Številka 93.
Trst v torek 3. aprila 1906.
Tečaj XXXI.
Uktj« vsaki
ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob i*. ari zjutraj, it^vl ke m prodajajo po 3 avi (6 stotin k) t ainogia w>t«ak*rmij v Tr to in okolici, L. i ubijam. Gonci, Kranju, ft. Petru. Sežani, Nahreiini, S*. Luciji, Tolminu,
AidnvS&ni, P<«tojni. Dornbergn. Solkanu itd. t<ae orla*** ae računajo po vrstah (Široke 73 mm. vinoke t , mm I; za trgovinska in obrtne oglase po 2® <>tot. ; m osmrtnice, zahv. le poslanice, oglaae denarnih zavodov po UV stat. Mali ogl si po 3 stot. heaeda, najmanj pa po M !>t»t. — Oglaae sprejema inaeratni oddelek uprave — Hačuje »e iskljućno le upravi . Edinosti".
Edinost
Glasil« petttičoefa društva „EtfinMf' za Primorska
V edinoMti je moči
Varofinlaa znala.
za v«e leto 24 K, pol leta 12 E, 3 mesece 6 K. — Na
naročbe brez doposlane naročnine ae uprava ne ozira Vai dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ae sprejemajo la rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista*
UREDNIŠTVO: nI. Gi»rg1o Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednic ŠTEFAN GO 'INA. Lastnik konaorcij lista ,,Edinoet*\ — Natisnila tiskarna konsor ija lista „Edinost* v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18.
PoStno-branllnt^ni račun št. 841.652.
OV štmv. 1157.
0	položaju v Avstriji.
Državni zbor je šel na počitnice in ž i im tudi odsek za volilno reformu. Mini* ■merski {predsednik Gautsch pa je menda že •dšel v Karlove vari, od kjer se povrne po v^kono« mh praznikih. V parlamentarnem delovanju je torej navstal presledek, ali disku-sja o volilni reformi nadaljuje neprestano. Mi>el na razširjenje in izjednačenje volilne pravice je že pregloboko zasegla v mišljenje ia čutstvovanje široke javnosti m preveč se e utrdilo uverjenje, da razširjenje te vrhne p«« itičae pravice prinese preporod našega političnega m parlamentarnega življenja, da bi ■ejgla izginiti x dnevnega reda. To reformo zahteva duh časa, moderna doba sedanja. V tem pogledu je značilno, da se — izvzemši f-lepo^estnike, te stanovske privilegirance, in t^-nemce, te nacijonalne privilegirance — ni-kio ne upa principijelno protiviti se temu »ofttulatu.
Zahteva po razširjenju volilne pravice je prešla v vseobčo posest tako, da vprašanje velilne reforme ni narezano na osebo kakega
airiistra, ali na ekzistenco kake vlade. Mini--tri iu vlade morejo pasti radi volilne re-rme, ali zahteva po tej reformi ostane in t v uresniči v nedaljni bodočnosti. Ceje ne
i	vede Gaatacheva, jo pa uvede druga vlada, ki 1m» sledila tej.
Da. Gautscheva vlada utegne pasti radi oliine reforme. In v tem pogledu se ravno > dni širijo jako pesimistični glasovi. Mnogi ■enijo, »la je Gautuchevo volilno reformo matrati že danes kakor pokopano, ker da je •kr , • • o. da bi se dobila zanjo potrebna n-ka večina. -Te pa tudi drugih gla-
•	>r. k; ne smatrajo opravičenim taeega pesi-K i/ma. To mnenje opirajo na dve okolnosti.
*	- -il.'sju z gornjo trditvijo, da si (razun u. iii izjem» nobena stranka ne upa nasto-
- principijelnim nasprotstvom proti raz-
-	-nju volilne pravice, ker se boji. da bi jo m zadela obsodba velike javnosti, pravijo
ti jiasovi. da so se tudi stranke, ki se še •i.tirajo, v resnici že sprijaznile z mislijo na širjenje volilne pravice. Sedaj ropotajo le
1	imenom, da bi si rešile kolikor le možno mandatov ! ! Sedanji boj ne velja torej ipu, ampak le načinu razdelitve manda-
r. Kakor drugi razlog, s katerim se pod-plja mnenje, da se baronu Gautscliu « n no vendar posreči spraviti volilno reformo H-.<! str<*bo. se navaja vseobče uverjenje. d a
ii	» (lantsck krono za seboj. Ce-*wjeva neomajna volja da je, da se Gau-
-	• ev načrt realizira. Celo to se pripove-
. da j^ cesar silno ozlovoljen na plem->. ker dela težave Gautscbevi volilni referati.
Optimisti sodijo torej, da jasno izražena a krone ne more ostati brez utiša na se-dhnje nasprotnike volilne reforme in da tudi
ti pridejo skoro do spoznanja, da je previdnost boljši del modrosti in da se ustrašijo pred možnostjo, da bi se jim mesto sedanje Gautscheve reforme utegnila oktroirati druga, ki bi jim bila morda veliko manje ugodna.
Toda na jedno moramo biti pripravljeni: pravi boj za razdelitev mandatov se še le prične. In nobenega dvoma ni, da Gautsch hoče rešiti le princip splošne volilne pravice, sicer pa bo dal barantati se seboj glede števila in razdelitve mandatov. Saj dunajski listi že poročajo, da je baron Gautsch obvestil voditelje Strank, da je glede razdelitve mandatov pripravljen za kompromisna pogajanja in da se ta pogajanja prično, čim se on povrne iz Karlovih vari. Ali naši poslanci umejo resnost momenta ? Domovinska dolžnost jih zove, da so na svojem mestu. Naj ne pozabijo, da Gautscheva volilna reforma pomenja krvavo krivico za naše koroške in štajarske brate, kamera krivica kriči po remeduri. Na drugi strani pa naj pazijo maši poslanci, da se tam, kjer nam je Gautscheva razdelitev vsaj relativno pravična, ne spremeni nam na , škodo, na kar bodo gotovo delali naši sovražniki s parno silo. Po našem mnenju bi Slovani najbolje odbijali sovražni naval v tej borbi, ako bi se neomajno držali stališča, j odgovarjajočega resnici: da že Gautschev načrt daja Nemcem veliko preveč mandatov. Neomajno naj bi zahtevali, da se to število zniža in ne zviša !!
Deželni zbor kranjski.
Ljubljana 2. Točno ob 11. uri je deželni glavar Detela otvoril sejo. Najprej je bil prečitan zapisnik zadnje seje, potem je da! deželni glavar Detela besedo deželnemu
i
predsedniku Schwarzu. Deželni predsednik je j najprej slovenski potem nemški izvajal nastopno :
Deželni zbor je v svojem zadnjem zasedanju sklenil resolucijo, s katero je pozival vlado, naj predloži deželnemu zboru spremembo deželnega reda in novi volilni red za deželni zbor na podlagi splošne in enake volilne pravice. Vlada je že v državnem zboru na usta ministerskega predsednika dne 28. novembra 1905 izjavila, da radi popolnoma
dr-
ža deset členov. S tem bo dana vsem prebivalcem dežele možnost, da se bodo mogli primerno udeleževati oskrbovanja deželnih stvari. Volilna okrožja so tako razdeljena, da bi pripadel okolu 50.000 prebivalcem po eden poslanec. Razun uvedbe nove kurije se predlagajo še druge izpremenitve, s katerimi so se jemale v poštev nekatere želje po pridru-ženju raznih industrijalnih in drugih večih krajev k volilni skupini mest in trgov in po drugi razdelitvi mandatov kmetskih občin. Vladni načrt obsega potem še nekatere določbe, ki nameravajo zagotovljati nemoteno delovanje deželnega zbora. Vlada misli, da je storila, kar je na njej ležeče, da naredi konec tistemu neplodnemu stanju, ki je trajalo dolgo in ki se v deželi splošno obžaluje.
Deželni predsednik je na zaključku svojega govora apeliral na zbornico, naj sodeluje, da bo to delo imelo vspeh, saj so vse stranke v zbornici edine v želji, koristiti deželi, in ljubezen do domovine gotovo odloči, da podrede tej želji druge želje in ozire. Velikonočni zvonovi naj naznanijo deželi mir in s tem tudi začetek novega delovanja na čast
in blagor dežele.
Po daljši debati, katere so se udeležili
posl. Šusteršič, Schwegel in župan Hribar, je bilo sklenjeno, da se izroči predlogo ustavnemu odseku, ki bo v sredo poročal na seji.
bo imenovan jeden "častnikov pripadajočih švicarski armadi.
