OSREDf 8554 ^ iJA KNJIŽNICA 6010020< PRIIV.ukSKI dnevnik PoStnina plačana v gotovini _« Abb. postale I gruppo (..enil 2o0 lir Leto XXXV. Št. 142 (10.361) TRST, sobota, 23. junija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OB VSEDRŽAVNI STAVKI SE JIH JE ZBRALO V RIMU VEČ KOT 300.000 Mogočna manifestacija kovinarskih delavcev za nove delovne pogodbe in vlogo sindikata Med manjšimi izgredi lažje ranjen tudi kovinar iz Trsta RIM — Poldrugi milijon kovinarskih delavcev je včeraj stavkalo v vsej državi, več kot 300.000 se jih je pa od povsod pripeljalo v Rim na veliko protestno manifestacijo proti naklepom delodajalcev, ki skrivajo za nepopustljivostjo pri pogajanjih o obnovitvi delovnih pogodb resnični namen, da premagajo sindikat in mu onemogočijo izvajanje vloge sousmerjevalcca gospodarskega in družbenega razvoja. -Gromki «Ne!» iz stotisočev grl je odgovor, ki so ga prejeli včeraj gospodarji z rimskega Trga S. Gio-vanni. «Kovinarji, ki se udeležujete te veličastne manifestacije, se čutite poražene?*, je vprašal nepregledno množico, ki se je trla na trgu v bližnjih ulicah, generalni tajnik CGIL Luciano Lama, ki je že uvodoma poudaril, da so delodajalci hoteli čakati na volilne izi-d? v upanju, da bodo njim ugodni. S tistim neomajnim «ne* jim je delavsko in sindikalno gibanje dalo nedvoumno razumeti, da so bili in ostajajo taki računi zgrešeni. Volitve niti najmanj niso omajale moči sindikata, je zatrdil Lama. toda gospodarji hočejo gospodovati ne samo v tovarnah, ampak tudi v družbi. Motijo se, je zagotovil, saj se bodo taki nameni razbili ob moči delavskega gibanja, ki je trši o-reh od najtrše glave delodajalcev. Lastniki se najbolj upirajo skrajšanju delovnih urnikov, povezanim z organizacijo dela. kar bi moglo u-stvarjati nova mesta, zlasti za mlado in žensko delovno silo. Od nove vlade je Lama zahteval stvaren program z jasnimi smotri ter preustroj pokojnin in policije. Pozval je mladino, čigar problemov sindikat ni doslej dovolj razumel, naj se pridružijo delavcem, da bo postala njena borba obvezp vsega sfndikal nega gibanja. V Zaključkih je pa ponovno posvaril delodajalce, naj popravijo svoja napačna stališča, ker bi se moglo zgoditi, da bi drugače svojo trmo prav drago plačali. Podobne misli sta izrazila tudi generalna tajnika FLM Mattina in Bentivogli, ki sta poudarila, da je manifestacija prisilila ministra Scot-tija, da je sklical za oonedeljek nasprotni stranki. «Ne iščemo pa niti sodnika niti mešetarja*, sta dejala, ker ne bodo sindikati odstopili od nobene od bistvenih postavk pogodbene platforme. Pogajanja je mogočo zaključiti še pred dopusti, sta zaključila, toda naj si delodajalci ne utvarjajo, da bi jim uspelo u-truditi sindikate z odlaganji. V tem primeru bo postala sindikalna borba še ostrejša, kar se bo poznalo ž? v naslednjih dneh v tovarnah. Na govorniškem odru so bili poleg sindikalistov tudi zastopstva KPI, PSI in PDUP, pod njim pa prapori Rima in drugih italijanskih občin Pred glavnimi govorniki so manife stante pozdravili še urugvajski be gunec v imenu južnoameriških sin dikatov, brezposelni delavec in predstavnica žensk, ki delajo v kovinarskih podjetjih. Ženske, kovinarke in študentke ter gospodinje, so bile tudi na čelu Štirih nepreglednih spre odov, ki so *e pomikali izredno glasno (ob Vzklikanju gesel, bobnanju in žvižganju), obenem pa zgledno urejeno, od predmestij do središčnega trga. Manifestacije niso mogli motiti niti manjši izgredi, ki so jih izzvali maloštevilni mladostniki tako imenovane «avtonomije». Nekaj desetin se jih je vsililo v sprevode, kjer so jih pa delavci rediteljske službe popolnoma izolirali. Velika Večina manifestantov se sploh ni Zavedla njihove prisotnosti in njihovih protisindikalnih vzklikanj (bilo jih je vsega okrog 300 v več skupinicah), množična genovska delegacija se je naprej v svojih geslih sklicevala na tovariša Guida Rossa, ki so ga ubile RB. V četrti S. Lorenzo so pa avtonomisti izstopili iz sprevoda, da so napadli tri snemalce neke krajevne televizijske postaje, nakar jim kovinarski redarji niso dovolili povratka in je prišlo do majhnih pretepov, ki so se razširili v sosednje ulice (letele so tudi molotovke) in pri katerih je nastopila tudi policija. Ob-fačun incidentov je naslednji: 7 kovinarjev je zadobilo udarce, med njimi tudi 37-letni Tržačan Mario Girardi, drugih 6 delavcev je ,ra bila skupina kakih 30 avtonomistov ki jih je hladnokrvno napadla z železnimi palicami po zaključku manifestacije, ko so kosili v rimski gostilni. Policija je aretirala 3 av tonomiste, 1 pa je prijavila sodišču, ne da bi ga zaprla. Enotna Zv’eza kovinarjev FLM je v svojem *Poročilu, v katerem izraža zado v°ljstvo nad velikim uspehom mani-testacije, obenem odločno obsodila btotidelavske napade, katerih kriv-,Ce je treba dosledno in odločno Polirati. (Iv) fcNa sliki: Sprevod kovinarjev v •timu. Spopad v Libanonu: žrtve in velika škoda BEJRUT — Bitka, ki je 48 ur razsajala na hribu Kesruan (osrednji Libanon) in v kateri so se spoprijeli vojaki redne libanonske vojske in sirske enote, ki pripadajo «arabski sili», je bila nepredvideno obsežna in silna, število žrtev ni točno znano. Libanonska vlada in nekateri časopisi navajajo število sedmih Libanoncev mrtvih (pet vojakov in dva civilista), falangistič-ni radio pa govori o desetih mrtvih (štirje vojaki in 6 civilistov). Število ranjencev je zelo visoko, da ne govorimo o porušenih hišah, ki jih je najmanj 200. Nič ni znanega o sirskih izgubah. Ogenj na bojni črti je bil prekinjen predsinočnjim ob 23. uri po enodnevnem mrzličnem posvetovanju libanonske in sirske vlade. Na podlagi sporazuma se bodo sirske čete umaknile na varnejše položaje, a dva libanonska bataljona bosta zasedla bojno polje. Dela pri gradnji strateške ceste na vrhu hriba (prav otvoritev te ceste s strani Sircev je bila povod za spopad) bo nadaljevala libanonska vojska. Obe strani sta uporabili v bitki pehotne oddelke, topniške in protiletalske enote ter celo letala (Sirci). Tudi Libanonci so razpolagali z močno oborožitvijo. Spopadi so najhuje prizadeli mestece Akuro in številne vasi. Zdi se, da je civilno prebivalstvo v glavnem podprlo libanonske čete (področje je naseljeno z libanonskimi kristjani). Spopad bo imel svoj odmev na sestanku zunanjih ministrov Arabske lige, ki bo 27. junija v Tunisu. iiiaaiiiiiitiBiiiii>>iiiiiii>i>iiia>iiiii!iiiiiiiiiii>iisiiiii>ii>taiiiuiaiiaiMtiaiiMiiiiiiiiiiaciiai»BaMiaiiMiiaiiiaiMiiiiiiiiiiii>iiiiiiaiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMjiiiaiiiiiiiiMtiaiiiiaBiiaitiiiiiiiiiiiiiB|BaiBBiiiiiiiiiitiiiiii|l|iliti,(|,||lll PO ZASEDANJU ŠEFOV DRŽAV IN PREDSEDNIKOV VLAD EGS Italijanski pristop k reševanju energetske krize: podražitev dizlovega olja in Nicolazzijev paket Varčevalne pobude so nesmotrne in bodo povzročile hude zaplete - Protest avtoprevoznikov dva milijona in 700 tisoč ton. Italijanska vlada se je torej odločila za podražitev goriva in je opustila zamisel o racioniranju, prjzacela pa 'je prav gorivo, ki je eno^ižmed temeljnih postavk italijanskega gospodarstva, Proti tej izbiri so že protestirale vse organizacije avtoprevoznikov, ki med drugim poudarjajo, da je ministrstvo sprejelo liberalizacijo cen, kar so si multi-nacionalne družbe vedno želele. Podražitev se torej ne bo omejila le na 25 lir za kilogram, a se bo še zvišala glede na tržiščne cene. Večji del italijanskega blaga potuje po cestah, zato bo podražitev dizlovega olja avtomatično zvišala življenjske stroške, zatrjujejo avtoprevozniki. Minister Nicolazzi pa je prepričan, da bo to zvišalo draginj-sko doklado le za 0,6 točke. Optimizma mu, kot po navadi, ne manjka. Prva postavka njegovega «var- RIM — «Evropa je pripravljena sprejeti nase svoj del odgovornosti za premostitev energetske krize*. Izjava francoskega predsednika Gi-scarda d’Estainga vsebuje bistvo končnega dokumenta strasbourške-ga evropskega sveta, obenem pa je napotilo za vrh sedmih najbolj industrializiranih držav v Tokiu 28. in 29. junija. V Italiji pa so včeraj določili prve pobude z manj donečimi frazami; bistvo vsega je bilo: podražitev dizlovega olja za 25 lir pri kilogramu in predstavitev Nicolazzijevega «varče-valnega paketa*. Sklep je včeraj sprejel minister za industrijo Nicolazzi na sestanku s predstavniki italijanskih naftnih družb. Podražitev bo moral potrditi še medministrski odbor za cene, v zameno zanjo pa so italijanske naftne družbe zagotovile ministru, da bodo krile primanjkljaj dizlovega olja na italijanskem tržišču, ki znaša sedaj kar | čevalnega paketa* pa bo stopila v PO VRNITVI IZ STRASBOURGA Predsednik vlade Andreotti včeraj tudi formalno odstopil Longo (PSDI) predlaga večjo koordinacijo med / laičnimi strankami - Danes vsedržavni svet KD RIM — Andreotti je včeraj formalno odstopil. Predsednik vlade se je podal v palačo na Kvirina-lu takoj po vrnitvi iz Strasbourga, kjer se je udeležil vrha deveterice. Današnji odstop je bil zgolj formalnega značaja, saj je predsednik vlade le potrdil sklep izpred treh mesecev, ko v senatu ni dobil zaupnice. Kot smo že napovedali, bo predsednik Pertini začel posvetovanja za poveritev novega mandata pri hodnji teden. Najprej bo sprejel svoje predhodnike, nato pa predstavnike vseli političnih strank. Posvetovanja, kot je Pertinijev običaj, ne bodo dolga in v petek ali najpozneje v soboto bo predsednik že poveril mandat za sestavo nove vlade. Zahtevno nalogo bo zelo verjetno zopet zaupal Andreottiju, prav tako verjetno pa je, da bo le-temu tokrat spodletelo in da bo treha še veliko posvetovanj in pogajanj preden bo mogoče oblikovati novo vlado. Krščanska demokracija je preložila na danes sestanek vsedržavnega sveta, ki bi se moral začeti že včeraj. Vse kaže, da bo zasedanje zelo razburkano, saj je kongres blizu in obenem je treba o-blikovati novo vlado. Vsaka struja si skuša zato zagotoviti kar največji možen del oblasti. Včeraj so objavili besedilo članka, ki ga je Benigno Zaccagnini napisal za revijo «Discussione». Sekretar KD ni nakazal nobene možne politične rešitve in se je omejil le na zavzet poziv k enotnosti. ki je »temelj vsakršne učinkovite noiitike*. Naslovniki poziva so predvsem demokrščanski parla mentarci, med katerimi je desni- čarska opozicija zelo močna. Zaccagnini je namignil tudi na «o-strostrelce* in v tem okviru poudaril, da jih v prejšnji zakonodajni dobi skorajda ni bilo, ker je KD imela zelo ozek manevrski prostor. «če bi ta nenavadni vojaški zbor oživel — je poudaril sekretar KD — bi morali takoj naglasiti, da v tej zakonodajni dobi naš manevrski prostor ni nič večji.* «V prejšnji mandatni dobi smo nasprotniku zrli v obraz, tokrat ga bomo imeli med nami ali pa nas bo napadal z boka.* Namig ni jasen, nanaša pa se na poskus oblikovanja sredinskega laičnega območja, za katero se ogreva Pie-tro Longo. Centralni komite socialdemokratske stranke je včeraj soglasno o-dobril | poročilo, s katerim je sekretar Longo postavil veto vstopu KPI v vlado še preden so se začela pogajanja in predlagal večjo koordinacijo laičnih strank, ki naj bi tako imele večjo moč na pogajanjih s KD. Prvi odgovori neposredno prizadetih niso bili pozitivni. Sekretar PRI Biasini je poudaril, da je treba dati prednost oblikovanju programa in zato ni mogoče izrinjati stranke relativne večine, katere prispevek je odločilnega pomena, član vodstva PSI Covatta je bil še odločnejši: »Socialisti zavračamo neocentristične predloge.* A vrnimo se k zasedanju CK PSDI. Poteg že omenjenih predlogov je Longo namignil tudi na glavni cilj: noveritev mandata za sestavo vlade nekemu laiku. In socialdemokrati imajo že svojega kandidata: Giuseppa Saragata. P. P. veljavo že v noči med nedeljo in ponedeljkom, ko ne bodo smele črpalke ob meji prodati več kot 30 litrov za ijseone avtomobile in 200 litrov dizlovega olja za tovornjake, ki so namenjeni preko meje. To pa še ni vse, saj Nicolazzijev »paket* vsebuje kar deset varčevalnih postavk, med katerim; je marsikatera že doživela ostre kritike, saj so bile znane že pred volitvami, a je le redkokdo mislil, da jih bo Nicolazzi uresničil. Naj še enkrat bežno naštejemo te bistroumne postavke: večja uporaba premoga v termičnih elektrarnah in cementarnah, hitrostne omejitve na avtocestah (zasebna vozila 120 in tovornjaki 80 kilometrov na uro), omejena prodaja dizlovega olja na črpalkah ob meji, prepoved parkiranja v zgodovinskih mestnih središčih, spoštovanje določil o ogrevanju prostorov do 20 stopinj, podaljšanje legalne ure do 31. oktobra, ukinitev olajšav pri porabi električne energije za delavce ENEL, podaljšanje božičnih počitnic, kratek teden v javnih upravah in v šolstvu ter odprava bencinskih bonov za tuje turiste. , Samo po sebi razumljivo ne more noben varčevalni ukrep zadovoljiti vsega prebivalstva, glavna kritika Nicalazzijevega načrta pa je, da ne bo omejil porabe energije, v nekaterih primerih naj bi celo povzročil več škode kot dobička. I-. talijanski avtomobilski klub ACI je na pirmer spomnil, da so že leta 1974 umaknili s prometa bencinske bone, kar je povzročilo 10 odstotno zmanjšanje turističnega prometa, e-ne izmed redkih aktivnih postavk i-talijanskega gospodarstva. Ob vsem tem ni niti enkrat omenjena jedrska energija, ki je po mnenju vrha v Strasbourgu glavno sredstvo za, premostitev sedanjih težav. Ponovno se nam vsiljuje misel, da hoče An-dreottijeva vlada, ki je včeraj for-malno odstopila zapustiti politično prizorišče, ne da bi nakazala rešitev energetskega problema. Andreotti noče iti v žerjavico po kostanj za svojega naslednika: jedrsko izbiro naj Italijanom vsili kdo drug. (voc) hunsko srečanje «sedmerice», ki bo v japonski prestolnici od 28. do 29. junija. Sindikalnega srečanja sta se udeležili tudi italijanski CISL in UJL. CGIL hi bila povabljena zaradi nasprotovanja ameriških sindikatov. Na sindikalnem vrhu so pripravili dokument, ki so ga izročili japonskemu ministrskemu predsedniku O-hiri. V njem zahtevajo naj »sedmerica* posveti svojo pozornost energetskemu vprašanju (sporazumno reševanje krize z državami proizvajalkami nafte), vprašanju polne zaposlitve (znižanje tedenskega delovnega urnika na 5 dni oz. 35 delovnih ur) ter vedno večjemu vključevanju sindikatov pri odločanju o gospodarskih, finančnih in drugih zadevah, tudi na mednarodni ravni. Na srečanju je govoril tudi generalni tajnik CISL Pierre Camiti, ki je ostro kritiziral vlogo in delovanje Mednarodnega monetarnega sklada. TISKOVNA KONFERENCA MIRKA KALEZIČA V BEOGRADU Zanimanje tujega tiska za obisk portugalskega predsednika v SFRJ Ocena razgovorov med Titom in Desaiem - Zadovoljstvo nad podpisom sporazuma SALT 2 - Ogorčenje nad terorističnim podvigom četniškega emigranta v Chicagu BEOGRAD — Uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve veleposlanik Mirko Kalezič je novinarjem povedal, da se bo predsednik Portugalske, general Antonio Ramalho Eanes od 25. do 28. junija mudil v SFRJ. Na u-radni in prijateljski obisk v Jugoslavijo bo prišel na povabilo predsednika republike Josipa Broza Tita. To bo drugo srečanje predsednika Tita in Eanesa in peto srečanje voditeljev Jugoslavije in Portugalske od sprememb na portugalskem aprila 1974, oziroma od obnovitve diplomatskih stikov med državama. Obisk bo v času pomembnih mednarodnih dogodkov, po zelo pomembnih mednarodnih srečanjih predsednika Tita in Eanesa in pred vrhunskim srečanjem neuvrščenih držav, ki se ga Portugalska želi udeležiti kot povabljen gost. Novinarji so uradnega predstavnika zveznega sekretariata za zunanje zadeve zaprosili, naj oceni skupno izjavo predsednika Tita in premiera Desaia o politiki neuvrščenosti in šestem srečanju voditeljev držav in viad članic gibanja neuvrščenih. Mirko Kalezič je odgovoril: «V svoji zdravici v čast premiera Desaia je predsednik Tito med drugim podčrtal pomen njunega srečanja, saj so državniki Jugoslavije in Indije skupaj z egiptovskim predsednikom Naserjem pred več kot dvajsetimi leti prav na Brionih spodbudili razvoj gibanja neuvrščenih. V tem okviru je pomembna tudi skupna izjava predsednika Tita in premiera Desaia, ki zavedajoč se odgovornosti, ki čaka državnike neuvrščenih držav v pripravah na šesto konferenco neuvrščenih držav, ponovno uveljavlja izvirna načela politike neuvrščenosti in poudarja svojo odločnost o ohranitvi enotnosti in umerjenosti gibanja neuvrščenosti.* Novinarji .sp se zanimali tudi za vsebino poslanic, ki sta jih pred nekaj dnevi izmenjala predsednika Tito in Carter. Kalezič je odgovoril, da sta poslanici odraz običajne prakse med predsednikoma, da se vzajemno obveščata o stališčih do mednarodnih problemov. Poslanici obravnavata vrsto perečih vprašanj iz mednarodnih odnosov. Zatem so se novinarji zanimali za jugoslovansko stališče o sporazumih SALT 2 in sestanku najvišjih predstavnikov obeh velesil na Dunaju, na katerem sta Brežnjev in Carter podpisala omenjeni sporazum. Mirko Kalezič je dejal, da Jugoslavija pozdravlja podpis sporazuma SALT 2 v prepričanju, da bo resnično prispeval k popuščanju napetosti in vzpostavitvi ugodnega o-zračja za nadaljevanje pogajanj o razorožitvi, oziroma na prihodnjo NEW YORK — »Predsednik Nikaragve Anastasio Somoza mora odstopiti.* Zahteva ameriškega državnega tajnika Cyrusa VanCea, ki mirna primera v vsej zgodovini ameriške diplomacije, je doživela številna priznanja, podprl jo je tudi sam predsednik Carter. Napovedi o takem razvoju po u-moru ameriškega televizijskega časnikarja v Managui so bile torej točne. Somozova diktatura je izgubila svojega najvažnejšega zaveznika, washingtonsko vlado. Vanče je na izrednem zasedanju 27 zunanjih mi nistrov držav članic OSA (organizacije ameriških držav) tudi predlagal svoj načrt o rešitvi nikaraguj-ske krize. Bistvo vsega je takojšnja prekinitev sovražnosti in pošiljanja orožja bojujočim ter ustanovitev vla de «narcdne sprave*. ZDA so torej odpisale Somozo s svojega plačilnega seznama, a ne pristajajo na izgubo svojih gospodarskih in politič- Taborišča v jugovzhodni Aziji fazo pogajanj o SALT 3 med obema jedrskima silama, ki sta še posebej odgovorni za omejitev vse silovitejše oboroževalne tekme. Veleposlanik Kalezič je menil, da je treba vrednost sporazuma SALT 2 v tem trenutku ocenjevati predvsem po njegovem političnem pomenu. Njegov vojaško - strateški pomen pa se bo odražal z rezultati omejevanja jedrskooboroževalne tekme v prihodnjem obdobju, predvsem pa s prepovedjo jedrskih vojaških poskusov, o čemer že dolga leta potekajo pogajanja v odboru za razorožitev. SALT 2 je nedvomno samo prvi korak k omejitvi, oziroma nadzoru oboroževalne tekme oziroma k dejanskim razorožitvenim ukrepom. «Kaj lahko rečete o ugrabitvi a-meriškega letala s strani četniškega terorista Nikole Kavaje?