Štev. 139.	V	Tjjubljani,	v	ponedeljek, 22. junija 1942-XX.	Leto	VII.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo jn oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicitS di provenienza italiana izvora: Unione Pubblic^tA Italiana S. A, Milano.	!	Redazione,	Amministrazione:	Kopitarjeva	6,	Lubiana.	=	ed	estera:	llnione	Pubblicitš	Italiana	S.	A,	Milano*
gpetllztone te »Mronsmento portale
Poštnina plačana v gotovini
Prezzo - Cena Hr 0.40
Tobruk, Bardia, Bir el Gobi padli
Posebno italijansko in nemško vojno poročilo o vdaji Tobruka — Vladarjeve in Mussolinijeve čestitke zmagovitim osnim poveljnikom in četam — Nepregleden vojni plen v Tobruku
Posebno vojno poročilo št. 754 pravi:
Po zagrizenih predvčerajšnjih bojih, ki so strli sovražnikov odpor, se je 21. t. in. oh 7 zjutraj oglasil pri poveljniku našega 21. armadnega zbora angleški odposlanec, da bi v imenu poveljnika trdnjave v Tobruku ponudil udujo.
Oddelki osi so zasedli trdnjavo, mesto in pristanišče. Zajetih je bilo 25.000 mož, med njimi več generalov. Količino važnega plena je treba še ugotoviti.
Hitlerjev glavni stan, 22. junija, s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje posebno uradno vojno poročilo:
Nemške in italijanske čete so predvčerajšnjim pod poveljstvom armadnega generala Ro-mela osvojile pretežni del zelo utrjenih obrambnih naprav v Tobruku. Zaradi teh nastopov je angleški poslanec davi ponudil vrhovnemu poveljstvu nekega italijanskega armadnega zbora udajo trdnjave.
Mesto in pristanišče sta zasedena.
Dozdaj je bilo zajetih čez 25.000 mož, med njimi več generalov in dobljen plen nepreim-čnnljivih količin orožja, vojnih potrebščin in preskrbe.
Med vztrajnim preganjanjem poraženih Angležev proti vzhodu sta bila zavzeta tudi Bar-dia ter Bir el Gobi.
Uradno vojno poročilo št. 753 pravi:
Motorizirani oddelki so pri nadaljevanju napredovanja proti vzhodu zasedli Bardio. Od včeraj poteka napad na trdnjavo v Tobruku, ki ga podpirajo siloviti množični nastopi italijanskega in nemškega letalstva.
Navzlic trdemu nasprotnikovemu odporu potekajo nastopi ugodno. Še zvečer so hrabri oddelki osi osvojili številne trdnjave v zunanjem pasu.
V	Črnem morju je neki naš protipomorni-ški čoln pod poveljstvom korvetnega kapitana Curzia Castagnaccija torpediral in potopil sovjetsko podmornico »Ekvoko« ter zajel nekaj mož posadke.
Veličanstvo Kralj in Cesar je eksc. armadnemu generalu Basticu poslal naslednjo brzojavko:
»Z začudenim ponosom, kakor vedno, sem spremljal naše hrabre vojake in želim, _ da sprejmete vi, general Romei, poveljniki ter italijanske in nemške čete, ki so v popolnem sodelovanju še enkrat uveljavile svojo vrednost, moje kar najbolj živo zadovoljstvo nad doseženim uspehom.«
Duce je zaradi zmage pri Tobruku poslal brzojavne čestitke Hitlerju, generalu Basticu ter generalu Romelu, ki ima neposredno poveljstvo nad nastopajočimi četami.
Vladar slovesno odprl 23. umetniško razstavo
v Benetkah
Benetke, 22. junija, s. Veličanstvo Kralj in Cesar je včeraj odprl 23. razstavo Bdennale, najpomembnejšo italijansko umetniško prireditev, ki je leto« dobila kar se da velik pomen, ko je sredi svetovnega spopada zbrala dela najboljših umetnikov iz 10 držav, razen Italije. Ti s svojo navzočnostjo dajejo dokaz o zaupanju, s katerim gledajo v fašistovsko Italijo ■ ter dokazujejo vero v neizogibno zmago osi in v usodo nove Evrope.
Kralj in Cesar je dospel v motornem čolnu do vrtov v Castellu nekaj minut pred 10. Spremljali so ga vojvoda genovski, minister Bottai in beneški župan. Pri pristanku ga je sprejel predsednik razstave grof Volpi di Mieurata ter glavni tajnik nar. sv. Maraimi.
Vladar je bil predmet toplih manifestacij vdanega spoštovanja, ki mu ga je izražata množica meščanov, stoječih vzdolž poti od kraljeve palače do vrtov. Po nabrežjih so vrste članov GIL-a glasno pozdravljale. Vladar je ob navdušenem pozdravljanju množice in ob igranju kraljeve koračnice ter »Giovinezze« med razporejenimi četami, ki so v lipovem drevoredu pozdravljale z orožjem, stopil v italijanski paviljon, kjer so bili navzoči: nemški poslanik von Mackensen, madžarski, španski, švicarski, bolgarski, hrvaški, romunski, danski, slovaški in švedski poslanik, zastopnik senata general Gg. Romei de Longhena, zastopnik zbornice grof Paolucoi, zastopnik akademije Marangoni, general Loasses, poveljnik krajevne obrambe v Trevisu kot zastopnik državnega podtajnika za vojno, številne italijanske in tuje osebnosti in mnogo povabljencev.
Prireditev se je začela takoj z uvodnim govorom, ki ga je imel predsednik razstave grof Volpi di Misurata. Zahvalil se je Vladarju, ki je že šest-najstič nakloriil razstavi najvišjo čast, med tem ko so najbolj pisana zveza sebičnih koristi umišlja, da bo mogla spremeniti usodni tek zgodovine ter na račun ogromnih žrtev življenja in dobrin brezuspešno skuša zadržati neubranljivi sunek narodov bolj obdarjenih z mladimi silami in z večjim deležem pretekle slave.
Ob 12.30 se je beneško ljudstvo sešlo na trgu sv. Marka, da bi zmagovitemu Kralju dalo slovesen dokaz o svoji neomajni zvestobi. Na čelu velike množice so bile črne srajce, oboroženi fašiietovski oddelki, bojevniške skupine in druga zastopstva. Vladar se je med navdušenim pozdravljanjem množice pokazal na balkonu kraljeve palače. Sprejela ga je prepričljiva manifestacija navdušenja z vzkliki j Živel Kralj in Cesar, živela Savoja!« Vladar se je večkrat moral pokazati navdušeni množici.
Malo po 17. uri je znova odšel na razstavo,_si po pozdravih vodilnih zastopnikov ogledal nemški paviljon, nato slovaškega, zatem danskega. Na pragu hrvaškega paviljona so ga pozdravili finančni nister dr. Košak, hrvaški poslanik v Rimu, italijanski poslanik v Zagrebu Casertano, Pavel,ičeva hčerka ter kipar Ivan Meštrovič. Minister dr. Košak je imel kratek pozdravni nagovor, v katerem je izrekel Vladarju zahvalo za obnovitev hrvaške države in zahvalo, da je obiskal paviljon zavezniške in prijateljske Hrvaške. Potem je Kralj s spremstvom šel v švicarski paviljon, nato še v bolgarskega, romunskega, madžarskega in švedskega. Povsod so
Nemški novinar Epon Neumann, rimski dopisnik lista »Munchner Neucste Nachrichten« ie imel v Bremenu, Leipzigu, Brcslavi in na Dunaju več predavani, v katerih je prikazal italijanske vojaške napore, notranji položaj Italije in njeno potrebo po življenjskem prostoru. Poudaril je tudi važnost italijanskega in nemškega sodelovanja ne samo v vojni, marveč še veliko bolj v miru.
Kanadsko obrambno ministrstvo sporoča, da je radijska postaja Estevan Oind na otoku Van-couverju, ki leži pred glavnim kanadskim tihomorskim pristaniščem istega imena, doživeta totovsko obstreljevanje z neke nasprotnikove podmornice.
ga sprejeli in pozdravili diplomatski zastopniki omenjenih držav v Italiji ter voditelji paviljonov.
Po prisrčnem slovesu od vojvode genovskega in ministra Bottaia, je Vladar ob 10.32 zapustil
Benetke.
Rim, 22. junija, s. Pripombe k posebnemu uradnemu vojnemu poročilu:
Tobruk je osvojen. To je novica, ki jo je včeraj dol radio Italiji in svetu, ko še ni potihnil odmev trdnih sklepov, držati to trdnjavo, kakor jih je kar najodločneje izrekala angleška propaganda. Še 19. junija zvečer je razlaga vojaškega kritika v londonskem radiu trdila, da sklep držati Tobruk ni bil storjen kair tako: trdnjava še vedno predstavlja kaj resno grožnjo za Os, kateri vrh tega jemlje tudi dragoceno oporišče. Neprevidni razlagalec je še dostavil, da je obramba Tobruka nedotaknjena, medtem ko napadajoče sile niso mogle, da ne bi čutile teže do tedaj prestanih bojev.
V manj kakor po 48 urah je zagona polni italijansko-nemški napad zmagal zaporedni odpor več utrjenih predelov v popolnem sodelovanju z letalskim nastopom, ki je obrambi trdnjave dal čutiti vso težo lastne sile in ki je pod varstvom lovcev lahko deloval nemoteno, številne utrdbe, oskrbljene z običajnim obiljem sredstev* ki je lastno Angležem in katere so nepretrgoma ojačevali ves dolgi čas, ko je trdnjava bila v njihovih rokah, so bile izvoje-vane druga za drugo. Preteklo je že 17 mesecev odmeva, ko je morala junaška italijanska posadka v Tobruku odnehati pred porazno močjo sovražnika v številu in v sredstvih, ko jo je zmogel s-iloviti istočasni nastop s kopnega in iz zraka. Zdaj pa je bil Tobruk osvojen v dveh dneh boja, ki so ga oddelki Osi bili s skrajno odločnostjo, čeprav je trdnjava zdaj bila dosti bolj pripravljena za obrambo kakor tedaj. Njegov padec, dobiva pomen, ki ga je sovražnikova propaganda že večkrat osvetlila z vojaškega in moralnega stališča.
V tem trenutku, ko upravičen ponos zajema srca, mislijo Italijani in Nemci na svoje sijajne čete. ki so v 26 dneh kar najhujšega boja pod vodstvom svojih neutrudljivih poveljnikov nepretrgano tolkli sovražnika, dokler niso zlomili njegovega odpora, in so “svoje napore kronali s porazno zmago pri Tobruku.
Nemško vojno poročilo
Nemci strli severno utrjeno obrambo Sebastopola
Hitlerjev glavni stan, 22. junija. Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem včerajšnjem vojnem poročilu:
Severno od Sebastopola je včeraj padla tudi utrdba »Lenin«. S tem so vse utrdbe na severnem bojišču pred Sebastopolom, razen obalne, v nemških rokah. Med njimi so utrdbe »Stalin«, »Maksim Gorki« in »Molotov«, poleg tega še številne stare trdnjave in razne topniške postojanke. Na obalnem utrjenem odseku, ki ga sovražnik še zagrizeno brani, so nemške čete vdrle in se zdaj v hudih bojih na nož tolčejo za osvojitev trdnjavic, ki so še v sovražnikovih rokah. Na južnem delu trdnjave so nemške in romunske čete odbile več sovražnih napadov ter po protinapadih napravile nove vdore v obrambni sestav rdečih. Letalska sila je tudi včeraj z veliko močjo podpirala boje okrog Sebastopola ter bombardirala oskrbovalne naprave v mestu in sovražno brodovje v pristanišču.
Sovjetska terpedovka, ki je skušala vdreti v pristanišče Jalto v Črnem morju, je bila po obalnem topništvu tako hudo poškodovana, da je računati z njeno izgubo. Nočni napadi nemških letal na razne predele mesta Rostov so povzročili velike požare. Na drugih odsekih bojišča so samo krajevni boji.
