54. številka. Ljubljana, v torek 7. niarcija XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan zvečpr, izimši nedelje in praznike, terveljapo posti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta h gld., z:i četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. .'10 kr., za jeden mese« 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Govor poslanca g. dr. Vošnjaka v državnem zboru dne 2. marca t. 1. (Po Btenografičnem zapisniku.) (Dalje.) Kaj tacega pa bi nemški Korošci odločno zavrnili in vender bi jim bilo priučenje slovenščine isto tako koristno, kakor priučenje nemščine in mi trdimo, da bi bila nujna potreba, da se slovenščina upelje v nemške šole, ker se Nemci po slovenskih krajih večkrat kot uradniki nastavljajo in vender ne umejo f-lovenščine, Če Slovenci v nemških krajih kot uradniki služI ujejo, gotovo nemščino razumejo. Ta občina pravi dalje: „Mi ljubimo svoje otroke, mi po moči skrbimo za njih blagor. Če bo-demo videli, da kateri potrebuje za svoj napredek nemščine, skrbeli bodemo, da si jo priuči, a ne v ljudskej šoli, kjer se, kakor uče izkušnje, le čas gubi 8 tem, marveč poslali bodemo svoje otroke na nemško stran v službo, kjer bodemo brez ljudske šole in ne da bi ljudskej šoli odvzimali dragi čas, dosegli dva namena, namreč otroci uče se nemški, pri tem pa tudi življenja mej tujimi ljudmi in se z njihovim poljedelstvom vpoznajo." Iz teh uzrokov pravi dalje, da želi, naj se pri njej upelje slovenščina kot učni jezik in ne nemščina in sklicuje se na državni šolski zakon, po katerem nij namen šole samo ta, da se učenci nauče raznih predmetov, kar je mogoče le v materinščini, marveč, da mora ljud Bka šola mišljenje otrok vzbujati, da kot odrasteni ne blebetajo samo, marveč da bodo tudi samostojno misliti in delati mogli. In kako se more to mišljenje drugače vzbuditi nego v materinščini? To je nemogoče vjeuku, otrokom neumevnem. Občinski zastop omenja dalje: „Mi smo prosti kmetje, zato ne moremo uineti, da se nam hoče kot učni jezik usiliti tuj jezik. To usiljevanje nemščine moramo kot po-sezanje v naše družinske pravice smatrati. Zato moramo je z odločnostjo odbijati in zahtevati, da učni jezik pri nas ostane slovenščina." Konečno pravi: „Da mi ne iz sovraštva proti nemščini, temveč jedi no le iz skrbi za blagor svojih otrok gori omenjeno zahtevamo, smo uže v zapisniku uzroke obširno na veli." A ne samo te, nego tudi dru^e občine v Ko-roškej so prosile upvljavo slovenščine kot učnega jezika. Tu morem navesti, da je občina sv. Jakob v Rožnej dolini uže večkrat deželnemu šolskemu svetu poslala prošnjo za upeljavo slovenskega učnega jezika. Tako tudi občina Kazaze pri Plajberku in občina Jezero. Razvida se uže iz tega, da je trditev, da se le nemščina zahteva za učni jezik, neresnična. Reklo se je vsakako prebivalstvu, da je potrebno, da zna nemški in da se nemščina le v ljudske; šoli priuči. A odkar velja šolski zakon za ljudske šole, prepričali so se v Koroškej vedno bolj in bolj, da uspehi ljudskej šoli nijso primerni. Na one vloge, katere ste prej omenjali pred visoko zbornico, je deželni Šolski svet odločil, naj vse ostane pri starem, namreč pri dozdanjem učnem načrtu in je ob jednem naročil učiteljem, naj vsaj po Velikej uoči začno pouk v nemščini osobito pri pisanji, branji in vidnem poučevanji in z vso marljivostjo nadaljujejo (ČJujte! na desnici), da tako, kakor se izraža deželni šoski svet, dobe kmalu dovoljno število besedij in oblik in naposled vedno večje razumljenje in spretnost v nemščini, da se ta lehko kmalu z uspehom rabi kot učni jezik. Torej trditev, da so vse šole želele nemščino za učni jezik — to sem ravno dokazal — je neresnično. Župani trdijo dalje in, kakor pravijo, razjarjeni odbijajo, da se more vsled nemškega pouka v naših slovenskih srednjih šolah žalostno zaostanje v splošnej omiki, slabo gospodarenje in vidno padanje ljudskega blagostanja zaznamenovati. Oni trdijo, da so to neresnice, da, oni celo najdejo, da se prav dobro gospodari, oni se hvalijo, da jim gre prav dobro, sklepati se mora torej, da mislijo, da se jim zaradi znanja nemščine tako