* je bilo naslednje vprašanje. Mirko Kalezič je odgovoril, da ta najnovejša akcija četniškega terorista samo potrjuje kar smo že vedno poudarjali, da gre za nevarne in dobro znane teroriste, ki se v svoji teroristični dejavnosti ne odpovedo niti ogro- žanju življenij nedolžih potnikov. Pričakujemo, je dejal Kalezič, da bodo temu in drugim četniškim teroristom, ki jih je porota Chicaške-ga sodišča spoznala za krive, kmalu izrekli zaslužene kazni. To dejanje tudi znova dokazuje, kako nujni so pravočasni ukepi za preprečevanje in onemogočanje terorističnih akcij, ne glede na to, s kakšnim plaščem politične dejavnosti in nacionalizma skušajo njihovi protagonisti prikriti svoje zločine. Pri tem pa jim žal pomaga tudi del tiska v teh državah, ki terorizma noče imenovati s pravim imenom. Na vprašanje, ali je res da nameravajo nekatere arabske države med drugimi Sirija, Libanon, Libija, Tunizija in Maroko bojkotirati osme sredozemske igre, če bo na njih sodeloval tudi Egipt, je Mirko Kalezič dejal, da ni takšnili informacij in je novinarje opozoril na skupno izjavo delegacije jugoslovanskega odbora osmih sredozemskih iger v Splitu in delegacije vse arabske športne federacije, ki je bila objavljena v tisku, (dd) ttiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiimiiiiiiiaa NA ZASEDANJU OSA V VVASHINGT0NU ZDA zahtevajo odstop predsednika Nikarague Somozo so že odpisali, a nočejo izgubiti svojih privilegijev ter vsiljujejo kompromisno rešitev V Tokiu zaključen sindikalni vrh TOKIO — Sindikalni voditelji sedmih industrijsko najbolj razvitih držav na svetu so včeraj zaključili svoje vrhunsko srečanje ,ki naj bi bil nekakšen »delavski* uvod v vr- I i Im 'I Več kot 300.000 beguncev iz Vietnama in Kampučije živi v zasilnih taboriščih (v Maleziji, Indoneziji in Tajski), ali pa tava po morjih smrti naproti. Več o tragediji beguncev na zadnji strani ................n ...........................................................i.um...miimmin,,.mn. V Ajdovščini srečanje obmejne mladine Ajdovščina ho danes in jutri sedež pomembne prireditve. V tej mali prestolnici Vipavske doline se bodo na 3. srečanju slovenskih športnikov iz obmejnih dežel zbrali mladi iz vseh štirih držav, koder živimo Slovenci kot avtohtoni prebivalci: iz Avstrije, Madžarske, Italije in Jugoslavije. Vsebina tega srečanja je sicer športnega značaja, pomen priredit ve pa je vsekakor šir ši. To je nam- reč ena izmed zelo redkih priložnosti, ko se med seboj srečajo Slovenci s celotnega narodnega ozemlja, ne glede na državne meje. Po leg tega pa ;e tu velikega pome na tudi povezovanje vseh zamejskih Slovencev z matično domovi no, pa tudi stikov med člani vseh treh manjšin ne moiemo prezreti. Ajdovščina, kot gostitelj mladih slovenskih športnikov iz Julijske krajine in Furlanije, Koroške ter Železne županije, bo tako povezo- vala mladino iz dežel z različno družbeno ureditvijo, z različnim odnosom do manjšinskega vprašanja, z različno miselnostjo, z raz ličnim jezikom večinskega naroda Toda vsa ta različnost bo danes in jutri vendarle presežena. Iz vseh teh dežel bodo prispeli mladnici jji mladinke istega jezika in iste krvi, predvsem pa z enako željo; stkati še tesnejše medsebojne vezi. da bi bile v bodoče pregrade, ki jih ločijo nižje in čim manj številne. Titova poslanica libijskemu predsedniku Gedafiju BEOGRAD — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal osebno poslanico voditelju libijske dža-maharije polkovniku Moamerju el Gedafiju. Poslanica obravnava nekatera mednarodna vprašanja, ki zanimajo obe državi. BEOGRAD — Član predsedstva SFRJ Fadil Hodxa bo uradno obiskal Filipine, Malezijo in Bangladeš. Na povabilo vlad teh držav bo na turneji od 28. junija do 7. julija. nih interesov v tej centralnoameri-ški državi. Vanče je tudi navajal vmešavanje Kube in Kitajske v ni-kalltfeujska dogajanja ter predlagal, da bi lahko v Nikatoguo poslali »mirovne silfe* OSA. Takim zamislim so se uprle države andskega bloka, ki zahtevajo priznanje začasne vlade, ki jo zastopa petčlanski svet predstavnikov nikaragujske opozicije. Organizacija ameriških držav se je torej razklala, ameriški predlog za sedaj podpira le Videlova Argentina, opazovalci domnevajo, da ga bodo podprli tudi ostali desničarski vojaški režimi Paraguaja, Uruguaja in Cina, večina držav pa naj bi pristopila k zahtevam andskega pakta. Medtem skuša Somoza nadoknaditi svoj politični neuspeh z iskanjem zmage na bojnem polju. Težko topništvo, letalstvo in tanki so omogočili gardistom le pičlo napredovanje ob istočasni izgubi terena, kjer so bili le v defenzivi. Sandinistom bodo v Managuo vsak čas prispela ojačenja, obkolili so najvažnejše ni-karagujsko pristanišče, Puerto de Corinto; podeželje je praktično v njihovih rokah, Somozova nacionalna garda je utrpsla ogromne žrtve, a ji ni uspelo vkorakati v nobeno izgubljeno mesto, (voc) Razveljavljena cbsodba gen.Malizie RIM — Kasacijsko sodišče je včeraj po daljši razpravi razveljavilo razsodbo catanzarskega prizivnega sodišča, ki je obsodilo generala Sa-veria Malizio na eno leto zaporne kazni zaradi lažnega pričevanja. Vrhovno sodišče je delno sprejelo izvajanje zagovornikov in razveljavilo razsodbo zaradi pomanjkljive u-temeljitve. Generalu bo zopet sodilo porotno sodišče iz Potenze. Gen. Malizia, kandidat za glavnega vojaškega pravdnika, je bil obsojen v okviru procesa zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana. Sodni zbor mu je dosodil eno leto zaporne kazni, ker je častnik krčevito zanikal, da bi politična o-blast in še zlasti notranji minister Tanassi krila bivšega agenta SID Guida Giannettinija. MSI zavrača obtožbe o odgovornosti pri petoveljskem atentatu RIM — Vsedržavno vodstvo neofašistične stranke MSI je včeraj «odločno» zavrnilo obtožbe v zvezi z »domnevnimi* stiki, ki naj hi jih imela stranka z osumljencem peto-veljskega atentata, neofašistom Carlom Cicuttinijem. Šlo naj bi za »grobe žalitve*, kar je razvidno tudi iz dejstva, da je govor o dveh poslancih MSI. ko pa gre dejansko za dva bivša ;x>slanca stranke Democrazia nuzionale (to sicer ni res, kajti dokler je bil De Vido-vich poslanec, je bil zvest pripadnik MSI, ki se je šele potem razklala). Obtožbe je zavrnil tudi goriški odvetnik Eno Pascoli, ki je dejai, da le te niso osnovane na nobenih dokazih. V ZVEZI Z BIVŠO STEKLARNO «VETROBEL» ODBORNIK RINALDI VČERAJ NASTOPIL PRI VODSTVU ZAVODA ICIPU V RIMU 3000 delavcev iz naše dežele na vsedržavni protestni manifestaciji kovinarjev Prve dni julija splošna stavka v obrambo interesov tržaške industrije ? ■ Razprava o problemih pristanišča na seji glavnega sveta FILP-CISL Sindikalna kronika na Tržaškem je bila včeraj še posebno razgiba na. Predvsem naj omenimo skup ščino 460 delavcev SIRT — bivše steklarne Vetrobel; delavci so se zbrali v obratu ob 8.30, da bi sli šali poročilo predstavnikov sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL o zadnjih dogodkih v zvezi s preo-snovo obrata. Kakor smo že zabeležili pred dnevi, se je postopek za preosnovo ponovno zataknil pri zavodu ICIPU in pri računskem dvoru v Rimu, tako da grozi resna nevarnost, da bi podjetje, kolikor bd se stvari v nekaj dneh ne premaknile z mrtve točke, odpustilo konec meseca vse delavstvo (po 50 mesecih dopolnilne blagaj V ZADNJIH 12 MESECIH NA TRŽAŠKEM Življenjski stroški narasli za 15,1 odst. \o?.e-gov, ki so rodili določen uspeh. Kljub podražitvi kave zaradi zmr zali v Braziliji, se je namreč potrošnja kave v deželah, članicah Evropske gospodarske skupnosti v razdobju 1963 1978 povečala s 14.1 na 20 miiijonov vreč. Ob tem je predsedujoči dr. Hesse poudaril, da bi primerna propagandna kampanja zelo verjetno dvignila notranjo potrošnjo kave tudi V Italiji ' s '‘sedanjih 3,3 na 5 milijonov vreč. Gospodarstvenik Lokar je tudi poudaril verjetno ko- Frcden se je pred enim letam iztekel današnji dan, 23. junij, je po neozdravljivi bolezni umrl naš delovni tovariš, časnikar Albin Bubnič. Umrl je le dobro uro po prevozu iz ljubljanske bolnišnice v domači hiši sredi brkinskih gričkov, ki jih je ljubil z vsem žarom človeka, ki je zrasel iz svoje zemlje in zanjo živel do poslednjega diha. * V boleči spomin se nam vrača tista noč, ko nam je bila sporočena novica o njegovi smrti. Pretresla nas je, čeprav smo vedeli, da bo prišla, neusmiljena in kruta. V spomin se nam vrača tisti deževni dan, ko smo nemi, z množico njegovih sovaščanov, sotrpinov in soborcev iz vse Primorske, z obeh strani meje, ki je nikoli ni priznaval, stali oh njegovem odprtem grobu in zrli za krsto, ki se je pogrezala v dehtečo prst. Takrat smo se dobro zavedali, da je odhajal iz naše srede v ncpovrat člove’ z zlatim srcem in kremenitim značajem, človek, ki ga je kovalo trpko življenje od rane mladosti in plemenitila ljubezen do vsega lepega, poštenega in pravičnega. Takrat smo se tudi zavedali, da nas je zapuščal delovni tovariš, ki je visoko dvigal ugled slovenskega zamejskega časnikarstva v službi resnice in boja zanjo in za pravico posameznikov in skupnosti, da živimo kot enakopravni državljani na svoji rodni zemlji. Danes se vsega tega zavedamo še mnogo bolj; zavedamo se v vsakem trenutku, ko bi ga potrebovali pri delu kot Izkušenega in preudarnega časnikarja, odličnega poznavalca problemov naše narodnostne skupnosti, pa tudi kot tovariša, ki je znal ; vnašati v naše nenehno napeto poklicno življenje trenutke veselja in sproščenosti. Danes se ga spominjamo tako, s temi iskrenimi čustvi, v jeseni se ga bomo z že napovedanim natečajem za »nagrado Albina Bubniča* iz sklada, ki smo ga ustanovili zato, da bi mladi s spisi na temo boja in trpljenja naših ljudi za svobodo, nadaljevali njegovo delo in častili njegov spomin. J- to- ge za oklic stačk&: ki je prtfcttCpo M Pfčšega IČtnegai;-poprečja 3 kg ............................................m.............. Z VČERAJŠNJE KONFERENCE O PERSPEKTIVAH USTANOVE Geofizičnemu observatoriju omogočiti razvoj strokovne raziskovalne dejavnosti Ustanova se mora v zadnjem času odrekati številnim naročilom, ki prihajajo predvsem iz tujine, ker je sedanji organik prenizek V zadnjih treh - štirih letih smo v dnevnih kronikah večkrat zasledili ime geofizikalnega observatorija, ki ima svoj sedež v Briščikih. Zasledili smo ga v okoliščinah, ki nas bodo dolgo časa spominjale na enega najbolj tragičnih obdobij naše dežele: v mislih imamo katastrofalen potres oziroma dolgo serijo potresnih sunkov, ki so hudo prizadeli Furlanijo in o katerih nas je geofizikalni observatorij stalno obveščal z vsemi podrobnostmi. Ta dejavnost pa je le ena od tolikih, ki so ustanovi pridobili sloves ne samo v italijanskih mejah, ampak tudi izven njih. Njegovo delo je slonelo in še danes sloni predvsem na raziskovalni dejavnosti. Z ugledom, ki si ga je ustanova pridobila, so naraščala tudi naročila za raznovrstne raziskave na številnih področjih, ki so v veliki meri prihajala in še prihajajo iz tujine. Zaradi pomanjkanja tehničnega osebja pa se mora vodstvo observatorija odrekati tem naročilom in s tem tudi velikim vsotam denarja. Naj povemo, da je v zadnjem letu protivrednost vseh opravljenih del dosegla štiri in pol milijarde lir, letni državni prispevek pa ne preseže 300 milijonov lir. Ustanova je tako v veliki meri sama sebi zadostna in kakor smo videli, bi lahko znatno povečala svojo dejavnost. Prav to vprašanje je bilo včeraj predmet zanimive konference v prostorih trgovinske zbornice, katere so se poleg številnih predstavnikov geofizikalnega observatorija s predsednikom prof. Antoniom Barbatijem in ravnateljem prof. Francescom Gior-gettijem na čelu, udeležili tudi številni predstavniki raziskovalnih in znanstvenih inštitutov ter predstavniki političnih oblasti, med katerimi predsednik deželnega sveta Mario Colli, deželni tajnik KPI posl. An-tonino Cuffaro ter posl. KD Giorgio Tombesi. Uvodno poročilo je imel predsednik observatorija prof. Barbati, ki je v skopih obrisih, a zelo nazorno orisal dosedanje delovanje ustanove in perspektive, ki se mu nudijo v sedanjih pogojih. Predvsem je naglasil, da bo treba čim prej ukrepati in premostiti tiste ovire, ki so predvsem v zakonskih določilih, da bo ustanova lahko opravljala svojo kvalificirano nalogo. Orisal je program, ki ga je sestavila delovna skupina na pobudo upravnega sveta ustanove, po katerem bi dobil ob- Upokojenci INPS bodo lahko prijavili dohodke po 30. juniju Finančno ministrstvo pripravlja zakonski odlok, po katerem se upokojencem skrbstvenega zavoda INPS rok za prijavo dohodkov Iz leta 1978 podaljša preko 30. junija. Odlok bo v kratkem objavljen v Uradnem vestniku republike. Za vse druge davčne zavezance ostane v veljavi omenjeni rok, torej danes teden. Te obveščamo, da niti letos ne bodo mogli izročiti prijav neposredno davčnemu uradu, ampak jih morajo posredovati pristojnim občinskim uradom, ki so seveda dolžni izdati prizadetim prejemnice. Sicer pa je prijave mogoče nasloviti na davčni urad tudi po pošti. servatorij tako strukturo, ki bi bila kos številnim potrebam (osnutek programa o preosnovi ustanove so tudi natisnili v posebni brošuri). Predvsem se je obrnil na politične predstavnike, da bi po svojih zmožnostih priskočili na pomoč ustanovi in ji omogočili, da bi se njena dejavnost lahko razvijala in da ne bi obtičala na sedanji, čeprav zelo visoki kvalitetni ravni. Spregovorili so tudi dru-gi predstavniki raziskovalnih inštitutov, ki so prisotnim nanizali vrsto zanimivih podatkov, iz katerih je izhajalo, da se mora raziskovalna dejavnost stalno razvijati, v drugačnem primeru pa je obsojena na propad. Za rešitev vprašanja se je še posebej zavzel bivši predsednik u-stanove prof. Finetti, svojo pomoč pa sta obljubila tudi posl. Cuffaro in Tombesi, ki sta, čeprav iz različnih zornih kotov, orisala stališča parlamenta do vprašanja raziskovanj; strinjala sta se, da se bo treba lotiti vprašanja v okviru splošne reforme tovrstnih ustanov in ne z izrednimi zakonskimi ukrepi. S tem pa se ni povsem strinjal predsednik ustanove prof. Barbati, ki si je ob koncu konference zaželel, da bi pristojne oblasti dobile neko »različno* rešitev, saj je ustanova različna od ostalih, ki delujejo na tem področju in ji je splošno priznana visoka raziskovalna kapaciteta tudi v mednarodnem merilu, (as) ristnost takega posega, dodal pa je mnenje, da bi morale italijanske oblasti gledati na odliv deviz za nabavo kave v nerazvitih državah ne le kot na izrazito pasivno postavko v letnih bilancah, ampak tudi kot na možnost teh držav, da s temi sredstvi povečajo uvoz italijanskih industrijskih proizvodov. Sledil je nastop strokovn jaka Wel leropa iz Osla, ki je v bistvu o-brazložil propagandno kampanjo za povečanje potrošnje kave, ki jo v zadnjih letih vedijo na Norveškem. V' razpravi so nato posegli še številni prisotni strokovnjaki in gospodarstveniki iz raznih držav, med temi tudi zastopniki nekaterih afri škili dežel, pridelovalk kave. Danes se bo pozornost poslovnih krogov na velesejmu preusmerila k problemom lesa. Na sporedu j namreč posvet o standardizacija proizvodnje lesnega pohištva in o-preme v Italiji in Evropi, ki ga organizirata italijanska zveza trgovcev in vzporedna zveza mdustrij-cev s področja lesa. Sestanek za rešitev vprašanja Rittmeyer Vprašanja zavoda za slepe «Ritt-meyer» in sklepa upravnega sveta zavoda, da zmanjša organik z od pustom 28 nameščencev, je bilo v ospredju srečanja na sedežu deželnega sveta, katerega so se udeležili predsednik komisije za higieno, zdravstvo in socialno skrbstvo Vi-gini, zastopniki pokrajinske in občinske uprave ter zdravstvenega konzorcija. Na srečanju, kateremu je prisostvoval tudi deželni odbornik Car-penedo, so sklenili, da bodo celotno vprašanje delovanja zavoda «Ritt-meyer», ki mora vsekakor obstajati in delovati v korist vključevanja slepih v javno šolo in zaposlitev, reševali v okviru organskih ukrepov v korist handikapiranih, ki jih bo dežela sprejela v prihodnjih mesecih. Kar pa zadeva vprašanje nameščencev so sklenili, da morajo ustrezne rešitve sprejeti zainteresirane krajevne ustanove. POMEMBNO MEDNARODNO ZASEDANJE V GRLJANU Čiru na želodcu in dvanajsterniku zdravniki še danes ne vedo vzroka Deljena mnenja o tem, če je tovrstna obolenja bolje zdraviti z operacijami ali pa z raznovrstnimi drugimi terapijami - Na čiru boleha 10 od sto ljudi V znanem grljanskem hotelu se je včeraj iztekel prvi dan dvodnevnega mednarodnega zasedanja o sodobnih prijemih pri zdravljenju čira na želodcu in dvanajsterniku. «Taškna zasedanja seveda niso namenjena reševanju, marveč le poglabljanju in spoznavanju tovrstnih problemov*, je naglasil predsedujoči prof. Piero Pietri. Zasedanje se odvija pod pokroviteljstvom italijanske sekcije International College of Surgeons in Col-legium Internationale chirurgiae di-gestivae. Obravnava problemov o čiru bi se na pragu desetletja 1980/ 90, torej nad 150 let po prvih študijah okrog prebavne fiziologije in skoraj stoletje po prvi kirurški odstranitvi čira, morda zdela anahronistična; pa ni tako, kajti kljub množici vsakovrstnih izkustev in odkritij ostajajo pravi vzroki čira na dvanajsterniku še vedno neznani. Prof. Pietri meni, da je tovrstno obolenje najbolje zdraviti brez ki-rurših posegov, in sicer s terapijami, ki slonijo na nevtralizaciji kislin ter med drugim na smotrni dietični prehrani. V zadnjih letih so se pojavila na tržišču številna nova zdravila, ki dajejo upati, da bo mogoče v prihodnosti občutno skrčiti število zaenkrat neobhodno potrebnih operacij. V kirurških vrstah vsekakor še vedno ni soglasja, saj se eni opredeljujejo za «nekrvave» terapije, drugi pa za kirurške posege. Kam se nagiba tehtnica pravilneje, bo morda pokazal rezultat današnjega drugega dne zasedanja. Morda pa tudi ne, kajti gre za zapletena vprašanja, o katerih bi bilo treba v bodoče mnogo pogosteje razpravljati, kakor je poudaril včeraj deželni odbornik za zdravstvo Antoni-ni in poudaril globok socialni pomen te tematike. Na čiru na želodcu ali dvanajsterniku boleha okrog 10 od sto prebivalstva, največ obolelih je med ljudmi srednje starosti. V terapijah ni važno le ozdraviti bolezen, temveč zlasti preprečiti, da bi se ponovila; to pa je najteže. Na zasedanju sta poleg drugih spregovorila rektor tržaške univerze prof. de Ferra in ravnatelj medicinske, oziroma kirurške fakultete prof. Feruglio. Zasedanje se konča danes proti večeru. Upravni ukrepi na seji dolinskega občinskega sveta 1 Na zadnjem rednem zasedanju pred poletnim premorom je dolinski občinski svet odobril v četrtek zvečer vrsto ukrepov upravnega značaja, dodelil letne prispevke kulturnim in športnim društvom v občini in odobril splošni načrt preureditve uradov in služb v smislu ’akona 8. 