Po pošti prejeman: za
celo leto oaprej 26 K — h pol leta , 13 „ — , ietrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
V upravništvu prejemati:
za
celo leto oaprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — , ¿etrt „ , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za"pnsiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnina in inserate sprejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraiajo, nefrankov&nn pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Sume-niskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemai nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 58.
V Ljubljani, v ponedeljek 11. marca 1901.
Letnik XXIX.
Vlada in potresno posojilo.
V	seji odseka za nesreče po uimah (Nothstands-AusschuBs) dno 8. t m. je vladni zastopnik, sekcijski načelnik Roža, vladno stališče napram predlogu dr. Susteršiča, Venoajza in tovarišev označil sledeče:
1.	Vlada je proti generalnemu odpisu brezobrestnega posojila.
2.	Vlada je pripravljena z vso dobrohotnostjo presojati prošnje, ki se vložijo v smislu zakona z dne 28. marca 1900 za olajšave glcdč vračevanja, odnosno za odpis brezobrestnih posojil.
3.	Vlada hoče dobrohotno upoštevati tudi prošnje takih prosilcev, ki so že enkrat odbiti bili; naj so torej prošnjo — ki so itak koleka proste — znova vlože.
4.	Kar se tiče 3% posojila, naj dežela prosi pri državi za olajšavo. Država jej bode olajšavo dovolila — stvar dežele je potem, isto olajšavo priznati tudi posameznim posojilojemalcem.
5.	Do nadalje se ne bode nobeno posojilo e k s e ku c i j s k;i m potom izterjalo.
V	toliko je vlada d o s 1 ej vsled predloga dr. Šusteršča, Veneajza in tovarišev prijenjala.
Razume se, da je vse ,to nezadostno. Država bode morala v svojih koncesijah mnogo dalje iti, ako hoče zadostno upoštevati bedni položaj po potresu poškodovanih posestnikov.
V	prihodnji seji odseka — ki so vrši bržkone konec tega tedna — -se bode vršila debata o izjavah vladnega zastopnika.
Shod v „Katoliškem Domu".
Včeraj dopoldne je bil v »Katoliškem Domu« mnogoštevilno obiskan javen shod. Velika dvorana z galerijo je bila natlaieno polna, poslušalci so morali priti «elo na oder, mnogo jih še v dvorano ni moglo. Predsednikoma je bil izvoljen g. Gostinčar, in je dal besedo g. dr S u s t e r š i č u, ki je vkljub svoji hudi influenci zapustil posteljo, da poroča volivcem o svojem de-^ lovanju. Poslancc pete skupine je naglašal iz početka, da o velikih uspehih sedaj pač noben poslanec se ne more govoriti, saj se je ves prvi mesec izgubil samo s tem, da se dožene, ali bo državni zbor kaj delal ali nič. Nato je prešel na posamezna vprašanja. Vprašanje kluba.
To vprašanje se je sicer že na široko obravnavalo v našem listu, dr. Šusteršič je pa pripomnil sledeče : Mi katoliškonarodni poslanci smo takoj izjavili, da stopimo z z vsemi slovenskimi in hrvaškimi poslanci v skupen klub, izvzemši samo kranjske liberalce. Ti so sovražniki naše vere in našega ljudstva, in s takimi mi ne moremo biti složni. Dr. Tavčar je bil v Postojini izjavil, da so liberalci v krščanskem klubu uganjali »h i n a v š č i n o«. Ko je on prišel na Dunaj, je začel pa uganjati ravno tisto »hinavščino«. Izjavil je, da je kristijan. (Smeh.) No, krsta mu seveda nihče vzeti ne more, a značilno je, da je Malovrh, ko je zvedel, da je Tavčar, podpisal krščanstvo, zaklical; »To je škandal!« Tavčar je pa izjavil: »Jaz vse podpišem, kar kdo hoče, ostanem pa tisti, ki sem bil«. Da je res ostal tisti, kar je bil, priča vsaka številka »Slov. Naroda« ¡in »Rodoljuba«. S takimi ljudmi se mi pač ne moremo zložiti v en klub. Jaz ne grem v noben klub, kakor v krščanski klub, in pri tem ostanem, če bi tudi zaradi tega bili mi čisto osamljeni. (Odobravanje.)
Ugovarjajo nam sicer različno. Tako je na primer rekel poslanec Spinčič: »Vi morate Tavčarju odpustiti«. A jaz nato izjavljam, da sem osebno pripravljen odpustiti vsako razžaljenje. Nekaj drugega pa je, osebno odpustiti žalitev, in zopet nekaj drugega je, podpirati nasprotnika v njegovih ljudstvu sovražnih naklepih. Jaz nisem opravičen, ljudstvo na svojo pest zapustiti in podpirati naklepe liberalcev. Ali me je zato izvolilo 38 000 mož, da podpiram Tavčarja? (Glasni klici: Nikdar ne! Nikakor!) Zato smo šli v »Slovanski centrum« in ne v »Jugoslovanski klub«.
Naš klub je »Narod« imenoval m i š -m a š - k 1 u b. Presodite sami, kje je večji miš-maš, pri nas ali pri liberalcih! »VJugo slovanskem klubu« so trije rimsko-katoliški duhovniki skupaj s Tavčarjem, kateri piše, da so vsi duhovniki sleparji. Ali ni to »miš-maš«? V našem klubu smo pa sedaj vsi edini. Veže nas najprej to, da smo vsi Slovani in sami zastopniki mase ljudstva. Tako smo edini v narodnih in gospodarskih vprašanjih. Veže nas pa še posebej krščanska zavest, in vsi smo za reformo v krščansko-socijalnem smislu. Svoj program smo izrazili tako, da stojimo na krščansko demokratični podlagi in da se hočemo boriti z? p r r i o o ku^u, ulinaikii in delavca. V tem smo vsi edini v našem klubu. Kako morejo tu o »miš-masu« govoriti ljudje, ki pravijo : »Podpišem v«e, ostanem pa tisti, ki sem bil«?
Politični položaj.
Cehi so v državnem zboru začeli z ob-strukcijo, ne s turbulentno, tudi ne s »tehnično« obstrukcijo, ampak s tem, da so vlomili celo vrsto nujnih predlogov. Ti predlogi obsegajo večinoma res važne in koristne zadeve, a zaradi njih zbornica ne more priti do dnevnega reda. Nastala je že nevarnost, da nas vlada pošlje domov, ker je stala pred alternativo: Ali se sklene zakon o vojaških novincih v zbornici, ali po paragrafu 14. Če ga v zbornici ni mogoče skleniti, mora ga vlada brez zbornice uveljaviti. V tem hipu so se začela pogajanja med vlado in med Čehi. Vspeh je bil ta, da je zbornica prišla do provizorične delavnosti. Nemški liberalni listi pišejo mnogo o tem, kaj neki je vlada obljubila Čehom. Pa njih strah je prazen. Cehi so zadovoljni, da se zakon o žganjarini hitro reši, po katerem dobi Češka okoli tri milijone dohodkov na leto. Mladočeška stranka jih je potrebna. Njeni učitelji, glavna opora te stranke, ji niso več zvesti, ampak jim uhajajo k soci-jalistom in radikalcem, in s temi milijoni jim hočejo zvišati plače, da jih zopet priklenejo na se, drugače stranka propade.
Za nas je važna vladna predloga o drugi zvezi s Trstom (Bohinj Karavanke Sol-nograd). Ta teden do petka pride ta predlog pred zbornico v prvem branju, potem se bo izročila železniškemu odseku Tu je seveda nevarnost, da obleži za dolgo časa. Mi se bomo potrudili, da pospešimo vso zadevo, kar mogoče.
Rekel sem, da je naš državni zbor samo provizorično delaven. Res je to, in moje mnenje je, da je državni zbor neozdravljivo bolan in ne bo prišel nikdar do definitivne delavnosti v tej obliki, ki jo ima sedaj. Do velike noči bomo še brkljali v njem, mogoče da še nekaj časa po veliki noči. Med tem bodo morda še koga pretepli, potem pa bo prišlo enkrat do katastrofe. Ozdraviti se bo dal državni zbor samo s
tem, da se odpravijo v volilnem redu privilegiji in da se vpelje splošno in enako ljudsko zastopstvo. (Živahno odobravanje.)
