Poštnina plačana v gotovini,
L"tO XX.
Posamezna štev. Din L—• Štev. 14
Upravnlštvo „0omovlne" v LJubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo .Domovin«", Knaflova ulica 6/11, telefon 3122 de 3128
Izhaja vsak četrtek
Naročnina i. to<cmitro; četrtletno > Din. polletno It Din, celoletno St 01»; n ta*, lemstro razen »merilni detrtletno II Dli, polletno 14 Din, celoletno 48 MJ tmerlka leti. < dolar. — Rafna ooštn« Hranilnica. noHrnlnlea » Unbljnnl. it 10.111.
Strahovi v Američanovem gradiču je naš novi roman, ki je začel izhajati
z današnjo številko
O političnih razmerah
v Sloveniji
Senat je predzadnji ponedeljek zvečer razpravljal o proračunu notranjega ministrstva Za uvod je podal notranji minister g. dr. Anton Korošec daljše poročilo. Pri razpravi je govoril med drugim tudi senator dr. Albert Kramer in izvajal med drugim:
Računali smo, da bomo slišali jasna obvestila g. notranjega ministra o notranjem položaju in o politiki vlade. Toda mesto tega smo slišali navedbe iz izjav predsednika vlade in drugih ministrov Ko smo želeli kaj slišati o stališču vlade nasproti splošnemu položaju v državi, je g. notranji minister navedel odgovor g. predsednika vlade, ki pa je dal lani na neko interpelacijo.
Kaj je z volilnim zakonom
G. notranji minister je bil točen in jasen glede roka, kdajbodo sprejeti politični zakoni. Sprejeti bodo, kadar bo vlada to smatrala za potrebno, odnosno, kadar pride čas za volitve. Bilo bi zanimivo vedeti, kakšen bo novi volilni zakon, toda o tem na je notranji minister v senatu še manj povedal kakor narodnim poslancem.
V	načelhi razpravi sem vprašal g. ministra, kaj naj pomeni, da je govoril o možnosti nekega angleškega volilnega načina z relativno večino po srezih in o možnostih javnega glasovanja. G. minister mi je odgovoril, da sem potvoril besede. Prepričal pa sem se med tem tudi iz stenografskih beležk, da nisem ničesar potvarjal G minister je govoril o možnostih takega načina, o katerem sem jaz rekel, da je nasproti njemu današnji volilni zakon pravo veledelo demokracije. Res pravi g. minister, da je govoril o štirih možnostih. Toda že iz tega, da je tudi tak volilni način omenil, je jasno, da ta možnost ni izključena.
Zanimivo je, da g. minister ni dal nikake-ga odgovora na vse naše pripombe glede izgraditve samouprav. Lani smo še slišali, da se pripravlja zakon o banovinskih samoupravah Letos je g. minister šel molče preko tega.
Slovenija kot pokrajina zase
V	načelni razpravi sem se dotaknil tudi one programske točke sedanje vlade, ki jo je g. minister naglasil tudi danes: ublažitve strasti. Rekel sem, da bom to zadevo prikazal na primerih iz dravske banovine, ko pride na vrsto proračun notranjega ministra. Danes hočem to storiti.
Ko je g. dr. Korošec sklenil svoj dogovor s sedanjim predsednikom vlade, se je to zgodilo na osnovi razdelitve območij. Dobil je dravsko banovino v politično izkoriščanje za svojo stranko.
Danes imamo pravo pokrajino zase. Pristojnost posameznih ministrov glede dravske banovine je zelo skrčena. Šef vlade za dravsko banovino je g. notranji minister.
Jugoslovenski unitarizem je pri nas razglašen za zablodo, s katero se zastruplja
zdrav narod. Vsak dan čitamo v slovenskih glasilih Jugoslovenske radikalne zajednice, da znači jugoslovenski unitarizem smrt za slovensko krščansko kulturo. Nacionalisti so razglašeni za židovske hlapce, za sluge komunizma in brezboštva. Šesti januar se slika ljudstvu kot velika nesreča in krivica, za kateri so odgovorni jugoslovenski nacionalisti. Čeprav je bil k šestojanuarski vladavini po svoji lastni želji Slovenec sedanji g. notranji minister kot zastopnik takratne slovenske klerikalne stranke, se pripisujejo nacionalistom kot greh in kot izdajstvo nad nad slovenskim narodom vsi takrat uveljavljeni zakoni od omejitve političnih svoboščin pa tja do razpusta političnih strank in prepovedi plemenskih zastav.
Premeščanje državnih nameščencev
Kaj se dela v Sloveniji z državnimi nameščenci, zlasti z učitelji, o tem smo govorili že lani in letos, a brez uspeha. Ako vprašaš pristojnega ministra za razloge take osebne politike, ti odgovori čisto kaj drugega in ti ne izveš, zakaj se izvajajo premestitve in se s tem zanaša zmeda v upravo v Sloveniji.
Premestitve učiteljev so imele glavni namen, da vzamejo najmarljivejše delavce so-kolskim četam in drugim prosvetnim društvom. Čimbolj potreben je bil kak učitelj sokolskemu društvu, s tem večjo gotovostjo je moral računati, da bo premeščen drugam.
V obrambo časti županov in občinskih odbornikov
Banska uprava je poprej odstavljala župane in cele občinske odbore po členu 129. zakona o občinah zaradi »nerednega izvrševanja dolžnosti«. Za tako neredno izvrševanje je že veljla kakšna formalna pogreška v protokolu ali če občinska deska ni bila v redu. Temu načinu je bil že lan; narejen konec. Bili pa smo lahkoverni, ko smo mislili, da bo s tem onemogočeno izigravanje zakona. Nismo računali, da se bo tudi nova odločba izrabljala na nezaslišan način in se bo iz nje skovalo orožje, da se oblatijo najboljši in najbolj pošteni nacionalni ljudje v občinskih odborih.
Na ducate županov in občinskih odbornikov je bilo razrešenih po členu 52, finančnega zakona z izgovorom, da so zakrivili ne-astna dejanja. Istočasno se je začela gonja v klerikalnem časopisju, ki je pisalo o njih kot o lopovih in zločinpih ter dokazovalo, da jim je bila jugoslovenska misel samo krinka za zlorabe in sleparstva. Toda v vseh teh primerih sodišče ni moglo najti nobene krivde. Le v dveh primerih je bila izrečena obsodba, pa še v teh primerih je bilo izrecno ugotovljeno, da dotična dejanja niso bila izvršena iz koristoljubja, da torej niso nečastna. Prav nobeden izmed teh ljudi ni dobil zadoščenja in prav nobenemu funkcionarju
državnih oblastev ni padel niti las z glave.
Dr. Kramer je pri -tem še posebej omenil primer v Kranju. Starega župana g. Pirca, ki je preko 30 let deloval kot občinski odbornik in župan, ki je bil ob svoji 70-letni-ci odlikovan z jugoslovensko krono II. stopnje, ki ga pozna in čisla vsa banovina, njega so razrešili na osnovi člena 52. finančnega zakona in ga razglasili za lopova. Čeprav je poteklo že mnogo mesecev, mu še ni bila dana prilika, da bi se zadeva razčistila pred sodiščem.
Dalje je govoril dr. Kramer o razreševanju županov in občinskih odbornikov z utemeljitvijo, da so dobavitelji. Za zgled je navedel primer sevniškega župana, ki je bil dvignil za občino večjo vsoto denarja v drobižu po 25 par, pa si dal povrniti stroške za prevoz tega denarja. Zato je bil razglašen za občinskega dobavitelja in razrešen. Takih primerov je v slovenskih občinah neštsto.
Dogodki v gasilstvu
Obširno je razpravljal dr. Kramer o dogodkih v gasilski organizaciji, o čemer je govoril tudi senator g. Pucelj. Zlasti je opozoril na nezakonitost, ki je v tem, da upravna državna oblastva nastopajo kot izvrševalci ukrepov raznih gasilskih funkcionarjev, čeprav nimajo ti nikake javne funkcije. Te nezakonitosti ne more nihče braniti. Smoter vse te politike je, da se razbije gasilska organizacija in se postavi pod klerikalni strankarski vpliv.
Vprašanje Kmetijske družbe
Potem je prešel dr. Kramer na Kmetijsko družbo v Ljubljani. Orisal je na kratko n jamo zgodovino in njen razvoj, njeno preosno^ vanje v zadrugo. Opozoril je, da so se pristaši g. dr. Natlačena proti temu preosno-vanju pritožili iin je zadeva šla skozi vse instance. Preosnovanje je tako postalo nesporno. Zadruga je štiri leta uspešno delala, naenkrat pa je ban g. dr. Natlačen raz veljam vil preosnovanje v zadrugo in z odlokom policijskega upravnika v Ljubljani obnovil staro Kmetijsko družbo kot društvo. Zdaj imamo čuden položaj. Kmetijske družbe kot zadruge ne more razpustiti nihče, Kmetijska družba kot društvo pa bi se marala na novo ustanoviti. Da je položaj še bolj smešen, je predisednik zadruge Kmetijske družbe in predsednik društva Kmetijske družbe isti človek.
Visoke policijske globe
Politična svoboda za nacionalne ljudi je do skrajnosti okrnjena. V narodni skupščini ste slišali, kako se celo poslancem prepovedujejo sestanki z volilci. Sam sem bil poleg, ko je lani hotel policijski komisar prisostvovati zaupnemu razgovoru slovenskih poslancev in senatorjev o perečih gospodarskih in socialnih vprašanjih, zlasti o kmečki zaščiti. Lahko si mislite, kako je potem s sestanki po deželi. Ce se kje dobijo trije ali štirje, da proslave morda kak rojstni dan so že v nevarnosti, da bodo kaznovani zaradi nedovoljenega sestajanja. Kazni so nezaslišano visoke. Za primer naj navedem, da je v loga> škem srezu tamošnji poslanec izdal o občinskih volitvah knjižico, ki r.e vsebuje ničesar nezakonitega. Po nekem vajencu je poslal knjižice nekaterim svojim prijateljem. Siromašni vajenček je bil kaznovan s 500 Din, oni pa, katerim je knjižice nesel, s po 1000 do 1500 Din globe.
ma
•c,
Gonja proti Sokolu
V	nadaljnji primer ubijanja nacionalnih društev je govornik navedel zadevo z Vajenskim domom Obrtniškega društva v Ljubljani, ko je prišlo ob dom okrog 70 siromašnih obrtniškili vajencev.
V	finančnem zakonu je določeno 10 milijonsko posojilo za sokolske domove v Sloveniji, pa se načrtno dela na tem, da bi so-Hrolski domovi ostali prazni. Omenil sem že premestitve učiteljev. Znana vam je tudi ovirožnica notranjega ministrstva, s kattero
posredno sumničijo naše sokolske organizacije, da so legla komunističnih spletk. Z vsemi mogočimi sredstvi se poskuša odvrniti mladina od sokolske vzgoje. Cesto se v šoli otrokom slika članstvo v sokolskcm naraščaju kot greli in izdaja. Učiteljstvu govo-Bijo, da njegovo sokolsko delo ni v skladu z tevišenim duhom ljudstva. Zgodilo se je, da 'je katehet kaznoval otroke, ki so piišli v šo-'io s sokolskimi znaki.
Klerikalni tisk in del duhovščine sta uprizorila proti jugoslovansko mislečim ljudem gonjo, kakršne pri nas še ne pomnimo. Do lani so nas razglašali za fašiste, ki komaj čakajo, da bi uvedli nekako diktatorsko vladavino. Sumničili so nas, da pripravljamo pravcato fašistično revolucijo Ko pa to ni zaleglo, so nas v dravski banovini začeli razglašati za boljševiške prijatelje in za komunistično predstražo. Čez noč so nas izpreme-' »lili iz fašistov v komuniste.
Pri občinskih volitvah so bili pošteni kmetje, ki so komaj kdaj slišali besedo komunizem, označeni za nosilce boljševiške ofenzive na slovenskem podeželju. Že v finančnem odboru sera opozoril na neki primer, ko je bil izvoljen opozicijski kandidat, pošten ir ugleden človek, po svojih nazorih hud nasprotnik komunizma Zvečer pa so naučeni otroci klicali po vasi: »Živela Španija! Živel Kramer!« Seveda niso bili to otroci naših ljudi, marveč otroci političnih nasprotnikov (smeh v dvorani) Smešno je to res, toda obenem žalostno, kajti naslednji dan je bil že v šoli odposlanec oblastev. ki je uvedel preiskavo proti učiteljstvu. kakor da bi bilo ono naučilo otroke, naj kričijo: Živela Španija! Živel Kramer!
Občinske volitve
< G. minister je izjavil, da državna uprava V Sloveniji ni vplivala na občinske volitve. Tcda ob koncu septembra so bili poklicani
v Ljubljano vsi sreski načelniki. Tam jim je bilo med drugim rečeno, da nastopanje državnih in samoupravnih uslužbencev pri prejšnjih občinskih volitvah ni bilo v redu. Pri novih občinskih volitvah javni nameščenci ne smejo več nastopati proti vladi in Ju-goslovenski radikalski zajednici. Tudi ne smejo kandidirati na opozicijskih listah, ne prisostvovati na opozicijskih shodih in sestankih. Taka navodila so dobili sreski načelniki.
Dalje je stalo v teh navodilih: Treba je paziti, da se zaščiti vladajoča stranka ob volitvah pred vsakim napadom. Sreski načelniki naj pazijo, da bodo kandidatne liste JRZ pravilno sestavljene. Prizadevajo naj si izgla-diti vse morebitne spore med pristaši JRZ. V vsaki občini naj bo vložena samo ena lista JBZ.
O cenzuri
Dr. Kramer je dalje med drugim razpravljal o pisanju »Slovenca« in omenil, da se je »Slovenec« z zadnjo amnestijo (pomilostitvijo) otresel 34 tožb, a razžaljenim je ostalo zadoščenje, da so plačali stroške. Podrobno je obravnaval cenzurno prakso v Sloveniji. Ona se ne ravna samo po splošnih smernicah in določnih prepovedih, marveč ne prepušča ničesar, kar ni v skladu s posebnimi koristmi vladavine v Sloveniji Naprednim ljudem je največkrat onemogočeno, da bi se branili proti krivičnim napadom klerikalnega tiska
Medsebojna mržnja v Sloveniji
Tako politično početje je zakrivilo v Sloveniji položaj, ki ga je treba globoko obžalovati. Nikoli v naših krajih ni bilo toliko medsebojne mržnje kakor pod sedanjo vladavino. Sovraštvo je prodrlo do zadnje vasi in dogajajo se reči, ki so bile pri nas doslej neznane. Dogajajo se krvavi spopadi, zahrbni napadi, požigi poslopij političnih nasprotnikov.
Podiranje tako zvanih evharističnih križev je žalosten dokaz hude nravnostne krize, v katero je pahnjeno slovensko ljudstvo. Do tega je dovedla politika ki razglaša za moskovskega plačanca vsakogar, ki noče kleri-kalizma.
Mnogo je pri nas ljudi, ki niso ne za Rim ne za Moskvo, temveč za Jugoslavijo. Govornik je nato v kratkih obrisih podal zgodovino klerikalizma med Slovenci in njegovo vlogo v prvih vojnih letih Omenil je okrožnico
iz vrst takratne SLS s pozivom zaupnikom, naj prijavljajo oblastvom srbske prijatelje (serbofile) in naj pazijo, kdo čita nacionalne liste. Bilo je takrat sto in sto ljudi zaprtih.
Res je, da je bilo na nasprotni meji na Koroškem in Štajerskem takrat aretiranih tudi mnogo duhovnikov, toda samo v teh krajih, kjer je nemška pest hotela uničiti vse predstavnike slovenskega izobraženstva. V drugih krajih Slovenije je bil položaj tak, kakršnega sem orisal. In ti kraji imajo danes vodilno vlogo v klerikalni politiki, ne obmejni kraji.
Klerikalizem in nacionalizem
Ko je jugoslovenstvo v naši državi postalo politični činitelj, je klerikalizem razvil proti njemu slovensko nacionalistično misel, ki jo je poprej razglašal za poganstvo. Ko se je bilo treba boriti proti Avstriji, je bil poganstvo slovenski nacionalizem, v Jugoslaviji pa je postal poganstvo in izdajstvo jugo-slovenski nacionalizem, slovenski nacionalizem pa je napisan na klerikalni zastavi. Ta slovenski nacionalizem pa ni oviral klerikalizma, da ne bi podpiral najbolj centralističnih vladavin, kadarkoli je mogel oriti na oblast. Ko pa je šel z oblasti, je spet razvil svojo slovensko zastavo
Govornik je dalje razpravljal o politiki bivše SLS v zadnjih letih in naposled opozoril, da slovenski pristaši JRZ nis^ navdušeni za politiko današnje vladavine. Preganjanje naprednih ljudi je v zadoščer.ie samo redkim vrstam zagrizenih strankarjev široki sloji ljudstva, posebno pa gospodarstveniki in precejšen del njihovega izobraženstva sir-er občutijo, da je niihova stranka dobila danes v Sloveniji popolno politično moč in da so ii nacionalisti izročeni na milost m nemilost, da pa mora za to predpravico plačevati vsa banovina ne izvzemši pristaše JRZ Za ceno političnih pravic so se odrekli možnosti da bi ščitili gospodarske, prosvetne in socialne koristi svoje pokrajine Zato ie gospodarski in socialni položai danes težavneiši. kakor je bil kdaikoli
Jugoslovenska nacionalna vojska
Žalostno je, da se zaradi nekih političnih računov ubija vera v vse ono, kar so smatrali za največjo svetinjo naroda in države, pri ljudeh ki so se v svoji globoki veri v jugo-
TONE BRDilR:
35
¥elika ljubezen
ROMAN iz PRETEKUIH DNI
»Zakaj ne? Ali ni to dovolj velik vzrok? Ilislim, da je. Seveda bi bilo treba vse tako ''narediti, da tebe ne osumijo in da Cvetka ne ■bo mogla dokazati svoje nedolžnosti«.