Zadnje vesti poročajo, da se ta teden uporabi za sestavo sklepov konference. Vse sklepe, ki jih je storila konferenca, treba še revidirati. Ti zapisniki se predlože plenarni konferenci.
Profesor bogoslovnega semenišča v Zadru je izdal na latinskem jeziku knjigo : Fontes historici liturgiae Glagolito - Romanae. V tej knjigi so navedeni v kronologijskem redu vsi viri in zgodovinski dokazi o postanku, razvoju in življenju glagolice od 13. do 19. veka. Knjiga je pisana v latinskem jeziku zato, da bo pristopna tudi učenjakom neslovanskih narodov.
različnega
delokroga deželnih zborov in
žavnega zbora, ni splošna volilna pravica za državni zbor poklicana, da izpodrine zastopstvo interesov iz deželnih zborov. Zastopstvo samoupravnega telesa je nekaj druzega kakor politično zastopstvo cele države in vlada je prepričana, da dobe izlasti gospodarski interesi, ki jih imajo negovati deželni zbori, iz-datneja varstva in pridejo mnogo izdatneje do izraza s sistemom interesnega zastopstva, spopolnjenega s kurijo splošnega volilnega razreda, nego pa s splošno volilno pravico.
Načrt, ki ga je vlada izdelala, predlaga uvedbo nove kurije s splošno volilno pravico
P O D L I S T E K.
Prokletstvo.
£f * iovio»ki roman Avgusta dano«. —Nad .ljeval in dovršil X. E. Tomlć.
1'revel K. C — t.
XLII1.
Dajajte mi opomine, ukore, kolikor drago ! je govoril škof sam s seboj no mojih denarjev se ne dotikajte. Ubogi »-^čani. ki se jim je bilo reklo, da jim po ■raljeveiii nalogu škot plača odškodnino, so Prihajali v škofovski dvor zahtevat, kar jim bilo pri-ojeno : ali škot Ivan jih ni puščal •r* d-se. ampak jili je dajal odpravljati s po-llom. da to je njegova in banova stvar. Vrmiaki so hodili k banu. a ta se je jezno •tr< -al na »iroma&ne ljudi, da ima nujnejega * ila. neti« je iztirjevanje njihovih.zahtev .od •t .fa. Ker niso nikjer našli jM»moči, šli so
meščani pred svojega sodnika Živana Benko-vira in so ga rotili, da jim najde leka in pomoči. A Živan je pozval mestnega notarja in je dal napisati veliko pritožbo na kraljevskega upravitelja, proseči ga v imenu Boga in pravice, naj pomaga nesrečnikom s tem. da izvrši kraljevo voljo.
— Zaupajte v Boga, on vam pomore ! je tolažil sodnik svoje meščane in ti so postali mirneji in potolaženi ter so čakali potrpežljivo, kar Bog dade in kraljevska pravica.
Bilo je v sredi meseca septembra leta 1392. Nekega petka olvolo poludne, ravno ko je mestno svetovalstvo dovršilo svojo sejo in je sodnik Zivan Benkovir s svojimi priseženci stopil pred mestno hišo. prikazala se je nenavadna četa konjenikov na Markovem trgu. Prvi, ki je jahal, je bil ptujec jako ugledne vnanjosti, osivelih las in brade, a jako velikega telesa, pogrnen z zelenim plaščem iz baržuna. Njemu na desni je jahal podban Toma, na levi pa nekoliko zaostalo, človek srednje starosti, držeči pred seboj na sedlu privezano železno skrinjico, v kakoršnjih so
Iz Srbije.
Rešitev vprašanja glede zarotnikov je baje — kakor poročajo iz Belegagrada — odloženo.
Sedaj razburja še neko drugo vprašanje javnost v Srbiji. Nabava novih topov je, ki spravlja vlado v zadrego. Polovica topničar-ske komisije se je izrekla za topove tovarne. Škoda (Plzen), dočim velik del novinstva nasprotuje tej tovarni. In vlada je, ki trpi pod nasprotstvom. ker nima dovolj močne večine v skupščini. Francozki topovi pa imajo zopet — kakor se trdi — raznih tehničnih pomanjkljivosti. Največ nade ima zato baje znani kralj topov, Krupp, v Essenu. Tako bi si zopet Nemec polnil žepe s slovanskim denarjem. Sicer pa zatrjajo vesti iz Belegagrada, da bo treba še precej časa čakati na odločitev.
Konferenca v Algeeirasu.
Iz Algecirasa poročajo : V soboto je nemški delegat Radowitz odobril razdelitev maro-čanskih pristanišč, kakor sta jo določili glede policijske organizacije Francija in Španija. Francija dobi pristanišča Rabat, Mazagan, Saffi. Mogador : Španska Tetnan in Laraš, Tanger dobi španske inštruktorje in francoskega poveljnika, Casablanca francoske inštruktorje in španskega poveljnika. Francija je odjenjala v točkah glede banke, ki so še preporne. S tem so načelno poravnana vsa nasprotstva.
Generalnim inspekt. maročanske policije
tedaj pisma spravljali. To je bil menda pisar nepoznanega tujca, Deset oklopnikov je jahalo za to trojico, za konjeniki pa so vlekli štirje j konji voz s prtljago.
— Ta ptujec mora biti velika zver ! si i je mislil sodnik Živan ; in ko je ptujec jahal | mimo mestne hiše, so se Živan in zapriseženci spodobno priklonih došlecu, ki jim je s prijazno roko vračal pozdrav.
Jahači so pohiteli sedaj skozi srednjo I ulico in se zaustavili pred kraljevskim dvo-! rom, v katerem je bival ban Ladislav Luče-nac. Vrata kraljevskega dvora so se takoj odprla in na stopnjicah je ban vsprejel do-šleca, s katerim se je prisrčno objel kakor s starim znancem ter ga odvel v zgornje prostore.
Po vsem Griču se je raznesel glas, da je neki visok dostojanstvenik, velikaš, prišel k banu v obisk, ;di nikdo ni vedel, ne kdo je, ne od kod je.
Pred večer istega dne je dobil sodnik Živan sporočilo od bana, da ima jutri z mestnimi svetovalci stopiti pred obraz vele-možnega in svetlega gospoda kraljevskega
Drobne politične vesti.
S zagrebškega v se uči lišča. Do konca marca t. 1. je bilo na zagrebškem vseučilišču promoviranih 428 doktorjev. Vseučilišče je bilo otvorjeno dne 19. oktobra L 1874. Prva promocija se je vršila dne dec. 1877. Med temi je bilo promoviranih 351 juristov, 60 modroslovcev in 17 bogoslovcev. Sub avspiciis regiis jih je bilo promovirariib šest. Po veroizpovedanju je bilo med 42& doktorji 327 rimo-katolikov, 3 grko-katoliki, 51 pravoslavnih in 47 Zidov. Naj mlaj i pro-movend je ob promociji imel 22. nujstareji pa 42 let.
Pluralni volilni z i s t e m za Galicijo. „N. F. Pr.u poroča, da je minister-ski predsednik baron Gautsch v nekem razgovoru s posl. Bobrzinskim izjavil, tla je vlada eventuvalno pripravljena, da uvede /.;t Galicijo pluralni volilni zistem.
Amerika za mirovni kongres v Haagu. Iz Washingtona poročajo: Državni tajnik Rot je zahteval od kougresa 50.000 dolarjev, da se bodo združene države zamogle vdeležiti II. mednarodnega mirovnega kongresa v Haagu. Kakor znano, je predsednik Roosovelt vsprejel predlog carja Nikole, da se skliče nov mirovni kongres
H o te n t o tj e napadli oddelek nemških čet. Kakor je „VVoltfov biro" izvedel iz uierodajnega mesta, so Hotentotje v južnozapadni Afriki napadli oddelek nemških čet, sestoječi iz enega častnika in lfi mož. Častnik in 10 mož je padlo. Štirje možje so bili ranjeni. Enemu se je posrečilo ubežati, enega moža pogrešajo. Podrobnosti še manjkajo.
Domače vesti.
I. seja novoizvoljenega mestnega sveta. Sinoči je novoizvoljeni mestni svet imel svojo I. sejo, na katere dnevnem redu j je bilo „konstituiranje mestnega sveta" in ..izvolitev verifikacijske komisije<. Seji je pri-
j upravitelja Nikole Kanižaja. ki ga je Njegovo 1 Veličanstvo, kralj Sišinan. poslal, da stalno uredi večne spore med Kapiteljem in kraljevskim mestom Gričem. Sedaj je vsem zasvetilo pred očmi.
Kakor Gričani, tako so dobili tudi Ka-piteljci sporočilo od bana, da imajo jutri priti pred kraljevskega upravitelja radi njihovih razmer z Gričani. Okolo desete ure, pred-poludne se je začela polniti velika dvorana kraljevskega .dvora. kjer so ga nalogu upravitelja pričakovali istega. Prvi je došel sodnik Živan Benkovir z vsemi svetovalci v praznični obleki, a takoj za njimi je došla-tudi kapiteljska gospoda. Eni in drugi so se pozdravili nemo. molče, in vsakdo je stopi! na svojo stran.
Ni dolgo trajalo in odprla so se velika vrata dvorane in vstopil je v sijajni, zlatom vezani obleki iz rožnatega baržuna upravitelj Nikola Kanižaj, za njim ban L uče na c, škof Ivan, podban Toma in pisar upraviteljev, noseči pod pazduho skrinjico, ki jo je imel včeraj privezano na sedlu.
(Pride še.)
MttioTilo 47 aretorakfr. Opravičili so svoje odsotnost svetovalci dr. Kvbar, dr. Venezian. 4r. Spadoni. Vianello in Wiselberger. Vlado je zastopal vladni svetnik Lasciak. ki je sporočil, da c. kr. namestnik odobruje konstitucijo mestnega sveta, in povabil svetovalca K v pen a Morpurgo. naj. kakor najstareji mej svetovalci, prevzame predsedništvo.
Svetovalec Morpurjro je prevzel predsedništvo ter povabil najmlajša svetovalca, dr.a Brocchi in dr.a Spadon, naj prevzameta za-pisnikarstvo. Na to je predsednik spregovoril kratek nagovor, v katerem je pozdravil novoizvoljeni mestni svet ter omenjal razne boje, ki jih je morala biti stranka, iz katere je iz-nikel mestni svet- Omenil je čin vlade glede odvzetja prenesenega delokroga. Omenil je tudi obe >tranki. ki sta se udeležili volilnega boja.
Po tem govoru, ki je bil na zaključku aplavdiran, je predsednik predlagal resolucijo, v kateri se izreka zahvalo členom minole mestne delegacije. Resolucija je bila sprejeta
soglasno.
Na to je pričela volitev v verifikacij sko komisijo. Izvoljeni so bili za mesto sveto-valci: lirochi, Ricchetti, Rusconi, Spadoni in Sandrinelli. a za okolico : svetovalci A. Go-riup. Ouzzi. Hermet. Perco in Vianello.
S tem je bil dnevni red L seje izcrpljen. F Ved zaključkom seje je pa predsednik pre-čital pozdravno nujno brzojavko goriškega mestnega sveta, katero čitanje je provzročilo mnogo ploskanja z rokami.
Za ponesrečene makedonske brate. Iz Malnica dne 31. marca :
Z;« ponesrečene makedonske delavce so dospele do danes sledeče podpore :
Gg. Matvejevič Gorica 2 K. Fr. Kokole nad učitelj Podbrdo nabral po izkazu v rSoči~ med prijatelji znanci m sorodniki podpisanega v Podhrdu K 136.30. Jaka Simčič Gorica 1 K. g.a K. Lasič Renče pri Gorici 5 K. g.a J. Ijać Renče pri Gorici 5 K, A. Pakor 5 K. Katarina Klove 2 K. Trgovska tvrdka J. Pipan »V comp. v Trstu 20 K. Ferd. Seidl c. k. profesor v Gorici ♦"» K. Iv. Hochmiiller lieljak. .1. Kavs Ajdovščina po 2 K. Josip Loj c. k. poštni oticijal Trst 4 K. trije neimenovani iz St. Peter pri Gorici 3 K. dr. Mihael Truden Barkovlje pri Trstu. A. Lokar Ajdovščina po 5 K. dr. J. Deberc Kranj 8 K. Fr. Rožič trgovec v Kranju 5 K. Franja <lr. Pertotova v Trstu obleke, čevlje in obve-zila za rane, Nace Planinšek trgovec Ljubljana obleke. Skupno K 215.30. Kog plati vsem stotero!
Ker smo zdaj preskrbeli, da pride k trojici najnevarnejših usmiljen brat ter sr..o se obvezali za istega plačevati vse stroške v zaupanju na dobra slovenska srca, in ker bo treba petorico ponesrečenih še najmanje par mes4T»-v oskrbovati, vsprejema se nadaljne darove s hvaležnostjo. Povdarjamo izrecno, da hi bili »iromaki poginil i ako hi se ne bili potegnili za njih tukajšnji Slovenci. Pozneje •^0 oblasti >icer posegle vmes. a storile so le to. v kar >«> bile ravno po zakonih prisiljene. Bil je tu deželni sanitetni nadzornik, ki je odredil, da se ima tri najslabše posebej oskr-l to vat i. Ali v vsem Malnicu niso dobili no-l»ene -sohe v t;i namen. Slo se je pač le za siromašne Makedonce !
Slednjič je neki tukajšnji Slovenec odstopil ene sobo, kjer se zdaj primerno oskrbovani. S pomočjo tukajšnjih Slovencev in z do&limi podporami dobivajo siromaki dvakrat na dan meso in nekoliko vina, dočim občina ni hotela dati drugo, nego neke vrste juho (pa ne mesno!) in kruh kakor arestan-tom! In prosili so mesa ! A obima je celo prepovedala po gostoma menjati — obveze, da bi se ne porabilo preveč obvezil!! Zdaj je hrana primerna in tudi z •bvezili ne bo treba več varčiti!!
Ker se je pa od došlih izkazanih podpor nakupilo za nekatere, ki so se odpravili proti domovini, čevljev, obleke itd., ter se je slednje imenovanim dalo tudi 60 kron v gotovem denarju, ostaja samo še okoli 50 K
na razpolago.
Zato si dovoljujem ponovno apelirati na dobra slovanska srca. Vsak tudi najmanjši dar bo hvaležno vsprejet. Vse darove, tudi konečni račun o uporabi, se objavi v časopisih.	And. M u n i h.
Imenovanje v policijski stroki. Kon-ceptna praktikanta na tukajšnjem policijskem ravnateljstvu Alojzij Keršovan in Egbert Kleinsasser sta imenovana provizorič-
nima policijskima koncepistoma.
Zanimiva izjava ozirom na razmere na Kranjskem. rUčiteljski tovariš" odgovarja v uvodnem članku na „SlovenČev" članek, „Učiteljstvo na razpotju" ki je obsezal trditev, da je med učiteljstvom in narodno-napredno stranko navstal razkol. „Učiteljski Tovariš" oporeka temu, češ : To še ni znak kakega razkola, ako smo očitali napredni stranki nedelavnost, nemarnost in površnost. Učitelj stvo je simpatizovalo z napredno stranko, a s tem ni rečeno, da je odobravalo vse njene korake v politiki, kakor ne zametuje, kar je dobrega pri klerikalizmu. Klerikalizem trdi. da je njegovo stališče versko-narodno. piše in deluje temu nasprotno, kar smo že dokazali s premnogimi neovrgljivimi izgledi Tudi liberalizem ni principijelno zoper vero, a zabrede mnogokrat v boju s klerikazmom preda-1 e č, kar smo že večkrat povdarjali. Ti dve stranki si bosta vedno nasprotni, največ zaradi narodnosti. Vsaka pametna opozicija je zdrava in potrebna, dokler ne zavlada strankarska strast in so-v r a ž t v o. S tem se ne more nikakor vjeniati učiteljstvo že zaradi svojega poklica ne, ker mora biti odgojitelj nepristranski pravičen in odločen".
Zabeležili smo te hesede iz rUčiteljskega tovariša**, ker se nam zde simptoma-tičen pojav.
Slovanskim trgovcem po deželi v svarilo. Pod tem naslovom grajate v 88. številki rEdinosti" z vsem opravičenjem one, ki sami sebe zaničujejo. A je tudi izjem, ža-libog malo, ki z vsem ponosom zahtevajo spoštovanje slovenskega jezika. A k o b i vsi tako postopali, koliko naših ljudi
bi dobilo dobre službe!
Znan mi je trgovec na deželi, ki mnogokrat. kakor drugi, dobiva pisma s prošnjo za informacije. A on dosledno zavrača ta pisma, ako niso pisana v kakem slovanskem jeziku, 7. opazko, naj se mu piše slovensko.
Ravno te dni prejel je tako nemško pismo iz Gorice. Zavrnil je je. Takoj mu
je došlo pismo v slovenskem je-, plesali so kar 3 četvorke. Na plesu bil je ko z i k u. Ali grozna slovenščina je to ! Evo : | tiljon in mladi plesalci se bih vsi preptetebi Memorandum	iz lepimi dekoracijami, a oni so svoji« a«;.
ftosp. L L v L
Gorizia, 26. Marca 1906.
Zahvalu) emo Vašemu Imenu enega Pri-jateli, ino Vaš ljepo pr jsimo ce hočete iam dati enega Information od onega Trgoveč-a I. L katerega bomo držali le za mi drugi brez Vaša odgovornosti.
Vas ljepo zah valujemo ino pozdravljamo
S spoštovanjem
Ako bi dotična tvrdka imela Slovenca ▼ službi, se ne bi osmešila na tak način.
Slovenski trgovci po deželi in tudi v mestih! Na tak način postopajte, da dosežete veljavo in spoštovanje našemu jeziku in da pripomorete našim ljudem do dobrih služb !! Saj so že nekatere tvrdke na Dunaju, Gradcu, Linču itd. uvedle slovensko ali hrvatsko dopisovanje. Prisilimo v to vse one, ki žele trgovati z nami!
Za ubogo družino KoCevar je vsled naše notice, objavljene v nedeljski številki, darovala neimenovana narodna družina svoto pet kron.
V	imenu obdarovane se naj topleje zahvaljuje K r a v o s.
ID. Koncert soprogov Markovič vrši se danes ob 8. uri zvečer v „Sokolovi" dvorani v „Narodnem domu". Soprogi Markovič so na koncertih minole nedelje dosegli najbolji uspeh in zato se je nadejati da bo tudi današnji koncert obiskovan v velikem številu.
S Prošeka nam pišejo : V nedeljo zvečer se je raznesla po vsej vasi žalostna novica o krvavem činu. Žrtev tega čina je g. Ivan Gibic, člen uzorne narodne rodbine. Medtem ko se je na trgu mimo pogovarjal z g.co Ivanko D., ga je nenadoma napadel ljubosumni I. K. ter ga z nožem težko ranil na vratu. Ranjenca so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IV. oddelku. Napadalec mu je že dolgo žugal s smrtjo.
V	„Divaški vilenici", imenovani Ce-
nim plesalkam poklanjah lepe šopke.
Vsa čast in zahvala gre goepici Liatj Krstnikovi plesovoditeljici, ki je pokazakt. A, z vstrajnostjo in potrpežljivostjo se da prar mnogo doseči, če tudi pri tako malih. jk nežnih otrocih, ki jim treba posvečati miiu«* pažnje in resne volje.
Pri prvi četvorki je Staaa Rybarory v imenu plesalk in plesalcev poklonila goispk-j plesovoditeljici krasen svež šopek, v katereui s? je nahajal bliščeč zlat prstan; a imelu je tudi lep nagovor, v katerem se je ga»piti učiteljici zahvalila za nje trud in požrtror^-nost ter obljubila, da bodo drago leto prid-nejši in poskočnejši.
Veselje je rajalo na nežnih rudečih obrazili, a to veselje videlo se je tudi pri mamicah in očetih, ki so z radostjo zrli na sy^|§ ljubljeno deco.
Po plesu okrepčali so se naši vrli ia pridkani otroci s čokolado in sladčicaini. U zopet pravim : lepo, lepo je bilo. Želeti ti bilo, da bi na jesen poslali čitalniški udje vsi svojo deco k plesnim vajam, da se že otroci spoznavajo mej seboj, kakor — čuvani. Mali Srbič vrtel se je z nežno SU-venko, Hrvatič pa z živo Čehinjo in nasprotno ; vse, vse je bilo tako lepo, odkritosrčno, otroško in veselo!
Vrli in vstrajni gospici Liziki Krstnikovi pa še enkrat lepa hvala, ter se jej priporočamo, da v bodoče zopet vsprejme v jnmk naše malčike !
Priloga. „Slovenski tehnik*, gasilo kluba slovenskih tehnikov v Pragi smo
pridjali današnjej številki.
Slabodošel. Predsinočnjim, ko je prišel oh uri brzovlak z Dunaja na tukajšnji kolodvor ju£ne železnice, so tam nastavljeni policijski organi zapazili, mej drugimi došliiui potniki, nekega mladeniča, ki se jim je /del sumljiv. Povabili so ga na tamošnji policijski urad, kjer so dognali in je potem tudi priznal, da je Konrad Ernest Bayer. domu
. ,. , » -i	J iz Limbacha na Saškem, ki je svojemu go-
sarjeviča	pm*	^ ^topo- spodarju? trg(m.u Viljemu Riethergerju uknd
svoto 2400 mark in potem izginil. Dejal je.
družnica r Slovenskega planinskega društva na velikonočni ponedeljek dne 16. aprila
t. 1. veliko javno razsvetljavo.
Jama ho posebno slovesno razsvetljena in odprta od 4—7. ure popoludne. Vstopnina znižana. Ves natančneji vspored sledi.
Vožnje z avtomobilom med Reko in I Lovrano. Bivši reški guverner, grof Pavel Szaparv je stopil na čelo nekemu konsorciju. ki hoče med Reko in Lovrano in naobratno uvesti redne vožnje z velikim avtomobilom rImperial", v katerem bo prostora za trideset oseb. A vtomobil bo odhajal vsake pol ure.
Bencin-elektromotor (voz) bo vozil z brzino brzovlaka po južni železnici dne 4. t. m. od Dunaja do Ljubljane, dne 5. t. m. pa od Ljubljane čez Nabrežino v Kormin. Spredaj bo imel poleg navadnih svetilk še reHek-tor. Vozil bo najbrž za poskušnjo.
V Slovanski čitalnici" smo imeli mi-nolo soboto zopet lep večer. Zaključile so se otroške plesne vaje z lepim venčkom. Krasno je bilo videti te mlade dečke in deklice kako so se lepo, prav salonsko vedli, pravilno in taktno plesali vse tudi najnovejše plese. In
PODLISTEK.
V izarskih Atenah.
( Vlemoire v vencu popotnih utrinkov).
Spisal Franjo Krtiov*e.
IV.
»brišite ci solzo prijatelj in sedite v iu> krop nau je velel slikar. _Tu imate na |K>t~ pomolil mu je cekin — in ako se va> še Vati rojaki, dasi Poljaki, spomnijo s kakšnim darom, ne bo vam treba požirati cestn'*u:t prahu in prej boste na svojem eilju. Tu *ta si stala nasproti Rus in Poljak : sinova dveh slovanskih plemen, ki se tako vroče sovražita. In Poljak je dal Rusu denarja. ga objel in poljubil. To je bilo delo bratskih čutil in krščanskega usmiljenja. Ali šele mrzla tujina jima je. razkrila bratstvo, po«l tujim krovom jima je radostno vzvalovila topla bratska kri in kedaj pride Čas, kosi sežetavroke ob domačem ognjišču, k slogi, bratstvu in ljubezni?!!
S kakšnimi občatki je potnik zapuščal Oberammerjrau. kaj so izražale bolne njegove solze ?
Morda je bil to njemu samemn nezaveden kes nad zavrženim, izgubljenim življenjem v daleki tujini, kjer je pokopal svojo mladost, svojo moško silo. kjer je pozabil svojo mater-ščino in svojega Boga ?
Ali je prišel srečno domov, ali mu je bilo dano odpočiti se na rodni grudi po dolgem. blodnem potu tega življenja ?
Pozabili smo ime njegovega rodnega kraja, ali gotovo je, da ga izmed nas ni srečal nikdo več.
Saj tudi mi. rodni bratje slovanski, ki smo se po čudnih potih tega življenja za krasnega poletja sestali pod veličastnimi oboki bavarskih gora, ki smo sedavali skupaj za tihih letnih večerov v skupnem snivanju in gorečnosti po dragem slovanskem domu, izraženim z našo krasno, od sosedov vedno radostno poslušano himno „Jeszczie Polska nie zginiela" in „Lepa naša domovina" — ki smo si obljubovali v teh trenotkih verno prijateljstvo za vse življenje — tudi mi smo si stiskali tam v krasnem Oberammergau v roke naposled !
*
* *
Blagor in mir Tebi, Ti čisto, neskaljeno umetniško srce slovensko ! Samo grob je podelil miru Tvoji nepokojni duši! Smrt! Kratek je boj in dolg je mir! Lahko si umrl in
tla je bil namenjen v Aleksandri j o v Egipt.
Seveda so ga djali pod ključ.
Prijavljena tatvina. Alojzij Kusmuu.
naddelavec pri gradnji norišnice, je prijavil včeraj predpoludnc na policiji, da mu je bilo ukradenih 268 žagani c, ki so mu bile poverjene. Zaganice so bile ukradene mej prevozom z ulice Vincenzo Bellini na mesto, kj«T gradijo norišnico. Vkradene žaganice so vredne lOn kron.
smelo si gledal smrti v obraz ! Tvoje srce ni poznalo sovraštva in čista, mirna vest Ti je bila prijateljica. In ako si ob robu Svojega groba pogledal na dopolnjeno življenje, videl si vrsto vzvišenih dejanj in blestečih čednosti !...
Marvšia! Ti blaga hči bratskega nam naroda ! Nevoščljiva usoda je uničila Tvoje življenje pravkar, ko je ocvetalo, ko se je imelo združiti z dušo polno sreče in blagra. Tam v bavarskih planinah si končala mlada leta. Zakaj Ti ni bilo dano oslajati življenje slovenskega umetnika ? ! Ah. čujem smrtne glasove, oglaša se Nemezis in strašno se razlega : Slovenec nima sreče ! — — — —
Naš slovenski umetnik je kakor mlad slikar prišel v Monakovo in njegova silna tehniška spretnost usodila mu je, da bo učiteljem slikarstva. Z nameščenjem na akademiji ni računal. On je otvoril svojo šolo, kamor so kmalu prihajali učenci od blizu in daleč. Obetalo se mu je krasno življenje. Svojim učencem je bil brižljiv in vesten učitelj. Govoril je malo, a pušil mnogo. Kedar ga je objela rahla ekstaza, takrat je šel v svoj privatni atelier — ali ne, da slika. Tu je posegel za papirosko in iz oblakov so vstajali novi načrti in kompozicije. Ko je svr-
Koledar in vreme. Danes: Kichard, >kof Žarko; Hastislitva. — Jutri: Izidor, škof; Selishiv DuSica. — Temperatura včeraj : ob V. uri popoln ine -f- 10*5° Celflius. — Vreme včeraj : lepo. a pop >lu-dne malo dežja.
Društvene vesti in zabave.
rKmetijska družba za Trst in oko-licou v Trstu naznanja svojim udom in drugim. ki žele še dohiti ameriških trt. da se pri vis. c. kr. namestništvu dobi še par tisoč ko-renjakev Kup. montikole	pri druibinea
predsedniku na Opčinah, g. Iv. Gorjup-u p; še nekoliko reznikov Hip. portalis, brezplačno.
šil svoje dnevno delo. šel je k čaši, pri kateri je tudi ostal. Njegova šola je bila prva v Monakovem in postala je prava konkurencija akademiji. Nikdar ni pozabil svojih učencev. Ako je kateri imel denarja, je plačal ; ako ni imel, sel je jednostavno v atelier in mojster je korigiral, ne rekši mu besede. Veselilo ga je, ko je videl, da so njegovi učenci kaj postali.
Doma ni imel. Gostilna je bila njegov dom. Zadnja leta, posebno po smrti Mar v* šini, se je vedno bolj udaval alkoholu. Ta ga je konečno tudi uničil. Samo enkrat na letu otvoril je svoj atelier za veliki umetniški ples. V Švabingu, znanem delu Monakova, na vrtu neke vile bil je njegov privatni atelier. Čudne postave so prihajale tušem. Učenci so napravili veliki prostor z mogočnimi karikaturami. Vse se je vrtelo igrajoče in gori na visoki atelirski altani je sedel umetnik in gledal.
Kratek čas pred smrtjo je doživel še veliko veselje. Cesar Fran Josip mu je po' delil visok red. Svečano je proslavil ta dogodek. On se je čutil Monakovčana in težko 1" bil živel drugje. Bogat ni bil, ker v razdara-nju in usmiljenosti je bil neprekosljiv. Dohodke je imel sijajne, ki bi mu bili, da y bil drngačne nravi, nanosili precejšnji imetek.
Novo društvo. C. kr. iiameblaištvo je vzelo na znanje pravila norega društva : -Učiteljsko društvo za goriški okraj".
Zavod sv. Nikolaja razpošiljal bo v kratkem vsem občinam in vsem posojilnicam in hranilnicam po Slovenskem prošnjo, da bi blagovolile podpirati ta na periferiji in v tako nevarnem Trstu obstoječi prepotrebni zavod.
Vsacemu narodno- in človekoljubnemu >k)vencu in Slovenki iskreno priporočamo ta /av od !
Novo ustanovljeno bralno In pevsko društvo -Dneva žar" v Kazljah bode imelo »voj I. redni občni zbor v nedeljo H. aprila t. L v dvorani g. Lovrenca Vran s sledečim »Inevnim redom : 1. Volitev odbora in dveh pregledovalcev računov, ž. Določitev društvene ^obe in naročba časopisov. 3. Razni predlogi in nasveti. Ker je društvo koristno, in njega napredek obl ini časten* nadejati se je obilne udeležbe.
Pevsko-bralno društvo ..Zrinjski" v Dekanih bode priredilo veselico z obširnim j rogramom dne rt., t. j. prvo nedeljo majnika ; t«liko v znanje bratskim društvom.
Ker ima zbor omenjenega društva na razpolago mnogo novih pevskih moči, nadelati je. da bo veseliea čim krasnejša.
Bratje rodoljubi! Ker živimo tudi mi ob eriferiji. potrebujemo vspodbuje. Torej bratje Slovani : prvo nedeljo, t. j. maja. v strasno naravo v lepo vas Dekani! Prosi se. da se bratska društva, ki bi hotela sodelovati. oglasijo čim prej.
XijiževMst i« lactiost
N azs\itu*% Ruske stadije. Bouumil • ošnjak. Ljubljaaa 1	založil L.
*vrhwend?er. strani z malim imenikom in
- t zalem.
Mi uvažujtiuo nazore našega mladega, djive^a pisca, ali tu pa tam se pridružuje i..-^mu čustvu hvaležnosti na tem. da nam
«! i bčuj*- zabeležke v svojem dnevniku, ki ga
napišem«, k« se povrnemo v svojo napred- Oherisev ia Španec Caballero, je delal včeraj
njačko domoviao, nadaljevanje knjige „Na Razsvitu". ampak upamo, da nam ostanejo tim dražji in prijetnejši spomini. — Možno je tudi, da ne povemo tedaj javnosti, da je v Rusiji krasotica izključena.
Ste-li že čuli govoriti ruskega otroka ? Kako so melodična v razgovoru vsa ta las-kateljnija v otroškem rotiku (ustica) v zvezi s vsemi polnimi izrazi, ki jih poseduje „edin-stvenij moguščij ruskij jazik". — Vprašajmo našega potnika, ali je slišal tudi govoriti šestorico otrok pomješčika S., predstavljeno mu od hazjajke prej, nego ga je vodil „naivni" hazjajin (ne kučegazda!) h kurniku, kjer sti bili le dve kurici, — to nas zanima vsaj toliko, kakor ta naivni ponos ha-zjajina.
Gospodarstvo.
Jadranska banka v Trstu. Ta naš
mladi zavod, ki obstoja še le dobre 4 mesce širi svoj delokrog na vse strani, tako da prvotna glavnica od 1.000.000 kron ne zadostuje več za redno poslovanje. Vsled tega razvoja, ki nadkriljuje vse nade, ki so se stavile v ta zavod o njega postanku, sklenil je upravni svet, kakor smo doznali iz zanesljivega vira, predlagati občnemu zboru, da se poviša čim prej prvotno delniško glavnico na 3,U0O.oO«». Tozadevni občni zbor se skliče začetkom prihodnjega mesca. Redek slučaj je to. da nov bančni zavod potroji svojo glav-
nico pred prvo bilanco, da lahko rečemo, da nam tak slučaj sploh ni znan. Ako se je tora j upravni svet odločil do takega koraka, je znak. da se zavod krepko razvija ter da obeta' najboljši vspeh. Sedaj bodo imeli vsi oni, kateri niso mogli dobiti delnic v prvi emisiji, priliko da pridejo v posest delnic ^Jadranske banke". Posebno bi bilo želeti, da se okoristijo z novimi delnicami naše zadruge, katerim bo »Jadranska banka*4 v veliko za-»lombo. kajti ona je po svojih pravilih po-aT r« iiiijal ju» dolgem potovanju, nekako klicana v to. tla povspešuje zadružni kredit. _-je t nj»»stotim naziranjem. Uvod nas- j Mi od svoje strani ne dvomimo nikakor, da •pozarja, da knjiga ni pihana * tistim neko-} bo vspeh druge emisije popolen. ko koničani -bože carja hrani~-navdu-niem. _ki je bilo pri nas v nedavno
• m «-a«u običajno."
In je — ni bilo že ! nase navdušenje - t:»ko komično, kadar odmevajo ti veličan-► akordi -carstvuj na strah vrajram. na mi nam"? Kdo mi^li tu na slabotnega i-ko v <'ar>kem selu? Morda kak mlečno-j »než. Mi se radujemo naj krasne]himni.' je last našega prvorojenca sina matuške | " vije: morda nismo že krvoiočmi. ko se | nemo priključujemo zl*>ru. ki prepeva konico _r et^ndard -*anglant est eleve". Hi iitirno kakor oni „ki potujejo na Rusko k * neosvobopeni in ne«»drešeni prekucnili, j k kot mlajši brat k starejšemu, silnej-ruu. ki predseduje v rodbinskem svetu, ki jo moralno duševno podporo vsega t naroda". m mi se radujemo vsemu j demo tam kaj lejH-ga. naša estetiška v/radujo« e*ra. ker temu smo bolj do-_-or*>dni smo >i, tc* pravi neki no--Las". In ta srhi- vzkija v nas neopi-itek. ko se razlega veličanstven« • v
ves dan do pozne noči na reviziji vsek tek stov, vsprejetik na konferenci, ki tvorijo zapisnik. Prvi delegatje so sedaj zbrani, da določijo splošne določbe za sklep konference. Danes popoludne se sestane konferenca, da detinitivno odobri storjene sklepe. Nadejati se je. da bo možno zapisnik podpisati v soboto.
Prihodki Velike Britanije.
LONDON 2. Priho<lki Združenih kraljestev za minolo upravno leto, zvršivše se koncem marca, so znašali 143.977.576 funtov sterl.
Pruska zborniea proti sploSni, enaki in direktni volilni pravici.
BKROLIN 2. Poslanska zbornica je v poimenskem glasovanju odklonila predlog svobodomiselnih poslancev glede uvedbe splošne, enake in direktne volilne pravice. Za predlog so glasovali svobodomiselni poslanci, centrum in Poljaki. Zbornica je potem v navadnem glasovanju vsprejela vladno predlogo glede pomnožitve členov zbornice in spremembe volilnih okrožij ter glede spremembe predpisov o volilnem postopanju.
Stanje rešenih rudarjev v Courrieresu.
LENS 2. Stanje rešenih rudarjev se vedno boljša. Včeraj so povžili mlečno i uho ter spali vso noč. Danes predpoludne jim zdravniki dovolili malo zelenjave kruha.	. -
Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne 2. aprila :
Emil Hubaček, trg., Maribor; Alvis Feigl, tre. Ajdovščina; Ludvik Dene«, trg. ageat, Dunaj ; Maks Eisner, Častnik, Inomost; Rudolf Sterle, adjnnkt, Buzet; Franjo Milič, trg. Sesljan; Hugo Altschul. trg. Praga; Samuel Bediaska, trg., Krakovo ; dr. Joief Letiš, zdravnik, Buzet; Samael J»llowek, trg potnik, Giao Hunigmana, trg. potnik, Dunaj ; Ivana Potočaa. zaaebnica, Buje (Istra*; Maksim Jezeršik, trgovec, Železniki: Viktor Kokalj, jurist, Gradec; Leopold Levi, trgovec. Dunaj.	_
,Tržaško podporno in bralno društvo"
Vabilo
na
redni občni zbor
ki se bo vršil
' nedeljo, 8. aprila ob 4. uri pop.
v draštveal dvorani 19, I.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Prečitanje društvene kronike.
3	Poročilo 'blagajnika o računih 1905.
4	Izjava pregledu valu ega oduora.
5.	Predlogi in interpelacije*).
6.	olitev predsednika, 2 podpre Isednikov, 2 tajnikov, blagajnika, 2 knjigovodij in društvenega gospodarja, 18 odbornikov, 6 namestnikov, 4 odbornic, 2 namestnic, 3 pregledovalcev računov in 5 članov mirovne sod nije.	. s
K obilni adelsžbi vabi
Društveno vodstvo
*) Predlogi morajo biti naznanjeni društvenemu So ' vodstvu vsaj 8 dni pred občnim zborom.
i	Glasovnice se bodo sprejemale na dan zboro-
iu vanja od 9. do 12. ure predpoludne in od 1. ure do | vol>tve popoludne.
f1pr<|wji n vsakovrstaa iela ta po pMetatk itirtlk.
Mestna hranilnica v Kamniku. V
mino- j mesecu sušcu 1906. je 2l-"> strank vložilo K «7.2:?<»*12. 1^5 strank je vzdignilo K 33.597*58.
Borzna poročila dne 2. aprila. Tržaška borza.
Napoleoni K 19.11—19.14, angiežke lire £ —.— do —.—, London kratek termin E 240.45—240.05.
Francija K 95.75—95.90, Italija K 95.75-95.90.
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
113.40-117.55, nemški bankovci K —.—•— —
avstrijska e notna- renta K 99/20 — 99.50, ogrska kronska renta K 93.50—93.80. italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 67«».50 — 672. O državne železnice K 674— — 676.—. Lombardi K 1*685 128.5 Lloydove akcije K 700— 710 — (Dalje na IV. strani.)
Osebni kredit za uradnike
častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kre-
wm~ nutrsTH celit braplačio ii fruto , -mm
Tovarna pohištva
RAFAEL* ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetari]
. TRST	—
ulica Malcanton Štev. t
po melo nlmklh cenah. ------
V
4 strankani izplačalo se je liipt. posojil K dit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-57>tanje iiranilnih vlog K 1.435.738*66. j cijev daje brezplačno Centralno vodstvo Stanje liipotečnili posojil K 1 .'»46.404*01. Denarni promet K 193.188*57.
Srzojavna vestu
Grof Goluchowski.
DUNA.T 2. Minister vnanjih stvari grof
; <iolu< Lov ski >e je včeraj po\Tnil semkaj iz Skale.
Štrajki.
DUNAJ 2. Na včerajšnjem svojem shodu s«, čevljarski mojstri sklenili povišati plačo za ■ zahteVO plače VpOStati je dO 24. aprila. 15 odstotkov ter odpraviti hrano in stanova-1 .
ite
društva uradnikov, Dunaj Wippllnger-strasse 25.
Uradnika
ki bi opravljal pisarniške posle in ad-ministrirai hišo
išče
„Tržaška posojilnica in hranilnica" (Piazza Caserma št 2) — Ponudbe s
-lOli OiiOMOiJO.iOliOiiOiiOllOllOI
WW Tovarna pohištva "M
Aleksander £evi jtiinzi
alka Tesa 5tv. 52. n (lastna hiša).
ZALOGA: PUlZZn R0SRRI0 (šolsko poslopje). Ocn«, da s* nI bati nobene konkureno«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tadi po aaocow5occ= posebnih načrtih, a^cccocccca otilk brezplačno in fraake
lO riOiiOiiOHOliOMO IlOllOllOilOI
'.mi
na /apadn _b o i e carja
nje pn mojstru.
IH "NAJ -J. Danes zjutraj so začeli straj-J kati čevljarski pomočniki. Okolu '.>4 moj stro v j^ prejelo tarifo, postavljeno o«l pomočnikov. v sled česar so pomočniki prišli zopet na delo.
TOTLON J. Danes po noči so štrajku-joči natakarji provzročili velike nemire. Pobili so ogledala v nekaterih večili restavrantih ter pretili natakarjem, ki so ostali na delu. Eden natakarjev je nekega štrajkovca smrtno v t-m. kar nam sme hiti s ponos! i zabol. Oh 1. uri je prišlo vojaštvo, ki je mno-
_Bože ^ico razpodilo.
TOTLON 2. Tekom včerajšnje demonstracije kavarniških natakarjev je bil. kakor že sporočeno, neki štrajkovcev. imenom Bruno. Miirtno zaboden. Bruno se je v kavarni ..Ro-tunde" pričel prepirati z natakarjem Ricciar-dijem. ker se poslednji ni hotel pridružiti j štrajku. Bruno je kmalo potem izdahnil vsl°d 1
I.- hranimo nekaj našega idealizma do k:ir je res lepega ! Ne jrledimo m kaj
AiM ni
f obrađujemo veličanstveni akord rja hrani*", ne kujemo menda še v zvezde dovan>kega trinoztva. kajti —- «la govorimo našim rojakom -dosedaaji ruski absu-ii/em - svojimi kričečimi nedostatki in ti-<A>kim zatiranjem vsakega svobodnega gi-anja ni bil Slovanom v usled Tudi v ni priljubljen.
Prodajofise sledeči predmeti
sicer že rabljeni, a še v dobrem stanju :
Tračnice po približno kg 7 meter. — Vozovi za zvrača-nje se železno in tudi z leseno nečico in ravni vozovi. — 1 Lokomobil 10 H P. - 1 Motor na bencin 3 H P. — 1 Motor na elektriko. — Škripci raznih velikosti. — Več sesalk (pomp) in razni drugi predmeti pripravni pri gradbenih podjetjih.
JsA. K^amer & I. Sehwarz
= TRST	-
>t.,nek in za brat>ke vezi m le nav- Policija in vojaštvo sta štrajkovce prepodila.
Bati se je danes novih nemirov.
LENS 2. Po noči je bil v Hainesu iz- j
N«- iiotimo hiti IkiIj resnim idealistom, dobljene rane. Ko so štrajk ovc i o tem zve-. - ' napravlja vsakdanja huda borba za deli. so skušali opleniti kavarno ..Rotunde".
voj «
Su'ino se dalje tudi za estetiška čutstva. I* eti-ka. potem nam >e morda nudi pri-
. d,i popeljemo v trojki, in zadumčivo j vršen atentat z dinamitom proti hiši nekega j :»išamo. kako kolokolčik -zvenit unilo pod i£ro;~. -icer nam bi bila dolga pot po da-uvah : pripetilo bi se nam kakor drugim. '.4 n«- umejo poezije stepe, in ko ustopimo •otem v
■ s t« i srdečnosti naše hazjajke in hazjajina: K-nla nam ljubko pnjazna hčerka nudi pn-
paznika rudarjev. Provzročena škoda je le j gmotne naravi. U Fou<juieresu in Hainu je prišlo do nemirov. Strajkovci so zgradili barikade. Konjeništvo je rabilo celo orožje, pri; go«-toprijimnij dom, se bomo rado- čemer je bil neki štraikovec ranjen.
Baron Gautsch v avdijenci. DUNAJ 2. Ministerski predsednik baron k <. da se čudimo izobraženosti ruskega de- Gautsch. ki odpotuje jutri v Karlove vari. je. - i*-ta. ako je imelo priliko prisvojiti si le bil danes vsprejet od cesarja v avdijenci. ki j
izobrazba je trajala 2 uri.
Konferenca v Algesirasu. ALGESIRAS 2. Odbor, ki ga sestav-
•ličkaj podlage : . saj je ženska * prej nego preziranja vredna. — Seveda ii- -*me prezreti firilike. da posvetimo tudi I
a i r.-/.*mo«iti nežnemu spolu in morda ne Ijajo Nemec Klemet. Francoza Regrault
m
P
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Prorooto voljo do Jedi, utrjuje telodeo In ojačoje organizem. 'M
Priporočeno od na|slove«ili zdravnikov v vseh s! j čajih, kadar }e treba se po bolezni ojaeiti.
Oiliuovaiio t 16 kolajnami na raznih raztavah la z aad 3000
zdravaiiklari spričevali.
I. SERRAVALLO
= trst. =

•reČke Tiaa K l.7b— 335.75, Kredit K 496.— 4o 41.3—. IV *f>kr*<Kt 'dSO K 302. 310 —. Bo-^rk-r ; r. "»•:!.— MO.—. TurSke K 150.50
•i«« 1: 2 ri0 r-r- -kr — r » —.—
^ h »jaA ob 2- i Op.
d-nea
I >»#»»! o«>lj» * ca; k u	100 £4>
„ .	„ m;* *«
Avttnj-k* rfnt» v iniu
.v	k
Ar-Sr io»ff.iri|» t r-»,.» -S IMU
Velika zaloga koles (bicikljev) Spedjaliteta	SlBfllCljSKO JOSreflOTMiS
Genraiama i» iazionaie j Barp?atn^^^	^^ CflfO & JGlIinGk
mi ca b a ia (motociHet) mvM S MEB3IG Naslednika P. od F. Millosovich I
krtji.tJs 4*.
t*
Kie<l.tijf itr; f l.imdoi:. lo Lfsr W»' držatnU* Euuk >' n «r\ 21» trn kov 1 *< lul lir t_>*ar*ki eekin«
1» O 50 1 7->> «9.50 8 . 0
U s.fO ti
*4 tiO
10O5O
r.7 45
»9.50 ' 11 S5 9 VJO
Iti 50 t 1«37<»« UiO.ii' t>7»i.?f» 240 42 II i .37» ,117.45 1 3.4* 40 ' y 14 1!« IS 95.70 »5 m ll.il 11.31
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin
mehanićaa delain ca * kolesarska soh
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza rie*;la Caserma štev. 3.
Tvrdkn ustanovljena 1. 1829
Trst, ulica del Ponterosso št. 6.
L C. Colamhani
Pojdite vsi v
Trgo-v i h « niHiiifiikturiie^a . —	1	1 __ulica Vincenzo Bellini št.
trgovino z obuvalom voi neno bla^ro za
GIACOMO GiACOZ"
P azza Eosariu št. 5 masproti ecrkie Sf. Pitra)
otroke, ženske in moške. Sprejema naročila po meri po t kin Ciah, da se ne bo|i tek m. v^nia.
Oosek Saeelsior
,	za svetli ti parkete
Kreft o Exelsior 2a čev.je
n-pr ju ia poskušali? Hcprekosljivo!
_'- - - I^uitl j* pnvs»d. —	:
Tii#i r.iS» v »ka f™ ^i"-1" -'-i
_t i - ul C
r-.
<u
*veti;ti
LJ
Gn.I:H 76

53® ThST
Panž*a in !o#*«*©*:»ka borza
Par in: idkiep. — Fra c<j<e» rt-nta 99.37, itali anaka mita	Apanaki riffM' 95.50,	. . , . .. .
»kcij« ucaiB.^ t«nka »i n Menjice na Lob Imi Zaloga osmv^I izdelanih ^v lastni delal m ei za
.5120.
P a r i z : (-k.epi A»«trijake državo« želeamca
___I.«>mi»rde —.— unifiriran turl^H r« m. »3.65
avstrijska zi»ta renta 1UH —. .►er*k«» 4*0 zlata rent« 94.50, Linoerbank--, turške erečk« U4.if». panika bauka 15 i*«, iialijaaaka meridijoaalue akcije 792.—, akcije Ki« Tinto ltt« 4 V »dr aua.
London: (^klep) Koneolidiraii dolp ' ■rebro 30.'» 1#, lumbardi D.1;,, Spaneka re«U '-*.1 filanska renta 1<>4. /« tržni diskoal	M^jtce aa
Dana a —.— Mirna.
Tržna poročila 2. aprila. Budimpešta. Pšenica za april K 16 S9 da K. 16-40. r t za apn» 13 44 do 13 4«, w t» »pm •d 15 5o do 5 59 koruza za maj K 13*39 do C 13 40 PSeni a: ponodoe slabotne, pc .	' ome-
jeno, -endenca mrtva. — f »odaii. nekoliko tiaoč mt-terakik »totov, za nekoliko stotin k nižje. Draga žita aeapr omenjeno. — Vre«a : Jppo, mi zlo.
Hamburg. (Sklep pop.) tava Saataa
average za marec--, za maj ** •/«, » ptem-iv
39 aa december 39.V — Stalao. — Kava Eam aavadna loco bH—40, navadna reeiaa 41 4S, aa-vadaa dobra 43—44.
N e w - T o r k. (Otvorjenje). Kava 3» d«ća doba e. Stalno, neapremenjeao.
Havre. Sdep) Kava SfKa Mkofi mesec —.—, za maj 47 Ž5.
London. Sladkor is repa narav Stalao.
Mambarc (3klap). — I	.....
--.za april lti.80, aa maj l«-—, « J«nq 1*-—»
za julij 17 20, za avgust 17.40.
Par is fiž aa tokoći meaec 15.50, aa april 15.50. za maj-janij 15 50, aa maj-avgnst 15.75 (nainM».
—	Pivnica za tekoči meaee 23.70, za april za maj-janij 23.5f»t m maj-nvguat 23.55 (auiaa|.
—	M ka za tekoči hmk 30.05, aa april 30.30, aa maj-junij 3oJ.5, maj - avgust 30 «5 (stalno). — Repično olja za tekoči meaec 57.50, aa april 57.25, za maj-avgust ."S.—, za »rpt-dec. 59nž5 lmiraa>.
—	Špirit za tekoči mesec 40. V za april 40 maj-avgust 40.'-. za september-dec. 37.— stalnoj.
—	Sladkor »urov 89* nao nov 21.%—«2-— t mirno) bet za tekoči meaec 25 %, za april	za aaj, avgust 2*».—, za oktober jan u var ,mirao), raA-airan 57.--57.50 — vreme: oblačno.
blaga Iz
__gospe, Svila, Zetir,
nogovice. Perilo in drobni predmeti.
4	/lutoriTii
! Perkal,
flvtorizirana mehanična delalnica
za
inštalacije plina, vodovodov in tovarna aparatov za acetilenski plin
zapriseženega izvedenca
JOSIPA J ESC H
TRST, ulica dei Gelsi št. 7
Koncesijonirana od c. kr namestništva v Trstu
BB~ Izv šila je že p raka 200 inštalacij. V
Trst ul. Romagna it. 2 Trst.
TKLiroa it. ia*7
PoimlniCC: Dunaj, Budapešt in == Lvov. == Zastopstva na vseh glavnih trgih = t«- ia inozemstva. =
Se priporoča za preskrbljenje seljenj zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mesta koli v ta- in inozemstva.
/fakovanje za prevoz po morja.
Posttao ugodni pogoji za vojaiko osebe In bbbbeb državno >uradn«ke =====
Pa&liatre Tsate Trste po stalni nizki preioznini. wr Proračuni brezplačno.
Mehanična delalnica
i 1 —-1 Alarik LantschnerC
» ••/,. aa J	.	i
2	zapnsežem cemtelj	r
« mmee • TRST — alica Geppa štev. 12 J
Geppa
Eknkluzivuo zastopništvo in zaloga svetovnoznane tovarne kole« (bicikljev in motociklet) ..Stvrla'* tvrdke Jock. Pueh Jt Co. v Gradcu, kakor tudi tu- in inozemskih tvrik veliko zalogo p-itiklin
Zaloga in vpeljava električnih zvoncev
Sprejme KaKoišM si boli ponravo 1 Svoji stroki.
1
t 1
I
novih alt vi« rabljenih iz prvih tu- in inozemskih tovarn
frodaja in majava po ngodnih cenah
Zastopstvo in zaloga dobroznanih koles
Waffenrad Steyr
Boiat izbor pripaitoi in pematil
•V Sprtjtmftje mm m poprave
RUDOLF B5TL
TRST - Acquedotto 21 - TRST
Kos zemljišča ali 1M1 celo ww\n
v tržaški okolici, najrajši v u/.itiunski črti ob vozni cesti ua solnčnati strani ležeže. — Dobra bi bila tudi neobdelana, manj rodovitna zemlja. — Ozira! se bom le na najnižjs cene
samo za kmetijske namene
i Ponudbe :
Glav 11 a pošta — Trst
Cassctta Postale 185
ker se gre
O
1
MALI OGLASI.
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede ae računajo enkrat već. Najmanjša pristojbina 40 stotink. ■ -	Plača ae takoj.	-
5 kron in već zaslužka na
Iščejo aS osebe ob^h -polov, ki bi pletle ni naših stro'^ pnrost hitro delo vse leto doma — Si treba znati n ces	v/enost
škodi nič in blago prodamo mi. naKs^MM ^ma^m^am - Družba pletilnih strojev za domače delavce —
Tkomas H. Whittick & Co.
PRAOl, Fetrake nimžatl 7-156 - TRST, uUoa Campantla 13-15
Električno vpeljavo
i izvršuje
franj« S, Salsasso
.	THST
m ulica B. SpiričLiono što? 6.
Velika zaloga.
Klor izve« Trsta pitne«« nareči kak ..BALI OGLAS", naj H« je ienar v nap raj. ker drugače ne bo njegov oglas objavljan. tm ai ctelt poznana Upravi liata.
Tarifa je eatianjena na Čelu „MALIH OGLASOV in vsakio lakta preračuni, koliko mu je plaćati a tem. ta preeteje beeetfe. Oglaae treba nasloviti na ..IMSERATai ODDELEK" „Edinosti*-. >a vprašanja potom pisem bo iajal „IMSERATai OODELEK" ■formacije e*ne le. če bo pismu priložena znamka za odgovor.
Krčma ,.AI Trifoglio" m^«
istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja Piiporoča se al. občinstvu, Katarina Valoveč.	_am
veSč slovenske in nemške stenografije. izurjen v zemljeknjižnih in izvršilnih zadevnh. >troje pisec z večletno prakso, že!i premeni ti službo v notarski ali odvetniški pisarni. — Prijazne ponudbe pod „Porabljivo" poste reatante, Gorica.___
P_nfi„ Qp elegantna oprava meblirane sobe I lUllcl 91/ — bicikelj, citre, moška plesna
oblek*. Več pove ,.Kdinoat".__
P nr>nnrlinn<l zmožna slovenščine, nemščine in UUbpUUlLIld italijanščine, išče službo proda-
------* — *	' ' oddelek-,
382
najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črno obuvalo
Najbolj se priporoča sa S0accalis,02c&ri&, Chevreaux in lakirane čevlje. D U NAJ, XII/L
Trst, ulica Carpison
Stenograf
jal ke na deželi. Naslov .,Edinosti".
pove „Inseratni
Kuharica,
Nemka, ki je že služila v kaki restavraciji ali gostilni I. reda in ki
ima dobra spričevala, se išče za restavracijo v L>»1-maciji. Pismene al: ustmene ponudbe sprejme ..Inse-■atni o«ldelek Edinosti'-. _(bOO>
Ctonniionio z	sobama, kabinuom,
O lanOVdnje kuhinjo itd., <~e mog če tudi z ▼rtom. v mirni legi v predmestju (šjkorklja. Kojan, V »delai se išče takoj. Ponudbe na upravo .Edinosti".
352
Važen pripoma
IME S8BB
K S OO'/Hl«) „ 7.4-!)/Jl:>
4U41.S4
vf.VVH iS-. ;».!>,•::.>i.f>.Vt
ugodnih posojili
v gospodinjstvu so priznano najboljše testenine ŽNIDEBŠIĆ & VADENČIC a. ker se k njimi ne le zadovolji družino, temveč tudi prihrani mnogo časa.---
Podpiraj m o Dijaško kuhinjo v Trotu !
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifiliti&ne kožne bolezni itd.
se je porrmiI ia prevzel
S*oj ambuMorij.
Sprejema od 12. do 1 ia od 4. do 5. pop.
TRST — ulica Saaita t. 2. I. a- — TRST
VECCHIET
u* zlatar -mm TRST - Coroo štev. 47 - TRST
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur.
Kupuje In zmenjuje staro zlato in sreOro z novima predmeti.
Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure.
r&l.A VDA" sprejema savarovaaja Ss-življenja po aajrazaovr»uaejtik ijah pod tako nfodniai poga>i,
ka
Ja ^adaa aavarovaaj« aa doživela
m m! a aasanjiuj očimi aa vpia&li.
Riunione Adriatica di Sicurta
Glavnica in rezer mi i zakladi druUva glinam bit me 31. decembra 1904.jcc.
Zadružna glavnica (od kejih vplačano C 3,200.000) .......
Rezervni zakladi dobi- kov .... „ zaklad proti vpadanju vrednostij javnih efektov . - . Rezervni zaklad premij za zavarovanja ........... -
Zavarovanja na življenje v veljavi 31. decembru 19U4 ......
Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [lh3b—1904]
Društvo sprejema po jako zavarovanja proti požaru, streli, škodi v*le t »ustreli ulemu kakor tudi prevozov po suhem m m rju: sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po razno vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plaNjiv n življenja ali po umrti zavarovanca, doto i.uokoi'
Najztaveje namizno vino je
Kraški čeran ———
Edina izključna zaloga
GIOV. SIVIT2
ulica Nicolo Machiavelli žt. - i< > TcleH h 1007.
„Slavij a"
TOnn annralM tanti t Frad — Rezani M 31,865.386 80 1 izplačane mtitim: 82.737.153 57 L
Pm t c lik—ti drmgm rmmjemnm stvaioralMka nmše dršaro m r—kami mlormaako-n»rodno m pravo.
V Ljubljani, Čegar pisarne 90 ▼ lastni ban&ii hiši ▼	klicah 12
pf Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI" v „Edinostik -<m
Zavaruje poalopja ia premičuine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cea j uja takoj ia najakutaeja. Uživa najboljši slava«, kadar posluj«.
Do valjaj a ie čistega daki»* izdata® podpora v naredne m ebčnekirisme nameae.