1. 1979, številka 3. V nadaljevanju seje so svetovalci še razpravljali o delovanju občinske sme .arske službe in o ambientalni zaščiti Glinščice. Občinski svet je soglasno sprejel dokument, v katerem poudarja potrebo po vsestranski zaščiti Glinščice za pravilno upravljanje in o-hranjevanje ozemlja, za kar pa je nujno, da deželne in državne oblasti nastopajo, s finančnimi, tehničnimi in normativnimi posegi. V dokumentu izraža občinska uprava svojo pripravljenost na sodelovanje pri načrtovanju omenjenega posega. Na koncu seje je župan poročal o perečem problemu pomanjkanja vo de, o raznih javnih delih in o hitri cesti za Trst. (ek) SINOČI V PODLONJERJU Včeraj so v podlonjerskem Ljudr skern domu na pobudo krajevne rajonske knjižnice predstavili knjigo dr. Diane De Rosa z naslovom *Svi-luppo della citta e movimento ope-raio tra la fine dell’800 e il princi-pio del 900 a Trieste», ki je izšla pred kratkim. ofi!\ Kresovanje na Padričah Na Padričah bo danes, s pričetkom ob 22. uri kresovanje s kulturnim programom. Nastopili bodo člani folklorne skupine «Stu ledh in POMEMBNA SLOVESNOST ZA VAŠKO SKUPNOST Jutri bodo v Gabrovcu poimenovali osnovno šolo po Jožetu Srebrniču Srebrničev doprsni kip je izdelal koprski umetnik Jože Pohlen, zgoniška občina pa postavila na pročelje stavbe spominsko ploščo pesnik Marko Kravos. Domačini želijo s kresom obuditi staro navado in ji hkrati dati sodobnejšo obliko in kvalitetnejšo vsebino. Važen trenutek kresovanja bo seveda tudi družabnost, ki smo je danes vsi potrebni. Kresovanje prireja domače prosvetno društvo Slovan, praznik je namenjen vsem vaščanom in seveda drugim obiskovalcem. OBČNI ZBOR NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Predsednik društva Narodne in študijske knjižnice v Trstu sklicuje v smislu društvenih pravil 12. REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 25. t.m., ob 18.30 v čitalnici Primož Trubar (Ul. sv. Frančiška 20/1). Na dnevnem redu so poročila o delovanju NŠK v preteklem poslovnem letu in načrtovane dejavnosti v letu 1979 ter diskusija in razno. Začetek proslav ob 80-letnici bazovske «Lipe» Prosvetno društvo Lipa iz Bazovice je sinoči v okviru prireditev ob 80-letnici ustanovitve društva, pripravilo s sodelovanjem z osnovno šolo Primož Trubar krajši kulturni program. Najprej so nastopili učenci osnovne šole. Prva dva razreda sta prikazala otroško pravljico »Muca copatarica*. Otroci višjih razredov pa so pripovedovali spomine svojih dedov, ali drugih sorodnikov, ki so sodelovali v pevskem društvu Lipa. Nato so skupno zapeli nekaj pesmi. Učiteljice so otroke lepo pripravile in se potrudile, da bi tudi šola prispevala k proslavljanju jubileja. Večer so nadaljevali s prikazovar njem diapozitivov in z branjem kronike društva od ustanovitve leta 1899 do danes ter z branjem spominov Marije Pečar na deda Hrabroslava in očeta Srečka Ražma. Po končanem kulturnem programu, ki je bil na dvorišču za Bazoviškim domom, so si domačini ogledali zanimivo razstavo v gornjih prostorih doma. Ta bo odprta še jutri in v nedeljo, ko bo svečana proslava 80-letnice na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. V Miramarskem parku na Mo-ksimiljanovem trgu bodo jutri in v ponedeljek z začetkom ob 21.30 u-prizorili Goldonijevo komedijo «Vljudna ženska» v postavitvi tržaškega Teatra Stabile. V ZVEZI Z UPRAVNO POLITIČNO DEJAVNOSTJO Ostra kritika KPI na račun delovanja melonarskega odbora Občinski svet se bo po daljšem premoru spet sestal prihodnji petek • Bassani podžupan namesto Gruber - Bencove Veliki val predvolilne, medvolilne in povolilne mrzlice je v znatni meri odmaknil pozornost tako strank kot širše javnosti od krajevnih upravnih problemov. Čas je, da javnouprav-no življenje spet steče s polnim ritmom. V tem smislu se je jasno izrekla tržaška federacija KPI, ki je v posebnem tiskovnem poročilu izrazila zaskrbljenost zaradi zadržanja enobarvnega melonarskega občinskega odbora. Čeprav sta od zadnjih volitev potekla že skoraj dva tedna, pravijo tržaški komunisti, se melonarski upravi še ni zazdelo potrebno, da bi sklicala občinski svet. Nihče se na občini ni zganil niti potem, ko so pismeno pozvali upravo, da izpolni svojo dolžnost (pismo je bilo poslano 15. junija). Vse to je nedopustno, ugotavlja komunistična federacija. Naravnost zaskrbljujoče pa je, če pomislimo, da bi se morala občinska" škUpščina izreči najkasneje do 30. junija o vprašanju preosnove občinskih služb in osebja, kar je vezano na zakonska določila. Poseben osnutek odbora sicer proučujejo rajonski sveti, vendar to poteka brez ustrezne strokovne razlage. Melonarska uprava, je nadalje rečeno v tiskovnem poročilu KPI, ni poskrbela, da bi v rajonskih svetih kdo obrazložil ta osnutek. Do tu mnenje komunistov. Kaj pa meni melonarski odbor? Ravno včeraj se je zvedelo, da je' občinska skupščina sklicana za prihodnji petek, to se pravi 29. junija, ali dan preden poteče rok za proučitev tako pomembnega vprašanja, kot je preosnova občinskih služb in osebja. Očitno ima melonarski odbor sedaj druge skrbi. Med drugim skrb, kdo bo zamenjal Aurelio Gruber Bencovo na podžupanskem mestu. O tem je odbor razpravljal ravno včeraj in določil, da bo to mesto prevzel Bassani. V prihodnjih dneh se bo sestal tudi pokrajinski svet. Seja je napovedana za prihodnji četrtek. ki mu je padel na noge. Njegove klice na pomoč je prvi slišal Bruno Rupel s Proseka, ki je delal v bregu nedaleč od prizorišča nesreče. Skupno z domačinom Danielom Danielijem sta poklicala rešilce Rdečega križa in openske gasilce, ki so takoj prispeli ponesrečencu na pomoč. Puntarja so popeljali na ortopedski oddelek gl: • le bolnišnice, kjer so mu zdravniki ugotovili veliko rano na stegnu desne noge, poškodbe mišičevja na nogi in odrgnine po hrbtu. Ozdravel bo v 15 dneh. Jutri zjutraj se bo ob 10.30 pričela v Gabrovcu kratka, vendar pomembna slovesnost. Krajevno slovensko osnovno šolo (v isti stavbi ima svoje prostore tudi otroški vrtec) bodo poimenovali po Jožefu Srebrniču, pr\em izvoljenem slovenskem komunističnem poslan cu v rimskem parlamentu in vidnem voditelju NOB na Primorskem. »Odločitev za poimenovanje šole je padla na javnem vaškem posvetovanju pred dvema letoma,* nam je povedal agilni predsednik pripravljalnega odbora Ivan Furlan. »Predlog za poimenovanje po Srebrniču je bil soglasno sprejet, zato menim, da so vsi vaščani zadovoljni in ponosni, da bo naša šola nosila ime po tako velikem človeku. Bil je to človek, ki je toliko žrtvoval za slovenski narod, leta 1924 so glasovali zanj napredni ljudje, zastopal in zavzemal se je za kmete in delavce, zaradi svoje napredne miselnosti in delovanja pa je okusil veliko trpljenja in bil dolgo v ujetništvu.* Kot je za take stvari običaj, je bil birokratski postopek precej dolg. sedaj pa je vendarle napočil toliko pričakovani trenutek za vso va- ško skupnost. Pripravljalni odbor je s sredstvi, ki jih je zbral z nabiralno akcijo oziroma s prostovoljnimi prispevki, pripravil Srebrničev kip, ki ga je izdelal koptski u-metnik Jože Pohlen, ter marmornato ploščo. Tudi zgoniška občinska uprava je ob tej priložnosti postavila na pročelje stavbe ploščo z napisom. Omenimo naj še, da so uredili tudi brošuro, ki opisuje življenje in dosežke Jožeta Srebrniča. Program Dredvideva priložnostni govor odbornika za šolstvo zgoniške občine Miloša Budina, nastop moških pevskih zborov Vasilij Mirk s Proseka in Rdeča zvezda iz Saleža, osnovnošolska mladina iz Zgonika bo nastopila z recitalom, osnovnošolski otroci iz Saleža pa se bodo predstavili občinstvu v folklorni točki. —bs— OHCET V LJUBLJANI Noše, ki se želijo udeležiti ohceti s pomurskimi običaji v Ljubljani dne 14. julija, naj se javijo najkasneje do 30. junija na SPZ, Ul sv. Frančiška 20, telefon 767303. Odprtje etnografske razstave v Boljuncu Včeraj zvečer je bila v Boljuncu v okviru tradicionalne šagre na »Gorici* otvoritev etnografske razstave ob prisotnosti predstavnika zgodovinskega odseka Milana Pahorja in občinskih svetovalcev in odbornikov. Razstavljenih je približno sto predmetov, ki so jih naši dedje uporabljali pri delu, oziroma kot oblačila. Predvsem so pritegnila pozornost dragocena ročna dela, ki so jih rade volje posodile nekatere starejše vaščanke. Zanimive so tudi slike, ki prikazujejo vaške običaje danes in v preteklosti. Kljub temu da je prostor majhen ni bilo mogoče zbrati vseh zanimivih vaških predmetov, je razstava vseeno zelo zanimiva in vredna obiska. Med prijavo dohodkov ga je zadela kap Medtem ko je včeraj dopoldne čakal na sedežu finančne intendance v vrsti, da bi dobil ustrezne informacije o prijavi dohodkov, je 71-jefnega upokojenca Oliviera Matteue-cija iz Devina - Nabrežina Kamnolomi 27/B nenadoma obšla slabost. Zgrudil se je na tla in zanj ni bilo več pomoči. Dežurni zdravnik Rdečega križa je ob svojem prihodu lahko le ugotovil, da je upokojenec podlegel srčni kapi. Razna obvestila Balinarska sekcija PD Kraški dom z Repentabra priredi jutri, 24. junija, v Repnu balinarsko srečanje za 1. pokal «Kraški dom*. Pričetek ob 9. uri. Tekmovanja se bodo udeležili klubi iz matične domovine in s Tržaškega. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 23. junija KRESNICA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 4.44 in zatone ob 19.48 Jutri, NEDELJA, 24. junija JANEZ Vreme včeraj: na j višja temperatura 23,8 stopinje, najnižja 17, ob 13-uri 23,6 stopinje, zračni tlak 1012.6 mb ustaljen, vlaga 59-odstotna, nebo jasno, padlo je 1,8 mm dežja, veter 12 km severozahodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. junija 1979 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 5 oseb. RODILI SO SE: Alessio elemente, Alex Štolfa, Corrado Tozza, Rje* cardo Bottiglieri, Eliana Bottigljc ri, Gianluca Gortan Cappellari, Giu-lia Forti, Nataša Iurincich, Miche-le Ferro, Ugo Faraguna, Sonia Can-nas, Daniela Godas, Alessandra C®* saria, Dujan Riccardo Listan. UMRLI SO: 86-letna Amalia V' sot vd. Rossano, 85-letna Dolcelin® Orlando, 89-letni Mario Calussi, Spletni Eligio Sancin, 71-letna Silv1* Romand por. Cannarella. Nesreča Saraj’evčanke na poti proti domu Fiat 126 sarajevske registracije je sinoči iz še neznanih razlogov na cesti med Opčinami in Fernetiči silovito treščil v obcestno drevo. Avtomobil, ki je vozil v smeri proti jugoslovanski meji, je upravljala 33-letna Sarajevčanka Azra čemalovič, ki si je pri nesreči zlomila stegnenico in zadobila udarce v trebuh, zaradi česar se bo morala zdraviti tri mesece na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice. Sarajevčanka je izjavila karabinjerjem, ki so posegli na kraju nesreče, da ne ve, kako je sploh prišlo do trčenja. Nesreča Kontovelca med delom v bregu Med kopanjem z motokultivator-jem v svojem paštnu pod Dolanjo vasjo pri Kontovelu, se je v včerajšnjih pozno popoldanskih urah ponesrečil 41-letni inštalater Danilo Puntar s Kontovela 53. Puntar je z motokuJtivatorjem prekopal do konca paštna v Mokolanih, kot pravijo domačini temu področju, takrat pa je iz še neznanih razlogov zgubil ravnotežje, zdrsel v spodnji pašten ter povlekel za sabo še težak stroj, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) „ Ul. Giulia 1; Ul. S. Giuslo 1; U*’ Fellugt 46; Ul. Mascagni 2. . (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.3«? Ul. Mazzini 23; Ul. Tor S. Piero NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) , Ul. Mazzini 23; Ul. Tor S. Piero Z- ZDRAVSTVENA DEZUTNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovanj INAM in ENPAS od 22. do 7. ure-telef. štev. 732-627 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazo vic®; tol 226 165; Opčine: tel. 2110"1; Prosek: tel. 225-141 - Božje poUe,’ Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: j1; 200-121; Sesljan: tel. 209 197; ŽavUe> tel. 213137; Milje: tel 271-124 Za nagrado Albina Bubniča . Ob 1. obletnici smrti očeta Ap na Bubniča daruje sin Radivoj družino 100.000 lir. . V počastitev spomina Zorka Lan daruje Malka Kosmina 5.000 lir Dijaško matico. GORIŠKI DNEVNIK Šolske vesti Izleti 4 /'“ 'k Zaključna šolska maša osnovne šole na Proseku, bo danes, 23. junija, ob 9. uri. Učenci naj se zberejo ob 8.45 na šolskem dvorišču. Slovesno poimenovanje osnovne šole v Gabrovcu po Jožetu Srebrniču bo jutri, 24. junija 1979, ob 10.30. Osnovna šola Karel Destovnik-Ka- juh iz Gropade in Padrič vas vabi na športno prireditev ob odprtju trim steze, ki bo jutri, 24. t.m., ob 16. uri na šolskem vrtu. Prosveta / PD Slovan iz Padrič prireja danes, 23. t.m., KRESOVANJE. Poleg kresa je predviden kulturni program z nastopom članov folklorne skupine «Stu ledi» in branjem pesmi pesnika Marka Kravosa. Programu bo sledilo družabno srečanje. Kresovanje s programom se bo pričelo ob 22. uri. Združenje Union priredi jutri, 24. t.m., izlet na Jezersko in na otok Krk. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30 - tel. 64459, danes, od 10.30 do 12. ure. PD Rovte - Kolonkovec prireja, 1. julija t.l., izlet v Pian di Cansiglio -Sacile. Odhod s križišča Brigata Ca-sale, Campanelle, Monte Sernio ob 7. uri. Vpisovanje vsak dan od 12. do 13. ure po telefonu št. 811614 Kariš. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju priredi 8. julija izlet v Ljubljano, Škofjo Loko, Dražgoše in v Poljansko dolino, kjer si bomo ogledali razne spominske zanimivosti. Vpisovanje od ponedeljka, 25. t.m., od 10. do 12. ure v Ul. Petronio 4 (poslopje Kulturnega doma), telefon 733068. Združenje Union priredi v nedeljo, 8. julija, izlet na Krk - Baško. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30 - tel. 64459 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. V četrtkih od 17. do 19.30 in v soboto od 10.30 do 12. ure. SPD TABOR — OPČINE ŠD MLADINA — KRIŽ POD POKROVITELJSTVOM SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE ZAPLEŠIMO, ZAPOJMO... 2. SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN NASTOPAJO: OTROCI Z OPČIN, IZ SKEDNJA, IZ SALEŽA, IZ KRIŽA, IZ NABREŽINE, IZ ŠEMPOLAJA IN GOSTJE IZ MAČKOLJ, IZ LONJERJA IN S KATINARE V Prosvetnem domu na Opčinah DANES, 23. JUNIJA, OB 20.30. V Ljudskem domu v Križu JUTRI, 24. JUNIJA, OB 20.30. PD F. PREŠEREN IN MLADINA IZ BOUUNCA prirejata ŠAGRO «NA GORICI» SPORED: DANES, 23. junija, ob 20.30: kres s kulturnim programom; od 21.30 dalje ples z ansamblom «Supergroup» JUTRI, 24. junija, ob 9.00: tek po boljunskih ulicah; ob 10.00: otroški ex tempore; ob 19 00: kulturni program s sodelovanjem harmonikarskega ansambla GM «Synthesis 4», pevskega zbora Andrej Paglavec iz Podgore in učencev osnovne šole «F. Venturini* iz Bol junca; od 20.30 dalje ples z ansamblom «Supergroup» PONEDELJEK, 25. junija, od 20.30 dalje do 24. ure ples z vaško godbo na pihala. 1899 1979 Osemdesetletnica PD «LIPA » ■ BAZOVICA 23., 24. junija 1979 DANES, 23. junija — ob 18. uri odprtje kioskov — pb 21. uri nastop folklorne skupine KPD «Bazovica» z Reke JUTRI, 24. junija — ob 8. uri mladinski in članski orientacijski pohod — ob 14. uri odprtje kioskov — ob 18. uri kulturni program SODELUJEJO: Dekliška folklorna skupina SPD Tabor Moški pevski zbor Vasilij Mirk Osnovna šola Primož Trubar, recitatorji Mešani pevski zbor PD Lipa Danes in jutri od 20. do 24. ure ples z ansamblom POMLAD in THE LORDS. VABLJENI! SAGRA V PRAPROTU 23., 24., 25. junija 1979 V. RAZSTAVA VAŠKIH VIN DANES, 23. junija: ob 15.00 odprtje kioskov, tekma v »briškoli* s 64 pari; vpisovanje od 14. ure dalje. NAGRADE: I 2 prašiča, II. 2 radia, III. 2 pršuta in IV. 10 buteljk vina. «Ex tempore« za mladino do 14. leta; ob 19.30 nagrajevanje <-ex tempore* in «briskole», od 20.30 do 00.30 ples z ansamblom «Taims». Kresovanje sv. Ivuna. JUTRI, 24. junija: ob 10.00 odprtje kioskov; ob 16.00 zabavne otroške igre: ob 18.00 tekmovanje v košnji s posebno nagrado tipičnega kraškega kosca; od 20.30 do 00.30 ples z ansamblom cTaims*. PONEDE1JKK, 25. junija: ob 17 00 odprtje kioskov; ob 19.00 zabavne igre; -ti od 20.30 do 00.30 ples z ansamblom «L. Furlan* m tekmovanje v valčku. Ariston 18.00—20.00—22.00 «Anno domini*. V. Mimice. Barvni film. Sledi ob 21.30 na prostem «11 fan-tasma della liberta*. Režija L. Bunuel. Michel Piccoli, Monica Vitti. Barvni film. Ritz 16.00—22.15 «1 tre dellopera-zione drago*. John Saxon. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 18.00—22.15 «La poliziotta*. Mariangela Melato, Renato Poz-zetto. Barvni film. Grattacielo 16.30 «Febbri nelle notti d'estate*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 17.00 «Furto contro furto*. Tony Curtis. Barvni film. Fenice 16.30 «1 soldi degli altri*. Mignon 16.30—22.00 «The indian*. Filodrammatico 15.30—22.00 «Porno estasi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Greas*. John Tra-volta, Olivia Newton. Barvni film. Moderno 16.00 «Vittorie perdute*. Burt Lancaster. Barvni film. Aurora 16.30—22.00 «Un uomo in ginocchio*. G. Gemma, E. Gior-gi, M. Placido. Prepovedan mladini pod 14. letom Capitol 16.30—22.00 «StriduIum». Glenn Ford. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 «L'insegnante va in collegio*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta Milje Zaprto. Mladinske Delovne Akcije 79 SLOVENSKE GORICE KOŽBANA SUHA KRAJINA — KOZJANSKO 24/8 — 14/7 15/7 — 4/8 5/8 — 2/9 ORMACIJE: SKGZ — TRST, Ulico sv. Frančiško 20 — Tol 744249 SKGZ — GORICA, Ulico Malto 2 — fel. 24-95 ik torek In petek od 18 do 19 ure PEVSKI ZBOR MARIJ KOGOJ PRI SV. IVANU priredi danes, 23. t.m., ob 21. uri v športni gostilni pred cerkvijo DRUŽABNO ZABAVNI VEČER OB KRESOVANJU Igral bo domači ansambel Bak Vabljeni! RAZŠIRJENA SEJA GORIŠKEGA TO SKGZ Zadovoljiv dveletni obračun osnova za nadaljnje delovanje Utrjevati in razvijati ugodno politično vzdušje na Goriškem Iskati zaveznike v našem boju za globalno zaščito Ob zaključku sezone priredita MOŠKI IN DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN CELOVEČERNI KONCERT ki bo v torek, 26. junija, ob 20.45 v društveni dvorani v NABREŽINI Vljudno vabljeni! ZADRUGA «NAŠ KRAS» vabi svoje člane in prijatelje na piknik, ki bo jutri, 24. junija 1979, v čudovitem Peklu z začetkom •qW 11. uri. Za pijačo poskrbi zadruga, hrana iz nahrbtnika, ana voljo raženj. V Pekel pridete preko Štanjela, Branika do Stesk, kjer zavijete na desno po asfaltni cesti. ODBOR Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM novi čoln LORD 300 — krmni motor Johnson 10 Hp, pritikline ter prtljažnik za čoln, 1.550.000 Ur. Telefon 422010, ob 13. uri. ZARADI povratka v Jugoslavijo u-godno prodamo pohištvo: spalnica, kuhinja in peč na olje. Prodamo tudi fiat 500. Ogled v torek — Valič, Sv. Barbara 75. PRODAM fiat 500, letnik 1968, prebarvan. Cena 400.000 lir z možnostjo pogajanja. Tel. 910030. IŠČEM enosobno stanovanje, po možnosti v Trstu. Upokojenka. Ponudbe na redakcijo Primorskega dnevnika v Gorici tel. (0481) 83-382. TRŽAŠKO izvozno-uvozno podjetje DZOJ išče sodelavca - družabnika. Prosimo pisati na Primorski dnevnik pod šifro «Družabnik». PRODAJAM ritmo SL, star 6 mesecev, prevoženih 6.000 kilometrov. Telefonirati na 0481 - 45829. FILATELISTI: samo ugodno kupim brezhibne serije Repubblica ita-liana od leta 1945 do 1954 vključno pošta in ekspresi. Ponudbe s cenami. Fila - fermo pusta 34019 Sesljan - Sistiana. PRODAM stanovanje v pritličju v Kraški ulici št. 74 v štandr^žu. Telefonirati na št. (0481) 89668 v popoldanskih urah. PRODAM plastični čoli. Elan T410 z motorjem in opremo. Telefonirati na (0481) 882091 med 12. in 14. uro ter med 19. in 21. uro, PRODAM 3 parcele ločene nezazidljive. Zglasiti se v trgovini Kovic na Peči. Tel. 882-016 (0481). TRIČLANSKA družina išče st; -ova-nje na Krasu za mesec avgust. Telefon 791305. PRODAM prosto preurejeno stanovanje, Ul. Paduina št. 11, V. nad , tel. 68 961. PRODAM prosto preurejeno stanovanje, Ul. Canova št. 13, III. nad., tel. 68-961. IŠČEM zazidljivo parcelo ali hišo za moj brlog. Telefoniral ob delavnikih na š‘. 794273 Pavlo. V PARFUMERIJI • KOZMETIKA «90» - Opčine • tel 21-20-61, na razpolago odlične kreme za snn čenje znane firme «01ga Tsche-chowa» TV COI.OR posebna ponudba v juniju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za slačilo na obroke pa brez obresti Trgovina COLJA Kontovel 134, tel 225 471 PRODAM nemške ostrodlake ptičarje stare 7 tednov Starši prav dobri v delu in telesni oceni Pri mož Pohleven - Pod hrasti št 44 - 61000 Ljubljana — telefon (061) 263 153. s poimenovanjem ulic, prirejanjem tečajev slovenskega jezika, slovenska konzulta pa naj bi predlagala namestitev dvojezičnih plošč in Obeležij v goriški občini. Kar zadeva bodoče naloge, je Primožič dejal, da bo v prihodnji mandatni dobi prišlo do ljudskega štetja, v zvezi s katerim lahko pride do za nas neprijetnih manevrov, na katere moramo biti pripravljeni. «S smotrnim, resnim in zavzetim skupnim delom smo v precejšnji meri uspeli izpeljati zastavljeni načrt — je dejal Primožič. Z izboljšanjem omenjenih kvalitet in z razširjenjem političnih odgovornosti na širši krog ljudi, predvsem pa na člane TO za Goriško, bomo začeli tudi novo mandatno dobo z namenom, da si skupaj z ostalimi Slovenci iz tržaške in viueinske pokrajine izborimo pravice, za katere se od trenutka prisotnosti na tem ozemlju neutrudno in trmasto borimo. Tajnik TO SKGZ za Goriško Aldo Rupel je nato prisotne seznanil z delovanjem posebne komisije za naša vprašanja pri vladi v Rimu, ki se ponovno sestane v ponedeljek. V obširni razpravi so sodelovali Ace Mermolja, Darka Bratina, Zdenko Vogrič, Marko Waltritsch, Jože Cej, Vilko Nanut, Gorazd Vesel. Osvetlili so strankarsko - politične, kulturne in gospodarske aspekte italijanske družbe, zlasti še razmere ■>v naši deželi, v Trstu, Vidmu in v Gorici. Ugotovili so, da si moramo Na seji teritorialnega odbora SK GZ za Goriško ter goriških članov glavnega odbora SKGZ je predsednik Mirko Primožič podal poročilo o dveletnem delovanju zveze. Uvodoma je poročal o volilnih izidih ter izrazil zadovoljstvo zaradi ponovne izvolitve slovenskega parlamentarca, Jelke Gerbec, hkrati pa je izrazil zaskrbljenost zaradi nezadovoljivega političnega trenda v Trstu in delno tudi v državi, kar bo otežkočilo naš boj za globalno zakonsko zaščito. Glede razdobja zadnjih dveh let je Primožič dejal, da je zveza o-krepila povezavo s članicami, saj se je z njimi sestala petnajstkrat, priredila je dva sestanka goriških članov glavnega odbora, sklicala sestanke v treh slovenskih občinah. Zveza je imela več sestankov s strankami, sindikati in VZPI - ANPI, na katerih je pojasnjevala svoja stališča glede narodnostnih zahtev ter izražala pričakovanja, da jih bodo družbene sile razumele in podprle. Namen teh sestankov je bil tudi v tem, da se večinski narod seznanja z našim položajem. Dograditev športnega dela slovenskega doma v Gorici je omogočila povečanje delovanja društva «Dom» ter aktivnost športnikov, pohiteti pa bo potrebno z dograditvijo gledališke dvorane. Pomemben napredek je bil storjen z razširitvijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja na Goriško. Povezanost slovenskih o-brtnikov, trgovcev in drugih gospodarskih dejavnikov je velikega pomena za pravilno rast slovenske narodnostne skupnosti. SKGZ se je nadalje ukvarjala z vprašanji razlaščanja zemlje slovenskih lastnikov v Štandrežu. Tudi šolsko področje je bilo živo prisotno v dejavnosti zveze. V ospredju so bile šolske gradnje, vzgoja in izobraževanje (v tem okviru velja zlasti poudariti poletno središče). Posebna slovenska konzulta pri občini Gorica, izraz e-notnih teženj slovenske skupnosti na Goriškem, se je aktivno ukvarjala s tem vprašanjem. Predsednik je nato opozoril na potrebo po stalni skrbi, da demografski padec, ki je občnega značaja, ne bo povzročil zmanjšanja števila vpisanih v slovenskih šolah. Izrekel je pripombo na račun nekaterih komponent slovenske konzulte, ki ne kažejo pravega zanimanja za učinkovitost slo-venšk^l^zmt!č7in‘ dejal, da bo potrebno v odnosih s strankami poskrbeti za odstranitev te pomanjkljivosti. V posebnem poglavju je bila Obdelana prisotnost v mestu, ki se je manifestirala preko prireditev v UGG, Verdijevem gledališču, Avditoriju in Attemsovi palači. Svoj delež je pri tem imel tudi teden mladih in proslava 8. marca. Potrebno pa bo z dodatnimi napori poiskati stike z italijanskimi združenji, z italijanskimi šolami itd., da bi mlade generacije bile avtentično informirane o nas. Opisani so bili napori za ureditev prostorov Glasbene matice v Ul. Croce ter poudarjene potrebe po pričetku pogovorov o smotrnejši u-porabi Doma Andreja Budala. Predsednik TO Mirko Primožič je nato govoril o kulturni politiki, zlasti o njenih manifestativnih izražanjih, ter je ugotovil nekatere sončne in tudi nekatere senčne strani. V zvezi s telesno kulturo pa je poudaril pomanjkanje sredstev, organiza torjev in tehničnega kadra. Beseda je tekla tudi o sredstvih množičnega obveščanja, o socialnih storitvah ter organiziranosti bivših aktivistov in upokojencev. Glede rabe slovenskega jezika je beležiti nekatere premike v zvezi UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHMIMMIIHinilHiiiiHiiiuniiintMllllllllllIMmimillllllllMIIIIIHIIIIIIIIIIIMllIlllHIIMIIt PO VEČKRATNIH PREKINITVAH na Goriškem prizadevati, da ohranimo in razvijamo dobro politično vzdušje, zaradi katerega je Gorica neke vrste oaza na obmejnem področju naše dežele, kjer se zlasti v Trstu in tudi v Vidmu čutita v nekaterih krogih šovinizem in gonja proti Jugoslaviji. Predsednik Primožič je razpravo sklenil z ugotovitvijo, da nas odpori proti ureditvi našega pravnega položaja silijo k večji aktivnosti in k večji odprtosti do vseh sil, ki o nas odločajo in ki nam lahko pomagajo. 0 davčnih obrazcih za upokojence O negodovanju upokojencev, ker jim ni INPS pravočasno dobavil obrazcev o lanskoletni pokojnini smo obširneje pisali včeraj. Enotna sindikalna federacija nam je včeraj poslala sporočilo, da so zaradi teh nedostatkov zahtevali od osrednjega vodstva CGIL-CISL-UIL naj zahteva pri vladi, da za upokojence podaljša rok predložitve davčne prijave do 31. julija. V pričakovanju tega sklepa poziva sindikalna federacija vse upokojence, da se kljub temu oglasijo v pisarni INPS na Travniku, kjer lahko dobijo ustrezno dokumentacijo o lanskoletni pokojnini. VELJA ZA NAŠE VINOGRADNIKE Odslej nič več samo «tocai» marveč «tocai friulano» Predsednik republike je podpisal zadevni dekret • Razlikovati briškega tokajca od tokajca, pridelanega v nižinah Spet so na vrsti spremembe za naše vinogradnike. Pred nekaj dne-oi, točneje 6. junija, je bil v uradnem listu italijanske republike o-bjavljen dekret, ki ga je podpisal predsednik republike, po katerem je treba dosedanjemu izrazu rtocah dodati še naziv «friulano». To so zahtevali vinogradniki iz naše delete, kajti pod nazivom «tocai» se ie sedaj prodajalo precej vina, pridelanega v nižinskih področjih Spodnje Furlanije in Veneta. Kvaliteta med tokajcem, pridelanim v goriških Brdih ali v vzhodnojurlanskih gričih pa je bila seveda različna: slabši je tisti, ki je pridelan v nižinskih krajih. Zato tudi odlok o obvezi nove označbe, ki bo šla, tako trdijo strokovnjaki, v korist pridelovalcem vina. Označba rtocai friula-no» pa je važna tudi zato, da bi ta tokajec razlikovali od madžarskega. Pred leti je prišlo namreč do nekih tožb, saj so Madžari bili mnenja, da je izraz «focai» lasten njihovemu vinu in da ga pri nas le uzurpirajo. Na področju goriških Brd v Italiji so ob koncu predlanskega leta tokaj pridelovali na skoro polovici zaščitenega ozemlja in sicer na 393 hektarjih vinogradov kar pomeni 48 odstotkov celotne vinogradniške površine. V dekretu so opisane tudi obveznosti za pridelovalce vina in trgovce. V roku enega leta morajo kmetovalci - pridelovalci zamenjati na etiketah ustekleničenih vin označbo Ktocah s *tocai friulano*. Trgovci lahko to napravijo v roku dveh let, v trgovinah ali gostilnah pa bo prvotna označba tolerirana še tri leta. To velja za steklenice in pletenke l kapaciteto manjšo od petih litrov. Za pletenke z večjo količino pa je treba označbo uvesti v roku treh mesecev. Na eni strani bo torej novost prinesla korist vinogradnikom. Na drugi pa se sprašujemo ali je bila ta označba potrebna ali nujna za vino, pridelano v naših Brdih. Saj ta ne spadajo v Furlanijo. Tu živijo Slovenci ki v glavnem pridelujejo vino in tudi večina članov konzorcija za zaščito briških vin tCollio» je slovenske narodnosti. Zakaj _ bi se torej morali skrivati za označbo rfriulano»? Nadja Maraž deželna prvakinja IIIB8IBII88aBII88IIIIIIBBIiaBIIIIIIBI«l88lllllltVftl8IMIIMIIII||8aiailM POLEG DVODNEVNE STAVKE ŠE DRUGE OMEJITVE Danes in jutri brez avtobusov APT na vseh goriških medkrajevnih progah Sindikalisti obtožujejo upravni svet, da nima posluha za zahteve delavstva in da so preveč izkoriščani tudi z nadurami ■ Do nadaljnjega nič avtobusov za društvene izlete, niti prevažanje pošte (v odročne kraje) z avtobusom, kjer je samo šofer Danes in jutri na medkrajevnih progah ne bodo vozili avtobusi pokrajinskega avtobusnega podjetja. Gre za prvo stavko odkar je upravo podjetja iz zasebnih rok prgvzela pred dvema letoma javna uprava,, proglasil jo je.delavski, .svet,, podjetja ob soglasju sindikalne federacije v znak ostrega protesta proti upraviteljem podjetja. Tej napovedi stavke je sledila izredna seja upravnega sveta podjetja. Predsednik sveta Italico Chiarion je v četrtek zvečer s telegramom sklical člane upravnega odbora na izredni sestanek. Čeprav ni uradnih vesti o tem sestanku, smo izvedeli, da so na njem kritizirali letak sindikata, ki napoveduje stavko. Pismo bodo poslali predsedniku pokrajinske uprave, pokrajinskim svetovalcem in sindikatom ter predstavnikom političnih strank, da bi jim obrazložili svoja stališča. Za kaj gre? V dolgem sindikalnem sporočilu najdemo zelo hude obtožbe na račun sedanjih upraviteljev APT. Delavci tega podjetja so po podružbljenju podjetja (prej ga je upravljala zasebna družba Ribi) predolgo časa čakali na obljube. Upali so, da bo javna uprava boljša od zasebne. Predolgo časa so upali v hotenje in sposobnosti drugih. Medtem ko v drugih predelih dežele odpuščajo uslužbence avtobusnih podjetij, delajo delavci goriškega podjetja toliko, da z nadurami dosežejo 40 običajnih de lovnih dni na mesec in ne samo 26, kot bi bilo pravilno. Končno dosežen sporazum za delavce tovarne INTECO Kljub doseženemu sporazumu ravnateljstvo ni umaknilo tožbe proti petim delavcem Po mesec dni trajajočem sporu in vrsti razčlenjenih stavk ter po dveh obravnavah pred goriškim okrajnim sodiščem, so v četrte'.: zvečer, s posredovanjem pokrajinskega urada za delo, dosegli sporazum glede u-reditve odnosov v sovodenjski tovarni INTECO, kjer je, kakor znano, zaposleno tudi precejšnje število ljudi iz naših krajev na Goriškem. Pogajanja so bila zelo težavna in so se, kakor smo o tem že poročali, nekajkrat celo prekinila, odvijala pa so se tudi v dokaj napetem o-zračju, saj je proti petim delavcem še zmeraj v teku sodni postopek, kakih dvajset delavcev pa je prejelo nedavno tega na dom ustrahovalna pisma. Upati je, da bo doseženi sporazum,” ki v glavnem obsega vse točke dokumenta, ki sta ga strani podpisali v začetku maja, zdaj končno le obveljal ter da še lastniki ne bodo premislili, kakor se je to zgodilo s prejšnjim sporazumom. Glede posameznih točk velja posebej omeniti, da sta strani dosegli sporazum glede višine proizvodne nagrade za leto 1979, ki bo znašala 450 tisoč lir za vse enako in glede doklade za delo v prvi in drugi izmeni. ki znaša 1850 lir, od 1. maja 1979 dalje Delavci, ki delajo po o-bičajnem dnevnem urniku, bodo pre jelj po 850 lir na dan. Vodstvo po- djetja se je nadalje obvezalo, da si bo prizadevalo za izboljšanje delovnih pogojev z namestitvijo prezračevalnih naprav ter z dodelitvijo boljše zaščitne opreme delavcem na najbolj izpostavljenih in nevarnih mestih. Glede organizacije dela v podjetju, oziroma glede določanja norme, (tudi z ozirom na nove vrste hranilnikov) bodo skušah poiskati soglasje znotraj podjetja, vsekakor pa Po končani preizkusni dobi. Delavci in sindikalni predstavniki so z doseženim sporazumom v glavnem zadovoljni, saj so bile sprejete skoraj vse njihove zahteve. Kljub temu pa leži nad celotno zadevo še senca. Lastniki podjetja niso umaknili prijave proti petim delavcem, ker da v tej stopnji postopka ni več možno, niso pa niti izrecno preklicali opozorilnih pisem, ki so jih naslovili kakim dvajsetim delavcem z motivacijo, da so hote delali prepočasi in da so hote kršili predpise o varnosti na delovnem mestu. Vsekakor pa je upati, da se bo spor tudi pred sodiščem ugodno razrešil. Tretja in najbrž zadnja obravnava, je napovedana za torek. 26. t.m. popoldne. Po skoraj dveh mesecih ostrega sindikalnega spora in po vrsti razčlenjenih stavk je zdaj čas, da delo znova steče v polnem ritmu. Tako meni večina delavcev / INTECO, ki od tega dela živi. . .p.MUlU* UV.J5, “*VU “““V*« J'- *>V***»M govarjati za R0#nf,, PVŠl^e. ^p; piop y njem,dem v avtobusi: ^amo.