»Torej približno tako, kakor je bilo pri "tvojem očetu in bratu,« se je smehljal Roche-tfort.
»Da!« je mirno pritrdil Hugo. »Naredi tako, da bodo mislili, da si odpotoval. S tem lahko dokažeš svojo nedolžnost in nič se ti ne more zgoditi Cvetka pa bo zaprta in obtožena, da---«
»Da, da«, je živahno pritrdil Rochefort. »Tako se mora zgoditi Zdaj upam. Toda ti mi moraš pomagati, ker sam ne vem, kako naj začnem.«
»Stvar je preprosta in jo lahko Blaž opravi,« je odgovoril Hugo.
»Pa ne bo hotel.«
»Potem pa sam naredi vse. Jaz moram zdaj .domov.«
»Seveda. Ti se hočeš rešiti suma. Razumem,« mu je očital Rochefort.
»Ne zaradi tega.« je hladno odgovoril Hugo. »Ubogaj me! Stvar bo kmalu rešena!«
»Dobro,« je dejal Rochefort po kratkem premisleku. »Naredil bom tako, da bodo morali vsi služabniki pričati, da me ni bilo v gradu. Odpeljem se še nocoj in vzamem tudi Blaža s seboj.«
Pozvonil je in naročil slugi nekaj stvari. Kmalu nato sta Rochefort in Hugo odšla. Hišni gospodar in dva služabnika sta čakala zunaj. Rochefort jima je dejal, da potuje v Pariz.
Stopil je s Hugonom v voz, Blaž je prise-del h kočijažu in odpeljali so se proti postaji-
V mračni veži pa je bil skrit mož in gledal za vozom. Ko so se vrata zaprla in so služabniki odšli, je šel Kolarjev Jurij — on je bil skriti opazovalec — v sobe, kjer sta stanovali Evgenija in Cvetka. Poslušal je pogovor med zaveznikoma in je spoznal nevarnost, ld grozi Cvetki in njeni prijateljici.
žal se ni spoznal po gradu in je dolgo blodil po hodnikih. Vprašati ni hotel, ker je vedel, da služabnikom ne sme zaupati
Naposled je vendar prišel do Evgenijinih sob. Hodniki so bili razsvetljeni. Brez obotavljanja je stopil v predsobo prav tedaj, ko je prišel stari sluga Ivan iz nje.
Starec se je prestrašil in se boječe umaknil.
A še preden je mogel oditi, ga je Jurij prijel in mu prijazno dejal:
»Jaz sem prijatelj gospodične Cvetke. Povejte ji, da je Kolarjev Jurij tu! Hitro!«
»Kolarjev Jurij?« je dejal starec in se začel braniti.
»Da. Ali ne slišite dobro! Sicer pa vas ne potrebujem. Sam lahko pridem do nje.«
S temi besedami je Jurij potisnil starca stran in šel v prvo sobo. Zdaj se je sluga zavedel, stekel za njim in ga prosil, naj počaka.
»Gospodična je pri bolni markizi. Počakajte. da vas naznanim!«
Odšel je v sobo Cez nekaj trenutkov je prihitela ven Cvetka veselega obraza.
»Hvala Bogu, da ste prišli!« je vzkliknila in podala Juriju obe roki.
Stari Ivan se je zelo čudil, da sta se tako prijazno kakor brat in sestra pozdravila. Tega, kar sta govorila, seveda ni razumel, ker je znal samo francosko.
»Da, gospodična Cvetka, naposled sem vendar prišel. Nisem mogel prej priti, pa tudi zdaj. hvala Bogu, ni še prepozno. Saj niste dvomili o tem, da,pridem?«
»Da, dvomila sem, ko vas je doletela tako strašna usoda.«
»Torej ste tudi vi slišali, da me imaio za. morilca?« je dejal z bridkim glasom »To je naredil grof Hugo. Najboljše pri vsem tem pa je, da je detektiv — živ. Danes sem bil z njim skupaj. On nam bo lahko največ pomagal. zlasti grofu Stanku.
Povedal ji je, kako se je sešel s Smitom in kako sta si razdelila delo.
Cvetka je bila vsa srečna. Torej se bo vendarle dokazala Stankova nedolžnost.
»Toda jaz vam nisem prišel povedat samo tega« je nadaljeval Jurij. »O tem, kar se godi tu, sem poučen. Dobro poznam zločinske načrte vaših nasprotnikov. Prej je bil Hugo tu in se je posvetoval z Rochefortom.«
Preplašena je Cvetka poslušala novico, da Rochefort ve za oporoko in kaj zdaj namerava.
A navzočnost prijatelja Jurija jo je navdala s pogumom, da ni obupala.
»Usmiljeni Bog,« je tarnala, »kaj naj storimo? Kako naj rešimo nesrečnico?«
»To je prav preprosto,« je dejal Jurij.
DOMOVINA št. 14
■ .-ni	—M—MM.
6lovensko misel z delom in žrtvami postavili v vrste nacionalne vojske.
Pri nas in v drugih pokrajinah se jugoslovenski nacionalisti počutijo kakor vojska, ki se je borila, a ji zdaj pravijo, da se je tolkla za lažno zadevo, za zmago neresnice. Na srečo pozna zgodovina primere, da sta zmagali borbenost in vera vojakov tudi takrat, ko so
Med Beogradom in Rimom so se že dalje časa vršila pogajanja, ki so se v četrtek zaključila s podpisom političnega in gospodarskega sporazuma med obema državama Podpisala sta cbe pogodbi ministrski predsednik dr. Stojadinovič in italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je prispel v Beograd.
Politična pogodba se glasi:
Visoki pogodbeni stranki se zavezujeta, da bosta spoštovali svoje skupne meje na kopnem kakor tudi pomorske meje obeh držav na Jadranu in da bo v primeru, če bi bila ena izmed njiju neizzvano napadena od ene . ali več sil. druga stranka opustila sleherno početje, ki bi lahko koristilo napadalcu.
Za primer mednarodne komplikacije in če se visoki pogodbeni stranki sporazumeta o tem. da so njune skupne koristi ogrožene ali-da bi mogle biti ogrožene, se zavežeta, da se bosta dogovorili o ukrepih, ki jih bosta storili za njihovo varovanje.
Visoki pogodbeni stranki ponovno potrjujeta svojo voljo, da v svojih medsebojnih odnošajih ne bosta segli po vojni kot orodju svoje narodne politike in da bosta vse spore in nesoglasja, ki bi nastali med njima, uredili z mirnimi sredstvi.
Visoki pogodbeni stranki se obvezujeta, da na svojih ozemljih ne bosta ne trpeli niti na kakršenkoli način podpirali kakršnegakoli delovanja, ki bi bilo naperjeno proti neokrnljivosti ozemlja ali obstoječemu redu druge pogodbene stranke ali k: bi bila takega značaja, da bi škodovala prijateljskim odnošajem med obema državama.
Da bi se dala obstoječim trgovinskim odnošajem med obema državama nova pobuda v skladu s prijateljskim odnošajem, do-
- »Spraviti jo moramo stran od tod. Tu ne sme ostati.«
»To je nemogoče, ker je zelo bolna,« je ugovarjala Cvetka.
»Kijub temu mora sitran. Toliko je zanesljivo, če bo markiza jutri še tu, bo izgubljena in midva oba z njo,« je odločno dejal. »Zato se ne smemo obotavljati. Toda vprašanje je, kam naj spravimo bolnico?«
»Jaz imam prijatelja v mestu, doktorja Poljanca. Saj ga tudi vi poznate. Ta nas bo rad sprejel. Samo skrivaj moramo odpeljati Evgenijo tja.«
»Odpraviti se moramo, preden se vrne Rochefort. Stari sluga nam mora priskrbeti voz.«
»Oh, na starega moža se ne moremo zanašati, ker se boji Rocheforta,« je dejala Cvetka. »Vi sami pa ne smete iti iskat veza. Osita ti morate tu pri nas!«
Vendar je Cvetka izprevideila da ne more nihče drug pi iskrbeti voza kakor Jurij. Če bi se odpeljali z grajskim vozem • bi Rochefort kmalu izvedel za njihovo skrivališče. Torej bo moral iti Jurij v mesto po voz.
»Zaklenite se,« ji je dejal Jurij. »Starec naj mi da ključe od vrat.«
Razdožila sta Ivanu, kaj hočeta od njega in starec je res šel z Jurijem ter mu dal ključe.
Ko je Jurij stopil ven, je nekdo zažvižgal v grmovju. Vitka postava se je prikazala pred njim.
»Jaz sem, David!« »Oho. prav si prišel, fant,« je ves. j vzkliknil Jurij. »Torej si šel za menoj?«
»Da. Čita! sem listek, ki ste ga pustili za-
generali smatrali bitko že za izgubljeno. Toda vi, gospodje, ki v Beogradu delate svoje račune, ne varajte se! Jugoslovenski nacionalisti niso zato tu, da bi vam služili za pomožno vojsko. Jugoslovenska vojska ima svoje smotre in ne bo nikdar pomožna četa nikomur v tej državi.
ločenim med njunima obema državama, sta se visoki pogodbeni stranki sporazumeli, da ojačita in razširita svojo sedanjo medsebojno trgovino ter da preučita pogoje za obilnejše gospodarsko sodelovanje V to svrho bodo v najkrajšem roku sklenjeni posebni sporazumi.
Visoki pogodbeni strank: sta se sporazumeli, da se v tem sporazumu nič ne bo smatralo za nasprotno obstoječim mednarodnim obveznostim, ki so v ostalem javne
Ta sporazum bo trajal pet let Razen v primeru odpovedi šest mesecev pred potekom se bo sam po sebi podaljševal od leta do leta.
★
Gospodarski sporazum v dopolnitev trgovinske pogodbe iz leta 1924 in poznejših dopolnilnih sporazumov vsebuje:
Italija prizna Jugoslaviji dopolnilne kontingente izven kontingentov določenih v sporazumih, ki so bili sklenjeni pred sedanjim. Ti kontingenti se naknadno določijo v svrho, da se olajša izkoriščanje kontingentov. Glede uvoznih dovoljenj bodo pristojna oblastva obeh držav sodelovala v obliki in na način, ki ju mora določiti stalni jugo-slovensko-italijanski odbor.
Jugoslavija prizna Italiji plačila v klirin-gu za določene posebne proizvode, katerih količina in vrednost se morata posebej do-• ločiti in za katere se za zdaj zahteva plačilo v devizah.
Visoki pogodbeni stranki se obvezujeta, da bosta druga drugi priznavali enakost v postopanju izven onega, kar izhaja iz rednega izvajanja največjih ugodnosti ki so osnova vseh njunih gospodarskih odnoša-jev, tako da se ne bo pojavilo razlikovanje v škodo ene ali druge izmed obeh držav v
me. Vaš prijatelj mi je dal obleko in nekaj denarja. Nato sem se odločil, da pojdem za vami. Prav zdajle sem gledal, kako bi prišel v grad.«
»Je že dobro. Zdaj pa teci v mesto in priskrbi kakšen voz. Odpeljati moramo neko bolnico odtod. Le hiter bodi in previden!« ga je opominjal Jurij.
Mladeniču ni bilo treba opominov. Kar so mu dale noge je tekel po hribu.
Jurij se je pomirjen vrnil v grad in je povedal Cvetki, da je dobil novega pomočnika.
Čez nekaj časa je pridrvela na dvorišče kočija. s katero se je bil Rochefort odpeljal na kolodvor. Skrit v temi je Jurij opazil, da se ni vrnil niti Rochefort, niti s'uga Blaž.
Najbrž pa se ne bosa dolgo mudila zunaj, ampak se mislita na skrivaj vrniti v grad.
»Takrat ne smemo biti več tu,« si je mislil Jurij. Počakal je, da se je dvorišče izpraznilo. Nato je ukazal Ivanu:
»Ostanite tu! Kakor hitro opazite, da se je vrnil Rochefort ali Blaž, nam to naznanite!«
Starec je nekaj zagodmjal, a Jurij se ni zmeni! zanj, ampak je odšel k Cvetki, ki je spravljala svoje stvari v kovčeg. Prijazno ji je dejal:
»Ali ste končali? Čas je, da gremo.«
»Takoj!« je odgovorilo dekle in zaklenilo kovčeg.
Tresla se je od razburjenja, a vendar je Jurij bral na njenem obrazu odločnost in pogum.
Cvetko je skrbelo, kako bodo spravili bolnico na Voz, a Jurij jo je tolažil in ji rekel:
odnosu nasproti katerikoli tretji državi in nasproti kateremukoli proizvodu. Vzpostavitev te enakosti, določitev njenega obsega in njenega odnosa nasproti carinskim režimom, določitev proizvodov na katere se ima nanašati, in držav, nasproti katerim se ima izvajati, bo izvedel stalni jugosloven-sko-italijansko gospodarski odbor.
Visoki pogodbeni stranki soglašata v tem, da se najkasneje v mesecu dni po uveljav-ljenju tega sporazuma sestavi stalni jugoslo-vensko-italijanski gospodarski odbor, določen v protokolu dopolnilnega sporazuma z dne 25 aprila 1. 1932 Razen nalog, označenih v omenjenem protokolu, se bo moral odbor baviti z nadzorovaniem izvajanja posameznih pogodbenih določb in s stalnim iskanjem izboljšanja medsebojne trgovine in razširjenja gospodarskega sodelovanja med obema državama Ta odbor se mora sestati vsaj enkrat na leto Prvi sestanek bo v roku treh mesecev po uveljavljenju tega sporazuma. Število članov tega odbora bosta določili po skupnem sporazumu vladi obeh" držav Ni pa nujno, da morajo vsi člani sodelovati na sestankih odbora, ker je lahko njihova prisotnost odvisna od značaja predmetov, o katerih se bo na dotičnih sestankih' razpravljalo.
Ta dopolnilni sporazum ustvarja samo za časno osnovo za širše gospodarsko sodelovanje. ki pa lahko dobi obliko tesnega regionalnega sporazuma. Stalni odbor bo imel na logo proučevati osnovne smernice, odnošaje in obseg takega tesnega sporazuma.
Trajanje tega sporazuma je vezano na traianja političnega sporazuma, istočasno podpisanega.
Po Sloveniji gre glas: »Domovina« je za nas
»Nesel jo bom. Ali ste že govorili z marki-zo? Ali je zadovoljna z našim načrtom?«
»Evgenija spi tako trdno, da se je nisem upala zbuditi,« je odgovorilo dekle.
»Saj se bo zbudila. Časa ne smemo tratiti, ker se Rochefort lahko vsak trenutek vrne.«.
Cvetka je odhitela k Evgeniji in pustila vrata odprta, da bi poklicala Jurija.
Bolnica je ležala v nezavesti in je govorila zmešane besede. V skrbeh se je Cvetka sklonila nad njen obraz, ki je bil rdeč odi vročice.
»Moj Bog! V takšnem stanju je ne more" mo odpeljati,« je zamrmrala s strahom.
»Moramo,« je dejal Jurij, ki je stopil v sobo. »Če jo pustimo tu, je izgubljena. Bolezen je ne bo umorila, pač pa Rochefort. In še vas zraven, gospodična Cvetka!«
Cvetka se je zdaj hitro odločila. S prijateljevo pomočjo je skrbno zavila markizo v, odeje. Jurij jo je vzel v naročje.
Lahko in hitro je šel s svojim bremenom: dalje. Na hodniku jih ni srečal nihče.
Stari Ivan je še stal pri vratih. Ko je zagledal svpjo gospodarico na rokah sumljivega človeka, se je prestrašil in začel cbupno tarnati:
»O, moj Bog! Gospodična, kam pa hočete, z bolno markizo?«
•>Pomirite se. Ivan! Spravili 30 bomo nžt varno. Rotim vas, da nas ne izdate!«
»Vrag naj ga vzame, če to stori,« je dejal Jurij in tako grdo pogledal starca, da se je ta stresel in začel' zagotavljati, da bo molčal kakor grob.
»Pojdite po mankizine stvari,« ga je ostro prekinil Jurij.
Tistim, ki hočejo na delo v Francijo, Kanado in Perzijo
Ljubljanski izseljenski komisar javlja: Perzija, Francija in Kanada so od začetka letošnjega leta smoter misli tistih, ki v do-trnovini nimajo primernega zaslužka. V to jih je zavedla nepremišljenost nekih ljudi, zaradi katere se je raznesla neostiova vest, da potrebuje Perzija iz Jugoslavije 2000 delavcev, da se za Francijo spet zbirajo delavske skupine in da je Kaaada za naše izseljence spet odlprta.
Vsem tistim, ki si delajo stroške, da bi dosegli možnost izselitve, in so se osebno, ust-jneno ali pismeno obrnili po pojasnila na izseljenskega referenta banske uprave, v vedenje:
Perzija je vzela samo okoli 100 odlično kvalificiranih zidarjev in tesarjev v delo. Vsak je potreboval za to 8000 Din. S tem je izseljevanje v Perzijo za zdaj končamo.
V Francijo gredo običajno vsakoletni kmeč-
Starec je molče ubogal.
Cvetka je odprla vrata in Jurij je stopil z bremenom v temo. Ustavil se je kakšnih petdeset korakov od vrat na kraju, ki je bil obdan z visokim grmovjem. Tam je položil Evgenijo na travo.