Kakor je bilo objavljeno po posebnem poročilu, so nemške in italijanske čete včeraj pod poveljstvom armadnega generala Rommela osvojile vičidel hudo utrjenih obrambnih postojank trd-
njave Tobruk. Po teh bojih je angleški odposlanec danes zjutraj v glavnem stanu nekega italijanskega armadnega zbora ponudil vdajo trdnjave. Mesto in pristanišče sta zasedena. Doslej je bilo zajetih več ko 25.000 vojakov, med njimi yeč generalov, in zaplenjene nepreštevne količine orožja, vojnega blaga in oskrbe. Pri hudem zasledovanju potolčenih angleških čet proti vzhodu sta bila zavzeta tudi Bardia in Bir El Gobi.
Včeraj je angleško letalstvo pri napadih na Rokavsko obal izgubilo devet leta v letalskih bojih. Neko drugo lovsko letalo so sestrelile ladjice ročnega brodovja. Angleška letala so podnevi neuspešno napadla sevemozahodno nemško obalo in obmejni pas. Pri nočnem bombardiranju mesta Emdena po angleških letalih so izbruhnili požari zlasti v stanovanjskih četrtih. Pomorsko topništvo je sestrelilo 10 od napadajočih bombnikov.
Pred Sebastopolom so se po junaštvu posebno odlikovali poveljnik kolesarske edinice major Backe, poveljnik oddelka poročnik Kupsch in poveljnik pionirske čete poročnik Stier. Poročnik Weisenfels je v pretekli noči dosegel tri letalske zmage, kapetan Lent pa je kot nočni lovec izvo-jeval svojo 35. letalsko zmago. V letalski in pomorski bitki v Sredozemlju, ko je šlo za uničenje angleških ladijskih skupin, se je posebno izkazala skupina strmoglavcev pod poveljstvom majorja Sigela, lovski oddelek kapitana Belserja ter posadki dveh bojnih letal s poveljnikom majorjem Linkerjem in poročnikom Schultzom.
Nemški tisk o prvi obletnici vojne z Rusijo
»Sovjetski valjar je toliko polomljen, da ne bo več mogel premagati
Evrope«
Berlin, 22. junija, s. List »Volkischer Beo-bachter« je podal pregled prvega leta vojne proti boljševikom, v katerem med drugim pra-Vl:, .'cbkaneki sovjetski tlačilni valjar — naj-vecji up in najmočnejša karta svetovnega judovstva —. je danes toliko polomljen, da ne bo vec mogel premagati Evrope. Številke zgovorno pričajo: več ko 4 milijoni ujetnikov, 25.000 oklepnih voz, 38.000 topov in 25.000 letal uničenih ali zajplenjenih, kar že zdaj dokazuje veliko nevarnost, ki je ogrožala Evropo in veličastnost uresničenja, ki so ga dosegle oborožene sile Nemčije, zavezniških airmad in legije prostovoljcev skoraj vseh evropskih držav.
Miinchen, 22. junija, s. Prva obletnica vojne med Nemčijo in Rusijo je dala listom priliko, da so ji posvetili dolge članke, v katerih so povzeli dogodke, ki so vodili do vojne. Zaradi sovjetskega širjenja proti zahodu in naraščajoče komunistične nevarnosti se je bilo treba braniti. Potem omenjajo spopad in sijajno vojskovanje od junija do oktobra 1941. List »Miinchener Neuste Nachrichten« takole popisu jejo, dogodke od oktobra dalje: V oktobrskih dneh se je že dvignila pest nemške vojske, da bi zadala zadnji udarec, ker je prišla nepre-račumljiva usod« in jo bliskovito ustavila. Zima je zemljo spremenila v veliko močvirje, v katerem je gibanje motoriziranih oddelkov za-
španski zunanji minister sprejet pri Duceju
Rim, 22. junja. s. Duce je sprejel španskega zunanjega ministra Serrana Sunerja, katerega je spremljal italijanski zunanji minister grof Ciano, te rga obdržai v dolgem prisrčnem pogovoru, ki je trajal okoli dve uri.
Vesti 22. junija
stalo in se pogrezalo. Z zmago prod očmi se je moralo nemško vrhovno poveljstvo vdati silam narave in zapovedati prehod do zimskih postojank. Tedni prehodne dobe so bili v vsem vojskovanju na vzhodu najbolj kočljivi, ker je sovražnik takoj razumel nepričakovano priliko, ki mu jo je nudila zima. Potem je list omenil dolgo in zagrizeno zimsko vojkovanje ter žrtve, ki jih je doprinesel! nemški vojak, in poudaril, da se je nemška vojska, brž ko je bila zima pri kraju, spet spustila v boje pri Kerču in HaTkovu, ki 6e bodo končali s popolnim porazom Iroljševikov.
Bukarešta, 22. junija, s. Ob obletnici dneva, od kar je Romunija stopila v vojno, je vsa prestolnica bila v zastavah. Listi se obširno ba-vijo s tem dogodkom in v poročilih podajajo temeljit pregled o prvem vojnem letu.
Razprava proti sovjetskim padalcem v Bolgariji
Sofija, 22. junija, s. Zaslišan je bil zadnji obtoženec v razpravi zaradi sovjetskih padalcev. Potrjuje, da so Rusi naKrmu šest mesecev pripravljali vdor v Bolgarijo in ta vdor je imel namen podpirati oboroženo vstajo zoper bolgarske oblasti. Obsodbo v tem procesu pričakujejo prihodnji teden.
Zdravstveno stanie sv. očeta Piia XII. se stalno zboljšuie in opravičuje vsa ugodna pričakovanja. Predvčerajšnjim ie sv. oče sprejel kardinala državnega tajnika ter z njim razpravljal o tekočih poslih.
Nadvojvoda Jožef Habsburški je sprejel madžarskega državnega upravitelja regenta Hor-thvia ter mu sporočil, da je bil sprejet v jeruzalemski malteški red.
Naravnost tečajni mraz je zajel Argentino. Mraz sega tudi v južno Brazilijo, kjer je dozdaj zaradi njega umrlo 30 ljudi, 100 drugih je pa smrtno nevarno ozeblo.
Obveznost vojaške službe na Madžarskem so zdaj razširili na vse 20 letne moške, ki bodo mroali takoj na nabor. Dozdaj so na Madžarskem hodili na nabore z 21 leti.
Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da so Japonci pri zadnjih napadih na avstralsko luko Port Darvvin sestrelili 46 avstralskih letal, sami pa so izgubili 2.
Prvič po padcu trdnjave Correaidor na Filipinih ie te dni odplulo nekaj japonskih čolnov na ribarjenje v tamošnje vode.
Italijanska naselbina v Šanphaju ie ob dnevu nabiranja volne za italijansko vojsko darovala 35.000 kitajskih dolarjev v la namen.
Iz Vichuja poročajo, da ie podmornica Monge zakasnila svoj določeni čas ter je treba ra-očunali z njeno izgubo. Podmornica ie bila okrog Madagaskarja in se udeležila obrambe Diega Suareza. Po 5. maju niso imeli več poročil o njej. Podmornica je imela 63 mož posadke. To ie zdaj osma podmornica, ki jih je Francija izgubila v vojnih spopadih po premirju.	,
V velikih kopališčih ob Donavi v Budimpešti ie policija naredila obsežen pogon na Jude. Pri tem ie bilo kakih 100 prijetih, ker niso mogli dokazati svoje državljanske pripadnosti.
Sovjetski minister za industrijsek nradnje. Gvoz-darec, je bil odstavljen, kakor poroča moskovski radio.
Turška poslanska zbornica ie izglasovala 150
t mili j. novih kreditov za državno obrambo.
Na nadzorstveno pot po Ukrajini je odpotoval nemški minister za vzhodno zasedeno ozemlje dr. Rosenberg. Potovanje bo trajalo več dni.
Oblasti Združenih držav so spravile v koncentracijska taborišča v Sierri Nevadi iri drugih ameriških gorovjih 112.000 Japoncev. Mestni okraji v San Frančišku in Los Angelesu in drugih tihomorskih mestih so popolnoma zapuščeni.
Med Vatikanom in Italijo je bil podpisan sporazum o denarstvu, ki bo veljal 10 let. Za Vatikan je podpisal msgr. Rorgoncini Duca, apostolski nuncij pri italijanskem dvoru, za Italijo pa finančni minister.
Angleško vojno ministrstvo je izdalo razglas, po katerem mora vse prebivalstvo v osrčju vzhodne Anglije na področju 56 kv. km okrog podrobno označenih naselij še pred 20. julijem zapustiti svoja bivališča in z vsem svojim imetjem preseliti na druga področja. Izraznjeno ozemlje pa bo zasedla armada.
V Teheran sta prispela odpoklicana perzijska po-
slanika iz Moskve in iz Pariza.
V Gibraltar je prispel novi poveljnik te trdnjave
general Mac Farlane, ki je zamenjal generala Gorta. Ta je sedaj poveljnik Malte.
Italijanske, nemške in japonske sile so od začetka vojno dalje potopile že nad 20 milijonov ton nasprotnikovega ladjevja, piše »Vdl-kische rBeobachter«.
Diplomatski stiki med Egiptom in Švedsko so končno pretrgani in je švedski poslanik že zapustil Egipt, ker so mu angleške vojaške oblasti odrekle diplomatsko nedotakljvost in ker so mu že pred časom prepovedali kurirsko službo in uporabo šfriranih brzojavk.
Ameriški senatorji so se uprli zahtevi finančnega tajnika Morgenthaus. ki je hotel dovoliti, da hi del državnih denarnih rezerv poslali drugim zedinjenim državam.
Antonescova zahvala romunskim kmetom
Bukarešta, 22. junija, s. V poslanici romunskim kmetom sporoča maršal Antonescu, da je bilo v šesth tednih osejanih 11 milijonov hektarjev zemlje. Maršal poudarja, da je kmečka bitka bila dobljena navzlic zakasneli pomladi in navzlic ogromnim težavam, ki jih je povzročilo vojno stanje. Ko se zahvaljuje kmetom za zmagoviti napor, naznanja, da je skleil dati jim plugov, svinj in eprutnine dobrega lemena ter nazključu-je, da bo to storil v želji da jim da nagrado in da jim vedno bolj zvišuje raven življenja, zdravja, sile in narodnega bogastva.
Sklepi narodnega direktorija PNF
glede upravljanja javnih in političnih funkcij
Rim, 21. junija, s. Pod vodstvom Duccja sc je sestalo narodno vodstvo stranke. Ob pridelku zasedanja je izrazil. navdušen pozdrav oboroženim silam v Marmariki, ki so ne glede na podnebne težave in naravne ovire z junaškim zaletom in visoko požrtvovalnostjo ob strani zavezniških sil porazile sovražnika in Ra sedaj zasledujejo proti libijsko-egiptski meji, ter junakov z morja in neba, ki so uničili in razpršili konvoje z ojačenji za sovražnika ter tako ponovno potrdili izročilo mornariškega in letalskega junaštva. Stranka izraža svoje občudovanje borcem v Rusiji, ki v hudi borbi rušijo barbarski in prevratni komunizem. Narodno vodstvo tolmači čustva italijanskega naroda vsem oboroženim silam in jim izraža zahvalo naroda.
Vodstvo stranke je na svoji seji razpravljalo o ukrepih, s katerimi se naj izvedejo smernice, v deklaraciji dne 26. maja glede političnih in upravnih mest. Sprejeti so bili naslednji ukrepi:
V	smislu odredbe, ki jih vsebuje deklara-cija, ki določa, da fašisti, ki opravljajo javne ali politične posle, ne morejo sprejeti, ne ohraniti brez pristanka fašistične stranke upravnih mest trajnega ali začasnega značaja, ne rednih ali izrednih, ki bi jim pravno pripadale v zvezi z hjihovim položajem ali javno funkcijo, o čemer se mora stranka sporazumeti z ministri za notranje zadeve, za pravosodstvo, za finance in korporacije, določi tajnik stranke, da je omenjeni pristanek stranke potreben za naslednje funkcije: a) ministri ali državni podtajniki, h) pooblaščeni ministri, c) člani velikega fašističnega sveta, razen štirih konfederacijskih predsednikov, ki prihajajo v poštev kot člani narodnega sveta fašistične stranke, d) člani narodnega sveta fašistične stranke, pripadniki narodnega
vodstva, fašistični nadzorniki, zvezni tajniki; tajnik, podtajnik in nadzorniki fašističnih organizacij v tujini, narodni poverjeniki fašističnih organizacij, predsedniki organizacij vojnih invalidov, družin padlih, invalidov fašistične revolucije. bojevnikov ter posameznih konfederacij, e) senatorji, f) narodni svetniki, g) zvezni podtajniki, h) člani zveznih vodstev in drugih pokrajinskih funkcionarji stranke, kakor jih presodi zvezni .tajnik, i) župani pokrajinskih glavnih mest.