Potresno posojilo.
Za nas najvažnejša zadeva je sedaj potresno posojilo, katerega ie dala država brezobrestno okoli 3 milijone raznim posestnikom in obrtnikom s tem pogojem, da se v petnajstih letih, počenši s 1. janu-varjem 1901, izplača nazaj. Naš položaj je pa tak, da danes skoro nihče ne more plačati tega posojila, ako se ne zadolži. Zato smo smatrali kot svojo prvo dolžnost, da uložimo predlog, po katerem naj vlada brezobrestno posojilo odpiše. Ta predlog smo smatrali kot svojo dolžnost, in gotovo so zanj hvaležni vsi prizadeti posestniki. A pri tem nismo računali s »Slov. Narodom« in s poslancem tretje kurije ljubljanskega mesta. Udarili so kar s kolom po nas. Kaj takega, kar je dr. Tavčar počel s »Slov. Narodom", se ne zgodi nikjer več na svetu.
Dr. Tavčar in potresno posojilo.
V državnem zboru so različne stranke, ki se bore med sabo s hudim orožjem, a kaj tako neumnega, kakor dr. Tavčar v tem slučaju, ne naredi nikdar nobena stranka. Taka
ijpneiip««.	o« »«II liK---rJ<-' npum
nikjer več ne dobi. Tem ljudem se je kar čuditi.
Takoj so padli liberalci po nas, češ, da smo uložili predlog »zaradi reklame". Mi mislimo, da je vsako dobro dejanje poslancev za volivce reklama zanje. Od nas zahtevajo volivci dejanj, in naša dolžnost je, da delamo; če je delo reklama, potem je dolžnost poslanca, da dela zase »reklamo«.
»Posegel sem v delokrog dr. Tavčarjev« očitajo mi liberalci. Jaz pa zastopam celo deželo, in ker je bilo tudi izven Ljubljane poškodovanih mnogo posestnikov, katerih dr. Tavčar ne zastopa, zato sem s poslancem Vencajzem moral staviti ta predlog. Kako bi pa naj bil naredil, da ne posežem v »Tavčarjev delokrog« ? Ali naj bi bil predlagal tako : Potrebno posojilo naj se odpiše vsem, izvzemši volilce dr. Tavčarjeve?
(Glasen smeh. Dobro!) Potem bi bili šele vpili: Glejte klerikalce, vse hočejo sami požreti, in nikomur nič ne privoščijo! iBravo!)
S to gonjo, katero so začeli liberalci, se je pa ves predlog jako hudo kompromitiral, in vlada je iz ravnanja naših liberalcev dobila razlog, da nasprotuje odpisu posojila. Vlada stoji namreč vedno na fiskaličnem stališču : ona rajša kaj vzame, kakor pa da. Posebno sedaj je finančni minister v takem položaju, da mora porabiti vsako priliko, kjer se da kaj prihraniti, in zato ima mošnjo trdno zaprto. Prej je imel državni račun vedno prebitke po 10 do 30 milijonov, ki so šli kot takozvani »Cassenbestiinde« v blagajno in jih je vlada lahko porabila za državne potrebe. Sedaj pa že štiri leta državni zbor ni sprejel proračuna, vlada ni dobila dovoljenja, da si vzame ta denar, porabila je vse prejšnje prebitke in — blagajna je prazna.
Zato so bili veseli, k o j e začel trobiti Tavčar, da je Šusteršič - Voncajzov predlog, naj se odpiše brezobrestno posojilo, samo »reklama«. Dobili so iz ravnanja ljubljanskega poslanca razlog, da Ljubljani ne odpišejo dolga!
Tavčar je razljučen zaradi tega, ker tega predloga ni stavil on, in zato mu na-
sprotuje. A kdo mu je pa branil, da ni on stavil predloga ? Ali morem jaz kaj zato, če dr. Tavčarju kaj pametnega na misel ne pride? (Veselost.) Če ga ni prej o pravem času pamet srečala, moral bi pa gledati vsaj sedaj, da ne kompromitira svojih volivcev. (Tako je!)
V »Mestnem domu« je rekel dr. Tavčar, da bi bil on tudi podpisal predlog, če bi ga bil dobil v roko. A predlog je bil stavljen od našega kluba, ki je ločen od liberalcev, in Tavčar bi bil lahko s svojim klubom stavil ravno tak predlog, če bi bil hotel. Da mi ž njim skupaj ne moremo hoditi, pa nismo krivi mi, ampak on, ki nas žali in slika kot goljufe. Da ni tudi poslanec ljubljanskega mesta podpisal predloga, je krivo ono meščanstvo, ki je takega moža poslalo na Dunaj! (Res je !)
Tavčar pravi tudi, da bi predlog moral biti ves drugačen. A k a k bi moral biti, o tem molči, ker sam nič pametne-jega ne ve. Če pa ve za boljši predlog, nego je ta, da se brezobrestno posojilo odpiše, naj ga pa vendar stavi v državnem zboru ! Kdo mu pa brani? Hvaležni bomo, če kaj boljšega predlaga!
Včeraj je pa prinesel »Narod« i n-
f a m n V*«*— j 1 —«>,.. J U. uw	.
»Dunaj, 9. marca. Včeraj je imel odsek za podpore v sili, takoimenovani »Noth-standsausschuss« sejo, v kateri se je izkazalo, kako prenagljen in nepremišljen je bil Šusteršič-Vencajzo v predlog glede ljubljanskega potresnega posojila Odsek prvotno sploh ni hotel ničesar druzega storiti, kakor Susteršič-Vencajzov predlog — s priporočilom odstopiti vladi! Menda je to vzrok, da je Šusteršič v včerajšnji Beji nakrat izjavil, da je predlog brez njegove vednosti (!!) bil odkazan temu odseku, dočim spada prav za prav v budgetni odsek. Šusteršič je to še le včeraj spoznal, med tem ko ga je »Slov. Narod« že pred več tedni na to opozoril. Posledica tega je, da bo odsek še lo v prihodnji seji razpravljal in sklepal, ali spada predlog sploh v »Nothstandsausschuss« ali naj so odstopi proračunskemu odseku. Vladni zastopnik so je včeraj glede Šuster-šičevega predloga jako nepovoljno izrazil. Za predlog sta govorila dr. Šusteršič in dr. Tavčar. Referent Steiner se sploh ni izrazil glede predloga, vendar so je kazalo, da mu ni prijazen, ker je nepremišljen. Naposled je referent zahteval, naj se izvoli drug poročevalec, češ, da on ne pozna razmer. Tudi o tem se bo sklepalo v prihodnji seji. Vsa razprava je naredila utis, da jo jo Šusteršič s svojim predlogom zavozil.«
To poročilo brez dvoma izvira od Tavčarja samega. V njem je polno neresnic.
Ali je bil predlog res p r en a g l j o n, ko je že zadnji čas zanj ? Brzojavka pravi, da je Susteršiš šele sedaj Bpoznal, da spada predlog v proračunski odsek in ne v odsek za nesreče po uimah. Res pa je, da naš predlog izrecno pravi, da se naj izroči proračunskemu odsoku in v 14 dneh predloži zbornici. Poročevalec Steiner sam se je b k 1 i c e v a 1 na besedilo predloga in predlagal, naj so izroči proračunskemu odseku, in vpraševal, ali jo kompetenten odsek za nesreče po uimah sklepati o njem. Jaz sem nato sam izjavil, da smo namenili predlog proračunskemu odseku in je zoper našo voljo prišel v ta odsek. Zgodilo so je pa to takole:
Zbornica je bila takoj iz početka soglasno sklenila, da se vsi prodlogi o Sko-
dah, prizadetih po uimah, if <oče temu odseku. Zakaj takrat Tavčar ni protestiral? Zakaj takrat ni zahteval, da se naredi izjema za potresno posojilo? Takrat je molčal, potem pa spisal celo vrsto člankov v »Narod*, da je zmota. Kaj pa je sedaj storiti? Ko je enkrat predlog v enem odseku, ne kaže ga devati v druzega, ki se ž njim še ni nič pečal, ker bi se vsa stvar le brez potrebe zavlekla.