Davida še ni bilo, pač pa se je slišalo cd daleč ropotanje voza. Jurij se je ozrl nazaj proti gradu, kjer je bilo vse tiho in mirno. Služabniki niso opazili, da markize ni več v sobi.
O Rochefortu ni bilo ne duha ne sluha. Vsak trenutek pa bi se lahko vrnil, če bo šel po poti, kar je skoraj gotovo, bo moral srečati Cvetko in njenega prijatelja.
Jurij je bil prepričan, da bi se v tem pri-imeru Rochefort upiral s silo proti temu, da odpeljejo Evgenijo. Ker je bil tudi Blaž z grofom, bi se bilo treba obupno bojevati.
Boja se Jurij sicer ni bal, toda ogniti se mu je hotel vendar. Zato .je nepotrpežljivo gledal voz, ki se je počasi bližal po strmem bregu. Tedaj je naposled prišla Cvetka s starim Ivanom, ki je težko sopel in nesel kov-čeg.
Cvetka se je starcu zahvalila in ga skušala ohrabriti. A Ivan je bil zelo radoveden, kam mislijo spraviti markizo in je čakal na voz, ki je prišel čez nekaj minut.
Voz se je pred gradom obrnil. Jurij je položil Evgenijo vanj. David in Cvetka sta sed-3a k bolnici, Jurij pa je prisedel h kočijažu. Tja je spravil tudi kovčeg.
Konja sta potegnila in voz je odhitel. Stari Ivan je v strahu gledal za njim.
Vedel ni, kam so namenjeni, a poznal je voz in kočijaža in to ga je pomirilo.
ki sezonski delavci iz Prekmurja, ki so tam že udomačeni, ali pa taki delavci, ki jim je kakšen znanec ali sorodnik preskribel na Francoskem delovno pogodbo, potrjeno od delovnega ministrstva v Parizu. Brez take pogodbe ni mogoče dobiti ne potnega lista, ne vizuma francoskega konzulata.
V Kanado gre lahko tista kmečka družina, ki pošlje poprej z dovoljenjem našega finančnega ministrstva tisoč dolarjev v Kanado, da se zanje kupi za ta denar kakšna kmetija (farma), šele nato dobi iz Kanade priselit-veno dovoljenje.
Vse druge vesti so neresnične ali vsaj močno pretirane. Vsakdo, kdor je morda plačal kakšnemu posredovalcu v navedenih primerih kakršenkoli znesek, naj to naznani izseljenskemu referentu bamiske uprave v Ljubljani, da vzame oškodovance v zaščito in uvede kazenski postopek.
Ko je voz zavil na cesto, ki je držala v mesto, sta dva moža stopala proti gradu po stezi, ki je bila nekaj sto korakov oddaljena od vozne poti.
Prišla sta že do polovice hriba, ko sta zaslišala drdranje voza. Bila sta Rochefort in Blaž.
Ko je Rochefort začul drdranje, se je presenečen ustavil Prijel je slugo za ramo in šepnil:
»Ali slišiš? Voz! Zbežali sta!«
Zaklel je in začel teči po stezi v dolino. Hotel je priti na cesto, preden pride voz tja.
A voz je že dirjal po cesti, ko je Rochefort prisopihal do vznožja in se zasopel ustavil.
»Prepozno je!« je z obupanim glasom tožil Rochefort. »Ušli sta mi!«
Zavihtel je pest in zaklel. Noč je bila tako temna, da ni mogel spoznati, čigav je voz.
»Gospod grof,« je dejal Blaž. »Saj ni mogoče. Markiza Evgenija je vendar na smrt bolna. To je bil najbrž zdravnik, ki sta ga bili še enkrat poklicali.«
»Zdravnik? Da, morda imaš prav,« je prikimal Rochefort. »Pojdi, najdeva ju še v gra du. Saj nista mogli oddati, ker ničesar ne slutita, in mislita, da sem odpotoval v Pariz.«
In Rochefort je odhitel z Blažem proti gradu.
XXX, Presenetljiva sprememba.
Sodmijska obravnava proti grofu Stanku je zelo razburila grofa Hugona. Ni bil tako brez vseh skrbi, kaker se je delal proti Rochefortu,
pristojnega splošnega oblastva prve stopnje, ki mora prošnje predložiti banski upravi, da jih pošlje ministrstvu s svojim utemeljenim mišljenjem zlasti glede števila in cene srečk, odnosno tombolskih kart, in s potrebnimi obvestili o delovanju prosilca in velikosti in socialnem položaju kraja, kjer naj se vrši igra. Prošnji morajo društva priložiti tudi društvena pravila. Če pa prireja igro javnopravna ustanova, mora priložiti odobrenje pristojnega nadzorstvenega oblastva. Prošnji morajo biti naposled priloženi tudi načrt igre z navedbo skupnega števila srečk, tombolskih kart ali igralnih vlog in cene za posamezno srečko, karto ali vlogo, število dobitkov in njih tržna vrednost z navedbo, ali so dobitki kupljeni ali poklo-njeni, odnosno nabavljeni na kak drug način. Zraven se morata navesti dan in kraj, kjer se bo igra vršila.
Kakor dosedanji pravilnik ima tudi novi pravilnik omejitev, po'kateri sme en prosilec v teku enega koledarskega leta dobiti dovoljenje le za prireditev ene take igre, in sicer na sedežu prosilca. Ta določba pa je zdaj v toliko omiljena, da se sme ustanovam, katerih delovno območje se razteza na vso državo, izjemno odobriti prirejanje takih iger tudi v drugih krajih, če dasta pristojno upravno oblastvo in pristojna ban-ska uprava povoljno mišljenje. Natančnejše odredbe o samem izvajanju teh iger in o nadzorstvu bo na predlog upravnega odbora državne razredne loterije še predpisal kmetijski minister s posebnim pravilnikom. Do tedaj pa velja pravilnik z dne 27. junija 1932., kolikor ni v nasprotju z določbami novega pravilnika.
Politični pregled
Pred prazniki je senat končal razpravo o celotnem državnem proračunu in je zdaj
državni proračun sprejet tudi v senatu. Za proračun je glasovalo 48 senatorjev, a proti njemu 25 Razprava je bila ves čas živahna in so govorili številni vladni in opozicijski senatorji.
Važen dogodek preteklega tedna je bil prihod italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Beograd. S prihodom grofa Ciana so bila zaključena pogajanja za sklenitev pplitičnega in gospo-
Čeprav se je znal mojstrsko premagovati in hliniti, vendar so bili njegovi živci, razdraženi. Pozno ponoči je prišel domov, a dolgo ni mogel zaspati. Zjutraj ga je poklical Jože in mu rekel; '
»Gospod, v mesto se moramo peljati. Gospa baronica in gospodična sta že pri zajtrku«.	" ■ '
Hugo se je naglo oblekel in si dal prinesti kavo v sobo. Ko je potem prišel v pritličje, sta bili Elvira in njena mati že pripravljeni na pot.	.
Vsi so mislili, da bo Stanko obsojen. Elvira je bila sicer mirna, kakor bi je njegova usoda ne zaoimala, a v notranjosti jo je- vendar kljuvalo. Tudi Hugo je bil na zuinaj miren. Prižgal si je smotko in stopil, k Elviri na lovski voz, kakor bi se bil mislil peljati na kakšno zabavo. Vozil je sam.
Konji so naglo dirjali skozi vas. Bil je krasen poletni dan. Solnce je razsipalo svoje žarke po rumenem polju in pisanih travnikih. Elvira in Hugo sta molče sedela na vozu. Okoli njiju se je razprostirala plodovita dolina. Za njima sta bila ponosni grad in velika tovarna.
»In vse to je moje« si je mislil Hugo, »Na, še ne. Po imenu je še Stanko lastnik«.
Zdaj so bo odločilo, kdo bo gospodaril po teh stavbah in na tem polju. Danes se mora odločiti, ali se vrne StarJko kot pošten človek na svoje posestvo, ali pa ga obsodijo na dolgoletno ječo.
»On ali jaz«, si je mislil s sovraštvom v. srcu.
Želel je, da obsodijo ln uničijo brata. :	.(Dalje.);
Novi predpisi glede
prirejanja loterij in tombol
Januarja smo objavili vsebino pravilnika © zasebnih loterijah, tombolah in ostalih igrah na srečo, ki ga je izdal kmetijski minister. S tem pravilnikom je bilo hudo omejeno prirejanje zasebnih loterij in tombol. Naša društva so si zelo prizadevala, da se pravilnik spremeni, in zdaj je kmetijski minister g. Stankovič res razveljavil ta pravilnik, a hkratu izdal novega.
Tudi po novem pravilniku odobrava prirejanje loterij, tombol in drugih iger na srečo kmetijski minister in se nobena taka igra ne sme vršiti brez prejšnjega dovoljenja ministra. Loterije s srečkami, tombole in druge igre na srečo se smejo odobravati le tedaj, če gre za dobitke v rečeh in če predstavlja skupna tržna vrednost dobitkov najmanj polovico skupne vrednosti izdanih srečk, tombolskih kart ali drugih igralnih vlog (ta določba je ostala nespremenjena). Število srečk, tombolskih kart in igralnih
vlog in njihova c.ena se določata glede na svrho igre in glede na ostale okolnosti, toda z omejitvijo, da skupni znesek izdanih loterijskih srečk, tombolskih kart ali igralnih vlog ne sme presegati 200.000 Din (po dosedanjem pravilniku 20.000 Din).
Kakor doslej se tudi v bodoče ne dovoljujejo loterije z dobitki v denarju. Izjemno pa se lahko dovolijo tombole z dobitki v denarju pod pogojem, da predstavlja znesek vseh dobitkov najmanj polovico zneska, dobljenega za tombolske karte, skupna vrednost izdanih tombolskih kart pa ne sme v-tem primeru presegati 100.000 Din (po dosedanjem pravilniku je moral znesek denarnih dobitkov predstavljati najmanj dve tretjini zneska za prodane tombolske karte in skupna vrednost tombolskih kart ni smela presegati 10.000 Din).
Prošnje za odobritev take igre je treba nasloviti na kmetijsko ministrstvo preko
Pregnan in uničen
ali Kako je ^pBflČck ČfcfflO&tJlk, »zgubil svoje prebivališče
darskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, katerih vsebino objavljamo na drugem mestu. Oba sporazuma sta podpisana od grofa Ciana in našega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. Sporazum z Italijo ni naperjen proti nobeni drugi državi Važna posledica sporazuma bo povečanje trgovinsldh stikov med obema državama ne glede na to, da bo mirno sožitje obeh sosednih držav le v korist obema. Grof Ciano pa je napovedal tudi izboljšanje položaja naše narodne manjšine v Italiji Vsi slovanski politični obsojenci v Italiji se izpuste in naša manjšina v Italiji dobi tudi nekaj jezikovnih pravic. Oba sporazuma sta že ratificirana Danes se začne v Beogradu
konferenca Male antante
in sta prispela v Beograd češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta in rumunski zunanji minister Antonescu, Redno zasedanje bo trajalo le dva dni. V petek zvečer bodo zunanji ministri vseh treh držav podali zastopnikom tiska skupno poročilo in odgovarjali na stavljena vprašanja.
Velik dogodek prihodnjega tedna bo
službeni obisk predsednika Češkoslovaške dr. Edvarda Bencša.
ki prispe 5. t. m. v Beograd in ostane v Beogradu tri dni Ves ta čas bo gost Nj Vis kneza namestnika Pavla V teh dneh se bodo vršile v prestolnici velike svečanosti v čast predsedniku bratske države Poleg drugih je napovedana velika revija naše vojske v Aleksandrovi ulici.
Zasedanje sve"a Društva narodov je določeno na dan 26. maja. Na dnevnem redu bodo v glavnem tri točke:
sprejem Egipta v Društvo narodov, vprašanje abesinskega zastopstva v Ženevi in španska državljanska vojna.
Glede Egipta je že gotovo, da bo brez ugovorov sprejet. Bolj kočljivo je vprašanje nadaljnjega absinskega zastopstva S tem vprašanjem se bo v ma-ju pečal poseben odbor. Po novni protesti abesinskega cesarja dokazujejo, da je pripravljen nadaljevati svojo borbo do skrajnosti. Večina omenjenega odbora je odločena, da sprejme rešitev, ki jo bosta odobrili Francija in Anglija. V splošnem prevladuje med poučenimi državniki prepričanje, da abesinsko zastopništvo ne bo več pripušče no k ženevskim zasedanjem. Težavno vpraša-
nje na zasedanju bo tudi španska državljanska vojna, kar lahko dovede do velikih napetosti, zlasti med italijanskim zastopnikom in zastopnikom madridske vlade.
Praški listi objavljajo iz uradnih virov podatke
o moči češkoslovaške oborožene sile v primeru vojne.
Tako lahko Češkoslovaška v vojni nemudoma mobilizira poldrugi milijon vojakov. Bojnih letal ima 562, ki pa se v primeru vojne lahko takoj povzpnejo daleč nad tisoč aparatov.
Po zadnjih vesteh s španskih bojišč kaže, da so vladne čete dosegle ponovno nekaj nspehov.
Tako so po poročilih iz Gibraltarja republikanske (vladne) čete napadle Francove na južni fronti blizu Motrila in jih prisilile k umiku. Pri Madridu se ni zgodilo kaj posebnega Pri Aravachiu so republikanski oddelki po madridskih vesteh odbili protinapad ter zasedli prve sovražne postojanke. — Pomorsko nadzorovanje, ki naj prepreči pošiljanj® prostovoljcev na španska bojišča, se je že začelo. Francosko brodovje je zavzelo njemu ju.ucem uei spanskega vodovja. Prav tako je pripravljeno angleško brodovje, da odpluje v svoje področje. Ta predčasni začetek nadzorovanja se smatra po pariških vesteh za opozorilo Italiji in Nemčiji, da storita isto in pri-staneta na končni sporazum v okviru londonskega odbora za nevmešavanje v španska razmere.
državnemu tožilcu. Ubogaj torej svojo modro sestro, ki te prisrčno pozdravlja in komaj čaka pisma, kako ti ugaja Nada in kaj misliš, čutiš in delaš.	j Poljublja te tvoja zvita sestra i
Zora
Zdravnik dr. Branko Jelen je sedel v spre« jemni sobi in pač že desetič prebral sestrino pismo. Sprejemne ure so minile in bolnike je vse odpravil. Zato je imel dovolj časa, da se je zabaval s pismom
Poredno pismo pa na videz ni napravilo vedrega vtiska na resnega mladega zdravnika. Pri čitanju je večkrat odkimal z glavo in zagodrnjal: »Ti porednica ti! Kakšna neumne misli ji rojijo po glavi!«
Potem je odložil pismo na mizo in se zamislil v čudni dogodek, ki se mu je nedavno pripetil v zvezi s Smrekarjevimi.
Pred štirimi dnevi je bil v svoji mladi praksi prvič ponoči poklican na bolniški obisk. Ko se je oglasil hišni zvonček, je pogledal skozi okno svojega stanovanja v prvem nadstropju in videl na cesti služkinjo, ki ga zaprosila, naj takoj pride k Smrekar-jevim, katerih gradič, kakor so imenovali v mestu Smrekarjevo veliko, res gradiču podobno vilo, je stal nedaleč od Jelenovega stanovanja. Branko se je hitro oblekel in šel s služkinjo, ki ga je povedla v Smrekar-jevem gradiču v prvo nadstropje.
Ko so se na trkanje odprla vrata, se je mladi zdravnik prestrašil, ker mu je stopila nasproti mlada dama, oblečena v elegantno domačo obleko in z obrajom. ki ga tako lepega že ni videl nekaj časa Sicer je bilo nekaj hladnega v njenih marmornato belih
Po Klausmannu J M.
STRAHOVI V AMERleANOVEM GRADIČU 1
Dragi bratecl
Boš že dovolil, da te imenujem bratca, čeprav sem za deset let mlajša od ebe in si ti že samostojen zdravnik.
V življenjski modrosti pa mi nisi kos. Bili so časi, ko si to mojo premoč priznaval in mi trdil, da sem sicer po letih mlajša, po zvijačnosti pa, kakor si se blagovolil izraziti, mnogo starejša od tebe Od tistega dneva sem si v svesti svojih dolžnosti kot modrejša in zvi« tejša sestra in sem že takrat sklenila, da te bom jaz spravila pod sladki zakonski jarem. Moji načrti so zdaj toliko dozoreli, da lahko stopim pred tebe z določenim predlogom. Zabičati pa ti moram, da moraš v prav vseh točkah sprejeti moj predlog in sc pokoriti mojim navodilom. Če se ti bo vsa tale reč zdela nekoliko čudna, te samo prosim, da pismo večkrat prečitaš, pa ti bo jasno, da je prav tako.
Dosegla sem zdaj 20 let in maturo sem napravila. Zato bom v naslednjih dneh zapustila svojo ljubljansko teto Pavlo, pri kateri sem živela po smrti najinih staršev, ter bom šla k teti Urši. Pred dvema dnevoma je zapustila Ljubljano moja najboljša prijateljica Nada, ki ima z menoj vred gimnacijsko maturo v žepu, in je šla k svojim staršem, prebivajočim v vašem mestecu, kjer
zdravnikuješ ti. Kratko malo, Nada je mladenka, ki sem ti jo izbrala Seveda ona še ničesar nc ve o tem mojem na črtu, ker je prav tako plašna in skromna kakor ti. Kakor si ti nasproti ženskam zmerom v zadregi, tako tudi ona ne ve, kam bi se skrila, kadar stoji pred njo moški. Sicer pa je modra, šaljiva in vedra deklica Oglej si jo in priznati mi boš moral, da je 'prav čedno dekle v cvetju svojih devetnajstih let Ti boš torej obiskal mojo najboljšo prijateljico Nado Smrekarjevo, se ji predstavil in ji izročil pozdrave od mene. Prišel boš in premagan boš. Vem, da da se bo tako zgodilo. Poznam tvoj okus in upam, da se moji prijateljici ne bo treba preveč truditi za zmago nad teboj. O tebi sem ji pripovedovala same dobre reči in te silno hvalila. No, priznati moraš, da sem se s to hvalo zelo lagala.