Presoja položaj ministrov, državnih podtajnikov, pooblaščenih ministrov in članov velikega fašističnega sveta pritiče Duceju. Za presojo položaja članov fašističnega Nacionalnega sveta, senatorjev in narodnih svetnikov se ustanovi posebna osrednja komisija. Njen predsednik je podtajnik stranke. Njeni člani so po en zastopnik stranke, notranjega, pravosodnega, finančnega in korporacijskega ministrstva. Njen tajnik je eden izined pokrajinskih tajnikov stranke. Zastopniki posameznih ministrstev v komisiji morajo biti fašisti iz dobe pred pohodom na Rim in bivši bojevniki. Položaj zveznih podtajnikov, pripadnikov pokrajinskih vodstev in nižjih pokrajinskih funkcionarjev stranke ter županov pokrajinskih glavnih mest presodi glede na upravne funkcije, ki jih opravljajo hkratu s političnimi, pokrajinski tajnik stranke ob sodelovanju zastopnika prefekture in dveh izvedencev. O svojem delu poročajo pokrajinski tajniki centralni komisiji.	•
Stranke se v bodoče ne bo vmešavala v dodeljevanje upravnih funkcij tako, da bo to pridržano izključno posameznim ministrstvom in ustanovam, ki pa bodo pri poedincih upoštevale poleg tehnične usposobljenosti tudi njih politične kvalifikacije.
Ko pritiska vročina, je zaželeno pivo
Ljubljana je pred vojno popila več piva — Omejitve izdelovanja piva
so stare — Pivo in cviček
Omejitev vsega avtomobilskega prometa
Ljubljana, 22. junija.
_ Visoki Komisair za Ljubljansko pokrajino je izdal uredbo, s katero ukinja od jutri, v torek, naprej ves avtomobilski promet v pokrajini. Prepovedan je promet avtotaJcsiiev in avtobusov, ukinjajo se obenem tudi dovoljenja za vozni promet vsakovrstnih avtomobilov, motornih koles, motornih vozov in podobnega. Visoki Komisair si pridržuje pravico, da od primera do primera izdaja posebna dovoljenja za promet javne uprave in tudi sicer, kadar je potreba dokazana. Prošnje za nova dovoljenja se morajo po 30. juniju vlagati na Visoki komisa-rijat, oddelek za motorizacijo. Od 1. julija se ulčinja promet motornih vozil in vlačilcev za promet Dlaga, cestnih avtobusov v javni službi za prevoz oseb in vseh motornih vozil, ki se rabijo za posebne namene (avtomobilske aim-
bulance, motorne lestve itd.). Lastniki takšnih vozil bodo morali zaprositi za izdajo novega dovoljenja in novo izkaznico, pritožiti pa potrdilo družb ali društev, za katere prevaža blago, obenem pa označiti tudi blago, ki ga namerava prevažali. Od 23. junija so prepovedane tablice za poskusne vožnje in se morajo vrniti uradni za motorizacijo.
Nove prometne izkaznice l>odo iz trikotnega traku modre barve na beli podlagi. Na tem traku bodo V6i potrebni podatki in suhi žig Visokega komisari jata.
Kdor bi kršil te odredl>e, se mu bo vozilo za.rtlenilo, obenem pa bo kaznovan od vojaške oblasti z zaporom do dveh let in denarno kaznijo do 5000 lir. S to odredbo se ukinjajo vsa prejšnja določila, ki bi bila z novimi v nasprotju.
Nedeljske nogometne tekme v diviziji B
Včeraj so bile na nogometnih igriščih v Itali-> '■ * ji trde borbe za prvenstvo v diviziji B in za italijanski pokal. Se štiri nedelje in tudi v tej diviziji bo tekmovanje končano.	•
o.> Finalna tekma za italijanski pokal, ki sta ga v Milanu odigrala Milano in Juventus, je bila zelo borbena in se je končala z 1:1. Odločilna bo povratna tekma, ki bo prihodnjo nedeljo v Torinu na igrišču Juventusa.
Zelo značilna in borbena je bila tekma med Pescaro in Padovo. Ambruški igralci so imeli sicer trdo igro, vendar so prebrodili zadnjo zapreko in premagali Padovo z 2:0. Zanimivo je bilo srečanje na igrišču v Vicenzi, kjer sta nastopila domače moštvo in Novari. Vicenza je premagala Novaro s 4:0.
Na vseh igriščih so bili doseženi sledeči rezultati:
V	Spezii: Spezia-Fiumana 5:1; Prato: Prato-Siena 1:1; Bari: Bari-Brescia 2:0; Vicenza: Vicen-za-Novara 4:0; Alessandria: Pisa-Alessandria 3:Q* Busto Arsizio; Pro Patria-Reggiana 11:0; Savona: Savona-Fanfulla 0:0; Pescara: Pescara-Padova 2:0.
Po klasifikaciji je na prvem mestu Bari s 46. točkami, sledi mu Vincenza, ki je nadkrilila Padovo, zatem je premagala Pescaro. Slednja ima četrto mesto in 40 točk.
*
Lahkoatletsko tekmovanje v Firenzah. V nedeljo je bilo lahkoatletsko tekmovanje v Firencah, ki je dalo sledeče rezultate: V skoku v daljavo je zmagal Osserna s 7.20 metra, v skoku s palico Pozzoli 3.70 m, Consolini je zalučal disk 49.46 m, v teku na 100 m je prišel prvi na cilj Mariani v času 11 sekund, v teku na 400 metrov preko ovir je zasedel prvo mesto Filiputti v času 56 sek. V teku na 200 m je zmagal Mariani s časom 22.2, v teku na 400 m je prišel na cilj prvi Lanzi v času 47.3 sek., v teku na 1500 m Viatel v času 3.55.6. Kopje je zalučal Nasi 59.70 m daleč.
Umetniška zanimivost ribarnice
Mnogo je Ljubljančanov, ki z največjo pazljivostjo zasledujejo, vsa dela pri novi ribarnici nasproti kresije ob Ljubljanici. Je pač stara navada Ljubljančanov, da posvečajo svojo pozornost vsem
£ojavom, vsem javnim delom, ki se izvršujejo v jubljani. Ko so že pred vojno betonirali Ljubljanico, so vedno stale večje ali manjše skupine ob Ljubljanici in vestno opazovale, kako delajo novo strugo. Trume Ljubljančanov so stale ob Gruberjevem prekopu, ko so ga pred vojno poglobljevali in preurejevali. Ni nič novega, da sedaj Ljubljančani radi opazujejo, kako napredujejo dela v ribarnici. V soboto so pač lahko opazili neko novost, lepo umetniško zanimivost. V notranjosti ribarnice nad vhodom, ki vodi proti Ljubljanici in skozi katerega se pride v nižje prostore ribarnice, so odkrili lep relief, ki predstavlja ribiče, kako love na morju ribe, kako vlečejo mrežo. Vidnih je sedem figur. Je lepo umetniško dela mladega, mnogo obetajočega akademskega kiparja Srečka Kotarja, učenca mojstra Frana Kralja, ki je bil tudi dve leti v Zagrebu. Srečko Kotar se je že pred leti predstavil slovenski javnosti z razstavo svojih del. Relief obstoja iz 20 plošč. Na reliefu je upodobljenih sedem ribičev.
Pazite na živilske nakaznice
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino ponovno opožarja vse prebivalstvo, naj pazi na svoje živilske nakaznice. Če jo kdo izgubi, ali mu je bila ukradena, ne more na podlagi določil člena 3 naredbe Visokega komisarja št. 78 z dne 23. aprila t. 1. v nobenem primeru dobiti duplikata in so vse tozadevne prošnje na Prevod ali na Mestni preskrbovalni urad odveč, oziroma bodo rešene negativno. Duplikat živilske nakaznice je dovoljen edino v primeru, ko je nedvomno in z verodostojnimi pričami dokazano, da je bila nakaznica uničenea po višji sili (požar, povodenj in podobno) in da še ni bila izrabljena
Ljubljana, 18. junija.
Ob vročih poletnih dnevih se navadno vsako leto zateka žejna Ljubljana k točilcem piva, da bi si tam pogasila hudo žejo z zlatorumeno žitno pijačo. Prizori v točilnicah in gostilnah pa se vsakokratnim prilikam primerno razvijajo in menjavajo tej spreminjajo. Nastopajo le druge osebe.
Ko je sedaj v prvi junijski polovici pritisnila huda vročina, so žejni ljudje kar oblegali razne točilnice in gostilne po Ljubljani. Tekali so nekateri iz ulice v ulico, od lokala do lokala, samo da bi kje vjeli kak vrček svežega piva. Izurili so se nekateri prav dobro v teku. Prvo njihovo vprašanje je navadno bilo takoj pri vstopu v lokal: »Pivo, pivo? Gospodična! . . . Kratek je bil odgovor: »Še nel Opoldne!« Rdečelična Angelca tam nekje v središču mesta pa jp enala tolažiti žejneže: »Pijte malinovec! Je boljši za žejo.« Toda žejna grla so klaverno zapuščala lokal. Podobni prizori so se vrstili tudi po poznih popoldanskih urah, ko je po lokalih bilo potočeno opoldansko pivo in* so imeli gostilničarji rezervo pripravljeno še za večerne ure.
Po sedanjem deževju, ko je postalo primerno hladnejše vreme tako, da so mnogi poiskali v omarah svoje površnike in celo zimske suknje, pa lahko žejni človek dobi v točilnicah in gostilnah skoraj ob vsaki uri vrček piva. So tu in tam še lokali, ki ga za nekaj popoldanskih ur ne točijo.
Kakor lani, je tudi letos ljubljanska pivovarna »Union«, katere prvotni začetki segajo daleč za več stoletij nazaj, ko je bila njena prva pivovarna napravljena tam v Zgornji Šiški na prostoru, kjer se sedaj nahaja Krekova gospodinjska šola, primemo omejila razpošiljanje piva in racijoni-rala pivo za posamezne ljubljanske gostilničarje.
Ljubljana je gotova leta popila mnogo več piva, kakor, pa dobrega vina. So bila leta, ko se je v Ljubljani popilo piva celo dvakrat toliko in še več kakor vina. Ljubljanski dnevniki so že pred prvo svetovno vojno objavljali kratka statistična poročila o vseh živilih in pijačah, ki jih je Ljubljana porabila v enem letu. Tako je n. pr. kronika
zapisala, da je Ljubljana, ki je takrat štela nekaj nd 25.000 duš, popila v letu 1897 celotno 23.318 hi piva, toda le 17.390 hi različnega vina, popili pa so takrat Ljubljančani še 20.023 ' ruma, likerjev in rozolje. V takratnih časih so Ljubljančani posebno obrajtali sladko »rozoljo«.
V Ljubljani eo začeli, kakor to navaja g. VI. Fabjančič v »Kroniki«, piti pivo tako-le okoli leta 1600. Primerilo pa se je že v takratni dobi, da so bili objavljeni cesarski ukazi glede omejitve pridelovanja piva in to z ozirom na draginjo. Tako je bil decembra 1712 izdan cesarski ukaz, ki je kratko ukazoval?