»Za predlog sta govorila Šusteršič in Tavčar«, pravi »Narod«. Prej nisem hotel govoriti o tem, in tudi zdaj ne povem še, kako je zastopal dr. Tavčar interese svojih volilcev, ker nečem stvari škodovati, in tudi na to provo-kacijo nečem še razpravljati o tem. Le to konštatujem, daje vsled dr. Tavčarjevega nastopa bil vladni zastopnik, ki se je izjavil proti odpisu posojila, ki smo ga mi predlagali, v tem položaju, da se je skliceval na besede zastopnika tretje kurije ljubljanskega mesta. (Oho! Cujte! Takega poslanca ima Ljubljana!) Pride čas, ko vam bom natančno poročal, da spoznate dr. Tavčarjevo zastopstvo. Za sedaj zadostuj to!
Liberalni lim
Enkrat sem se tudi jaz vsedel na liberalni lim. To je bilo takrat, ko sem šel na shod v »Mestni dom«. (Veselost.) Ker sem kot poslanec pete skupine tudi zastopnik ljubljanskih hišnih posestnikov, sem šel tudi na ta shod, a tu so me inzultirali in sicer liberalni kričači, ki niti hišni posestniki niso. Med drugimi mi je zaklical tudi bivši ljubljanski poslanec Kušar, da sem jaz »Poslanec analfabetov«! Kako so predrzne ta mož tako razžaliti slovensko ljudstvo ?
No, med mojimi 38.000 volivci jih je malo, ki bi duševno stali pod Kušarjem. Kušar ni analtabet, ker brati in pisati zna, a po pravici se ga je kot poslanca prijelo ime »Slovenski Moltke«, ker o Moltkeju se pripoveduje, da je vedno molčal. (Veselost.)
Potem je veliki politik dr. Hudnik raz
* „ 1 1---, j- - - —	---1:1.^ nnp.lrn
ker bi se bil moral prej zagotoviti dvotretjinsko večino za predlog. No, g. dr. Hudnik, potolažite se! Ne le dvotretjinsko večino je dobil naš predlog, ampak bila je soglasno sprejeta nujnost. G. dr. Hudnik naj govori o tem, kar razume, v politiki naj pa posnema »slovenskega Moltkeja«! (Dobro! Veselost.)
Delo v zbornici.
Nato je dr. Susteršič kratko povedal, kaj je govoril v zbornici. Oglasil se je k besedi trikrat. Prvič je govoril v a d r e s n i debati, kjer je označil stališče »slovanskega centra«, zahteval, da drž. zbor dela, povedal, kako čudno šari birokracija po naših deželah, govoril za odpravo § 14 in za socialne reforme ter priporočal razširjenje volivne pravice na mase ljudstva.
Drugič je govoril v tajni seji v debati o znani katoliško cerkev grdeči interpelaciji. Neki Grassmann je slabo preložil neke citate iz del sv. Alfonza z namenom, da ga obrekuje. Dokazalo se mu je, da še latinsko ne zna dobro. Iz te brošure je tudi Tavčarjev »Narod« zajemal napade na »liguorijanstvo«. Vsi dostojni ljudje v zbornici, tudi baron Schvvegel, so bili proti temu, da se ta interpelacija prečita v javni seji, in podpredsednik jugoslovanskega kluba dr. Ploj je še navdušeno govoril proti nji-Zdaj je bil Tavčar v zadregi. Moral je g la s o v a t i p r o t i i n t e r p e 1 aci j i i n s tem javno obsoditi samega sebe. (To je miš-maš! Prav mu je!)
Tretjič je govoril za predlog, da se naj nujno reši zakonski načrt, da se ustanove splošne kmetijske zadruge, ki so neobhodno potrebne za rešitev našega poljedelca.
Na delavski stan so se ozirali naši poslanci pri raznih predlogah, ki so splošne važnosti in bodo še zlasti v korist delavcem. Sem spada zavarovanje za starost. Izročili so predlog za osem-urni delavnik v rudokopih, ki pa ni dobil potrebne večine. Zato predloži vlada predlog o deveturnem delavniku; pri tej priliki se bodo naši poslanci potegnili za osemurni delavnik. Potem so pred-
lagali, da so odpravijo mitnice na državnih cestah, da se vlada ustavi k a r -i e i o m kapitalistov in prepove b 1 a n k o -termi n sko kupčijo z žitom. Glede prenosa delavskih hišic je govoril dr. Šusteršič s finančnim ministrom ter je obljubil, da se bodo tu privolile olajšave. Sploh pa pride v zbornici na vrsto kmalu zidarski predlog odelavskih stanovanjih, in pri tej priliki se bo dal morda ta prenos čisto odpraviti.
Svoj zanimivi in poučni govor je dr. Susteršič sklenil z izjavo, da se nikomur ne ponuja za poslanca, ker je poslanstvo veliko, odgovornosti polno breme, da pa bo delal, dokler uživa zaupanje volivcev. (Živio dr. Susteršič.)
Zaupnica.
Na to je gospod Krega r v imenu okrajne bolniške blagajne protestiral proti napadom na osebo dr. Susteršiča in predlagal sledečo resolucijo:
»Današnji shod katoliško - narodnih in krščansko socijalnih volivcev izreka popolno zaupanje svojemu poslancu in zahvalo za njegovo delavnost v korist volivcev in odločno zavrača nesramne napade »Slov. Naroda«, »Rodoljuba«, »Edinosti« in »Domovine« na osebo dr. Susteršiča. Shod z zadoščenjem pozdravlja, da šo se katoliško-narodni poslanci ločili od liberalcev, ter pričakuje, da se z ljudmi Tavčarjeve baže nikdar ne združijo.«
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Zakaj sovražijo dr SuSteršiča?
Slednjič se je oglasil k besedi dr. Krek: Liberalci sovražijo dr. SusterMča edino le zato, ker je katoliški mož in drži z duhovniki. če bi on hotel iti proti nam, bi ga takoj slavili kot prvega, najnadarnejšega in najvplivnejšega slovenskega politika. Čisto napačno je, da se razpor naših poslancev očita osebnosti dr. Susteršiča. Njegeva oseba tu ne odločuje. Razpor bi bil tudi, če dr. Susteršič ne bi bil poslanec. Mi ne gremo za dr. Susteršičem zaradi njegove osebe, ampak zato, ker vidimo, da dela prav. Mi se ne damo nikomur slepo voditi, in če bi dr. Susteršič kedaj kaj napačnega storil,
oi lUKit » <--j	____i	J..»
moram izjaviti, da je dr. Šusteršič s svojim nastopom še celo ublažil nasprotstva, ker če bi bil jaz poslanec, nastopal bi zlasti v gospodarskih vprašanjih še ostrejše. To, kar dela, je dolžan storiti. Na liberalce se pa ni treba ozirati, ker ljudje, ki so tako nizko padli, da se jim ne gnusi »Slov. Narod«, niso zmožni, predpisovati nam politike. Dan na dan imenujejo nas duhovnike sleparje in ničvredne ljudi, in če bi bilo vse res, kar o nam pišejo, morali bi vsakemu duhovniku v obraz pljuvati, če ga srečajo na cesti. A tega ne store, ker so nedosledni in sami vedo, da lažejo. Na tako ljudi se sploh ne sme jemati noben ozir več.
Impozantni shod se je zaključil z glasnimi živio klici na dr. Susteršiča in kršč. so-cijalizem.
Državni zbor.
Dunaj, 10. sušca. Vreme se jasni.