dobro godi. A tudi trditev nij resnična, da je blagostanje v Koroškej tako veliko. Gospoda moja, če je uže tako daleč prišlo, da so, kakor ae godi v Koroškej, skoro cele doline nakupile topilniee-fužine, in da so se kmetje deposedirali, kakor v Teistonu, če pride tako daleč, da so v samo jednej občini Zavrhu grofa Thurna topilnice nakupile 40 kmetij, da so se torej vsi ti kmetje deposedirali in naredili v prole-tarce; da nijso več samostojni prebivalci na svojih kmetijah, ne ! da so postali sužnji velikemu kapitalu (Čujte! čujte! na desnici), gospoda moja, tedaj naj se ne govori o blagostanji v Koroškej. To je žalostno znamenje nazadovanja in bojim se, da naposled pride Ysa Koroška v roke topilnicam, v posest velikega kapitala, in da se bode kmetski stan povsod deposediral. In potem bode tem dobrim kmetom znanje nemščine malo koristilo. Na dalje se kaže v tej enuncijaciji županov na onih 1)7 katehetov in o njih se opaža, da delajo fakcijozno opozicijo, ker zdanjitn napravam ljudske šole nasprotujejo, onih 97 katehetov, katere sem v svojem času v interpelaciji omenjal. Kdor pozna duhovščino v Koroškej, vé, da je morda najmenj voljna, fanatično se potezati za kaj. Duhovščina v Koroškej živi s svojim ljudstvom, pozna njega potrebe in deli z njim veselje in žalost. O njej ne moremo trditi, da se je kedaj močno v politiko umešavala, še menj pa v opozicijo proti kateremu zakonu in katerej odločbi; naopak, večkrat bila je še premlučna, po mojem mnenji namreč in osobito v narodnem oziru uij storila nič posebnega. A ravno to toli pretrpežijivo in mirno duhovščino je 12 let obstoječi šolski zakon do tega privel, LISTEK. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. M&lovrh.) XIX. (Dalje.) Subočevljevi obedovali so točno ob dvanajstih in jeli vedno jedi kot v časih preteklih: sirnik, nasoljeno ribo, kuretino z žafranom, kislo mleko, mli-nec s strdjo itd. Po obedu sta počivala — urico, a ne dalje; prebudivši se, sela sta zopet jeden nasproti drugemu in pila malinovo vodo, časih tudi nekakšno kipečo pijačo, ki sta jo zvala „srakoumu. A ta pijača je zmerom skoro vsa ušla iz steklenice, gospodi v veliko radost, a Kalijopiču v veliko jezo: moral je vselej povsodi brisati — in dolgo je mrmral na gospodinjo in kuharja, ki sta si po njegovem mnenji to pijačo izmislila ... »A kakšna je v njej zabava? stvar le nebeljem škodi! — hotel je reči mebeljem! — Potem čitali sta polovini zakonski ali se smijali pritlikovki Pufki, ali peli stare romance s povsem jednakim, visokim, slabim tresočim in osobito po spanji nekoliko hripavim ali vender ne neprijetnim glasom. Ali so igrali na karte, a dakako le stare igre: „la mouche", „boston", „sans-prendre". Potem prinesli so samovar. Zvečer pila sta čaj; samo s tem klonila sta se duhu nove dobe, akopram sta vedno trdila, da je to samo zabava in da narod od te „kitajske trave" samo peša. Inače zadržavala sta se graje novih in pohvale sta rih časov: od svojega rojstva živela sta vedno tako, a nič drugače, da celo bolje, sta rada priznavala, samo da njih ne sili nikdo drugače živeti nego do zdaj. Okolo osme ure prinesel je Kalijopič večerjo — večno okrožko t. j. mrzlo jed iz kvasu in mesa, a uže ob devetih sprejemale so mehke pirnice v v svoja objetja okrogla telesa Fomuške in FimuŠke in sladki sen ja je objel. V starej hiši umolknilo je vse: lučnica je tlela, vonjalo je po melisi, šurec je črikal — a dobra, smešna, nedolžna zakonska dvojica je spala. Pri teh na pol otročjih ljudeh bila je Pakli-nova sestra in k tem vodil je zdaj svoje znance. Paklinova sestra bila je razborno in tudi ne grdo dekle; a nesrečna grba je bila povod, da se je vedno žalostila in se vsakej nadi odpovedala, ter postala nezaupljiva, da, celo hudobna. Njeno ime bilo je tudi čudno in nenavadno: Snandulija! Paklin hotel jo je prekrstiti v Zorijo, ali ona tega nikakor nij pustila, veleč, da se grbasta žensk/1 drugače še zvati ne sme. Bila je izvrstna igralka na klavirji: „Zavoljo dolzih svojih prstov," in ostrim glasom je vedno dodala: „[?rbasti ljudje imajo vsi dolge prste!" Gostje zasačili so Fomuško in FimuŠko baš v istem hipu, ko sta se probujevala od poobednega spanja ter pila svojo malinovo vodo. nUstopimo v XVIII. stoletje!" vzkliknil je Paklin, ko so prestopili prag Subofevljeve hiše. In res: XVIII. stoletje srečalo je goste koj v predsobi, in sicer v podobi malega španskega zidu, na katerega so bile prilepljene izrezane silhouette pudranih dfttn in kavalirjev. Po vzgledu Lavaterja prišle so silhouette okolo osemdesetih let preteklega stoletja tudi v Rusih zelo v običaj. Nepričakovani prihod toli velicega čisla gostov — bilo so vsi vkupe štirje — spravil je dom, ki se je tako redko obiskoval, v velik stn>b. Culo se je topotanje obutih in bosih nog, zdaj prikazalo se je nekoliko žen- več določbo, naj vse ostane pri starem in pri tej priliki omenil je deželni šolski svet skoro isto, kar so omenili župani v svojej enuncijaciji, tako, da se mi v resnici Čudno zdi strinjanje obeh pismenih izjav, in vir tej enuncijaciji se mora skoro gotovo kje drugje iskati, nego v prostem zborovanji županov. Deželni šolski svet je namreč opazil v svojej do ločbi nasproti vlogi katehetov (bere): „da klasifikacija v peticiji izraženih bojaznij nij potrdila, ker je v vseh teh šolah 986 odstotkov zahtevam tudi v veroznanstvu zadovoljilo in samo 14 odstotkov ne." Gospoda moja! Kdor ve, kaj pomenijo take klasifikacije v ljudskih šolah, ne bode tej opazki pri-deval nikake pomembe. Sicer pa so ti katehetje v vlogi na ordinarijat, o katerej vlogi bodem še govoril, sami izjavili, od kod to izvira. ČJe bi namreč katehetje ostro postopali, kakor jim predpisuje zakon, če bi zahteve, katere bi se morale staviti, tudi stavili, da bi potem zelo malo otrok moglo prestopiti v višje razrede, potem bi klasifikacija v veroznanstvu skoro vse otrokt: ovirala prestopiti v višje razrede. Kateri katehet pa bi se hotel takemu sovraštvu v občini izpostavljati V Tega ne bode nihče storil in zato so zahteve kolikor možno pomanjšali in na podlagi teh klasificirali. To se godi in se je vedno v ljudskej šoli godilo, ker uijmajo spričala ljudske šole dalje nobenega pomena za življenje. Klasificiranje ljudske šole niti nijma vrednosti, da bi iz nje prestopiti se moglo v srednje šole, narediti se mora izkušnja, predno se more vstopiti v srednje Šole. Zato ne bode nobeden ka-tehetom za zlo jemal, če se takej animoziteti od strani občine izpostaviti nečejo. (Dalj« prih.) Politični razgled. IVol ranje (ležcle. V Ljubljani 7. marca. Odsek za volilno reformo dr/avnc^a zbora imel je včeraj sejo, pri katerej se je obravnavalo tudi Vprašanje o raz&irjghjM volilne pravice, tako, da pmejo voliti tudi petgoldinarski možje. Pri tej seji je bil navzočen tudi grof Taatte, in on Be je izjavil, da vlada ne bode nasprotovala temu razširjenju, da v principu zanj glasuje, ker je to razširjenje čin pravice. — Celo „N. Fr. Pr.w je bila tako velikodušna, da je predvreranjim pisala, da se levica ne protivi temu razširjenju. Istinito visokodušno ! Možje so izpoznsli, da ne morejo nasprotovati in preprečiti sklepa, če je večina in vlada zanj, zdaj pa se delajo, kakor bi jim res na tem ležeče. Je pač pravljica o lisici in groziji! Včeraj u*e smo omenili, kako mojstersko se je naš poslanec dr. Vošnjak potezdl v državnem zboru zh pravice slovenskega naroda in njega govor priobčujemo na drugam mestu. Dr. Vošnjaku nasproti pa je govoril vitez Moro in hotel prepričati zboruico, da vse te pritožbe dr. Vošnjakove nijso utemeljene. Včerajšnja »Politik" zopet govori o boji Slovencev za narodno je.inakopravnost in pravi: „V vladnih krogih se goji bolj misel viteza Morota kakor pa dr. Vošnjaka, in sicer iz tega. uzroka, ker je vladanje v Avstriji tem težavnejše, čim več istinito jednakopravnih ni rodnosti j je v njej. Če se bode pa na podlagi te komo i ne teorije moglo še na dalje Slovencem jednako pravo svobodnega narodnega raz-vitka zadržavati, če hoče Avstrija v resnici konsti-tucijonelna država ostati, to je vprašanje, na katero si more vsak sam odgovoriti." Čudno! mi podpiramo vlado, — vlada pa greje v svojem naročji naše nasprotnike! Ali bode:no res.......The rest is silence! „Polit'k" prinaša iz peresa svojega specialnega korespodenta ponatančno stanje naših Čet na i ii j; ii. In ta poročevalec pri pove.la, da vstaške čete v Hercegovini štejejo Čez 5000 mož, zraveu pa še nekaj manjših oddelkov, kateri so razstavljeni po Hercegov.ni, o katerih se ne ve, kako so močni. Te vstaške čete imajo vse ozemlje mej Fočo in Mostarjem v svojei oblasti in dalje me| Fočo in Trebinjem. Njih glaven namen je, da obdrže v svojej oblasti zvezo mej Mostarjem in Trebnjem na jednej strani, na drugej pa, da si obdrže prosto pot v Črnogoro, kamor bi se mogli umakniti in od koder je jedino mogoče dobivati živeža. Vnaujc države. Včeraj proglašen je bil torej srfo»lil knez kraljem. „"Wiener Abendposf pravi, da je ta vest velike pomembe, da si se je naznanjala uže takrat, ko se je Itumunija proglasila kraljestvom. Da so si izvolili ravno ta čas za to proklamacijo, imeti morajo državniki v Eelgradu posebae uzroke, a mej uzroki za proklamacijo kraljevskega dostojanstva je gotovo želja, da se odnošaji dežele v Umeri iste politike, katero je kneževina v novejšem času v blagor dežele imela, bolj in bolj konsolidi-rajo. Pod tem pogojem morejo sosedne države novega kraljestva mu pri konsolidaciji njega notranjih odnošajev le srečo in uspeh voščiti, Skobeljev d osel je v 5. dan t. m. v Petrograd. Sprejela ga je na. kolodvoru velika množica ljudij, mej njo tudi mnogo častnikov. Zaorili so mnogi živio klici. Angleški listi poročajo, da dela Gladstone na to, da bi se vse evropske vlasti zjedinile, kako bi se uravnale razmere v Bosni in Hercegovini. Član XXV. berolinske pogodbe da pravi, naj se to provincije le posedejo in upravljajo, nikakor pa da jih Avstrija auektira, da torej nij ugasnila pravica velevlastij, da nadzorujejo nad temi provincijami. Kakor se poroča iz Carigrada, dobil je Arah* Hey zopet pisanje od sultana, v katerem se njega zmerno postopanje odobruje in mu priporoča, naj mej narodne dolžnosti izpolnjuje, da se izogne konfliktu mej Anglijo in Francijo. Iz ABjroriJc» se porota, zopet o bojih. 1500 upornikov, ki so prišli iz Figuiga, je skušalo zapreti pot, a bili so popolnem pot.olčeni; paio jih je 100 in bilo mnogo ranjenih Francozi izgubili so le dva mrtva in 10 ranjenih. Dopisi. Iz ilovejia m«9ta 5. inarcija. [Izv. dop.] Kakor za ljubljanske ljudske šole, blagovolila je slavna kranjska hranilnica po sklepu občnega zbora dne 28. febr. nakloniti tudi novomeškima da se je vzbudila in naposled vladi in deželnemu šolskemu svetu naznanila, k« ki so prav za prav uspehi te nove uredbe šol. 97 katehetov je 12. marca 1878 naznanilo deželnemu šolskemu svetu svoje prošnje in želje glede verskega nauka v ljudskih šolah. Oni se nanašajo na državni šolski zakon, po katerem mora biti verozakon ulo der nij treba držati srbskega pregovora: kdor tebe toliko denarja skopa) kot ona leta, se je odložil kamenom, ti njega sekirom. V imenu narodove pro-nakup zgoraj omenjenih rečij, na ras, ko bode tudi svete, katera ima biti podlaga vsemu blagostanju, slavna kranjska hrani niča odločilo sdatflO svoto v ta vas tedaj končno prosim: odprite vender jedenkrat blagodejni namen, kar se je v istim zgod lo pred oči, zdramite se iz svojega ničvrednega spanja k jednim tednom. Bog poplačaj mnugobrojno blagim živahnej delavnosti, in ne bodite še na dalje slepi dobrotnikom revne šolske mladine. kakor do zdaj! Jaz mislim, da teh besed ne bode Iz Ptuja 1. marcija. [Izv. dopis.] Narodno dolgo preudaijati, zadosta jasne so, treba je tedaj gibanje našega okraja je večinoma mirno pa izdatno, uže dela, ne več toliko preudarjunja. Zadnji čas uže Dokaz temu je zopet nakup »Narodnega doma\ ka- je, in zdaj najugodnejši, da razkrijemo popolnoma teri ima biti v prihodnje središče in zbirališče vsega skeleče rane, po nepostavnej in protiranej pedagogiki narodnega gibanja tega okraja. Kako lehko bode narodu zavdane. stalo vsakega narodnega popotnika, kateri bi mo rebiti drugodi nikjer ne našel sebi primerne zabave, miru in počitka, »Narodni dom" bode mu v tem Domače stvari. („ Narodni dom".) Naš trgovski nara- prijetno in varno zavetje. V kratkem času, so se staj, naši trgovski knjigovodje in komi, kateri pri dobila dotična sredstva za nakup in pridobitev tegajvsakej priliki pospešujejo našo narodno reč, poka-narodovega ponosa in tudi narodno učiteljstvo sme'zali so svojo domoljubno gorečnost tudi sedaj, ko v tem oziru zadovoljno biti, kajti tudi ono je po treba posegniti v žep. Po prizadetji gosp. Jeloč-svojej mogočnosti pripomoglo, koliko se je pri se- nika ustanovili so mej seboj klub z imenom „Mrav-danjej pičlej plači in drugih neugodnih razmerah lja". Vsak član kluba se obveže vsak mesec vpla-dalo, pokazavši, da zamore brez »Judeževili grošev" čati za „Narodni dom" gotov znesek in to skozi itak s svojim iskrenim rodoljub jem več narodu pripomoči nego vse one kukavice z vsemi svojimi podporami. Ta klika si pač istinito ne more nikoli zadosta svojih globokih žepov napolniti! Za zdaj dovolj o tem. Naše učiteljsko društvo je imelo dne 12. ja-nuvarja sejo, pri katerej seje sprejel predlog nekega g. učitelja — poštenega Nemca, dal Bog več takšnih — naj list „Pad. Z." postane glasilo štajerske uč. zveze, da ne bode odvisno od različnih stran-karjev, nego popolnem neodvisen pedagogičen list, objavljajoč in brigajoč se za šolske zadeve vsega Štajerja, tedaj tudi za Spodnji Štajer. Ta predlog je v sporočilu o tej seji dregnil prav globoko v sršenovo, nemško-pedagogiško gnezdo v Gradci. Na vse strani so se ti pedagogi razleteli, se zopet zbi- povedan po šestej božjej zapovedi. Pritoževal se je o tej zadevi pri deželnej sodniji v Ljubljani in drugod, kakor tudi pri gosp. župniku, kateri je ženo in nje ljub'mca svaril, a brezuspešno. Niti Semrajčevo groženje, da bode svojega tekmeca-prešestnika ubil, nij cpiašilo zaljubljencev, katera sta, zanašate se na to, da Semrajec po vasi popiva, v noči 5. t. m. zopet bila vkup. A takrat zadela ja je kazen. Sera-rajčev sin namreč naleti v hiši na ljubimca svoje matere, pobije ga s kamenom in prekolje mu glavo s sekiro, in mož Semrajec, prišedši ravno domov, preseka mu glavo pri čeljustih, da je bila vsa glava razmesarjena. Semrajca očeta in sina privedli so žaodarji v Ljubljano, kjer sta zaprta na Žabjaku, pregrešna žena pa je ubežala. Vu kakor se nam ravno pripoveduje, ujeli so jo razkačeni sosedje in tepli na nepopisljiv način. — (Iz Še nt Vida nad Ljubljano) se nam poroča: Preteklo nedeljo .">. t. m. gre zvečer žandar iz Šiške proti Šent Vidu. Na Trati mu pridejo nasproti trije fantje, izmej katerih jeden po-segne po žandarjevej puški. Žandar uvidevši kritični položaj potegne sabljo in udari napadovalea po glavi, da se takoj zgrudi na tla. Smrtno ranjeni fant je PetrovČev Miha iz Žapuž, sicer jako čvrst in pameten, a to nedeljo je menda preveč pil in vino ga je zapeljalo k početju, katero ga stane življenje. — (I z p r e d porotnega sodišča.) G. marcija bila je pred ljubljanskimi porotniki 21 let stara krščenica Marijana (i rad z Goričevega, ženska izredno lepe velike in krepke postave, zaradi umora štiri leta. Ker je število članov toliko, da bodo otroka. Zatožba jo dolži, da je vrglu novorojeno vplačilo na mesec znašala gotovo 200 gold., bode dete, katero je v noči 20. novembra p. 1. porodila, v koncem štirih let vplačana gotovo izdatna svota Ljubljanico pri Podgradu, kjer se Ljubljanica steka, 10.000 goldinarjev. Živio naš trgovski in kjer je ribič Jože Črne truplo mrtvega otroka nara staj! i 23. novembra p. 1. nadel v vodi. Zatožena taji od- — (Magistrat ljubij anski i n trihine.) .ločno, da bi bila ona otroka vrg'a v Ljubljanico, Iz nemških krogov se nam poroči: Ko sem biliakoravno ne oporekava, da jej je v noči 20. novem-zadnjič s prijateljem v Ljubljani, šla svu si ogledat \ bra p. I. bilo jako slabo, da pa n>j šla od hiše proč, ker je v Podgradu služila, kar tudi več prič pritrdi. Zagovornik g. dr. M osebe v izvrstnem govoru iz- tudi novo klavnico. Seznaniva se tudi z oudotnim g. živinskim zdravnikom, katerega mej drugim vprašava, kaito konstatuje trihine, na kar nama odvrne, da mu to nij mogoče. ,,Zakaj ne" V ga vprašam začuden. „Yj ito, ker nij mam drobnogleda" (mikros kopa!;, odgovori zdravnik. „Zakaj pa mikroskopa ne omislite V vprašam ga na dalje. — »Saj sem se už.3 dvakrat s prošnjo obrnil do mestnih očetov, naj rali in posvetovali: kaj storiti? Zjedinili so se in mi preskerbé ta neobhodno potrebni aparat, pa sklenili, da ima g. urednik tega „ fino? Ia urejeva- rekli so, da nij m ajo za to denarja.'1 — odvrnil nega lista, nas pičiti z vso srditostjo in strupom svojega žela Kako strastno je mahal po g. R., Ar. in našem društvu ! Zahteva jednakopravnosti na mariborskem učiteljišči je tem „ pedagogom? " izmišljotina nekaterih »nationaler ianatiker". Ti pedagogi (?) se nikoli ne bodo strinjali, da bi se mariborsko učiteljišče kedaj »sloveniziralo". List sam pa je in ostane nemški in ne bode služil slovenskim agitacijam, kakor bi to baje naše društvo želelo ituVj 6e več takih in jednakih bedastoč, na katere pravi pedagog ne misli, dosta manje pa jih še piše. Naš nasprotnik se ne poboljša, če ga v altar postaviš kakor se veli. Samogoltnež, vsa prava le za se, a bremena pa za vse. Mi v svojej pohlevnosti nij smo hoteli nič dru-zega storiti, nego takega zasramovalca vsega, kar je pravo, pošteno in značajno zavreči iz svojega društva, misle naj svoje neotesanosti razširja mej takimi naobrazneži, kakor je sam. Bog mu daj srečen pot mej zgornje štajerskim skalovjem, pri nas ga ne potrebujemo, bodemo uže brez njega opravili. To naj služi v posnemo vsem narodno značajniin! Ker pa se ta zasramovalec vsega slovenskega itak imenuje „ Organ des steierm. Lehrerbundes" in mi še do zdaj k tej zvezi spadamo, sklenili smo na to, da hočemo pri letošnjem zborovanji, ki bode pre v Mariboru, staviti predloge, zahtevajoče zboljšanje pedagogiškega stanja mej Slovenci, in če nas nemški sopomočniki v tem ne podpirajo, da se odcepimo in osnujemo posebno učiteljsko zvezo za Spodnji Štajer v dotiki s slovenskim učiteljskim društvom kranjskim. Tedaj narodnjaki, delajte vestno na to in gledite, da se nam naše opravičene želje mesni- nama je zdravnik — Osupnena zapustila sva lepo klavnico in mej potom premišljala, kako lepe morajo biti še le trihine, ker jim mestni očetje nečejo do živega z mikroskopom. — (Uibasova hiša) podrla se bode v kratkem in odprla se čez Reselnov trg cesti na kolodvor ,ju>.ne železnice. Mestni odbor je zahteval, naj se podere Urbasova hišh, naj odbor meščanov, kateri je deloval na to, da se dobi ves prostor brezplačno, kolikor se ga potrebuje zn i/peljavo ceste, in da preskrbi odbor tudi potrebnih novcev za napi avo ceste. Tem zahtevam v polnej meri je odbor meščanov ustregel in o tem uže poročal mestnemu magistratu, tako di sedaj nij mkakeršnih ovir. Da se je stvar tako izvrstno za promet in napredek ljubljanskega mesta izvela, gre v prvej vrsti zasluga g. trgovcu J. Perdanu, kateri je neutrudljivo deloval za ta načrt, gotovo pa tudi mestnemu odborniku g. Josipu Luckmanu, kateri je sodeloval. — (Frančiškanska cerkev) v Ljubljani, katera je bila pred dvema letoma po neutru lljivem delovanji gvardijana in župnika g. o. Kalista Medica znotraj jako umetno -n popolno v cerkvenem slogu popravljena, tako, da jo občudujejo vsi v Ljubljano došli tujci, se bode tudi zvunaj popravila prav lepo in bo dotično delo trajalo kakih 6 mesecev. Delo prevzel je zidarski mojster g. Falesehini ml. — Včeraj začeli so postavljati leseno (»grajo in odre. — (Nezvesta žena.) V noči 5. t. m. bilo je Tomačevo blizu Ljubljane pozorišče grozne do-godbe. Posestnik Semrajec, sicer uže mnogokrat kaznovan človek, prepričal se je, da njegova žena z oženjenim vaščanom občuje po načinu, ki je pre- peljava, da nij krivda zatožene nikakor dokazana, nego ravno nasprotno. Porotniki (načelnik g. tiskarski posestnik A. Klein) vprašanje jim stavljeno na umor otroka zanikajo, pač pa pritrde vprašanju, da je zatožena zatajevala svoj stan, in zaradi tega je bila obsojena na tri mesece ječe. Obravnava, katera se je vršila vseskozi v slovenskem jeziku, bila je tajna, kar je bilo popolnem prav, kajti zopet je Čakala na mostovžih radovedna množica, katera bi se bila rada zabavala v dvorani. — (Mej konji) v ljubljanakej okolici se razširja uže del j Časa jako nevarna bolezen, imenovana smolika (Pferdei aude). Pretečeni mesec je poginilo na tej bolezni samo pri posestnikih na Suvi 33 konj, na dolenjskej strani pa tudi nad 12 konj. Kmetovalci okolice ljubljanske imajo uže strah priti s konji v Ljubljano, ker se boje, da bi ne nalezli v kakem hlevu njih zdravi konji te nevarne bolezni. — (Pasji dvoboj.) Ljubljanska velika gospoda „špogau dandenes velike pse tako imenovane „Fanghunden, kateri bi bolj sodili na verigo, nego da prosti letajo po naj bol] obljudenih prostorih v mestu. Preteklo nedeljo spoprijela sta se dva taka psa na Preširnovem trgu, ravno pri vhodu jako ozke židovske ulice, nekoliko minut pred poludne-vom, ko so prihajale cele trume sprehajalcev iz „Zvezde". Psa, jeden lastuioa g. Zeschkota, drugi g. Kr is perje v bojevala sta se srdito a slednuČ podlegel je pes Krisperjev, in obležal mrtev na bojišči. Na ukaz policije odpeljali so ga h konjedercu. Ali bi n3 bilo prikladno, da mestni očetje v tej zadevi kaj store? Tako veliki in divji psi naj bi imeli, če uže pridejo na ulico, torbo na gobci, ali pa naj ostanejo na verigi. »Šport", katerega goje* nekaterimi gospodje, naj ne nadleguje druzega občinstva, katero se ne more navduševati za pasje dvoboje iu druge pasje neprilike. — (Slovensko literarno društvo na Dunaj i) ima v soboto 11. marcija svoj 8. redni zbor v Kaiserjevej gostdni „zur hI. Dreitaltigkeit" (III. Uugarg. 27) začenši o Va 8. uri zvečer. Dnevni red je naslednji: 1. Prebere se o poslednjem zboru poročilo; 2. ^Potopisni listi iz Gorenje Avstrije", bere %. M. S—5. (dalje in konec); 3. Slučajnosti. K temu zboru vabi prijamo vse gg. ude in prijatelje odbor. — (Vabilo k veselici,) katero napravi Celjska narodna Čitalnica v dvorani „pri belem volu" nedeljo 12. susca 1882, ob 8. zvečer s sledečim redom: I. Veseloigra v jednem dejanji: „Brati ne zna". II. Tombola. — Vabljeni so vsi rodoljubi, tndi če po zmoti ne bi bili dobili posebnega vabila. Odbor. — (Logatčanom!) Ko smo uže končali list, nam pride poročilo, da so na Dunaji v nekej kavarni včeraj zasačili ulanskega častnika Mertinka, zaradi izneverjenja eraričnih novcev in zaradi de-zercije. — (Ravnopravnost!) „Moravska Orlice" navaja po najnovejših statističnih podatkih, da se nahaja na Moravskem za vsacih 20.000 nemških prebivalcev po jedna srednja šola nasproti pa za vsacih 228.000 Čehov tudi samo jedna srednja šola. Pri nas pa niti jedne nij, za »eden milijon in 200 0O0 Slovencev, naša ravnopravnost je tedaj še hujša, nego Čehov na Moravskem. Telegrama »Slovenskemu Narodu". Dunaj 7. marca. (Oficijelno.) Oddelek stotnika Ldp razpršil je pri Dubočanih 40 vstašev, kateri so zapustili 3 mrtve in 4 ranjene. Glavni oddelek polkovnika Zambana ob Naretvi navzdol nij zadel nikjer na vstaše. V Zagorje povrnil se je velik del moškega prebivalstva. Presledovanja proti Rioku Lukavacu in iz Nevcsinja v Jaseno nijso nikjer našla vstašev. V Vlaskem ujeli smo 14 sumnjivih. Razne vesti. * (Promet na Rudolfovej železnici.) Decembra lanskega leta je imela Rudolfova železnica 416.136 gld. dohodkov, torej za 15°/0 več, kot decembra 1880. leta. Celo lansko leto se je prepeljalo 1,215.607 08ob in 1,495.461 ton tovorov. Dohodki za osobe so znašali 1,334.254 gld., za tovore 3 447 384 gld., in so bili za osobe in tovore višji, kot dohodki 1H80. leta. Skupna svota je znašala 4,781.638 gld. Vsako osobo je stala torej povprek vožnja 1 gld. 10 kr.; prevažba vsake tone tovorov pa je stala 2 gld. 30 kr. * (Trgovinsko.) Vrednost izvažanega blaga v Zjedimenih državah raste od leta do leta tako, daje narastla od leta 1871—1879. od 5412 mi lijonov do 735 4 milijonov, ali za več kot 30°/0. Vrednost uvažanega biaga pa pada od leta do leta, tako, da seje od leta 1873.—1879. zmanjšala od 663'6 milijonov na 466 milijonov; to je tudi več kot za 30°/„. * (Rudniki.) Rudniki na zlato neso Zjedi-njenim državam vsako leto okrog 100 milijonov goldinarjev, oni na srebro pa še nekoliko več. Za 45 milijonov zlata dobe v Kaliforniji, za 23 v Nevadi, za s v Colorado, za G v Montana in Dakota, za 2 v Orepron, za 1*5 v Arizoni, za 1 milijon v Utah. — Največ srebra, za 34 mdijonov goldinarjev na leto, dobe v Nevadi, za 30 v Colorado, za 16 v Utah, za 9 v Arizoni, za 6 v Kaliforniji, za 5*5 v Montani, za 1 5 v Idaho, Neu Mexico in Mihigan. * (Nemško prebivalstvo.) Od prebival-Btva nemškega cesarstva pripuda nad 34 milijonov ljudij ali 76 °/0 vsega prebivalstva Prusiji z vsemi poddeželami; čez 5 milijonov ali 11% Bavarskej; 6 5°/0 ali okrog 3 milijone Saksonskej; 4% Wür-temberškej; 2 5 °/o Badenskej. Tujcev prebiva v Nemčiji v primeri z Avstrijo malo; namreč le 0 5 °/0 vsega prebivalstva, mej tem ko jih pride v Avstriji uže samo na Cislajtanijo 1 °/o avstro-ogrskega prebivalstva. * (Umrljivost po raznih nemških mestih.) Na Nemškem umrje od tisoč ljudij vsako leto v Metzu 18 ljudij, v Frankobrodu in Altoni po po 20, v Stettinu 24, v Berolinu in Hanovru po 25, v Casslu, Strassburgu, Nlirnbergu, Dresdnu, Stutt-gartu po 26., v Leipzigu in Karlsruhe po 27, v Braunschweigu 28, v Hamburgu 30, v Breslavu 31, v Kölau in Magdeburgu po 32, Münchnu 37, v Augsburgu 38, v Königsbergu 40. Llatnlc» u re «In i "it v». Gospod * je čakal, ki jo b Creirije padel, izvolite ga par dnij, potem se zgodi po VaAej volji. * *. $« tisti posnemati za Ijoteri j ne srečke 4. marcija. V Trstu: 58, 21, 3, 12, 90. V Linci: 26, 11, 45, 36, 70. Javna zahvala. Slavna hranilnica kranjska je prostovoljnej po-žarnej straži v Št. Jarneji 10O gld. za napravo gasilnega orodja darovati blagovolila. Za ta velikodušni dar se v imenu prostovoljne požarne hrambe pre-srčno zahvaljujem. Št. Jarnej dne 5. marcija 1882. Anton Maj zel j, načelnik. JD-u.23_aosl^a. "borza, dne 7. marcija. Enotni državni dolg v bankovcih . . Enotni državni dolg v srebru " • Zlata renta...... . . 1860 državno posojilo . , . . Akcije narodne banko...... Srebro............ Napol.............. C. kr. cekini........... Državne marke......... 4°/, državno srečke i/. 1. 1S54 250 gld. Državne srečke ll 1. 1864 . . 100 „ 4°/„ avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6%......119 4°/ „ papirna renta 5°/« ..... 87 5°/0 Štajerske zemljifič. odvez, oblig. . . Dunava re*r. srečke o0/,, . . 100 gld. Zrini j. obč. avstr. -11,°/0 zlati tast. listi . Prior. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 75 gld. 35 76 20 BS 4 95 128 75 818 _ 317 1 40 120 40 9 5ÖV, S * 62 58 75 119 m 50 169 n 75 93 D 70 119 n 25 88 » 05 87 n 50 104 n — 113 n 75 119 n — 98 30 105 • — 176 n 25 21 n 50 127 n 75 208 ■ — kr. Na prodaj. Seme detelje lucerne, ™°*"»* „ „ „ čez 2 metra visoka, „ „ — „ 45 „ Jabolčna , „ , „ , „ „ 35 „ Crefipljeva doiii:ir;t, » ' » » » » — „ 20 „ vzamem muliu in tudi žmro, ako je zraven. Ako se drugače neče v najem d ti, vzamem tudi s tem pogojem v najtMn, da bom jaz tretjino dolin k i Imel, gospodar pa dve tretjini. Kdor torej malin pod temi pogoji v najem da, naj se pismeno na me obrne pod naslovom .l»iie/ tl.liiM-. • 150—1) mlinar v Dolenjej vasi pri Cirknici. zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I, ordinira v vseh zobnih boleznih in postavlja zdaj umetnine zobe in zobovje _dobro in brez bolečin. (77—9) Orgle na prodaj. V mestu Črnoinljl so orgle farne cerkve na prodaj. Orgle imajo 12 spremenov in lep glas ter za kako manjšo farno cerkev ali podružnico popolnem zadostujejo. Prodajo se samo zato, ker si je fara večje in močnejše nove orgle omislila. Natančneje o pogojih in ceni izve se pri podpisanem župnem uradu. Mestni župni urad v Črnomlji, dne 1. marca 1882. Vil j ona Vesel, (146—2) _župnik. Učenec, star 13—16 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejme se takoj v neko prodaj alnico z mešanim blagom. Več povč administracija „Slovens ega Naroda". (127—4) Praktikant, ki je spodnji gimnazij dokončal, slovenskega in nemškega zmožen, se sprejme v lekarni pedpisanega. Drugo pismeno. Josip Močnik, (137—3) lekar v Kamniku na Kranjskem. (p m 0 —* — o 1 I 3q S 1 Ö d rt 03 §2 a s £ Alf I H W c 3 a> 3 w 2 a 2 «- . C« g as g B B I J I m s j= Cap mÜ .2 I .2 a™ Ii e« a s o HM Z! a Sc t* T3 __ O a ► > bo o © ? ©-a >«s ■SI i Ji m _ S ¿2 '-o ■o 3J .. ca •E3 .2 si o ■ 2 w Hip «w 3 g .. o .. g ..-tS S «-> 3 2 .i