Ker pa vem, da se ne boš tako zlahka odpravil na obisk k Nadi, ti prilagam njeno zapestnico, ki jo jc pozabila pri meni. Izroči ji jo, da ne bo imela zaradi nje skrbi. V moje opravičilo ji reci, da ji zapestnice zaradi tega nisem kar s pošto poslala, ker sem njen natančni naslov založila. Na ta način se boš uvedel pri Nadinih starših, a ostalo prepuščam tebi. Če se boš pa branil, takoj po. prejemu tega pisma obiskati Nado, boš kriv poneverbe in te bom ovadila
Te dni je prispel
angleški minister za vojsko Duff Cooper v Pariz.
Službeno sicer trdijo, da je njegov obisk za-StjUga značaja, vendar pa naglašajo, da je v sedanjem času velike napetosti zaradi Španije največje važnosti. Gotovo je, da se je angleški minister bavil v razgovorih s francoskimi državniki tudi z možnostjo sodelovanja Francije in Anglije v primeru novih za-pletljajev v španski vojni, če bi Italija še nadalje pošiljala v Španijo prostovoljce.
Ameriški listi poročajo^ da je washington-ski poslanik valencijske vlade De los Rios izjavil novinarjem,
da bo neizbežno prišlo od odkrite vojne med Italijo in Španijo.
6e bo Italija še nadalje pošiljala pomoč generalu Francu. Valencijska vlada se dejansko Že zdaj smatra v vojnem stanju z Italijo.
Gospodorstvo
Tedenski tržni pregled
r GOVED. Na mariborskem živinskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: debeli voli po i do 4.50, biki za klanje po 3.20 do 3.60, klavne krave debele po 3.25 do 4.50. plemenske krave po 3 do 3.75, krave za klobasarje po 1.80 do 2.50, molzne krave po 3 do 3.75, breje krave po 2.50 do 3, mlada živina po 3.50 do 4, teleta po 4.50 do 6 Din. Mesne cene: Volovsko meso I. 8 do 10, volovsko meso II. 6 do 8, meso bikov, krav in telic 5 do 8, telečje meso I. 10 do 12, telečje meso II. 6 do 10 Din, svinjsko meso 10 do 14 Din za kg.
Sejmi
6. aprila: Vojnik, Turnišče, Loški potok, Ribnica pri Kočevju, Stara cerkev, Bušeča vas, Kostanjevica na Krki, Podbukovje, Šmartno pri Litiji, Vače pri Litiji, Sv. 'Lenart v Slov. goricah, Murska Sobota (za goved in konje). ,7. aprila: Vransko, Krško (za goved in svinje). 9. aprila: Polšnik, Ljutomer.
Drobne vesti
C
!»=Banovinska trošarina na čevlje iz boksastega usnja. Poročali smo, da tolmačijo v finančnem ministrstvu določbe novega finan-
Čudovito pravilnih potezah, toda zato so njene črne oči žarele v plamtečem ognju. V $vetli obleki je bila dama spričo svoje vitke in visoke postave videti podobna začarani Jtraljicni. Bila pa je vsa prestrašena in ni niti čakala zdravnikovega vprašanja.
»Oprostite,« je rekla, »da sem vas dala ponoči poklicati. Naš domači zdravnik jc Odpotoval in se vrne šele čez nekaj dni. Mojemu soprogu pa je zelo slabo. Trpi za bolestno domišljijo in se tako bojim, da sem morala poiskati zdravniško pomoč. Ne morem se otresti misli, da bo moj mož zblaznel. Bodite tako ljubeznivi in pojdite z menoj v bolniško sobol«
V razkošno opremljeni, motno razsvetljeni spalnici je dobil zdravnik v postelji be-Jolasega moža, ki bi mogel biti prej oče kas kor pa soprog lepe žene.
»Kako se počutiš, Robert?« je vprašala 'dama, stopila k postelji in položila svojo ozko, lepo ročico na moževo čelo
»Hvala, Elvira,« je rekel bolnik z izgovorjavo, ki je pričala, da je moral Smrekar dolgo časa živeti v tujini. »Hvala, že gre. Ne slišim več tistih groznih glasov. Kdo je ta gospod?«
»Ta gospod,« je rekla gospa Elvira s prijaznim zamahom roke proti doktorju Jelenu, »je zdravnik, ki je bil tako ustrežljiv, da se je potrudil ponoči k nam. Pomagal ti bo, da se boš pomiril.«
Preden je bolnik mogel še kaj reči, se je obrnila dama k zdravniku: »Moj mož trpi za bolestno domišljijo. Včasih se mu zdi, da čuje v sobi nekako vzdihovanje in stokanje, med tem ko jaz ne slišim ničesar. Glasov, ki jih moj mož čuje v bolestni domiš-
čnega zakona glede skupnih banovinskih trošarin na čevlje tako, da je smatrati kot fine čevlje, za katere je treba plačati 12 Din trošarine pri paru, tudi čevlje iz boksastega usnja in ševrojastega usnja Prizadete tvornice so odločno ugovarjale takemu načinu tolmačenja, ker se boks ne more smatrati za fino usnje. Zdaj je finančni minister izdal pojasnilo, po katerem se boks ne smatra za fino usnje, tako da se na čevlje iz boksastega usnja plača trošarina 5 Din.
= Vloge pri hranilnicah naraščajo. Po podatkih zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah v januarju za 12,872.517 Din. Med tem ko so znašale ob koncu leta 1936 (brez obresti) skupaj 999.8 milijonov dinarjev, so znašale 31. januarja 1937 1.012,665.110 Din. Del prirastka sicer sestavljajo obresti za 1. 1936 ki so pri nekaterih hranilnicah že pripisane glavnici, vendar je prirastek pretežno pravi prirastek (presežek vlog nad dvigi). Če izpustimo hranilnice, pri katerih so narasle vlo ge le zaradi pripisa obresti, opažamo prirastek vlog na knjižice pri sedmih hranilnicah, prirastek vlog v tekočem računu pri 12 hranilnicah (od 20, ki vodijo tudi tekoče račune) in prirasitek vseh vlog pri osmih hranilnicah. število vlagateljev na knjižice je naraslo pri osmih hranilnicah, število vlog v tekočem računu pa pri metih. Skupno števil vlagateljev pri vseh 30 hranilnicah znaša 138.349. Te številke všekako dokazujejo, da se zaupanje v hranilnice, in v denarne zavode počasi vrača.
D
ARTIČE. (S m r t n a k o s a). V cvetu svojega življenja nas je za vedno zapustil naš dobri Janez Omerzo. Žalostno so zapeli zvonovi tisto jutro, ko smo te spremljali na zadnji poti. Tako nepričakovano si nas zapustil, da skoraj verjeti ne moremo, da Te ne bo več med nas. Dohitela Te je nevarna bolezen in neizprosna usoda te nam je vzela. Med nami je nastala vrzel. Bil si delaven član Tamburaškega društva. Mnogoštevilno so se zbrali tvoji tovariši, prijatelji in vsi, ki so te ljubili, ob Tvojem grobu. Tvoji tovariši tamburaši so ti v zadnji pozdrav zaigrali žalostinko »Vigred se povrne«. Dra
ljiji, torej sploh ni. Tudi nocoj je imel moj mož tak napad.«
Bolnik je naglo zamahnil z roko in rekel: »Motiš se, motiš, draga Elvira. Čisto razločno sem slišal vzdihovanje. Zakaj nisi poklicala Alfonza? Ta bi mi gotovo pritrdil.«
»Alfonz, moj brat namreč,« je rekla dama v pojasnilo zdravniku, »danes že davno spi. Poklicala ga nisem zaradi tega, ker on lisli, da ti napravi veselje, če ti pritrdi, da res sliši tiste glasove. Alfonz hoče biti obziren in te ne mara z ugovori razburjati. S tem pa samo utrjuje tebe v bolestni domišljiji, kar je zelo slabo za tebe, kaj ne, gospod doktor?«
Zdravnik je skomignil z ramami in se obrnil k bolniku. Smrekar je po videzu štel kakšnih 60 let. Imel je čisto bele lase in belo brado. Tudi njegov obraz je bil mrliško bled. Njegove živahne oči pa so kazale izraz plašnosti, kakršnega kažejo ljudje z bolestno domišljijo.
Zdravnik je pregledal bolnika in ugotovil lahno vročico.1 Čutil se je dolžnega, povprašati po odredbi domačega zdravnika, da ne bi zakrivil motnje v zdravljenju s kakšnimi drugimi zdravili, in je pregledal recept. Nato je izjavil, da ne more ničesar drugega predpisati, pač je pa priporočil bolniku, naj vzame malo več zdravila kakor doslej in naj si dene na glavo hladne obklad-ke.
Doktor Jelen je še počakal nekaj trenutkov, dokler ni bolnik izjavil, da se počuti že znatno bolje in da ne čuje več tistih strašnih glasov, nato pa se je poslovil.
Gospa Smrekarjeva ga je spremila do
gi Janez! Komaj dvajseto pomlad si doživel, pa že si odhitel pred nami tja, kjer je večna pomlad. Blag ti spomin!
MALA NEDELJA. Sokolska četa ponovi na belo nedeljo 4. aprila ob 15 v svojem domu pri Mali Nedelji narodno veseloigro »Miciki je treba moža«. Igra, podana v prleščini, združena s prleškim gosttivanjem, je prvikrat sijajno uspela, zato si jo bomo spet vsi od blizu in daleč ogledali.
SV. KRIZ PRI KOSTANJEVICI. Vinskim tovornikom, ki prihajajo v naše lepe Dolenjske gorice, je znana skoro le Gadova peč. So pa tudi druge vinske gorice tu, ki pridelujejo vino enake kakovosti. Če bi se vinski tovorniki potrudili in bi šli tudi v druge vinske gorice, bi našli pri marsikaterem poštenem vinogradniku dobro kapljico. Vinogradniki bi želeli od vinskih tovornikov, da pridejo direktno sami v naše kleti in si po svojem okusu izbirajo vina. Ni potrebno, da zasluži še vmesna oseba — vinski prekupčevalec.
SV. LOVRENC V SLOV. GORICAH. Četrti redni občni zbor Društva kmečkih fantov in deklet je bil na Jožefovo v Senčar-jevi gostilni v Juršinčih. Iz poročil funkcijo-nariev je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu kljub oviram še zadovoljivo delovalo. Gospodarska predavanja, izleti, zborovanja so pač zadostni dokazi, da je društvo na pravem potu. Posebno dobro je delovala v preteklem poslovnem letu tudi društvena knjižnica. Mnogi naši neprijatelji so računali, da bo odbila našemu društvu dvanajsta ura, pa so se zmotili. Občni zbor je sklenil, da pojdemo preko vseh teh ovir in da bomo kakor doslej delali z železno voljo za povzdigo naše vasi. Novi odbor sestavljajo: predsednik Toplak Janže, podpredsednik Horvat Anton, tajnik Holc Franjo, namestnik Druzovič Alojz, blaga niča Holc Alojzija, namestnik Janžekovič Martin; odborniki: Bec Martin, Čeh Ivan. Muršič Liza in Zmauc Franc, namestniki: Štebih Maks Brumen Alojz in Gril Marija; nadzorstvo: Čuček Anton in Kolarič Anton. V večini odbora so starejši fantje in naši dobri gospodarji, od katerih pričakujemo, da bodo nadalje vneto delovali.
ŠTRIGOVA. V dopisu »Domovini« p sokol-skem občnem zboru je bila napravljena pomota o gasilski brizgalni. kjer bi moral biti nastopni stavek: Čeprav ne bi bila radi dolga prodana brizgalna. je Sokol kljub temu posodil četi 5000 Din. To napako s tem popravljamo. da ne bi bralci dopisa tolmačili
hodnika in se z ljubeznivimi besedami zahvalila za njegov trud. Mlademu zdravniku je postalo kar vroče spričo tolike ljubezni* vosti krasne mlade žene. Služkinja je nato šla z zdravnikom do hišnih vrat in mu jih odklenila. Okoli druge ure ponoči je bil zdravnik spet v svojem stanovanju
Tri dni po tem dogodku pa je dobil pismo svoje sestre in izvedel iz njega, da je njena prijateljica Nada hčerka veleposestnika Smrekarja, ki je v mestecu znan bogatin in o katerem se ve, da si je bogastvo pridobil s trdim delom v Ameriki, kjer je bil nazadnje trgovec.
Če bi ne bilo tega naključja, bi najbrž sestrinega prešernega pisma sploh ne upošteval. Bil je preveč resen, da bi se podajal v take šale. Zdaj pa se mu je zdel sestrin predlog prav dobrodošel, zakaj nekaj, česar si ni mogel prav razložiti, ga je mikalo, da bi se pobliže seznanil z rodbino Američana Smrekarja. Dejstvo, da je imela devetnajst-letna Nada mater, ki ni mogla šteti več kakor trideset do dvaintrideset let, je govorilo Jelenu, da je zdajšnja žena druga soproga Američana in je Nada otrok prvega zakona.
Branko Jelen je sklenil, naslednjega dne proti poldnevu ponesti zapestnico gospodični Nadi Smrekarjevi. Ni si bil na jasnem, ali ga je k Smrekarjevim vlekla radovednost, kakšna je mlada gospodična, ali pa želja, da bi še videl Nadino izredno lepo mačeho.
2.
Nada se ni posebno rada vrnila v očetovo hišo. Nameravala je ostati še v Ljubljani, kjer je stanovala pri očetovih sorodnikih, toda morala se je vrniti, ker je oče tako želel.
drugače! — Za 20 Din dobite štiri lepe knjige, ki jih lahko vidite v lekarni in v Senčar-jevi trgovini v Štrigovi. Tam lahko plačate naročnino 20 Din in še pred Božičem boste prejeli lepe knjige s koledarjem. Ne poslušajte dopisnika »Slovenskega gospodarja«, poglejte knjige in ne boste videli v njih ničesar nekatoliškega. Tam si lahko pogledate tudi knjige preteklih let. Plačajte članarino čimprej!
VRANSKO - PREKOPA. Gasilska četa v Prekopi je s pomočjo Društva kmečkih fantov in deklet je nameravala prirediti 4. aprila zanimivo igro »Razkrinkana morala«. Pisec v njej v začetku pokazuje, kakšno nemoralno življenje živijo nekateri boljši sloji, ki vse to zakrivajo s plaščem razkošja in bogastva, a se zgražajo nad delavstvom, na katerega račun sami živijo. Proti konocu opisuje, kako se mora delavstvo obupno boriti za košček kruha in pri tem staviti na razpolago vse svoje moči samo, da se gospoda lahko zabava, kar na koncu ostro graja. To pa ne gre v račun nekaterim tukajšnjim gospodom Zato so zrčeli hudo gonjo proti omenjeni igri, da je pohujšljiva in pregrešna. Pri tem niso postavili samo igre v slabo luč, temveč tudi igralce. Radovedni smo, za kaj jim prav za prav gre. Morda se boje, da se ne bi razkrinkala morala katerega izmed teh gospodov. Kakor smo izvedeli, ima glavno besedo neki gospod, ki pa ni iz naše vasi. Njemu bi priporočali, naj pazi, da se ne bodo v bodoče v njegovi tesnejši bližini dogajali boli pohniš-ljivi dogodki, kakor je ta igra. Gospodom iz naše okolice se pa priporoča, da oni zdaj prispevajo gasilski četi nekaj stotakov, da ne bo oškodovana, ker so igralci celotno odpovedali podplovanje pri igra za zdaj k^kor tudi za bodoče v protest preti neupravičeni gonji.