^fer^^ms.o. jib , socialisti, republikanci. in »rašali ali sprejemajo podaljša- mokrati. \ upravnehi' s\ Upravni svet pokrajinskega avtobusnega podjetja v Gorici je sprejel neke važne odločitve ne da bi se posvetoval s sindikatom. Niso jih vprašali če, je. (hoc .prepeljati iq odgovarjati za R^tn^ p^g^e.,,^; je, v avt------------" ---- vprašali nje delovnega urnika z nadurami. Po dveh letih razgovorov niso dosegli sporazuma za uro, posvečeno čiščenju. Vodstvo podjetja išče na nepošten način uslužbence, ki bi bili voljni v dopustnem času šofirati avtobuse za izlete itd. Tako se delavci ne odpočijejo, marveč morajo praktično delati nadure. U-pravni svet podjetja ni spoštoval sprejetega sporazuma o novem zimskem delovnem urniku v mesecih marec, april in maj. Sindikat je predlagal razpored služb, upravni svet pa ga je odbil, češ da nima osebja na razpolago. Upravnemu svetu pa je uspelo prištedit' več milijonov: s tem denarjem bi bili lahko vzeli v službo kar tri dodatne šoferje. Brez odgovora so ostali pozivi sindikata na sestanke. Prav tako ni vodstvo podjetja v stanu urediti delo v popravljalni delavnici. Avtobusov ne dajejo v popravilo po normalni poti, marveč samo ko se kaj pri vozilu pokvari. Manjka pravilna koordinacija dela tudi v uradu. Poleg tega se ni uspešno zaključila akcija o podružbljenju drugih dveh manjših zasebnih avtobusnih podjetij Isonzo in Petruz (deželni nadzorni odbor je sklep pokrajinskega sveta o podružbljanju teh dvet podjetij zavrnil). Zaradi tega delavski svet pokrajinskega avtobusnega podjetja postavlja v dvom vse lepe besede o ustanovitvi enotnega podjetja, v katerem bi bili ne le avtobusi, ki vozijo na medkrajevnih progah, marveč tudi goriški in tržiški mestni avtobusi. Sindikat je zaradi tega proglasil splošno stavko danes in jutri ves dan. Prav tako ne bodo prevažali poštnih pošiljk na avtobusih, 'kjer je prisoten samo šofer (ni torej sprevodnika). Osebje mehanične delavnice ne bo sprejelo preselitve na delovno mesto šoferja ali sprevod nika. Do nadaljnjega ne bodo o-pravljali izvenlinijskih služb. To pomeni, da osebe APT ne bo voljno vršiti službe na avtobusih, ki bi jih podjetje dajalo društvom na razpolago za razne turistične izlete. Vest o dvodnevni stavki bo brez dvoma izzvala precej polemik v sindikalnem in tudi političnem sve- Delovni tovariši čestitajo Elijam Bensi Culot ob rojstvu prvorojenke in želijo družini obilo sreče in zadovoljstva. Zveza slovenskih športnih društev v Italiji in športno zdru-• ženje Dom čestitata Elijam Bensi Culot ob rojstvu hčerke. TEODOR in AL VIRA DEVETAK praznujeta danes 25. obletnico skupnega življenja. Ob tej priliki jima čestitata PD Danica in sekcija VZPI ANPI z Vrha. tu, saj je upravni odbor izraz sporazuma med strankami ustavnega loka in široke večine ki vlada sedaj v pokrajinski upravi; predsed-nik' tega '68B6ra je komunist Chia-njem,demokristjani, -------------t-”'1—* jn socialde- svetu sicer trdijo, da so sindikalne zahteve pretirane, češ da bi od sindikata predlagani umik zahteval prcejšnje povečanje uslužbencev; to pa naj ne bi bilo mogoče zaradi omejitev, ki izhajajo iz znanega dekreta Stam-mati. Sindikalna stališča bodo vsekakor razburkala položaj na podeželju, če ne drugega, zaradi prevažanja pošte. V številne odročne vasi prihaja pošta vsak dan prav z avtobusi, v katerih je samo šofer. Poštna uprava bo pač morala poskrbeti drugače. S sinočnje seje občinskega sveta v Gorici Na državnem prvenstvu, ki bo septembra na igrišču v Ul. Giarizzo-le v Trstu, bo v kategoriji «allieve» nastopila Nadja Maraž, članica prosvetnega društva «Oton Župančič*. Zastopstvo v deželnem predstavništvu CONI si je zagotovila na tekmovanju, ki je b lo v soboto in v nedeljo na kotalkališču Jolly v Trstu. Maraieva je osvojila 119,75 točke, drugouvrščena Angela Novello (U GG) 103,20, na tretjem in četrtem mestu sta Tanja Vižintin in Damjana Makuc s 102,35 in 101,15 točk« (obe članici «0. Župančič). Medtem ko so v moški konkurenci prevladovali tržaški kotalkarji, so 1 se v ženski kategoriji v celoti uveljavile Goričanke. Na državnem prvenstvu bosta sodelovali prvi dve, in sicer Maraževa in Novello. Mara-ževa je bila pfva v obveznih vajah, ki so bile v soboto, ter v prostih vajah, ki so bile na sporedu v nedeljo. Prihodnjo nedeljo bo deželno prvenstvo v parih. Nadja Maraž bo nastopila s Silvanom G.endenom. Mlademu in obetajočemu paru iz Štandreža želimo uscešen nastop. (Na sliki Nadja Maraž s plaketo in pokalom.) Na sinočnji seji goriškega občinskega sveta je liberalec Fornasir protestiral, da je iz časopisa izvedel, da so goriški in novogoriški novinarji sestavili mešano komisijo in da sta tej komisiji botrovala goriški in novogoriški župan. De Simone pa mu je odgovoril, da gre za skupno domeno novinarjev obeh sosednih mest za boljše medsebojno informiranje, da so v njej zastopani poklicni novinarji dnevnikov, ki imajo svojo redakcijo v Gorici in da I se občina čuti dolžna podpirati take pobude. Med drugimi vprašanji, ki so jih postavili svetovalci, naj omenimo Paulinovo o delih v industrijski coni, nakar je odbornik Zucalli odgovoril, da gre za gradnjo velikih infrastruktur. Pirellova pa je hotela vedeti zakaj niso ustregli zahtevi krščanske skupnosti pri Sv. Ani za odprtje centra za subnormalne otroke v tamkajšnjih katoliških stavbah. Demokristjanu Fomasiru ni bilo všeč, da so pregradili večjo sobo v štandreškem vrtcu in tako pridobili učilnico za drugi razred tamkajšnjega slovenskega vrtca. Demokristjan Moruzzi pa je ponovno postavil vprašanje o postavitvi sema-fora na križišču med Štandrežem in Sovodnjami. ANAS namerava postaviti semafor, Ki naj bi ga u-pravljala goriška občina. MATURANTI Če želite informacije o študiju na fakultetah in visokih šolah v Sloveniji, obrnite se na Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/III., v Gorici v Ul. Malta 2. vsak dan. razen sobote, od 8. do 10. ure in od 17. do 19. ure. Pri nas lah ko tudi naredite vse v zvezi s štipendijami. Oglasite se čim-prej, ker prvi rok zapade 8. julija. Izleti Z OBČINSKE SEJE V TRŽIČU Občina je odkupila stavbo hotela Roma Precej živahno je bilo na seji občinskega sveta v Tržiču v četrtek zvečer, ko so razpravljali o odkupu stavbe hotela Roma. Za odkup še je zavzela že pred leti levičarska občinska uprava. V njej nameravajo urediti prostor za številne občinske urade in občinsko knjižnico. Stavbo bodo odkupili za 400.000.000 lir, nadaljnjih 50 milijonov pa naj bi porabili za najbolj nujna notranja popravila. Opoziciji sklep ni bil po godu, zaradi tega so demokristjani in republikanec zapustili sejno dvorano. Kljub temu pa je bilo v njej v trenutku glasovanja zadostno število svetovalcev, ki so nakup odobrili. Slovensko planinsko društvo v Go-’ rici priredi v nedeljo, 24. junija, vzpon na Bogatin s tolminske strani. Odhod ob 6 uri s Travnika, c lastnimi sredstvi. Slovensko planinsko društvo priredi 8. julija enodnevni avtobusni izlet v Zagreb. Vpisovanje na sedežu v Ul. Malta 2 do ponedeljka 2. julija. Kino Gorica CORSO 17.30—22.00 «Un uomo in ginocchio*. E. Giorgi in G. Gemma. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 18.00-22.00 «Due pezzi di pane*. V. Gassman in P. Neuvet, Barvni film. VITTORIA 17.15-22.00 «Insegnante balla con tutta la classe*. N. Cassini. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 «Preparate i fazzoletti*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Casanova & c.» Nova Gorica in okolicu SOČA 18.00—20.00 «Pon pon dekleta*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Vesoljska postaja št. 1». Ameriški film . DESKLE 17 30 »Tarzan in Amazonke*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana. NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ Dolar se je ponovno omajal, bolj draga pa postajata švicarski frank in marka Rumena kovina - zlato - je tokrat spet pridobila na vrednosti, pa čeprav njen nakup ni praktičen Dresdensko podjetje «Herman M a tern* je Izdelalo gornjo velikansko električno napravo (generator) za neki češkoslovaški znanstveni institut. Vzhodna Nemčija, ki je bila nekoč najbolj nerazviti del Nemčije, se danes uveljavlja v svetu s svojimi vrhunskimi deli V minulem tednu je prišlo do korenitega preobrata na valutnih borzah in dolar se je po šestih mesecih spet nevarno zamajal. V enem tednu se je razvrednotil za 4 odstotke nasproti švicarskemu franku, za 3 odstotke v odnosu z marko ter za 2 odstotka nasproti italijanski liri. Neki švicarski strokovnjak za borzna vprašanja je primerjal valutna tržišča z morjem, na katerem plava ladjica s potniki, ki predstavljajo svetovne valute. Med potniki pa je tudi slon (dolar); kadar se ta nagne na eno stran, morajo vsi potniki na drugo, da se ladjica ne potepi. No, ta teden je prišlo prav do tega pojava: razvrednotenju dolarja je sledilo o-vrednotenje vseh ostalih močnejših valut, razen kanadskega dolarja, ki je močno vezan na ameriškega. Vzrokov za ošibitev dolarja je več. Velikemu zunanjetrgovinskemu primanjkljaju ter hudi energetski krizi sta se ta teden pridružila še povečanje denarnega ob- toka ter objava podatkov o povečanju potrošnje v maju za 0,7 odst. Tako se je dolar začel majati zaradi notranjih, ameriških težav, kmalu pa so začele množično prodajati to valuto tudi centralne banke vzhodnih držav, švicarska in nemška centralna banka sta v začetku podpirali dolar, kmalu pa sta to namero opustili, ker je pojav zadobil že svetovne razsežnosti. Dolar je tako zdrknil pod 840 lir, 1,85 marke, 1,67 šv. franka in 218 jenov. Težko je predvideti, kako se bo stvar končala. Gotovo je, da imajo ZDA veliko potencialnili rezerv, ki lahko branijo dolar. Dovolj bi bilo seči po že odobrenih posojilih «swab», ki so jih pred časom odobrile Nemčija, Švica in Japonska. Ker pa je borzno poslovanje v poletnih mesecih precej okrnjeno zaradi počitnic, se lahko zgodi, da pripeljejo tudi manjši vzroki do trenutnih velikih premikov med valutami. Kot običajno sta se ob padanju dolarja najbolj okrepila švicarski S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Vse njihovo dolgo življenje je bilo in je en sam neskončen delovni dan Nazadnjaški so in starokopitni, vendar često priskočijo na pomoč tistim, ki veliko potrebujejo prav zaradi svojih modernih potreb in zahtev Njihov videz in njihovo obnašanje ni prav nič herojsko. Stari so in njihov obraz je močno naguban, eni so preveč debeli, drugi preveč suhi, eni so napol slepi, drugi napol gluhi. In vendar so to nekakšni neznani junaki dolgega boja za obstanek na kosu nič kaj radodarne zemlie, kakršna je na gričevnatem območju gornje Buj-ščine. Včasih so tudi dolgočasni. Govorijo vedno eno in isto, raje godrnjajo kot bi izražali zadovoljstvo. S svojim početjem močno motijo, včasih celo zavirajo mlajše generacije, ki živijo v bistveno drugačnih razmerah kot so živeli oni. Nasprotujejo ali se upirajo vsemu, kar je novega. Ne mara,jo na primer traktorjev in drugih sodobnih kmetijskih strojev, pač pa so jim rrrčno pri srcu njihovi voli z lepimi dolgimi rogopi. Ne zaupajo veliko v avtomobil in raje hodijo kot se vozijo. Čemu mladi zapravljajo denar za sodobno pohištvo in za gospodinjske stroje, ko bi lahko ostalo še pri starem. Ne gre jim v glavo, da mladi raje delajo v tovarnah, kot da bi delali na lastni zemlji, ki so jo oni s toliko truda desetletja in desetletja ohranjali prav za njih. V vaseh gornje Bujščine je raz miroma veliko starih ljudi. Vzemimo na primer področje Momjana. Popis iz leta 1971. je povedal, da je bilo tu na 500 ljudi kar 163 občanov, ki so bili stari od 60 do 80 let. Sedaj, ko se bližamo novemu pnpisu prebivalstva, bo teh še več, ker je več ljudi ostarelo kot se je rodilo mladih, mnogi pa so se še odselili v mesta. In starci v Istri dolgo živijo, ker ao vedno in veliko delali. Tako poudarjajo sami. Tega mnenja so tudi medicinski strokovnjaki, ki vedo tudi povedati, da je tem ljudem veliko pomagala zdrava klima. Hkrati pa je bila zdrava tudi njihova v splošnem zelo skromna hrana, saj niso nikoli preobremenjevali svojih prebavil, svojega organizma. Pa tudi drugih razvad niso imeli. Pili so, pili, vendar so si vedno privoščili le čistega, pristnega vina, v poletnih mesecih, ko jih je močno žejalo, pa so si privoščili »bevan-de», torej vina in vode, saj bi se sicer od samega vina opili... In ti ljudje, ki so na tak način, ob skromnem in napornem življenju dočakali visoko starost, so še vedno pomemben element v gospodinjskih, oziroma v gospodarskih skupnostih na vasi. Kdo se danes na vaseh še ukvarja z živinorejo, z zemljo, z vinogradom? Kdo drugi, če ne ti stari ljudje. Vsaj v glavnem oni. Mlajši so zdoma najmanj po osem ur na dan. In kadar se vrnejo z dela, so utrujeni in se jim ne ljubi na polje, pozimi pa se sploh vrnejo v mraku ali v noči in na polje ne morejo. Raje sedejo spet v avtomobil in se odpeljejo v mesto na zabavo ali kako drugo obveznost. In tako so še vedno stari ljudje tisti, ki delajo na njivah, v vinogradih in v hlevih. Pogosto od ranega jutra do poznega večera. Seveda ni njihovo delo kdo ve kako učinkovito, saj nimajo toliko moči, da bi se dela oprijeli zares. e proizvajajo za tržišče, zato pa njihov pridelek dobro služi domači rabi. V mislih imamo pridelek koruze, vina, zelenjave, pa domače mleko in še kaj. In tako si morejo mladi ljudje na kmetih privoščiti kaj več, kot bi si sicer, saj njihovi stari poskrbijo za precejšnji del prehrane, ki bi jo sicer morali kupovati. In ti »ljudje preteklega sto-letja*, ki so tako »konservativni*, na tak način pa tudi drugače vendarle pomagajo svojim družinskim skupnostim. Če oziroma kadar pride v neki taki družinski skupnosti do večjih nakupov, kadar mlada generacija postavlja nov dom, kupuje na primer novo pohištvo ali avtomobil in nima dovolj lastnih sredstev, ji po navadi priskoči na pomoč stara. Ni namreč redko, da stari člani družinske skupnosti »posodijo* mladim denar, ki so ga dolgo varčevali ali celo prodajo govedo, na katerega so hudo navezani, da bi pomagali mladim prinakupu avtomobila, traktorja ali česa podobnega, torej nečesa proti čemer so načelno. Nekdo je zelo posrečeno rekel, da so ti stari na neki način konservativni ljudje nekakšna živa hranilnica mladih. So pač to tista generacija ali bolje povedano ostanki tiste generacije, ki je bila navajena trdega dela in skromnega življenja. Med njimi se bo pravo kitovo še našel kdo, ki je nekoč, pred desetletji s težko motiko na plečih odhajal še v temi, ob treh ponoči zdoma na Koprščino, »k Lahom* kopat dolge-paštne, kajti doma ni bilo dela. Kopali so od mraka do mraka za borih nekaj lir in skromno malico ter kosilo in le redek je bil gospodar, ki je kopaču privoščil kozarec čistega vina. Po navadi je bila za kopače »žonta*, to se pravi nekakšno drugo vino, ki so ga vinogradniki napravili tako, da so na že odtisnjene tropine nalili vode in dobili pijačo za odžejanje. Pa ne le moški, tudi ženske iz stare generacije imajo za seboj težavno in skromno preteklost, saj je med njimi še katera, ki je po letih, ki jih je prebila na paši za ovcami ali govejo živino, morala dolgo let vsak dan v Koper in tudi Trst z vrči mleka. In tako do dne, ko se je omožila in s tem postala neplačana dekla ne le svojemu možu, pač pa vsej družini, tudi tastu in tašči, svakom in svakinjam, v kolikor ni tudi tedaj nadaljevala kot mlekarica tako, da je vstajala ob treh, štirih zjutraj in legla k počitku ob desetih, enajstih zvečer. Vse življenje so ti ljudje garali doma, na zemlji, v gozdovih, kjer so pripravljali drva za v Koper in Trst ali na roke drobili kamenje za posipanje makadamskih cest in opravljali še nešteto drugih težaških del. Ti ljudje niso poznali ne praznikov in ne počitnic, saj je bilo vse njihovo dolgo življenje neskončen delovni dan, vse do danes, ko še vedno «nimajo časa, da bi se odpočili*, saj bi brez njih zemlja še bolj opustela, to. garali bodo do onega dne, ko jih bodo odnesli na domače pokopališče na bližnjem griču,- kjer se bodo v senci cipres končno le odpočili. T. F. frank in nemška marka. Veliko povpraševanje po švicarski valuti je treba povezati tudi z govoricami, da mislijo švicarske oblasti odpraviti pasivne obresti na bančne naložbe tujcev. Za nemško marko pa velja še vedno pravilo, da je najtrdnejša valuta v evropskem denarnem sistemu. Tud; ostale valute «evropske kače» so se ta teden ovrednotile, vendar v manjši meri kot marka. Italijanska lira je poskočila nasproti dolarju za 2 odstotka, francoski frank in holandski florint pa za 1 odstotek. V evropski valutni kompoziciji je prišlo torej do manjšega trenja, vendar je ostalo razmerje med valutami v mejah vrednosti, ki so dopuščene pri občasnem medsebojnem nihanju. Britanski funt se je okrepil za en odstotek, ker naj bi bila majska plačilna bilanca »manj tra- gična* kot je bilo predvidevati. Zlato se je podražilo nasproti prejšnjemu tednu ter velja unča te kovine okrog 282 dolarjev. Povpraševanje po zlatu je treba povezati v glavnem s padanjem dolarja' ter z bližnjo dražbo, na kateri bodo ZDA prodale le malo zlata. Tudi pričakovanje bližnje konference držav proizvajalk nafte ugodno vpliva na zlato, katerega dejanska vrednost navadno ne pade niti med vsesvetovno inflacijo. V Milanu kupujejo zlato po 7.650 lir za gram, predajajo pa ga po 7,750 lir. V Italiji je sicer dovoljeno trgovanje z zlatom, a le s kilogramskimi palicami. Zaradi pristojbine IVA, katero je treba plačati ob nakupu, pa le malokdo seže po tej naložbi. Te davščine pa so oproščeni zlatniki, ki so v denarnem obtoku v kaki državi. srs. NAKUPNA CENA TUJIH VALUT NAKUP BANKOVCEV Trst Celovec Ziirich 22.6.79 21.6.79 21.6.79 Ameriški dolar 830.— 13.50 1,70'A Kanadski dolar 700,— 11,40 1,44' 2 Nemška marka 445,— 727,50 90,25 Holandski florint 405,— 661,50 82,30 Belgijski frank 26,90 43,60 5,46 Danska krona 153.— 251,50 31,30 Švedska krona 191.— 311,50 39,30 Norveška krona 160.— 262,50 33,- Francoski frank 193.— 312.90 39,10 Italijanska lira 1,61 2.020 Angleški funt 1780.— 28,56 3.58 Irski funt 1690.— _—_ Švicarski 'rank 495.— 810,50 Avstrijski šiling 60,50 — 12,27 Japonski jen 3.65 6.10 . Avstralski dolar 875.— 20,60 1.90 Španska peseta 12,70 26.— 2,53'/i Portugalski oskudo 17,— 70.— 3,60 Jug. dinar mali 43.— 68,— 9.- - veliki 42,— 36,50 9,- Grška drahma 22,— — — Beograd 22.6.79 18,54 15,46 994,89 909,72 59,84 341,03 425,95 359,23 424.29 2,20 39,44 1100,45 134.29 20,21 21.6.1979 Nakup Prodaja ZLATO Milan (g) 7.650 7.750 ZLATO London (unča) 282 - 282,50 dol. SREBRO jčfrf n,. / Milan (kg) 237.000- -mDOO PLATINA Milan (g) 11.800 12.100 VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 22.6.1979 Sovjetski rubelj 195,- Poljski zlot 6.5 Češka krona 31,50 Madžarski forint 26,- Romunski ! j 29,50 Bolgarski lev Js&z. 390.