankarski shod poljskih narodnih demokratov. Na- čelnik poljskega kluba Glabinski je po- zival navzoče na delo za izvršitev vse- poljske ideje. Zelo je kritiziral finanč- nega ministra in dejal, da ne bo spra- vil pod streho svojih finančnih predlog, zato se mora smatrati stališče finanč- nega ministra za omajano. Geški listi pišejo, da slovansko parlamentarno udruženje in Čehi še le tedaj stopijo v dogovore z vlado, ko bodo na vladi sedeli ljudje, v katere bodo imeli Slo- vani zaupanje. Volitve v Bosni. ^Minolo sredo so bili izvoljeni v III. kuriji za bosanski deželni zbor dva kan- didata Hrv. Kat. Udruge in pet kandida- tov Hrv. Nar. Zajednice. Včeraj je volila II. kurija., Za I. kurijo pa bodo volitve jutri. Vseh volilcev je v Bosni 492.164, in sicer 173.127 pravoslavnih (31 man- datov), 173.364 muslimanov (24 manda- tov) in 88.928 katoličanov (16 manda- tov). - Kmečki neinirl v Bukovinl. V Udzsticu, Bukovina, je izbruhnila kmečka revolta. Kmetje so zasedli neko veleposestvo, češ, da so jim obljubili državni poslanci, da se bo posestvo razdelilo. Nomški cesar na Dunaju. „Mittags-Zeitung" poroča iz baje dobrega vira, da pride nemški eesar meseca septembra na Dunpj, da bo osebno čestital cesarju povodom njego- vega 80. rojstnega dne. Črnagora kraljevina? Dunajski listi, kakortudi belgrajski, poročajo, da bo 1. avgusta proglašena Črnagora za kraljevino. Pri tej slavnosti bo navzoč srbski kralj Peter in ita- lijanska kraljica Helena. Vstaja v Albanijl. 0 albanski vstaji se nič jasnega ne ve. Dočim so uradna poročila ugodna, se še vedno pošilja vojaštvo v ustaško ozemlje. Pogreb Edvard VII. V petek se je vršil v Londonu kra- ljev pogreb na velikanski in kraljevski način. Na tisoče in tisoče ljudi je ta dan prišlo v London, da izkaže kralju zadnjo cast. Pogreb je kazal pretežno vnjaški značaj, kar na Angleškem do- sedaj ni bilo v navadi. Pogreba se je udeležilo mnogo evropskih vladarjev ter njih zastopnikov. Našega cesarja je za- stopal predstolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Tudi kraljica Aleksan- dra, ruska kraljica-mati, kraljica Marija in norveška kraljica so se udeležile po- greba. Ta dan je vladala v Londonu ne- znosna vročina. Zgodilo se je mqogo nezgod. Več oseb je bilo pohojenih. Šte- vilo ranjencev se sodi na nad 2000. Turölja grozi. Turško brodovje je odplulo z za- ¦prtim poveljem. Mornariški minister se je izjavil, da bo Turčija počakala, da velevlasti izvrše svoje obljube glede Krete, sicer bo pa Turčija sama izvršila svojo dolžnost. DarovL Zazasebno slov. gimnazijo . v (I o r i c i sta darovala gg.: dr. Franc Kos, profe- sornaženskem učiteljiščuv Gorici 100 K, dr. Franc Žigon, profesor bogoslovja v Gorici 100 K. Domače in razne vesti. Vsprejemni izpiti za 1. raz. slov. zas. gimnazije se bodo vršili meseca septembra. Natančneje se objavi pravo- časno. Pogoji za vsprejem so isti kakor na drž. gimnaziji, le namesto znanja nernščine se zahteva znanje slovenščine. Vodovod za vipavske občine. — Deželni odbor je odredil, da se pricnö izdelavati podrobni načrti in stroškov- niki za preskrbljenje vipavskih občin s pitno vodo iz Hublja povodom izpeljave tozadevnega goriškega vodovoda naj- kasneje v prihodnjem tednu. Pri tem pridejo v poštev občine Lokavec, mesto Sv. Križ, Cesta, Dobravlje, Place, Male Žablje, krajevria občina Velike Žablje, Skrilje, Kamnje za oddelek Potoče, kra- jevna občina Črniče in Šempas. V Selu se odcepi postranski vodovod od mest- nega in pri tem postranskem pridejo