ZAGORJE. (Smrtna kosa). Te dni je po
dolgem hiranju preminil g. Otmar Ranzingar, star šele 43 let. Pokojnik je b:i najmlajši sin najstarejše in najštevilnejša steklarske red-bine Ranzingerjeve. Kakor vsi drugi sinovi, je tudi Otmar vršil steklarsko obrt, doker je mogel. Po vojni se je nenadno odebelil tako, da ni mogel opravljati več težavnega posla. Leta 1924 je tehtal I87 kg in je bil najbrž najtežji človek na Slovenskam. Tvrdi'ta Abel mu je šla na reko in mu nudila zaslužek kot prodajalcu stekla na debelo in na drobno. Kakor za vse panoge ie prišla stiska tudi za steklarsko obrt. Zaslužek je padel, a treba je
Do svojega enajstega leta je brezskrbno in srečno živela, saj je imela še mater Ko je štela šest let, so se Smrekarjevi vrnili iz Amerike, kjer si je bil Smrekar s pridnostjo in sposobnostjo pridobil tolikšno premoženje, da si je lahko v stari domovini kupil lepo veleposestvo. Komaj pet let po povratku pa je Nadi umrla mati in oče je poslal hčerko k svoji v Ljubljani poročeni sestri Mini, ki ni imela lastnih otrok. V Ljubljani je Nada obiskovala gimnazijo. Domov je zdaj prihajala le v velikih počitnicah, ki se jih je zmerom zelo veselila, saj je vedela, da bo Jahko z očetom spet mnego kramljala o ljubljeni mamici. Zato se je silno začudila ko je pred meseci prejela sporočilo, da se je njen oče ! v drugič oženil. Oče ji je to sporočil v pismu, ki je bilo zelo kratko. V pismu ji ie med drugim tudi obljubil, da ji hoče postati njena mačeha ljubezniva prijateljica, a na koncu pisanja so bile od ženske roke pripisane tele besede: »Zelo rada bi se seznanila s svojo liu- j bo hčerko. Elvira Smrekarjeva.«
Toda nova žena kakor tudi Smrekar sam nista mogla preveč hrepeneti po Nadi, saj je nista niti povabila, da bi prišla domov ob velikonočnih počitnicah, niti je nista prišla sama obiskat. Med tem pa ie Nada izvedela Od sorodnikov polno čudnih reči o poroki ©četa. Sorodniki so ji povedali, da je bila njena mačeha prej nekie v tujini plesalka v nočnem zabavišču, da je izredno lepa genska, 1 a preračunljiva in brezsrčna spogledljivka. j Rekli so ii tudi, da ie skrajno brezobzirna naproti očetu, ki je čisto pod njenim vplivom, *i velika zapravljivka. Zlasti mnogo denarja stane nienega očeta številna rodbina nove •ene. Nada ni vsem tem besedam prav ver-
bilo skrbeti za petčlansko družino. Od tediaj je začel pokojnik hirati. Več ko dvajsetkrat ga je zadela kap in je zaradi kapi tudi umrl. Pokojnika je v zadnjih treh letih zelo potila tudi smrt njegove matere iin srster Ivane in Pavle. Zadnja je bila soproga župana g. Malovrha v Hrastniku. Pokojnik je bi] zaradi svojega odkritega značaja splošno priljubljen. Žalujočim naše iskreno sožalje!
ZAGOZDAC - STARI TRG OB KOLPI.
Vest, da je umrla Lucija Vukova, ni resnična in si je nekdo dovolil neokusno šalo.
Na velikonočni ponedeljek je priredila tr-žiška podružnica Slovenskega planinskega društva smučarsko tekmo pod Storžičem, na katero se je napotilo 28 smučarjev. V trenutku, ko se je vzpenjalo vseh 28 smučarjev navkreber, se je sprožil z višine plaz in zajel tekmovalce. K sreči niso bili vsi sredi plazu in se je zato mogla večina rešiti iz snežnega objema, devet pa jih je plaz zajel in skotalil v dolino. Vseh devet je mrtvih, med tem ko so med rešenimi nekateri nekoliko poškodovani.
Za nesrečo so izvedeli prvi prebivalci Loma in sporočili strašno vest v Tržič, odkoder je takoj odšla na pomoč reševalna odprava. Ze pred njimi so prebivalci Loma začeli odkopavati plaz. Med reševalci sta bila tudi zdravnika dr. Premrov in dr. Pance
Še istega dne so izkopali dve žrtvi: uslužbenca pri tvrdki »Peko« 17-letnega Mircna Ovseneka in predilniškega delavca 23-letne-ga Rudolfa Plajbesa, oba iz Tržiča. Zaradi noči so morali izkopavanje prekiniti in so ga nadaljevali naslednjega dne. Ostale žrtve najstrašnejše nesreče, kar se jih je kdaj pripetilo v naših gorah, so: 35 letni delavec Glanzmannove predilnice Vinko Šarabon, ki je bil oče treh otrok, 32 letni čevljarski pomočnik pri »Peko« Slavko Kostanjevec, 20-letni Vilko Plajbes, ki je bil zaposlen v tvor-nici »Runo« (brat ponesrečenega Rudolfa),
jela. Vedela je, da je oče izredno bogat, zato so se ji zdeli očitki o zapravljivosti malenkostni.
Hudovala pa se je vendarle na očeta Kakor se pač hudujejo vse odrasle hčerke, katerih očetje se v drugič oženijo. Kljub temu si je stalno živahno dopisovala z njim. Oče ji je na pisma redno odgovarjal in jo zlasti v prvem času nove poroke obsipaval z darili. Kmalu so darila nehala prihajati in pisma so oostajala čedalje redkejša, dokler ni pred kratkim prejela pisma, ki jo je silno prestrašilo. Pismo je bilo tako čudno, tako zmedeno. Njen oče ji je pisal, da mu je srečno naključje omogočilo, skrivaj ji pisati pismo. Prosil jo je pri njeni otroški ljubezni, nai v počitnicah pride takoj domov in ostane doma. Če bi pozneje prejela še kakšno pismo, naj se nanj ne ozira. Zabičal ji je tudi da se ne sme, ko bo enkrat doma. pustiti odgnati z doma in da ne sme o tem pismu nikomur ničesar povedati.
Spričo vseh teh skrivnosti, katerih si ni znala razložiti, Nada spočetka ni vedela, kaj naj stori. Naposled pa se je odločila, da bo sledila očetovi želji. Takoj po maturi se je poslovila od svoje dobre tete in odpotovala.
Bila je spričo očetovega pisma prioravlje-na na marsikatero presenečenje, vendar pa se je silno začudila, ko je zagledala očeta. Sicer zmerom krepki in zdravi mož je bil čisto zlomljen. Ležal je bolan v postelii in iz njegovih oči je žarel strah. Vse je kazalo, da se Elvire, ki mu je navidezno stregla z veliko nežnostjo, boji, kakor se boji divja žival svojega krotilca. Vpričo nje se je komaj upal izreči dobrodošlico svoji hčerki. Šele, ko je
(Op. ur. Dopis je bil seveda podpisan z nepravim imenom.)
ŽALEC (Smrtna kosa). Na veliki petek je po kratki bolezni uimrla ga. Vida Teržanova, rojena Pipova, soproga g. Franca Teržana. Pokojnica je bila blaga, značajna in odločno narodna žena. Kot pevka in igralka se je zelo požrtvovalno udejstvevala na žalskem odru Vrsta prijateljev in znancev Teržanove rodbine iskreno sočustvuje s hudo prizadetim soprogom, ki mu je neizprosna smrt ugrabila ljulbljeno mlado ženo. Bodi rajnki ohranjen lep spomin!
23-letni podmojster pri Glanzmannu Jože Mladič, 22 letni kovač pri Globočniku Kristl Stegnar in 15 letni dijak meščanske šole Adalbert Ahačič, vsi iz Tržiča, in naposled še delavec Vinko Lombar iz Leš pri Tržiču.
Ko se je razvedelo za strahotno nesrečo, je zavladala po vsem Tržiču, zlasti pri svojcih, nepopisna žalost. Vse sočustvuje s hudo prizadetimi rodbinami.
Domače novosti
* Velika noč jugoslovenskih nacionalistov
Zagrebške »Jugoslovenske novine« objavljajo uvodinik narodnega poslanca Kovača o veliki noči jugoslovenskih nacionalistov. Članek je prežet z vero, da je jugoslovenska misel vedino najmočnejša tokrat, kadar je najbolj zapostavljena in preganjana. V času, ko ni bilo niti za pedenj jugoslovenske zemlje svobodne, je bila jugoslovenska nacionalina misel najmočnejša. Takrat so bile pisane najbolj slavne strani naše narodne zgodovine. Prav takrat je bil odipor separatističnih duhov proti jugoslovenistvu najbolj slab. In tako verujejo jugoslovenski naciona'isti tudi danes, ko nekateri rušijo vse smernice jugoslovenske politike in kaže, da se pripravlja našemu
Elvira za nekaj trenutkov zapustila sobo, je Smrekar ves v solzah objel hčer in jo obsul s poljubi po obrazu. Takoj nato pa si je obrisal solze kakor otrok, ki ne mara pokazati, da je jokal, in je napletel razgovor o vsak-daniih brezpomembnih rečeh
Elviro je nenaden prihod Nade presenetil in začela je robantiti in očitati Nadini teti Mini zanikarnost češ da ni smatrala za po-ti-pbno javiti Nadin povratek v očetovo hišo. Sicer pa je bila Elvira nasproti Nadi izredno liubezniva in celo nežna, tako da je bila Nada vsa očarana od dobrotljivosti in prisrčnosti svoje mačehe Kljub temu ie čutila Dred to ženo neki nepojmljiv odpor, zaradi katerega se ie sama nad seboj jezila Zdelo se ji ie nehvaležno, na tak način povračati dobrot-ljivost. katero ij je pokazala mačeha
Se večjo odpornost pa je čutila Nada proti drugi osebi, ki jo je dobila doma in ki je ni prav nič pričakovala Bil je to Alfonz brat gospe Smrekarjeve, precej izživljen mladenič, dasi je štel komaj kakšnih osemindvajset let. Alfonz se je poizkusil že v različnih poklicih. Bil je nekaj časa pri gledališču, potem pri cirkusu, v nočnih zabaviščih kot umetnik v čarovnijah, a zdaj skuša postati slikar in si je v svakovem stanovanju dal napraviti lepo slikarsko delavnico V trenutku, ko ji je bil Alfonz predstavljen in so njegove črnorjave vsiljive oči motrile njeno postavo je že občutila Nada proti njemu nejevoljo ki se je še stormjevala, ko je morala prenašati osladno ljubeznivost njej čisto tujega moža, ki si je na vse načine prizadeval, da bi se ji tesneje približal, kakor bi bil eden izmed bližnjih njenih sorodnikov.	(Dalje.)
trasna nesreča
pri smučarskih tekmah
Pod Storžičem je na velikonočni ponedeljek zajel pSa? devet smučarjev in jih pokopa! pod seboj
narodu nova Goigota, da Do jugoslovanska mi sel še enkrat doživela svojo veliko noč. Se bodo krize in obračunavanja med brati. Ni še konec upornega klubovanja in obtoževanja drugih proti drugim. Toda ni je sile, ki nas bi megla še enkrat tirati na novo Kalvarijo in ugasiti misel, porojeno iz jugoslovenske velike noči.
* Zadoščenje razrešenemu županu. Lani, tik pred občinskima volitvami je bil razrešen takratni župan v Sevnici g. Prane Trupe j. Na davčni upravi v Brežicah je dvignil dne 15. marca leta 1935 občinske doklade za sev-niško občino. Prejel je za 7.250 Din drobiža po 25 par v skupni teži 150 kg. Ta drobiž je dal spraviti v dva zaboja, ki ju je nato vzel s seooj z vlakom v Sevnico. Za pakiranje denarja in prevoz zabojev je plačal 72 Din. Znesek si je dal povrniti iz občinske blagajne. Kakih štirinajst dni pred volitvami pa je dobil tudi župan g. Trupej revizijo banske uprave. Takrat so ugotovili iz knjig ta znesek, bansika uprava pa je g. Trupeja razrešila kot občinskega dobavitelja, čeprav razen onih 72 Din od občine ni prejel ničesar za kako dobavljeno blago ali storjeno delo. Razrešeni župan g. Trupej se je pritožil na upravno sodišče, ki je 5. t. m. izdalo odločbo, s katera je v polni meri ugodilo pritožbi. Upravno sodišče je ugotovilo, da je »z gospodarskega in pravnega vidika treba smatrati za občinskega dobavitelja onega, kdor v pridobitnem namenu ali zaradi svojega dobička izvrši za občino dobavo ali dek).« V sevniškem primeru ni šlo za pridobitni posel in ne za dobavo, temveč le za povračilo stroškov, ki jih je imel pritožiteij pri spravljanju drobiža iz Brežic v Sevnico Zato je upravno sodišče »pritožbi ugodilo in izpodbijano odločbo razveljavilo, ker v zakonu ni osnovana.« Tako je naposled dobil g. Trupej z odločilnega mesta zadoščenje za obrekovanja, katerim je bil pri svojih političnih nasprotnikih izpostavljen zaradi svoje razrešitve. H so namreč o vzrokih razrešitve govorili vse kaj drugega kakor pa je stalo v razrešitvenem odloku. Tudi njega so skušali naslikati kot župana, ki je tako grdo gospodaril s svojo občino, da ga je bilo treba odstaviti.
*	Zadružna šola v Ljubljani. Na dvoraz-redmi trgovski šoli v Ljubljani, je te dni zaključil 23. zadružni tečaj in v sredo 24. marca je bil slovesen zaključek. Direktor zadružne šole g. Gogala je pri zaključku pozdravil gg. zastopnike. Letošnji zadružni tečaj se je začel 12. oktobra lani in je trajal do 24. marca. Priglasilo se je za tečaj 74 kmečkih fantov. izmed katerih je bilto sprejetih 39. kolikor je prostorov v učilnici. Tečajniki so bili stari od 18 do 28 let in so prišli iz 17 različnih srezov dravske banovine, dva pa sta bila s Koroške. Po poročilu direktorja g. Go-gale se je vršil izpit iz vseh 12 predmetov. Učenci so odgovarjaj]i prav dobro.
*	Hude težave preživljata naša čevljarska industrija in obrt zaradi novo uvedene trošarine na obutev. Bati se je, da bo ta panoga našega gospodarstva spričo teh novih dajatev čisto propadla. Cujejo se glasovi, da je bila ta trošarina uvedena že pod prejšnjo vladavino, kar je seveda nesmiselno, saj naši čevljarji lahko čitajo, kdaj je bil sprejet zakon o trošarini na čevlje v skupščini in senatu.
*	Ni kruha za zagorske brezposelne. Na
občinski deski v Zagorju sta bili nabiti dve objavi. Prva pravi, da je zaradi velike brezposelnosti v občini Zagorju občinska uprava prevzela od sreskega cestnega odbora v Litiji dobavo gramoza za posipanje banovin-ekih cest. Ponudila je dobavo brezposelnim po akordnih postavkah za kubični meter brez razsreljavanja v kamnolomu TPD, za presedanje in delno za tolčenje po 15 Din. a v kamnolomih v Stopah in Grošlju za tolčenje in presejanja po 26 Din. Navzlic temu se ni odzvalo, kakor pravi objava, dovolj delavcev za izvršitev tega dela Zato uprava ponovno poziva brezposelne, da se priložnostnega zaslužka oprimejo, ker bo uprava, če ne bo odziva, prevzeto delo vrnila cestnemu odboru. Druga objava na občinski deski pa ima tole vsebino: »Občinska uprava je nekaterim brezposelnim rudarjem, ki so bili določeni,
da pojdejo delat v rudnik Stanovsko pri Paljčanah, dala denar za vožnjo. Nekateri so ta denar porabili za druge reči. Vsi so zdaj izločeni od vsake zaposlitve ter se smatrajo izkoriščevalce. Kakor se doznava- je bilo za kamnolom TPD precej priglašencev, a so jih sprejeli le izvestno število. Delo v kamno-lomin v Grošlju in v Stopah pa je tako težavno, posebno za one, ki niso vajeni tega dela, da v osmih urah zaslužijo komaj po 8 do 10 Din, torej na uro en dinar, kar pač daleč ne ustreza predpisom o minimalnem zaslužku. Očitek, da so se tudi pod prejšnjo občinsko upravo nekateri s tem delom preživljali, ni upravičen. Vsem takim je tedanja uprava glede na težavno delo nakazala tudi nekaj živil. Razumljivo je, da sestradan in izčrpan človek ne more vršiti težavnega dela. Zadeva glede nakazila denarja brezposelnim rudarjem, ki so šli v Stanovsko, je tudi drugačna. Že prej sta šla tja podžupan in eden izmed rudarjev, da se prepričata, ali kaže kaj zaslužka. Kljub temu, da se je ugotovilo, da je položaj pri rudniku nevzdržen, so nakazali devetim denar za vožnjo. Od teh je šlo sedem v Stanovsko, dva pa sploh nista šla. Omenjenih sedem se je že drugi dan vrnilo, ker niso nikjer dobili kredita, lačni pa ne morejo delati.
*	Sresko načelstvo prestavljeno iz Prevalj v Dravograd. Dne 31. marca se je preselilo sresko načelstvo v Prevalj ah v Dravograd, kjer začne danes v četrtek poslovati
*	Nove volitve nameščenskih zaupnikov. Iz Trbovelj pišejo: Nameščenska skupina, ki pripada kategoriji tako zvanih predidelavcev, je vložila na bansko upravo pritožbo, ker pri zadnjih volitvah nameščenskih zaupnikov v januarja v rudniških revirjih ni bila pripušče-na k volitvam z utemeljitvijo, da so bili do-tioni preddelavci včlanjeni obenem tudi v II. skupini Rudarske zadruge, ki je stanovska za stopnica rudarskega delavstva. Zdaj je bm-ska uprava odredila, da so se dotični predide-lavci kot nadzorno osebje črtali iz članstva II. skupine, tako da bodo odslej naprej pripadali nameščeraskemu stanu in bodo imeli tudi pravico si izvoliti stanovsko zastopstvo pri vsakoletnih volitvah nameščenskih zaupnikov. Glede na to je banska uprava razveljavila volitve nameščenskih zaupnikov, ki so bile izvršene v januarju, ter odredila nove volitve, ki bodo v nedeljo 11. aprila. Pri teh volitvah bodo volili tudi oni nameščenci, ki so bili pri januarskih volitvah izločeni. Banska uprava je imenovala nekdanji volilni odlbor: predsed. Volčanšek Franc, člani Fanitin Jakob, Kuhar Avgust, Bočko Martin, Leskovšek Ivan, Cuk-jati Fraa, Zeleznik Martin, Jordan Avgust in Kaše Stanko. Zadnja dva pripadata kategoriji preddelavcev, ki je bila pri zadnjih volitvah izločena.