Skoraj potekö štiri leta, odkar »štrajka« avstrijski parlament. Od 27. sušca 1897. do 17. okt. 1899 so Nemci z divjo obstrukcijo ubijali parlament in njegovo ustavno osnovo. Nepozabni so prežalostni spomini na parlamentarno revolucijo, ki je sekala krvave rane drž. telesu, brezozirno z nogami teptala ljudske potrebe in koristi ter pred vsem omikanim svetom vzbujala pomilovanje, posmeh in škodoželjnost. Prijatelji stare habsburške države so jo pomilovali, javni in tajni sovražniki so Avstrijo zasmehovali in jej napovedovali propad. Kakor ladija brez jadra in krmila na širokem, razljučenem morju, tako je bila Avstrija igrača političnih besnih viharjev. Schönerer in tovariši so že sanjali o nemški državi, ki sega do Adrije ter na grobovih avstrijskih Slovanov gradi nemške trdnjave in protestanške shodnice. Mažari so kovali svoje načrte za bodočnost ter računali na dedščino. Toda Avstrija ne umira, ne razpada, ona se le preraja in prenavlja iz starih tesnih doktrinarnih spon ter razvija naravnim potom kot živo, zdravo telo ob svežem zraku probujajoče se narodove
samozavesti, ki teži po ravnopravnosti, pravičnosti in kršč.-socialni preosnovi zastarelih naprav in navad. Življenjska siia habsburške države so njeni čili narodi, zagotovilo njene bodočnosti neomahljita zvestoba in udanost do presvetlega vladarja ter mejnarodni od-nošaji, ki silijo razne narode v Avstriji do vzajemnosti in tesne zveze.
In s tega stališča, z ozirom na ta dejstva moramo presojati boleBtno prikazen, vročinsko mrzlico, ki stresa in rahlja državno telo ter njegov umetni mehanizem. Nemci se še vedno ne zavedajo, da so bila 1. 1805, 1848 in 1866, da živimo v samostojni avstrijski državi, ki je vsem narodom v zakonu zagotovila popolno ravnopravnost. Nemška obstrukcija je torej bila izbruh sebične oholosti, ki še vedno hoče hergemo-nijo, narode prve in druge vrste, gospodo in tlačane.
Minilo je že štirideset let, odkar imamo v cesarskem patentu zagotovljene državljanske pravice, toda Nemci si prisvajajo patent za privilegije. In ko je grof Badeni z jezikovno naredbo hotel Čehom v dejanju dovoliti to, kar jim ustava v načelu priznava, so Nemci po časopisju in na shodih vzbu-nili vso svojo armado ter v parlamentu vpri-zorili gonjo proti ustavi in državi, ki je vžgana in vklesana v zgodovino. Ali ni naravno, da so se Cehi z elementarno silo uprli birokraciji, ki je 17. okt. 1899 kazalo časa potisnila nazaj?
Bila je to reakcija, odpor proti predsodkom in privilegijem, ki so že davno zastareli. Mi načeloma obsojamo vsako obstrukcijo kot parlamentarno anarhijo, a češka obstrukcija koncem 1. 1899 je bila silobran, odmev užaljenega naroda.
Večkrat pa so razmere močnejše, nego človeška volja, državni oziri merodajnejši, nego istodobne strankarske koristi. In tedaj je treba stranki previdnosti, oprezne taktike. V politiki so kompromisi večkrat neizogibni, ker z glavo jo nemogoče skozi zid. In to so uvideli Mladočehi. Vreme se sicer jasni, toda Slovani imamo v Avstriji še dolgo, trnjevo pot ob viharjih in nalivih do cvetočega maja. Le potrpežljiva vztrajnost privede do raja. Čehi niso orožja zakopali v zemljo, le odlo-' zlil so je za nujuejdo potrebo, da sklenejo premirje, da vseh mostov ne podero za sabo.
To so bili dolžni sebi, svojim prejšnjim zaveznikom in državi. Taktika zahteva, da se po vročem boju v defenzivi zbero čete za novo ofenzivo ob ugodni priliki. Zato smo hvaležni Čehom, da so se otresli slepega radikalizma in stopili na realna tla. Fresl, Rataj in tovariši pa naj se uče, da z metlami ne bodo zvezd klatili z neba.
Zbornica je pričela resno delati. Solnce prodira temne oblake in zmrzla zemlja se taja. Toda sušeč ima rep zavit, pravi narodna pesem. Politični Falbi nam napovedujejo še mnogo dežja in snega pred spomladjo. Da bi se jim pike naredile na jezikih in žulji na prstih!
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. marca.
Naš cesar v Monakovem.
Naš cesar se poda 13. t. m. v Monakovo k slavnostim v proslavo 80-letnice bavarskega princaregenta. Slavnosti so se pričele v soboto. Nemški cesar se je hotel o tej priliki sniti z našim cesarjem; sedaj je pa pisal, da je vsled dobljene rane zadržan.
Klofač ruje.
Danes bode v državnem zboru zopet tajna seja. Klofač je uložil interpelacijo, ki obliko in vsebino prestolnega govora z najostrejšimi besedami kritikuje. Predsedstvo namerava to interpelacijo pustiti prebrati danes v tajni seji. V tajni seji bode zopet prišla na razgovor cenzurna pravica predsednikova.
Deveturnl delavnik.
Avstrijska vlada je torej res predložila državnemu zboru načrt za deveturni delavnik v premogokopih. V predlogu je zopet govor o »izjemah«. Po vladnem mnenju naj bi torej imeli v premogokopih deveturni delavnik, ki lahko traja tudi — par ur več. Hvala lepa za tak deveturni delavnik na papirju !
Gibanje v Macedoniji. Turška vlada je ob macedonBkem gibanju vedno bolj nervozna. Sedaj jo prepovedala macedonskim delavcem prehod čez mejo v Bolgarijo, kjer so se vsako leto preživljali z zidarskim, mizarskim in drugim delom Sto in sto macedonskih delavcev čaka sedaj v Solunu v bedi in obupu, povrh so pa še v nevarnosti, da se jih kot »revolucijonarje« ne vrže v ječo. Pričakujejo bo še nadaljnje strogo odredbe turške vlade, tembolj ker se je naznanilo, da je macedonski centralni revolucionarni odbor imel včeraj sejo, v kateri je določil, da se skliče 31. t. m v Zofijo sestanek delegatov posameznih odborov.
Rusija in Kitajska.
Odgovori vlasti o pogodbi mej Rusijo in Kitajsko so došli. Vlasti so soglasno svetovale Kitajski, naj s podpisom še počaka. Kitajci so sklenili, da bodo odgovor Rusiji dali še le v 14 dneh. V Massampo na Ko-reo je prišlo 600 Rusov z 10 topovi. »New-York Herald« javlja, da je Angleška pozvala ameriške zvezne države, naj združene ž njo prisilijo Rusijo, Mandžurijo dati Kitajski nazaj. Z mnogih strani se oporeka tej vesti. Ruski poslanik grof Cassini izjavlja, da stališče Rusije je isto, kakoršno je bilo 25. avgusta pr. I., ko je izjavil, da bode Rusija takoj odpoklicala svoje čete, ko bode red v Mandžuriji zagotovljen in bodo dani pogoji, da je varnost železnice zagotovljena. Vsa proga mandžurske železnice se otvori meseca maja.
Mir v Južni Afriki?