še v poštev: Selo, Batuje, Dornberg z od- delki Tabor, Saksidi, Zalošče; dalje žu- panija Prvačina in — če mogoče — tudi Gradišče, in končno $e večji del rihemberške županije. Po možnosti se bode skrbelo tudi za to, da dobijo občine okc'u goriškega mesta vodo iz glavnega vodovoda, ozi- roma iz vodnjaka na Gradu, in sicer: Št. Andrež, Pevma, Št. Peter in obe Vrtojbi. Priporočamo gg. županom in ob- činskim zastopnikom, da gredo inže- nirjem, ki bodo izdelovali tozadevne načrte, po možnosti na roko ter naj dobro premislijo, kam naj se postavijo iztoki vode. „Soča" je moloh, ki požre s časom vse goriške naprednjake. Naprednjaki namreč, ki se ne uklanjajo brezpogojno Gabrščekovemu terorizmu in ne služijo Gabrščekovemu slavohlepju ter vsaj malce tudi njegovemu žepu, pridejo v ,,Soči" na indeks: izbriše jih iz števfla naprednjakov ter pahne med klerikalce. To je pač žalostna usoda! Tak goriški revež gre zvečer koJ: naprednjak k svo- jemu počitku, vstane drugi dan tudi še kot naprednjak, a že ob štirih popoldne ko izide „Soča", bere črno na belem, da on ni več naprednjak, ampak za- grizen klerikalec.-Taka usoda je zadela tudi razne člane kuratorija zasebne slovenske gimnazije v Gorici. Nekatere je uvrstila „Soča" kar med zagrizene klerikalce, dva pa je izključila iz šte- vila naprednjakov samo zato, ker „se nista čisto nič vmešavala v politiko". Torej napredno mišljenje ne zadostuje, ampak po nazorih „Soče" se mora tudi v poiitiko vmešavati, kdor hoče biti naprednjak! Ko je „Soča" na U način eska- motirala vse naprednjakv. .z kuratorija slov. gimnazije, vpraša: „Torej „Gorica", kje so tis-ti naprednjaki, ki sedijo v ku- ratoriju poleg klerikalcev?! Odgovori! „Gorica" ne odgovori, ker je tu razkrinkana za grdo lažnjivko. Našo javnost hoče za norca imeti, slepari, da sedijo v kuratoriju poleg klerikalcev naprednjaki — dočim je resnica ta, da v kuratoriju ni nobenega naprednjaka". Takim slepilnim glumačem se pravzaprav ne splača resno odgovarjati, ker te glume bo itak kmalu konec. Ako bo namreč „Soča" še neko- Üko časa nadaljevala to smešno mani- pulacijo z goriškimi naprednjaki, ostane na Goriškem bržkone en sam napred- njak, Andrej Gabršček. On, ki je bil v svojem življenju že „kavc", Iiberalec, naprednjak, itd. On, ki je imel na svoji papirnati zastavi že različna gesla, kakor n. pr. „Bog in narod", „Vse za omlko, svobodo in napredek", „Vse za narod, svobodo in napredek". Ko se to zgodi, nastane mir v deželi in prične složno delovanje vsaj na narodnem polju, Gabrščeka pa shra- nimo kot rariteto v goriški narodni muzej, ki se snuje te dni. Kolonski shod minulo nedeljo v Vipolžah je bil dobro obiskan. Nad 200 kolonov iz celih Brd je prišlo poslušat poročilo, katero je podal dr. A. Pav- 1 i c a o konferencah, ki so se obdrža- vale pri deželnem odboru v Gorici, ka- terih so se udeležili zastopniki kolonov in veleposestnikov. Prečitali in pojasnili so se jim posamezni paragrafi namera- vane nove postave za kolone. Koloni so pazno poslušali poročilo dr. Pavlice, ki je med drugim rekel, da kolonsko vpra- Šanje je jako kočljivo vprašanje, po- sebno, ko nimamo zakona, ki bi določal pravice kolonov in gospodarjev, rnarveč imajo veliko moč v rokah gospodarji. Rekel je, da se bodo delali nadaljni koraki, ki morajo privesti to vprašanje do konečne rešitve. — Potem je govoril L Lukežič o organizaciji kolonov, ki naj se tesno oklenejo kolonskega dru- štva po vzgledu delavcev in drugih sta- nov. Kar ne zmore eden, to zmore večje