*	Dediči naj se javijo. Izseljenski nadzornik v Ljubljani sporoča: V Zedinjenih državah je umrl naš izseljenec Pešut Peter baje iz Oblaja pri Glini. Zapustil je zavarovanje v korist svojega nečaka Stubiča Julija, imenovanega Stole. Ker prebivališče zadnjega oblastvom ni znano, ga pozivajo, naj se zgla-si pri izseljenskem komisariatu v Zagrebu, Palmotičeva 59, z listinami o svoji osebi in sorodstvu, s pokojnim Pešutom V Filadelfiji je 6. julija 1. 1936 umrla Ana Antal in zapustila imetje v vrednosti približno 5000 dolarjev. Pokojnica je imela baje sestro, ki se imenuje po možu Mihaelu Roški. Kdor ve zanjo, naj to sporoči izseljenskemu komisariatu, Zagreb, Palmotičeva 59.
*	Pošta z Dunaja v Kamnik po 22 letih. Pogosto prihajajo šele zdaj po pošti vojaške dopisnice, ki so jih pisali vojaki iz svetovne vojne. Če so se te dopisnice kje založile, ni čudno. Mnogo manj razumljivo pa je, kako je mogla priti zdaj neka dopisnica v Kamnik ki je bila napisana na Dunaju že leta 1915. Naslovljena je na neko bivšo tvrdko, ki je že davno več ni. Morda je tudi to vzrok, da ni prišla prej v prave roke.
*	Žrtve velikonočnega streljanja. Kljub slabemu vremenu se je vršilo tudi letos tu in tam velikonočno streljanje, ki je seveda spet terjalo žrtve. V Slivnici se je razletel možnar 39 letnemu poljskemu delavcu Ivanu Zemljiču v roki. Razneslo mu je celo levo
dlan ter ga poškodovalo tudi na desni strani
obraza. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah ja skušal 28-letni slikarski pomočnik Ludvik Ledenik izvrtati naboj iz dve leti nabitega možnarja Pri vrtanju pa se je naboj vnel ter mu je odneslo na levi roki dva prsta. V Selnici se je nevarno ponesrečil 15-letni posestnikov sin Janez Urbas. Pri streljanju se mu je vnelo pol kilograma smodnika. Dobil je strahovite opekline po vsem obrazu in po desnici do ramena, tako da se mu je z obraza in rokt koža olupila. Vsi ponesrečenci se zdravij' v mariborski bolnišnici.
*	Drava izroča žrtve. V Zgornji Vižingi je naplavila Drava truplo 20 do 30 let starega utopljenca, ki ga je najbrž prinesla iz Avstrije. — V Križovljanih v Medmurju je naplavila Drava kar dva utopljenca moškega in žensko. Zena je stara kakih 35 let, visoka 155 cm, oblečena v črno tenko obleko z velikimi rdečimi rožami, ima zdrave zobe in dolge črne lase. Moški je izredno majhne postave, okrog 60 let star, oblečen v temno suknjo in modrikasto obleko iz hlačevine.
*	Granata se je razpočila. Anton Klede, Anton Jukič in Anton Jug, vsi trije iz Solkana pri Gorici, so na gori Sv. Katarine prepevali zemljo ter na nesrečo zadeli na staro granato, ki je ostala tam še iz časov svetovne vojne. Granata se je s strahovitim pokom razpočila in vsi trije so obležali razmesarjeni v mlaki krvi. Drobci granate so zadeli tudi skupino dalje proč stoječih treh delavcev, ki so bili tudi laže ranjeni. Ranjence so takoj prepeljali v bolnišnico. Jukič je ža med prevozom i?'Uhnil	in Jug pa sta menda že izdihnila v bolnišnici.
*	Družina petih oseb je ziro.ela. V nedavni noči je v Mrači pri Zenici začela goreti hiša kmeta Rama Menčiča. V hiši je spodaj stanoval najstarejši sin Ramo s svojo ženo Habibo, zgoraj pa oče. mati in trije otroci v sta-nesti 20, 15 in 13 let. Sin Ramo se je zbudil, ker ga je dušil dim. Hitro je skočil s postelje, zbudil! ženo Habibo in se z njo rešil skozi okno. Ko je oče videl, da gori je takoj Sk^cal ženo in vse tri otroke. Skušali so se rešiti po s opnicah, pa ni bilo več mogoče, ker je bila že vsa hiša v plamenih. Fo so se nato skušali rešiti s skokom skozi okno, se je naenkrat zrušila hiša in pokopala pod seboj očeta, mater in vse tri otroke. Srsedni kmetje so prihiteli na pomoč, pa je bilo že prepozno.
*	Dva velika požara. Velik požar, ki ga je povzročilo nesrečno naključje je v Farkašev-cih povzročil znatno -škodo Zaradi slabega dimnika se je vnela Slamnata streha na hiši posestnika Štefana Toplaka in v trenutku je bilo celo poslopje v plamenih. S hiše je ogenj preskočil tudi na gospodarsko poslopje ter ga upepelil. Zaradi hudega vetra je preskočil požar od Toplaka na gospodarsko poslopje posestnika in mizarja Franca Horvata. Posrečilo pa se je tukaj požar omejiti, tako da je zgorelo samo ostrešje. Od Horvata je vete-- unesel ogenj na gospodarsko poslopje posestnice Ane Rajeve, ki je uničeno. Od tod pa dalje na gospodarsko poslopje posestnice Marije Denševe. V Brezuli pri Racah sta pogorela posestnika Pauman Alojzij in Habjanič Karol. Paumanu so zgoreli ostrešje gospodar skega poslopja in hiše in skeden-i s svinjaki. Habjaniču je prav tako zgorelo ostrešje na hiši in gospodarskem poslopju. Oba posestnika stia bdlla zavarovana ter je šlkoda krita z zavarovalnino.
*	Strašna nesreča v kamnolomu. Avtobus iz Žužemberka je te dni pripeljal v ljubljansko bolnišnico dva grozno razmrcvarjena ponesrečenca. Bila sta Franc Macarol in njegova mlajša sestra, Slletna Angela, oba iz Po-ganje vasi pri Žužemberku. Oba sta delala v tamkajšnjem kamnolomu in sta razstre-Ijevala skale. Franc Macarol je napeljal_ vži-galno vrv do skal, toda do eksplozije ni hotelo priti, zato je stopil bliže, da bi pogledal, zakaj vžigalna vrv ne gori. V tistem trenutku je strašno počilo. Franc in Angela sta obležala pod kopo kamenja. Izpod kamenja so ju izvlekli drugi delavci.
*	Hiša in gospodarska poslopja so pogorela družini Katarine Češkutove v Mirni. Samo požrtvovalnosti gasilcev gre hvala, da se požar ni razširil tudi na sosedna poslopja. 2i-
vino in hišno opravo so še pravočasno rešili. — Hud požar je pustošil tudi po Prvačini, kjer je uničil gospodarsko poslopje Jožefa Prevška. Nedaleč od Prevškovega posestva je nastal ogenj tudi v poslopju Ivana Bezeta, toda gasilci so požar obvladali, da škoda ni tako velika.
*	Ciganska vlomilska družba pod ključem. Lansko jesen je bilo izvršeno okoli Slatine Radencev več tatvin, med temi v stanovanju upravitelja boračovske slatine Antona Jelena v Boračovi, kjer so se neznanci pri belem dnevu splazili skozi okno in odnesli ročno blagajno s 5000 Din, dve puški, razno obleko in nekaj perila. Anton Jelen je utrpel nad 10 tisoč Din. Nekaj dni pozneje je bilo vlomljeno v vilo Vilme šaričeve pri Kapeli, kjer so vlomilci odnesli raznega perila in drugih predmetov v vrednosti nad 10-000 Din. Vlomi in tatvine so se vrstili tudi po Prekmurju in Medmurju, kjer je bil naposled izsleden in aretiran cigan Horvat Milan iz okolice Murske Sobote. Z njim je bila razkrinkana velika vlomilska tolpa, ki je strahovala prebivalstvo Obmurja in Prekmurja. Kmalu nato je orožništvo iz Slatine Radencev aretiralo drugega člana te vlomilske tolpe cigana Šar-kezija Janeza, doma iz Černelavcev v Prekmurju, ki je priznal, da je sodeloval pri vlomu v Boračovi. Ta je kot vodjo ciganske vlomilske družbe izdal Horvata Jožeta, nadalje Baranjo Jožefa in Kovačiča Jožefa. Vsi so cigani iz Černelavcev in Vanče vasi v Prekmurju.
*	Umor ali nesreča. Na cešiti med Sloven-Bko Bistrico in Kovačjo vasjo so ljudje našli 311etnega pomožnega delavca Franca Ram-šaka z zevajočo rano na glavi mrtvega. Uvedena je stroga preiskava, ki naj ugotovi, ali je postal Ramšak žrtev zločina ali nesreče.
*	Umor. Nedavno zvečer je bil izvršen v Dobu pri Domžalah krvav zločin. Posesitnica Frančiška Sotlarjeva, ki je bila stara 71 let, je šla molzt v hlev in je za njo takoj prišel tudi mož. Čez četrt ure je stopila Sotlarjeva z žehtarjem v roki nazaj v hišo in jo je v veži napadel zločinec. Prizadejal ji je na glavi štiri rane in ji stri lobanjo. Udaril jo je s topim predmetom. Njen krik je začul mož, ki je prihitel s svetilko v roki iz hleva, pa ga je zločinec pričakal pri vratih. Najiprej mu je izvil iz rok svetilko, hoteč najbrž na prosto, pa ga je Sotlar, ki je star 65 let in se precej krepak, pahnil nazaj v vežo. Med ruvanjem ga je napadalec udaril pod levim očesom, nato pa mu prizadejal najbrž z nožem rano na ustnicah. Sotlar je zločinca zaprl v vežo in začel na vse grlo klicati na pomoč. Napadalec je hotel na vsak način iz hiše ki je s silo odprl vrata na zadnji strani, skozi katera je pobegnil v temo, preden so prihiteli sosedje. Na Sotlarjevem dvorišču sta se najprej pojavila bližnji sosed Josip Grošelj in neka ženska, katerima je krvaveči Sotlar povedal, kaj se je zgodilo: Ko so vsi trije odprli vrata, so našli Sotlarjevo z razbito glavo na tleh nezavestno. Kmalu je prišel v hišo zdraivnik dr. Kremžar in poškodo-Vanko obvezal. Bila pa je vsaka pomoč zaman in je nesrečnica kmalu umrla. Orožniki
neumorno iščejo zločinca.
*	Velika zakonska tragedija v Slovenskih goricah. V mariborski bolnišnici je umria te dni posestnica iz Lokavcev pri Sv. Ani v Slovenskih goricah Suzana Kurbusova za posledicami vnetja trebušne mrene. Vnetje je nastalo zaradi strela, ki ga je sprožil proti ženi njen mož. 521etna posestnica Suzana Kurbusova je bila usodnega dne zaposlena na vrtu. Nenadno je k njej pristopil njen 40-letni mož Josip Kurbus, ki živi ločeno od nje in se je začel z njo prepirati. Med prepirom je nepričakovano iz žepa potegnil samokres in oddal proti ženi več strelov. Kurbusova »e je takoj zgrudila. Ko so domačini čuli strele, so prihiteli na vrt, in poklicali zdravnika, ki je odredil prevoz hudo ranjene žene v bolnišnico. Mož je po strašnem dejanju pobegnil in ga doslej še niso izsledili.
*	Vlom pri belem dnevu sredi Maribora. Pred prazniki je bil sredi dneva med opoldan-Bkim odmorom izvršen drzen vlom na prometni točki v Mariboru, na oglu Slovenske in Gosposke ulice v Kančevo trgovino. Po drz-
nem vlomu v Bizjakovo urarno in Žniderši-čevo trafiko je ta vlom v kraitkem času že tretji. Značilno je, da so bili vsi Vlomi izvršeni na enak način. Ko je omenjenega dne pred 14. lastnik drogerije Maks Kane prišel v svojo trgovino, je opazil, da je trgovina že odprta. Kancu se je to takoj čudno zdelo in je stopil naprej k blagajnama, ki pa sta bili nepoškodovani. Šele, ko je prvo blagajno odprl, je videl, da je prazna. V trgovini sami pa je bilo drugače vse v najlepšem redu. Vlomilec je blagajno s ponarejenim ključem cdprl in vzel iz nje ves denar, okrog 1500 Din. Blagajno je nato spet zaprl in neopaže-no odšel. Policija je na delu, da izsledi vlomilca.
*	Deset let robije za umor lastnega otroka.
Pred velikim senatom v Celju se je zagovarjal 261etni posestnik Ignac Zakrajšek iz Pod-vrha, ki je bil obtožen, da je letos 7. februarja v postelji zadavil svojega tri mesece sta. rega zakonskega sinčka Karla. Zakrajšek je živel s svojo mlado ženo v stalnih prepirih. Ženo je često'pretepal in tudi svojega otroka ni maral. Sodišče ga je obsodilo na deset let robije, na trajno izgubo častnih pravic in na plačilo 500 Din povprečnine. '
*	Strašen umor v Varaždinu. V Varaždinu so dobili nedavno umorjenega vpokojenega majorja Kovačiča. Uvedena preiskava pa še ni dovedla do uspeha. Ugotovili so samo to, da je neznani zločinec čakal na svojo žrtev v delavnici kamor je hodil major ponoči razvijat fotografije. Zločinec je moral dobro poznati razmere v hiši in tudi vse navade čudaškega majorja. Zločinec ni našel Kovači-čeve zlatnine in srebmine. Tudi 'njegovih zbirk in fotografični'h aparatov, ki predstavljajo lepo vrednost, se ni dotaknil. Iskal je po vsej hiši gotovino, a je, kakor domnevajo sosedje, ni mogel dosti najti. Major je imel 1800 Din mesečne pokojnine, a je porabil na mesec za trumo svojih mačk najmanj 600 Din, zase pa še nekaj več. Dosti denarja je izdajal tudi za vrtnice za fotografiranje in za razne rastlinske zbirke.
*	Neznani tatovi so vlomili v župnišče v
Kovorju. Naivrtali so železno blagajno in odnesli Okrog 2000 Din. Potem so ponoči obiskali tudi gostilniške prostore hotela Pošte v Tržiču, kjer pa so dobili le nekaj drobiža 'in cigaret. Orožniki so pridno na delu, da iz-slede tatove.	»
*	Vlom v občinsko blagajno. V Velki so vdrli neznani tatovi v tamošnjo občinsko pisarno. Odnesli so iz blagajne 2409 dinarjev gotovine in nekaj banovinskih kolkov.
Šofer vlomil pri svojem gospodarju. Nenavaden vlom se je izvršil v Konjicah v trgovino Avgusta Otorepca. Nasproti Otorepcu je Merškova gostilna. Domača hčerka Vida je šla ponoči budit hlapca in je pri tem opazila pri (sosedu odprta vrata v trgovino. Brž je poklicala gospodarja Otorepca, ki je zaprl trgovino in tako ujel tatu. Ta je pobegnil na podstrešje in se skril za dimnik, kjer so ga potem orožniki našli. Vlomilec je 25-letni ključavničarski pomočnik, ki je bil uslužben pri Otorepcu kot šofer. V trgovino je prišel s ponarejenimi ključi. Orožniki so vlomilca aretirali. Priznal je, da je to zimo že štirikrat vlomil.v trgovino in odnesel iz blagajne razne malenkostne zneske.	.
*	Brat je ukradel bratu kravo. Posestnik Kokalj z Gore sv. Florijana v moravški občini je bil nedavno noč neprijetno iznenaden. Ko je šel po večerji gledat k živini, je opazil, da mu je izginila iz hleva krava. Brž je sklical sosede, ki so začeli žival iskati. Sled je držala proti Vačam. Pogrešana krava se je kmalu nato pojavila v nekem Hlevu pod Slivno. Tu jo je tat shranil najbrž zato, da bi poiskal kupca. Mož, kateremu jo je ponudil, pa je kupčijo odklonil. Tako je morala krava dalje proti Golezni, od tam pa po strmini v Štancelaze na hrib. Tam gori so jo našli moravški orožniki, ki so prijeli tudi njenega spremljevalca Lojzeta, brata posestnika Kokalja. Na vprašanje, zakaj je napravil bratu toliko skrbi, je odgovoril, da mu je brat nekaj dolžan. Orožniki so gospodarju kravo seveda vrnili, Lojze pa je moral v zapor.
*	Vlomilski plen v gozdu. Nedavno so po-setili Jagrovo v Št. Vidu nad Ljubljano.
Orožniki so pretaknili ves okoliš in prijeli več postopačev, vendar vlomilcev ni bilo med njimi. Te dni pa se je nepričakovano našel velik del plena, ki so ga tatovi odnesli. V gozd so šli dopoldne fantje domačini, ki so imeli s seboj psa. Takoj nad vasjo v gozdu je začel pes nekaj vohati in jo je hitro ubral pod neko drevo, kamor so mu fantje sledili. Tam so fantje na nemalo presenečenje našli v grmičevju dve posodi masti, več gnjati in nekaj steklenic žganja in likerja. Vest o najdbi so takoj sporočili Jagru in pa orožnikom. Oškodovanemu gostilničarju je bilo vrnjenih nad 50 kg masti, kakih pet gnjati in dve steklenici žganja.
* Krvav pretep na velikonočno nedeljo. V mariborsko bolnico so prepeljali smrtno ranjenega 31 letnega delavca Ivana Brgleza iz Spodnjega Radvanja, ki ga je njegov sosed 22 letni ključavničar Josip Malek dvakrat zabodel tik srca. Do pretepa je prišlo zaradi izgubljanja Maleka pri kartanju Maleka so odvedli v sodne zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Obrtniški tabor v Ljutomeru bo 4. aprila. Dovoljen je znaten popust na železnicah, tako da bo marsikomu, ki se doslej še ni spoznal s tem lepim delom naše slovenske domovine,, omogočeno prisostvovati temu pomembnemu obrtniškemu zboru. Pozivamo obrtništvo, da se polnoštevilno udeleži tabora.