— Turška lira 14,50 Prisprrajte za DIJAŠKO MANCO Novost na knjižni polici SVET UMETNOSTI Svojim velikim enciklopedičnim izdajam, s katerimi se lahko postavlja založba Mladinska knjiga, je te dni pridružila še zajetno, predvsem pa lepo knjigo. Posvečena je likovni umetnosti. Pod naslovom SVET UMETNOSTI jo je napisal italijanski avtor Camillo Semenzato. Slovensko izdajo je pripravila Nataša Golob, ki je delo prevedla, dodala pa je svoj prispevek s podrobnejšim prikazom razvoja celotne jugoslovanske umetnosti. Tako smo po zaslugi založbe dobili imenitno knjigo s pregledom svetovne umetnosti od prazgodovine do današnjega dne z istočasno vključitvijo jugoslovanskega deleža, tako da nam knjiga posreduje za našega ljubitelja umetnosti prirejeno zgodovino likovne umetnosti. Jasno je, da je zato knjiga obsežna (640 strani velikega formata), da pa kljub temu vsebuje le najosnovnejše podatke. Gre torej za knjigo, ki naj vsakemu ljubitelju umetnosti prikaže razvoj likovne umetnosti, mu približa največje stvaritve v be- sedi in sliki in ga seznanja z načinom gledanja in vrednotenja u-metnin. Vsa obsežna snov je razdeljena na šest delov, ki jih označujejo sledeči naslovi: Umetnost prazgodovine in starega veka, Umetnost vzhodnih dežel, Srednji vek, Italijanska renesansa, Evropska u-metnost od 15. do 18. stoletja, Moderna in sodobna umetnost. V okviru teh naslovov je snov razdeljena na poglavja. Med njimi nosi prvo naslov Umetniške ustvarjanje v prazgodovini, drugo Prazgodovinske najdbe v Jugoslaviji, zadnje pa Zadnjih trideset let v Jugoslaviji V okviru teh ključnih naslovov naj bi bila prikazana vsa umetnost. Kako se je avtorju to posrečilo, bodo sodili lahko le u-metnostni zgodovinarji kot strokovnjaki. Ti bodo pretresali tudi vprašanje, ali je avtorica jugoslovanskega prispevka zajela vse, kar spada zraven in prikazala tako vse avtorje kot njihova najpo- membnejša dela. Toda to sodi že v strokovno kritiko dela in prebega okvir tega poročila. Tpdi vprašanje, ali je prav, da taka knjiga prinaša preglede slikarstva, kiparstva in arhitekture, zanemarja pa industrijsko oblikovanje in predvsem scenografijo, ki nujno sodi v zvrst likovnega u-stvarjanja, ne sodi v okvir tega poročila. To bodo obdelali strokovni kritiki. Toda knjiga sodi v vrsto tistih knjig, ki naj kar najbolj pošteno propagirajo likovno umetnost. In ta svoj cilj knjiga nedvoumno doseza. Predvsem je besedni del razmeroma kratek, pripoveden, brez nepotrebnih po datkov, ki nestrokovnjake ne za nimajo. Tudi je besedilo odrinje no na spodnji del vsake strani, ki so vse posvečene predvsem podo bam. Da so vse barvne in odlične ni odveč pojasniti. Zato učinkuje knjiga kot brezmejna barvna pa leta najimenitnejših dosežkov sve lovne umetnosti. Odveč je tudi poudariti, da so podobe odlično reproducirane, kar velja posebno za arhitekturne spo menike. Skratka gre za odlično pašo za oči in srce in imenitno knjigo o zgodovini likovne umetnosti, ki jo bomo vedno radi jemali v roke. Sl. Ru. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Prijetno branje 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 La Fanfara dei Bersaglieri 18.15 Vabilo k športu 18.40 Posebna oddaja iz parlamenta 19.00 Izžrebanje loterije 19.05 Nabožna oddaja 19.20 Peyton Plače, 22. nadalj. 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Evrovizija Poletje v Saint - Vincentu 22.50 Pustolovec Vrniti Odpošiljatelju — film Brady, ki preživlja počitnice na Sinji obali, se znajde v neki druščini vohunov. Neko dekle, ki je v bistvu vohunka, mu izroči pismo, kjer je pod znamko skrit mikrofilm. To pismo bi moral Bra-dy nekomu izročiti, v nekem trenutku pa izkoristiti to pismo za avtogram, ki ga da deklici. V njegovi kopalnici pa umorijo dekle, ki mu je dala pismo. Morilci pri tem ugrabijo tudi Bradyjevo prijateljico Valene, ki jo vzja-mejo kot talca, da bi izsilili izročitev pisma z mikrofilmom pod znamko. Brady steče k družini male deklice, ki ji je dal na kuverti avtogram, toda deklica je že odpotovala. Brady sicer najde kuverto, vendar pod znamko mikrofilma ni več. Tu se začne nov lov med morilci in izsiljevalci ter njim. Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Drugi kana; 10.00 Kinematografski program 12.30 Blanskyjeva dekleta TV film Draga Nancy . . . 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Iz našega žepa 14.00 Evropski dnevi 15.10 Evrovizija Motociklizem Milan: Lahka atletika Chiesanuova: Kolesarstvo 18.15 Sedem proti sedem 18.50 Izžrebanje loterije 18.55 Dnevnik 2 — šport 19.15 Prigode Blacka Beautyja — TV film Gospa Faulkner Napoved vremena 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Rock follies, 1. del 21.35 Ingmar Bergman: Kot v zrcalu — film Igrajo: Harriet Andersson. Max Von Sydow, Lars Pas-sagard in drugi Karin preživlja počitnice na nekem otoku. Ni dolgo tega, ko so jo odpustili iz umobolnice in se še ne zaveda, da je hudo bolna, da ji ni rešitve. Njeni dnevi minevajo v močnih nočnih halucinacijah in ob nezainteresiranosti sosedov in ljudi, s katerimi se srečuje. Razmere so takšne, da jih Karin ne bo dolgo prenašala. In v tem razpoloženju odkrije o četov dnevnik in iz njega razbere, da ji ni pomoči. Zato sklene, da se bo vrnila v umobolnico. Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.15 Vrtec na obisku: Prometna sredstva 9.30 Pisani svet 10.05 Nas občutil je sovrag, dok. 11.05 J. Janicki: Pota Poljske, nadalj. in konec 12.50 «625» 17.55 Poročila 18.00 Con amore, mladinski film 19.40 Naš kraj 19.50 Muppet show 20.15 Risanka 20.30 TV dnevnik 21.00 Začetek festivala otroka 21.50 Offenbachove norčije — TV nanizanka 22.50 TV dnevnik 23.05 Zbiralec — film Zbiralec metuljev nepričakovano spremeni svoje nagnjenje in namesto metuljev u-lovi mlado dekle, ki jo zapre v klet svoje počitniške hišice. Z dekletom pa ravna tako nežno, da se med njima vzpostavi skoraj normalen odnos. Koper 20.30 Otroški kotiček: Šola in narava 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 TV dnevnik 21.30 Interrabang — film Režija: Giuliano Vigetti Igrajo: Haydee Politoff, Cor rado Pani, Beba Lončar ih drugi 23.00 27. festival filmov o gorah in raziskovalnih iz Trenta 23.45 Pregled sporeda za prihodnji teden Zagreb 19.45 TV novela 20.30 TV dnevnik 21.55 Celovečerni film ŠVICA 19.00 I cavalieri deli’Apocalisse — film 20.25 Risanke 21.45 Zlodej se smeji — film •** 'T T RS V A1/1 f -v i ^ rn«>rr 7.00, 8.00.-9.00, 10.00, 11.30 13.00, 14.00, 15.30,' 17-:OOK<-18.(Xh "19.00-Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.06 Radijski trim; 9.05 Pesmi jug. avtorjev; 10.05 Z naših koncertnih odrov; 11.00 Čas in družba; 11.35 Mozaik melodij in ritmov; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš’; 14.10 Slov. povojne rivije v Italiji; 14.30 Dve uri Po sobotno; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 16.40 Leitmotivi; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Arija iz Wagnerja», dramski prikaz; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 9.15 Glasba; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga na Radiu; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrani za vas; 14.45 Kirn parade; 15.33 Mini ju-ke box; 16.00 Istrski akvareli; 16.55 Pismo; 17.15 La Vera Ro-magna; 17.32 Crash; 18.00 Hi-fi magazine; 18.32 VVeekend musicale. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00. 15.30, 17.00 Poročila; 5.30 do 6.59 Prenos RL; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Pregled zameiskega tiska; 8.30 do 13.59 Prenos RL; 14.03 Med rojaki v zamejstvu; 14.37 Tipke, godala, pihala; 15.00 Vročih sto kilovatov; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Glasbena medigra; 17.40 Jugoton; od 18.0(J)Mdaije Prenos RL. i .Sel RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00. 21.00 Poročila; 8.40 Jutranje prebujanje: 10.03 Italijanske popevke; 10.35 Ena, dva, tri: prosti vsi; 11.25 II giardino delle delizie; 12.10 Taxicon; 12.30 Evropa E vropa; 13.20 Brazilija ’79; 14.05 Iz rocka v rock; 14.30 Smo tudi mi; 15.03 Pojdi misel; 15.55 Jaz prota gonist; 17.00 Radio 1 - jazz; 17.30 Svet motorjev; 17.45 Dylan: malo več; 18.30 če dovolite, govorimo o kinu; 19.20 Srečanje z Robertom; 19.35 Dober večer, zdravnik; 20.10 Magnetofonski trak iz Ulice Asia-go 7; 21.03 Glasbeni program z Gisello Pagano; 22.35 Pridi naprej, vendar. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro otroci!; 8.30 Iz naših sporedov 9.08 Pionirski tednik; 10.05 Z ra diom na poti; 10.45 Turistični na potki; 11.05 Sobotna matineja 12.05 Zapojmo pesem; 12.20 Po re publikah in pokrajinah; 12.40 Do mače viže; 13.10 Godala v ritmu 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ve seli domači napevi; 14.00 Danes do 14.00; 14.30 Priporočajo vam. 15.05 Glasbena panorama; 16.30 Od melodije do melodije; 17.00 «Vrtiljak»; 18.05 Kulturna panorama: 19.00 Orkestrske miniature; 19.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z Alpskim kvintetom; 21.00 Sobotni zabavni večer. S’ Branko Babič 45. V., 1 LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o vstaji in revoluciji 1941 • 1942 I Po vojni, ko so se preživeli vrnili na svoje domove in ko so zvedeli za organizirano reševanje, so v upanju, da bodo našli svoje, začeli z iskan jem. Pri tem je bilo dosti srečnih primerov, ko so starši našli svoje sinove, bilo pa je tudi mnogo tragedij. Za nekaterimi, ki so pomrli v taboriščih, ni bilo več sledu. Dojenčki ali manjši otroci po nekaj letih niso več poznali svojih staršev, ne starši njih. Za večino, ki so bili nasilno ločeni od svojih staršev — v koncentracijskih taboriščih niso zapisovali ne imen otrok ne njihovih staršev — se namreč ni vedelo, čigavi so. Starejši otroci so se tega ali onega spominjali in to je po vojni pomagalo identifikacijo, za majhne pa zvečine to ni bilo mogoče, saj se ničesar niso spomnili, ne staršev ne krajev in domov. Še mnogo let po vojni se je iskanje in identificiranje otrok in staršev nadaljevalo. Mnogim otrokom ni bilo mogoče vrniti imena in družine, bodisi da so starše pobili ali pa jih starši niso mogli prepoznati. Tako so ti otroci ostali pri družinah, ki so jih posvojile. Bili so primeri, ko se je pri nekaterih otrocih, potem ko so odrasli, v pod- zavesti vzbudil kak odsev otroštva, spomin na neki dogodek, nekdanji dom, in ko so naprej raziskovali in sledili tem drobcem, so odkrili svoj izvor, kraj rojstva, svoje starše, od katerih pa so mnogi umrli v tistih tragičnih dogodkih. SREČANJE NA PALEŽU Pod vtisom vseh teh dogodkov je potekalo prvo srečanje preživelih borcev velike kozarske ofenzive na Paležu. V veselje, da smo spet skupaj in da je Kozara zopet v naših rokah, se je prepletala bolečina za padlimi tovariši, za odgnanimi v koncentracijska taborišča, za požganimi in oropanimi domovi. Toda to niso bili občutki nemoči, obžalovanja ali razmišljanja, če niso bile morebiti žrtve prevelike ali če so bile primerne glede na zastavljene cilje. Preživeli borci v tistih trenutkih v sebi niso premlevali vsega tega. V njihovih srcih je tlela velika bolečina za padlimi tovariši, hkrati pa jeklena odločnost, da je pred njimi ena sama pot: nadaljevati boj do konca, kljub žrtvam, ki jih je terjala osvobodilna vojna. Kljub temu, da je bila tedaj nacistična zver pred Moskvo in da se je obkoljeni Leningrad bojeval na življenje in smrt ter da so se Hitlerjeve armade podile proti Stalingradu, kljub vsemu temu ni bilo nikakršnega omahovanja. Vera v zmago protifašističnih sil velike zavezniške koalicije ter v pravilnost začetega boja tudi za ceno največjih žrtev je bila trdno zasidrana v zavesti borcev. Palež se dvigg na skrajnem zahodnem robu kozarskih gozdnatih vrhov, hribov in gričev, ki jih je polno, in katerih imena sem si vedno težko zapomnil. Na južnem delu je Palež dokaj odprt. Redek gozd na vrhu je odpiral pogled na Knežpolje, ki se razteza vse do Bosanske Dubic-?, do katere je približno dvajset kilometrov zračne razdalje. Takoj pod vrhom je bilo nekaj hiš, malo dlje pa vasi, raztresene po gričih, ki so proti Bosanski Dubici vedno nižji in vse bolj obljudeni, dokler se ne spustijo v ravnico reke Une in tam, ob njenem desnem bregu leži Bosanska Du-bica. Tod je od nekdaj živelo temperamentno in junaško ljudstvo s svobodoljubnimi težnjami, ki niso nikoli zamrle. Če je človek stal na robu Paleža in gledal na Knežpolje, je lahko slišal glasove ljudi, ropotanje voz in vpitje gospodarjev, ki so uravnavali delo in življenje na svojih domačijah. Življenje je tako rekoč žuborelo po Knežpolju, saj so bili vaščani glasni in živahni. Ko pa smo bili tedaj zbrani na Paležu in smo zrli na Knežpolje, ni bilo od tam slišati žive duše, ne mukanja krav ne kokošjega kokodakanja. Grobna tišina je vladala nad vasmi. Nikjer nobenega življenja. Ta tišina je legla na ves kraj kot mora. Bil je vroč avgustovski dan. Polje, ki je tisto leto bogato obrodilo, je željno čakalo človeških rok, da bi obrale sadove, ki jih je ponujalo. Takšne turobne misli in občutki so nas obhajali, ko smo molče zrli z vrha Paleža na prazno in zapuščeno Knežpolje. Med nami je zavladal molk, vsi smo isto mislili in občutili. In mislili smo na to čudovito ljudstvo, ki so ga barbarsko odgnali z njihovih domov in ga raztepli po usta ških koncentracijskih taboriščih, na prisilno delo v tuje dežele, kjer so ga gestapovski in ustaški krvniki nečloveško mučili in ubijali. Kaj so tedaj naša srca čutila drugega kot mržnjo, iz katere se je Izvila obljuba, da se bomo maščevali in nadaljevali boj do uničenja vseh fašističnih krvnikov, njihovih plačancev in vseh tistih, ki so jim kakorkoli omogočili to morijo. Hkrati pa da bomo storili vse, da se nikoli več ne povrnejo časi, ki bi ogrozili našo svobodo in izničili pridobitve tega boja. Takšno je bilo torej naše razpoloženje in vzdušje na Paležu tistega dne, 19. avgusta 1942. Tedaj smo se zbrali-da bi proslavili snidenje po težki sovražnikovi ofenzivi, se prešteli in dogovorili za nadaljnje naloge, četudi okrnjen zaradi velikih izgub in odhoda dveh bataljonov v II. kra-j iško brigado, je bil 2. krajiški (kozarski) odred zopet na svojem mestu. Dobra polovica borcev je padla (1900, vštev-ši tudi pobite ranjence) med njimi so bili sijajni komunisti, komandanti in politični komisarji, borci, nepozabni junaki herojskega ljudstva Podkozarja. Spomin na njih i® za vedno ostal v naših srcih. Intendanti in kuharji so nam glede na tedanje okoliščine pripravili kar dobro in obilno -pojedino«. Ko smo se nagledali, porazgovorili in nahranili, je Josip Mažar * Šoša, ki je prevzel poveljstvo odreda, zaukazal zbor. P°' strojili smo se. šoša je opravil pregled enot, pregledal razvrstitev v četah in bataljonih, imenoval komandirje in komandante ter politkomisarje v posameznih enotah. Bili sm° zopet organizirana vojska, ki se je malo kasneje formirala v 5-kozarsko brigado, ki je takoj po ustanovitvi postala udarna-Ta brigada je opravila slavno borbeno pot preko cele Bosne in Srbije, borila pa se je tudi na sremski fronti. Svoj0 pot je končala v sklepnih operacijah 13. maja 1945 v Celju-Prešla je več tisoč kilometrov in se neprestano borila ter izganjala okupatorja iz domovine. Dne 26. maja 1945 je zapustila Celje in se preko Zagreba vrnila v Bosansko Du' bico, v svoj domači kraj, od koder je meseca oktobra l#42 krenila na svojo dolgo pot. Ta brigada je bila v celoti m°' torizirana. Po skoraj triletnih bojih se je na svoji Kozar* odpočila. Takrat 5. kozarska brigada še ni bila ustanovlje' na, tako da je zbor na Paležu še vedno predstavljal stari 2-krajiški (kozarski) NOP odred. 3. SREČANJE SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV IZ OBMEJNIH DEŽEL ZSŠDI nastopa v štirih panogah V Ajdovščini bodo igrali naši nogometaši, košarkarji, šahisti in namiznoteniški igralci Ajdovščina bo danes in jutri prizorišče 3. srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki se je v prejšnjih dveh letih odvijalo na Ravnah na Koroškem, oziroma v Murski Soboti. Namen tega srečanja, na katerem sodelujejo slovenski zamejski športniki iz Avstrije, Italije, Madžarske in domačini, ni le nastop na tekmovalnem področju, temveč ima širši družbenopolitični pomen kot obči povezovalni člen športnikov in telesnokulturnih delavcev iz zamejstva in iz matične domovine. Športnih tekmovanj se bodo udeležile tudi selekcije ZSŠDI, ki bodo nastopale v nogometu, košarki, namiznem tenisu in šahu. Spored dvodnevnega srečanja je naslednji (po sončnem času): Danes, 33. junija: 12.00 kosilo za vse udeležence 13.30 slovesna otvoritev srečanja v dvorani športno-rekreacijske-ga zavoda »Police* s priložnostnim programom 14.30 pričetek ekipnih tekmovanj v namiznem tenisu v veliki dvorani 14.30 nogometna tekma Železna žu- panija (Madžarska) — SŠZ (Koroška) 15.30 nogometna tekma Ajdovščina - ZSŠDI 16.00 košarkarsko srečanje ZSŠDI — Ajdovščina 16.30 nogometna tekma SŠZ — ZS ŠDI 17.30 nogometna tekma Železna županija — Ajdovščina 18.00 žreb za tekmovanja posameznikov v namiznem tenisu in določitev nosilcev skupin 19.30 večerja 20.30 tovariško srečanje z nastopom kulturnih skupin in posameznikov. Vse nogometne tekme bodo na i- grišču NK Primorje, košarkarsko srečanje pa v mali dvorani ŠRZ »Police*. Jutri, 24. junija: 8.00 pričetek šahovskega tekmovanja v veliki dvorani JLA 8.30 tekmovanje posameznikov v namiznem tenisu V veliki dvorani 9.00 nogometna tekma Ajdovščina - SŠZ 10.00 nogometna tekma ZSŠDI — Železna županija OB PRAZNIKU DOMAČEGA PZ LIPA Pohod v Bazovici Z orientacijskim tekmovanjem bodo Ba-zovci počastili praznik svojih pevcev V nedeljo bodo Bazovci obhajali 80-letnico nastanka domačega pevskega zbora Lipa. Ob tej priliki se je domače športno društvo Zarja odločilo, da priredi POP po poteh Bazovice. V začetku je padel predlog, da bi ga priredili samo za mlajše mladince, nazadnje pa je prevladalo mnenje, naj bi pohod speljali tudi za člane, fn res, organizacija je takoj in prizadevno stekla. Tokrat še v večji meri kot prej. Dogodek, ki ga Bazovica proslavlja v nedeljo, je zelo pomemben tako za vaščane PRAVILNIK 1. POP organizira ŠD Zarja 2. Ekipe, ki so sestavljene iz 3 do S članov, bodo začele odhajati ob 8. tiri, presledkom 5 minut, 'po' vrstnem redu, ki "ga določi žreb. 3. Ekipa mora biti strnjena med vsem tekmovanjem in se tako tudi prijaviti na kontrolah in na cilju (razen če določila tega tekmovanja ne zahtevajo drugače). 4. Ekipa, ki bo kakorkoli ovirala nemoten potek tekmovanja, zavirala ali uničevala napise in znake, ki so nujni za nadaljevanje poti, bo izključena s tekmovanja. Prav tako bo izključena e-kipa, ki se ni prijavila na vseh kontrolah. 5. Predvideni čas pohoda traja 2.30. Za prve pol ure zamude ima ekipa za vsako minuto po eno kazensko točko, za naslednje pol ure pa po dve kazenski za vsako minuto. 6. Barva, s katero je označena pot, je modra. 