število skupaj. Delavstvo je bilo pred 10 leti na nizki stopinji, danes pa skoro zapoveduje delavec gospodarju. To je storila organizacija. — Govorilo je še več kolonov o tem in onem, pos^bno o rečeh, ki tiščijo kolone. Sprejele so se potrebne resolucije, ki se izroče na pri- stojnih mestih. Shod je bil lep. — Naj omenimo še, da je dobilo te dni do 60 kolonov slovo. Pravijo, da je to posledica kolonskega gibanja. „Edinostina" univerzalna „žavba". V polemiki s „Slovencem" zarad nekega članka, katerega pisec da hoče z mize- rijo kolonov istrskih opravičevati na- pade na slov. politično vodstvo v Istri, piše „Edinost": „Le brezkrajna zloba more kaj ta- kega, ali pa — če že hočemo vzeti naj- blažji slučaj — fenomenalno ignorant- stvo. Mož je bil namreč menda čital, kar je nedavno temu dunajsko časopisje poročalo o grozovitem stanju kolonov v Furlaniji, pod goriško signorio, torej — pod dr. Gregorcičevimi zavezniki. Naj je že tu peklenska zloba, ali pa sra- motna nevednost, fakt ostaja, da hoče tudi za mizerijo kolonov v Furlaniji proglašati odgovorne hrvatske vodilne kroge v Istri". No, no, in „Edinost" pa hoče za mizerijo kolonov v Furlaniji proglašati pdgovornega — dr. Gregorčiča! Kaj je s slov. otroškim vrtom na Blanči? Že več ko 2 leti nam obljubuje „Soča" otroški vrtec na Blanči. Nabiral in nabral se je že denar, dr. Treo ima jako primerna stavbišča na prodaj, a vrtca le ni nikjer. „Sočo" smo enkrat že podrezali radi tega, a nismo dobili odgovora. Seveda, podirati to, kar drugi zidajo je vendar lažje in boljši kup, kakor nekaj ustvariti. V četrtek, na dan sv. Reš. Telesa imamo skoro v vsaki vasi procesije, katere pa niso vselej približno enako velike. Kdo je kriv temu ? Prah in vro- čina. Koliko jih je, ki bi radi šli k pro- cesiji, bojijo pa se. prahu, kateri ni škodljiv le zdravju, ampak tudi obleki. Zatorej bi bilo prav umestno, da bi občinska oblastva poškropila ceste zjutraj pred procesijo, kajti s tem se ne odpravi samo prahu, ampak se za- brani nekaj tudi hudi vročini. Če pa ne bi hotela tega storiti občinska oblastva, naj pa vsak občan vsaj pred svojo hišo oblije cesto in pri procesiji ne bo prahu. — Deželnl odbor prlredi s podpo- rami, ki jih je dovolilo visoko c. kr. poljedeljsko rninisterstvo v pospeše- vanje govedoreje, sledeče sejme oziroma razstave z darili za nerezana teleta: 1. v Gorici v pondeljek po sv. Andreju; 2. v Ajdovščini dne 15. oktobra; 3. v Kanalu v pondeljek pred sv. Martinom; 4. v Sežani dne 12. junija; 5. v Tolminu v pondeljek po sv. Uršuli; 6. v Koba- ridu v pondeljek po zahvalnici; 7. v Bovcu dne 30. septembra; 8. v Cerknem dne 4. novembra. Rediteljem, ki priženejo na sejem. odnosno razstavo 4 do 8 mesecev stara nerezana teleta z najboljšimi znaki pasme, določene za dotično govedo- rejsko ozemlje, se dovole darila od 10 do 30 kron. Darila se podele v nam en, da se zbudi zanimanje za vzrejevanje bikcev, potrebnih za občinske spušče- valne postaje. Deželno knjigovodstvo in zavod za zavarovanje goveje živine se ne na- hajajo več na stolnem trgu, ker so'se premestili v nove prostore v šolski ulici štev. 5. I. nadstr. V stalni pokoj stopi s koncem le- tošnjega šolskega leta ravnatelj tukaj- šnje višje gimnazije gospod vladni svet- nik Friderik S i m z i g. Umrl je v Šturijah pri Ajdovščini g. Avgust Nusbaum, lastnik žag itd., star 71 let. Umrl je v Kastvu umirovljeni nad- učitelj Slovenec Miroslav Grossmann, star 65 let, doma iz Sežane Služil je v Kastvu 40 let. V grlo se Je vstrelil