»Da se prepreči draginja, smejo zvariti v pivo samo tisto zalogo sladu, kolikor je imajo že dejansko v predelavi. V bodoče pa se mora začasno ustaviti sleherno kuhanje piva razun, v kolikor zahteva nujna potreba vsake posamezne dežele.«
In kaj je odgovoril na ta cesarski ukaz kranjski vicedom? Poslal je cesarju najudanejši odgovor, ki kratko pravi, da ima Kranjska 4 pivovarne, da on (vicedom) ni ravnal proti najmilostlivejši nameri Ces. Veličanstva, če je vse pustil tako, kakor je, ker ti maloštevilni (pivovari) v tej vinski deželi ne morejo povzročiti nobene draginje ali pomanjkanja žita.«
V vinski Kranjski deželi so res pozneje začeli variti pivo ko v sosednji Koroški, kjer so poznali posebno »kameno pivo« ali »koritnjak«. To pivo so n. pr, varili še mnoga leta pred prvo svetovno vojno v bližini Celovca in so ga ljudje kaj radi pili. Izraz »koritnjak« se je celo ohranil med Nemci.
V starih časih pa je bilo pivo v Ljubljani polovico cenejše, kakor kisli dolenjski cviček, ki ga sprva v prejšnjih stoletjih Ljubljančani niso kaj radi pili in cenili. V mestnem arhivu je n. pr. ohranjen cenik pijačam od 17. aprila 1651. Takrat je veljal bokal piva 3 krajcarje, bokal dolenjca pa 6 krajcarjev. Druga vina so bila dražja, tako je stal bokal terana 9 kr, bokal vipavca 12 kr in bokal goricijana 13 kr. Gorizijsko vino je bilo v Ljubljani najdražje, a zelo cenjeno.
Ko so zapisovali v »Zlato knjigo«
V kočevski ljudski šoli hranijo dve »zlati knjigi«
Kočevje, dne 22 .junija.
O	zlati knjigi v ribniški ljudski šoli, kjer najdemo na častnem mestu ime na j večjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, smo že pisali. Tako so po zaslugi skrbnih vzgojiteljev, prežetih z veliko ljubeznijo in pozornostjo za mladinsko vzgojo, ostala v zlatih knjigah marsikatere šole imena naj-pridnejšib šolarjev, ki so se v mladosti pokazali zmožnosti, pozneje pa so zablesteli kot svetilniki v narodni zgodovini, jo obogateli s svojimi gospodarskimi in kulturnimi deli.
V	ljudski šoli v Kočevju še danes hranijo dvoje »Zlatih knjig«. Prva v usnje vezana knjiga navaja imena odličnih učencev od drugega razreda dalje v prvem in drugem polletju od 1818 do 1921. Posebno zanimiva je v lepem rokopisu opomba o sprejemu škofa Avguština ob priliki kanoniške vi-zit&eije dne 16. julija 1818. Škof je bil z znanjem učencev taiko zadovoljen, da je nekaj dni potem poslal vodstvu šole posebno pismeno pohvalo, s katero je priznal kočevsko ljudsko šolo kot eno najboljših šol v celi škofiji.
Tako je počastil trivialno šolo v Kočevju tudi deželni guverner baron Josip Camilo pl. Schmid-burg, ki je ob priliki potovanja po deželi v spremstvu itovomeškega okrožnega glavarja in deželnega
svetnika ter barona pl. Buffona obiskal šolo. Guvernerja so pri glavnih šolskih vratih pozdravili z godbo na pihala, nato pa so učitelji izprašali učence pred visokimi gosti Guverner, tako omenja zlata knjiga, je bil izredno presenečen nad pogumom otrok, ki so na vsa vprašanja lepo in pravilno odgovarjali. Mnogi so, tako nadaljuje kronika, kar z dviganjem rok izražali gorečo željo, dokazati svoje znanje. Neki učenec je s primernimi besedami nagovoril oblastnika, da mu je ta nart o obljubil, da se ga bo ob priliki milostno spomnil. •
V zlati knjigi je podpisan dekan Ivan Cinkel, okrajni šolski nadzornik.
V knjigi najdemo še nekaj imen pri raznih šolskih preizkušnjah odlikovanih učencev in učenk od leta 1823 do i864. Ker se je pa trivijalna šola dne 24. junija 1854 spremenila v glavno šolo, so otroke, da si je v mali knjigi Se prostora, vpihavali od leta 1850 do 1880. v drugo, v rdeče usnje vezano zlato knjigo, ki se ^zaključi z imeni učencev v štirih deških in dekliških razredov. Glede drugih šolskih dogodkov, razen pripombe, da je leta''1836. dne 13. oktobra šoli v Kočevju nabavil g. Marcus Charl za 10 goldinarjev šolski pečat z grbom kneza Auersperga in ga poslal šolskemu vodstvu, ni v obeh zlatih knjigah nič posebnega.
Kovice iz Države
Sprejemi pri papežu. V sredo je sv. oče sprejel 1M0 gojencev zavoda sv. Filipa v Rimu, ki 60 prišli skupaj s svojimi predstojniki in voditelji. Zraven njih so bili tudi starši gojencev. Papež je imel kraitek nagovor, v katerem je povzdigoval duha dob rotil oeti in sadove dobre vzgoje. Poudajul je posebej, da je prav današnji čas tak, da potrebuje mnogo ljudi, ki so dobrega srca in znajo svojim sotrpinom deliti tolažbo in jim biti v pomoč. Nato so prišle na vrsto misijonske sestre iz Egipta, za njim pa 700 gojencev iz zavoda sv. Maksima, ki so papežu prinesli mnogo darov in cvetja.
Trije delavci padli s stavbnega odra. Trojna težka nesreča se je dogodila v Rimu pri gradnji delavnic tvrdke Janelli. Pod tremi delavci, ki so bili na stavbi, se je zlomila deska in so vsi telebnili v globino 24 metrov. Dva od nesrečnikov bosta najbrže okrevala navzlic težkim poškodbam, toda tretji se bori s smrtjo, ker si je polomil rebra, močno poškodoval hrbtenico, povrh pa pobil tudi po udih.
Skozi vrata vagona sla padla. V brzovlaku od Benetk proti Triesteju sta Giuseppe Di Santo in njegov prijatelj stala na hodniku in slonela na vra-
tih. Med najhitrejšo vožnjo pa so se vrata nenadoma odprla. Di Santo je zletel ven in padel na tračnice ta/ko nesrečno, da je šlo čezenj tudi kolesje. Obležal je mrtev in ves razmesarjen. Njegov tovariš pa je imel nekaj več sreče. Tudi tega je vrglo ven, toda padel je tako. da se je le pobil in obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bližnjo bolnišnico, kjer menijo, da ga bo mogoče ohraniti pri življenju, če slučajno ne bodo nastopili kakšni bolezenski zapleti.
Izrabljanje bičevja na Donavi. Pred izlivom v Črno morje se Donava razlije v več rokavov, med kaiterimi se razprostira prostrano močvirje, v katerem je polno bičevja. Strokovnjaki so ugotovili, da bi se to bičevje dalo koristno porabiti tako, da bi ga predelovali v celulozo in potem dobivali no le papir, temveč tudi snov za izdelovanje umetnih tkanin. Več velikih nemških industrijskih podjetij 6e je dogovorilo z romunskimi in bodo zgradili blizu donavske delte celulozno tovarno, ki bo letno lahko dala po 20 milijonov kilogramov celuloze. Razven tega bodo večje količine te celuloze izvažali tudi v Italijo. V donavski delti je okrog 270.000 hektarov, ki so polni bičevja in trstike.
Novomeška drž. gimnazija in kandijsko učilišče sta končali z rednim šolskih poukom. Uspehi so po dosedanjih izgledih na obeh zavodih dokaj dobri in je večina učencev izdelala razred.
E. VVallace
ROMAN
»Upravnik mi je	namignil,	naj podam	ostavko na svoje	službeno	mesto«, je začel	Parr in glas mu je zvenel skoraj zadovoljno,
čemur se jo Yale čudil. »To mo prav nič ne skrbi. Že tri leta jo od tega, ko mi je brat zapustil ves svoj denar, in že tedaj sem hotel podati ostavko na policijsko službo.«
To, kar je Parr pravkar povedal, je bilo za Yalea nekaj čisto novega. Nikoli si ni mislil, da je /bil inšpektor Parr petičen človek.
»Kaj pa namferavate storiti?« ga je vprašal Yale; Parr pa so mu je samo nasmehnil,
»Državnemu uslužbencu, od katerega zahtevajo predstojniki, naj poda ostavko, ne preostane pač nič drugega, kot da jo v resnici poda«, je odvrnil Parr suhoparno. »Toda mojo ostavko no bodo sprejeli pred koncem tega meseca. Počakati pa inoram še, kaj sc bo zgodilo z vami, moj dragi prijatelj.«
»Kaj se bo zgodilo z menoj«, je pouovil Dcrrick Yale presenečeno. »Pa vendar ne mislite tistega svarila, s katerim mi groze, da me bodo četrtega v mesecu spravili s sveta?« Počakajte,-da pogledam	na koledar. Saj	res, samo	še dva ali	tri dni življenja	imam
pred	seboj«, je dejal	Yale. Pri	pogledu na	koledarski datum	so je
ironično nasmejal. — »Mislim, da vam zaradi tega ni treba čakati. Toda pustimo te šale. Zakaj bi sploh odpovedali službo. Ali bi ne bilo dobro, če bi jaz spregovoril z upravnikom kakšno besedo...«
»Kar bi mu vi povedali, bi ga zanimalo še mnogo manj Jtot odkritje novega Tutankhamena«, je dejal mr. Parr. — »Čisto prepričan sem. da ne bi prav nič pomagalo. Kadar si upravnik nekaj zapiči v glavo, potem ostane to kakor pribito. Sicer pa ini ne misli
odvzeti preiskave o Rdečem rogu, ki mi je poverjena, vse do tedaj, ko bo sprejeta ostavka na mojo službeno mesto. Zato pa se imam zahvuliti samo uir. Vale. <
»Meni?«	.
Plečati inšpektor se je natilioma smejal.
»Rekel sein upravniku, da je vaše življenje za državo tako dragoceno, da je neobhodno potrebno, da ostanem v službi, dokler ne preživite tisti usodni dan«, je dejal Parr.
V	tistem trenutku je stopila v sobo Talija Drummondova. V rokah je imela nov šop korespondence.
»Dobro jutro, mis» Drummond.«
Inšpektor je dvignil glavo in uprl oči v dekletove.
»Pravkar sem čHala o vas,« je dejala Talija hladno, »da postajate prav imenitna osebnost, mr. Parr.«
»Kaj vse ne stori človek za malo rolkamo«, je zamrmral inšpektor Parr vznomirljivo... — »Že dolgo časa je preteklo, odkar sem zadnjikrat bral vaše ime v časopisih, miss Drummond.«
Inšpektorjevo namigavanje na njeno pojavo v policijski sodniji je, kakor se je zdelo, zabavalo Talijo v veliki meri.
»Sčasoma bom imela tudi jaz svoj del«, jo dejala Talija. — »Kakšna pa jo najnovejša vest o Rdečem krogu?«
»Najnovejša	vest,« je	ponovil	mr. Parr počasi,	»je ta, da bo
morala biti vsa	korespondenca naslovljena na Rdeči	krog v Milred
Strectu, v bodoče poslana kam drugam.«
Inšpektor je opazil, kako je Talija pri tem spremenila svoj izraz. To je bilo sicer samo za trenutek, toda dovolj, da je inšpektor opuzil učinek, ki so ga njegove besede napravile na miss Drum-mondovo.
»Ali se nameravajo preseliti v mesto in odpreti tam svojo nove urade?« je vprašula Talija, potem ko se je spot umirila. — »Saj ni nobenega razloga, da ne bi mogli to storiti. Kakor vse kaže, delajo vse, kar	hočejo in	kar si	želijo. Tudi ne vem, zakaj no bi
mogli prebivati	v kakšni	krasni	palači, opremljeni	z dvigali in z
električnimi znaki —, ne zdi se mi, da bi bilo bolje, če ne bi bilo električnih znakov, ker bi jih lahko opazila tudi policija.«
»Sarkazem v mladem dekletu«, je dejal mr. Parr strogo, »ni samo nedostojen in je tudi nesramen.«
Yale je poslušal to debato z velikim zanimanjem in na ustnicah mu je igral zadovoljen nasmeh. Če se je čudil katerikrat dekletu, so bili tudi trenutki, ko se je ravno tako čudil inšpektorju Parru. Ta ksrepki in plečati možak je namreč znal biti, kadar se je lotil, prev nežno zbadljiv.