Politični svet dvomi, da bi bilo mnogo resnice na vesti, da sta Botha in Kitchener sredi mirovnih pogajanj. K r ü g e rja Botha o sestankih s Kitchenerjem ni o b v e b til vender vesti o teh sestankih ne potihnejo. Sedaj so poroča, da je 27. fe-bruvarija na sestanku Botha se pri Kitchenerju informiral o pogojih, pod katerimi naj bi Buri odložili orožje. Kitchener je po poročilu »Daily Chronicle« odgovoril, da Be bode dala vsem, ki se udajo ali bo vjeti, popolna amnestija ; izvzeti so le kapski Ilolandci, ki so kot angleški podaniki podpirali Bure. Izključena od amnestije eta tudi D e w e t in S t e j n. Kitchener je obljubil, da bode angleška vlada razdrte farme zopet sezidala in jih dala prejšnjim lastnikom — ako niso le ti naredili kakega izdajskega čina. Premirje je bilo po tem pogovoru podaljšano in in Botha je sporočil svojim častnikom pogovor s Kitchenerjem. Velika večina častnikov se strinja s pogoji (?), ni se pa strinjal D e \v e t , ki je izjavil, da maščevanje zahteva vojno. Kar bode mogel še škoditi Angležem, storil bo. Poročilo pravi, da se bode Bothov oddelek skoro gotovo danes udal generalu Frenchu (?). Krüger pravi, da je mir mogoč le, ako Angleška pripozna Burom neodvisnost in da tudi, ako bi Botha sklepal kak mir, pogoji, katere podpiše Botha, Bure ne vežejo. Kriigerjevo mnenje je, da bi se Botha, ako se bo udal, udal le z 20 do 100 svojimi privrženci. Botha, pravi Krüger, ni mož, kakor Dewet, ampak želi redno vojsko z velikim štabom imeti okolu sebe. Mogoče je, da narava, kakoršna je njegova, ne more prenašati dolgo sedanjih težavnih razmer. A jedno je gotovo: Predno bode Botha poveljnibtvo odložil in se s svojo osebo podal Angležem, bode prej armado, katero je vodil, spravil v varnost in jo izročil drugim rokam. Položaj na bojišču se s tem ne bo nič spremenil. Tako Krüger. Dewet se je ločil od Stejna. Burski oddelek, ki je pri Lilidriftu prekoračil reko Oranje, ni bil Dewetov, ampak ga je skoro gotovo vodil Stejn. Tako je Dewet zopet potegnil za nos Angleže, ki so mislili, da je zapustil kapBko kolonijo. »Daily Mail« poroča, da je Dewet sedaj v bližini Petrusburga. Zasledujeta ga polkovnika Bethuen in Pilcher. Pri ponesrečenem napadu na Lichtenburg so Buri zgubili generala Celliersa, ki je padel v boju. V Mareisburgu, katerega so Buri zasedli, so ujeli mnogo svojih sovražnikov. Čudna je, po teh poročilih vest, da se dr. Leyds pogaja radi prepusta jednega dela Madagaskarja, na katerem bi Be naselili oni Buri, ki nočejo nič slišati o spravi z Angleži. Iz Pretorije se poroča v London, tla so mirovna dogajanja mej Botho in Kitchnerjem zadela na težave, ker Kilchoner nikakor noče dovoliti, da se amnestija raz-
tegne tudi na ustaše, ki so se udale v kapski koloniji De\vetovemu in Stejnovemu vodstvu. "Najnovejša veBt se glasi: Mareisburg so zopet zasedli Angleži.
Menelik zopet v boju. Neguš abesinski Menelik se zopet pripravlja na boj, pri katerem mu bodo pomagale angleške čete. Boj se bode vršil proti Mulahu v severu Somali dežele. Dva angleška častnika sta se podala iz Londona v Adisabeba, kjer bodeta abesinskim poveljnikom stala ob strani s svojim svetom. Abesinske čete bodo pričele operacije iz Adisabeba, angleške pa iz Berbera. Poroča se, da bode kralj Merelik operiral z 20.000 možmi zvestih mu ostalih Somalskih čet.
Boji na Arabskem. »Times ol' India« javlja, da je šejk iz Ku-\vejt, ko je odbil napad Ibn Rašida na Ku-\vejt, preganjal RaSidove čete v centralno Arabijo, zasedel Nedšd ter Rašida odstavil. Rašid zahteva turško pomoč in grozi, ako ne dobi te pomoči, da bode s svojimi četami nadlegoval karavane, potujoče v Meko.
veliki orkester. Znana krasna zbora Wag-nerjeva »Presrečen sem« iz Tannhiiuserja za
Dnevne novice,
V Ljubljani, 11. marca.
Osebne vesti Višji geometer I. raz reda g. Iv. R u ž i č k a je iz Postojne prestavljen v Ljubljano. Poverjeno mu je vodstvo tukajšnjega c kr. katastr. mapnega arhiva. Eleva gg. Jakob Berne in Franc V y d r a sta imenovana geometroma II. razreda in sicer prvi za metliški, drugi pa za mokronoški okraj. Iz Mokronoga v Postojno je prestavljen elev Alfonz [vitez G s p a n.
Umirovljenje goriškega deželnega šolskega nadzornika. Razni listi so poročali, da namerava goriški dež. šol. nadzornik g. K 1 o d i č stopiti v pokoj. Vest se je izkazala samo kot želja nekaternikov. Poroča se sedaj, da g. Klodič nikakor'ne misli
atopiti v pokoj.
Javno predavanje K predavanju dr. Kreka prihodnjo sredo ob pol 8 uri zvečer uljudno vabi vse člane in prijatelje »Slov. kršč. soc. zveza.«
V Mariboru bode jutri 12. t. m. preč. g. dr. I v a n K r i ž a n i č, doslej kanonik senijor, infulovanim stolnim dekanom vmeš-čen. Čestitamo prav iz srca!
Še nekaj z občnega zbora „Centralne posojilnice" v Gorici. Na občnem zboru »Centralne posojilnice« v Gorici so bili vsprejeti naslednji predlogi: 1. Kmečke posojilnice naj navajajo ljudstvo k varčnosti, 2. naj odsvetujejo kmetom z a dol ž e v a n j e , ako ni res skrajna sila, 3. naj dajajo posojila le na o s e b n i kredit s prisilnim odplačevanjem v 3—5 letih, posojila na knjižbo naj prepustijo »Centralni posojilnici«, 4. naj vsako leto natanko pregledajo knjigo dolžnikov in naj vsako posojilo presodijo, je-li vedno še var n o, 5. Glede revizije naj se »Centralna posojilnica« dogovori z »Gospodarsko zvezo v Ljubljani.« S tem je bilo zborovanje kon čano.
Gospodarska organizacija v Istri.
Vrli »Pučki prijatelj«, ki izhaja v Krku, pri poroča, naj se prihodnje poletje vrši gospodarski sestanek istrskih rodoljubov, na ka terem naj bi se razpravljalo v gospodarski organizaciji istrskih Slovanov. Sestanek naj bi se vršil v Liburniji. Pričakujemo, da bode sestanek „Edinost" priporočila. Bog daj pre potrebnemu sestanku vspeh 1
II. redni koncert „Glasbene Ma tiče« v soboto je privabil izredno mnogo občinstva. Zdelo se je, da so hoteli Ljub-ljančanje popraviti harfinistinji K 1 i č k i, kakor so zakrivili koloraturki Strozzijevi. Njeno igranje na harfi je res krasno. Ta užitek je sicer izreden in nenavaden, ker moderna glasba ne rabi mnogo harfe, a g. Klička-Nebeska je pokazala, da je harfa koncertni instrument, s katerim se dajo do seči brillantni uspehi. Harfa je dobila v soboto mesto tudi v velikem orkestru, koder sc je prav dobro izkazala. G. Tit Olozevski je pel dve novi pesmi, zloženi od dr. Goj-mira Kreka v novi secesijonistični obliki ob spremljevanju g. Procbazke, proti katerima je pač velik kontrast pokazal Zajčev »Dolazak Hrvata« b svojimi krepkimi, skoro presilnimi odstavki. Jako dober utis je naredil Lajo-vičev »Adagio«, — plemenita skladba za
moški zbor in »Pozdrav vesel dvorani« za mešan zbor z orkestrom so dobro izvežbani pevci in pevke proizvedli k sklepu z velikim vspehom.1
Dalmatinski skup." Iz Trsta se nam piše: Včeraj se je v tržaški čitalnici konstituiralo novo velevažno društvo. »Dalmatinski skup«, čegar pravila je vlada potrdila, sicer je nepolitično društvo; namen mu je le: zabava in podpora. Vsekako pa postane to društvo sčasoma tudi velikega političnega pomena, ker bo združevalo v prvi vrsti dalmatinske Hrvate in Srbe, v drugi vrsti pa tudi ostale Slovane. Zlasti dalmatinskih Hrvatov in Srbov je v Trstu mnogo, a dosedaj so bili raztrešeni ter se drug drugega niti niso poznali. To se sedaj spremen.i Na tak način zainteresirajo se za naše skupne narodne težnje tudi sloji, ki se do zadnjih volitev skoro nikakor niso udeleževali jav nega življenja. To utegne imeti najlepših posledic tudi na političnem polju. Prvi odbor »dalm. skupa« je sestavljen tako le: Predsednik: Ante vitez Vukovič; odborniki: Andro Sirovie, kapitan Stjepan Dabinovič, kap. Simo Milinovič, Petar Lorinč, kap. Petar Ivelic, prof. Čubretovič, Ante Bogdanovič in dr. Drago Lukež; namestniki odbornikov: Roko Maroevič, Filip Ivaniševič in Josip Marinkovič; pregledovalci računov: Pavo Tripkovič, kap. Mato Kosorič in Ugo pl. Strupi. Kakor vidite, sama dobra imena! Novemu odboru se je naložilo, poskrbeti za stanovanje in razmišljavati ter predlagati o nametu ga. Aničiča, da se društvo postavi na širšo podlago ter se mu da ime »jugoslovanska zadruga.« Novemu društvu je pri stopilo že nad 100 rednih članov. »Dalmatinski skup« ta vidni sad slovenske vzajemnosti v Trstu odkrito pozdravljamo!