7. Pol ure po razglasitvi izida tekmovanja lahko ekipa vloži pismeni priziv s kavcijo 3.000 lir. Po poteku tega termina ne bo organizator sprejemal nobenih prizivov. V primeru, da bi komisija priziv zavrnila, se kavcija ne vrne. Komisija se mora izreči o prizivu najkasneje uro potem, ko je ekipa vložila priziv. 8. Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe ali izgube, ki bi jih tekmovalec utrpel med tekmovanjem. 9. Pri kontrolah se ekipe ne smejo posluževati nobenih pripomočkov. 10. Prireditelj si pridržuje pravico, da tekmovalni pravilnik spremeni po svoji uvidevnosti (iz tehničnih razlogov), vendar mora o tem obvestiti tekmovalce četrt ure pred začetkom tekmovanja. 11. V primeru, da se več e-kip uvrsti z enakim številom točk na končni lestvici, se bo upošteval čas prihoda. 12. Pohod bo ob vsakem vremenu. 13. Po zaključenem pohodu so vsi udeleženci vabljeni, da se v zadružnih prostorih nekoliko okrepijo. kot tudi za ostale Slovence. Razlogov je tu več, važna pa sta pred-vsem dva: spomin na našo bližnjo Preteklost in pa zaradi ponovnega opja za manjšinske narodnostne pralce, ki ga je potrebno voditi ravno v tem času, ko so nekateri šovini sUčni krogi spet nevarno dvignili glavo. Kar zadeva preteklost je ime Ba *°vica nedvomno globoko vklesano v zgodovinski potek dogodkov. Najprej je lahko povežemo z imeni šti-Jih mladih, zavednih in junaških 'antov, ki so prvi žrtvovali svoja življenja za svobodo in dobrobit za branega slovenskega naroda. Kot !?aogo drugih vasi v Slovenskem Primorju je tudi ta vas odločilno Pripomogla k uspehu narodnoosvobodilnega boja s tem, da je orga- nizirano pošiljala v boj mlade sile ter na terenu skrbela za nemoteno spravljanje orožja in hrane. Podobne akcije so bile ravno tam, kjer bo v nedeljo potekal pohod. Danes pa se sprašujemo, kakšno nalogo naj bi opravljala sedaj vsaka vaška skupnost? Odgovor je enostaven: strejši rod je na lastni koži okusil fašistični teror. Zato pa je dolžan mlajše generacije tako vzgojiti, da bodo prav ti ljudje znali ceniti in če bo potrebno tudi braniti pridobljeno svobodo. Pretežak je bil davek, ki ga je moral plačati slovenski narod, da bi lahko dovolili kako podcenjevanje in izkrivljanja naše zgodovine. Vsak dogodek je tesno povezan s preteklostjo in zato je taka oblika praznovanja nekega jubileja najprimernejša. Nsrtak^Bačin se bomo primemo oddolžili sppminu vseh padlih,,obenem pa, dokazali vsem tistim, ki še danes tega nočejo priznati, da tu živimo Slovenci od nekdaj, delamo in se še naprej razvijamo in uveljavljamo na vseh področjih. Zato organizatorji toplo vabijo vse člane in še zlasti mladino, da se pohoda udeležijo v čimvečjem številu, kajti le tako bomo dokazali pripadnost svojemu narodu ter vlivali večje zaupanje za bodoče dni. Seveda, poleg teh nalog je pohod tudi priložnost za okrepitev mišic, športnega duha in uživanja naravnih lepot. SAO PAULO — Brazilska nogometna reprezentanca je v prijateljski tekmi v Sao Paulu premagala nizozemsko ekipo Ajax z izidom 5:0. 10.00 sprejem za predstavnike sodelujočih reprezentanc zamejskih Slovencev in goste pri predsedniku organizacijskega odbora 13.00 kosilo 14.30 odhod vseh udeležencev na ogled bolnice Franja, nato odhod. bs - MOTOCIKLIZEM ASSEN — Danes bo v Assnu na Nizozemskem sedma motociklistična dirka za svetovno prvenstvo v vseh petih razredih. Na včerajšnjem uradnem treningu za določitev startnih pozicii se je posebno izkazal Američan Ken-ny Roberta, ki je v razredu do 500 ccm dosegel najboljši čas. Njegov najnevarnejši nasprotnik Italijan Ferrari pa je dosegel, zaradi okvar vozila, komaj sedmi čas. V razredu do 250 ccm je Italijan Rossi razočaral, saj je dosegel Le peti čas, za motorji znamke kavvasaki. V razredu do 350 ccm je Walter Vil-la dosegel odličen drugi čas. ODBOJKA Balkansko prvenstvo Od 3. do 7. julija bo v Vukovaru 9, odbojkarsko mladinsko balkansko prvenstvo. Prvič so prvenstvo priredili leta j 1971 na Bolgarskem. Ta država je | tudi doslej žela največ uspehov, saj I je skupno v ženski in moški konkurenci osvojila 16 medalj (7 zlatih, 6 srebrnih, 3 bronaste). Jugoslavija je v prejšnjih izvedbah te manifestacije osvojila skupno 13 kolajn. Vse tri zlate kolajne so osvojili moški. Tokrat pa so v jugoslovanskem taboru pripričani, da imajo tako fantje, kot dekleta dobre možnosti za osvojitev obeh prvih me-t. NAMIZNI TjENIS V RICCIONEJU Kraševe mladinke v državnem finalu Jutri zjutraj s pričetkom ob 9. uri bo Krasova mladinska ekipa odigrala v Riccioneju tri srečanja, ki bodo veljala za določitev državnega ekipnega mladinskega prvaka za leto 1979. Že uvrstitev v finalno državno fazo, v kateri sodelujejo še ekipe AGMA Marano, Canottieri Lecco in Foligno, predstavlja za Kras edinstven uspeh, kakršnega doslej slovenska ekipa še ni dosegla na mladinske ravni. To pa je neizpodbiten dokaz, da razpolaga Kras s kakovostnim naraščajem in perspektive za bodočnost so precej rožnate, tudi potem, ko bo generacija Sonje Miličeve obesila lopar na klin. Krasove barve bosta v Riccioneju branili Vesna Doljak in Damijana Sedmak. Objektivno gledano nimata večjih možnosti, da bi posegli v borbo za sam vrh lestvice, osvojitev tretjega mesta pa je dosegljiva, kar bi predstavljalo vsekakor lep uspeh. AGMA Marano, za katero igra mlada državna reprezentantka Mauriello, in Canottieri Lecco v postali Monti - Nava sta na papirju premočna nasprotnika, da bi slovenskim dekletom preostajalo kaj upanja na uspeh. Umbrijska ekipa pa ne uvršča visoko donečih imen in se obeta torej izenačen boj za o-svojitev brona. -bs- Srečanje goriških in splitskih plavalcev Kot smo v našem listu že poročali so bili v teh dneh v Gorici, gostje športnega združenja »Gorizia nuoto», člani Plavalnega mladinskega športnega kluba «Brodokomerc* iz Splita. Prišli so s posebnim avtobusom, bilo je 28 mladih plavalk in plavalcev, v spremstvu predsednika tega kluba Josipa Crkoviča, člana uprave Josipa Koncanija in trenerke Djurdje B jedo v - Petriče-vičeve, t.j. znane olimpijske zmagovalke v plavanju na olimpiadi v Ciudad Mexicu. Mladi Spličani in Spličanke so si ogledali naše kraje, preskusili pa so tudi goriški plavalni bazen in se o njem zelo pohvalno izrazili. Včeraj popoldne, pred odhodom v domači Split, so imeli prijateljske tekme s plavalci goriškega društva. Še pred tekmovanjem pa so si izmenjali spomine in darila. Poleg že omenjenih zastopnikov splitskega društva so bili z goriške strani prisotni župan De Simone, predsednik «Gorizia Nuoto» Oliva in drugi predstavniki goriškega društva. Sestanek med zastopniki splitskega društva in goriške občine je sicer bil že pred nekaj dnevi • na županstvu. Goriški župan je Spličanom daroval knjigo «L’immagine di Gorizia* in nekaj drugih spominkov. Spličani pa so goriškim predstavnikom in tudi mladim tekmovalcem darovali spominske zastavice in značke septembrskih mediteranskih iger, ki bodo v Splitu. Na naši sliki so goriški in splitski tekmovalci. KOŠARKA TURNIH PRIJATELJSTVA Športni praznik na Kontovelu Danes bodo nastopile (poleg domačinov) ekipe iz Maribora, Tuzle in Trsta HOKEJ NA LEDU Jugoslovanski hokejist, član Jesenic in državne reprezentance, Sašo Košir, bo verjetno v naslednji sezoni branil barve italijanskega drugoli-gaša Valladura (Bočen). Košir bo istočasno igral in treniral. PARIZ — Belgijec Jacky Ickx bo začasno zamenjal pilota ligierja Patricka Depaillerja, ki se je pred kratkim ponesrečil z zmajem in si zlomil obe nogi. * v Danes se začenja na kontovel-skem odprtem igrišču 14. «Turnir prijateljstva*. Na turnirju sodelujejo naslednje ekipe: KK Branik iz Maribora, RSD Sloboda iz Tuzle, Don Bosco iz Trsta in domača e-kipa Kontovel. Organizator ŠD Kon-tovel je vložil v to športno prireditev veliko truda z željo, da bi se gostje najbolje počutili v naši sredi in bi s tega turnirja odnesli čim več. Ob tej priliki je bila izdana tudi brošura, v kateri so navedene ekipe, ki so soudeležene na tem turnirju z imeni nastopajočih igralcev, poleg tega pa tudi podatki in lestvice zadnjih «Tumirjev prijateljstva*. Za nastopajoče ekipe so na razpolago pokali, katere so podarile Bor B je letos zmagal v prvenstvu 3. ŽD uiimiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiutiiiimMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiM ATLETIKA Bor prejel prve prijave Športno združenje Bor je prejelo prve poimenske prijave za medna rodni atletski miting, ki bo v sredo v Trstu, od klubov iz Veneta. Polisportiva Juventina iz Vicenze je prijavila 10 atletinj in atletov, v glavnem iz naraščajniške Kategorije. Važna pa je prijava kluba Fiamme Oro iz Padove, ki spada med najmočnejša italijanska moštva. Med atleti tega kluba je najbolj vidno ime sprinterja Gulielmi-ja, ki bo nastopil na 200 m. Atlet ima najboljši osebni rezultat 21"2, medtem je tudi atletska zveza Slovenije zagotovila prisotnost 10 najboljših atletov Slovenije. Uradno bo Slovenija zastopana tudi z obema štafetama, žensko in moško. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 2 2 1 1 1 1 2 1 X X 2 ŠU Bari - Cesena 1 Brescia - Cagliari p.p. 2 Brescia - Cagliari k.i. X Fuggia - Pescara p.p. X Foggia - Pescara k.i. X Leccc - Varese 1 Palermo - Taranto Pisloicsc - Monza p.p. 1 Pistoiese - Monza k.i. 1 Rimini - Udlncse X Sambe ned. - Nocerina 1 Sampdnria - Tcrnana X Spal - Genoa 1 2 1 X 2 TENIS ZA LETOŠNJE PRVENSTVO VVimbledon je pripravljen Na predvečer začetka tekmovanj je glavni favorit za končno zmago Borg LONDON — Poslednja nedelja junija je kot vsako leto, in že več kot stoletje, namenjena najatraktivnejšemu tekmovanju v svetovnem tenisu, t.j. wimbledonskemu turnirju. Za le-letošnjo veliko teniško predstavo na travnatih igriščih je že vse pripravljeno. Prvi servis in svečano otvoritev tekmovanja bo opravil v ponedeljek lanski zmagovalec, plavolasi Šved Bjom Borg. Tudi leto6 je veliko vprašanje pred vsemi strokovnjaki »belega športa*: bo naslov prvaka, pokal, denarno nagrado in seveda teniško slavo o-svojil ponovno trikratni zaporedni zmagovalec Wimbledona Borg ali bo morda na tron prvič sedel mladi A-meričan John McEnroe, oz. ali bo obema prekrižal račune nekdanji zmagovalec Wimbledona Jimmy Con-nors? Večina poznavalcev meni, da ima največ možnosti prav 23-letni Borg, ki bo tako postal prvak že četrtič zaporedoma. S takim rekordom se ne more ponašati še noben zmagovalec britanskega tekmovanja. Edini, ki je kot Borg, trikrat zaporedoma osvojil prestižno lovoriko, je bil doslej legendami Fred Perry, ki je zmagal v letih 1934, 1935 in 1936. V skladu s tem so organizatorji določili Borga kot nosilca skupine št. 1. Šved ni okusil poraza v Wim-bledonu kar od leta 1975, ko ga je v četrtfinalu premagal temnopolti Američan Artur Ashe, ki je tisto leto turnir tudi osvojil. Nosilec skupine št. 2 je John Mc Enroe, ki je izpodrinil Connorsa. Če bi se torej vse izteklo po zamislih organizatorjev, bi bil letošnji finale obračun med Borgom in Mc Enroejem. Connors, zmagovalec iz leta 1975, bo namreč v najboljšem primeru srečal Borga že v polfinalu. Italijana Panatta in Barazzutti bosta imela v prvem kolu lažje na- sprotnike, čeprav je Rodezijec Pat-torson za Panatto dokaj nevaren. V ženski konkurenci je glavni favorit za končno zmago lanskoletna zmagovalka Martina Navratilova, ki je sicer na nedavnem turnirju v Doicestru (VB) izgubila finalno tekmo z veteranko Billy Jean Kingovo. Edina jugoslovanska tekmovalka, Mariborčanka Mirna Jaušovec, bo i-grala v konkurenci dvojic skupno z Romunko Ružiči. Na svetovni rang lestvici je jugoslovansko - romunska dvojica na šestem mestu. RAZPORED TEKEM Konto- 10.00 Sloboda (Tuzla) vel 15.00 Branik (Maribor) Bosco 18.30 Finale za 3. mesto 20.00 Finale za 1. mesto Don zamejske organizacije in sicer SK GZ, ZSŠDI, Primorski dnevnik in Tržaška knjigama. Obeta se nam prijeten športni praznik. Pričakujemo tudi odziv privržencev in ljubiteljev športa, da bodo polnoštevilno podprli to zdravo prireditev. H. L. Obnova stadiona «Grezar» Tržaška občinska uprava je v zadnjem času opravila na 'mčstnem stadionu »Grežar* že precej obnovitvenih del, v kratkem pa jih bo še nekaj!'' Tako bodo' povečali' število izhodov, da bi lahko dobili dovoljenje za obisk 23.000 gledalcev. V triletnem načrtu pa je še zgraditev sobe za tisk, novega skladišča za športno orodje, obnovitev tribun (za ceno 21 milijonov lir) in* še drugo. NOGOMET V RAZNIH POKALIH Italijo bo zastopalo šest enajsteric Dramatičen razplet finalnega pokalnega srečanja med Palermom in Juventusom je dokončno določil, katere ekipe bodo v naslednji sezoni zastopale Italijo v mednarodni a-reni. Z zmago si je Juventus zagotovil pravico do nastopanja v pokalu pokalnih prvakov, ki je sicer po tradiciji najslabše in najmanj kvalitetno mednarodno klubsko prvenstvo. Trapattonijevo moštvo, ki spada med »velikane* italijanskega nogometa, ni na tujem nikoli želo pomembnih uspehov: dvakrat je bilo finalist (v evropskem pokalu in v pokalu UEFA), nikoli pa ni osvojilo prvega mesta. Pokal pokalnih prvakov pa je spričo svoje kakovosti prav gotovo poslednja priložnost za Juventus, da se vpiše v zgodovino mednarodnega nogometa z zlatimi črkami. Juventus si je zmago popolnoma zaslužil saj je Palermo, kljub vodstvu, vseskozi igral podrejeno vlogo. Poleg tega so Turinčani največji pritisk izvedli prav tedaj, ko so o-stali na igrišču le v desetih, zaradi poškodbe svojega najboljšega igralca Bettege, ki se bo moral celo zdraviti v bolnišnici zaradi poškodbe treh reber. Kljub temu je Juventus najprej izenačil z golom Bria v 81. min. in nato celo povedel s strelom Causia 5 minut pred koncem drugega polčasa. Italijo bodo torej zastopale na mednarodnih pokalnih klubskih prvenstvih naslednje ekipe: POKAL EVROPSKIH POKALOV Milan. POKAL POKALNIH PRVAKOV Juventus. POKAL UEFA Perugia, Inter, Torino in Napoli. KOŠARKA V ekshibicijskem nastopu poklicnih ameriških košarkarjev v Milanu je sinoči ekipa Vzhoda premagala peterko Zahoda s 115:107. KOŠARKA NOGOMET Kvarnerska riviera REKA — V včethjšnih četrtfinalnih tekmah tradieionalnega mladinskega nogomčtHega: turrrirja «Kvar-, nerska riviera* sta bila izločena italijansko moštvo L. Vicenza in pa slovenska ekipa Slovan iz Ljubljane. IZIDI TEKEM Reka - Sarajevo 3:2 Hajduk - Slovan 3:0 Luceafarul - Goradin 3:0 Dinamo (Zagreb) - L. Vicenza 4:2 OBVESTILA SPDT obvešča, da je še nekaj mest na razpolago za tridnevni avtobusni izlet za srednješolsko mladino, ki bo v dneh 29. in 30. t.m. ter 1. julija v Triglavsko pogorje. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI vsak dan od 11. do 12. ure (tel. 767-304). • # • Jadralni tečaj SPK Čupa SPK ČUPA iz Sesljana sporoča, da bo od 30. 6. do 8. 7. JADRALNI TEČAJ na jadrnicah FJ v Sesljanu. Tečaj bo vodil izkušen trener in je primeren zlasti za mladino. Vpišejo se lahko tudi starejši začetniki. Cena tečaja 20.000 lir. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI vsak dan od 11. do 12. ure, informacije po tel. 767-304. Število mest je omejeno, zato prosimo interesente, da pohitijo z vpisom. * * • SPK ČUPA vabi člane in tečajnike, da se udeležijo delovne akcije na društvenem prostoru v Sesljanu danes, 23. junija, zjutraj. Pregledali bomo društvene jadrnice in jih pripravili za tečaj jadranja in za društvene regate. • • • Zaradi pomanjkanja vode bo v tej sezoni odpadlo tekmovanje za obiskovalce plavalnega tečaja v Lipici. Tekmovanje bo zato verjetno septembra. V 1. DIVIZIJI Hud boj med «brati» Bor B — Bor A 90:87 (38:44) BOR B: Ražem (k), Lokar 12, Bajc, Jančar 4, Koren 24, Pegan 20 (0:3), Mesesnel 20 (4:6), Male 2. štavar, Canciani 8. BOR A: Obiak (k) 8, Š. Pegan 2, Košuta 20 (4:10), Pertot 12. Kneipp 18, Perco 18, Sestan, Siega 9. Hud boj se je odvijal na stadionu «1. maj*, kjer sta se v doma čem derbiju srečali obe Borovi e-kipi. Po enakovredni igri so nazadnje sicer zmagali mladi, vendar pa so jih «veterani» res hudo u-trudili. Začetek Bora A je bil izreden. Z boljšim skokom pod koši, s hitrimi protinapadi in večjo zbranostjo je docela prekosil nasprotnika, ki se ni znašel. Skušal je sicer reagirati, to pa mu predvsem zaradi prevelike živčnosti ni uspelo. »Veterani* so tako povedli kar za 13 pik. Pri izidu 22:35 pa se je «rdečim» zataknilo in niti izkušenost, jim, JU. pomagala pred naskokom borbenih »pjgvih*, ki so za trenutek.i celo povedli. Kljub temu pa je Bor A pivi polčas le zaključil v vodstvu. Drugi polčas ie potekal v večjem ravnotežju. Borba na igrišču pa je bila kljub temu zgledna. Mlajša ekipa je začela boljše braniti, odločnejša pa je bila tudi pod koši. Težave je imela le v napadu kjer je marala razbijati trdi oreh cone «starejših* Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu do zadnjih minut, ko so »plavi* še pospešili ritem. Tako so si pridobili minimalno prednost, ki je niso več spustili iz rok. Zmagala je torej tista ekipa, ki je imela več prisebnosti, a tudi več sreče v zadnjih minutah. Meko KOLESARSTVO DIRKA CIKLOAMATERJEV Tržačani s progo niso zadovoljni Kolesarji cikloamaterji bedo jutri dirkali v Trstu, na valoviti progi s startom na Opčinah in kočriim biljem (mi Obelisku. Dirko prireja tržaški klub Dopolavoro Ferroviarn; start 50 km dolgega tekmovanja bo ob 10. uri pri openski železniški postaji. Proga bo nato naslednja: Opčine - Sesljan - Mavhinje - Gabrovec - Križ - Trbiška. cesta - Razklani hrib - Bazoviška cesta - kamnolom Faccanoni - Obelisk, torej ravno dovolj naporna trasa, predvsem pa v zaključnem delu. ko bo treba voziti štiri kilometre navkreber, do končnega cilja. Pri tem je treba ugotoviti naslednje: vsi tržaški klubi se jezijo, ker zmagajo vedno furlanski kolesarji: pri tem pa nihče ne napravi nič, da bi našel progo, primerno za domače tekmovalce, to e ravninsko traso, brez vzponov V finalu, ki favorizirajo ostale udeležence dirk. Vsekakor pa bi moralo biti tudi jutrišnje tekmovanje zanimivo in borbeno, saj je proga lepo izbrana (čeprav neprimerna za domačine) in bi se moral razvneti boj od začetka do konca. Favorita sta spet Del Bianco in Dean ter ni verjetno, da bi ju lahko kdo presenetil. Za barve Adrie bodo tudi tokrat dirkali Macarol, Ferluga, Poropat in Marušič. * * * _ Med juniorji pa bo Sandro Čok, po lepem nedeljskem podvigu na deželnem prvenstvu svoje kategorije v Trstu, nastopal ob 15. uri pri Pordenonu, na krožni dirki na 125 km dolgi progi. Lonjerski kolesar, ki je v dobri formi, upa na zadovoljivo uvrstitev, čeprav mu proga ne leži, saj je popolnoma položna. R. Pečar BALINANJE L POKAL KRAŠKEGA DOMA Jutri turnir v Repnu Na dveh balinarskih stezah »Pod Rupo* v Repnu, ki so ju zgradili s prostovoljnim delom člani PD Kraški dom in predali namenu točno pred letom dni, bo jutri vse živo. Domači balinarski klub namreč organizira balinarski turnir za «1. pokal Kraškega doma*, na katerem bo sodelovalo osem četverk. Od teh bodo tri ekipe z obmejnega območja onstran meje in sicer Re-pentabor (Dol), Štanjel in Hrast (Hruševica - Kobjeglava), ter pet zamejskih ekip (Gaja, Kras, Sokol in dve postav; domačega Kraškega doma). Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri in se bo odvijalo do večera. Organizatorjev namer, je, da bi taka srečanja postala tradicionalna in bi domači balinarji, ki so bili v 'zadnjem letu zelo aktivni, navezali trajne stike z ekipami iz bližnjih krajev. Balinarji Kraškega doma sodelujejo tudi z delavci podjetja Far-sura, ki ima v zakupu dela na tovornem postajališču pri Fernetičih. Za prihodnji teden so napovedali medsebojno prijateljsko srečanje. (bsl Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da odpotuje avtobus za Ajdovščino danes ob 9.15 iz Trsta (pred sodiščem), nato pa ob 9.35 s Kermenke, ob 9.40 iz Doline, ob 9.50 iz. Boršta, ob 10. uri iz Bazovice, ob 10.05 s Padrič, ob 10.10 z. Opčin, ob 10.15 s Proseka in ob 10.20 iz Križa. iiiiiiiiiimikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiftiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiitn DOMAČI ŠPORT Namiznoteniški turnir, ki ga je pred kratkim organiziralo Športno združenje Bor ob svoji 20-letnici na stadionu «1. maj* v Trstu, predstavlja ponovno oživitev organizacijskih pobud tega društva v namiznem tenisu DANES SOBOTA, 23. junija 1979 KOŠARKA 1. DIVIZIJA 18.00 v Trstu, na Greti Saba - Bor A * • • 18.30 v Trstu, Športna palača Alabarda - Kontovel * # # 18.30 v Trstu, Ul. Ginnastica SGT - Bor B PROPAGANDA 15.15 v Trstu, stadion «1. maj* Bor A - Inter Mil je • * « TURNIR PRIJATELJSTVA 10.00 na Kontovelu Nastopajo Kontovel, Branik, Sloboda in Don Bosco ATLETIKA MOŠKO DEŽELNO TEKMOVANJE 17.00 v Trstu, stadion Grezar Nastopata Bor in Adria RAZNI ŠPORTI «3. SREČANJE ŠPORTNIKOV IZ OBMEJNIH DEŽEL* 15.00 v Ajdovščini Nastopa tudi ZSŠDI TENIS PRIJATELJSKO SREČANJE 9.00 v Ljubljani Slovan - Gaja JUTRI NEDELJA, 24. junija 1979 KOŠARKA PROPAGANDA 9.00 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco - Bor B ATLETIKA ŽENSKO DEŽELNO TEKMOVANJE 9.00 v Gorici, na Rojcah Nastopa tudi Bor RAZNI ŠPORTI «3. SREČANJE ŠPORTNIKOV IZ OBMEJNIH DEŽEL* 9.00 v Ajdovščini Nastopa tudi ZSŠDI POP 80-LETNICA PZ LIPA 8.00 v Bazovici Organizira ŠD Zarja KOLESARSTVO CIKLOAMATERJI 10.00 na Opčinah Nastopa tudi Adria # * * JUNIORJI 15.00 v Pordenonu Sodeluje tudi Adria TENIS ITALIJANSKI POKAL 9.00 na Padričah TCT - Gaja B NAMIZNI TENIS DRŽAVNO MLADINSKO EKIPNO PRVENSTVO 9.00 v Riccioneju Nastopa tudi Kras BALINANJE POKAL KRAŠKEGA DOMA 9.00 v Repnu Organizira domače društvo KOLESARSTVO MONTECATINI - Giorgio Zanot-ti je osvojil deseto etapo amaterske kolesarske dirke po Italiji. Na skupni lestvici vodi Šved Se-gersal. LENZBURG — Nizozemec Henk Lubberding je osvojil deseto etapo kolesarske dirke po Švici, pred Italijanom Mantovanijem. Na skupni lestvici pa še vedno vodi Belgijec Wesemael. ROKOMET ** BITOLA — Na mednarodnem ženskem rokometnem turnirju za »Lovoriko Jugoslavije* je jugoslovanska reprezentanca v zadnjem kolu premagala NDR z rezultatom 17:15 (9:7). Končni vrstni red: Jugoslavija 8, SZ 7, NDR 7, Madžarska 5, ČSSR 3 in Nizozemska 0 točk. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 lini|e) Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letno naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 23. junija 1979 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT* • DZS • 61000 Ljubljano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. M^LJZTT ^Soihl Odgovorni urednik Gorazd Vesel in t.skar^Trst založnikov FiEG ® TRAGEDIJA BEGUNCEV V JUGOVZHODNI AZUl \. Vietnam zavrača konferenco OZN ob navzočnosti ZDA in LR Kitajske Komisariat ZN za begunce prejel doslej IC. 000 vizumov ■ Zaskrbljenost hanojske vlade glede odnosov z državami ASEAN ■ Se napetost na tajsko-kampučijski meji BANGKOK — Vietnamska vlada je odbila zamisel po sklicanju mednarodne konference o vietnamskih beguncih pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Hanojska vlada meni, da je bil predlog po sklicanju konference napravljen z na menom, «da se prikrijejo zločini ameriških imperialistov in pekinških reakcionarjev proti narodom Vietnama in drugih indokitajskili držav.* V sporočilu vietnamskega ministrstva za zunanje zadeve, ki ga je posredoval Radio Hanoi, je še rečeno, «da ameriški imperialisti in pekinški ekspanzionisti izkoriščajo tako imenovani problem vietnamskih beguncev, ki so ga oni sami ustvarili, zato da bi pokopali mednarodni ugled Vietnama*. Glede urejevanja tega vprašanja pa, kar se tiče dežel skupnosti Jeremy Ihorpe oproščen LONDON - Bivši vodja britanske liberalne stranke Jere-my Thorpe je včeraj končno svobodno zadihal: po 52 urah posveta ga je londonsko porotno sodišče oprostilo obtožbe, da je skušal umoriti manekena Normana Scotta, s katerim naj bi imel homoseksualno razmerje, Skupaj s Thorpom so bili oproščeni tudi trije njegovi prijatelji, ki naj bi mu pomagali pri zločinskem naklepu. Z včerajšnjo razsodbo je porota v celoti osvojila teze o-brambe in zavrnila kot neosno-vano izvajanje tožilca. Le-ta je v svojem zaključnem posegu trdil, da je Thorpe skušal umoriti nekdanjega ljubmica, ker je ogrožal njegovo politično kariero. Bivši vodja liberalne stranke, ki je bil na nedavnih parlamentarnih volitvah poražen in je izgubil svoj sedež v parlamentu, je po razsodbi za trenutek pozabil na dosedanji kliše hladnokrvnega in flegmatičnega politika, ter zadostno izjavil, da ansko ustavno sodišče, ki je razveljavi lo točko snorazuma o ekstradiciji iz leta 1870, ki dopušča izročitev tudi tistih kaznjencev, ki jih doms čaka smrtna obsodba. Zgoraj omenjena norma je namreč v nasprotju z bistvenima toč kama italiianske ustave, in sicer s členom 27. ki izrecno prepoveduje smrtno kazen v mirnem obdobju in pa s členom 3, ki določa da so pred zakonom vsi državljani enaki. To načelo ščiti tudi tujca in njegovo pravico do življenja. Trenutno so v takem položaju v Italiji Parižan Guy Cuiller in Mar- sejca Paul Antcille Ciamborran' ter Daniel Vallon. Vsi trije so bili obsojeni na sm’t zaradi ropa in u-mora. O njihovi ekstradiciji bd morala odločati prizivna sodišča v Trstu, Genovi in Turinu, ki so se obrnila na ustavno sodišče v prepričanju. da je odlok iz leta 1870 v nasprotju z italijansko ustavo. Ustavno sodišče je to oceno potr dilo. Dokler ne bosta torej Italija ;n Francija podpisali novega sporazuma glede kaznjencev, se bo Italija držala načela «izročiti ali kazno vati*. Obenem bo spoštovala pred nedavnim podpisano evropsko konvencijo (podpisala jo je tudi Francija, toda je še ni ratificirala), v kateri je dovoljena ekstradicija samo pod pogojem, da je kaznjencu zagotovljeno življenje, (fp) ZARADI NENADNE ODPOVEDI DOBAVE GORIVA V LONDONU Italijansko letalo ostalo na tleh LONDON — Bitka med reveži: tako bi lahko rekli o dogodku, ki je včeraj razburil italijansko in britansko javnost, predvsem tiste, ki se v teh dneh odpravljajo na za služeni dopust s čarterskim po letom. Vse se je začelo predsinočnjim, ko je petrolejska družba Mobil oii odrekla italijanskemu letalu DC 9, last družbe Itavia, kerosin za povratno vožnjo z londonskega letališča Gahvich v Italijo, češ da je v tem mesecu presegla koLičino goriva, ki je bila dogovorjena med letalsko in petrolejsko družbo. Resnici na ljubo pravega dogovora sploh ni bilo, pač pa je Mobil oil določila najvišjo količino goriva na osnovi lanske dobave, ne da bi upoštevala, da je družba Itavia letos kar šestkrat povečala število čarterskih poletov v Veliko Britanijo. Že 19. junija so v Londonu opozorili italijansko družbo, da je izčrpala kontingent goriva za ves mesec, vendar pa pri Itavii tega opozorila niso vzeli resno, kajti družba je že sklenila vrsto pogodb za prevoze do konca meseca in je bilo naravno, da bo za te vožnje prejela tudi dovolj goriva. Mobil oil pa je vztrajala in tako je DC 9 obtičal na londonskih tleh. Reakcija v Italiji je bila takoj šnja. Nemudoma so odrekli dobavo goriva vsem britanskim čarterskim letalom, ki prevažajo turiste v Italijo, pa tudi tistim, ki samo »tehnično* pristajajo v Italiji, da se založijo z gorivom. Pri nadzor-ništvu za civilne polete v Rimu so takoj pojasnili, da velja pri letalskih poletih strogo načelo recipročnosti in da je Italija odpovedala dobavo goriva britanskim letalom takoj ko je izvedela, da so v Londonu odrekli gorivo italijanskemu DC 9. Ta sklep je povzročil nemajhne nevšečnosti. Samo v včerajšnjem dnevu je prizadel približno 3.000 turistov, kajti odpovedali so 28 Boletov. Nekatere britanske družbe, kjer kar mrgoli zasebnih čarterskih prevoznikov, so že proučevale možnost, da bi z letali prevažale turiste v Francijo in nato z avtobusi v Italijo. Za današnji dan pa je bilo napoved činih 29 poletov. Prav to veliko nesorazmerje, pri katerem so bila mnogo bolj oškodovana britanska podjetja kot pa italijanska, ki imajo kljub vsemu le nekaj poletov dnevno na progah z Veliko Britanijo, je privedlo do zasilne rešitve stanja. Britanska piodjetja so se namreč sinoči obvezala, da bodo odstopila Itavii ta mesec 30 tisoč galonov kerosina, kar pa je le delna rešitev, saj ni nobenega jamstva, da se bodo dobave nadaljevale do konca poletja. Zaskrbljenost torej ostaja, kajti stanje je resno, pa čeprav se vsi dobro zavedajo, da taki sklepi ne morejo prispevati k reševanju gospodarske krize, ampak jo še bolj zaostrujejo, (bb.r) PEKING - ZDA in LR Kitajska so včeraj podpisale sporazum o zdravstvenem sodelovanju. V bližnji bodočnosti bosta državi pričeli sodelovanje tudi pri raziskavah o nalezljivih boleznih, o rakastih o-bolenjih in o srčnih boleznih. v.v.v vX;X vXv! ;!;X;X vXv! i PRIJAVA DOHODKOV IRPEF - IRPEG - ILOR ZAPADLOST 30. junija 1979 Z zakonskim odlokom z dne 23. maja 1979 je bila podaljšana zapadlost za predložitev prijave do 30. junija 1979. Zato morajo do 30. junija 1979 fizične osebe, družbe oseb in njim enakovredne ustanove (ki predstavljajo vire dohodkov in plač, ki so podvrženi odtegljaju pri bazi) predložiti letno prijavo dohodkov, in sicer z obrazci za prijave mod. 740, mod. 750 in mod. 770 ter 770 bis. Do istega datuma 30. junija — morajo predložiti letno prijavo z obrazci za prijavi med. 760 in mod. 770 bis, družbe kapitalov, združenja in ustanove, za katere rok prijave zapade 30. junija ali pa je zapadel v obdobju 30. april - 29. junij. Davke (IRPEF in ILOR). ki so jih sami davkoplačevalci obračunali na obrazcih za prijave mod. 740 in mod. 750 jih morajo vplačati v banki pred predložitvijo prijave, medtem ko morajo davke (IRPEG in ILOR) obračunane na obrazcu za prijave mod. 760 vplačati pri davčni interjevalnici. Prijave dohodkov (mod. 740, mod. 750, mod. 760, mod. 770 in 770 bis) ali mod. 101, kadar nadomeščajo prijavo, je treba poslati po pošti priporočeno na Davčni urad tistega okraja, kjer je davkoplačevalec davčno prijavljen ali pa jih lastnoročno Izročiti občini (v obeh primerih je priporočljivo shraniti potrdilo o izročitvi). Opominjamo, da: — v primeru skupne prijave zakoncev, je treba mod. 740 poslati tistemu davčnemu uradu ali občini, kjer je prijavljen mož; — javni uslužbenci lahko predložijo svoj mod. 740 ali mod. 101 pri pristojnih uradih, toda vedno do 30. junija. Finančno ministrstvo, ko priporoča davkoplačevalcem naj ne čakajo zadnjih dni za izpolnitev svoje davčne dolžnosti, opozarja na važnost, ki jo ta dolžnost, Izpolnjena v pravi meri s strani vseh državljanov, ima za celotno državo, kakor tudi opozarja na kazenske odločbe, ki jih predvideva zakon v primerih opuščene, nepopolne, napačne ali prepozne prijave, kakor tudi v primerih opuščenega, nezadostnega ali prepoznega vplačila. S8S .•.v. V 888 v.-.v. ii m .V.V.* 11 m m m m II m ■ Wi m ;S& II 1 ■ p II II II 1 * ■ I 1 I y«y«;»y»y»;«;»y»!»y»;»y«;»;»; FIZIČNE OSEBE rt : sss sii m m mi m m m m ■ MOD. 101 Uslužbenec ali upokojenec, ki predloži ali pošlje mod. 101 (v nadomestilo prijave) mora paziti, da: — davčni kodeks, kjer je naveden, ustreza, in da so vsi osebni podatki točni; — izpopolni obrazec točno po navodilih. MOD. 740 Kje ga lahko dobimo? Obrazec mod. 740/79 vsebuje rubrike, ki se najpogosteje uporabljajo: (A, B, C, D, N, O in seznam tistih bremen, ki se jih lahko odpiše) kakor tudi navodila za njih izpolnitev; navodila podrobno povedo, kako je treba izpolniti prijavo in katere »ločene rubrike* je treba uporabiti. V trafikah lahko kupimo sledeče obrazce: — 740/79 «obrazec» z navodili in kuverto; ločene rubrike: B bis, E, El, F, G, G1 in H. Pri davčnih uradih delijo brezplačno: — ločene rubrike F, I, L in M. Pri občinah delijo brezplačno: — mod. 740/79 »obrazec*- z navodili in kuverto; ločene rubrike: A1, A bis, B bis, E. E1, G, G1 in H. IZREDNO VAZNO JE, DA Sl DAVKOPLAČEVALEC PRISKRBI OBRAZCE ZA PRIJAVO DOHODKOV POPOLNE Z INFORMACIJAMI, TAKO DA LAHKO RAZPOLAGA Z VSEMI NAVODILI IN OBJASNILI, KI JIH MINISTRSTVO ANALITIČNO NUDI. Izpolnitev obeh kopij Prijavo mod. 740/79 je treba predložiti v dveh izvodih: eden je namenjen davčnemu uradu, drugi občini, Obeh se poslužijo za kontrole pri anagraf-skem davčnem uradu. Davkoplačevalci morajo paziti, da izvoda izpolnijo v celoti. Preveriti morajo, da podatki, navedeni na kopiji, ki je namenjena občini, ustrezajo podatkom navedenih na originalu, ki je namenjen davčnemu uradu. Lo tako se lahko izognejo mogočim napakam in vpisom v sezname nepravilno plačanih davkov in odgovarjajočih odločb, ki so v tem primeru predvidene za prijavljence. Opozarjamo, da zakon vsekakor predvideva kazenske ukrepe v breme davkoplačevalca, ki ni izpolnil na enak način omenjenih Izvodov. Davčni kodeks Davčni kodeks služi za identifikacijo davkoplačevalca glede na njegove odnose z upravo in predvsem pri povračilu vplačil, pri vpisu v sezname, pri kontroli opravljenih vplačil v banko pri samoobdavčevanju, pri raznih odtrgljajih itd... Priporočamo, da na prijavi pravilno navedete DAVČNI KODEKS: — tistega, ki izpolni prijavo, zakonca, morebitnih družinskih članov, ki so navedeni v prijavi, in kontrolira odgovarjajoča potrdila o davčnem kodeksu, ki jih je izdala uprava. — delodajalca v rubrikah C in/all D prijave, ki se jih povzame Iz mod. 101 in/ali 102. OPOZARJAMO, DA ZA OPUŠČENO ALI NAPAČNO NAVEDBO LASTNEGA DAVČNEGA KODEKSA PREDVIDEVA DPR ST. 784 IZ LETA 1976 GLOBO OD 50.000 DO 1.000.000 LIR. vBBMvM-v.-.v.-.v.v.v.v.v.v.v.v.-.v.v.v^v.v.v.-lvl^.-l-iv.- A CURA oellufficio pubbuche relaziom 1P ■ l* I 1 1 m Začasni davčni kodeks Kdor ima samo začasni davčni kodeks, ga lahko navede v svo|l prijavi. Kljub temu opominjamo, da kot predvideva DPR št. 784 iz leta 1976, mora davkoplačevalec v roku 6 mesecev od Izdaje začasnega davčnega kodeksa, zaprositi pri davčnem uradu za definitiven davčni kodeks. Samoobdavčevanje Vplačila davka pri banki za samoobdavčevanje državna blaga|na ne prizna, če potrdilo o vplačilu, ki ga izda banka, ni priloženo prijavi, oziroma če se davčni kodeks naveden na bančnem potrdilu razlikuje od onega navedenega na prijavi. Če davek za samoobdavčevanje ni plačan v celoti, se prišteje preostalemu znesku 15% dodatne pristojbine in 12% letnih obresti. Priporočamo, da predložite vsa potrdila o bančnih vplačilih: predplačilo v novembru 1978, saldo v maju 1979, tako za IRPEF kot za ILOR. Na prijavo je treba prepisati podatke potrdil: datum vplačila, kodeks banke in znesek. Bremena, ki se odštejejo Med bremena, ki se odštejejo, spadajo tudi pasivne obresti, ki se nanašajo na plačilo hipotekarnih posolil, nepovrnjeni zdravniški stroški in stroški v zvezi z nekaterimi vrstami zavarovanja. Vsa ta bremena se lahko odštejejo, le če: — spada strošek res v leto 1978, zato se obresti, ki se nanašajo na obroke zapadle v letu 1978, a plačane v letu 1979, ne morejo odšteti v te| prijavi, pač pa šele v naslednji; — je strošek dokumentiran; — bremena ne presegajo višine, ki jo predvideva zakon (gle| navodila, priložena mod. 740/79). Če tega ni, bo davčni urad poskrbel za Izbris navedenih stroškov in da se vpiše v seznam odgovarjajoči davek z dodatno pristojbino In obrestmi. DRUŽBE, USTANOVE, ZDRUŽENJA (mod. 750/79 in 760/79) OSTALE ENAKOVREDNE USTANOVE (mod. 770/79) V trafikah lahko kupimo popoln mod. 760/79 kot tudi mod. 770/79 »obrazec* z rubrikama A bis in D. Davčni uradi razdeljujejo brezplačno popolne obrazce 750/79, 760/79 in 770/79. Opozarjamo vse tiste, ki prijavijo svoje dohodke s temile obrazci, da je izredne važnosti točna navedba zahtevanih davčnih kodeksov: pasivni davčni subjekt, zakoniti zastopnik, upravitelji, družabniki, prejemniki, itd. Hočemo opozoriti tudi na dejstvo, da davkoplačevalci prepogosto pomanjkljivo ali celo napačno izpolnijo KOPIJO ZA AVTOMATIČNO OBDELAVO, ki je priložena tem obrazcem; to pa lahko privede na eni strani do kazenskih ukrepov, na drugi strani pa do napak, ki se potem knjižijo v breme davkoplačevalca. Končno opozarjamo, da |e za omenjene prl|ave obvezno priložiti (v nasprotnem primeru davčni urad ne prizna prl|ave) potrdilo o opravljenem vplačilu v banki (predplačilo in saldo ILOR za tiste, ki izpolnijo obrazec mod. 750/79) ali pri davčni izterjevalnici (predplačilo In saldo IRPEG In ILOR za družbe kapitalov, združeni In ustanov, ki predložilo mod. 760/79) in za neposredna vplačila, ki so jih opravile ostale enakovredne ustanove. “jlll II i s ! M ■ m m