»Kje pa ste bili snoči, miss Drummond?« je vprašal Parr, oči pa je imel obrnjene v tla.
»Spala sem in sanjala,« je odvrnila Talija.
»Potem takem »to morali v sanjah hoditi,	ko	ste	se sprehajali
v ozadju Froyantove hiše. Bilo je približno ob pol desetih,« je nadaljeval inšpektor.
»Aha, za to gre, kaj?« je dejala Talija. »Torej vi ste odkrili sledove mojih dražestnih čeveljčkov na vrtu. Mr. Yale mi je to že kolikor toliko omenil. Ne, inšpektor, snoči sem šla v park. da 6e malo sprehodim. V samoti sc človek tako lahko preda razmišljanju.«
Parr je še vedno pozorno opazovnl preprogo pred seboj.
»No, dobro,« je dejal Parr, »če se že sprehajate v parku, glejte, da se ne boste preveč približali Jacku Beardmoru, kajti ko ste ga zadnjič zasledovali, ste ga zelo prestrašili.«
Tokrat je Parr dobro zadel. Talija je vsa zardela in njene	sicer
nežne obrvi so sc namršile.
»Mr. Beardinore se ne da kar tako lahko prestrašiti,« je odvrnila Talija, »in razen tega ... razen tega ...«
Talija se je nenadoma obrnila in odšla iz sobe. Tudi Parr je potem, fco se je nekaj časa razgovarjal z Yaleom, stopil v zunanji urad. Tod ga je srečala Talija, pogledala in zagodrnjala:
»So časi, mr. Parr, ko vas v resnici sovražim,« je strastno dejala.
Inšpektor Parr pa ji je odgovorih
»Zares me presenečate.«
Prva sklepna produkcija Glasbene akademije
Ljubljana, 22. junija.
Že v enem naših prejšnjih Člankov smo iz-pregovorili o našem naj višjem glasbenem zavodu v Ljubljani, o silovenski glasbeni akademiji. V njem smo podali le nekaj glavnih, a ne izčrpnih obrisov o njenem postanku in razvoju. Ravno tako smo javili, da se bodo po vefih internih produkcijah — ki so nekaki izbirčni nastopi — vršale še javne.
Včeraj je bila v veiliki filharmonični dvorani prva sklepna produkcija diržavne glasbene akademije, ki ima kot glasbeni zavod dva oddelka: srednjo glasbeno šolo z značajem popolne srednje šole ter akademijo z značajem visoke šole.
Ves včerajšnji program so izvedli gojenci srednje glasbene šole (SGš. Gospodična Erzin Jaroslava (goj. I. let. SGŠ iz šole hon. prof. Z. Zarnikova) je z velikim občutkom odigrala na klavirju dve Bortkiewicz-evi klavirski skladbi: sanjavo »Pirvo bol« in razgibamo »Ko bom velik«. — Arijo Fiesca iz Verdijeve opere »Simone Boccanegra« ter Škerjančevo »Vizijo« brezhibno zapel baritonist Rožanc Benjamin,
foj. II. let. SGŠ iz šole izredne prof. Angele 'rostove. Ima krasen glasovni material in se 'bo s pravim pevskim poukom razvil še v zelo prikupnega baritonista. Chopinovo »Improimtu op. 29« je na klavirju z lahkotno igrivostjo izvedel Sancin Mairio, goj. III. let. SGŠ iz šole rektorja £. Antona Trosta. Z velikim tehničnim znanjem in čustvenim sodoživljanjem je g. Poljanšek Ivan (V. 1. SGŠ iz šole hon. prof. Č. Šedlbauerja) predvajal Nerudov »Koncert v d-molu«. Točka je bila vsem nadvse všeč. Pri klavirju ga je odlično spremljal g. Cvetko Ciril. Gospod Hubad Samo pa je namesto gdč. Pehani Fride spremljal baritonista Pertot Dušana ki je zapel težko skladbo Reapighi-jeve »Megle« ter Čajkovskega arijo Onjegina iz opere »Evgenij Onjegin«. Pertot ima zelo močan, lirično pobarvan bariton z velikim obsegom; višine so mu prav prodorne, le v nižinah
je šibkejši, medlojši. (Je goj. II. 1. SGŠ, šola prof. A. Dariana). Zidarič Ksenija, gojenka III. 1. SGŠ iz šole izr. prof. A. Ravnika, je prav solidno odigrala Dvorakovi klavirski skladbi »Na starem gradu« in Silhneta št. 2 in II. iz op. 8. Prijetno pa je od zadnje produkcije presenetil tenorist Francelj Rudolf (III. 1. SGŠ iz šole ravnatelja J. Betetta) z Alfredovo arijo iz Verdijeve opere »Traviata«. Ima prav lep glasovni material, po barvi je skoraj enak opernemu tenorju bratu Žanu Franclju, ki mu bo čez nekaj let postal dober in resen konkurent. Motila pa je tu in tam nekoliko nejasna, zabrisana izgovorjava vokalov, (nek širok »o« je zapel skoraj kot al)! morda zaradi načina petja nekam navznoter. Za njim je nastopil priljubljen i, mali violinist Ozim Igor (111. 1. SGŠ, šola prof. L. Pfeiferja), ki je z izredno tehniko in fineso odigral Kreutzerjev »Koncert v d-duru
št. 13«. Z že pravo tehnično izurjenostjo je dr. Lovše Samo odigral Chopinov klavirski »Noc-turno v F-siduru opr. 15 (V. t. SGŠ šola izr. prof. A. Ravnika). Pevski prizor Lici iz Puccinijeve opere »Turandot« ter Schumannovo »Posvetitev« je izredno odpela Urbanič Erna (111. SGŠ, šola hon. prof. V, Wistingshausnove. Pri klavirju jo je aecentno spremljala gospa Bizjak-Valjalo Marta. Urbaničeva ima krasno barvan sopran, izredno močan, ki ji z lahkoto kar nekako vre iz njenega grla. Po dramatičnosti v njenem glusu bo postala prav gotovo nadvse simpatična in uporabna operna pevka. Dobila je zaslužen šopek cvetja.
Tako je prva sklepna produkcija s svojim sporedom in izvedbo glasbeni akademiji, nastopajočim in njih profesorjem le v čast. in jo z mirnim srcem 'imenujemo koncert. Občinstvo, ki je veliko filharmonično dvorano popolnoma zasedlo, je izvajalce nagradilo z obilnim ploskanjem.
Skratka: bil je lep glasbeni predpOldan naše glasbene mladine.
Prepoved kroženja in postajanja na ozemlju v širini enega kilometra ob železniških progah
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega Zbora.
na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291,
na podstavi Ditcejevega razglasa z dne 29. septembra 1941-XIX, objavljenega v uradnem listu Gazzeta Ufficiale« z dne 30. septembra 1941-XIX št. 231, nanašajočega se na kazenske odredbe v zaščito krajev ali stvari vojaškega pomena.
glede na naredbo z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135, nanašajočo se na predpise za promet, smatrajoča za potrebno, da se iz vojaških razlogov in ozirov javne varnosti omejita kro-
Obiskovalcem javnih nasadov!
Ljubljana, 22. junija.
Menda o mestnih nasadih še nikdar nismo čitali toliko dopisov v naših listih kot zadnje čase. Naša javnost pa tudi še nikdar ni tako ogorčeoo obsojala divjanja mladine ter malomarnosti in nediscipliniranosti odraslih zaradi škode po javnih nasadih.
Brali smo izraze odkritosrčne skrbi, kaj bo z mestnimi in privatnimi gozdovi med Tivolijem in Večno potjo ter na Golovcu in po vsej mestni občini ljubljanski. Čeprav so straže pomnožene, vendar škodljivcev, ki so med njimi tudi tatovi na debelo, ni mogoče pregnati. Od Tivolija do Rožnika in šišenskega vrha je bilo ob prelepih novih ©prehodnih poteh polno novih klopi še lansko jesen, nekaj tudi še spomladi, sedaj pa ni prav nobene več, ker so ljudje vse klopi razbili in izruvali kole ter les odnesli. Nekateri deli gozdov so taki kot bi bili posekani, drugi pa spet pbejjeni kot hrastovi nasadi za pridobivanje čresia. Vse omajeno in obeljeno drevje bo jeseni
euho. Najlepie smreke in mecesni so okleščeni, kdr so jim tatovi posekali veje za prekle. Na tisoče lepo rastočih mladih smrek in borovcev se je iz mestnih in drugih gozdov preselilo na razne vrtove, kjer se ovija sedaj fižol po njih, še več jih je pa napolnilo drvarnice.
Se nikdar prej niso prihajali sprehajalci iz Tivolija s polnimi naročji tam nalomljenih cvetočih vej. Letos smo pa videli elegantne dame z ogromnimi metlami zelenja in cvetja, druge pa spet z vozički, okrašenimi s cvetjem. Ob lepih dnevih se je letos razvijal iz Tivolija pravi cvetlični korzo ter se dame niso prav nič sramovale v Tivoliju nabranega cvetja. Ali se res niso zavedale tatvine in poškodovanje tuje lastnine? Gotovo so se pa zanašale, da jih ne bo dohitel kazenski zakon. Koliko so pri tem napravile škode, ker so poškodovale grmičje in rastline sploh, to ve samo tisti, ki skrbno goji svoj vrt. Poglejte samo posamezna drevesa in grme po naših nasadih, kako pravilno in lepo obliko so imeli, sedaj pa skoraj ni več n. pr. piramidne oblike brez odkrehnjenih vej. Skratka, naši gozdovi in tudi parki so skoraj nepopravljivo deva-stirani in poškodovani.
Tudi o razbitih železnih in betonskih klopeh smo že brali. Celo železne klopi so razbli in železo ter los Odnesli. Betonske klopi, bi sodil, bodo trajale večno. Tudi te so razbite s polomljenimi in razrezanimi lesenimi deli, če je les sploh še ostal na njih.
Poteptana je trava, izruvane so trajnice in polomljene, pohojeni so nasadi krompirja in zelenjave — škoda na vseh koncih in krajih I
Predstavnica mater pa naj zahteva, naj bi otroci smeli po mili volji divjati po javnih vrtovih in parkih, odrasli ap prenašati klopi, kamor
bi se ji zdelo. Najraje bi seveda vso klopi imela v eenci, saj vendar ljubi otročki hodijo zaradi sonca v Tivoli. Toda klopi naj bi stale sredi okrasnega grmičja, da je že vse polomljeno, poteptane pa vse trajnice ob grmičju.
Res je, da otroški paradiž še ni odprt ter je Tivoli sedaj zaradi tega velikgea dela manjši.
V	resnici pa je mladini v ljubljanskih nasadih na razpolago toliko prostora, kot v kakem milijonskem mestu. Vse mamice in tetko seveda hočejo biti ob glavni promenadi ali pa vsaj tako blizu, da ne zgreše nobenega sprehajalca. V Tivoliju se je treba namreč tudi pokazati in si obenem vsakega natanko ogledati. Zato menda take matere ne vodijo svoje mladine na veliki travnik med Lattermannovim drevoredom in med cesto, ki vodi od velesejma do Tičistana. Na tem ogromnem travniku lahko skačejo in se igrajo ter valjajo otroci, kolikor hočejo. Tudi zajčke lahko prineso seboj sem na pašo.
Prav prijetno otroško igrišče je tudi na letnem gledališču. Ko bodo klopi popravljene in bo samo nekaj lepih dam prišlo na to grišče, bo tudi ta, sedaj zapuščeni prostor kmalu premajhen.
Obiskovalke Tivolija naj se torej nekoliko porazdele in za vse bo dosti prijetnega prostora. Klopi pa res manjka, ker mestna vrtnarija nikakor ne more sproti vseh popraviti, še manj pa napraviti toliko novih klopi kot jih polomijo s prenašanjem ter tudi popolnoma razbijejo z divjanjem. Mestna vrtnarija hiti z delom in bo v kratkem postavila v parke precej popravljenih klopi. Ljudje naj pa tudi v javnih nasadih nekoliko potrpe ter se zavedajo, da so vsi mestni nasadi — za vse. Vzdržujejo jih vsi ljubljanski davkoplačevalci s prav znatnimi žrtvami. Kakor vedno in povsod, tako pa tudi v parkih najbolj zabavljajo in največ zahtevajo tisti, ki najmanj žrtvujejo.