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. V soboto je bil pred ljubljanskimi porotniki oporo šč en posestnikov Bin Franc K o b a 1 iz Podkraja na Vipanskem. Kobal je kakor ga dolži obtožba v prepiru v gostilni kmečkega lanta Štefana Rupnika 19. avgusta pr. 1. z posodo za žvepljenke tako udaril po plavi, da je Rupnik 7. septembra umrl. — V soboto se je imela vršiti proti odgovornemu uredniku našega lista porotna razprava o obtožbi g. Josipa Cilenšeka, so-licitatorja v Kozjem, zaradi razžaljenja časti. Ta se je namreč po dveh dopisih iz Kozjega, priobčenih tekom volivne borbe, čutil razžaljenega, češ, da se mu je po krivici očitalo brezverstvo. Ker je pa na drugi strani tudi g. dr. Jankovič pred porotnim sodiščem Celju tožil g. Cilenšeka radi razžaljenja časti, gg. župniki Marko Tomažič iz Pilštajna, Josip Mašiček iz Brežic, Anton Ribar iz St. Vida na Planini in Janez Prešern iz Koprivnice pa g. dra Pikla, odvetnika v Kozjem, tudi radi razžaljenja časti, so se vse te zadeve, poravnale tako, da so vsi tožitel|i od svojih tožba odstopili. Glasom poravnave ima naš list v soboto prinesti dogovorjeno izjavo glede g. Cilenšeka, celjska »Domovina» pa častno izjavo glede g. dra Jankoviča. Naš list plača tudi 200 K za Prešernov spomenik ter 50 K za kozjanske ubožce in nosi pravdne troške.
Afera Faleschini. K aretovanju Fa-leschinijevega knjigovodje pristavljamo, da Josip Sever ni bil učitelj v Dobu, pač pa je bil na Robu pomožni učitelj ter bil ondi nastavljen proti volji učiteljstva ob pomanjkanju drugih prosilcev. Sever je bil zelo vnet opazovatelj prirode ter je neke vrste hrošč imenovan po njemu: Anophthalmos Severi. Našel ga je v Nanoški jami.
Hudo bolezen na očeh je dobil"slo-venski vseučiliščnik g. Anton V a 1 e s ter bo moral za dolgo časa popustiti učenje. »Gorica pravi: »Milo bo zanj vsem znancem, ki so stavili vanj veliko upanje.
Tat v cerkvi. V nedeljo proti večeru je prišel uzmovič v farno cerkev na Ježici. Izpraznil je nabiralnico pri vel. altarji, kjer je morda dobil 4—5 kron. Pri nabiralnici stranskega altarja ga je ostrašila OBeba, ktera je slučajno prišla v cerkev molit. Tudi pri stranskem altarji si je nekoliko prisvojil. Posor-toraj! Dotični tat je star 20—30 let, čedno oblečen, krepak, gotovo že vajen tega posla. Svetuje so, nabiralnico večkrat izprazniti in paziti na vsakovrstne postopače, kterih ljubljanski okolici ne manjka.
Iz Trsta se nam poroča: Včerajšnji ljudski shod, ki ga je sklicalo polit, društvo »Edinost« v telovadnico tržaškega Sokola, se je vršil o pičli udeležbi. Po običajnem pozdravu predsednika prof. M. Mandiča je dr. Otokar Rybaf poročal o ljudskem štetju. V dolgem in temeljitem govoru je dokazal, kaka nesmisel je štetje ljudstva po občeval-nem jeziku, in kako potrebna je sprememba zakona o ljudskem štetju v smislu, da se bo štelo po narodnosti ali po materinskem jeziku.
Govornik je osvetlil gorostasnosti, ki so jih o tej priliki počenjali magistratovi organi, ter predlagal resolucijo, glasom katere shod protestira proti načinu, kako se je v Trstu vršilo ljudsko štetje, ter poziva vlado, da izpolni svojo obljubo, katero jo dala neki naši deputaciji, da uvede o ljudi-kem štetju tržaškega magistrata preiskavo ter eventu-valno v smislu § 28. in 30. zakona o ljudskem štetju na stroške krivcev izvrši novo štetje.
Ta resolucija se je na predlog profe sorja Mandiča raztegnila tudi na Istro, kjer so se dogajale podobne nezakonitosti, kakor v Trstu. Zborovalci so resolucijo soglasno sprejeli.
Prolesor Mandič je nadalje predlagal, naj ljudski shod naprosi potom političnega društva »Edinost« slovanske novinarje, ki bodo aprila meseca zborovali v Dubrovniku, da se vsi zavzamejo za to, da se zakon o ljudskem štetju spremeni v smislu, da se ne bo več štelo po občevalnem jeziku, nego po narodnosti. Tudi ta resolucija je bila navdu šeno sprejeta.
Dr. Edvard SI a vik je temeljito razlagal krivice starega zakona o domovinski pravici (iz leta 1863) in prednosti novega (iz leta 1896), ki je z letošnjim letom sto pil v veljavo. Natančno je razložil, kdo ima po novem zakonu pravico, prositi za domovinsko pravico, kakih listin mu v to treba in kakšna mora biti prošnja. Naznanil je tudi, da politično društvo »Edinost« nastavi posebnega uradnika, ki bo sestavljal take prošnje ter dajal potrebna pojasnila.
Po izvršenem dnevnem redu je predsednik zaključil zborovanje.
V ulici Coroneo je za časa shoda pa-troljiralo nešteto redarjev — pač brez potrebe.
Ljubljanske novice Židovska jeza pri »blonu«. Kakor znano, je kavarna pri »Slonu« shajališče Židov, ki prihajajo v Ljubljano. Včeraj je bilo okolu 50 čifutov pri »Slonu«. Jeden čifut jo zahteval od markerja židovski »Wiener Tagblatt«, a marker mu je dal v roke antisemitski »Deutsches Volksblatt« v dveh eksemplar-ih. Žid je kričal: »Haben Sie noch welche Nummer dieses Blattes?« Marker mu je litro prinesel celo skladovnico »Deutsches Volksblatta«. Židje so vzdignili strašen hrup in končno so doBegli, da bode kavarnarica menda odpustila ubogega markerja, ki ne ve, da židovski želodci no morejo prenesti antiBemitskega časopisja. — U k r a 1 je nekdo gospodu Rojcu iz stanovanja telovnik in hlače. Magdaleni Juhant, dekli v Križan skih ulicah št. 6, je bila ukradena zimska ruta. — Po lrančiškanskih stopnji c a h je včeraj padel nek Završek. Poškodoval se je na glavi. — Aretovan je bil na frančiškanskem mostu brezdelni Kam nikar. Hotel jo dobiti prosto stanovanje Policaj mu je to njegovo željo izpolnil. — S t e p 1 a sta so danes po noči slikar Adolf Perko in brivski pomočnik Alojzij Mohar. Pila sta skupaj, ko jima je pa zmanjkalo de narja zahteval je na sv. Jakoba trgu Mohar naj Perko zastavi svojo suknjo, kar pa le ta ni hotel stnriti. Mohar ga je zato po glavi nabil. Perko je počakal Moharja pred stanovanjem v Florijanskih ulicah ter ga udaril. Stražnik Križnar je oba odpeljal na magistrat — Nemško gledališče je dal dež-odbor v najem za prihodnjo sezono zopet g Wollu. — Nezgode. Z vrelim svincem poparil se je včeraj dopoludne Martin Ž a b k a r, točaj pri gostilničarju g. Ederju v kazini. Zamašiti je namreč hotel neko pu-ščajočo posodo, a pri tem si je z vrelim svincem poparil obraz. Tudi več radovednežem, ki so coprnijo Žabkarja opazovali, po kvaril je vrel svinec obleke. — Kolo ji š 1 o v soboto popoludne čez levo nogo V Trcotovemu delavcu Janezu Škrjancu iz Šiške
in mu isto, ker je bil voz težko naložen, močno poškodovalo.