v petek v Skopem 32-letni veleposestnik Josip Ž i- v i c. Krogla ga je smrtno nevarno ra- nila. Prepeljali so ga v tržaško bolniš- nico. Vzrok poskušenemu samomoru je baje slabo finančno stanje. Kobilice na Krasu se niso še v veliki meri pojavile. Dal Beg. da bi ne bilo tako kot lani. Krma dobro kaže, enako polje. Tudi vinska trta ima lep zarod. Tako nam poroča naročnik s Krasa. Žalostni dogodek. — 45 letna gospica Karolina Maccari, stanujoča na Korsu Verdi 21, se je v nedeljo pop. polila s špiritom, ki se je vnel. Dobila je močne opekline po celem životu. Prihiteli zdravnik. dr. Gresič, ji ni mogel več pomagati, ker je bila takrat že mrtva. G.čna Maccari je trpela na me- lanholiji. Z voza Je padla in se ubila v četrtek zvečer na orehovskem mostu, ki pelje čez Vrtojbico iz Mirna v Bilje in Vrtojbo, Jožefa Faganel iz Dol. Vrtojbe. Ostala je na mestu mrtva. Porotne razprave. — Pri tukajš- njem porotnem sodišču se bodo raz- pravljale sledeče kazenske obravnave in sicer: dne 30. t. m. proti Antonu Pipp-u zaradi goljufije; dne 31. t. m. proti Ma- riji Štrukelj zaradi detomora; dne 1. junija proti Josipu Hrovat zaradi rodo- skrvnosti; dne 2. junija proti Antonu Piazza radi uboja; dne 3. junija proti Ljudevitu Collenz zaradi težke telesne poškodbe; dne 4. junija proti Josipu Zlobec zaradi nasilstva. Poprava mostu v Plaveh se je pričela; zato je most zaprt za vozove. Posamezne osebe gredo lehko črez, ven- dar je svetovati vsem previdnost. če tudi je za varnost po mogočnosti skrbljeno. Na mostu bodo luči in čuvaj. Povišana kazen. Vsled pritožbe državnega pravdništva proti razsodbi prvega sodišča je druga inštanca povi- šala kazen radi vohunstva obsojenega uradnika v tržiški ladijedelnici Andreini- ja od 7 mesecev na 13 mesecev ječe. Izpred sodišča. — 34-letni Martin Markič je bil obsojen na dva mesca strogega zapora, ker je izvršil sledeče tatvine: v noči med 25. in 26. januvarja 1909 je uradel na vojaškem streljišču 12 obešal za obleke v vrednosti 2 K 40 v; 24. februvarja 1909 je v Rodežu pri Desklah ukradel Josipu Manfreda I kg masla v vrednosti 2 K; pred približno 3 leti je, ko se je zidala železnica, ukra- del dotični tvrdki 210 kg cementa v vrednosti 16 K 80 v, 25 kg dinamita, vrednega 200 kron in nekaj železnega orodja za 16 kron. Potem je bil Se za- tožen, da je skupno s svojim 16-letnim sinom JoŽefom 14. junija 1909 ukradel Tomažu Kodelji 60 kron vreden voz. JoŽef Markič je bil pa oproSčen Nateuaj. — Na c. kr. kaznilnici v Kopru je razpisano mesto paznika. V Ricmanjih so stvari še vedno pri starem, prav tako kakor pred leti. Župnik, ki so si ga bili Ricmanjci iz- volili, preč. g. F. Jedrejčič, se je odpo- vedal in ne sprejme tega mesta. YeleiKdaJa v Trstu. Aretacije — Neka deklica je v Trstu dobila minoli teden iz Gorice razglednico, na kateri je bilo napisanih par fraz, vsebujočih razžaljenje Veličanstva. Ta dogodek je dal povod preiskavam po policiji, ka- tera je odkrila nekako iredentistično zaroto, ki ima značaj veleizdajstva. Po- licija je izvršila v sedežih raznih dru- štev v Trstu natančne preiskave ter spravila na dan mnogo obteževalnega gradiva. V Gorici je aretirala pošiljatelja dotične razglednice, nekega D. Baje se gre za zaroto, ki stremi za tem, da bi se odtrgale neke deželt od monarhije. Izvršilo se je več are- tacij. Do sobote je bilo aretiranih 30 oseb. Od ten se je 12 izpustilo. Policija je vsa na nogah ter ne- umorno preiskuje pod direktim vodstvom državnega pravdnika dr. Zencovich-a in