Naposled pa prosimo vse prave Ljubljančane
in vse prijatelje lepe zelene in cvetoče Ljubljane, naj sami pomagajo delati red in opozarjajo druge na škodo. Mesina občina je sicer pomnožila število čuvajev ter jim dala najstrožja navodila, zato naj pa razsodna javnost do skrajnosti upošteva, da moramo vsi varovati vsej javnosti namenjeno skupoo last.
»PAPRIKA MARICH“
Pepe roaso italiano. (ta lij anska paprika. Garentito puro. In vendita Zajamčeno čista. Dobi presso negoziantidi Generi se v vseh trgovinah z AlimentarieCommestibiH	živili.
DITTA M. MARICH TORRE ANNUN. CENTRALE (Napoti)
ženje in postajanje v neposredni bližini železniških prog krajine in vsak po svoji pristojnosti
odrejata:
Člen 1. Kroženje ine postajanje na prostem polju v širini enega kilometra na obeh straneh vseh železniških prog pokrajine sta v urah nočne prometne zapore povsem prepovedana.
Člen 2. Prebivalci hišnih skupin ali osamljenih hiš, stoječih v prepovedanem kilometru, smejo še nadalje bivati v njih, nikakor pa ne smejo krožiti in postajati po njivah, travnikih in gozdovih tega pasu.
Člen 3. Zoper vsakogar, razen zoper po prednjem členu izvzete osebe, ki se zaloti, da prehaja ali postaja v prepovedanem pasu, se uporabi orožje brez kakršnega koli opozorila ali poziva.
Člen 4. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni de jan je huje kaznivo, z zaporom do dveh let ali v denarju do 5000 lir.
Za sojenje kaznivih dejanj je pristojno vojaško vojno sodišče II. arm., ljubljanski odsek.
Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan, ko se nabije.
Ljubljana, dne 20. junija 1942-XX.
General Poveljnik	Visoki	Komisar
XI. Armadnega Zbora za Ljublj. pokrajino
Mario Robotti.	Emilio	Grazioli.	-
V treh vrstah...
Nemški dom bodo zgradili tudi v Osijeku.
V	nedeljo je bila slovesna blagoslovitev temeljnega kamna.
Nomški poslanik v Zagrebu von Kasche je obiskal pred dnevi Donji Mihonjac, kjer so njemu na čast priredili velik lov.
Letošnja huda zima je naredila hudo škodo tudi med divjačino na atajerskem. Sedaj morajo vsi lovci takoj prijaviti vsak odstrel lovskemu mojstru.
V Mariboru je treščit neki motorist v 16-letno služkinjo Rozo Kovač, ki je s kolesom prečkala ulico. Pri karambolu je dobilo dekle težje poškodbe na nogi.
Na mariborski ulici je padla gostilničarka Jožefa Kuder tako nesrečno, da si je pretresla možgane, obenem pa dobila še poškodbe na očesu in obeh rokah.
Roko si je poškodoval pri delu pri žagi
14	letni pos. sin Jože Plut iz Krupa pri Semiču. Zaga je fantu odrezala vse prste in so ga morali odpeljali v kandijsko bolnišnico.
Včerajšnjo nedeljo sv. Alojzija, zaščitnika mladine, so po vsej Hrvatski preživeli v duhu vzajemnega in skupnega dela hrvatskega naroda za preskrbo revne mladine. Po Zagrebu in po vsej državi so zbirali prostovoljne prispevke za mladino.
Na Hrvatskem zrede letno okoli l‘/» milij. svinj. Posebno uspeva prašičereja po Slavoniji, kjer imajo izdatno žirovo in želodovo hrano iz bukovih in hrastovih gozdov. Na Hrvatskem so se v zadnjem času zemljišča precej skrčila, v številnih slavbnskih krajih so izsekali bogate hrastove gozdove, vse to pa je vplivalo tudi na gospodarstvo. Meseca februarja ie bilo na Hrvatskem le 1 milijon prašičjih glav. kar pa zaradi velikega porasta prebivalstva ne odgovarja niti domači potrošnji.
Dalmacijsko ozemlje, ki je bilo priključeno Italiji, meri 5777 kv. km., stara pokrajina Zara pa 110 kvadratnih kilometrov. 'Prebivalcev ie skupno 439.770.
Na Pobrežju pri Mariboru ie umrla 79-letna Marija Ornec, v bolnišnici pa 58-letna Antonija Trstenjak.
Ljubljana
Koledar
Danes, ponedeljek, 22 junija: Ahacij.
Jutri, torek, 23. junija: Edeltruda.
Obvestila
Nočno službo imajo danes lekarne: mr. Ba-
karčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
L/jttbljansho gledališče
Drama:
Ponedeljek, 22. junija: Zaprto.
Torek, 23. junija ob 17.30: »Šola za žene«. Red Torek.
Sreda, 24. junija ob 17.30: »Kralj na Betajnovi«. Red Sreda.
Opera:
Ponedeljek. 22. junija: Zaprto.
Torek, 23. junija ob 17: »Madame Butterfly«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Cene od 24 lir navzdoL Sreda, 24. junija: Zaprto.
Četrtek, 25. junija ob 16.30: »Faust«. Četrtek. Petek, 26. junija: Zaprto. (Generalka).
Druga sklepna produkcija gojencev srednje glasbene šole in glasbene akademije bo v ponedeljek ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu so skladbe za klavir, petje, violino in rog. Sporedi, ki veljajo kot vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
Živilske nakaznice za julij je mestni preskrbovalni urad že začel dostavljati ter opozarja vse družinske glavarje, naj pripravijo glave naj-skih izkaznic in denar za julijske nakaznice. To pot se je dostavljanje začelo narobe kakor prejšnji mesec, namreč po ulciah z začetno črko Z, da bodo prišli stanovalci na vrsto v obratnem redu kot prejšnji mesec. Posebej pa opozarjamo, naj oni član družine, ki bo prevzel živilske nakaznice, zapiše na potrdilo v posebno rubriko vse one družinske člane, ki jih ni več v Ljubljani ter je vrnil njihove živilske nakaznice. Reklamacije zaradi živilskih nakaznic pa bo mestni preskrbovalni urad sprejemal šele peti dan po dostavi živilskih nakaznic. Kdor nakaznice sploh ne bi dobil, na jpride po 1. juliju v veliko dvorano Mestnega doma.
Za vozni promet bo zaprta Sv. Petra cesta od Marijinega trga do Kolodvorske ulice v oo-nedeljek 22. t. m. zjutraj in nadalnje dni do preklica, ker bodo popravljali tlak.
Rožena očala so se 18. t. m. našla v Drami pTi predstavi »Šola za žene« v desni parterni garderobi. — Dobe se pri gledališkem mojstru Lebnu v Drami.
Cepljenje proti tifuso se bo začelo, kakor je bilo objavljeno, v ponedeljek 22. t m. ob 7.30 ter bo vsak dan prihodnjega tedna trajalo samo do 9. Proti tifusu morajo biti cepljeni vsi, ki imajo opraviti z mlekom ter vse perice. Opominjamo jib pa. da morajo priti k cepljenju popolnoma tešči, hkrati jih pa prosimo, naj np pozabijo s seboj prinesti kozarca.
Drugo cepljenje proti davici se začne v ponedeljek 22. t. m. ter bo trajalo do sobote 27. t. m. po istem razporedu kot prvo cepljenje, ki je bilo prejšnji teden končano. Starše opozarjamo, naj pripeljejo že prvič cepljene otroke na isto mesto in isti dan tedna kot so jih pripeljali k prvemu cepljenju, saj bodo po cepljenju dobili tudi potrdilo o opravljenem cepljenju.
Postaja električne cestne železnice je z ogla Zvezde premaknjena proti uršulinski cerkvi na sredo Zvezde, na kar opozarjamo prebivalstvo, da ne bo zmede. V«e. ki se vozijo a tramvajem, opominjamo, da je v vsakem vozu ob izhodu predalce za rabljene vozne listke, da jih ne bodo več metali po tleh in smetili vozov ter ulic. Sicer je pa tudi v bližini vsake postaje košek zn smeti, kamor naj vrže že rabljeno vozovnico tisti, ki je ni dal v predalce v vozu.
Ivan Novak, dentist v Ribnici spet redno sprejema.
Neslutene tajne Kitajcev so vam razkrite v nadvse napetem detektivskem romanu
Skrivnost dr. Fu Mašenja
Knjiga stane le 5 lir.
Prihodnji teden bo izšla v »Slovenčevi knjižnici« prelepa knjiga
Svetinje nad Barjem
ki jo je spisal Joža Likovič.
V. HE1SER
25
Zdravnik gre # križem svet
V	osnutek sem vložil več strogosti, kakor je bilo v resnici potrebno, saj sem moral vedeti, da bodo marsikaj spremenili in dopustili, preden bi ga kot zakon sprejeli. Ob, zori je bil osnutek izdelan in nesel sem ga v guvernerjev urad, ne da bi ga poprej prepisal na čisto.
Harrison ga je v naglici pregledal in rekel:
»Prav dobro! To je ravno, kar 6em hotel.«
»Potem bom osnutek nesel k državnemu pravdniku, da bomo slišali še njegovo mnenje «
»Ne, ne, ne! Zakon bo kar dober, tak kakršen je.«
»A možno je, da nisem kje uporabil pravilnega pravnega izraza. Rad bi videti, da bi si stvar malo ogledal.«
»Gospod doktor, vi ste napisali že cel kup zakonov in tudi jaz sem pravnik. Meni se zdi, da je osnutek odličen.«
»No, pa mi vsaj dovolite, da ga bom na lepo prepisal.«
»Ne, prav tak mi je potreben, kakor je tale zdaj.«
On je bil generalni guverner in obdržal je listino.
Dirugo iutro ob šestih je fantiček
plaho potrkal na vrata moje sobe in mi sporočil, da me želi nekaj gospodov obiskati zavoljo nekih poslov.
»Povej jim, da sem v uradu sleherni dan od o6me ure naprej,« sem mu rekel skozi priprta vrata. »Naj se potrudijo tjakaj, če želijo z menoj govoriti o kakih poslih.«'
Vrata so se spet zaprla. Hotel sem zadremati, ko je nekdo vnovič potrkal.
»Ne marajo iti, gospod doktor,« je dejal fatniček preplašeno. »Pravijo, da gre za hudo važno stvar in da morajo takoj govoriti z vami.«
Vdal sem se in 6e napravil v domačo obleko ter šel po dolgih stopnicah doil na hodnik. Skupina čakajočih me je zagledala, še preden som bil spodaj. Vsi so imeli v rokah dnevnike, ki so jih ob pogledu name razburjeno vihteli.
»Ali ste vi bili tisti, ki je zagrešil to nesramnost?« mi je zakričal eden od njih.
»O čem pa govorite?« sem začudeno vprašal, hkrati pa sem prepoznal dva ali tri zastopnike, ki so se navili s trgovino z zdravstvenimi specialitetami.
»Vi ste dali izglasovati ta strahotni zakon!« je zakričal drugi.
»Nič ne vem o tem. Kadar bo osnu-
tek prišel pred vladni odbor, boste lahko izrazili vaše pomisleke.«
»Kako pa naj to storimo? Zakon je že odobren in je že stopil v veljavo.« Dali so mi dnevnik, v katerem je bilo celotno besedilo, beseda za besedo, kakor sem ga nametal na papir; gotovo najstrožii zakon, kar jih je glede te zadeve kdaj zagledalo dan
Brez dvoma, osnutek je bil uzakonjen. toda zgodba o njegovi skrivnostni odobritvi je zahtevala pojasnila. — Pozneje sem izvedel, da je guverner takoj po mojem odhodu dal moj osnutek prepisati in ga po posebnem slu nemudoma poslal visoki zbornici. — Predsednik senata je dejal: »Tu imamo zakonski načrt, ki ga nam je poslal naš najboljši prijatelj, generalni guverner Harrison. Videti je, da mu je stvar hudo pri srcu. Ker nobenega od nas ne zadeva, predlagam, da ga imejmo za prebranega in ga odobrimo po običajni poti, če tako želi.«
Predlog so sprejeli in zakon so izglasovali s splošnim pritrjevanjem.