Popotnikom torba
Devetnajst požigov je priznal
Vrhloga, marca
Poleg Dravskega polja slovi posebno slo-venjebistriški srez zaradi pogostih požarov. Zadnje čase je pogosto gorelo zlasti v okolici Vrhloge. Zaradi tega so bili ljudje tam posebno čuječi. V nedavni noči je nastal v Vrh-logi spet požar in sicer je začelo goreti pri posestniku Jožefu Zunkoviču. Še preden pa je nastal pri Žunkoviču ogenj, je prišel do žunkovičevega soseda neznan mlajši moški ves zasopel in ga prosil, če bi smel prenočiti v hlevu. Sosed mu je to dovolil in tujec se je vlegel na slamo in zadremal. Ko pa je nastal ogenj, se je Zunkovičev sosed spomnil tujca v svojem hlevu in nehote se je zbudil v njem sum, da s tem tujcem nekaj ne bo prav. Naglo je odhitel v Pragersko po orožnike, ki so takoj prišli v Vrhlogo, kjer so res v hlevu našli spečega neznanca. Prijeli so ga in ga odvedli s seboj.
Aretiranec je dejal, da se piše Jožef Koren. Šteje da 27 let in da je posestnik iz Bukovca pri Poljčanah. Je oženjen in ima enega otroka. Mož se je začel v svojem zagovoru kmalu zapletati, ko so ga vpraševali, kaj je delal v Vrhlogi. Ni vedel primernega odgovora in kmalu ga je orožniški komandir s spretnim zasliševanjem spravil v tako zadrego, da mu ni preostalo drugo kakor priznanje, da je prišel v Vrhlogo požigat. Iz te-ga priznanja se je porodilo še drugo, namreč to, da ima na vesti kar 19 požigov. Pripovedoval je, da je začel požigati leta 1930. Ker mu niso prišli na sled, je nadaljeval zločine vse do aretacije.
V nedeljo 20. marca so ga pragerski orožniki vodili okrog omenjenih posestnikov in povsod je na licu mesta pred pričami natančno opisal svoj požig in pokazal kako in na katerem mestu je zažg&l. Njegove izjave so se povsem strinjale z opazovanji domačinov.
Koren je čisto prostodušno priznal, da je požiga] iz raznih vzrokov. Nekateri posestniki so ga sami nagovarjali naj jim požge, da bodo dobili zavarovalnino. Obtožil je tako tri pogorelce. Eden mu je obljubil 500 Din. drugi sto Din, a mu še nobeden teh dveh ni izplačal nagrade. Glede nekaterih drugih požarov je izpovedal, da so mu dajali nekateri za pijačo in ga nagovarjali, naj zažge temu in temu, ker so bili na te ljudi jezni. Neka
in sesekljanih jurčkov in žlico ali dve paradižnikove mezge. V času svežih paradižnikov pa daš štiri do šest zrezanih paradižnikov. Vse skupaj duši dalje in pokrito, da dobiš gosto omako. Med tem pa skuhaj pol kile makaronov (ne kuhaj jih pa premehko). Kuhane odcedi, a jih ne polij z mrzlo vodo. Makarone stresi v kozo in jih polij z omako, potresi po makaronih še dve pesti nari-banega bohinjskega sira, premešaj, naloži v toplo skledo in daj kot samostojno jed na mizo. Na krožniku daj še naribanega sira, da si ga vsakdo še poljubno potrese po makaronih
Nadevane zemlje (kupiti moraš okrogle žemlje). Zemljam oribaj trdo skorjo. Na vrhu odreži majhen pokrovček, izdolbi vso sredico in znotraj žemlje pomaži s sirovim maslom Na strojčku pa zmelji ostanke pečenega svinjskega, telečjega ali kokošjega mesa. Zraven zmelji tudi oribane skorje in pokrovčke žemelj, katere pa prej namoči v mleku in dobro otisni. K mesu primešaj dva rumenjaka, eno ali dve sesekljani sardeli, malo popra in zelenega peteršilja Vse skupaj dobro zmešaj in napolni v izdolbene žemlje. Nadeyane žemlje zloži na pekačo, posuj na vsako žemljo malo naribanega sira in postavi za pet minut v pečico Daš s špinačo na mizo. Za vsako osebo prinravi po eno žemljo.
terim je zažgal iz lastne maščevalnosti, drugim spet, ker ga je nazadnje že prevzemala posebna slast, ko je gledal zločinsko delo svojih rok. Preiskava se nadaljuje, da se dože-ne, ali so vse te izpovedi resnične.
Iz Pretaurio
Mura je naplavila truplo učiteljice. Te dni
je Mura naplavila pri Srednji Bistrici truplo mlajše ženske. V njem so spoznali učiteljico Dorotejo Školarisovo, ki je službovala na osnovni šoli na Tišini. Rajnka je že pred dvema mesecema neznanokam izginila in vsi so slutili, da se ji je nekaj pripetilo Oblast-va so uvedla preiskavo, ki naj ugotovi, ali je Skolarisova postala žrtev nesreče ali morda zločina.	>
Ml m fulern
Smrt westialskega Slovenca
Westerholt, marca.
Po kratki mučni bolezni nas je 17. marca za vedno zapustil g. Rižnar, soustanovitelj Jugoslovenskega podpornega društva »Edinost« v Buer-Hasslu. Štel je 60 let. Po rodu je bil iz občine Sv Andreja v Slovenskih goricah. Pokojnik je bil naroden mož in prijatelj domačih pesmi, čeprav je živel na West-falskem okrog 35 let. Posebno priljubljena mu je bila »Domovina«, ki jo je čital do zadnjega.
Kako priljubljen je bil rajnki, sta pokazala obisk ob mrtvaškem odru in nepričakovano velika udeležba rojakov in domačinov iz We-sterholta na njegovi zadnji poti. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika župan Hombach, ki je med drugim naglasil, da je bil Rižnar žrtev svetovne vojne. Huda rana iz svetovne vojne mu je prikrajšala življenje.
Za njim žaluje njegova zvesta soproga in edini sin Bodi možu poštenjaku ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje!
Kanadsko pasme
K i r k 1 a n d Lake, februarja.
Mesto Kirkland Lake je zelo znano v širnem svetu, zlasti pri borznih špekulantih, kajti delnice tukajšnjih zlatih rudnikov so kakor med za muhe. V teh rudnikih, ki jih je mnogo v okolici, je zaposljenih tudi nekaj sto Slovencev. Tu se borimo za naš vsakdanji kruh, ki ga nam rodna domovina ni mogla dati. Daleč od rodne grude globoko pod zemljo propadajo slovenski sinovi pomalem izgubljajoč zdravje za tuji kapital. Pod težko rudo je že nešteto naših sinov dalo svoje življenje na oltar zlatega teleta, ki ga ves svet spoštuje in časti.
Tako sta globoko pod zemljo izdihnila rojaka Gregor Stark in Franc Žalec. Usmrtil ju je tako zvani »zračni strel«. Na zadnji njuni poti so se poleg njunih tovarišev poslovili od njiju zastopniki sedmih prosvetnih in podpornih društev. Slovenski pevski zbor pa jima je zapel v slovo nekaj žalostink. Bodi jima lahka kanadska zemlja, ki je tako daleč od lepe Bele Krajine.
Kar se tiče prosvetnega življenja, se ne moremo preveč pohvaliti. Imamo tu Pevsko in Dramsko društvo, ki pa vse preveč mirujeta. Manjka nam marljivih delavcev. No, januarja pa so nam le uprizorili igro »Trije vaški svetniki«, ki je odlično uspela. Želimo, da bi se kaj kmalu spet pokazali na odru.
Ob koncu januarja je skoro postala žrtev nesreče Julka Vintarjeva, žena tukajšnjega rudarja Jožeta Vintarja. Hotela je hitreje zakuriti v peči. Ker pa je imela mokra drva, jih je malo polila z bencinom. Tedaj pa je
plamen švignil iz peči in Julki se je vnelo krilo. Zagorel je tudi liter bencina, ki ga je držala v roki. Julka je dobila silne opekline po rokah in nogah.
Pred meseci lani se je ponesrečil v rudniku naš rojak Primož Vesel, doma iz Za-mostca v Ribniški dolini. Padel mu je kamen na glavo. Posledice so bile, da se je ubožcu omračil um. Njegov brat Viktor ga je odpravil v umobolnico. Stanje se mu doslej še ni nič izboljšalo.
Delavske razmere se po malem boljšajo Posebno se opaža izboljšanje v rudnikih niklja in bakra. Vzrok je najbrže svetovno oboroževanje.
U, Rue Auber, Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu Vrši vse bančne posle naikulantneje Poštni uradi v Belgiji Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plašila na naše čekovne račune: Belgija, št 3064-64, Bruxel-es, Francija: št 1117-94 Pariš: Holandija štev 14S8-66 Ned Dienst; Luksemburg: št. S<J"67 Lu-vembourg — Na zahtevo pošliemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
MM Gsstnlk
Za kuhinjo
Makaroni na italijanski način. Eno čebulo drobno sesekljaj. Zreži tudi dve korenini pora. V kozi razbeli 20 dek zrezane slanine.
Praktičsii nasvet*
Pri napornem delu, kakor pri šivanju, vezenju, pletenju ali čitanju, posebno zvečer pri liuči, je zelo dobro, če od časa do časa za-preš oči za kako minuto, da se ma'o odpoči-jejo. Če imaš zelo trudne oči, p:maga, če si jih umiješ z vodo.
Na slanino stresi čebulo in por ter pokrito duši, a pazi, da čebula ne porumeni. Ko sta se čebula in por malo podušila, dodaj za oreh sirovega masla, dv.e žlici drobno sesekljanega zelenega peteršilja, pest poparjenih
Meso napraviš mehko tekole: Pritij mesu žlico ali tudi več (kolikor je pač mesa) žganja. Čez kake četrt ure sta duh in okus po žganju že popolnoma izginila, meso pa je postalo lepo mehko in ima dober okus.
«9
O neandertalskem človeku, pradedu Evrop-cev, danes približno vemo, kako je živel. Precej neznano nam pa je, kako je živel pripadnik doslej najstarejšega človeškega pomena, pekinški človek, ki je živel v zgodnji ledeni dobi.
Pred kratkim je ameriški raziskovalec dr. Chaney naletel spet na nekoliko lobanj tega najstarejšega Azijca. V jamah, kjer je našel te lobanje, je odkril poleg ostankov ognjišč in kamenitega orodja debele plasti pepela. V pepelu so bil zogleneli ostanki 'osti in rastlin.
X 55 ljudi žrtev plina. Iz Kapstadta v Južni Afriki poročajo, da je v zlatem rudniku Germisson strupeni plin zastrupil 487 ljudi, izmed katerih je umrllo 55. Nesreča je nastala tako, da se je pod zemljo vnel ogenj, ki se je tam razvijal tako dolgo, dokler ni zažgal lesenih epažev v jaških. Pri tem je požar začel povzročati strupene pline, nevarne človeškemu življenju.
X P-otni list v nebeško kraljestvo. Povsod so potrebne legitimacije, podpisi in kolki, če hočeš kam priti. To neobhodnost so izrabljali v južni Afriki med lahkovernimi zamorci sleparji, da so ubožce pošteno peharili. Policija je prišla na sled celi tolpi sleparjev, ki je hodila po zamorskih naselbinah in prodajala zamorcem potne liste v nebeško kraljestvo. Potni listi so bili zelo lepo izdelani in imeli so tudi prostore za slike. Treba je bilo vpisati samo ime in lastniku je bilo zajamčeno, da mu bo srveti Peter odpril nebeška vrata. Sleparji so imeli s seboj fotografske aparate in so lahkoverne zamorce kar sproti fotografirali, da je šlo delo hitreje od rok. Ker ©o znali dobro govoriti in ker so bili potni listi opremljeni z različnimi podpisi in
Les, s katerim je azijski pračlovak kuril v svojih bivališčih, pripada drevesnim vrstam, ki so zelo sorodne še danes na Kitajskem rastočim drevesom. Iz tega je mogoče sklepati, da je bilo podnebje tedaj suho in mrzlo kakor danes v severni Kitajski. Kosti izvirajo od konj, bizonov, nosorogov in drugih živali, ki nimajo na Kitajskem nobenih živečih sorodnikov. S tem bi bilo dokazano, da se je pekinški človek hranil z mesom, a po drugi strani dokazujejo veliki kupi semena, ki so jih dobili poleg lobanj., da je užival tudi rastlinsko hrano.
pečati, so šla sieparstva gladko od rok. Cena potnega lista se je ravnala po premoženjskih, razmerah. Premožnejši zamorci so morali plačati več, siromašnejši pa manj.
X čaščenje hudiča je povzročilo lakoto. Zadnja letina riža v zamorski republiki Liberiji je bila tako sikopa, da je nastalo v deželi veliko pomanjkanje. Vlada je ugotovila, da je povzročila to nesrečo vera oboževalcev hudiča, ki zbira moške vernilke v samotnih gozdnih šolah. Tam so jih držali zaprte celo po pet let. Med tem se ni nihče brigal za njih riževa polja doma. Skoraj tretjina Libe-niijcev je že prestopila k tej veri. Novi pristaši se stalno oglašajo in tako je lahko razumeti, da je zašla dežela, kar se tiče obdelovanja zemlje v težaven položaj. Vlada je zdaj odredila, da morajo v štirh tedniih zapreti vse gozdne šole te vere, njih učenci pa se morajo vrniti (lomov k delu, da se prepreči lakota vsaj za to leto. Vlada pa nima pogll* ma, da bi to čudno vero razpustila. To bi b£ lo tudi izredno težavno, kajti večina libari^
skih uradnikov je baje včlanjena v tej ver* ■-«■•
Kupuj domače blago i
A v C ust ctKiioa	^^
CCMECCCD
»Od kraljevega odvetnika? Kaj hoče od mene?«
»Berite sami! Zbogom!« je rekel tujec in šel.
Tahi je vzel slugi luč, se hitro obrnil v sooo, razpečatil pismo, ga začel brati in je zdajci prebledel in zatrepetal.
»Za božjo voljo, kaj je?« jc zavreščala Lolička.
»Kaj?« je vzkipel Tahi, »ali vidiš onega tam na vislicah? Zatožil me je. Kmet me toži. Ali čuješ, krokar? Mojo glavo hočejo — mojo glavo!«
»Ali ste ob pamet, gospod?« se je prestrašila Lolička.
»Jaz?« se je starec zakrohotal. »Jaz sem zdrav in pri zdravi pameti. Kralj me kliče pred sodišče, kjer se sodi kri za kri. Oh! Izza plota pošiljate svoje strele na mene, strahopetni bogovi. Stopite sem! Tukaj sem! Vaša črviva pravda se bo razletela ob moji duši kakor turška svinčenka ob mojih jeklenih prsih!«
Z naglimi koraki je Tahi prihitel v gornje prostore. Na pragu ga je pričakoval sluga bled in ves prepaden
»Ali se je mladi gopod Gabrijel vrnil iz Zagreba?« je gospodar mračno vprašal.
»Ne, milostni gospod,« je sluga odgovori1 »toda gospa...«
»Pusti me, idi!« je Tahi zamahnil z roko in nehote krenil proti spalnici svoje žene. Skozi okno je sevala mesečina. Tahi je obstal na pragu. Gospa Helena se je zdrznila. šinila kvišku in polmrtvo lice okrenila proti možu. On pa se je stresel in klonil. Helena je izbulila vročične oči v Tahija, snela s prsta poročni prstan in zavreščala: »Preklet bodi! Naj te Arlandova Dora za-davi!« je vrgla prstan možu pred noge
Prstan je zazvencl po kamenitih tleh, gospa pa se je z obema rokama zgrabila za prsi, zahropla, odprla usta, dahnila in padla mrtva vznak. Njega jc zazeblo. Čudna luč je trepetala na licu mrtve in po Dorini sliki; zdelo se mu je, da se Arlandovka zlobno smeje. Zunaj pa so vikali skovirji: »Kri za kri! Kri za kri!«
Vsa kraljevina je začudeno zastrmela. Tahi, silni, vsemogočni Tahi je bil pozvan zaradi zločinstva pred kraljevsko sodišče. Namestnik kraljevskega nadzornika Mihael Me-rey je s pismom pozval kapitel zagrebške stolne cerkve, naj pošlje svojega kanonika kot pošteno pričo in izbere kakšnega kraljevega človeka, da se preiščejo vsa zločinstva, razbojništva. umori in nasilja, ki jih je zakrivil gospod Franjo Tahi, vrhovni kraljevi konjušnik. Kapitel se je pokoril kraljevi zapovedi in je kot kraljevega človeka izbral podžupana Gašparja Druškovi-ča iz Druškovca izmed kanonikov pa Fra-nja Filipoviča. da bi kraljevi svetlosti odkrila vsa tiranova zločinstva Velikaši so se preplašili. manjše plemstvo se jc skrivaj smejalo, kmetje so se oddahnili, ban Dra-škovič ie skomignil z rameni in ves svet se je čudil, da ie na svetu še pravica Toda sredi tega splošnega čudenja je Franc Fran-kopan rekel prijatelju banu Draškovlču:
»Vi se čudite, prespoštovani prijatelj, odkod je prišla ta nepričakovana strela. Poslušajte me! Zaradi politike ste hoteli Tahija ščititi, dasi vem, da ste siti njegovih zločinov Jaz sem mu podkuril pri kraljevem dvoru — temu volku s Susjeda. Vem vse, kaj je zagrešil Upravitelj Grdak le pošten človek in ko mi je začel naštevati vse Tahijeve grozote, mi je prekipela kri. Z lastnimi očmi sem videl, kako Turek zemlio pustoši in ljudstvo zatira, toda veriemite mi, da so takšni ljudje še slabši od Turka Kako naj ljudstvo hkratu z nami brani to našo domovino, ko vidi. kakšna krivica se mu godi pod krščansko gospodo Kako naj si ne želi liudstvo. da pride brez prelivanja krvi pod Turka? Jaz sem vojak, odkritosr čen, moja duša ne prenese tega trinoStva,
PUMI
zato sem pregovoril kralja po svojih prijateljih, da naj ukaže preiskavo.«
»Ej, plemeniti moj prijatelj,« sc je nasmehnil škof, »aH res mislite, da se jaz ne bi rešil te kuge, tega nepoboljšljivega grešnika, ki predrzno skruni božje svetinje? Nikdar ne bom pozabil, kako grdo je ravnal s starcem župnikom in kako je z oboroženo roko vdrl v božji hram. Tako mi moje vere, tudi mene boli srce zaradi ljudstva, Toda ljudi na kraljevem dvoru vse predobro poznam. Danes so taki, jutri drugačni. Tahi ima na dvoru močne prijatelje, v saboru ima pred plemiči večino, turška nevarnost nam čeni za vratom in naša prva skrb mora biti, da obranimo deželo sovražnikov krščanstva. Tudi jaz bom poskrbel, da pretrgamo močne vezi med Tahijem in dvorom in da mu odtujimo domače plemstvo Pri tem pa je treba previdno ravnati in čakati ugodne prilike. Vi greste kar naravnost. Toda pazite, da se vaš meč ne bo razletcl na trdi Tahijevi lobanji, na ščitu njegovih mogočnih prijateljev.«
»Videli bomo!« jc rekel slunjski gospodar, »in če pravda ne bo uspela, grom in strela!« In knez je jezno stisnil zobe.
Kraljevi ljudje so začeli od vasi do vasi nabirati vse črne grehe zverinskega plcme-nitaša, vse krvave muke ubogega ljudstva, najprej v Zagrebu, potem na Susjedu, v Stu-bici, na Stenievcu in na Kaptolu. In po vrsti so se vzdignili ugledni ljudje: kanonik Krsta Mikulič. kanonik Ivan Dobrin, arhi-dijakon Mirko Kelikinič. kanonik Juro He-rešinec, žunnik iz Pušče Anton Knezi č, župnik iz P.rdovca Ivan Babič, zagrebška podžupana .Turo Kaškiii in Fran Mrnjavčič, Matej Crnokovič iz Crnokovca in vsi so položili roko na razpelo in v iezi zaklicali: »Tahi ie krvnik! Tahi je kriv! Za njimi se je dvignil ves kraj. tristo kmetov je prišlo pred kraljeve ljudi in pokazalo vse svoje rane. svoje bolečine, in iasno povedalo vse, da bi se do Boga čuk>: »Pravice, pravice nam dajte! Ljudje smo! Tako pa nas ubija gosposka zverina!«
In ko se je narod na Stubici na dan preiskave zbral, se je pred kraljevim odposlancem ponosno vzdignil Matija Gubec. položil roko na srce in rekel:
»Gospodje! Hvala presvetli kroni, da je nas uboge siromake uslišala. Ljudje smo, srce in duše imamo! Dajte nam pravice, da lahko dihamo in živimo. Idite po vaseh in vprašajte vsakega berača: »Zakaj si berač?« In on vam bo s solzami odgovoril: »Tahi me je naredil berača.« Vprašajte vsake vislice: »Kdo vas je postavil?« In odgovorile vam bodo: »Tahi za svoje veselje.« Vprašajte rane na našem telesu r »Čigava znamenja ste?« In odgovorile vam bodo: »Me sino Sledovi Tahijevega biča, Tahijcvega meča.« Pravice želimo, ona nas bo ozdravila! Nc pustite, da bi spet tekla kri iz starih ran, ker kri rodi kri in dela iz krščanskega človeka divio zver Te besede položite na kraljeva kolena, da nam bo pravično sodil, saj je od Boga postavljen!«
In pošteni Druškovič je zvesto pisal vsako solzo, vsako trpljenje, napisal jc celo kniigo Tahijevih grehov in jo je poslal kralju.	(Dalje) Sredi maja, leta 1569. je neko popoldne ban in škof Juro Draškovič zlovoljno hodil po svoji sobi sem in tja. Pred njim pa je stal Gašpar Alapio, pozorno motreč škofa, ki si je bil kapo pomaknil na svoje mračno čelo.
»Poklicali ste me, prečastiti,« je začel^ gr-bavec, »toda kaže, da nisem o pravem času prišel, ker ste slabe volje.«
»Sem,« je odgovoril škof. »Kako bi tudi ne bil. Turek nam grozi, Uskoki plenijo, davki nas pritiskajo, kmetje se puntajo, plemiči se v saboru prerekajo, kjer sem se dovolj utrudil, preden' sem jim vsaj za nekaj časa zamašil usta. Pa mi je že privedel podban Forčič iz Križevcev odposlanstvo zgornjega mesta proti spodnjemu, češ da je davek na zgornje
in spodnje mesto nepravilno razdeljen. Uro po obedu, ki so ga menda Križevčani plačali, mi je podban molil pest pod nos in govoril in govoril, hotel mi dokazati, da je prepir zaradi teh pocenili križevskih grošev nevarnejša reč od turške sile. Lepega človeka ste izvolili! Ta Forčič je, naravnost povedano, osel!«
»Vem,« se je nasmehnil Gašpar, »da pla-meneči jezik svetega duha ne plapola nad njegovo glavo.«
»Toda pustiva to. Poklical sem vas, ker ste pameten človek. Deželni stanovi, gospod Alapič, se pritožujejo nad krutostjo davkar-jev.«
»Po pravici, prečastiti, davek je strahoten in davkarji derejo ljudstva in meščane na meh!«
»Res je, plemeniti moj prijatelj, davek je nepravičen, zemlja izmozgana, davkarji so pijavke, so pač tudi gospoda. Kmet nima že niti krvi več. Ali je čudno, da vsepovsod po krajih uporno dviga glave?« Gašpar ni odvrnil ničesar. »Poglejte Tahija.« je nadaljeval škof. »Da bi se prikupil kraljevemu dvoru, je prikril svoje grehe, razsipava denar na saboru, dajo za vojsko denar, žito, seno, gradivo, delavce, pri tem pa kakor razbojnik ropa kmete, da jim rebra pokajo. Kmetje so se spet pritožili kralju. A vi gospodje v sabora ste sklenili, naj se povsod po kraljevini puntarji zelo strogo kaznujejo! To ie predloži] Tahi in vi ste vsi potegnili z njim. On je gospodar in vladar v saboru ! Ali pa ste tudi zo te gosposke krvnike določili kakšno kazen9«
»Vem, da je Tahi nasilne/..« j? odgovoril Alapič. :>Mi smo se pred leti prenag'ili, posebno pokojni ban Peter. Toda Tahi je zaveznik one močne stranke na dvoru, ki je nasprotna nadvojvodi Karlu ki bi rad uničil svoboščine naše kraljevine. Zato smo zaenkrat še na njegovi strani.«
»Svoboščine?« se je skozi jezo zasmejal škof. »Svoboščine, da smete pleniti in ropati, kaj ne? A red, pravica, zakon? Jaz hočem red in mir, ali razumete, gospod Alapič? Zlato sem vas poklical.«
»Na uslusro sem prečastiti-« se je priklonil grbavec.
»Najprej pojdite k svoji sestri, vdovi baai-ci. Cujem, da njeni ljudje v Cesargradu mučijo ljudstvo, kakor nekdaj Babilonci .Tude V Jastrebarekem kjer prebiva gosoa Barbara, pa da je življenje kakor v peklu. Opomnite jo v mojem imenu, naj se za božjo volio spomni, da ima du5o S a i je ženska. Recite ji, nai bo bo'i krotka.«
»Bom, prečastiti,« je rekel Gašpar. »Draga reč je važnejša. Obljubite mi. da ne boste izdali mojih namenov.« »Ne bom. pri Bogu, ne!« »Tahija moram spraviti s Susjeda Kmetje so pred kraljem rekli, da mu ne marajo več služiti in da rajši umrejo. Pravda z Uršulo teče počasi. Po stari navadi se lahko vleče še deset let. Razdor med plemstvom bo nastal še večji, kmetic bodo zgrabili za orožje, prihrumel bo tudi Turek. Ali hočete doživeti to sramoto?«
»Bog nas varuj!« je zak'ical Alapič. t Ta vozej je treba hitro in spretno razvoz-ljati. Za vašo spretno roko gospod Alapič, je pri tej reči določena glavna naloga. Dediče pokojnega Zrinjskega sem do polovice že pripravil, da vrnejo Tahi ju za uživanje Bož-jakovino, ki mu jo je vzel Nikola pred desetimi leti. Stari Tahi bi lahko šei tja stanovat. Tahijev sin Gabrijel bi vzel Zofko, hčer Uršule Heningovke, ki bi z mladim parom lahko bivala na Susjedu in na Stubici vdova pa bi Tahija vrnila 20-000 goldinarjev. Na ta način bi Tahija spravili s Susjeda in pomirili dve družini, ki sta celo kraljevino zapletli v krvave prepire Kaj mislite o tem?«
»Prečastiti'« se je Gašpar priklonil, »čudim se vaši državniški modrosti. Zadeva je imenitno zasnovana. Ali kolikor poznam naglo naturo gospe Uršule...«
»Zaradi nje si ne delajte skrbi,« se je nasmehnil škof. »Uršula je privelila.«
»Privolila?« se je čudeč umaknil Gašpar.
(Dalje)
Priporoča se
za ugoden nakup manufakture in perila, nogavic in drugo — stara solidna tvrdka
(„Pri Franceljtiu")
Ustanovljena 1885. — Veletrgovina manufakture. — Industrija perila in splošne konfekcije. Skrajno sultane cene za trgovce na debelo	Novosti v detajlni prodaji, konkurenčne cene.
(od 4. do 11 aprila)
Nedeija, 4. aprila: 8: Vesel ne.c.^ . pozdrav (plošče) — 8.30: Telovadba za dame in za gospode (vodil bo profesor Dobovšek. 9: Čas, poročila, spored. — 9.15: Verski govor. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 11: Male stvari za male ljudi (plošče). —11.30: Otroška ura (vodila bo Mamica Romanova). — 12: Mandolinistič-ne točke (plošče) — 12.15: Koncert (sode'o-vali bodo Fanika Brandlov3 violina, profesor Lipovšek in radijski orkester) — 13: Čas, poročila, obvestila. — 13.15: Radijski orkester — 16: Podržavljen je zavarovanji (Ivan Martelanc) — 16.20: Po domače (plošče) — 17: Kmetijska ura: Gozdarstvo (Ivan Tavčar) — 17.20: Materinski dan. — 18: Narodme pesmi (sestre Stritarjeve in Fantje na vasi). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura.. 39.50: Slovenska ura: Adamič: Koroška sui-ta (radijski orkester); Iz Železne Kaple (dr.. Angela Piskernikova), — 20.30: Vodopivae-va vesela ura (sodelovali bodo Akademski pevski kvintet, Vida Rudolfova in radijski orkester). — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert plesne glasbe (plošče)
Ponedeljek, 5. aprila. 12.00: Ob modrih vodah havajskih (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Debussy: Nokturni (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Zdravniška ura: Higiena bivališča (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Leopold: Tatra, fantazija slovaških narodnih (plošče). — 18.30: Slovenska narodna pesem (France Marolt). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Gregor-čev pihalni kvintet (Jermol-flavta, Flego-oboa, Gregorc-klarimat, Turšič-fagot, Haf-ner-rog). — 20.45: Pablo Casals (na ploščah). — 21: Radijski orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radijski jazz.
Torek, 6. aprila. 11: šolska ura: Pojdimo odkrivat lepote Križne jame (Ivan Michler). 12: Pisano polje (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Radijski orkester. — 14: Vreme, borza. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Psi-hotehnika iin narodno gospodarstvo (Mirko Ferenčak). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Naciolnalna ura. 19.50: Zabavni tednik. — 20: Čajkovskij: Romeo in Julija, uvertira (plošče) — 20.20: Branislav Nušič: »Dr« — komedija —(člami ljubljanskega gledališča). — 22: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 22.15: Vesel konec (radijski orkester).
Sreda, 7. aprila. 12: Reproduciran koncert na vvurliških orglah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. -- 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 14: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Praktično vremenoslovje .(Janko Siherl). — 18.20: Mladinska ura: Naredimo si akvarij (Miroslav Zor). — 18.40: Delavsko predavanje: Kolektivne pogodbe (Rudolf Smersu). 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: šah. — 20: IV. ura slovenske orgelske glasbe (sodelova-
la bosta Stanko Premrl in Angela Megla-Hauekova). — 21.15: Koncert na dveh harmonikah (igrala bosta brata Goloba). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za veselo razpoloženje (radijski orkester).
Četrtek, 8. aprila. 12: Kozaške pesmi (plošče) — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Fantazije (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18; Pester spo. red (radijski orkester) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zabavni kotiček — 20: Radijski orkester. — 21: Plošče. — 21.15: n. ura francoske klavirske glasbe (predaval ia izvajal bo na klavirju profesor Škerjanc). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Hajdrihove pesmi bo izvajal Akademski pevski kvintet.
Petek, 9. aprila. 11: Šolska ura: Od vlakna do obleke — dialog ( vodij bo gospod Miroslav Zor). — 12.00: Naši zvoki (plošče).— 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Pevske .jazzovske skupine (plošče). — 18: Ženska ura: Novodobno gospodinjstvo meščanske žene (Anica Le-barjeva). — 18.20: Maurice Ravel: Dafnis in Kloe, sinfoniena suita (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19 30: Nacionalna ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Prenos iz Maribora: Gregorčičev večer. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 10. aprila. 12: Plošča za ploščo hiti. — 12.45: . Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošča za ploščo hiti. — 14: Vreme. — 18: Za delopust (radijski orkester). — 18.40: Češkoslovaško šolstvo (Rudolf Bratok). — 19: Čas, vreme, poročila, spored; obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dir. Alojzij Kuhar). 20.30: Pratiika za mesec april ali mali traven. 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Zi vesel konec (radijski orkester).
Za smeh in kratek čas
PRI URARJU
Kmet (pomoli urarju nihalo stenske ure): »Prosim, popravite mi to, da bo šlo.«
Urar: »Prinesti morate celo uro!«
Kmet: »Saj je ura dobra, samo tale noče iti.«
PRED POROKO
Mati (hčeri, ki se bo poročila): »Ne jokaj vendar. Jaz sem bila na dan poroke zelo vesela.«
Hčerka: »Kakšna razlika med teboj in menoj. Ti si se poročila z očetom, jaz se pa moram s človekom, ki niti k družini ne spada.«
RES JE
Sodni eksekutor trka na zaklenjena vrata: »Saj dobro vem, da ste doma. Vaši čevlji stoje pred vrati.«
Glas iz stanovanja: »To še nič ne dokazuje. Kaj nisem mogel oditi od doma v nogavicah?«
NEZANESLJIVO ZDRAVILO
A: »Zdaj, ko ima tvoj prijatelj s Tončko že tri otroke, bi se pa že lahko vzela,«
B: »Kaj misliš, da potem ne bosta več imela otroik?«
NE PAČI OBRAZA
Teta: »Miha, nikar ne pači obraza, sicer boš ostal grd vse življenje«.
Mihec: (opazuje teto): »Ali si se mar tudi ti pačila?«
V ŠOLI
Učitelj: »Alkohol je strup. Ali mi lahko poveš primer?«
Mihec: »Da, če pride moj oče iz gostilne in se krega, pravi mama, da ima strupen jezik.«
PRI ZDRAVNIKU
Miha: »Povejte mi, gospod zdravnik, prav odkritosrčno, kaj mii manjka.«
Zdravnik: »Če sem čisto odkritosrčen.moram reči, da se vaša bolezen imenuje zani-karnost.«
Miha: »Prosim vas, gospod zdravnik, da mi povesite to besedo po latinsko, ker si je sicer ne bom upal povedati svoji ženi...«
NE MORE SE ODLOČITI
A.:	»No, katero izmed teh dveh deklet si
si izbral ?«
B.:	»Sam ne vem, za katero bi se odloči. Debela ima preveč suho doto, ona z debelo doto je pa presuha ...«
TRENŠKOTI VETERNI SUKNJIČI -
Novosti
LEPE VZORCE ZA PUMPARICE, ŠPORTNE OBI.EKE NUDI CENENO
P E E S K E R
SV. PETRA CESTA 14
PRODAJAM POSESTVO, oddaljeno tri četrt ure od postaje. Zemljišča je približno 27 oralov, in sicer travnikov, gozda in njiv. Redi se lahko 7 glav živine Cena 90.000 Din. Kodrič Josip, Canje 21, p Blanca.
AL. PLANINSEK, Ljubljana
Beethovnova ul. 14/1, telefon 30-10. tzposluje nakup in prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje, informacija daje brezplačno.
NOVOST J
Samo Din 98.-
Št. 63.719 Cenena, a doora shoocu-frol zapestna ura, točno regulirana, lep kromiran okrov zapestnica iz usnja — Številčnica in kazalo osvetljena. (Radium)
Din 98.—«
Zahtevajte veliki cenik tti ga dobite zastonj in poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna protokolirana tovarna ui v Svicl
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6.
Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnikar.
Urejuje Filip Omladič.
Za Narodno tiskarno Fran Jeran.