preiskovalnega sodnika Spongia. Gospodarska razstava v Pragi. — V Pragi imajo zdaj vsako leto o Binkoštih razstavo gospodarskih pri- delkov. Dobro bi bilo, če bi bila zasto- pana na tej razstavi tudi naša vina, ki so Čehom takorekoč nepoznana. Skrivnostni logaški polzkošeni amor. — O tej zadevi Čitamo v „Slo- vencu" : TrŽaška policija je zaslišala 18. t. m. Marijota Capanna, stanujočega v ulici Aquedotto St. 9. Mož je imel trgov- ske zveze s Hladnikom in ga je Hlad- nik svoj čas tožil zaradi goljufije, pa je bil Capanna oproščen. Hladnik je Ca- panni svoj čas pisal, ko je bil ta še v Pulju. naj mu pošlje strupenih pilul, da zastrupi nekega psa, ki da mu je v nadlego. Capanna jih ni mogel dobiti, ker se je zahteval recept, zato Hladniku, s katerim sta se bila seznanila v Pulju, kjer je bil Hladnik pri mornarici, ni nič odpisal. Hladnik pa ga je vnovič na- prosil za pilule. Capanna mu pa tudi to pot ni odpisal. Pozneje sta s Hladnikom ustanovila neko kinematografsko pod- jetje, pa je kmalu poginilo, ker je Hlad- nik blagajno pridno praznil. Tudi neko drugo podobno podjetje je faliralo. Z materjo je bil Hladnik v najslabšem raz-, merju; kedar je imenoval njeno ime, je pljunil predse in je ostudno preklinjal. V denarnih zadregah je bil vedno, ker je silno zapravljal. Imel je dva avtomo- bila. Tržaška policija je trdno prepri- čana, da je Hladnik poizkusil umor in sumi vrhtega še neko osebo. Naša vojna mornarica. — V pri- hodnjem delegacijskem zasedanju se misli predložiti vojno - mornariško po- stavo, ki bi zagotovila mornarici prime- ren razvoj. Po tej novi postavi bi se morala vsaka vojna ladija po preteku 20 let nadomestiti z novo. Kot podlago novi postavi bi se računalo z 20 veli- kimi vojnirni ladijami, ki bi bile razde- ljene v pet divizij. Vsaki taki diviziji bi se priklopila še ena rapidna križarka s 3000—4000 tonami. Z novo postavo se namerava pomnožiti tudi število torpe- dovk in podmorskih čolnov. Na zgoraj omenjeni način bi po novi postavi štela naša mornarica do leta 1920 dvanajst dreadnoughtk. Vsaka dreadnoughtka stane okroglih 50 milijo- nov kron in bi se morala zaraditega dotacija mornarice povišati. Da bo ta namera naletela na veliko oporo, je go- tovo. Ali zgradile se bodo dreadnoughtke vseeno. Mi pa bomo uživali oborože- ni mir, ki nas vsled davčnih obtež- bah še dihati ne bo pustil. Deželno drnštvo državoih pogod- benlh nradnikov v Trstu priredi dne 25. maja t. I. v dvorani drž. usluž- bencev, ulica Barriera vecchia štev. 8 izvanredni občni zbor. Dnevni red: Naša regulacija in službena pragma- tika. Lventualnost. ZaČetek ob 8. uri zvečer. Nove kolkavne znamke. — Z dnem 1. januvarja so bile uvedene nove kolkovne znamke. Opozarjamo, da fi- nančna deželna blagajna in drtigi pro- dajni'uradi še ta mesec maj zamenju- jejo neuporabljene kolkovne znamke izdaje ieta 18P8 za nove znamke enake vrednosti brezplačno. In to proti pis- meni kolka prosti ulogi. Po 31. dnevu maja 1. 1910 se kol- kovne znamke izdaje 1.189S nitinebodo več zamenjavale. Obrtne in trgovinske knjige, potem police menic. računov ild.. na katerih so se porabile kolkovne znamke prejš- njih izdaj s predpisom ustrezajočo.pred I. dnem aprila 1. 