Ob štirih popoldne se je zbrala zbornica in govornik se je dvignil ter izjavil: »Tu imamo zakonski načrt našega najboljšega prijatelja, guvernerja Harrisona. Senat ga je pravkar odobril. Pokažimo svoje spoštovanje do generalnega guvernerja 6 tem, da ga tudi mi odobrimo!«
Ob šestih je bilo besedilo že na Ilarrisonovi mizi. Ta ga je precej podpisal in ga spremenil v zakon. Moja naloga pa je bila, da sem ga uveljavil.
Zakon je bil toliko strog, da je prepovedal, cfa bi kdo na Filipine pošiljal mesečnike, ki so imeli oglase zdravilnih lekov, razen če je bil naveden obrazec glede njihove sestavine. Tovarne, ki so izdelovale take specialitete so po vsem svetu pognale grozen krik. Naš edini odgovor pa je bil, da ne skušamo ovirati prodaje zdravil, marveč da zahtevamo samo objavo obrazca sestavin teh lekov. Če bi tako storili, bi lahko vsak takoj sprevidel, da kroglice »Pink« na primer, ki so jih prodajah po dolarju za škatlico, najbrž niso vsebovale drugega ko železov karbonat:	tega	pa si lahko v
vsaki lekarni mogel! dobiti za nekaj centezimov.
Mnogo so se zaletavali v ukrepe zdravstvenega urada. Ko je začel guverner Harrison odpuščati Amerikan-ce kar na debelo, so vsi dejali, da boin jaz med prvimi, ki bora letel. A ko so potekli tedni in sem ostal na svojem mestu, je izbruhnila prava časnikarska vojna. Ameriški tisk vseh političnih struj in zlasti trgovski listi so se vmešavali. Nagrmadili so za meter visok kup samih brzojavk, pisem in časopisnih izrezkov, v katerih so premnogi hudo ugovarjali proti na-j meri, da bi me spravili z mesta in da bi bila sramota, če bi me odpustili.
I	Naposled je predsednik Wii|son pomiril časnikarska prerekanja s tem, da je odredil, da moram ostati na svojem mestu. — Tedaj je guverner Harrison prvič vzel vso stvar v roke
ter se takoj pridružil predsednikovim besedam	in mi	dejal, da nikdar še
malo ni	mislil	na	to,	da bi me kam
prestavil
Jaz se nisem dosti menil za ves krik
in vik ter sem sr vn^tn bavil samo s svojimi posli.
Neleški cvet
Koze so ostudna bolezen, kakor gobavost, a zahtevajo mnogo več žrtev. Milijoni,	ki bi	se	jih	dalo tako lahko
rešiti, so	umrli	za	to	boleznijo, sto ti-
sočev pa je zaradi koz neozdravljivo oslepelo. Vsak indijski trg je poln takih nesrečnih mučencev, ki tavajo v večni temi in se s težuvo motajo med že tako in tako revnimi ter bolnimi rojaki.
Do teh bednih razmer je prišlo zaradi tega, ker so trmasto zavračali preprosto in uspešno zdravilo, ki ga je nudila znanost. Svet bi se lahko rešil te strahotne šibe, samo če bi zares hotel.
Najboljši uspeh zdravstvenega urada na Filipinih je bi'1 ravno ta, da so koze tamkaj skoraj docela izginile. Ob zaključku vsakega leta je ostalo živih 40.000 oseb. med njimi večina otrok, ki bi bili sicer izgubljeni; tisoči in tisoči pa so bili rešeni slepote in telesnih okvar.
Mikroba koz še niso odkrili, a bolezen šteje med najbolj kužne, ki trpinčijo Človeštvo.
Načrten boj proti malariji v Srbiji
Najbolj je ta bolezen razširjena ob Kolubari, Kjer boleha na njej
nad polovico ljudi
»Pester LIoyd« prinaša iz Belgrada naslednje poročilo: »Proti malariji se je v Srbiji začel s 1. junijem velik boj. Poleg kredita 2.5 milijona dinarjev za neposredno pobijanje te bolezni, je srbska vlada dala na razpolago še nadaljnjih 5 milijonov dinarjev v ta namen. S tem denarjem naj bi predvsem izsušili močvir-
nate predele, ki veljajo za prava legla malarije. Zdaj je ta bolezen razširjena v krajih ob srednjem toku reke Kolubare v zahodni Srbiji.
Na njej trpi nad 50 odstotkov prebivalstva. 30 do 50 odstotkov ljudi pa trpi na malariji v če-
tverokotniku med Drino in Sato, v Banatu in v okolici Obrenovca ter Lazarevca (severni del srednje Srbije). Ker so to v poljedelskem pogledu najrodovitnejše pokrajine v Srbiji, je malarija še toliko bolj škodljiva, ker zaradi nje primanjkuje na poljih delovnih moči. Načrtni noj, ki se je zdaj začel proti malariji, se bo izvajal z vsemi sredstvi sodobne higiene, ki so na razpolago. Vsa ta prizadevanja vodi znani srbski specialist za zdravljenje malarije, dr. Milivoj Rankov.c
Švedska - dežela bogatih železnih rudnikov
Švedska železna ruda spada brez dvoma med najboljše na svetu
Švedska zemlja je zlasti na treh področjih izredno bogata na rudah, iz katerih dobivajo železo in druge kovine. Ta bogata področja so, kakor pravi neko poročilo, ki ga prinaša Poročevalska družba »La Corrispondenzac iz Rima, naslednja: Laponska dežela na skrajnem švedskem severu, fSkellefte na severovzhodu ob Botniškem zalivu ter slednjič Bergslag na srednjem Švedskem.
Računajo, da je vsega železa, ki ga skriva v sebi švedska zemlja, vsaj v rudnikih, ki so dozdaj znani, približno
2.75 milijard ton
Najboljšo železno rudo, to se pravi rudo, iz katere pridobe največ čistega železa, pa kopljejo v srednji Švedski, v Bergslagu. Iz surove železne rude, ki jo kopljejo po evropskih rudnikih. dobe povprečno največ 30 do 40 odstotkov čistega železa, če pa upoštevamo vse železne rudnike na svetu, pa znaša povprečni odstotek čistega železa le približno 45. Te številke navajamo samo zaradi primerjave s tisto rudo, ki jo kopljejo na Švedskem. Švedska surova železna ruda namreč vsebuje 60 do 70 odstotkov čistega železa. Iz tega sledi. da švedska železna ruda spada gotovo med najboljše na svetu.
Za najbogatejša rudarska področja na svetu ipa se smatrajo tista na skrajnem severnem koncu Laponske dežele.
Železni rudnik pri Kirunnvanri ima v sebi, kakor so strokovnjaki preračunali, poldrugo milijardo ton železne rude. Ta pa ni izborna samo zato, ker vsebuje visok odstotek čistega železa, pač pa je v njej tudi mnogo fosforja (do 2.5%). Rudo kopljejo tu ob najugodnejših okoliščinah.
Ni treba kopati posebno globoko
saj je železna ruda v teh krajih skoraj na površju in se tako rekoč kar sama ponuja. Lahko jo nakladajo kar naravnost na vagone in jo po najsevernejši elektrificirani železnici na svetu odvažajo v normalnih časih v pristanišči Lulea
H,, Bosanski Madžari se selijo o domovino
»L« Corrispondenzac poroča iz Rima, da živi v vsej Bosni približno 6000 Madžarov. Do zdaj se je 64 madžarskih družin že vrnilo v domovino. Nastanile «o se za stalno v občini Horthyfalva v Bački. Zdaj se pripravlja na odhod še nadaljnjih 138 madžarskih družinski se bodo v prihodnjih štirinajstih dneh tudi že naselile spet na ozemlju sedanje Madžarske. V tretji skupini, ki bo odšla v domovino, pa bo kakih 120 diružin.
Zastopniki oblasti, ki vodijo to preseljevanje, so obiskali vse tiste bosanske kraje, kjer žive Madžari, da zberejo podatke o madžarskem življu v Bosni in urede vse potrebno za čimprejšnjo selitev.
Glavni nalogi japonskega kmetijskega načrta
Kakor pravi poročilo iz Berlina, so na pristojnih mestih v Tokio povedali, da sta glavni nalogi novega japonskega kmetijskega načrta na področju vse Vzhodne Azije, ki je danes pod posrednim ali neposrednim japonskim nadzorstvom, naslednji:
1. Doseči, da bo Japonska v gospodarskem oziru popolnoma neodvisna od drugih držav, t. j. da bo postala čisto avtarkična.
2. Oskrbovanje osnih držav s poljskimi pridelki z Daljnega vzhoda.
v Botniškem zalivu in v Narvik na Norveškem, kjer jo potem nakladajo na ladje in izvažajo v druge dežele.
Nahajališča železne rude pri Skellefteju, o katerih so leta 1920. ugotovili, da vsebujejo tudi bogate zaloge železa, ki so jih odkrili po načrtnem raziskovanju tal in po najnovejših geoloških metodah, vsebujejo takšne rudnine, v katerih je med drugim precej žvepla, zlasti razne wste pirita ali železnega kršca. Zelo je
važna ta rudnina še zato, ker so z njo navadno v zvezi znatne količine raznih drugih rud, kakor bakra, cinka, svinca, zlata in srebra.
Najpomembnejši pa je rudnik pri Bolidenu
iz katerega vsako leto nakopljejo povprečno do 7000 kg zlata, 35.000 kg srebra, 11.000 ton bakra in velike količine žvepla, pirita in zlasti arzena. Slednjega je tu toliko, da bi ga bilo za ves svet dovolj. Boliden je danes najpomembnejši zlati rudnik v vsej Evropi Evropska proizvodnja zlata (če pri tem ne računamo Sovjetske zveze) je leta 1939. dosegla 18.000 kg zlata, dočim je svetovna proizvodnja preračunana na približno 1,200.000 kg.
V Bergslagu na srednjem Švedskem so najvažnejši rudniki, v katerih je po sedanjih računih kakih 150,000.000 ton rude. last družbe Grangesberg; druga rudna nahajališča, ki so jih ocenili na 50,000.000 ton, p« so vprav tista, ki iz njih dobivajo po kakovosti najboljšo železno rudo. Surova ruda iz bipsberških rudnikov vsebuje do 67.87% čistega železa s samo 0.004% fosforja in 0.001% žvepla. Surova ruda iz rudnikov, ki so last družbo Grangesberg, pa vsebuje do 62.2% železa, fosforja pa 1.31%, torej znatno več kot surova ruda iz zgoraj omenjenih rudnikov. Če po kakovosti primerjamo s to še rudo iz Kirunavaare, vidimo, da je ta naravnost izborna, prvovrstna, kakršne zilepa ni kje drugod na svetu. Kirunavaarska ruda vsebuje namreč do 67 A % čistega železa, 1.46% fosforja in 0.015% žvepla.
Besedilo: Jože Tomažič.
Nova ureditev prodaje tobaka v Nemčiji
Tobačne nakaznice bodo izdajali na podlagi enakega postopka kot velja za izdajanje živilskih in oblačilnih nakaznic
Pri prodaji tobaka so v Nemčiji zdaj uvedli nekatere spremembe. Nakaznice za tobak bodo v bodoče izdajali gospodarski uradi, in sicer na podlagi enakega postopka, kot velja za izdajanje živilskih in oblačilnih naknznic-Vojaki bodo dobili tobačne izkaznice tam, kjer služno.