Krava v drugem nadstropju. Iz
Trsta se poroča: Neka krava, katero so vodili v klavnico, strgala se je iz rok moža, ki jo je vodil, ter je po stopnicah neke hiše pri sv. Jakobu zbežala v drugo nadstropje, kjer je provzročila precejšnjo škodo. V drugem nadstropju je bilo pred vratmi stanovanja nekaj otrok, in lahko bi se bila zgodila velika nesreča, da jih ni mati hitro spravila v kuhinjo in zaprla vrata. Po velikem trudu se je posrečilo dvema možema, Bpraviti besno kravo zopet na cesto.
Sto zibelk je naročila italijanska kraljica Helena, ki pričakuje veselega dogodka. Zibelke z krasno opravo bo darovala 100 laškim materam, ki bodo iBti dan povile, kakor ona.
Plavajočo razstavo aranžuje v Wa-shingtonu načelnik statističnega urada A u -s t i n. Razstava najodličnejših ameriških izdelkov bode razvrščena na mnogih transportnih ladijah ter bode tako plula z ladi-jami okolu sveta in v vse večjo luke. »Ves svet ne more priti k razstavi, a mi obiščemo lahko z razstavo ves svet«, pravi gospod Austin.
Posebne vrste poroka je bila nedavno v vasi Graholice ob rusko poljski meji. Ženin Marel Vojczak, 831etni starec, je peljal k altarju 18letno hčer svojega uslužbenca. Starec ima 11 otrok, 63 unukov, 38 pra-unukov, 21 prapraunukov in 4 pra-pra-pra-unukov.
Svatbe v ječi. Nedavno se je poročilo v Odesi v ječi pet kaznjencev, ki so izgnani v Sibirijo. Z njimi gredo prostovoljno neveste v Sibirijo.
Rontgenovi žarki v poštni službi. V Bueno8-Ayresu so opazili poštni uradniki, da prihajajo iz Evrope v Ameriko v vrednostnih pismih stvari, katere so podvržene carini. Amerikanski poštni uradniki ne smejo odpreti takih pisem, če bo jim tudi zde sumljiva, in tako se vtihotapi marsikatera stvar. Slednjič so pa prišli na misel, da bi se dala taka pisma preiskovati z Rontgenovimi žarki, in dosegli so sijajen vspeh: V enem tednu so dognali, da je prišlo v Buenos-Ayres na tak tihotapski način za 20.000 dolarjev carini podvrženih stvari.
Portugakski kralji don Carlos je velik prijatelj ptic. Njegov ponos je v tem, da ima vsaj edno ptico od vsake vrste, kar jih je na svetu. Učenjaki celega sveta mu Domagajo polniti kletke in omare.
Perzijski šah rad riše karikature. Stene njegovih zasebnih sob so prevlečene zato z gladkim papirjem, in kadar mu pride kaj na misel, pa nariše na steno. Tako si slika sam svoje aobe, a 8 samimi karikaturami. Kadar je stena že preveč pomazana, prevleče se z novim papirjem.
Nesreča s telefonskimi žicami. V Liverpoolu se je zgodila velika nesreča s telefonskimi žicami, katere žrtve je postalo mnogo ljudij. Ko je zapadel tam velik sneg, je njegova toža na več mestih pretrgala te-lefonične žice. Te so padlo dol in se zvezale z žicami električnega tramvaja. Ta zveza jih je napolnila z močnim električnim tokom, in postalo so jako nevarno za ljudi, ki so hodili po ulicah. Največja nesreča se je zgodila v ulici London Road, kjer se jo naenkrat dvanajst oseb zaplelo v te žice. Kdor se jo dotaknil žice, dobil je močen električen udarec. Iskre, ki so švigalo iz žic, so palile ljudem obleko. Konj, ki je stopil na žico, se je zvrnil in ni več VBtal. Tako je padla nesvestna na tla tudi neka gospa. Redar, ki jo je hotel vzdigniti, je dobil tudi udarec in se je takoj zvrnil v Bneg. »led-n|ič so avizirali tramvajsko centralo, ki je ustavila elektriko, da so mogli razmotati žice-Požar v Galvestonu. Poročali smo o požaru v ameriškem mestu Galvestonu, pri katerem se jo ponesrečilo 3200 ljudij ter bilo 4000 hiš žrtev platnena. Katastrofa je bila tolika, da je guverner svetoval prebivalcem, preseliti bo v druge kraje, ker je Galveston že trikrat zadela jednaka nezgoda. Toda Amerikanci so pogumni. Po velikanski nesreči prebivalci Galvestona niso popolnoma obupali, in danes po prettsku pol leta stoji postavljenih že 1100 ponosnih poslopij. Prekrasno so regulirane ceste.
Najbolj gizdavi narod na svetu.
Neki francoski potnik je našel na zapadni obali afriški pleme, ki se po njegovi sodbi najbolj gizda. To so Pahoniani, bojevit narod, ki z veliko skrb|o lepša svoje telo, oso-bito s tetoviranjem kože. Nobena bolečina jim ni prehuda, da se le koža sveti v lepih barvah. Lase si pa češejo v najčudnejših oblikah.
60.000 kron znaša glavni dobitek »Invalidendank« loterije, ki se po odtegnenih 20 odstotkih izplačajo v gotovini. Opozarjamo, da je žrebanje nepreklicno 2 3. marca 19 0 1.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 11. marca. Listi prinašajo vest, da kneginja llohenburg, soproga prestolonaslednikova, pričakuje radosten obiteljski dogodek.
Zader, 11. marca. Pri treh dopolnilnih deželnozborskih volitvah, ki so končane s preteklim tednom, so zgubili Srbi 3 mandate, katere so si priborili Hrvati.
Beligrad, 11. marca. Po vseh srbskih mestih, ki leže ob Dunavu, so osnovani tajni odbori, ki imajo nalog, pripraviti revolucijo na korist Karagjor-gjeviču. Cuje se, da to gibanje podpira z denarjem jeclna velevlast in da tudi sedanji srbski vladi ta pokret ni neznan.
Rim, 11. marca. Mej Vatikanom in Rusijo je doseženo popolno spora-zumnenje glede izpolnjenja izpraznjenih škofovskih stolic v Rusiji. Vatikan je pristal na kandidate, katere je predložila ruska vlada.
Rim, 11. marca. V laški zbornici bode prišla na vrsto proti Hrvatom naperjena interpelacija o položaju Italijanov v Dalmaciji.
Kiel, 11. marca. Princ Henrik je odpotoval k svojemu bratu cesarju Viljemu.
Pariz, 11. marca. Pri volitvi predsednika municipija je dobil nacijonalec profesor Dausset 42 glasov. Socijalni demokrati so s svojim kandidatom La-busguiere ostali z 32 glasovi v manjšini.
Madrid, 11. marca. Vlada je vsej deželi zopet dala ustavne pravice.
Carigrad, 11. marca. Ruski poslanik Sinoviev je imel pri sultanu av-dijenco, v kateri se je sultan zahvalil Rusiji za nje nastop napram agitaciji macedonskega komiteja ter je izrazil svoje zadoščenje na sklepu vlasti, da se na Kreti ohrani status quo.
London, 11. marca. Vojni urad javlja, da odpotuje še pred koncem tekočega meseca v Južno Afriko 15.000 vojakov.
London, 11. marca. Iz Paotingfu se javlja, da so se zopet pričeli bokserski nemiri. V prvi vrsti širijo nemire bud-histiški svečeniki.
Meteorologlčno porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm.
J	Cu opazovanja	Stanj« barometra T mm.	Temperatur* po Oliiju	Vetrsii	Nebo	|1s ca a * m
9	9. tv*č	\ 738 0 | 1-8 | sr. szah | oblač.				30
10	7. zjuti. 2. popol.	1 7394 1 7386	13 42	sr. ssvzh. si. sever	oblačno sneg	
10| 9. z več.		737 0 |	2-0 |	sr. sever | oblač		6-8
11|7. zjutr. ¡2. popol.		739-8 I 729-5 |	2-3	1 3-5	si. jug I si. szah. j	megla dež »	
Srednja temperatura sobote 2 4", norm.: 2 5" Srednja temperatura nedelje 1 5°, normale: 2-7°.
Umrli no:
8.	marca. Frane Watzl, krojač, 75 let, Čevljarske ulice 1, ostarelost.
9.	marca. Albert Lflvvenstein. voj. računski svetnik v pok., 74 let, Jurčičev trg 2, ostarelost.
V bolnišnici: 7. marca. Frančiška Saniatorčan, delavca hči, 7 mesecev, jetika.
Desetero
Velikonočnih Pesmi
m
268
i-1
„Regina coeli"
za mešan zbor zložil Ign- Hladnik, op. 43.
Cena I krona.
Dobi se v Katoliški Bnkvarui v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu.
Predivo
kakor tudi vse druge
deželne pridelke
kupi najdražje
Anton Kolenc,
trgovec v Celju, Narodni doin.
Kdor ima veliko prediva, naj naznani zadnjo ceno in množino.	754 9—1
■la w
■I M 1
bHF
? Kamnilm
na prodaj.
Enonadstropna hiša z velikim vrtom, v kateri je bila mncgo let slavnoznana gostilna „Fischer'° se proda pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji.
Ponudbe c. kr. postnemu oficialu gosp. P. Gilly-ju v Ljubljani.	260 3 -1
Na prodaj je
240 3—2
čevljarska delavnica
v Vipavi.
Radi smrti moževe prodam čevljarsko delavnico, katera je v najboljem stanju in z vsem najpotrebnejšim novim orodjem ter z dvema strojema oskrbljena.
Pogoji so jako ugodni. Več se poizve pri vdovi	Ivani Kavšek
številka 103 v Vipavi.
Dobro ohranjena
garnitura,
obstoječa iz zofe in štirih fotelov, se prodd po nizki ceni. — Kje — povč upravništvo „Slovenca".	249 3-2
Najlepši stranski zaslužek
(200 do 300 kron na mesec)
se pridobi s prodajanjem postavno dopuščenih srečk na mesečne obroke med prijatelji in znanci. Več pove 188 6-3
banka Kronfeld & Co. v Zagrebu.
Duhovski poslovnik,
ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem paitlrntvu ln za oskrbovanje oer-kvenega ln nadarblnskega premoženja. — Z
raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis.
Brožiran izvod knjig« stane v „Katollikl Bukvami" v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v pol-šagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po poŠti 30 h več.
251 3-1
Prostovoljno se prodajajo k graščini Kleviše pri Poliniku spadajoča poslopja in semJjišia, ležeča ob vožni cesti od postajo Sava proti Polšniku na solnčni strani v
zatišju.
Njive, travniki, vrti, vinogradi in pašniki merijo blizo 80 oral, gozdovje okoli 120 oral. Graščina s 6 prostornimi sobami v I nadstropju itd. ter gospodarska poslopja so v najboljšem stanju
Prodaja so skupno ali pa na dele — po dogovoru Skupna vrednost znaša 15.000 gld. Natančneja pojasnila daje
-dr. Janko Jamšek,
advokat v Litiji.
Spretnega, inteligentnega
257 3-1
ahviziterja
za zavarovanje življenja takoj sprejme proti gotovi plači, dijetami ali proviziji jedna prvih avstrijskih zavarovalnih družb.
Ponudbe upravništvu „Slovenca".
Šivalne stroje
priznano najboljega izdelka za družine in obrtnike
priporoča	888 25 - 23
tovarniška zaloga šivalnih strojev Ivan Jax v Ljubljani, Dunajska cesta 17
1 Fiiiiiiaj teden!	1 Ji	Glavni dobitek 60.0001™ v gotovini po odbitku 20%.
„Invalidendank"-srečke a 1 krono « i priporoča «■- -w i ■■ ■ i -		
Največja zavarovalna družba za življenje
„The Mutual"
v New-Jorku.
Ustanovljena 1842.	Z nasprotnim zavarovanjem.
Skupno premoženje dne 1. januvarija 1900:
K 14896|l0 milijonov.
Čisti dobiček v prid zavarovancev leta 1899:
K 38,158.423. ^ ^
Jamstvena glavnica za zavarovalne pogodbe v Avstriji sklenjena je shranjena prt o. kr. ministerBkem plačilnem uradu na Dunaji.
Glavno zastopstvo za Kranjsko:
BRATA POLLAK v Ljubljani.
Dunajska borza.
Dni 8. maroa.
Skopni državni dolg v notab ... . .	98-70
Skupni driavni dolg v «rebru............98 65
&vstrijska zlata renta 4°/0.......118 25
Avstrijska kronska renta 4•/„ 200 kron . .	98 30
Ogersk» zlata renta 4........118 20
Ogerska kronBka renta 4%, 200 ..........93 60
Avitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1676 —
Kreditne delnice, 160 gld.......691 25
London vist* .......... .	240 30
Neniflki drž. bankovci za 100 m. nem.dr*, vel!	117 40
20 mark.............23-49
20 frankov (napoleondor)...... .	19 09
Italijanski bankovci.........90-50
& kr. cekini........................1132
Dni 8. maroa.
3-27„ državne srečke 1. 1854. 250 gld.. .	184 —
6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	170-25
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	207-50
4% zadolžnice Rndolfove želez, po 200 kron .	95 80
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......149—
Dunavske vravnavne srečke 6%	261' -
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-15
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4 °/0 .	94-16
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	427-—
>	> južne železnice 3°/0	349 —
>	> južne železnice 5°/„	124-—
>	> dolenjskih železnic 4°/0 .	99-50
Kreditne srečke, 100 gld.......401-
4°/0 srečke dunar. parobr. družbe, 100 gld. .	400 —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	t>2-—
Ogerskega » , » 6 » .	26 60
BudimpeSt. bazilika - srečke, 6 gld.....19—
Rudolfov« srečke, 10 gid..........61-—
Salmove srečke, 40 gld................205 —
St. Gendis srečke, 40 gld................230 -
Waldsteinove srečke, 20 gld..............393 —
Ljubljanske srečke..........67 —
Akcije anglo-avstrijgke banke, 200 gld. . .	277 —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st t. .	6338. -
Akcije tržaškega Lloyda 500 gld..........843 —
Akcije južne železnica, 200 gld. sr. . . .	105 25
Splošna avstrijska stavbiaska družba . .	167.—
Montanska družba avstr. plan......465 50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	460 —
Papirnih rubljev 100 ................263 —
Nakup ln prodaja *£tt vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje-Kulanfna izvršitev narodll na borzi.
99
Menjarnicna delniška družba
II E B € II Bu
WollzBile 10 in 13, Dunaj, I., Strobilgusa 2.
■ Pojasnila 18 v vseh gospodarskih in In^nSnih stvarc» potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoljtkih vredMstnlh papirjev in «sitni svili za dosego kolikor je mogoče tisočega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g i arnlc.