1910 opravljenouradno prepečatbo, smejo se brez pomisleka rabiti tudi po tem času. V kolkovnih znamkah zadavekod prometa z efekti. potem v ostalih kol- kovnih vrednostnih znamenjih se za sedaj nič ne izpreminja. Za doktorico filozofije je bila pro- movirana na dunajskem vseučilišču gdčna. Alarta Furlani, hči g. Ivana Fur- lanija. učitelja na tržaški državni ljud- ski šoli. 1,338.270 krön je izdal „Schul- verein" samo za Spodnji Stajer. Mari- borska in celjska okolica sta že Čisto prepreženi s ponemčevalnimi šolami. Poljski pridelki so-se te dn; proda- jali v Gorici: črešnje po 40 K. jagode po 80 K, grah po 52 K, špargeljni po 70 K in krompir po 20 K kvintal. Visoka vojaška ustanova. — Ge- neraini major v p. Karol baron Kopal je*založil v spomin svojega očeta, ki se je zlasti odlikoval v Santa Luciji. za 6. in 7. lovski bataljon ustanovi po 5000 K. Isti je že preje v enak namen založil 6000 K. Obresti se bodo podelile med zaslužne podčastnike. Protikatoliške demonstracije na Reki. — V binkoštnih praznikih so se vršile na Reki velike demonstracije svo- bodomiselcev in njihovih bratov, soc. demokratov.zopernovoimenovanegasenj- skega škofa, ki je prišel na Reko bir- mat. Xapravili so v cerkvi velik škandal in ranili več oseb. Škofa so potisnili proti steni, da se je napol onesvestil. Komaj so cerkev očistili socialno-demo- kratične pakaže. Tako izvajajo socialist! svoje načelo. da je vera zasebna stvar! Slovanskega kongresa v Sofiji se udeleži 80 delagotov: 25 Rusov, 15 Po- Ijakov iz Galicije in Poznanja. 15 Bol- garov, 10 Čehov, 5 Hrvatov. 5 Sloven- cev, 2 Slovaka in dva Črnogorca. Avstrijsko-italijanska konferenca za raziskavanje Jadranskega morja je bila 18. t. m. slovesno otvorjena v Be- netkah. Za predsednika je bil izvoljen dunajski profesor Bruckner, za podpred- sednika profesor Demarchi z vseučilišča v Padovi. Neurje na Štajerskem. — V petek je toča v dolini Raab v vzhodni Štajer- ski vse pobila. En meter visoko je le- žala po zemlji. Škode je več milijonov. Vode so naraščale in v Weitz-u je voda odnesla delavsko barako. v kateri je bilo 19 delavcev, ki se niso mogli več rešiti ter so zgubili življenje. Reforma vodnega prava. — Polje- delsko ministerstvo se bavi z reformo odnega prava in izdeluje osnovo za nov vodni zakon. Drobfinice. O velikih viharjih in povodnji po- ročajo z Ogrskega. Tudi na Sredozem- skem morju so bili veliki viharji. Več ladij se je potopilo. Nadškof Stadier ~ kardinal ? Za- grebskim listom se brzojavlja iz Rima, da je papež ponudil nadskofu Stadlerju kardinalski klobuk. Kazenska razprava proti Hof- richterju. Včeraj ob S. uri zjutraj je pri- čela kazenska razprava proti Hof- richterju in je trajala do o. ure zvečer. Sklepni predlog avditorja obsega 120 strani. Razprava se danes nadaljuje. Proti argentinskim anarhistom — V Buenos Airesu so zadnje dni aretirali nad tisoč anarhistov. Žvepleni dež. V noči od petka na soboto je razsajal v okolici Dunajskega Novega Mesta močan viliar s točo in dežjem. Po dežju so zapazili po tleli rumeni prah, ki je imel v sebi žveplene snovi. Poslali so ga nekoliko na Dunaj meteorologičnenm oddelku, da ga pre iskujejo. Tudi to prikazen spravljajo v zvezo s Hallevevim kometom. POSLANO.*) V noči 14. t. m. je požar. ki je nepričakovano izbruhnil, uničil mojo last, ležečo v ulici Leoni št. 27 in kor je vsled *moje nemarnosti, ker niseni namreč plačal pravočasno zavaroval- nine, je postala zavarovalna polica neveljavna in tako tudi moje imetje ni bilo več krito z zavarovanjem. Ali slavna zavarovalna družba ,.A s s i c ii- razioni Genera 1 i" se ni hotela posluževati svojih pravic, katere je imela po pogodbi in čeravno nisem pla- čal zavarovalne premije. mije izjemoma priznala škodo ter mi odškodnino lik- vidirala in jo precej izplačala. Za ta dokaz človekoljubja in humanitete. ki me reši poloma, izražam družbi „Assi- c u r a z i o n i G e n e r a I i" najglobjo in najiskrenejšo zahvalo ter čutini potrebo. da se o tem javno izrazim. Uorica, dne 20. maja 1910. Filip Zongber. *) Za vsebino pod tem uaslovom je ured- ništvo odgovorno le toliko, kolikor zahteva ti- skovni zakon. Loterijske številke 21. maja. Trst.......78 29 30 87 88 Kiihati ne znajo, to smo konltaiirali vselej, ko so se postavile na miso Pekatete, ki niso šle posebno v slast. Zahtevajte sastonj kuharsko knjigo pri trvdki Prva kranj- ska tovarna testenin v II. Bisirici. Labko zasluži vsakdo 4dolOKnadan s prodajo za vsakega neobhodno po- trebnega izdelka. Pošljite vaš naslov in 75 vin. v znamkah in vdobili bodete vzorce in navodilo. Tvrdka J. P. 213 D ü N A J. VII. Ma- riahilferstrasse. — Samo pismeno. Dr. Bip Kfi« zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specialist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Joslpovo tekališče 6 (tik lekarne Kürner). Dojilka se sprejme takoj v Gorici. Biti mora zdrava, mirna, ne razburljive krvi (tem- peramenta) in z ne prestarim mlekom; raje hribovka kakor iz doline. — Na- slov pove naše uredništvo. Hevljarshfl zadpuga v Mirnu naznanja sUobčinstvu, da je odprla proda- jalno svojili izdelkov na trg*u sv. Antona na vog'alu v Rabatišoe štev. 1 ter se priporoca za obilno narocbo. — Ima v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejema naročila po »r zmernih cenah. ^m G or is ka zveza gospodarskili zadrug in društev v Gorici registrovaiui zadruga z nin*jriio zavezo posreflnje pri iiataji toetijstili potreiilCin in pri prostaji vw inielijslih pristelkov. ^x^ ^v °\^ Zaloga je v his? „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ST. 32. Prosiva sahtevati listk--! Največja trgovina z železjem jiKwJMMfeiwl%$) flfc jži]MlmMkib GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje ('traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano rnedeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. C e n e n i z k e, s o 1 i d n a postrezba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, daje kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade JOSIP BONANNI | naslednik T. Slabanja ' srebrar in pozlator u Gorici ulica Morelli IZ ; odlikovan z zlato svetinjo ! se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za , vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje | se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. : Cenike gratis franko na dom. I Cenj. dame in gospodje —pozor! Imate že šivalni siioj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original- Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepri- canja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original Victoria stfoji ¦lelaio še po 10 letni upuraDi brezšumno. Original Victoria stroji su iic|.ueKosliivi la tüinaco rabo in obrtne namene. 1 Original Victoria stroj! so uaipnpraviidjsi ca umetno vezenje (rek amiranje). Tvrdka stavi na razpolaj>o strankam učiteljico, ki poučuje oittz- plačno *¦ Original Victoria stroji so iidjiooijši uueieh ^seh do- sedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroji jamčiva 10 let. iNikdo naj lie zamudi priliku ogledat si pred nakupom „O r i gina 1- Victoria" stroje. Edina zaloga „O rig in a 1- Victorja" strojev in drugih šiv alnih strojev, d v o k o 1 es „P u c h " orožj»., municije ir vseh lovskih priprav pri tvrdki Kerševani & Cuk -- Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9.