Do tobačnih izkaznic imajo pravico moški, ki so stari najmanj 18 let, vojaki pa vsi brez ozira na starost. Dalije dobe tobačne nakaznice ženske od 25. do 55. leta starosti. Ženske pod 25. in nad 55. letom starosti pa tudi lahko dobo te nakaznice, če dokažejo, da njihov mož ali kak neporočen sin služi vojake. Vojakoma, ki pridejo z bojišča na dopust in častnikom, ki poveljujejo bojnim oddelkom na bojišču, bodo
izdali posebne kontrolne tobačne izkaznice, prav tako pa tudi osebam, ki se med potjo ustavijo na ozemlju nemškega Reicha. Ženske bodo dobile na nakaznice polovico toliko cigaret ali tobaka kot moški. Vse vrste tobačnih nakaznic in izkaznic nosijo žig gospodarskega urada, ki jih izda.
Za bodoče na splošno velja, da nihče ne bo dobil nadomestne nakaznice za tobak, če bo prejšnjo izgubil. Civilne osebe, ki iz kakršnega koli razlega zapuste nemško državno ozemlje, razen tistih, ki službeno ali v poslovnih zadevah odpotujejo, morajo svoje tobačne nakaznice oddati pri gospodarskem uradu, ki je nakaznice izdal.
Preti razsvetljavi po mestnih ulicah
Iz štirih razlogov je bolje, če je ponoči po mestu tema
Zdravstveni razlogi: Če 60 ulice svetljene, marsikdo gre dosti j>oz spat, kakor bi šel sicer. Ponoči J
Ko so v začetku prejšnjega stoletja tudi v | Nemčiji uvedli razsvetljavo po mestnih ulicah, so iznajditelji te novosti naleteli na marsikakšno oviro. Vsem ni bilo všeč, da bi bile ulice ponoči razsvetljene in so tudi povedali, zakaj so tako odločno proti temu. Tako je^ na primer v nemškem časopisu »Kblnische Zei-tung« meseca marca 1809 izšel članek, v katerem nekdo nastopa proti razsvetljevanju ulic iz verskih, zdravstvenih, moralnih in nacionalnih razlogov.
Verski razlogi: Poulična razsvetljava je neke vrste »atentat« na božji red. Bog je namreč ustvaril ne samo luč, pač pa tudi temo.
Zdravstveni razlogi: Če 60 ulice ponoči raz-
jzneje domov
  .	pa	se	zunaj
lahko prehladi ali si nakoplje kakšno drugo bolezen, ki bi mu bila sicer prizanesena.
Moralni razlogi: Strah pred temo marsikoga odvrne od tega, da bi storil kakšno prepovedano dejanje.
Nacionalni razlogi: Slavnostne razsvetljave ob priliki kakšnih slovesnosti ne narede na človeka nič več tistega globokega vtisa, kakor bi ga sicer, če ne bi bil navajen na 6talno razsvetlitev mestnih ulic.
Zakaj so ameriška letala pristala v Turčiji
Zatrjujejo, da jim je zmanjkalo bencina, letalci sami pa so povedali, da so pristala letala pripadala večji skupini, ki je priletela iz Sirije
Sofijski »Dnevnik« je 18. t. m. prinesel poročilo, s katerim potrjuje, da so bila ameriška vojna letala prisiljena pristati na turških tleh. Takole
piše:
»Pred petimi dnevi so bila štiri ameriška letala prisiljena pristati na turškem ozemlju. To se je moglo zgoditi tudi najboljšim letalcem na svetu. Iz zanesljivega vira pa se je zvedelo, da ne gre samo za stroje, ki da so bili prisiljeni, spustiti se na tla zaradi pomanjkanja bencina ali pa zaradi kvara na motorjih, pač pa da so ta letala letela skupaj z močno skupino drugih letal, ki je preletela tur-
ško ozemlje ter s tem prekršila turško nevtralnost.
Ameriški letalci sami — piše omenjeni bolgarski časopis — 60 povedali v Ankari, da so prileteli iz Sirije čez južno turško mejo v bližini tuškega mesta Kirkis. Leteli 60 čez turško ozemlje 6000 m visoko, da bi se potem lahko vrnili po isti poti. Med poletom pa je nekaterim teh letal zmanjkalo bencina in so morali na tla.
0 kršitvi turške nevtralnosti po ameriških letalcih uradna poročila ničesar ne povedo. Poudarjajo le dejstvo, da so bila letala primorana pristati na turških tleh, ker jim je zmanjkalo bencina. Na
Pogorska pravljica
Risal Jože Beranek.
!
11.
Prevelika čast je to zame,« je dejal učitelj, »vendar mi odpustite, zakaj prav v kratkem bom odpotoval iz tega mesta.«
Po dvorani je vstalo začudenje. Vsi so čakali, kaj poreče kralj na to. A kralj za-čuda ni vzrojil in ga ni kaznoval, le vprašal je:
»Kaj te sili k temu?«
m
12.—13.
Premilostljivi kralj,« je govoril mizarjev sin, »prosim te odpuščanja. Imam še žive starše, ki jih ljubim iz vse duše. Njih dobrote jim ne morem povrniti drugače, kakor z dobroto. Siromaka sta in ne bosta si upala sama na poroko. Zato ju moram sam pripraviti na to.«
»Premoder učitelj,« si je mislil kralj ter mu rekel:
»Če je tako, ti je odprta pot in kraljeva blagajna. Ponesi jima darov in ju pozdravi!
Motata*
drugi strani pa turškemu časopisju ni bilo dovoljeno objaviti glasov, ki krožijo, kakor tudi ne gotovih poročil, ki temelje na dejstvih.
Zaradi vsega tega — končuje svoja izvajanja «Dnevnik» — se v Ankari vztrajno sprašujejo, kakšno stališče bo zavzela turška vlada do kršitve turške nevtralnosti, kakor tudi, v koliko so turške protiletalske, baterije nastopile, ko so se tuja letala pojavila nad Turčijo.«
15
Nenaidliiva mornarica v Sredozemskem morju
22. junija je bila angleška eskadra 36 milj jugovzhodno od rta "assaro. Dvojambomica »Upornica«, ki je bila daleč naprej na iz-ddih, je spraševala italijansko tartano in izvedela:
»Videli smo Francoze v pristanišču La Valetti. Od tam so od-iluli 19. junija proti severovzhodu.«
Če ne bi imeli pri Korziškem rtu tri dni brezvetrja, bi Fran-oze dobili v luki. A zdaj bi bilo zaman pluti na Malto; Napoleon e tam gotovo pustil čete in 6 posadko 14 ladij jih ne bi pregnali, ielson se je že pri Calvinu in Teneriffi izkusil, da je zemlja^iz-•edno močna, da celo močnejša kakor morje. Treba je bilo uničiti rancosko ladjevje. Kadar bo Brueysova flota zajeta, zažgana ali »otopljena, bo Malta padla kakor zrel sad.
Angleška eksadra je potem plula ravno tam, kjer je dva dni »rej plulo 335 Bonaparteovih ladij. Toda ladijske brazdo takoj izrinejo in morje čuva svoje tajne. Angleške in francoske ladje 60 slule prav vzporedno, Brueys na severu in Nelson na jugu, njuni poti je ločilo le 75 milj.
Ostanimo pri angleški eskadri. Nelson je plul od rta Passaro naravnost v Egipt, vzdolž obale Cirenajke. Nelson je srečal tri ladje. Ena je plula z Otočja33 in je zagotavljala, da tam nihče ne misli na Francoze, ostali dve pa sta prišli iz Aleksandrije in sta povedali, da tam ni ne duha in ne sluha o Bonapartu. Vendar je Nelson hotel do cilja.
V	Aleksandriji 28. junija. Pristaničše je bilo skoraj prazno. Nobena francoska ladja ni bila zasidrana.
38 Otočje imenuje pisatelj kraje in otoke v Egejskem morju.
Nelson je odplul nazaj na široko morje, ne da bi čakal.
Francoska morska armada je torej 19. junija odplula z Malte v smeri proti Kreti. Bojne ladje so plule samo z malimi jadrci, da so poleg lahko plule tudi najpočasnejše prevozne ladje. V lepih dnevih so prepluli kakih dvajset milj, v slabih komaj deset. Kljub temu polževemu napredovanju pa so prevozne ladje tako zastale, da jih bojne ladje niso več mogle ščititi pred napadom. 25. junija so opazili vrhove Belih gora, ki ee dvigajo na zapadnem delu Krete.
Medtem se je pridružila neka galeja z Malte in poyedala zanimive novice. Komaj je Brueys zapustil Malto je priplula fregatna ladja »Pravica«, ki je ostala zadaj v Tyrenskem morju zaradi prevoznih ladij iz Civita-Vecchie. Poveljnik »Pravice« je opazil na širokem morju 14 bojnih laidj, ki so z vsemi jadri plule proti jugu. Bile so nedvomno angleške, kajti imele so dopolnilna višinska jadra.
27.	junija je francoski admiral Brueys odposlal naprej fregatno ladjo »Junon«. Imela je nalogo plutd v Aleksandrijo in od tam pripeljati francoskega konzula. 1. julija ob zori se je »Junon« vrnila. Kapitan je takoj odšel na krov »Orienta«. Bonaparte in Brueys sta ga sprejela.
»Moj general,« je poročal, »zasidral sem se pred Aleksandrijo v noči od 29. na 30. junij. Ladjevje admirala Nelsona je pravkar zapustilo pristanišče.«
»Nelsonovo ladjevje!« je vzkliknil Bonaparte.
»Da, moj general, 14 ladij. Bile so zasidrane skoraj 24 ur. Začuden, ker je našel luko prazno, je angleški admiral 29. junija zvečer odplul, da bi nas iskal ob obali Cipra.«
Medtem pa Nelson niti minuto ni pomislil na to, da bi mogel Francoze prehiteti... Ni pomislil na veliko počasnost njihove plovbe zaradi prevoznih ladij. Ker Francozov ni našel v Aleksandriji, je sklepa", da so bile njegove domneve o njihovem cilju napačne. Treba je bilo torej iskati drugod, ne da bi izgubil nit minuto časa.
Zato je odjadral proti severovzhodu in potem proti severu...
Na Cipru ni bilo nikogar... prav tako ne v Aleksandretti33 in nikogar v zalivu Adalia. Tudi obale Caramania so bile zapuščene. Na širokem morju tam pri Kreti niso od 7. do 12. julija opazili niti enega jadra, Francozi pa so medtem odbili prve sovražne oddelke pri Rahmanichu in pri Chobrakitu. Bonaparte je korakal že nad Kairo, Nelson pa je plul na Sicilijo in prišel tja 20. julija.
25. julija je Bonaparte vkorakal v Kairo kot zmagovalec; prav istega dne je Nelson odplul iz Sirakuze. Njegova nepotrpežljivost je vsak dan naraščala, razburjalo ga je, ker je bil že dva meseca brez svojih fregatnih ladij, ki so bile izvidnice njegove eskadre. Preiskati je moral samo še otočje • in Dardanele, a odločen je bil, da bo šel prav do Carigrada, če bi bilo treba. Iz Sirakuje so jadrali proti Peloponezu, torej popolnoma proti vzhodu.
28.	julija so v zalviu Coron3* naleteli na francoski dvojambor-nik »Culloden« in zvedeli novice. Mesec prej je namreč ta ladja videla francosko eskadro; jadrala je proti jugovzhodu.
Da, to je pot v Egipt. Francozi so gotovo tam... Nelson je to vedno pravil in gotovo jih bodo tam tudi dobili, 6aj je še nihče ni videl, da bi se vračali.
Hitro! Hitro! Angleška eskadra je zaklula naravnost proti Egiptu. Razpeli so vsa jadra do zadnjega koščka in v štirih dnevih prepluli razdaljo Coron—Aleksandrija. 31. julija zvečer so zagledali nizko obalo Egipta in 1. avgusta ob zori so v pristanišču opazili gozd jamborov na francoskih transportnih ladjah.
Toda, kje bi bilo Brueysovo bojno ladjevje?«
Popoldne so ladjevje opazili v zalivu Aboukir. Naslednjo noč ga je Nelson uničil.
Toda, ne da bi opazili, je prepeljalo armado v Egipt... In 70 dni je največja angleška mornarica zaman iskala to ladjevje.
33 Aleksandretta — danes Iskenderum, pristanišče v Siriji.
3* Coronski zaliv je na jugu Peloponeza.
KONEC.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik; Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - Mesečna naročnina 6 lir, za inozemstvo 15 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1 — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana - Telefon štev. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesto